233. fteoflRg.
v ilumiani, s sredo 1} oktobra HZl
Leto Ml.
vsak dan popoldne, Imam*! »©dalje tn »rasni k a.
nteratl t do 9 petit vrti i 1 D, od 10—15 petit vrat i 1 D 50 p, večji inaerati petit vrsta 2 D: notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženita* ponudbe beseda 75 p. Popust le prt naročilih od 11 objav naprej* — In&eratnI davek posebej.
Vprašanjem glede lnseratov naj se nrfloK znamka za odgovor.
0Pi»aYni£tvo „8lov- Karo da*' tn    orodna tiskarna" Snatio va
ollea št t, pritlično. — Tel«!on št. 304.
Uraanttiro .Slov. Marsta* Snailova vUea it ft, L nndatrap{a
Teli »a štev. 34.
Dopise sarsjesta ls Bads4s*na ia sadoafno tr«kov«ne*
**S8T   Rokopisov s£ ne vp-Sa.
PostmaM^ Ste*!!1*«:
v Jugos3*vlJl vse dni       Din t"— v Inozemstvu na^adia       Oin 7, nedelje Oin 1*25
Poštnina plaSana v g^tavinl.
»Slovenski Narod* velja:
t LjubraoT
12 mesecev  * , .
f , *      • •
1 Li
•    » •
Din 144 —
. 72—
. as—
. 12-—
po polti
Dra 144 — . 72— .     £6'—
Din 264-— ,   132- —
»
i »  *  *  • *
Pri njorebttueot r>ovtttn}u se imi daljša naročata« doplačali. Novi naročniki naj pojejo v prvič naročnino vedno nakani t ćf.
Na samo namena aaroftta brez posiarve denarja se ae moremo oriratf. sjsjsaasfrrn—rrrrr i      mm ..... m >■■»---------------- ~~i
Mednarodna propaganda.
<caJf aBH »ji
O pomenu mednarodne propagande za našo državo se pri nas premalo piše. Razen nekaj priložnostnih opozoril nismo tega pomena doslej tako naglasili, kakor zasluži njegova zveza z mednarodno veljavo naše države, z našimi financami, z našimi kulturnimi stremijen ji In z interesi jugoslovenskih manjšin v tnostranstvu. Oglejmo si te zveze nekoliko pobliže!
Mednarodna pozicija potamne države sloni na raznovrstnih Činiteljih. Prvenstvo zavzema vojska« zlasti pa veliko tehta zgodovina srečnih vojnih spopadov. Neke države uporabljajo časnikarske urade, iz katerih vplivajo na mednarodni tisk, često celo s hvalisanjl in neresnicami samo da izzivajo mednarodni dojem močne armade.
Slično je z ostalimi činitelji mednarodne veljave. Tudi gospodarstvo je po vojski tak Činitelj in seveda prihajajo v prvi vrsti v poštev njega reelne zveze z inozemskimi gospodarskimi krogi. Čim obširnejša m tesnejša je zveznost domačega gospodarstva s tujino, tem močnejša bo seveda njena splošna inozemska veljava. Toda ta zveznost gre od posamnika do posamnika, je bolj zasebne narave. Do javnosti prihaja šele preko trgovskih in industrijskih zbornic Vendar še sedaj veljava našega gospodarskega področja ne postane tako učinkovita, ako se ne posluži najmočnejšega sredstva, mednarodne propagande. Z mednarodno propagando gospodarskih dejstev, prirodnih bogastev, z opisa van jem industrijskega napredka, stanja žetve, razvoja bankarstva, finančne politike itd preidejo pozitivne, svetle strani v splošno mednarodno zavest v mednarodno javno mnenje, ki od druge strani vpliva zopet na pridobitne kroge, za časnikarstvo, za politike, za diplomacijo. Ko je dr. Rašin urejeval češke finance, si je pomagal predvsem s pretkano in razširjeno mednarodno gospodarsko propagando, ki je ves kulturni svet, predvsem pa križišča mednarodnega borznega in finančnega poslovanja napoji! z ugodnimi, često tudi neresničnim! gospodar, poročili iz češkoslovaške republike. Za gospodarsko in finančno evalocijo posamne države je torej vpliv na mednarodne kroge silno važen. ■
Naša država je tako gospodarsko propagando sila zanemarila. Namesto točnih podatkov kurzirajo v inozemstvu zakotne intrige, smešenja, omalovaževanja itd* o čemer se je moči prepričati ob vsakodnevnem telefonskem pogovoru bančnih agentov v tujini, kadar gre n. pr. za naš novec.
Ista slika se razgrinja ob naši kulturi. Koliko nevednosti na evropskem zapadu glede Jugoslavije in njenega kulturnega stanja, koliko neznanja o Sloveniji, o Hrvatski, o naših letoviščih in prirodnih lepotah, o Dalmaciji, o ju-goslovenski književnosti, slikarstvu m
Fr. Z.
Nerodne službe.
kiparstvu, o naši pevski kulturi itd. Priznajmo! Sami smo krivi! Kako malo pošiljamo svoje pevske zbore v tujino, v Francijo, Anglijo ali Nemčijo, kjer bi želi vsekakor triumfalne uspehe in razširjali sloves naših mladih kulturnih stremljenj. Po londonskih revijah naletiš na članke, ki primerjajo Jugoslove-ne s Skipetari in divjaki. Napačno je misliti, da zmore dvojica, trojica naših inozemskih publicističnih prijateljev ogromno nalogo mednarodne nacionalne propagande! Delo moramo na domačih tleh sami organizirati.
Vsi ti nedostatki se zrcalijo končno na uspehih in neuspehih naše diplomacije, torej na mednarodnem diplomatič-nem polju. Naša diplomacija se zanaša samo na mednarodne pogodbe in na naše zaveznike. To ni dovolj. Oprijeti se mora poglavitnega diploinatičr.ega sredstva: argumentacije in mednarodno propagande. Kako bi stali v reškem vprašanju, da smo izrabili konjunkturo ital. nasilnega in intrigantskega stališča in vplivali s svojimi poštenimi jadranskimi stremljenji na mednarodna di-plomatična mesta, zlasti na Pariz, London, Bera itd. Na tem polju se dajo izvojevati cele diplomatične borbe in zmage, zlasti še, ako je država miroljubna in gre samo za poštenimi cilji
Imamo dalje svoie Jugoslovenske manjšine v inozemstvu, Korošce In Primorce, ki ječe pod dnevnimi nasilji tujega jarma. Kako naj Hm pomagamo brez mednarodne propagande in pritiska mednarodne pravne zavesti za njihove tlačiteije. Ali smo v tem pogledu storili svojo doIžnost?Nebroj kongresov je že videla povojna Evropa, toda zaman si iskal besede jugoslovenskih zastopnikov, naših pravnih strokovnjakov, da so zagovarjali naše teptane brate in klicali mednarodne sile na pomoč. Kako agilni so Madžari. Avstrijci, Bolgari in celo Albanci. Pri nas ne moremo sestaviti niti preprostih lokalnih društev za mednarodna pravna vprašanja. In tudi Jugoslovanski Matici, Narodni Obrani m drugim sličnim organizacijam manjka inicijativa m akcija, kf bi tako mednarodno zagovor-njštvo Ingoslovenskih nacionalnih in državnih aspiracrj enkrat za vedno organizirala.
Zato menimo, da je skrajni Čas, da se vsi domači Interesenti sestanejo in da se vprašanje mednarodne propagande v potankosti reši. Na njem so intere-sirani ne samo rodoljubi in politiki, marveč tudi naši širši narodnočuteči krogi in gospodarske organizacije. Ne dvomimo, da najde Širša konferenca s toČnhni predlogi v Beogradu odziv: da se naj v UubrjanJ ustanovi ekspozitura presblroja. ki naj vodi mednarodno propagando.
Rešimo sokolski Tabor!
Parlamentarna situacija.
Ustanovitev opozicijonalnega bloka zelo komplicirana. Načelne diference med opozicijonalci. — Vladine priprave za skupščino.
— Beograd, 16. oktobra. (Izv.) Celokupna parlamentarna in politična situacija se danes najbolje zrcali v skrbnem delovanju vlade za zagotovitev parlamentarne vladine večine, v pripravah vlade za nadaljno delo v skupščini in razmotrivanjih. kakšne metode bo treba uporabiti za slučaj, da bo skušala kompaktna opozicija strmoglaviti vlado, kakor dalje tudi v nervozni agitaciji opozicije in vladme veČine za pridobitev terena v skupščini. Splošno prevladuje sedaj prepričanje, da se prične v bodočem zasedanju dolgotrajna in srdita borba med radikalno večino in opozici^onalnimi skupinami.
Kakor običajno zadnie dneve, je tudi včeraj dopoldne dlje časa ministrski predsednik Nikola P a š i Ć razgovarjal z raznimi ministri o tekočih resornih zadevah in o položaju v parlamentu. Vlada je dalje tekom včerajšnjega dneva v detajlih razmotrtvala tudi razdelitev državnega nradn&tva In nameščencev po kategorijah t smishi uradniškega zakona. Vlada skuša tudi rešiti zakon o centralni upravi m Čimprej likvidirati pokrajinske uprave. Vsa ta vprašanja so prišla na včerajšnji seil ministrskega sveta v razpravo.
V parlamentu vlada splošen mir. V Beogradu se nahaja le nekaj vodilnih poslancev raznih skupin. Demokratski klub je imel včeraj kratko konferenco, na kateri je razmotrival nadaljno taktiko. V demokratskem klubu prevladujete dve struji. Nekateri so za sporazum s klerikalci la muslimani, to ie za sporazum s federalističnim blokom, ki zahteva revizijo ustave. Na podlagi tega sporazuma naj bi se v parlamentu osnoval kompakten opozicijonalen blok. Druga struja pa računa tudi s tem, da z ozirom na načela demokratske stranke glede vidovdanske ustave ni mogoč sporazum. Demokratj8 priznavajo in občutijo, da bo radikalna vlada. Če ne pride do sporazuma z opozicijonalniml skupinami, še dalje vodila borbo proti njim.
Za danes je sklicana plenarna seja glavnega odbora demokratske stranke. Na tej seji se ima definitivno rešiti vprašanje sporazuma z ostalimi opozl-ctfona^nhni skupinami. Rešiti se ima vprašanje ustanovitve opozicijonalnega bloka. To- vprašanje je zelo komplicirano, ker je težko združiti stranke, ki so za centralizem in stranke, ki zagovarjajo najobsežnejšo avtonomijo oziroma federalizem. Vse te skupine so edine v tem stremljenju, da potom srdite opozi-cijonalne borbe v parlamentu strmoglavijo sedanjo homogeno radikalno vlado, na katere mesto naj bi prišla nova koalicijska. Kakor zatrjujejo nekateri parla-
mentarci, zahteva dr. Korošec od demokratov načelno odobrenje revizije ustave, na kar bi se sporazum sestavil točko za točko. Na podlagi razgovorov med Ljubo Davidovićem in dr. Korošcem in dr. Spahom je bilo določeno, da tmaio glavna vodstva posamnih strank najprej sklepati o načelnem odobrenju sporazuma, na kar bi se prešlo k detajlnim pogajanjem. Vprašati se imajo tudi ugledni člani vseh strank o razpoloženju posamnih strankinih pristaš sv za sporazum. Tekom teh dni bodo vodstva strank zahtevala mišljenje pristašev, na kar bo sledila konferenca vseh opozici-jonalnih skupin v Beogradu in to Še pred otvoritvijo rednega jesenskega zasedanja. Na tej konfersnei bi se imel končno skieniti popoln dogovor o ustanovitvi opozicijonalnega bloka, Z ozirom na to se vrše v Ljubljani seje vodstva SLS in v Sarajevu seje nuisliiuan-ske organizacije.
Za slučaj, da se posreči ustanovitev opozicijonalnega bloka, da pridejo v Beograd Rad?ćevi poslanci, s katero okolnostjo pa vodilni politiki večine ne računajo, Je predsednik vlade Pašič 1 pripravljen tenieijiio voditi pogajanja z Neenc? In džemijetom v svrbe popolnega sporazuma. Splošno pa smatrajo odložitev skupščinskih sej za najpri-pravnejše sredstvo za enkrat naval opozicije prestreči in brezuspešiti.
V glavnih črtah je vlada pripravljena edino, da spravi v skupščini pod streho zakon o trošarinah in zakon o sredniešo?skih profesorjih fn se Izroči finančnemu odboru državni proračun za leto 1923—24. Za slučaj, da bi potem parlamentarna situacija postajala vedno bolj in bolj nevzdržljiva in kritična, računajo vodilni vladni krogi tudi z možnostjo razpusta skupščine In razpisa novih volitev. Volitve bi imela izvesti Pečeva vlada. Ker pa bi bflo nemogoče volitve izvesti v najkrajšem času in ker poteko dvanajstine dne 31. decembra t 1., bi bila vlada primorana si izooslovati od finančnega odbora razne naknadne kredite in bi zato morala prevzeti pred skupščino veliko odgovornost
— Beograd, 16. oktobra. (Izv.) Pokrajinski namestnik za Hrvatsko dr. C i m i 6 je včeraj dopoldne prispel v Beograd. Najprej je poročal notranjemu ministru Vujičlču o položaju na Hrvatskem m o poteku likvidacije pokrajinske uprave. Pozneje je namestnika sprejel predsednik vlade Pašić, kateremu je poročal o razpoloženju na Hrvatskem. Namestnfl? dr. Chnlč Je obvestil vlado da Radičevi poslanci sploh ne pridejo v Beograd.
Vlada in parlament,
Možnest novih volitev? — Prihod Radićevctv v Beograd?
— Beograd, 16. oktobra. (Izv.) V predsedstvu narodne skupščine pripravljajo materija! za prihodnje jesensko zasedanje. Obenem jo predsedstvo izročilo državni tiskarni v tisk vse zakone, V;i so bili tekom zadnjih sej sprejeti in k! se imajo v najkraćem *asu obelodaniti. Za petel: 19. t. m. |b določen sestanek narodne skupščine. Dne 2<\ t m. pa bo oficijelna otvoritev rednega jesenskega .rose danja,
V vladnih krogih so prepričani, da se začne v tem zasedanju Žilo težka borba z opozicijo. Vlnda je odločena storiti vse, da si na eni strani zaslgura potrebno večno in kako b! mogla uspešno parirati udarce opozicijonalruh sktrpin za slučej, da prispo v Beograd nekateri Radičevi posiarci. V radikalnih krogih zelo obŠrrno razmTrtrivajo tudi vprašanje, čc b! bilo politično in parlamentarno umestno dne 20. t m. orvor-
> zasedanje takri zopet odgoditi ra nedoločen ^as, da bi tako vlada dobila, čas in prTtko ojačiti svoj poloiaj in pa. razbistriti koruplicirano politično situacijo.
Vprašanje Žomboija.
— Beograd, 16. oktobra, (izv.) Na poročilo, dn je med zunanjim nrnJstrn s tvom in romvmskfm postanišrvom dosežen sioraium v tem smislu, da ostane mssto Zomboli pod suvarenlteto na* še kraljevine, je včeraj obiskala zunanjega ministra dr. Nmcl& deputacija radikalno stranke za Vojvodino* ki h? zahtevala, da se mesto 2ombolj izročj; Romuniji, ker je to popolnoma nemško mesto in nima vojvodinska radikalska stranka interesa na tem mestu Minister zunanjih zadev le bil zelo rezerviran ter je samo izjavil, da je treba počakati definitivnoga sklepa razmejitvene korrrisiie in vpoštevari želje celokupnega tamošnjega naroda.
Reka.
7n
ižanje blagovne prevoznine iz Trsta In Postofne na Reko. Ra-diotelegrafična postaja na Reki.
— Trst, 15. ofct. (Izv.) Nt fnldjatrro refikeua guvernerja Je 2e!e-ni3lni uprava zn«J»4a prevoznfno po feiezTrfcah tu bl*gO. na prost Reka-Fostojrm fn Reka-Trst ta 50%. Tarko s« transporti *a Reko bližalo >adr»nskim ternorn, katerih doslej al b*t, deleina, Ttrdl *a dovoz rita na Reko Č6 5000 tem Je dovoljeno enako mržanjo, da. tj!
tako poma*ak> domači rešld tvornici.
— Reka, 15. okt flzvO Včeraj tO §6 vršiti prvi poskusi na tekajšnj! radlotetsv grafit postaji, ki bo hjfcvgartnint v fcnrt* kem z veHko svečanostjo. Poslan} ap brit razni potdravf na vefi srxeiu\ nr*4 vacci predseđnfcu Mussoflnlhi._ ' ■ \~
VREMENSKA NAPOVED, ii* Dtriiai 15. okt, (uradna vrometttfkfc TkTpoved ta 16. okt). Isprernenljrro & bk*V no toda v splošnem lepše vreme.
■___u^i^ US
Pepe, ta, ki sedi v uredništvu za | posebno ograjo, ta mi je ponudil službo velikega župana, »slapa«, je dejal, »kar podpiši se tukajle!« — in Je bilo na poli dvanajst točk.
2ena mi svetuje, da ne; otroci so zavekali: »Preljubi naš atek, nikar!« in najstarejša je rekla, ako bom veliki župan, ne bo več hodila v šolo, ona že ne — preveč je bo sram.
Domovino mili kraj ljubim iako» nerad jo puščam na cedilu, ko me kliče v stiskah. Toda, kakor jo premišljujem, reč je resnično taka, da mi ne kaže in ne morem in je tudi zdravnik izjavil, da nisem za to. Vprašal me je, ali sem človek ali sem nilski konj. Potem je rekel, za to službo je treba imeti kozo nilskega konja. Take kože nimam.
Sploh sem preudarfl službo velikega župana — nak, ta služba ima preveč gospodarjevi V takih hiSah je xa
posla pekel. Ukazujejo tukaj, ukazujejo tam in ti ukazuje ta in ti ukazu ie oni — nikoli ga še nisi videl, sanjalo se ti ni, da je na svetu — in nazadnje ne veš, kdo je pravi gospodar, in komu se klanjaš, koga ubogaj, da bo prav, da se ne zameriš in te ne zapode — všč! iz hiše.
Služba je sploh preveč provizori-čna, take službe niso v čislih, le pri zidarjih je taka služba po Vseh svetih; danes imaš delo in jelo, jutri zapade sneg pa grcS lahko na policijo, da U po odg on u dajo v domačo občino!
Ne vem, ali so veliki furtani porrer> ni in ali so koristni. Pa ako so in jih hočejo imett ne bo šlo drugače, Itfa*. najstdnevno odpoved jim morajo obljubiti, štirinajstdnevna odpoved gre vsakem poslu. Drugače ne dobe poštenega človeka, kvečjemu se bo oglasil kak obupani begunec ti Ijudie so velike sirote.
To ie to. Druga ref je potem ona, zastran nilskega konja in njegove kola,
Nič ne rečem — »služba ni družba« in »služba je pasja smrt«. Ali v tej službi vendarle pregrdo ravnajo s človekom. Tudi veliki Žunan ima tako rekoč dušo, pa se mu gndl kakor psu v cerkvi: kdor ima čas, ta ga cebne, čas pa ima vsak!
Jaz nimam rad, da b! me cebaR.
Mislim, da ni pod milim nebom nikogar, da bi bil toliko zmerjan, kakor veliki Župan. In je čudno, vsak ima pravico, ga zmerjati, kakor da jt nalašč postavljen jezikom za tarčo in da H to njegova služba. In ga zmerjajo In zraven mislilo, da rešujejo domovino.
Po poselskem reda j© zmerjanje prepovedano, kajti to niso mačkme solze! Ce mu očitaš, da je konjak! tat ki ne vem še kal, da pleni grobove in tihotapi caherlin, in potem gredo ti očitki po vseh listih — katera poštena hiša ga bo ie marala v slulbo? To je krivica!
In se moŠ še braniti ne more!
Ce je užaljen kak umetnik, dobro! — pa klofne kritika in je čast rešena 10 im^taOkt ttcied soget JE^vljp *
prejšnji sijaj in so kritiki precej vljudni ljudje — ne klofne jo nazaj! Veliki župan pa ima premalo rok, da bi mogel vsem kaj, in še se ne ve, kakšen bi bil konec.
Po pravici povedano, jaz sem pre-krotek za take stvari, še deca se mi roga: atek ne zna udariti!
Takih stvari sploh ne ljubim. Pač pa ljubim, ko je delo narejeno, da stopim kam v prijazen kotiček na prijazen pomenek in se vse pomenimo, kar Je in kar nI. da ni treba brati listov; prihranita si čas m denar m zraven pijem Čerrrmko vina. Pa bi stopili možje predme in bi rekli: »Ho-riik!« in mi ne bi pustili da pijetn vino! — Zakaj ne? — Ker sem veliki župan! — Pa niti niso orri možje blričl od Svete vojska, — tudi sami ga ne pljunejo ven, če ga dobe v usta, in ni prav, da človeku zavidajo požirek!
Mislim, žena ima prav, ta srufba rt« ni zame, in si naj domovina pomaga mili kraji, kakor si v« in zna, jaz I D* morami
Ampak kna prijatelja. Martin mu ime in Je doma iz širne ižanske zemlj« — petnajst let je bil za dacarja, ta U vajen, da ga zmerjajo in mečejo ia go* stiln — ta bi bil nemara dober. In ie hrust tudi — zaradi tega le bil obtojeo že petkrat, enkrat pa je bil oproščen, ker ie bil popolnoma pijan, hvala Bogu tako, kakor to zaliteva postava, Zran ven je načelnik požarne brambe in je. dejal: s čelado se bo pokril pa mu bo do lahko kidali na glavo; njemu je vso* eno, je dejal, in se ne boji nikogar tn da sprejme službo.
Le to Je dejal, pošteno ga morajo plačati! Drugače naj si gredo jetra prat, je dejal: mož je doma na ižanski zemlji in bol* krepko govori in zna kleti rudi po laški: »Monte Carlo!« reče in je človeka kar groza. Kakor nalašč bo za to službo, nikomur ne bo nič ostal dolžan! In je dejal naj se hitro odločijo Skrici, drugače bo rajši šel za slugo na magistrat Na magistratu sluge so sedaj najbolje plačani je dejal, in še je njih služba, ie dejal neprimerno manf • nerodna*
mWmW
Stran 2. I -
•SLOV EN 5 K I     N A K O D«    d n e 17. oktobra 1924.
štev 237.
Zadnji napori Nemčije za rešitev.
Nova valuta — rentna marka! — Papirnata marka ostane še
dalje plačilno sredstvo.
— Berlin,. 15..oktobra (Izv.) Državni I — London, 18. oktobnt (Izv.) »Dafly kabinet Je tla današnji seff sklenil   trvedbo \ Telegraph« objavila po nekem privatnem
aove valute v Nemčiji pod imenom »rentna marka«. To marko bo izdajala »Kentna banka«, v katere-upravnem svetu bodo zastopani vsi pridobitni krogi Nemčije in ca katero bo dalo garancije celokupno nemško gospodarstvo. Takoj po seji ie bila izdana odredba o renrni banki. Po k on & ni seji državnega kabineta ie bil izdan kratek too-amrnike, ki veli:
Na iemeUn aakone o terednfti poobia-«*B1h je državni kabmet sktenfl, da ustano-vf »Rentno banko, kf bo tzdajala »rentno nisrko«. Papfrnata marka Se nadalje ostale' zakonito plačilno sredstvo. Javne blazine so doiine sprejemati rentno marko iot veljavno plačflno sredstvo. Pentna marka, izdana od Rentne banke, bo zavarovana z 2lathrri cARgacijami nemškega po-;fŠbdelstva, z piv ovrsmimi zlatimi obligaci-ifznA tednstrije, obrti ia bank, ki se obrestujejo. Novo plačuno arudstvo je bito soglas-SO'sprejeto od zastopnikov narodnega go-'spodarstva. V Rentni banki bodo zastopani ^poljedelci, todvstrtjc*. obrtniki, trgovci *n fcaarke.
Komunike datje vet!, da bo državna vlada dobfla od Rentne bbnke na rarpofagn U2 nulftarde rentnlh rarrk.
pisma, dospelem v London, da je Srresemann izjavil: >Seda| smo prestali najtežjo krizo ■ M nI bati SI hamu ve diktature.«
— Berite, 15. oktobra CVVolff) Na teme-tfa pooblastflneca zakona ie državna vlada sklenila nsranovltev Rentno banke. Papirnata marka ostane ie dalje plačilno sredstvo. Poteg napirntae marke ie v renrni marki, izdani od Rentne banke, ostvarieoo stabilno plačilno sredstvo, ki fe Imajo sprejemati javne blagajne t plačilo. Rentna marka je zajamčena po obligacijah, jglasečlh se v zlatih markah, ie zajamčena po zlatih obligacijah vsega nemškega posestva, no prvovrstnih zlatih obligaclfeh industrije, trgovine m bank. Vsak čas se lahko v novci proti obrestovalnhn zlatim rentnim obveznicam. Nemška rentna banka bo ustanovljena od zastopnikov poljedelstva, fndo-strlje, obrti, trzovlne in bank. Člani upravnega sveta so vodilni krosi celokupnega nemškega narodnega gospodarstva. Ti so ie izvoljeni. Izdan ie tudi že nkaz za emisijo reotnfh mark. Vladi bo danih na razpolago \2 mfBJarde rentnih mark. Rentna marka bo v najkrajšem časn izročena prometu.
— Berlin, 15. oktobra (Izv.) Vlada Je sklenila izdati v olajšavo prometa z drobižem, 1, 2, in 5 tolarske novce v skupnem znesku 200 milijonov.
FRANCOSKO POSOJILO NASI DRŽAVI.
— Beograd, 15. oktobra. (Izv.) Francoski poslanik rra našem dvora Clerosns Simon Sbfrva po uratfnih poslih že del; časa v Pariza. Povrne se tekom teh "dni, da prisostvuje Crstnlm svečanostimprestolonaslednfka. Jffe-l?ovo bivanje v Parira, je v glavnem v xve-af t rš&fžocHo francoskega posoffl* naši dr-Jnvi v jnrskii 300 mfflfonov frankov. Zakon o po5ofUn je sedaj v razpravi v senata.
FRANCOSKI TISK O PREZIDENTU MASARYKU,
— Pariz, 15. okt. 00 »Pettt Parisieo« Di3e povodom . poseta pretenta CSR v Pariza: Prezldent Masarvk Igra v^evrop-skem porTtTčnem življenja, eno najvažaejiiii vlog. Z dostojanstvom . svojega - značaHt In » srvojfra V7,omlm zastbnira Žrvlieniero sije 'fcrkiob*! Masarvk: med . svoifm uradri&t vom
ma^odane rm*st£nih simpatij. On stof! nad stfarikarfli, kar mu dovoMe igrati vlogo zmernega posredovalca. »Eclašrc hvali Ma-
sarvka kot učenja-fca, fHozofa in diplomata. nagiirSa rrjc^crvo j demokratično svetovno naa5rarde fn kon£er z -besedami: Masarvk je r v istini mož, ki. ga Češkoslovaška potre-bufe tn ki naSjbtje^.odzovariavronap^anientn &5 mt-eresvom te države. V> istem smisla pfše o nJem tad! »Trentjklfdue Fran<2afe« fn Tfa-vastTv Trrad.
BOLGARSKA IN ITALIJA.
— Rhn, 15. oktobra (fev.) Bolgarski »nacrji minister Kalfov je -prispel v sprem-stvn Padr v«- v Rim. Oba sta bfla srprejeta v^zananjejn mitrtett stv«. kjer *ta deli časa razzovarjala z mfnterrskrm predsednfkocn Mussrvlinijem
BREZPOS^ffOST  NA A^CILCSKEM.
— Pariz, 15. okt. (f0 ^Petlt Jonrna?« poroča iz Londona.^da >ievj!-o i»exaposlen{h v zadajem času narašča in sicer vsak teden za 10 tisoč in znaša sedaj 1;246.000.
o soorazumi Madžarske z Malo atifanlo.
— Budimpešta, 15. oktobra (Izv.) Na daaasnjl seii narodne skupščine Je ministrski predsed. Bethlen T>odsl kratko izjavo o svojem potovanju v inozemstvu v svrho najetja posojfla. Nanašal je, da Je Madžarska pripravljena za miroljubno sodelovanje z ostalimi sosednimi drža-rami in da bo skušala omejiti propagando radikalnih elementov. O fzjavi se je razvila kratka debata, v kateri so zastopniki vseh velikih strank, razun Gorabosa, odobravali izvajanja ministrskega predsednika. Vsi zovornari so kratko fzjavil!, da naf vlada započne čira-preje akcijo sporaznma s sosednimi državami. Demokrat je in socijalisti so od vlade zanlevaii. da uvede demokratsko poMHko v svoi re£irn. da uvede taino in direktno volilno pravico, s č>mm* bo pridobila zaupanje sosednih držav. ZaTiimtva je bila dalje izjava agrarnega poslanca Neakota, ki je obžaloval, da nI prišlo do obiska v Beoaradn, Id ga je njegova stranka pred let? predla-srala. Ta obisk je preprečfl tedanji predsednik narodne sknps^lfie Pakm*-skl z motivacKo. da bi Madžarska zelo zloboko pndla. Če M morala poslati depn-tactto v Beocrad. Radi tega Je bil nairiera-vasri obi?*: odklonjen. Ta obisk bi bil vett-fce važnosti za nadaljra* razvoj držav Male antante in sploh za osnovo Male antante. Posl. Rakowski je skesal ta izvajanja omiliti izjavljajoč, da je njegovo izjavo prva priobčila dimniška »Neue Preie Presse* v popačen? obliki.
STAVKA RUDARJEV NA POLJSKEM-
— Varšava, 16. oktobra (CTK) V ra--tlaTskem revtrjn Dombrove je danes lz-bnifanila^sta-vica rudarjev, ki zahtevajo 200% povt^anje mezde. Lastniki rodnikov so pri-volil! v 130%. Stavki so se nridražili tudi kovinarji.
Politične vesti.
= Načetetvo narodno - napredne atraake Ima jutri v sredo 17. t. m. ob 20. .rvečer sejo v redakcijskih prostorih «Slov. Narodar. Vsi člani nacelstva so vabljeni, da se seje zanesljivo wde!ež4.
, == Obisk našega kralja v Parizu. Kakor smo že svoječasno p-oročalL je odpotoval prometni minister dr. Veft-aar Jankovič v Pariz. Francoski poslanik na našem dvom Clemens Simon in ininister dr. Vellzar Jankovlć vodita tedaj posvetovanja s francosko vlado dede sestave slavnostnega programa aa sprejem N| Vel. kralja Aleksandra 1^ B5'trrra %v naikrajSem časn posetltt Paril.
= Odhod LJnbe Neslca v Prago. Telcom •r^rfhodnjih dni po končanih svečanostih na dvom odpotuje novoimenovani poslanik za Prago rrrirrister Ljuba PfeSfc v Prago. Kralj je včeraj poslanika „jprejei v dafiSi avdljenci. Rarjovor je ffcfl tn<fi o obisku predsednika -Češkoslovaške repobilke dr. Ma$arykm v Beogradu.
Vofne žrtve, pokopano nt Ce-fkOffovn^kem. V čefko-slovaSM repti-Wlk! je pokoi*mih 162.752 vojakov na 4705 pokopar?ščih. Vojne žrtve, Ceho-^lovakov je 83^13. 79.039 jih pripada dragim državam. Jugoslovanov počiva /V Čeikoslovaslri zemrg 15.206, Rusov 19.602, Poljakov 8484;' Itahlanov 14.507. tZfc vrdrfevanj© vojnih grobov hi vo>-«. .jaikth pokopališč poraM drlava na leto;, 1362J70 Kč. S = Zahteva ptamonostl pri rćOtnU ir twwyoršV! državi Od v«e4» oofli vr>; fflcev. H bodo letos prvič Izvrševali Jsvojo   volilno   pravico v drŽavi New Tork, se zahteva po novem zakonu pi-smenost» to je dokaz, da znajo pisari in čitati v amzleSčirrL Število novih voffl-cev znaša 180rxx>. Od. starSi ^voliiccv^ JoMiaega bloka, se ne zahteva takega dokaza. Novi za* I kort se naslanja na izpremembo k ustavi države New York iz leta 1921, ki
Kti, ko doseže polnoletnost, razven ako je zmožen citati in pisati angleško. Tak zakon velja ze 50 let v državi Massa-chusetts.
= Stjepan Radić se vrne v Zagreb? Iz Zagreba smo dobili vesta, da se v najkrajšem Času vrne v Zagreb Stjepan Radić. Potoval bo preko Italije ter se ustavil nekaj časa v Sloveniji, kjer bo skušal priti v stike ne samo z gotovimi klerikalnimi krogi, marveč tudi z dragimi politiki.
— Demokrati za revizijo ustave? Iz; Beograda poročajo, da so klerikalci na delu, da bi pridobili demokratsko stranko za revizijo ustave. Dokazujejo, da je samo na tem temelju mogoč krepak opozicij on al en blok, ki bi bil močan dovolj, da strmoglavi radikalno vlado in prevzame v svojo roko vladno krmilo. Demokrarje, ki so sprva odločno odklanjali vsako možnost revizije državne ustave, postajajo od dne do dne mehkejši in en del poslancev v demokratskem Kraba se je baje že sprijaznil z mislijo revizije. Ti poslanci trdijo, da se bo končno večina v demokratskem kluba dala pridobiti za revizijo. Za enkrat ao na jI jute j si odporniki ustavne revizije somišljenik! Svetozarja Pribičevica, ki naglašajo, da raje Izstopijo iz kluba m se pridružijo radikalcem, aH pa ustvarijo svojo posebno organizacijo, kakor da bi spremenili svoje stališče, 'da je vidov danska ustava nedotakljiva. Katera skupina v demokratski strank! bo tanagala, pokaže že bližnja bodočnost Kolikor 9V' niort settaj presoditi, se flf nadel rti, da M prflfH ▼ demokratskem Hnbo do odločilne Beaeifc revIzljonlstL 8 tem i» je tndfr podanar .a»od». apcaSA-
......._________ _  SPOMINJAJTE SE »DRUŽBE________________ _...........________
Nečuveno nasilstvo na Koroškem.
Nemci Hočejo onemogočiti slovenske
kandidature.
Kako brezpravna in izpostavljena vsem mogočim šikanam z nemške strani je slovenska manjšina na Koroškem, priča nova nezaslišana krivica, ki jo hočejo zadati Nemci politični organizaciji slovenskega ljudstva na Koroškem.
Kakor je znano, se pripravljajo na Koroškem volitve v deželni in državni zbor. ki se vrše istočasno, in sicer 21. oktobra. Slovenski element na Koroškem je nemški gospodi trn v peti že od plebiscita, in ker ga ne moreja za-treti dmgačc, so si izmislili nov načrt, slovensko politično društvo je vložilo koncem septembra kandidatske liste. Zgodila se je pri tem formalna napaka, da je bilo na listi samo 50. kakor je bilo prej predpisana, namesto po novem J 00 podpisov. Predsednik centralne volilne komisije dr. Ratzer ni vrnil slovenske liste takoj v popravilo, marveč je čakal s tem do 9. t. m. Šele ta dan je vrnil listo v očitnem namenu, da s tem onemogoči ponovno pravočasno vložitev. Dne 10. je namreč koroški narodni praznik — obletnica plebiscita, kateri dan komisija nI poslovala. Slovenci so to uvaže-vali m so še v teku noči od 9. na 10. oktober nabrali še 50 novih podpisov. Nato so že zjutraj 11. oktobra vložili pravilno sestavljeno kandidatsko listo. Komisija je takoj vzela v pretres to listo, potrdila je pa ni, Češ da je treba prej ugotoviti, ako podpisi niša ponarejeni, ker ni verjetno, da bi Slovenskn politično društvo moglo tekom ene noči nabrati te podpise. Na ta način so zavlekli odobritev kandidatske liste preko 12. oktobra, kateri dan je bil določen za zadnji rok za predložitev dopolnilnih list. O listi so nato razpravljali šele 13. oktobra. Komisija Šteje 13 članov. V njej seveda ni nobenega Slovenca. In ta komisija je z vsemi glasovi proti glasu enesa samoga Člana-sodnika zavrnila slovensko listo, češ da n! bfla pravočasno vložena. Ta sklep je komisija storila kljub temu. da so prej socijalnodemo-kratsH in krščanskosocijalni člani ob-RtibL'!. da bodo glasovali za odobritev slovenske kandidatske liste.
Proti tem« zaključka je član. ki je glasoval za odobritev slovenske kandidatske liste, vložil priziv na dunajsko vlado, dokazujoč, da je bila slovenska lista pravočasno vložena in da jo je komisija protizakonito zavrnila.
Na centralni vladi je sedaj, da * pravičnim nkrepom onemogroČt nasilstvo. ki ga hočejo izvršiti koroški Nemci na slovenskem življu, da mu s tem onemogočijo, da bi dobil svoje zastopnike v koroškem deželnem zboru. In čemu to nasilstvo? Koroški Nemd vedo in se zavedajo, da je položaj na Koroškem tak, da bi Slovenci pri volitvah prodrli najmanj s tremi, ako ne s štirimi svojfml kandidati Te volitve bi torej dokazale, da so Slovenci še na Koroškem, da se krepko zavedajo svoj!h pravic In da nesrečni plebiscit dne 10. oktobra 1920 ni bfl Izraz narodne volje. In te ugotovitve se koroški Nemci boje, zato so tudi posegli po sredstvu nasilstva, da onemogočijo manifestacijo slovenske narodne misli pri volitvah na Koroškem. Računajo na to. da bo zavrnitev slovenske kandidatske liste tako porazno vplivala na slovensko javnost, da se Slovenci v obče ne bodo udeležili volitev ali pa da bodo volili z nemškimi strankami. V tem slučaju bi seveda kazali na to: Vidite, Slovencev na Koroškem sploh nI! Toda Nemci delajo račun brez krčmar-ja. Slovenski volile? pojdejo dne 21. oktobra v strnjenih vrstah kot en mož na volišče in oddajo svoje glasove za slovensko listo in naj Nemci še stokrat razveljavijo njihove grasove. Sicer pa je slovensko ljudstvo natanko poučeno o nemških načrtih, saj je bilo preteklo nedeljo nič manj kakor 16 shodov na Koroškem, kjer so govorniki ljudstvu pojasnili nemške načrte in naklepe ter jim dali točna navodila, kako imajo nastopati'pri volitvah. Lahko rečemo, tla bo nemško nasilstvo samo ojačSo odporno sflo koroških Slovencev in povzročilo, da bodo šli 21. oktobra na volišče še ti. *iU ki so doslej omahovali!
Kultura.
EnO „MATICA"
»ZABLODE STRASTI"
«4 iaaaa is 17.
Društvene vesti.
ob JO.
draštva »LjuMjana« m vrfi v sredo dae 1. trn. ▼ Mfona restavracije pri Levu Društveni Slani aef*-btjo, da se občnega zbora odele**,
; --t- »Eaakoatc Ustanovni občni abor mfa-dbiskeg« izobraževalnega društva »Enakost« v Mostah se vrsi v torek dne 13. t, m. točno ob 20. zvečer v gostilni pri Pečarju. Dnevni red: Nagovor predsedstva poročilo tajnika in blagajnika,  voDtev predsednika
Repertoir Narodnega gledališča t Ljubljani.
DRAMA. Začetek ob 8. ari zvečer.
Torek 16. okt: Zaprto. Sreda 17. okt.: Kar hočete. Red C Četrtek 18. okt: Azazel Red B Petek 19. okt.: Jndit   Red D. Sobota 20. okt.: Smrt Majke Jti^ovičev. C Nedelj« 21. okt.: Ugrabljene Sabinke (Striže Putjata) Irven. Ponedeljek 22. okt.: Kar hočete. Red A.
OPERA.
Začetek ob pol S. ari zvečer
Torek 16. okt.: Evsenij Onjegin Red B. Sreda 17. okt.: Afda.   Red D. Četrtek IS. okt.: Nikola šufelc Zrhljskt E. Petek 19. okt.: Novela od Stanea A.
Zapečatene!. A. Sobota 20. okt.: Evsenfj Onjegin C Nedelja 21. okt: Prodana nevesta. Ljudska
predstava.
Julijska krajina.
— Z Goriškega. Tolminsko učitelj-stvo je dobilo od šolske oblasti ukaz. da ne sme noben učitelj več razširjati in naročati mladinski list* Novi Rod«. Zahteva se podpis in obveza vsakega učitelja, da ne bo več razširjal lista Tako pada udarec za udarcem na šolo in mladino, katero bi radi kar Čez noč poitalijančili. — V Dolnje Cerovo v Br-dih je prišla italijanska učiteljica in prevzela prvi razred z italijanskim učnim jezikom. Gledala je slovenske otročiče in jim govorila po italijansko. Otročiči je seveda niso razumeli in so radovedno gledali g05podično. Tako je bilo nekaj dni. nato pa ie učiteljica pobrala svoje reči in odšla v Gorico menda povedat italijanski oblasti, da ni nikaka Šola to, ako se slovenskim otrokom vsiljuje italijanščina. — Novega tržaškega Škola dr. Fogarja je posvetil v nedeljo v stolnici v Gorici goriški nadškof dr. Sedej ob asistenci poreškega škofa Paderzol-lija in prejšnjega tržaškega škofa Bar-tr>I orna sija.
Mirr -rtv ■-•V'
Rudarstvo.
—Z Zagrebška blagovna borza IS. oktobra. Na pToduktni borzi norfrajo: PBenica 7S kz. 3^, franko BanjaJirica roba 350: 80 kir. l°t>. franko sr em« ka postaja roba 360, roba 366. 80 kg, 1% Gajdobrs roba 357.50, koruza, adrava franko Gajđobra denar 256, roba 360, pariteta Zagreb denar 237.50, moka »O« -packa postaja roba 565, bačka pariteta Zagreb, denar 580, ala-vonska postaja Z&zreb roba 590, ove« alavons4d, rešetacl, pariteta Zazreb, roba 255. otrobi pieni£ae v Jutenlh vrečah 160. f'žoi prepelfcar, podravska postaja, denar 665. roba 690, mešani, podravska postaja denar 655, roba 680. Tendenca nefrpremenjeaj.
—g Beogradska blagovna borza 15. oktobra. Na produktnt borzi notira jo: Pšenica 78-79 kg, 3—3% franko vagon !3eo-grad, ponudba 350, nova kora za. z*5nmo suha. franko vat Beograd, povpr. 262.50. oves rešetani, franko vag. Beograd povpr. 242, orehi franko vag. Beograd noandba 750. Tendenca neirpremenjeaa.
—g Novosadska blagovna borza iS. oktobra. Na produktiri borzi notfrajo: pšenica bačka 79-80 ke, ponudba 2?h, 79-80 Jck, 2% duplikat kasa, 3 vag. 35r). banatska 79-80 kg. 2% Zenta. 4 var. 351.25, ječtnen 64-65 kg. povpraševanje 260, oves, ponudba 230, banatski, Beograd, đuplE«t rasa, 2
vag. 250, sremski Beograd, dupHkit kasa, Z vag. 250, koruza bačka, duplikat kasa, 3 vag. 350—360, sušena 2 vaf. 350, xa januar —februar, 7 vag. 250, za ianuar-februar. 100% kasa. 7 vag. 212.50—215, za iamiar-marc 100% kasa, 5 vag. 220, za marc-aprP, duplikat kasa, 13 vat. 262.50, banatska za nraroaprH Begej, 10 vag. 240, banatska za ianuar-febnjaT šlep Pančevo, duplikat kssa 20 vag. 250, fižol bački beU, 2 vag. S3S, sremski beli, 2 vag. 530, moka *0« ponudba 560, 6, duplikat kasa. 2 vag. 370. 71 vag 330, otrobi bacld krta vreča - ponudba 140. Tendenca oe tz premen jena.
—g V vcrskozakladnem gozda Krak ovo pri Kostanjevici je oddati okroglo 686 plm izdelanega hrastovega lesa za tehnično por rabo. Pismene pravilno kolekovane (3 in 20 Dm) ponudbe z 10% vadijem je vložlrl do 24. oktobra 1923 dopoldne pri direkciji šum v Ljubljani, k! daje vsa« potrebna pojasnila.
—g Konferenco beogradskih indusrrtl-cev. Danes ob petih popoldne se vrši v Beogradu velika konferenca iwlustrijcev s sledečim dnevnim redom: 1. vprašanje industrijskih kreditov, 2. vprašanje orranfcaaclje sekcij beogradska induarrtfcev to 3. vojna odškodnina.
—g Detterfniofal efrvod r B^ogradn. Pmančno ministrstvo ie dovofflo 600 tisoč dm kredita za ustanovitev bakteriološkega zavoda v Beograda, ki bo pod nepoarednJm nddzorom veterinara*aga oddelka anliadai tanga nnmatrstva.
—g Kant aa državne e no mtntstrrrvrv ia odobrilo kredit v 800 HaoC Dm, lil bo sprejet v dr lavni prrv racaa. Ta svota ae bo poraba« m prirejanja m oskrbo fcuraov za državne ekonome, fd ao dovrfii Bdio poijedeHko šofo m ae mondo spectlaUztrarl v poaaimifc poijedelatva, da W nsojgfi t|aO svoj ponef.
*-C Prodala barak« »DnaaJB v Mari-neau ¥ pitami inženirskega oddelka Dravske divizijske oblasti v LJubljani. Kcngres-nl trg U vršfla ae bo dne 26. oktobra t L ob n. url dopoldne javna usuneua dražba za prodalo barake »Dunaj« v Mariboru. Predmetni oglas ie v pisarni trgovske in obrtniške zbordmee v LJubljani fflteresen-
. Turistika in sport.
— DonaJ. 15. oktobra (Izv ) Radi silnega dežja so odpadle prvorazredne tekme za prvenstvo. leTali so samo Amateurji prot! budimpeštanskemn klubu F. F. C. Rezultat 1:1.
— Latakoatleti : Plava«  (vsi  SK. Prt-morfe) 3:4. Ekshfbicijska tekma, ki se ie vršila v nedeljo  med  znanimi  plavači tn iahkoatlcti SK. Prhnorja. ie prinesla ve Bra iznenađenja:   zmagali ao zemtjenensva-en* plavaft nad najboljšim! sprimerji Jugoslavije. Tekma sama je Mla polna fine s in nogometne umetnosti, da so se gledalci n ložili resničnega smeha tn veselja. Kratko Je ome niti silne   Šute.   oziroma preračunane finte v zrak mimo žoge, kar se je ponavljalo često od leve za do desnega kraja. Uga-jala je navala plavaČev s prikrivano ročno tehniko, no   4 njeni   goH   so   bili povsem   regularni   Lahkoatleti so  pa rajši predvajali smotreno duševno afako ter s silnimi starti m z zmagos'avr:rni klir! drve!! svoje 50m proira pod ti** do nasprotnih vrst, kjer je plavalni mefisto, ljubljanski Fridrfcb. Ribar brzovozno zabil 5 stcrirrnlk golov. Dve enajstmetrovki bi bil na sitem ubranil.   Na splošno so bfli ifletl boli elegantni, v igri so gledali na lepoto rn stJH-atlčne pase. Valtrrč je s Kochom □porabi al premišljeno trikotno igro. Pcrpar je forsiraj silen tempo, ki ga pa- srce FeTč^rv^ n> moglo zdržati. Bekovski   parček rZbner-škrajnar se je odlikoval   z oavobodflntaa! naskoki.  Od  plavačev je  omeniti  Še robustnega Popoviča m drfblerja Sancina, kt je pa pomotoma  UOtafoOI  dve enrisrmt-rrovkl. Notranji trfjo Debelak-Zore-Cesno-var Je topot brflJM s trernfm nastopom omladinsko Impetnoznostjo In z Izigravanjem atienttranega krilca Zobca, ki je rodi zabfl dva drvna gola. Igra je bila plemen'*^ Eafr, sodntk pa s! je sebi marsikaj !zpreg!«dal. Izključit! bi bil moral le Kalina in Zobca, k! sta kljub svojemu   velrkerrm   in bol.'Semu znanju stala venomer zavestno m za las v afsfdn.   Ker rezultat ni zadovoljil   no- n moštvo, se Tvfpnvlja revai?^. Lahfcoatlatl
SO si že nabavili vso moderno n->gornemo nteraturo, ptsvaCt pa se namersvn;-> prt-pravft! t mokrim trentngom. Prl^r^rrjra športnega veselja polno igro Je kv!^ občtesrvo s smehom rn za dovoIJn Mtje, klub pa Je lahko vesel prfreditve. Zl revmSno tekmo vlada veJfko povpraševanje.
Dopisi.
— Iz Beltincev nam piSeto: F;ovr^ javnost mnogokrat posveča po--njo st>#<H-OCtitm raameum V Prekmnrju In midrartv fllakt pHkrltl propagandi. Ir Baldncev aam poročajo o incldtnra, ki jasno priča razpoloženje tamoinie duhoviJIne, ki je r malimi teJenTarnf ie vedno prepojena r idejami
Zg VCttkO Madžarsko. Iz Be!tince-<r rcdVo-kedaj kaf aliirte. toda včastb amo primorani sa oglaaffl. V Be!«tncfb vedro rad praforva madtarofTliko navdahnjeni kapelan Delt M Je sovražen jutr- -V -.venski imravt. a rad ostaja na na£i 2cmlil \t edinega vzroka, ker mu diši dinar. Dne 7. trn je bila v Beltincih mnogoštevilno obiskana veselica »Polarne bramne«. Proti večem je učitelj Medic iz Odravcev poTvai godbo, naj preneha s sviranjem madžarskih pesmi m naj rudi zarfgra >Bo?e pravde«. Ves zelen od jeze le pristop?! kapelan Dell hi obljubfl fantom večjo svo:^ dnarja, da učitelja sm av 1 jo proč. Pe«:. Takoj so učitelja napadli fantje, ga začeli tepsti ter somn rastrgali obleko. UčltH! se ie n^-vdalce^ s težavo ubranil ter se na to odsrrairil. Na čast velflce zmage nad ^prtšlekom« je kapelan DeM začel pobijati vratove bt!ieljk*ni ter Je do ranega Jutra ralal m plesal § svojimi vernimi devicami. Čeden primer ma<i* zaronskega duhovnega pastirja!
HARfiT PIE1!   HARfi Y PIELI KINO TIVOLI
JEZDEC BREZ 51A0E
IV. del od IS.—17. okt.
Nekatoliki se morajo zglasitil
Katoliki bodo plačevali poseben davek za cerkovnike in organiste. V    Mestnj magistrat razglasa:
V kratkem se vrši pri mestnem magistratu cerkvenokonkurenčna razprava glede naklade, ki Jo bodo morali plačevati i up luni ljubljanskih rimskih katoliških iar za časa primerno povišanje prejemkov cerkveni-kov in orgljavcev. Naklado bo porazdeli d na katoliške davčne obvezance in obdavčene iuristične osebe, ki ne zasledujejo izključno nekatoliških koniesuonalnih smotrov. Da pa pri tem ne nastanejo pomote in ne bo tangenta naklade predpisana kakemu davkoplačevalcu nekatoliko. poživlja mestni magistrat vse v občini Ljubljani prebivajoče nekat olike (event J mistične osebe, ki zasledujejo Izključno ali pretežno ne-katoliške smotre), da se do vštetega dne 31. oktobra t L zglase pri mestnem popisoval-nem nradn (pritlič)a« Jugozapadna hiša magi-atratnJh uradov na Mestnem trgu), da dobi magistrat tem potom razvidnost o števila In osebah ljubljanskih ne katolikov. Od aktivnih vojaških oseb se morajo zglastri le taki nekatoliki. katerim Je v LJubljani predpisan
državni davek od kakega zemljišča, hi-še. podjetja itd. Osebna dohodnina ne prihaja v poštev. ker Je vsake doklade po zatona proata. Vendar ae imajo zgl asi ti od e I -vi laik nekatoflkov vsi, torej rodi takt. ki plačujejo samo osebno dohodnino, ker hoče magistrat pri tej priliki pridobiti tudi v obče gradivo za stalno statistično razvidnost o verstvu v Ljubljani. Kdor bi ae temu pbaf-vu ne odzval, zadela ga bo v smislu § 70 ljubljanskega občinskega reda v zvezi s členom II. m ITI. naredbe def. vlade za Slovenijo z dne 16. decembra 1919, Uradni list it 809, globa do 1000 Dm, oziroma primer-
nadoniaalna zaporna ira**«
^f^iaAi I peg .     j jgaafaggzr
štev. 237.
»SLO V P NS K I   NA K <H>«   dne 17 oktobra 1923.
Stran 3.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 16. oktobra 1923.
Odhodnica divizijonarja Vučkovića.
Odhajajočemu poveljniku dravske dhrlzije g. polkovniku Vučkoviću so snoči priredili njegovi prijatelji in spo-štovalci presrčno odhodnico v restavraciji »Zvezdi«. Restavrater Krapeš je dal v to svrho okusno dekorirati veliko zeleno dvorano, ki je bila vsa v zelenju m cvetju, podobna pestremu južnemu gaju. Sredi dvorane pred zrcalom, kjer je sedel g. divizionar, je bil nameščen kraljev kip, ves obdan od Šopkov dehte-Čih vrtnic in nagljev ter pestrobarvnih aster. Odhodnice se je udeležilo nad 40 oseb vseh stanov in poklicev, dokaz, da je bil g. polkovnik v ljubljanskih krogih tako priljubljen m spoštovan, kakor redko kak javni funkcij on ar.
Vrsto napitnic je kot aranžer prireditve otvoril g. major Colarič, ki je v lepo zasnovanem govoru orisal vse vrline odhajajočega g. polkovnika kot od-Jfčricga vojaka, od uševlj enega patri jota hi srčno dobrega moža, ki je vsikdar vestno izpolnjeval do!žnosti svojega odgovornega poklica, a ni nikdar pri tem pozabil, da je tudi Človek. Želel mu je mnogo uspehov m sreče na njegovem novem mestu ter izrazil nado, da bo ohranil Čas svojega bivanja v Sloveniji in svoje ljubljanske prijatelje in znance v trajnem prijetnem spominu.
Vsi navzoči so na to priredili g. rjl-vizfonarju navdušeno ovacijo, za katero se Je g. polkovnik ginjeno zahvaljeval. V svojem govoru je poudarjal, da je ponosen, da se mu Je poverilo odlično mesto poveljnika divizije v Sloveniji; marljivo in pošteno slovensko prebivalstvo je vzljubil in se ga naučil ceniti in spoštovati. Zato se je jel učiti tudi slovenščine, da s tem v dejanju pokaže svoja iskrena bratska čustva. V Ljubljani se je počutil kakor v svojem rodnem kraju, kjer so ga povsod i sprejemali z odprtimi rokami in ker je povsodi našel iskrena bratska čustva. Bivanje v Ljubljani spada med najlepše trenotke v njegovem življenju. Zato mu ostanejo.ti trenotki v neizbrisnem prijetnem spominu, zato bo se vsikdar, v kolikor mu bodo razmere dopuščale, rad vračal v divno Slovenijo in med svoje dobre slovenske prijatelje in znance. Svoja izvajanja je zaključil z vzklikom: >Živeli prijatelji, ohranite tudi mene v trajnem in prijateljskem spominu!«
Nato so še govorili gg.: clr. Gregor žerjav, ki se je spominjal ustanovitve dravske divizijske ob!asti, dr. P. A v-r a m o v i č. ki je slavil bratsko razmerje med Srbf in Slovenci, dr. Viktor M u r n i k, ki je poudarjal idealne odno-šaje med SokoTstvom in narodno vojsko, gen. konzul dr. B e n e Š, ki se je poslovil v imenu Cehoslovakov, Josip Tur k, k! je izrekel napitnico v imenu obrtnikov in trgovcev, polkovnik Živ-k o v i č. ki je govoril v imenu oficirskega zbora, ravnatelj Jug, R. Pusto-slemše.k, ki je nazdravil oficirjem kot nositeljem ideje osvoboditve in ujedinjenja, major C o 1 a r i iČ\ restavrater Krapeš, polkovnik L. Milovano-v i c\ ki je v temperamentnem govoru roudarjal, da je oficirjem Srbom enako draga kakor Sumadija in Mačva Slovenija — Kranjska in Štajerska, in končno ponovno še Josip Turkindr. Av-r a m o v i č. Vsa izvajanja so izzvenela v končno željo, naj bi ostala g. polkovniku v prijetnem spominu Ljubljana in vsa Slovenija.
Animiranega prijateljskega večera so se med drugim tudi udeležili: novi di-\ izionar g. polkovnik Stojanović, veliki župan g. dr. Friderik L u k a n, delegat min. financ dr. K. š a v n i k, predsednik Kreditne banke g. dr. Karel Triller, bivši veliki župan dr. Bal-t i č, dvorni svetnik g. Josip R u s t j a in več zastopnikov oficirskega zbora, industrije, trgovine in obrti.
*— Svečanosti povodom krsta prestolonaslednika. Na dvoru sedaj z vso skrbnostjo pripravljajo program za svečanosti povodom krsta našega prestolonaslednika. Patrijarh Dimitrije bo krstil prestolonaslednika dne 21. t. m. v dvorci kapeli. Krstnim svečanostim bo prisostvovalo mnogo tujih gostov. Krstu prisostvujejo člani romunske kraljevske rodbine s kraljem in kraljico, grška kraljica, gastopniki angleškega dvora, na Čelu s princem Jorkom kot kumom, kakor tudi zastopnik italijanskega dvora vojvoda De Udkie. Romunska kraljevska dvojica prispe v Beograd dne 19. t. m. Funkcije krstnega botra je prevzel v imenu angleškega kralja vojvoda Yor-ški Ta prispe v Beograd v soboto. Tujim gostom, katerim so odkazanl apar-tementi starega dvora za stanovanje, bodo izkazane v Beogradu vse v cere-momielu določene časti.
— Minister socijalne politiko v LJubljani O. dr. Dušan Peleš minister za soc. politiko »e povodom svojega bivanja v Ljubljani obiskal v ponedeljek Žitni zavod. Izrazil je željo, se prepričati osebno o upravičenosti nekih pritožb radi vladine prehranjevalne akdja v. svrho prehrane pasivnih krajev ter
blagu ter si dal pojasniti posamnosti tako glede cene. količine blaga itd. Na podlagi predloženega obračuna in danih pojasnil je izrazil svojo popolno zadovoljnost s poslovanjem zavoda kot poverjenika za prehrano In dal pooblastilo, da se o tem obvesti tudi javnost, z izrecnim pristavkom, da se je prepričal o popolni pravilnosti poslovanja ter da nima niti najmanjšega povoda očitati kaj, kar bi ne bilo v soglasju s pogodbo, ki obstoja med ministrstvom socijalne politike In zavodom. Po izvršenem pregledu poslovanja se Je g minister dalje časa razgovar-Jal z voditeljema zavoda o načinu nadaljnje akcije v svrho prahrane pasivnih krajev ter Izrazil željo, da se mu o stvari stavijo konkretni predlog! in napravi podroben elaborat.
— Klerikalci in občinski svet. Klerikalci pričakujejo, da bo danr.šma seja občinskega sveta zelo viharna. Zato so poskrbeli za to, da nihovi pristaši zasedejo galerijo in tako onemogočiio naprednemu občinstvu dostop k občinski seji.
— Bavarska delegacija v Srbiji. Delegacija zadružnega pokreta iz Bavarske po-tuie te dni po stari Srbiji, da si ogleda naše gospodarske in zadružne razmere. Spremlja Jo glavni tajnik zadružnega Saveza dr. Prohaska. Bavarci so posetlli Srbijo z namenom, da se seznanijo z gospodarskim življenjem tako, da bi bilo mogoče pozneje vpostaviti gospodarske stike med našo državo in Bavarsko.
— Avtomobilska nesreča. V nedeljo je prfredilo več uglednih beogradskih indu-strijcev Izlet v bližnjo okolico. Med njimi je bil Tudi centralni ra\-natelj Slavenske banke in vodja beogradske podružnice g. dr. Ljubomfr M i li n. Ne daleč od Zemuna v vasi Dobanovclh. se je njegov avtomobil prevrni! v pet metrov globok jarek in pokopal pod sabo vse pasažirje. Dr. Mllin je prišel tako nesrečno pod avto, da se je v blatu zadušil. Šofer je ostal nepoškodovan načelnik v ministrstvu zunanjih del dr. MI-šetič pa Je bil lahko poškodovan. Pokojni dr. Ljuba MlHn je bil rodom Dalmatinec in na glasu je bil kot odličen finančni strokovnjak. Tragičen dogodek je vzbudil v vsej Javnosti splošno sočutje. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin.
— Podraženje po kavarnah. Ljubljanski Eavarnarji so radi velikanskega pedraženja razsvetljave in kurjave z današnjim dnevom zvišali cene Črni kavi za 25 par, beli kavi In drugim kavarniških proizvodom pa za 50 par pri porciji.
— Celjske vesti. Cvetlični Ban se vrši v Celju v nedeljo dne 21. oktobra ob priliki proslave žalnega dneva za padlimi in umrlimi vojaki, kateri se praznuje dne 19. oktobra. Izkupiček se bo porabil v svrho olajšanja bede invalidov, vdov in sirot — ČOletnfco le minule dni slavil znani narodni delavec celjski g. Ivan Rebek. Njegovo ime je tesno spojeno z dogodki lokalne zgodovine našega mesta iz zadnjih 30 let. Stal je vedno v narodnih vrstah tudi takrat ko Je bilo nevarno priznavati se za Slovenca, želimo mu še mnoga leta! — Šport. V nedeljo popoldne se je na Igrallšču pri Skalni kleti vršila nogometna tekma med SK Celie in Red Star Celie. Končala Je z zmago 5 : 2 v korist SK. Celje. — D r uš t -v o h i š n i h posestnikov ima svoi shod dne 18. oktobra pri Belem volu, ne v Narodnem domu, kakor je bilo prvotno javljeno. — Mestni magistrat poziva one lastnike motociklov in biciklov, ki se hočejo prostovoljno javiti s svojim vozilom kot or-donance v slučaju vojne, da se do 20. t m. osebno javijo v sobi št 6 med uradnimi uranu.
— Mariborske vesti. Predavanje o splošni gospodarski krizi. Nanašajoč se na izborni, stvarno pisani dr. Bo-letov uvodnik >Za status quo« v »Slovenskem Narodu« št. 234 in vodilno misel zadružnega kongresa v Celju priredi kreditna [ In stavbna zadruga »Mojmir« cikJus zanimivih predavanj o vzrokih denarne krize in rešitvi pred splošnim gospodarskim polomom, torej predmet, ki je specijelno za Maribor, kjer je denarna kriza še hujša kot drugod, zek> važen tudi za produktivne sloje. Pričetek predavanja v četrtek dne 17. tm. ob 20. v mali kazinski dvorani (Ljudska univerza). — Vremenska sprememba. Od nedelje na ponedeljek se Je Izvršila velika vremenska sprememba. Še v nedeljo opoldne skoraj soparno Južno vreme preko 20° C a do večera je termometer padel nad polovico. V ponedeljek zelo hladno dopoldne + 9 C In zjasnjenje, Južni veter je podlegel v boju s severnim. — Visoko narasla Drava. V ponedeljek zjutraj je Drava nepričakovano tako visoko kot že dolgo ne narasla ter prinesla s seboj razni med potjo odplavljenl materijal Vse kaže, kakor da je moralo biti v zgorjem teku Drave veliko neurje.
— Svečana otvoritev kina »Ljubljanski dvor«. V ponedeljek zvečer se je vršila pred povabljenimi gosti svečana otvoritev kina »Ljubljanski dvor«, ki bo spadal med najlepši kras ljubljanskega mesta. Snočna otvoritev se je izvršila s kraljevsko himno ter razkošnim historičnim filmom, ki je pokazal, da »o tehnične priprave tega najmlajšega kinopodjetja v Ljubljani na vrhuncu. Projekcija deluje a popolnoma nepremičnim predvajanjem In slike so do resničnosti lune. Med povabljenci so se nahajali predstavniki državnih oblasti, mestnega magistrata, zastopniki bančnih zavodov, novinarji In glavni ravnatelji d. d. Ljubljanski dvor a damskim spremstvom. Med odmorom so gosti prejeli Učno zakusko la bifeja, ki ga Je opremil restavrater Dolnlčar. Prostori sa odlikujejo s posebno izbrano apartnostJo ter učinkujejo sila moderno. Opremljeni so z vsemi potrebnimi higijeničnimi in varnostnimi napravam. Pri zgradbi tega elegantnega lokata so sodelovale izključna domače rvidket ^
— V dopolnilo. K včerajšnjemu poročilu o shodu posl. Ivana Puclja dodajamo k stavku, kako je klerikalni poslanec Ivan Sušnik povodom reške debate odšel na kolodvor, zamudil vlak, a se potem nI vrnil nazaj v skupščino, marveč je šel spat, še pristavek g. poslanca Ivana Puclja: Potem ga Je Šel klicat »Slovencev« poročevalec ,da Je prišel glasovat Ta odstavek govora Je bil v poročilu izpregledan in ga dodatno priohčujcmo. »Slovenec« drugače izvajanjem poslanca Puclja ne more ugovarjati, a ni niti skusil demontirati konstatacije, da Je Korošec takrat poslal pet svojih tigrov na »odsustvo« Iz Beograda. HIc Rhodus!
— Ugotovitev. Naprcšeni smo ugotoviti, da v naši včerajšnji notici Izpred sodišča Jakob škof, obtožen, da v gostilni n! poravnal računa, ni identičen s posestnikom Jakobom Škofom iz Karunove ulice št. 12.
— »Povodni mož«. Osnovna šola »Mla-dikac priredi v proslavo prestolonaslednl-kovega rojstva in krsta v prid »Deč'ema domu« v ponede!:ek dne 22. tm. rb 15. url v dramskem g'ed-lIŠču M. Grošeljeve izvirno pravljično igro s petjem te godbo »Povodni mož«. StarIŠi. znanci in prijatelji zavoda sp Iskreno vabljeni.
— Poroka. Poročil se je sodnik g. dr. Vinko Zore z gdč. Olgo Rudeievo, hčerko graščaka in veleposestnika g. Ing. Antona Rudeža v Ribnici. Bilo srečno!
— Ameriško darilo Rožni dolini. Olepševalno društvo v Roznf dollnf je prejelo od ameriških milih prijateljev in pionirjev nase!bJne v spomin 25 letnice Rožne doline za n^še razmere velik dar 76 dolarjev (nad 6000 Din) za kar se vsem ljubim darovalcem, predvsem gg- Martinu Podgor^Iou, Ivanu Gačn-ku in Fran Stanovniku najtop-leje zahvaljuje.
— Poštne vestL V področju pošte Toplice pri Novem mestu se zatvori s 15 sept. tembrom ti. pomožna pošta Poljanice. V Poljanicah je uvedena dostava pošiljk na dom po selškem pismonoši. — Pošta v Tu-palicah se premesti v Preddvor.
— Zdravstveno staije me$ta LjrMJane.
Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v časn od 7. do 13. oktoSra izkazuie to-le statlst'ko: Umrlo Je 22 oseb. II moškega in 11 ženskega spola (tulcev 6?. Smrtni vzroki: je tika 3, griža 2. otroška vrečica 1, možgarska kap, srčna hiba, boieznj žilja 1, rak 1. drugi naravni smrtni vzroki 11 .slučajne smrtne poškodbe 1. samomor 1. Med tem časom se rodilo 26 otrok. 19 moškega in 7 Ženskega spola. Naznanjene nalezljive bolezni: davica 1, paralegar 1, griža 8, otroška vročica 1.
— Akcija pravnikov v Snbotlcl. Položaj pravnikov v SuboticI ni prav briljanten In se morajo borit? z velikimi gmotnimi težko-čami. Pred pričetkom semestra so pravniki pričeli akcijo za premestitev subotIŠke pravne fakultete v Sarajevo z motivacijo, d* so tamošnje člvlfenjske razmere veliko ugodnejše za nie. Vodilni člnfteltf mestne uprave in subotiSks j?vnost so bfli presenečeni. Mestna občma je takoj dala na razpolago pravnikom 20.000 dinarjev v svrho vzdrževanja akademske menze. SubotiŠko žen^tvo pa je pričelo z akcijo za zbiranje živil. Žcnstvo se je tudi obvezalo, da samo prevzame vodstvo akademske menze.
— Tatvine v Llubl^nl. Tvrdkl Stegu v Vodmatu je bilo 9. tm. ukradeno 12 metrov bakrene električne Žice, vredne 90 D. — Iz stanovanja je bVo trgovskemu pomočniku Franu Pavli v Vndmatu ukraden^ nekaj perila in obleke v skupni vrednosti 1150 Din. — Tvanki Trček iz Most je bil 7. tm. v Mladmskem domu na KrdeHevem ukraden damski pl?šČ. vreden 1250 Din. — Gostilničarju Franu Fisterju na Zaloški cesti je bilo ukradenih dvoje hlač v vrednosti 400 Din. — Nezn?n žepar je Izmaknil krojača M. Kreču med potjo od Sv. Petra do V?dovdanske ceste Ustnico s 4600 K. Ni pa izključno, da Je Krcč slednjo Izgubil.
— Tatvina na Bregu pri Celju. V noči od 11. na 12. tm. je bilo na Bregu pri Celju vlomljeno pri gostilničarju Josipu Božiču. Tatovi so odnesli Precej bogat plen in
so napravili za 7495 Din Škode.
— O tragični smrti učitelja Emcrika Dcržaja obširneje poročajo sarajevski listi. Deržaj. ki Je obolel na legarju. Je med hudim mrzličnim napadom skočil v volaški bolnici skozi okno. Nekaj ur nato Je podlegel zadob-1 j enim poškodbam. Proti nepazljivemu bolniškemu strežaju Je bila uvedena preiskava.
— Iz raznih kralev države. V župno cerkev v Veliškovcu na Hrvatskem so vlomili roparji v tamošnjo cerkev in ednesli raznih predmetov za 15.000 Din. — Iz zaporov osiješkega sodišča Je pobegnil na 7 let težke ječe obsojeni Marko Trbllanič. Na su-botiški pošti sta bila ukradena dva paketa v vredosti 12.000 Din.
— Potres v Šibenika. S-beniški listi poročajo, da Je bilo 10. t m ob 17.37 čutiti močan potresni sunek, ki ie trajal par sekund. Isto noč je bil tndi ob 3.40 nekoliko manjši potresni sunek. Potres ni napravil ni-kake škode.
— Zopet HzoL Včer«j smo poročali o neki devojki, ki se Je hotela zastrupiti z bzo-lom. Tudi včeraj Je biia prepeljana v bolnico druga, ki si Je hotela na sličen način končati življenje ln sicer neka M. K., bivša kon-toristinia. Samomor je notela storiti is obupa, ker ni dobila nikakega službenega mesta. Njeno stanje Je precej resno.
— Ljubezni!v slo. Janeza Štembava, 70-letnega užitkarja la T oraačevega. Je lastni sin udaril dvakrat po glav! tako, da je moral v bolnico. Njegove poškodbe so lahke.
— Prijet roparski morilec. Orožniki v šent Jerneju so 12. t m. aretirali 391etnega Karla Uchteneggerja, rodora is Gradca in pristojnega v Radeče, ki Je bil zasledovan potom »Policijskega Dnevnika« radi vloma pri posestniku Alojziju Hribarja v čelevcn pri Smarleti, Izvršenega dne 21. marca t t Uchtenegger le takrat odnesel 16.000 K gotovine in le umoril ob te] priliki v hiši navzočega Hribarjevega 13Ietnega rejenca Josipa Peternela. Po zločinu je pobegnil in te klatil po raznih krajih, dokler ni prišel roki pravice v pest, Oddan le bil sodišču v j&o-
— Uvedba »žitne varate« v Nem čl H.
Po poročilu nemških listov začasno nemška vlada ne more uresničiti načrta za zlato valuto, pač pa gospodarski krogi resno razmišljajo načrt posl. Helffericha o uvedbi »žitne valute«. Pa ne. da se Je šel rTelf-ferich k našemu Bernotu učit, ki je pred letom zelo mnogo govoril ln pisai o »pšo-nični valuti«.
— Ravuatellsrvo mestnega dohodar-sivcncga urada je še vedno na Gosposvet-ski cesti št. 17.
— Uspešen lov ljubljanske policije. Poleg 17 ciganov je policija včeraj aretirala še 9 drugih temnih elementov, ki Imajo večjidel na vesti razne deifkte. Oddani so bili sodišču, cigani pa so bili eskortirani tja, od koder so pr šli.
— Nesreča pri motoclkllstlČnl dirki. Gospodje Soban, Zurman In Stcpič v Postojni so v nedeljo popoldne dirkali v Hra-še. Ko so se vračali, je hotel Stepič prehiteti Zurmana. Pri tem je podrl na tla vojaka PavloviČa \z HraŠ, ki je šel slučajno tam po cesti, Stepič pa se je zaletel v brzojavni drog in cl'ežal mrtev.
SREDSTVO PROTI SLADKORNI BOLEZNI.
O insulinu smo priobčili nedavno tega razpravo Izpod peresa zdravnika-strokov-njaka. Tudi dunajski dnevnik »Die Stunde« posveča temu zdravilu dolg članek ln je Imenuje »čudežno sredstvo zoper sladkorno bolezen«. Kakor znano sta Insulin Iznašla kanadska zdravn'ka Bantfng In Brest. Ta lek se je doslej rabil z velikim uspehom v Ameriki. Franciji Angliji In na Holandskem. Nemški zdravniki Insulina Še nimajo, torej ga še niso mogli preizkusiti. »D*e Stunde« piše v tem oziru: »Pred nami ležita zvezka znanstvene revije »Deutsche Medizlnl-sche VVochenschrift« od meseca avgusta ln septembra. V teh zvezkih poročajo nemški profesorji svetovnega slovesa o Insulinu. Toda sami tega tesnima nimajo. TI čestiti profesorji bi tako rad! zdravili na sladkorni bolezni obolele ljudi, ld umh-ajo po njlhovfh klinikah, pa nimajo zdravila ...
Člankar govori na to o presenetljivih uspehih zdravljenia z insulinom in navaja celo vrsto vzgledov, ko Je insulin pri najtežjih bolnikih odMčno učinkoval. Navajamo Izmed teh vzgledov samo ta-le slučaj: F. G. 30Ietni trgovec. Sprejet v bolnico 5. aprila, odpuščen 30. maja 1923. Njegov oče Je umrl na sladkorni bolezni, on sam le bil bolan že dve leti. Njegovo stanje je bilo zelo resno. Hujšal je od dne do dne, veselje do dela je pojemalo, Izgubil je vid ln nI mogel več citati. Ko je prišel v bolnico je tehtal 46.7 kc Zdravili so ga z insulinom. Ko je zapustH bolnico Je tehtal 58.J kg. bil jo cvetoč in zdrav ter se čutil kot prerojen.«
Iz tega vzgleda Je razvidno, da je Insulin res učinkovito sredstvo. Čudimo se, da tega lekovnega sreds'va baje nemški profesorji nimajo, to tembolj, ker vemo, da Imajo to zdravilo že celo nekateri zdravniki v LJubljani. Tudi v Ljubljani so dosegli kakor čulemo, z Injekcijami Insulina presenetljive uspehe.
1,000.000
dolarski film pride
v kino Matica!
— Kino »Matica« »Zablode strasti«. Od
danes do srede se predvaja zgoraj Imenovani film, ki je kar se tiče razkošnosti. režije In elegance brezdvomno v tem pogledu najlepši v LJubljani predvajani film. Vsebinsko sicer nI ravno na višini, karakterizira ga pa krasno velemestno življenje. Vsaka scena prikazuje druge toalete, od katerih Je ena lepša od druge. Najsmelejši film In atrakcija časa bo »Kraljica zraka«, tehnično nenadkriljiv. In kolosalno epohalno delo »Tarzanov sin«.
— Tovarna čevljev Peter Kozina 6t Ko. »Peko« je v svojih trgovinah in trgovini g. Hinko Seljak, Prešernova ulica, znižala cene dokler traja ta zaloga, na kar se cenj. občinstvo opozarja.
— Kavama Jadran. V<=ak večer koncert salonskega orkestra. Vstopnina prosta.
— Opozarjamo, da se je tvrdka J. Maček stara, priznano solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti Št. 12., kjer prodaja Še nadalje po Izdatno znižanih cenah.
— Koncert v kavarni »Emoni« se vrši danes v torek ob 8. zvečer. Igra I. ljubljanski salonski orkester.
Izpred sodišča.
Zasluženo plačilo klerikalnemu obrekovalcu.
— Radovljica, 16. oktobra. Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem se Je danes dopoldne zaključila zanimiva kazenska razprava proti bivšemu predsedniku »Kmetijske družbe« Ivanu Iskri, klerikalnemu priganjaču za radovljiški okraj. Za časa letošnje volilne kampanje Je Iskra očital samostojnim kmetom Ivanu A 2 m a n u Iz Hraš. L a n g u š u in C v a r u da so bili »avstrijski konfident-je«. Omenjeni so Iskro tožili 10. marca t L radi žaljenja časti. Bile so štiri dolge razprave, tekom katerih le toženi Iskra skušal nastopiti dokat resnica, a ta te mu Je popolnoma ponesrečil. Obtožitelje Je zastopal đr. Dobra vec toženca pa dr. Stanovnik, kl Je danes nastopal zelo arogantno, misleč da Je na sejah ljubljanskega občinskega sveta ter Je napadal vlado In državno upravo, tako da ga Je moral sodnik posvariti. Po eno uro trajajoči razpravi Je sodnik dr. Prelere n razglasil sodbo, t katero h to-ient hm Iskra obsofen na Udnevnt tapet It v plačilo vseh otromnfk stro&kov.
— Cndno priznanje. V OorenJ! vast so Zasačan Jerneja f!rjavfka, ko Je prtse! h Prane Kepfčeve hiše z velikim svežnjem na rami. Skočili so za njim, fant pa Je vrgel plen proč In jan ušel. T svežnju so naU! ye$ obleka ln pcrlla^cvljo m pa srcb.oo
trro z verižico. Pri obravnavi Je ErhvŠck,
priznal, da je kradel, ne ve pa, kosa .'e okradel In kaj mu je vzel, ker je bil popolnoma pijan. Ta zagovor seveda nI držal In Je bil obsojen Erjavšek na 4 mesece težka ječe.
— Tihotapski mesarJL Na Oorenjskem. posebno v okolici Hruštce. so pogrešili po-sestnfkl več tellc in ovac. Dognali so, da so jfh pokradli s pršnfkov razni tihotapci, zavlekli v zosto hosto ln poklali. Pustili so kožo In drob In so odnesli le boljše kose mesa. Meseca Junija Je zasačil posestnik Kobentar Iz HruŠrce na svoji planini Franceta Tancer4a. ravno ko Je ta zamršil tellc! zvonec s praprotjo In vlekel žival v goščo. Uverjen, da ie zasačil nev?.rrec:a tata, ga je prav poŠ*eno premikastil s palico. Tancer ga Je ovadil In Kobentar je bi! obsojen radi prenagljenega dei?n]a na 250 D globe, oproščen pa Je bil, da bi Tanccrvi v sovražnem namenu težko poškodoval. Tancer pa, ki je že ovaden radi poskirsa tatvine teltee. bo rad! dobil Še svoj delež.
_ Sprli sta se zaradi razdelitve «ek?-
ga občinskega denarja Janez Pocičnnc la nlegov sosed Bohinc, p^s. Iz Breznlce. Tri-IIa Je med prepirom Elizabeta Bohinčevai m hotela moža pomiriti. Naletela pa Je slabo. Pogačnik jo ie udaril s kolom po levvn podlaktu In jo pobil na tla tako, da ie dobila lena precej teške poškodbe. Ker Je mož vse prrzna! In se je upoštevala velika razburjenost. Je bil obsofen Pogačnik samo na 2 mes ječe in mora plačati Ženi 100 Din za vožnje k rdravnfku. lO^o Din za bolečine m 300 Drn za postrežbo.
— Sumljiv petrolej. Na kolodvoru drž. železnice Je bilo ukradeno svoječasno precej petroleja, kl so ga pokupili od tatov razni zasebniki za precej nizko ceno. Povodom raznih preiskav so našli tudi večjo zalogo petroleja pri Mariji In Ivami SchwaTZ. Na policijsko ovadbo sta prišla pred okr. scdfšče. Zagovarjala sta se. da Sta kupovala petrolej te strahu pred dra.il-nio pri raznih tvrdkah In sta si nabrala na ta način precejšnjo zalogo. Ker sta Imela k sreči le razna potrdila in račune o nakupu, sta bila oproščena._
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dno 16. oktobra. Sprejeto ob 13.
Napram včerajSnji borzi so razen Izplačila Trst in Newvork, ki sta ostala neizpremenjena* tečaji malenkostno slabši. Blaga je bib razmeroma dovolj.
Na efektnem trgu pa je bilo danes osobito v papirjih, ki notiralo na budimpeštanski borzi, živahen promet. Zaradi nazadovanja slednjih v Budimpešti se jo tudi pri nas pojavilo mnogo blaga v Slavoniji, Eksploaticljl in Guttmann-delnicah, kar je dalo povod, da so te delnice precej nazadovale. Za ostale papirje ni bilo nobenega zanimanja, tako da je ostalo več efektov brez zaključka.
Ob zaključku so notirale:
Devize. Curih 15.375—15.46, Pa ris 5.20—5.26. London 384.50—388, Dunaj 0.13-0.121. Praga 2.55—2.57, Trst 392.5—394, Newyork 84.75—85.50
Efekti: 7% invest drž. pos. od leta 1921 70. Ljubi J. kred. banka 215, Prva hrv. štedionica, Zagreb 1190—1100, Hrv^siav. zem. hip. banka, Zagreb 125, Hrv. esk. banka, Zagreb 170—171, Jugoslav. banka, Zagreb 155—156, Slavonija 243—250. Explo-atacija 245, Guttmann 1750—1775, Šećerana 2290—2295, Nar. šumska Industr. 155—160.
Valute: dolar 83.50—84, Ura 3.86. 3.87.
Valute: dinar 819—825, dolar 70.560 —70.960. funt šterling 319.100—320.700. franc. frank 4315—4345, Ura 3185—3205. gvlc. franki 12.610—12.690, češke krone 2095—2111.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 16. oktobra. (Izv.) Današnja predborza: Beograd 6.54. Amsterdam 218.75, Newyork 556.70. London 25.26, Pariz 34.—, MIlan 2550, Praga 16625. Budimpešta 0.03V*, Bukarešta 2.60. Sofija 5.48, Varšava 0.0006, Dunaj 0.00785, avstr. žig. kr. 0.0079.
-Trst, 16. oktobra. Predborza: Beograif 25.638—25.641. Dunaj 0.0310—0.0312, Praga 65.25—65.50. Pariz 133.50—134.—. London os.87—98.97, Newyork 21.75—21.85. Curib 391—393.
— Dunaj, 15. oktobra. Devize: Beograd 830—834, London 320.900—321.9O0. MIlan 3219—3231, Newyork 70.935—71.185, Pariz 4362—4378, Praga 2113—2123, Curib 12.725—12.775.
IZJAVA-
Organizaciji jug. nacljonallsta mestni obor LJubljana.
V sadnji »Orjuni« čltam, da Je vsem orjanašem prepovedan poset akademije v proslavo bojev v Dcbrudii In prebitja solunske fronte.
Vračam Vam svojo orjunaško izkaznico in Izstopam obenem iz Vaše organizacije, ker nočem kršiti Vašo discipline; v prvi vrsti pa, ker smatram »sam dobrovoljac« Val poziv na bojkot kot žalitev do-brovoljske organizacije, ki se je s svojim delom že pred 7 leti pred vsem svetom borila za prav ideale jugoslovenskega nacionalizma, nI pa smisla za lokalne osebne prepire.
LJubljana, 13. okt. 1923.
Vladimir Janušlč.
Poizvedbe.
— Zgubila se Jc v gostilni »Avšič«, Savije, ali na potu proti LJubljani na Vodovodni cesti črna damska taška Iz lak-usnja v vsebino 1 fcpnl robec In srebrna tabatiera. Posten najditelj se prosi, da odda najdeno proti dobri nagradi v trgovini a Jeleznino Brez-■fk & Pritsch v LJubljani.
Glavni urednik: RASTO PUST0SLEMSEK Odgovorni urednik;
VALENTIN gfiPlTAR,
A
•
stran. 4.
•SLO VCNSK t   NA VOL*  dir 17. OKtopra
3\c
Z /
Prostovoljna lovno dražbo
trgovske oprave, kamenitne mize, sofe IkU, nega, porcelanastega in srebrnega orodja, knMn> ske oprave« strojev, motorja, pel!« modelov, Pakre* ne ter drage velike posode In nekaj pohiltva, ae vrši dne 18., 19. In 20. oktobra 1923 ob 9. uri na
Kongresnem trgu it. 8, pri Klrblsehu. Istotam se oddesUi 2 velike prostora se skladište
aH delavnice«
lilSHE KNJIGE ZA USEJOLE
Z« odgovor« uprave naj se prflon
ULI OGLHSI
tsr šolske potrebščine
priporoča
HHRODflH KTUlfiHRIM, uubljhiih
mmmmmmmmmmmmmmmmmanmmmmm^
PreSemooa nI. 7
Zlat prstan
s petimi briljanti se ceno prod«, — Naslov pove uprava »SI Nar.«. 11.042
Naprodaj
dobro ohranjen, aH pa a* in Seska obleka ter čev* lji. — N s slov: Rimski cesta 23/1. 11 060
Spalnice,
štiri hrastove in ena je* senova, čisto nove, poli« tirane, ugodno naprodaj. — Sodarska ul. 2. 11.067
I
Klavir,
kratek, črn. se proda po ugodni ceni. — Naslov pove uprava »Slovenskega   Naroda«. U .046
JiPfni-Cmoil
330 knjig
(slov„ hrvatskih, čeških, ruskih, francoskih, nem.) prodam en bloc. — Na* slov nove uprava »Slov. Naroda«. 11.047
VeČ dvokrHnih stanovanjskih vrat
m stanovanjskih ter pod* strešnih oken naprodaj. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 10.993
o oseh barvali s posebnim leskom
lako trpežen
Oljne bove
li najbolji S hakeoostl Izdelale
Vinski sodi
od 350 do 700 litrov, lepi, močni, takoj porabni, iz klanega hrastovega lesa, se prodajo. — Ponudbe na: Poštni predal 121, Ljubljana. 10.769
Proda se psica
dobermanslce pasme, sta* ra dve leti (rodovn.); moško kolo znamke »Waffenrad«, predvojno blago, nov gumi. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 11.023
Čebelni med,
nrvovrsten. rrčan, ca. 300 kilogramov se proda tu* di v manjši množini. — Istotako je naprodaj ca. 2000 kg krompirja. — Poizve se: šolski drnvo* red St. 8. 11.009
H01TCR
rsorsfea lana d. d.
Zagreb, Ha Kanalu 41 Podramica: Beograd ulica Kralja Petra 64
Kupim
srebrno ali bakreno (ev. starinsko) ročko za kavo (Kaffcekannc), ročko za mleko (Milchkanne), čaj* nik (Tcckanne) ra Sest ali več oseb. — Ponudbe pod »Srebro»baker/11052« na upravo »Slov. Nar.«,
Kupim klavir,
dobro ohranjen, aH pia* nino. — Obrniti se je na naslov: Ličen Maks, rud* nik Mežica. 11.058
Kupim perzijske preproge
(večjo m manjšo). — Po* nudbe pod »Preproge 11.050« na upravo »Slov. Naroda«.
Lovska puška.
Kupim dvocevko ea brez* dimni smodnik z ali brez petelinov; biti mora do* bro ohranjena. — Ponud* be pod »Dobra puška 11.063« na upravo »Slov. Naroda«.
&
StanovaHia
Sobo,
meblova.no ali nemeblo* v a no. vzamem takoj v najem. — Ponudbe pod »Sredina mesta/10.962« na upravo   »Slov. Naroda«.
Sobo
za samca, prostorno, me* blovano (elektrika, par* ket) pri mirni stranki v centru odda Realitetna pisarna, Ljubljana, Po* Ijanska cesta 12. 11.049
Dve meblovasi sobi oddam takoj
boljšemu gospodu, kateri mi plača najemnino za eno leto naprej. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 11.021
Mlinar,
priden In pošten, se sprej* me. Nastop takoj. Anton Koma t ar, val eni mlin, Skofja Loka. 11.010
Dobro kuharico
za vsa doma * del« sj me  mlad  zakonski par.
— Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 11.045
wmm*mmwmmmmmm
Knjigo vodja,
peHekten. samostojen, s Izkušnjami vseh pisarni* fkih del ki sna brzo ko* respontlirati po hrvatsko m nemško, se sprejme, takoj v stalno službo. — * 1« J nedeljo d< poldan Pom.dbe s priP*n izpri-P^"- p^tcn
Slov. \ me prosi o« ga odda prru
Mlad ovčar
čeval   na upravo Naroda«  pod »Hrvatako 11.0»*.
Trg- pomočnik,
popolnoma vešč v knp> ga raki in papirni stroki, se sprejme takoj ali rudi pozneje v veletrgovini V.
Weixl Maribor. 10.960 Vinski zastopnik,
dobro vpeljan ▼ vinu in
žganju. želi premeni ti mesto z obvezo mesečno
vagon.— Ponudbe pod »Vinski zastop/11.044* na upravo   »Slov. Naroda«.
Službo za popoldanske ure
želi državna uradnica, ve* šča več tujih jezikov ter strojepisja, — Ponudbe pod »Državna/l 1.055« na upravo   »Slov. Naroda«.
Kot učenko
v trgovino z mešanim bkfotn dam 171etno deklico, močno, zdravo ter pošteno vzgojeno. po možnosti z vso oskrbo v hiši ali vsaj stanovanje. — Pismene ali ustmenc ponudbe na naslov: An« ton Fuchs, Mir je itev. 2.
Ljubljana. 11.054
ri nagrabi las'.ni> u n« parni sagi v Jcranovi uli« ci it. 14. 11.0*"
Razglas,
Trgovska bi S a v Mariboru, na prav dobrem mestu, se proda. — Več povn uprava »Slov. Naroda«. 11.064
Prazna soba
z uporabo kuhinje ae iS če za tri dijake sred* njih  šol.   Najemnina se
Plača celo leto naprej. — onudbe pod »Rabim ta* ko j /11.006« na upravo »Slov. Naroda«.
Oddaste se dve
prazni sobi,
ena velika in ena mala: na željo tudi meblovani. Po dogovoru tudi kuhinja mirni stranki brez otrok. — Naslov pove uprava »SI. Nar.« 11.033
Mesečno sobo
s hrano (event. tudi brez nje) išče gospod za takoj ali s 1. novembrom, in sicer v Ljubljani. Plačam tudi za več mesecev naprej. Posodim, ozir. pri« stopim kot kompanjon; najraje k samostojni gospe. — Ponudbe na upr. »Slov. Nar.« pod »Obojestranska zadovolje, ost 150/11.061«.
Prodajalko,
starejšo, dobro izvežbano manufakturistinjo, z do* briml referencami sprejme Vinko Sket, manufakturna trgovina v Ilir* ski Bistrici (Bisterza, Jo* lijska krajina, Itab'ja).
10.961
Strojnik,
izu cen kjucavničar, kato*
ri se prav dobro rtrume na parno m eentralno kurjavo ter elektriko, trezen in zanesljiv samostojen delavec, se Rnrejme v stalno službo. Plača dobra; po dogovoru. Reflektira se le na prvovrstno moč. — Po* nudbe pod Strojnik/11051 na upravo »Slov. Nar.«.
Knjigovodstvo in računovodstvo I
Vpokojen državni urad* nik, samec, vešč slove n* skega ha nemškega jezi* k a, zmožen navadnega knjigovodstva in računo* vodstva ter korespouden* ce, želi primernega posla v kakem manjšem hotelu, restavraciji, kavarni, gostimi ali v kakem drugem podjetju proti prosti hrani m mali nagradi. — Ponudbe pod »Knjigovodstvo m računovođa stvo/11.056« na upravo »Slov. Naroda«.
Proda se dvonadstropna hisa
ob prometni cesti, deset minut od Južnega kolo* dvora, z gospodarskim poslopjem, pripravna za trgovino. — Naslov po* ve  uprava »Slov. Nar.«.
Nova vfla
v Ljubljani, z vsem kom« rortom, takoj vsa prosta, se proda. Več se po izve vtak delavnik od 1. do 2. ure popoldne na Aškerčevi cesti št. 15 (dohod iz podaljšane Bleiwei*ove ceste). 10.854
Najceneje
imate stanovani? ns novo   slikano   od tvrdke Ant. Stinosck, Rožna ul 13. — Nimorci'i VSOT na   rarr^ !a£jo.  — Af Stiplosek. 11
Nanrodaj razna vinska oosoda
rn 5 velikih hramnih sodov, dokler traja ra-loga. — Avguštin. S~> Stfka, St. Jerneja  c. 231
10 20q
Šivilje pozor 1
Preoblečene gumbe vseh velikosti ter a/uriranjc izvršuje takoj rn najea-neje tvrdka Belihar i Veleplć. Ljubi jar a • SisVa. Kolodvorska ulica 150 10.963
Čreva !
V zalogi imam vse vrste črev po najntfii dnevni ceni. Edmo domače podjetje v Sloveniji — Lr:h. tjana — Se priporoJam vsem mesarjem in go«':l. ni^arjem. — Franc 7.u pan, črevar. Mestna kis v. niča. 11.039
Proda se eno-* nadstropna hiša
z dobro vpeljano gostil* no, lepim vrtom in vso opravo v sredmi mesta Ljubljane, na zelo lepem prostoru. — Pismene ponudbe brez posredoval* cev na upravo »SI. Nar.« pod »Ugodna priložnost 11.057«.
Živahni mladenki
si želite z dopisovanjem krajšati dolge zimske večere. — Dopisi pod »Vi* gred/11.041« na upravo »Slov. Naroda«.
Tiskarna !
Slovenskemu tisk ar j u* Primorcu, ozir. Slovencu, ki ima italijansko drfav. Ijanstvo s polnim pra« vom. se nudi ugodni pri«
Hka, prevzeti tiskamo, rdruŽe-no s knjigarno v slovenskem mestu Julij, ake krajine. — Ponudbe pod »Italijanski dr/s vi ian 11.059« na upravo »Slov. Naroda«.
Suhe gobe
In
.'. fižol .%
poonđfte tvTđk!
Sever & Kompn
Ljubljana
Wotfova  ulica  St. 2,
.T«
s...
Ravnateljstvo Slavenske banke d. <L naznanja žal<
prezaslužni centralni ravnatelj In vodja podružnice v Beogradu, gospod
dne 14. oktobra 1923 v okolid Beograda nenadoma preminul
Vrlemu svojemn sotrudnikn in zvestemu tovarišu ohranimo trajen spomin.
IJublJana, dne 14 oktobra 1923.
SLAVENSKA BANKA
75