rtnij Ir skih narodskih reći ij Novice izhaj vsak teden ajo v Ljubljai dvakrat, nam reć v sredo in saboto. Odgovorni vrednik Jiawez Bleti*ets O 1 - .■■■■■■ I > ■ ■ ...... I — - — - • Veljajo zacelo leto po posti I 4 fl., scer 3 fl., za pol leta > j2fl. po posti, scer 1 fl.30kr. Te ča j XI. sredo 14. decembra 1853. List 100 Voda 9 zrak * gorkota in svetioba * K j e r kakor v toplem pasu zemlje, se skor poglavitni pripomočki kmetijstva. Po Stôckhardtovih poljskih pridigah. (Dalje in konec.) Svetioba. Kako čudovito ljuba in dobrotljiva je svetioba vedno bistri zrak združuje z obilo in čisto svetlobo obilno gorkoto in dostojno vlažnostjo, ondi doseže tuđi rastlinstvo naj veči moč in plodnost, ondi zra ven naj žlahnejšega sadii rasejo naj dražji balzami in dišave, kakor vanilija, cimet itd. naših pomarančnicah (TreibhauserJ zamo ras ti ins tvu, očitno vidimo v tem 1OOUIU31V u, UUIU1U VIM1IUU V ICIII , kftlvO IčtUC SC a v-uivf íuui jaouiiiaui »timu ^"iivui/c uojau j ai\u jiu obračajo zeliša proti soncu, da o mraku kurimo, in tudi veliko mokrotě, ako jim prilivamo, jih veliko celô svoje glavice za pera, in alrsvetlobe jim ne moremo več dati, kakor je dan rade se remo tuđi rastlinam veliko gorkote dajati lim da na soncu cveteče dokaj lepši zelené donasa, in za tega voljo ne bojo rastline v poma memo unili, ki rastejo v senci in'bolj tamnih kra- ratônicah nikdar tako krasne, dišeče in okusne ka jih. Brez svetlobo ni zdrave in krepke rasti. O svet- kor'so pod milim nebom gorke Azie, Afrike in Amerike. lobi podnevi zeleni deli ràstlin razkrojujcjo ogeljnokislino, in zboljšujejo, podavši mu ve- Kmetovavec in gojzdnar morata svetlobo liko kis lica, zrak pođnebni.'Ponoći seto ne godi, za ljubo vzeti, kakor jim doide od sonca; ne jas jiiixiF i\ i o i i v a ^ /ii aa puuuuuiiu i unui>i oç iu nu ^ u 11 j • f j j ■ ^ j in tudi cvetje rastlin nima te dobrotljive lastnosti, nega in ne oblačnega vremena ne moreta nič pre zato ker cvetje ni nikdar zeleno; cvetje vnasproti, meniti. Gojzdar kaj malega zamore o tem storiti namesto zrak zboljšati, ga marveč spridi. Če dalje ako pregosîo drevje dostojno izseka in tako svet vživajo rastline svetlobo, toliko več poserkâjo lobi nekoliko poti odprè. Vertnar pa je v stanu ogeljno-kisline iz zraka in toliko hitreje rastejo. že veliko več storiti, ker pokriva in odkriva Le iz tega se da zapopasti: zakaj rastline v viso- rastline v pokritih gredah (Mistbeet) in pomaranč cih severnih krajih zorijo tako neznano hitro. Tii, nicali, ali sončno svetlobo celô po različno pisanih kjer sonce v poletinskih dnevih veliko dalje ka- šipah v shrambe spušča. Rumenkasto-zelene kor pri nas na nebu stoji, zorijo žita že v ni li ted ? MM M * Mkkj UU 11 V M U Ul/V JI * MJ \J A IJ V.* JLJ I l(i MJk\J T V-T \,\_j \1----J^ ~ ' f' — memo gorkega Laškega, kjer sta noč in dan tistih pa I fl 1 • V « 4 r 1 1 9 A It _ ^ A___1 šipe spušajo svetle in ređivne žarke skozi, en del ki grejejo, take sipe zaderžujejo, zato so skor enako dolga, in žita še le dozoré v niescih. ali 5 rast cuk 5 na Angležkem za palme in druge rastline, kterim preobilna sončna vročina škodje, že davnej dobro Kakor pa svetioba pospešuje cversto in zdravo poterdih'zelene šipe. Nasproti pa so višnje ve sipe tako tudi izđeluje obilo dobrih sokov v za take pokrite grede, ktere zgodaj spomladi ve olj smole itd. Grojzdje, jahelko in mno- like gorkote potrebujejo, posebno dobre. gotero drugo sadje ni iako sladko in okusno kak i isto ki je zorelo na soncu. Groj je celô bo Ijega okusa, ako je zraslo na brajdah, za kterimi je bel a stena, ktera sončne žarke odbija; černa Obertnijske skušnje » stena popiva sončne žark se bolj okusno grojzdje fabrikati). ( Imenitna %na jdba električnih statev v svilo W * časniku kmetijstva, obertnijstva in gretih sten hitreje zori, vendar ni tako kupči jstva, ki izhaja v Parizu, beremo, daje go-Klaje, ki je zrasla v senci, živina ne spod B onelli, visji vodja sardinskega telegrafa, v "i\u>3uu. iiJujL' ^ «\i ju £iai9ia v senti ^ vživa tako rada, kakor take, ki je imela __ _ i • . i - . 7 .. . 1 . . y . v . » do Turinusila imenitno napravo z električno mocjo velj in ktera je zavoljo tega tudi tečniši. Zatega znajdel, ktera bo prihodnje v Europi pri fabri voli je tudi velik razloček med ti dolinah in na hribih kah * ki izdelujejo svilno (žiđano) blago čeravno je trava v dolini bolj na gorkem vsako leto več ko 100 milionoví!, prihranila in do bila od gorske, je vendar ta bolj dišeča in tečna, sedanje Žakartove statve spodrinila, ki so zavolj ker sončna svetioba je na višavah močnejši kakor mnogih potrebnih kartonov *#)Jn velicega prostora v dolinah. kaj velike stroške prizadevale. Xa Žakartovih statvah naših gojzdih. Les bolj se je za prav imenitne izdelke cio po 60 tisuč kar Rav to se pr ki je na prostém je tezji, krepkeji in bolj za kurj vse; strojarjem je veliko ljubši hrastovina, rastla na stcrminah proti soncu, kakor tista, stala bolj proti severju, ker skorja une ima več strojíne in boljšega črcšla v sebi. Smreke, ki stoji" na soncnem robu gojzda, dajo več smole od tacih ki so zrasle v sredi gojzda. tonov potřebovalo, 100 kartonov je pa 15frankov Elektrika, po domaće tudi nebeski oginj imenovana zator ker v blisku ín streli ravno ta moc vlada, bo o obertnij- skih recéh sčasoma menda že marsiktero prekuc apravila **) li art so iz prav debelega papirj m znsani iz gledi (mustri), po kterih se lepe rože in druge lepe pisanja v Ino tkani pravljajo Pis ali fl. po našem veljalo; cio za bolj borno robo povrati * 9 ee > se je po 1500 kartonov nad statve vpregovalo. zboljševat domá previđao in amno popravljat ej naj se ne dajo splašiti Po Bonelli-tovi znajdbi pa, za ktero je znajde- berž ne pogodijo w w i 10 ako > naj nik že za celo Europo in Ameriko patent vzel vojih raznih sknšinj ne popaste 5 se bo već ko polovica stroskov prihranila, po tem jim krajanom dokler srecno ne zmagajo v lep izgled in podbadek y takem tudi cena svilnatega blaga zlo ponizala. Celô v reci znajdeni možje so iz začetka dobro vémo". Ne zamerite. To Menda kdo poreče: „vinorejsko delo tudi mi vse to znajdbo za prazno domislijo zasmehovali i • « i i •«• • m v • ■ y nase vino, ki je pred 150 leti izmed ali kmalo so se spreobernili neverni Tomaži, ko so naj žlahnejš bilo » zdaj za tisti lastnimi očnu v Turinu vidili z električno močjo naj lepši svilno robo tako lahko in hitro tkati. Terpinc. ca. Zakaj bi inače vsih naj pervo in ktere je prej daleč prekosilo, tako daleč zaostajalo v tečnosti, v okusu v milini in ceni?? Hvala Bogu! tuđi pri nas so nekteri. kteri veselo v Štajerska penina Kleinošekova » zastran navadnega II. Izgled g. Kleinošeka tudi vina pravo pot kaže. Nekda so tudi vina našega cesarstva visoko čislane in po širokém svetu jako priljubljene bile. Zlasti so se od malena Stajera v starodavnih zemljopisih učili : „ Sty-ria vi ud em i is cl ara", to je, „Štajersko vino je zlo i me nit no". In stari G. M. Višerov zemljovid štajerske dežele od 1. 1678, ki se v Ormužkem gradu, v Graskem starinišu in drugod najde, ima sledeči podpis: Der Muhrfluss streittet mit Anderen Flùssen wegen des Kostbaristen . . < Weines. Mosell. Main vnd Thonaw Strainb . napredujejo, kakor, postavim, v Pekrah blizo Maribora presvitli nadvojvoda Janez. Njih vince pa je tudi žlahna, premiia kaplica, ki se lahko s prehvaljenimi inostranci Ali dosta dosta tak lepih izgledov in svetlih luč meri. je treba, da se drugi lahko povsod na njih izgledujejo > vnemajo, z njih veksim dobičkom podbađajo. Ako bi se nasi bogoslovci, ki imajo poznej ve cidel tudi kmetovavci biti, kmetijstva učili, kder to gré, bi to že njim samim, več pa še našemu narodu pomagalo in ga vsakod podžigalo z umno besedo in z mika- V . jocim izgledom. Ali ni bil rajni fajmošter Vert ove spodbudljiv izgled vsim svojim sosedom v Vipavi? 2) Treba je vinske družtva osnovati in vinske za- Kar zamorejo zunanje dežele, to tudi naše. loge. „Rliein , Aucli ander Fliisse ali zu samb , „Ihr habt nit Wein meins gleichen Dreihundert gulden war der werth Treba je moža. jih Tudi pri nas je kaj bogatih, v ta namen združiti. Je drugod gotov dobiček, bo V) „Nur vmb ein Vass, tudi pri nas. Le enkrat začetek Kleinošeki pri peníni kakor bratje ? so ziecht ein pferdt. r> Mir must ihr aile weiclien: Der Luettenperger hier in Landt Den Sigkranz lielt vnd oberhandt1,4. Sod vina tedaj, ki je po stranéh Mure raslo, je veljal 300 il. sr.; sod, ki konj peija. Tak sod go tovo ni bil štertinjak, znabiti le polovnjak, ker so po prejšnih slabih cestah malo na konja nalagali. 300 il. sr. pa je bilo po zdanji vrednosti na 3000 fl. sr, vinske gore 3) Treba je vinoterzcev in potujocih v i not ergo vskih opravnikov. Šampanjako, Bordosko ali Rensko vino bi gotovo ne bilo tako priljubljeno ljudém in tako obrajtano, ako ga ne bi tergovci križem sveta po opravnikih na poskušnjo in ponudbo pošiljali in povsod za kupca kr edic imeli. Ciovek ne poželuje, cesar ne pozna; ne seže po tem > ce Ali kde so ti srecni casi?! So naše menda svojo blagorodno moč zgubile? Nikakor! v Se sar pri roki ni. Med pridelavcem in zavžitnikom je tergovec neobhodno potreben. Pa Bog daj le vinske družtva! one si že bodo vedile tergovce in zdaj so pomurske in druge naše vina precej obrajtane opravnike priskerbeti. Dr. M. in lutomersko je v Europi edino zraven Portera > ki se o pre vožnji čez sred nik zemlje ne pokvari, temoč še Sadje daje dnai § zboljša. Zakaj pa so tedaj nase domaće vina ob svojo prednost in tak ljubo ceno prišle? Zato: 1. ker drugod vinoreja napreduje, pri nas pa se V se Letos na Krajnskem žito sploh ni posebno dobro obrodilo; posebno v hribih je bil pridelek slab sneg večidel po starem ravná , ker je dolgo na njivah ležal, preden je skopnel. Kaj v takih krajih kmetu slabo letino polajša? Bi kdo rekel: VVVlUVl [/U DlHIVIll lUlUOla ------- —" J--- -----— - ~ * ~ ~ ~ - w v f ^ * ~J ^ ** • ^ 4 " 1 ^»»v» 2. ker še pri nas ni vinskih družtev, ktere bi berž živina? to leto ne, ker je pozimi klaje pomanjkovalo v dobrih kletih ali pivnicah zđaj pa živinski kup ni ravno drag. Bi djal: reja pre « < . , n i ii • ... ........ y ga novo vino pokupile , v prevelkih sodih zorile, čistile in glajale" vsako šičev? tudi ne, ker je letos v hribih tudi za sirovino po svojem kraji in po svoji versti. Slednji kraj ima slabo, in krompir celo ni imena vreden. Terta vinska v svoj značaj. Po takem bi dalen kupee zamogel merzlih hribih tudi ne veljá; ampak sadno drevje. vselej tistega viua dobiti, bodi si bolje ali slabeje V takem kraju imenovati L~a nocem, ker se kmetje verste po letini y nepotrebno bojijo, da bo po tem da vek večji, ako se kajta- 3. ker še nimamo vinskih tergovcev in potujocih vin- čega pove —je neki kmet za sadje tole skupil : Za suhe skih opravnikov, kteri bi daljne kraje z našim vi- tepke 70 fl., za nom soznanjali in naročeno kupcu na dom oskerbeli češpelj in druge slabega sadja verno po prineseni ali poslani pokuščini > zve sto po pravi obilni meri. Kaj je tedaj početi? storil. Treba je: To > hruške in jabelka 130 fl. , iz pa 170 bokalov žganja, kar je tudi blizo 100 fl. vredno. To je vkupaj 300 fl., in če se nekaj na delo z žganjem, na derva in na vožnjo od- In zraven je za domačijo tudi še nekaj ostalo, sicer slaběji sad, ker mora kmet kar je g. Kleinošek steje, vender gotovih 250 da premožnejši vinorejci svoje sine ali z ves te dostikrat le boljši prodati, da ložje izhaja s plačili ze - V m m m V . . . _ 1 I 1 V f V A V g a • V « W služabnike p oš i lj a j o v p o d u k v tistekraje davke, za družino nocem A v • reci za pijaco in drago in dezele, kjer vinoreja veselo slovi nim vinorejeem, da tarn sami gledajo djanski in k izverst- obleko, ker to ne veljá povsod. delajo, se Ali ni to živa priča, da sadje je dnar? r. V s e goo j, tersje y i z knjig u čij o, vse kar zemljo, vino in slednjo delo od konca do kraja zadeva. Pridno izučeni v teh prekoristnih vednostih Pogoyor od notárjev ? naj Sosed pridši k županu mu naznani, da se misii oženiti, in ga prosi mu priča biti. n Kje pa mislite ženitoo pismo delati ga pobara Ozir po svetu » Jaz sem namenil v sodbini pisarnici, pa pravijo tam se nocejo pecati z napravo pišem; sedaj » i Turki kam bi se obernil, da bi bilo prav, in da kadaj kaka zmešnjava iz tega ne pride Ako hoćete mene ubogati, pravi žapan, dajte ga njih šege in navade , njih 5 deželska s popisom u rt izdelati pri notarj u 5) Ravno prav, da me spomnite na notarje Ci » mu o igovorí ženin sosed; „ze večkrat sem slišal od notar jev, da pisma od njih narejene povsod postavno veljavo imajo ; župan, kaj vi mislite od njih ?" njih perve domovine (Dalje.) Véra Turkov. Turki ali Osmani spozoajo Mohamedansko véro. Mo hamed, začetnik te vére, je bil rojen v Meki leta 569 pravijo, leta 571 po Kristusovem roj ali kakor drugi V Župan: „visoko ministerstvo spoznavši po dosedanjih zvedbah, da sila veliko zmešnjav in celô pravd, ktere so naj škodljivša kuga med ljudmí, izvira iz napčnih, nedostojno osnovanih pišem, je ustanovilo po različnih kra- moč, pogodnike povelje, da jih #) notarje, kterih skerb in dolžnost ima biti pisma po volji pogodnikov in po postavah izdelovati, se dvom-jjost in zvijač ogibati, in kolikor varovati. Za tega voljo je cesarsko ki želi notářsko službo doseći, mora biti izučen znanec in poterjen za to službo. Notarjeve pisma imajo popolno véro in dokazno moć, ktera veljá, ako bi bile tadi vse priče pomerle. Kdor je kako pogodbino pismo pri nota rju napravil, nima dosto škode, ako bi se tudi prime- pravd vsakteri pravo- stva. Ker mu je oče kmalo umerl, ga je ded njegov in po tega emerti njegov naj stařeji stric za tergovca (kupca) izredil in sabo v Sirio na smenj jemal. Pri ti priložnosti je přišel enkrat v nestorjansk samostan, kjer se je soznanil z nekim minihom, ki se mu je moćno prikupil in v njem pervo iskro premisljevanja edinega Boga zbudil. Pozneje je Mohamed přišel za opravilnika (faktorja) k bogati udovi Khadijahi v štacano , s ktero se je oženil, in čeravno je bila 15 let stařeji, je vendar v srečnem zakonu ž njo živel. Od mladih nog rilo, da bi v roke dobíjeni spisek zgubil, ker vsakteri pismeni izdelk notarja ostane v pervopisu pri njem shra-njen, od kterega zamore deležnik po volji dobiti prepi-sek enake veljavnosti zžrubljenemu. Notarjem je tudi na tanko predpisano, koliko da smejo tirjati za svoje izdelke. Kteri se pregeršijo zoper to postavo, zapadejo v kazin, in morajo čez postavni zaslužek vzeto plačilo poškodo-vanemu povernitî. Ce vse te dobre lastnosti notarskih izdelkov premislimo, ni dvomiti, da vsak pameten clovek bo naj raji pri notarja dajal izdelovati mnogotere pisma Vse to bi bilo prav, meni sosed, in jez bi zaup-íjivo šel pismo izdelovat k notarju, samo slišim, da so jim priče malo kdaj všeč, in da vselej pogodnike spra- šujejo ravno kot na spovedi, preden da začnejo pismo zdelovati. To je zamudno in sila nadležno; drugod so vsaka priča dobra, in z malo besedami je pismo skon- Pa je bil zmiraj bolj v-se zamišljen, je rad sam v samotne kraje zahajal in premišljeval verske reći, ktere je zve-dil od nestorianskih minihov. Kdaj se je misel nove vére v glavi njegovi scimila, — od kod je v sredi maliko-vavskega ljudstva prepričanje od edinega Boga zadobil in koliko deležtva pri oznanilu nove vére je imela la- ? komnost po časti in da bi za preroka veljal, tega zgodovina ne vé natanko povedati. Ob kratkem naj bo tù le to rečeno, da v 40. letu svoje starosti je stopil za ? za u » preroka pred svoje rojake in osnoval novo véro volj ktere je bil veliko preganjan, ki pa je vendar ob-veljala. S pobegom Mohameda v leta 622 po Krist, se začné prav za prav zgodovina Islama. Mohamed pa ni hotel le začetnik nove vére, temuč tudi začetnik nove deržave biti, zatorej je oklical svojo novo vero kakor tudi svoje deželske postave za zapovedi, ki mu jih je B o g sam razodel. In tako je prišlo, da je korán pri Turkih ne le verski temuč tudi deželski zakonik. Dva nauka Mohameda sta posebno pripomogla, da je turška armada tako strašna postala: namreć vera na osodo, kteri cano. noben čio vek u iti ne more, to je kar je člověku 5) Če tudi pismo več veljá, pa je hitro zdelano". Jez mislim, zaverne župan, da je boljši se pri to vero navdan gré še dan današnji vsak Turk na vojsko namenjeno, se mu bo zgodilo, naj delà kar koli hoče. S osnovi pisma nekoliko pomuditi in si dobro stanovitno in se ne boji nič, ker misli, da se mu ne bo nič žalega pismo oskerbeti, kot s slabo narejenim si skerb na glavo nakljućilo , ako mu ni namenjeno; če pa mu je name-nakopavati, da bi znala iz njega kadaj kaka pravda je njeno umreti, bo umerl tudi na počivalu. — Druga véra, scimiti, ktera člověku dosto potov prizadeva in mu pre- ki Turka s pogumom navdaja, je: da vsakemu, kdor v moženje in clo zdravje spodkopava. nevarnost ovarovati, mora za pismeno zdelovanje naprošeni ki ni njih vére), so vsi grehi odpuščeni in on gré na ravnost v raj nebeski. Raj nebeški pa je Mohamed Tar 9 Pogodnike vsih teh boju zoper nevernike pade (ne ver nik je Turkom vsak > ali notar pogodnike in pripeljane price osebno poznati saj pričam morajo pogodniki biti znani, da kaka pre- kom popisal tako živo in tako mikavno, kakor so na memba v osebi ne podleze. Notarjeva dolžnost je na vadno vsi popisi pisateljev orientalskih. tanko zvediti, kaj da želijo pogodniki v pismeni spomin spraviti, in če imajo postavne osebne lastnosti v razo-dete zaveze stopiti, da bi zavoljo takih pomanjkijivost neveljavnega pisma ne délai, sebi kazni in pogodnikom velike zabave in škode ne naklonil. Zatorej mora taka (Dalje sledi). Novičar iz slavenskih krajev lz Železnikov 6 natančnost notarja vsakemu pa nadležna biti46. > kdor ga potřebuje, všeč, ne » Po tem takem ? oče! u pravi sosed f res nar pametnejsi vse pisma pri notarju narejati. Moje ženitno pismo bode tedaj že on delal. Nikdar več me ne bo kak pokotni pisač v svoje pesti dobil. Z Bogom, oče župan; za dobri poduk pa hvala lepa! Ljudoljub. grudna. Kakor je lansko leto prenašal ne daleč od tod nek gostač okol 600 gold, sre-bernine, kakor mačka mlade, od enega kota v dražega, dokler jih ni někdo zasledil, ki mu jih je vzmal in bolje hraniti znal, kakor gospodar sam, tako je nedavno bilo zopet nekemu druzemu kmetu blizo nas okoli 20 funtov dvajsetic in tolarjev vkradenih. Zasačili so scer kmalo nekega hlapčona, kterega so tatu sumili, in najdli so tudi pri njem nekoliko enacih dnarjev, al večji znesik *) Ponudi se nam tii ravno primerna prilika povedati, da edini notar v Ljubljani, našim bravcem dobro znani gosp. dr. Orel je bil že v kraj spravljen in bo morebiti tudi spravljen ostal ker v záporu nek od tega nic vediti noce. Tako bo na s topil te dní to opravilstvo. ^^ ji ■■ Vred. * pridejo ljudjé velikokrat v enem hipu ob prihranjene de Novičar iz mnogih krajev. Nova politično-sodnijska osnova Primorja je do bi se nekteremu cloveka se tako svetovalo, naj bi svoje delana in se bo kmalo razglasila; Primorje obsega Go narce, ktere so leta in leta spravljali in stiskali, in ce je večji sebigrabič raj si se mu kaj tacega pripeti. Ako denarje na kako zemlj • V V v hranilnico obresti riško > Gradiško, Istrijo in Terst z okolisčem njegovim lozil v to ï stavim, da bi pred s pestjo zid prebil, kakor ga in je razdeljeno v 2 kresíi s sedezem kresijne oblastnije k pravil; praskajo se pote ^ i * • elikokrat za usesom > v Gorici in Paznu, in v Teržaško mesto z okoli jim mosnjica zgine pa vecidel je ze prepozno ščem njegovim, ki je neposredno podložno primorskemu Naj opomnim pri ti priliki še neke druge dogodbe ilo so nekteri ljudji deželnemu poglavarstvu v Terstu, Mesca oktobra ktera nam vnovic spricuj kako m po kmetih.za svoje zdravje skerbni. Ne davnej přivleče nek rudokop, čversti korenjak, okol 6 centov rude sa-motež z visocega hriba. Vès vroč in spehan se hipoma se je po vsih ces. železnicah peljalo 304.143 ljudí in 2 mil. 528.709 centov blaga; za vožníno se je skupil»» 1 mil. 252.802 fl. — Ne manj kot 50 nemških koledarjev za leto 1854 je prišlo na Dunaji na svetio. Da P»je merzle vode. Kmalo se mu začnč tamniti pred pozimi skoz spranje okinj in duri ne more pihatí sapa » očmí; komaj domů přileze in daues je ze merlic memo pravijo » E kaj ? je fabrikant Janez Haas na Dunaji (Schulerstrasse) znajdel neko napravo , ki jo ondašnji ćasniki sila hvalijo. Ker imamo ravno zimo v mislih, moramo radovednim brav- mi nismo mehki kot gospoda, cem povedati: kaj vremenski prerok iz Jolsve, ki jo Kaj tacega sicer po kmetih ni nobena novica, vender zápisem to vsim tistim v nauk, ki velikokrat grozno neci nam nobena rec nic ne skcdj « > in vender jih morebiti je dosihmal dobro uganil, na dalje preroku e; takole £o polovica gré iz same take nemarnosti pred časom pod zemljo. J* Levičnik. lz Ljubljane. Teržaški časnik naznanja po pismu lastnosti te zime iz Kartuma sledeče žalostné novice od naših misionarjev v Afriki: „8. oktobra je po 15 mescov dolgi bolehnosti v Berber-u umerl gosp. Matevž Milharčić, ki se je slavno v misionski šoli trudil. Za Europejce v Sudana bilo to leto sploh nesrečno; merzlice in driske so vorí: čeravno resje zlo cvetč in se je skriček (Hamster ) globoko pod zemljo zakopal, vendar ne bo zima ojstra; jasni dnevi, merzle noči in velika suša bojo poglavne zamedel ne dež za- 1 potov ne bo sneg Je jih veliko pobrale. Nadjati se je vendar, da ta nezgoda ne bo prestrašila mož, ki so se udali važnemu pokliča, in da tudi nad gomilami svojih tovaršev bojo neprestra-šeni dělali v nogradu Gospodovem. Gospod provikar dr. Knobleher je z vsimi novimi misionarji, ki so to j^esen se v Afriko podali, do Šellal-a pri Asuan-u srečno pri- močil; na sninc ni misliti; suša bo taka, da ne le potoki temuč tudi nektere štirne se bojo posušile — pravi ome-njeni prerok. — Hud mraz je na spodnji Dona v i astavil turško-rusovsko vojsko. Vendar marširajo Rusi neprenehoma proti ju£u tako, da v kratkem bo levi breg Donave včs močno obseden. 30. dan p. m. je bila na aziatski strani černega morja blizo mesta Sanab-a (Sinope) velika vojska, v kteri so Rusi Turkom 7 fre- gat, 2 korveti, 1 parobrod in 3 prevozne ladije popol šel, le en duhoven (sliši se, da gosp. Je ran) je zbo lei in se iz Asuan-a nazaj v Europo vernul, okrepćat doma svoje slabo zdravje u Iz Ljubljane. Visoko c. k. ministerstvo nauka je po razpisu od 17. novembra od delano in v rokopisu za 2 knjigi predloženo sloven skoJberílo za 3. in 4. gimnazialni razred po- norná pokončali; med rusovskimi barkami je Ie ena zlo poškodovana. Na suhem v Azii so pa Turki poslednji čas Ruse spet na več krajih premagali; posebno hud in za Turke srečen boj je bil pri Kufaiski. Nek zdravnik pri turski armadi, ki dopisuje Dunajskému zdravitelskemu časniku, pravi, da turška armada poleg Balkana znese vrednika Novic" iz- 205.000 vojakov, kar pa ni kaj verjetno,— dalje pravi, • 7} . ... ■ 1 I v t ..V.. > da med dnarjem, s kterim se tarška armada plačuje. je veliko austrianskih dvajsetic, desetíc in tudi šestic. terditi blagovolilo in mu priporočilo: naj se, kar slovnične f * Iz Kotora se ;,Terž. časniku" 5. dan t. m. piše » da je oblike vtiče, zedini z berilom za 5. razred izdelaniin Peter Petrovič, stric kneza Cernogorskega z mno po dr. Miklosicu. Knjigi se bote zacele v BJaznikovi tiskarnici berž natiskovati. cr imi iinenitnimi Cernogorci v Kotor pribežal, ker ga. djati zato, ker mu po povedbi glavo » Ljubljane. C. k. ministerstvo kupčijstva in obertnijstva je popis obertnijstva, kupčijstva in kmetijstva v letu 1852 na Krajnskem, ki mu ga je krajnska obertnijska in kupčijska zbornica predložila (in ki je tudi v slovenski jezik prestavljen in po de-želi razposlan bil), s pohvalo sprejelo, in na želje, ki jih je zbornica si. ministerstvu razodela, blagovoljno od- je hotel knez ob nekega knezovega služabnika po življenju streže. Peter Petrovič je bil po volji rajnega vladika za následník a vladikovega določen; ker pa so Cernogorci pozneji želeli duhovno oblast ločiti od deželske. je bil tudi stric Peter z volitvijo Danila zadovolin. Kaj ga je zdaj zo- per vladajočega kneza tako razdražilo bo y se skava razodela, ako se poterdi ta novica. v Ie pre Čudno se o* ovorilo, kakor se bere v » og lasniku" današnjem. nekterim zdi, da je knez Serbski se iz Belograda se daj preselil v Topolo iu Kragujevac. Pogovori vredništva V petek je přisel imeniten arabsk zebec, kteri name-njen turškemu poročniku na Dunaj, je medpotoma iz Carigrada hudo zbolel, v živinozdravnišnico ljubljansko. Pervi „ ^ 0 _ .. . . v .. , . j . ,. , , , .. , .. » . . Gosp. U. v Sk. na krasu: 2 fl. 40 kr. za derzavhanski dragoman je spremljal par, kterih edea velja 1000, drugi zakonik v si0venskem jeziku smo přejeli: al knjigar, ki ima že pa 600 cekitiov; unega zdravega je peljal koj na Da- več iztisov naročenih, nam je rekel, da pervi natis derž. zako naj naprej, bolnega pa je pustil V zivinozdravnisnici, nika je še poprodan in daje tedaj treba poterpeti, dokler ne pride kjer so ga zlo hudi nevarnosti oteli, tako da je upati drugi natis na dan. Naznanite nam, kaj imamo s poslanim dnar da bo mogel pred božičem za uuem na Dunaj iti. Važno je viditi turško podkovstvo, ki zavolj velike stiske, ktero mora strela preterpeti, ni ravno hvale vredno; sedaj bo jem storiti. Kaj vesela nam je novica, da so tako hitro pokop Ijene te neprecenljive bukve, vendar bi radi iz Dunaja zvedili po terjeno to novico. Gosp. T. M. na D.: Memo druzih lepili pesem enacega obsega je překován. Konj ni vec mlad in kakor večidel arabski celô preprosta. poslana „božična'' za natis v „Novíeah" Gosp. L. v Z. : Da nam še enkrat zaželjeni konji srednje postave, scer pa je kaj žlahnega jedra, časopis naznaniti blagovolite, prosimo; zgubili smo pismo Vaše. dlaka je kakor žamet in se sveti kakor zlato. Gosp. V. Za Prosimo , ako zapušcino verlega S. imate. ktero bolj doveršeno od poslane. Pesmi so nam za „Novice" prav ljube* toda morajo ali po zapopadku micne ali scer pesniške vred nosti biti.