Izdanje za* soboto 29. februvarja 1896. 26. Številka. (v Trstu, v soboto zjutraj dne 29 februvarja 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" iz haj po trikrat ria teden T Šestih i«-danjih nb torkih, četrtkih in Bobotah. Z j-manje izdanje izhaja ob K. uri zjutraj, večerno pa oh 7. uri večor, — Obojno izdanje stan* : »a jerien meneč . f. 1.—, iavan Avstrije f. 1-50 *a tli mesne ,.„3— . . .4.50 7.r pol leta . . „ 6 — » » » zn vse teto . . „ I "J.— T it — Naročnino je plačevat! naprej na naročbe brez pi ilozcne naročnine le uprava ne ozira. Posamične fitovilke se dobivajo v pro-dajalnioah tobaka v lr*tu po 3 nve., izven Trata po 4 nTĆ. EDINOST Oglasi se račune po tarifu t petitu; naslove z debelimi črkami no plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vr*cic. Poslanu. osmrtnice in invne zahvalo, ita cijo so prosta poštnine Glasilo slovenskega političnega drufttva za Primorsko. ',,y edinosti je moć". Ob desetletnici. XI. občni zbor moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, v nedeljo dne 23. februvarja 1896. ob 2. uri popoludne v prostorih si. „Del. podp. društva1*. (Konec.) Skupnemu računu za leto 1895. pristavlja blagajnik par pojasnujočih opazk. Pred vsem pov-darja, da smemo iz vsega denarnega prometa, ki je znašal leta 1895. 12.631 gld. 92l/a nč., mej prave podružnične dohodke Šteti samo darove, izkazane v „Edinosti*, Cirilo-Metodijski dar, pokrovitelj niuo, udnino in čisti dohodek veselice, ki so po glasu posameznih točk gorenjega skupnega računa znašali 1345 gld. 33# nč. V dokaz, koliko je podružnica letos v tem oziru napredovala, navaja blagajnik prave dohodke prejšnjih let ter zaključuje, da podružnica, izvzemši I. 1890., Se nikoli ni imela toliko pravih dohodkov kakor leta 1895. ter da so dohodki tega leta cel6 za par st.otakov veči od dohodkov prejšnjih let. Nadejajmo se torej, da l>ode podružnica Se bolj napredovala v tem oziru. Dalje pojasnjuje blagajnik, da podružnica glede udnine 1. 1895. nikakor ni nazadovala, dasiravno je izkazala samo 107 letnikov ; nasprotno je tudi tukaj zaznamovati velik napredek. Prejšnja leta je bilo vpisano in izkazano veliko število letnikov, od katerega jih pa le preveč letni ne — ni plačalo. Ker pa taki letniki podružnici prav nič ne koristijo, je načel-ništvo letos izbrisalo vse družbenike, od katerih ni moglo dobiti leiniue. Pri vsem tem se je udnine nabralo leta 1895. veliko več nego vsako leto poprej, namreč 147 gld., dočim je prejšnja leta udnina znašala le okolo 100 gld., marsikatero leto celć pod 100 gld. Naša podružnica pa bi morala ua vsak način imeti in bi prav lahko imela veliko več, in to plačnjočih, a ne samo vpisanih letnikov. V tem smislu deluj torej prihodnje načelništvo na to, da podružnici pridobi čim veče število letnikov !--- Prvomestnik g. prof, M. M a n d i 6 je pre-čital na to izjavo gg. Gr. Bartola in A. G o-Ijevščeka, da „sta pregledala račune moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu za 1. 1895. ter iste našla v popolnem redu." Na to se je blagajnikovo poročilo odobrilo soglasno. * PODLISTEK. iT Zaradi imetja.. Novela. Spisal Dobriveo. (Dalje). „Da ste nenadoma obogateli. Imam pisano, da želite kupili veliko posestvo blizu glavnega mesta. Glejte, jaz sem v takem položaju, da —M » — vas je nekdo speljal na led, kar ni lepo*. — .Prosim, poglejte!" Ponudil ji je tiskan in-serat, izrezan iz necega lista. — Poglejte, je rekel, pa mi ne tajite več. Črno na belem. Nisem hotel stvari začenjati pismenim potom, ker se mi je zdelo tako bolj modro". Milki »e je po tolikih letih zazibal lahen na-smehljaj okolo usten, ko je dejala: »Prosim, nikar ne mislite, da sem to jaz. Stvar je mene tako iznenadila, kakor vas, gospod grašcak". 3. a. G. dr. M. Pretn er predlaga, naj se gledć na lepi napredek minolega leta per accla-mationem zopet izvoli odstopivše načelništvo. G. A. Bogdanovič prosi, naj se na njegovo mesto voli koga druzega. Po kratkem pogovoru se je soglasno izvolilo sledeče načelništvo: 1. Prvomestnik: prof. Mate Mandič. 2. Zapisnikar: Janko Macak. 3. Blagajnik: dr. Josip Abram. Namestniki: 1. dr Otokar RybAr; 2. Makso Cotič; 3. Miha Hervatin. Pregledovalcema računov se ob jednem na novo določita gg. Gr. Bartol in A. Goljevšček. 3. b. Zapisnikar gosp. Janko Macdk predlaga: »Slavni občni zbor izvoli določiti, naj podružnico ua veliki skupščini zastopa primerno število udov podružničnega načelništva; če bi se ti ne mogli udeležiti velike skupščine, naj načelništvo pooblasti druge družbenike.* Predlog se je po kratki utemeljitvi soglasno sprejel. 4. G. dr. G. G r e g o r i n predlaga, naj zVo-rovalci odstopivšemu načeltiištvu za mnogi trud in veliki uspeh izkažejo svojo hvaležnost s tem, da vstanejo raz sedeže ter načelništvu zakličejo: Živio ! Se je zgodilo. G. dr. JI Pretner povdarja, daje podružnični prvomestrik v svojem pozdravu omenil tudi pereče tržaško šolsko vprašanje, ki se že tako dolgo zavlačuje. Na današnjem občnem zboru se v tej zadevi ne more mnogo storiti, vendar pa je treba naglašati, da se ne damo prezirati, in moramo zato vedno i nova opozarjati na to vprašanje. Govornik je stavil sledeči predlog: »Zborovalci, navzoči pri občnem zboru moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, dne 23. februvarja 1896., nalagajo predsedništvu podružnice, da potom glavnega vodstva družbe sv. Cirila in Metoda urgira direktno pri vis. ces. kr. ministerskem predsedništvu rešitev zadeve in posebno rekurza radi ustanovitve javne slovenske ljudske šole v Trstu". Po kratkih opazkah gg. J, M a c & k a in dr. O. R y b d f a — katerima je pritrdil tudi g, predlagatelj — se je predlog sprejel soglasno. Ker se nihče več ni oglasil za besedo, izrekel je prvomestnik zborovalcem v svojem in vseh odbornikov imenu zalivalo na izkazanem zaupanju. Dela je še mnogo; kajti do slovenskih javnih ljudskih šol »e ne pridemo tako hitro. To nam Zalesnik je molčal; zakaj sram ga je bilo in pomagati si ni mogel. Ko bi bil mož. kakoršen ni bil, bi ponovil svojo snubitev, in Milka, ki ga je prvič odbila, sedaj ne bi vedela odgovora. Ali kaj tacega se ni bilo treba bati. Poznala je nenade-janega snubaka v dno duše in se veselila za tro-notek njegove zadrege. Obraz se ji je zresnil, nekaj kakor srčno milovanje se ji je zrcalilo z lica, ko je vstala in rokla: »Brez imetja sem, pa se vara klanjam, gospod graščak! Z Bogom!* To ga je spravilo na rob propada. Najraje bi se udri v tla. Barve je spreminjal kakor bolnik za vročico ter se zibal na stolu z desne na levo, da-si je Milka nekaj trenotkov že ponosno stala pred njim, čakaje odhoda. Pametna beseda mu ni hotela na jezik, Če tuifi mu je srce narekovalo, naj le naravnost prizna svojo zadrego i:i poravna Milki kivico. Ali je ni nekoč resnično ljubil ? Ali je ne ljubi še sedaj ? — Naravnost z I najjasneje kažejo najnovejši Goriški dogodki. Treba i nam bo torej še dolgo zbirati in podpirati našo Solo, da sebi in državi ohranimo vsaj nekaj naših elementov, na katere se bodo nekdaj lahko naslanjali naši potomci. V tem smislu bodi vsemu občinstvu toplo prlporo&ena družba sv. Cirila in Metoda! Konec občnega zbora ob 3. uri in pol po-poludne. Volilna preosnova. Govor poslanca dr. Laginje v seji poslanske zbornice dne 21. februvarja 1896. (Konec.) Zastopstvo interesov je, zlasti kar se dostaje | dežele istrske, prazna fraza; ista je le veša name-; sto solnčnih žarkov, ista je naravnost le videz j namesto resničnosti. Dovoljujem si, da le z dvomi : prav kratkimi izgledi pojasnim to trditev. Ker se ! je iz Istre napravila posebna kronovina, dobila je seveda tudi svoj deželni red, in ker so vsi de-I želni redi napravljeni po jedni šabloni, dobila je j Istra tudi takozvano veleposestvo. V čem sestoji to veleposestvo ? Vsega skupaj je 80 rodbin, ki plačujejo ukupno na zemljiškem davku 26000 goldinarjev ; med temi so korpora-i cije in samostani, kojih večina utegnejo biti ino-! zemei, ki pa vendar, kakor hitro so si izvolili priora avstrijskega državljana, imajo volilno pravico v veleposestvu. Komaj deset družin od teh 80 imajo zgodovinsko važnost; stare rodbine so ali izumrle, ali pa so prodale svoja rodbinska posestva občinam zgornje Istre; le-tć pa nimajo volilne pravice v veleposestvu. Tako volijo jednega poslanca peščica t rodbin, večinoma brez minolosti, brez pogojev za zdravo in po zakonodajcu najbrže tudi namero-i vano vodstvo ljudstva, in katere rodbine ne pla-; č njej o niti šestino onega davka, ki ga plačujejo , kmečke občine; temu nasproti pa volijo tudi jed-: nega samega poslanca stotisoči prebivalcev kmečkih občin, s petkrat do šestkrat toliko davka in še kako ga volijo! Kakor znano, imajo prvi direktno volilno pravo, gospodičina ali gospa cel6 po i pooblastilu, kar je sicer izključeno ; in ako koji „veleposestnik", priselivši se morda še le včeraj, plačuje vsaj 80 gld. zemljiškega davka, voli sedaj mislimi ! Srce se ne da varati dolgo. Tudi poleg milijonov gospodinji nesreča! — Ali se pa to strinja z njegovim dostojanstvom .., da, z dostojanstvom ? Morda bi ona ne spoznala, da jo sedaj snubi samo za to, ker si želi iz zadrege V Kako pozdravita otroka tujo usiljenko? O ti nesrečni slučaj, ti preklicani inserat! o lahkoverna glava! „Sleparji in zvijači so danes vsi ljudje na j svetu, od kraja vsi!* je siknil jezno in odšel brez pozdrava. Milka je samo zrla za njim. .In to so tudi značaji, inožki značaji!" je govorila poluglasno. Prišla sta k nji mati in strijc, ki se ui mogel do sita nasmejati. Čudil se je, kakšno moč imajo časnikarski inserati. „To je bilo vendar pametno", je reki« vdova in na tihem milovala pohlepnega reveža Tudi Milka je sedaj popolnoma spoznala, da bi s takim človekom ne bila nikoli srečna. * # * (Konec prih.) direktno ter odpošilja v družbi z malimi drugimi jednega poslane«, dočim avtohtonni (prvobitni) Hrvat v Istri, če tudi plačuje 79 gld. zemljiškega davka, sme, z drugimi 4!>9 prebivalci vred, voliti je le jednega volilnega moža. To imenujejo zastopstvo interesov l Še jeden vzgled bi rad navel o tem, kako se zastopajo koristi kmečkih občin pri vršenju volitev. Kakor znano so zakonito strogo ločena volilna okrožja med kmečkimi občinami in mesti, tako, da prebivalec z dežele, ako mora v mesto z namenom, da bi izvršil svoje volilno pravo, mora faktično voliti ne le sredi čisto drugega volilnega razreda, ampak tudi izven njega volilnega okraja kmečkih občin. A v Istri je že 28 let sem velikanskih upravnih občin, ki združujejo upravno v malih mestecih po 15, 30, celo 30 kmečkih davčnih občin. Vsi prebivalci z dežele morajo povodom deželnih ali dižavnozborskih volitev zapuščati svoja domovanja, hoditi tri, štiri, do pet ur hoda, da pridejo do sedeža krajni občini, namreč v mesto, toraj resnično v drugo, od njihovega čisto različno volilno okrožje, in da tam izvršijo indirektno volitev. Ako k temu, gospoda moja, poštevate različnost narodnosti, kakoršna različnost je navadno v takih slučajih, ker je izvestna gospodovalna klika že umela spraviti nas v jarm mestne oligarhije (vlade nekojih), ako izračunate trud in zgubo na času, ako se ozrete na uplive, pod kojimi stoje kakor volilci v mestu ti naši ubogi in siromašni prebivalci dežele, potem si lahko napravite pojm o tem, kaki so postali v zasmeh nameni zakono-dajca in kako se čuva takozvano zastopstvo interesov zlasti našega kmečkega prebivalstva. Mi moramo toraj le velikim veseljem pozdraviti predlogo, ki daje Ijndstvu vsaj del onega, kar mu gre, namreč direktno, na osebo samo in na nobene druge pogoje in ozire navezano volilno pravo. Sevedabodemo, v interesu dežele same, tekom nadaljnje razprave ■tavili nekoje zboljševalne predloge, zlasti v tej smeri, v kateri sem govoril ravnokar. Zanimalo nas bode sosebno, ne sedaj, ampak ko pride zakon v podrobno razpravo, čuti izjavo od strani visoke vlade, izključujočo sleherni dvom, da-li določila § 28, odstavek 3, 4 in 5, namreč o dopustnosti raznih volilnih lokalov v jednem volilnem okraju, to je, v jedni in isti krajni občini, ne veljajo le za splošni volilni razred, ampak tudi za volilni razred kmečkih občin, o čemer menim, da je smatrati to za gotovo stvar, kajti premenil se je ves §. 28 in v tem ravno je govor o načinu vršenja volitev, toliko v skupini kmečkih občin, kolikor tudi v splošnem volilnem razredu. Z zvezi s tem predlagali bodemo dosta vek k vladni predlogi, s kojim se uravnajo volilne komisije, kajti, ako bode določenih več lokalov, absolutno ne bode mogoče, da bi se v jedili in isti razsežni krajni občini, kjer so volilne lokalitete tudi teritorijalno različne, volilne komisije sestavljale iz volilnega komisarja in vsega občinskega j načelništva, ker bi v tem slučaju teško bilo mo-goče hkratu vršiti volitev. Dovolimo si tudi predlagati nekaj, kar se , tiče cenosti in zagotovljenja volitev in volilnega : prava, namreč oproščenja kolekov in taks za vse one spise, ki se gotovo pokažejo potrebnimi v \ splošnem volilnem razredu. In še marsikaj drugega bodemo predlagali, da bode vsaj ta mala prido- ; bitev dobro in močno zavarovana pred zlorabami pri volitvah, pred prevelikimi stroški in zgubo časa ter pred marsičem drugim. Ker kakor rečeno, nikakor nočemo, da bi se 1 v tem pogledu toli strogo varovalo avtonomisti- ! ško načelo, dovolimo si tudi v tem oziru staviti ! predlog za izravnan je števila poslancev v razmerju , se števiiom prebivalstva in za kolikor le možno , narodno obkroženje, kar se posebno dostaje naše ; dežele. Mi smo namreč tega menenja, da naj bi z a- j padna mesta Istre, ki že tako v trgo- I vinskem in drugem o z i r u teže v Trst, i s Trstom sestavljala jeden volilni okraj z direktnim volilnim pravom; kmečka dežela z malimi mesti v sredi dežele z vstočnim obrežjem naj bi pa sestavljala jeden volilni okraj v novem volilnem razredu. Tako bode poštevano i narodnostno načelo, ker n. pr. Poreč, Piran, Ro-, vinj, Koper s Trstom, vsi skupaj z okroglo 230.000 j prebivalci, prav lahko glasujejo za jednega poslanca ; za ostalo Istro ostal bi jeden poslanec. Več ne moremo zalitevLti z ozironi na ukupno število kakih 230 000 prebivalcev. To bi bilo po našem menenju pravično in pravo; sedaj ne bodem govoril o teh namerovanih predlogih in dostavkih, ker danes gre le za to, da na splošno označimo svoje stališče. Svoje kratke opazke zaključujem z izjavo, da bodo zastopniki naroda hrvatskega, pod klavzulo, stavljeno že v začetku, drage volje glasovali za razpravo o tej vladni predlogi v zmislu poslovnika. Pričakujemo pa, da ne odrečeta svojega po-trjenja vlada in visoka zbornica nekaterim našim željam, koje mislimo izjaviti tekom nadaljne razprave, v zagotovljenje te male pridobitve in volitev sploh. Mi bodemo glasovali za to, da se predloge izroče posebnemu odseku, ki naj bi se še-le izvolil, ne morda zato, ker se nam zde prava vsa določila, ampak radi velikega načela, katero, če tudi nepopolno, prihaja do praktične veljave, da je namreč volilno pravo brezpogojno navezano le na osebo polnomočnega in bivajočega državljana. Vlada, ki to izjavlja brez okolnosti, ksže s tem, da bodo takim mislim in besedam prej ali slej sledila tudi popolniša dejanja, nego so ti predležeči načrti. Mi pritrdimo tem predlogam kakor Hrvatje tudi iz tega nadaljnjega razloga, da uvidijo naši soplemeniki onkraj Litve, da so njih tu z as t o p a n i bratje v zvezi z drugimi narodi tostranske državne polovice radi nastopili pot svobode inpripoznanja človeških pravic.— (Pohvala.) DOPISI. Iz LJubljane, koncem februvarja. [Nekoliko besed o slovenskem gledališču.] (Izv. dop.) Več časa sem že premišljeval, bi-li vzel pero v roko in se dotaknil perečega vprašanja o našem gledališču; toda vselej sem se odločil pustiti vso stvar pri miru, meuć, da odbor dramatičnega društva oziroma intendanca slov. gledališča spozna vendar enkrat, da se v tako zmedenih razmerah slavensko gledališče ne more povspeti do stopinje kulturnega zavoda, kar bi moralo biti. Ne bi mu bilo namreč ljubo, da bi se meni ali uredniku podtikali slabi nameni, kakor se je to že zgodilo jednemu dopisniku. Vendar me je sedanje stanje našega gledališča prisililo, da zinem par resničnih, če tudi mogoče britkih bese-i dij, kajti rano izrezati je treba takoj, da se ne razširi po vsem telesu. Ker je drama pogoj obstanku vsacega gledališča, zato naj izpregovorim najprvo nekaj besed o drami. Za tekočo sezono angaževalo je dramatično društvo več novih članov, ki so pa vsi tekom sezone iz različnih vzrokov zginili raz slovenski oder — iz kakšnih, to mora najbolje vedeti intendanca. Kolikor jaz poznam mero uljudnosti, bila je intendanca dolžna občinstvu naznaniti, da je ta ali oni član, iz tega ali druzega vzroka zapustil naše gledališče, oziroma da ga je sama odpustila, — katera navada je drugodi umevna sama ob sebi, kajti občinstvo sme veudar vedeti, kake promembe se godć pri osobju zaveda, katerega podpira. Seveda inten-danci slovenskega gledališča ni bilo potreba storiti vsega tega. No, pa to bi jej še odpustili, da bi se bila le pobrigala, da nadomesti odišle moči z novimi, česar pa ni stor la, in tako se nahajamo v sredi aH bolje rečeno ob koncu sezone, ko moramo zadovoljni biti, ako se večer, odmenjen dramatični predstavi, zamaši, kakor si že bodi; sedaj se je že celo uvedla navada, da se igra samo dva večera v tednu, jeden večer je pa gledališče zatvor-jeno „zaradi priprav za različne novosti". Toda gospoda moja, kam pridemo vendar, ako bode za vsako novo igro za skušnje gledališče zatvorjeno po enkrat ali še po večkrat? Da, ako bi bili vsi dnevi v tednu odločeni slovenskim predstavam, toda pomisliti je, da so nam na razpolago samo trije dnevi v tednu, dočim se ostale dni šopiri nemška muza po našem Talijinem hramu. Ljudstvo išče zabave in ako je ne najde t slovenskem gledališču, začni pohajati nemške operetne predstave; in gospdda, ali ste pozabili, koliko truda je stalo, da se je ta nečastna razvada odpravila vsaj deloma? Poreče se: Ali ne moremo pomagati; ako nimamo igralcev, sami vendar ne pojdemo igrat. Res je to; toda vaša dolžnost je poskrbeti za nove moči, ake so vas stare zapustile in to tudi v sredi sezone; ako pa to ni mogoče, tedaj i-ej te vsaj toliko ozira do občinstva, da mu to naznanite! Tu mi sili vprašanje na um, ali bi res ne bilo mogoče pridobiti nekdanjih igralcev slovenskega gledališča — mislim tu Borštnikovo dvojico — za nas oder. Kakor je bilo sedaj čitati po hrvaških listih, izstopila je gospa Borštnikova ias hrvatskega gleda-Ijšča. (Se je poravnala menda zopet. Op. ured.) Dolžnost intendance bila je tedaj, da jo je v in-teresn napredka slovenskega gledališča poklicala nazaj v domovino, ker dobri igralci in igralke nt rastci iz zemlje, kakor gobe po dežju. Drugje so že zdavna prišli do tega prepričanja, kar moremo sklepati iz tega, kako slave in časte drugi narodi svoje umetnike; pri nas pa se rogajo v tujino odišlim dramatiškim umetnikom, in še ponašajo se nekako, sklicevaje se na životarenje naše drame, češ: poglejte, tudi brez onih dveh se da nekaj opraviti t Kes, da se, toda samo nekaj in koliko; za to je najboljši sodeč občinstvo, ki neprenehoma želi, da bi soproga Borštnika postala zopet člen našega gledališča. Če je tako ravnanje z umetnikoma, na katera je sedaj ponosno hrvatsko gledališče brez ozira na njune morebitne napake, na korist naii drami, o tem naj sodi tisti, ki je zmožen trezno misliti, in ki ne proklamuje za nasprotnika narodnega napredka onega, koji noče vsega hvaliti. Vprašati moram tudi intendanco, kaj je z Borštnikovim gostovanjem, ki se je ponudil, da ieli tekom sezone gostovati na našem odru in s tem storil prvi korak za zopetni vstop na naš oder. Intendanca naj bi bila toraj storila ostale korake, saj pri tem bi kila vsejedno lahko varovala svoj ugled. Gostovanje se de sedaj Še ni vršilo in dvomimo, da-li se bo sploh moglo vršiti vsled mogočnosti pojedinčev; človeku se nekako dozdeva, da je intendanci ljubše, da se domače moči izrabljajo v tujini, če prav pri tem trpita napredek in razvoj gledališča, kakor da bi nekoliko uklonila svoj tilnik. To domnevanje potrjuje tudi faktum, da je sedaj zopet zapustil najbolj porabni član starega igralnega osobja naš oder — iz kakih vzrokov, zopet ne vemo —kar vse intendanca jako ravnodušno dopušča. Ako pojde tako naprej Še nekaj časa, pride intendanca kmalu v tak položaj, ko bode zaradi nedostajanja igralnih močij prisiljena zatvoriti slovensko gledališče. Vsaj je že sedaj prisiljena nuditi občinstvu igre, kakor: „Deset deklet, a za nobeno moža" — opereta, katero so drugje že zdavna dali v zasluženi pokoj —, „Lumpacij Vagabund', „Naš pepček" in dr„ ki nikakor ne goje v občinstvu čuta za umetnost. Intendenca naj toraj, če že ne za tekočo, pa vsaj za drugo sezono, skuša pridobiti s primernimi pogoji soproga Borštnika, za kar ji bode hvaležno vse občinstvo; ako pa bi to ne bilo mogoče — kar pa dvomim — naj dobi za drugo sezono igralcev, ki ji ne bodo uhajali v sredi sezone, ali pa da jih ne bode morala odpuščati sama. Ob jednim naj pa tudi gleda, da Verovšek na vsak način še nadalje ostane člen našega gledališča. Sedaj še nekaj besedi o operi. Z opero smo, kai se proizvajanja tiče, v obče prav zadovoljni ; le toliko bi omenil, da bi se teško uašel obiskovalec slovenskega gledališča, ki bi bil tako zadovoljen s tem tenoristom naše opere, kakor ga hvalijo novine. V interesu napredka opere bi svetoval intendanci, naj si na jedni strani pridobi za prihodnjo se/.otio boljšega tenorista, na drugi strani naj pa gleda, da obdrži vse druge glavne operne moči. Kakor tudi smo zadovoljni s proizvajanjem posamičnih oper, tako malo smo zopet s opernim repertoarjem. Videli smo sicer več novih oper, toda nobena ni bila vsprejeta Bog ve kakim navdušenjem. Naj toraj skrbi intendanca, da poleg oper druzih narodov uprizoruje sosebno opere slovanskih in slovenskih skladateljev in občinstvo bo vedelo ceniti njeno prizadevanje. Vanj imamo vendar nekaj domačih del, katera ini;jo /m toliko glasbeue vrednosti, da se smej«) uprizoriti. Lansko leto se je pel z velikim vspehom Parmov „Urb, grof Celjski", predlanskim Ipav-čevi „Teharski plemiči"; nobena reh dveli oper letos še ni bila vprizorjena, ali zopet iz tega vzroka, ker „nemo propheta in patri a*1 ! ? Naznanjena je bila za letos tudi nova Foersterjeva opera .Gorenjski slavček", ki se najbrže tudi ne vpri-zori, dočim intendanca hrani občinstvo z neprebavljivimi operami, kakoršna je na primer jako teško razumljiva „Afričanka". Ako se s takim ravnanjem bodre naši skladatelji na nadaljnjo delo, tedaj ni čudno, da se mora tožiti,;da nam manjka skladateljev, ko vidijo, kako malo se upoštevajo njih dela tam, kjer bi se morala upoštevati. To mi je težilo srce; žaliti nisem imel namena nikogar, niti intendance niti pojedinčev. Rad sicer priznam trud intendance, toda trebalo bi se ji czirati tudi na želje občinstva in ne samo na lastno voljo; jaz upam toraj, da bode intendanca upoštevala, kar sein navedel tu. (Ne treba nagla-lati, da prepuščamo vso odgovornost za ta dopis g. dopisniku samemu. Mi smo se cel6 branili nekaj časa priobčiti ta dopis, ker ne poznamo razmer iz lastne skušnje in smo se bali, da ne bi to škodilo našemu kulturnemu zavodu. Ker pa je g. dopisnik opetovano urgiral priobčenje tega dopisa, zatrdivši najodločneje, da bode stvari le koristilo, ako pridejo te rekriminacije v javnost, udali smo se njega želji. Odgovornost pa, kakor rečeno, prepuščamo le g. dopisniku. Op. ured.) — r. Politiike vesti. V TRSTU, dne 28. februvarja. 1896. Državni zbor. (Poslanska zbornica). V včerajšnji seji je minister za poljedelstvo predložil zakonski načrt za osnovo zadrug po poklicu za kmetovalce. Ta načrt se je izročil gospodarskemu odseku. Minister za deželno brambo je odgovoril na celo vrsto interpelacij. Na detično interpelacijo posl. Pacaka je rekel, da ni postopal prav ueki rezervni častnik, ker ni hotel vsprejeti lista o določenju službe za čas vojne, ker je bil ta list sestavljen v nemškem jeziku. Vojaška oblast je postopala povsem pravilno. Na vprašanje posl. Promberja, kedaj stopi v veljavo zakon o preskrbljenju vojaških udov in sirot, je odgovoril minister, da temu načrtu morata pritrditi zakonodavna zastopa obeh državnih polovic. V tej polovini se prošnje udov že rešujejo v zrni-slu tega zakona, seveda potom milosti, dočim o-gerska poslanska zbornica še sedaj ni pritrdila temu zakonu. V kvotno deputacijo — to je v ono deputacijo, koji se bode pogajati z ogersko deputacijo o prispevku obeh državnih polovic za skupne stvari, so bili izvoljeni poslanci: dr. Beer, dr. Russ, Ur. Aienger, K lun, pl. Javorski, pl. Za-leski, grof Kari Maks Zedvvizt, Jauda in dr. Kaizl. Glede 10. mandata so se cepili glasovi in je bil slednjič proti nemškemu nacijonalcu Steiuweuderju izvoljen pristaš nemške katoliške ljudske stranke, dr. Eoenhoch. Na to se je nadaljevala razprava o proračunu naučnega miuisierstva. Naučni minister je zatrdil, da ni res, da bi bili učitelji na srednjih šolah pod kakim posebuim varstvom, kajti tako nasilje bi bilo neuopusino, ker bi morilo v učitelju, kar ima isti najboije^a: ljubezen in vese^ do svojega poklica. Na drugi strani pa je vendar dolžnost naučni upravi, da daje navodila, ki se pa ne sestavljajo pri zelem mizi, ampak v spora/, umije uju z izskuseinmi šolniki. Kar se dostaje ženskega vprašanja, ponavlja minister, da naučna uprava ne misli ua io, da bi suovala gimnazije za ž e u s k e. Minister je zajedno naglašal narodno gospodarske nevarnosti, ki bi sledile, ako bi se zaslužki iuoža nižali vsled ženske konkurencije. S tem bi bila na škodi družina in tudi ženske same, ker bi se manjšala možnost možkih za ženitev. Vendar pa se bavi uaučua uprava s pripravami, da se poskrbi ženskam izobrazba, presezujoča sedanjo ljudsko in meščansko šolo, toda ne toliko za kateri določeni poklic, ampak za primerno izobra-žeuje deklice z h n j e n i b o d o č i p o k 1 i c kakor soproga in mati. V tem tiči najnujnejša potreba srednjih stanov Z osnutjem viših dekliških šol odpre se mnogo učnih mest za kandi-datinje. M nister hoče preskrbeti, da bodo tudi , ženske lahko na gimnazijah polagale zrelostne izpite, toda pod istimi pogoji kakor moški. V ino-; zemstvu dobljeni diplomi dobe tu veljavo še le po I prestanih strogih skušnjah. (A naši Italijani zahte-I vajo, da naj bi pri nas kar veljali diplomi, prido-j bljeni v oni in isti Italiji, kjer ekscelence, doktorji j in diplomi rastejo tako rekoč na vsaki vrbi. Le j segniti je treba po njih z — nekoliko drobiža v I žepu. Op. ured.) Naučna uprava si prizadeva pogoditi način, da omogoči ženskam izobraženje na avstrijskih vseučiliščih. Minister Gautsch je tu le ponovil po velikem delu, kar je o tem važnem vprašanju spregovoril že lani, če se ne motimo v proračunskem odseku. Tudi mi smo lani na podlagi izjav istega ministra napisali par člankov, v katerih smo takozvano žensko vprašanje imenovali del splošnega socijal-nega vprašanja. Kakor takrat soglašamo tudi danes z nazori ministra Gautscha, zvesti svojemu uverjenju, da ženska vzgoja mora biti v prvi vrsti prirejena za pravi poklic ženske: za nalogo, ki jej jo bode vršiti kakor soproga in mati!! Velika množina žensk, iščočih svoj obstanek izven tega zares ženskega in ravno zato velevažnega in vzvišenega poklica, značila bi zares, kakor meni minister Gautsch, veliko gospodarsko kalamiteto, koje pogubne posledice bi občutilo ne le Človeštvo na sploh, ampak ravno ženstvo samo še posebej. Mož pridobivaj izven hiše, žena gospodari in vzgajaj v hiši 1 To je splošno pravilo, kojega se ni smeti dotikati. Kakor pa ima vsako pravilo svoje izjeme, tako treba tudi tu računati na odstotek žensk, ki so res prisiljene iskati si ekzi< stencije izven hiše. Za ta odstotek je treba skrbeti, | I« za ta. Pa tudi tu je državi dolžnost, da temu delu ženstva preskrbi in otvori tako polje j za pridobivanje sredstev za življenje, kjer ne bodo j delale konkurencije možkim. Vemo, da rešitev < tega vprašanja ni lahka, (ker se na vseh straneh • križajo interesi) saj je to žensko vprašanje ravno i del velikega, sila težavnega socijalnoga vprašanja. ' To pa je gotovo, da za ugodno rešenje ženskega ! vprašanja, ki je po svojih posledicah zajedno tudi ako važno „možko vprašanje14, treba vedno imeti pred očmi notoriško in za vse človeštvo prevažno resnico: da z m o ž e m je navadno preskrb-i Ijena tudi žena, s preskrbljeno ženo pa — nikdo drugi. Ali drugače povedano: mož ! v s t v a r j a družino in družine narod, j narodi pa države! j Občinske volitve na Dunaju. Prvi dan ; volitev je končal se sijajno zmago antisemitov. j Celč v onih dveh okrajih — Leopohlovo in no-! tranje mesto — kjer so se liberalci vsaj nekoliko ! nadejali zmage, dosegli so njih naasprotniki velike . večine. Vseh 46 mandatov tretjega razreda je pri-j padlo antisemitom. i Italija v Afriki. Sedaj priznavajo celo vladni j listi, da je general Baldissera že odpotoval v i Afriko, da prevzame vrhovno peveljstvo na mesto | Baratierija. To imenovanje vršilo se je tako tajno, da niti nekateri ministri niso znali o njem, dokler ni Baldissera že odpotoval. To spremembo v vrhovnem poveljstvu pozdravljajo časniki vseh barv kakor znamenje, da nameruje vlada kreniti na drugo pot v svoji afriški politiki. Pravijo, a je vlada zaradi tega ravnala tako tajno ob imenovanju i generala Baldissere, ker ni hotela prestrašiti Baratierija. Vendar pa je dvomiti, da-li je koristno za splošno kakovost vojske, kakor tudi za ugled , iste nasproti sovražniku, ako se pred očmi istega in v kritičnem trenotku, ko se ima odločiti ko-nečni izid vse operacije, vrše spremembe v g 1 a v i poveljstva. Mnogo skušnje kažejo, da so zelo j nevarne in često usodepolne take premembe in v 1 takih trenotkih. General Baratieri je bil te dni s svojimi če-j tami baje poizvedovati stališče sovražnika pri ! Adui. Pravijo, da je došlo do praske, v kateri je j padlo na vsaki strani nekoliko mož. Vsled tega j Baratierijevega ogledovanja da so se Abesinci i umaknili, toda se takoj za tem vrnili v dolino pri j Adui. Vrhu tega je Baratieri baje razpršil uporne j Čete ras Sebata in pravijo, da je za trenotek do-| bil nekoliko oduška. Toda le za trenotek, kajti ogromna sovražna sila stoji vedno pripravljena na boj in nihče ne zna, kaj nameruje sovražnik. Optimisti med Italijani sodijo celo, da Abesinci n i t i n i m a j o stalnega vojnega načrta (??), ampak da se krečejo kar tj« v jeden dan, kakor že nanesejo okolnosti in slučaji (?), Ne, to ni posebno verjetno. Različne vesti. t Nadvojvoda Albreht Salvator. Iz Bolcana na Tirolskem došlo je poročilo, da je tam minoli Četrtek, po dolgi bolezni, preminol Nj. ces. in kr. Visokost, nadvojvoda Albreht Salvator. (Pokojni nadvojvoda bil je peto dete iz zakona sedaj že umrlega nadvojvode Karla Salvatorja ia soproge mu nadvojvodinje Marije Immaeuiate. Porodil se je dne 22. novembra 1871. v Stari Bole-slavi na Češkem, bil je toraj še-le v 25. letu svoje dobe. Sledniič je služil kakor ritmajster pri 11. huzarskem polku. Lani je šel na Dunajsko visoko vojno šolo, toda bolezen ga je prisilila, da e moral opustiti nauke. Iskal je zdravja na jugu in potem v Dolcanu, toda niti milo obnebje ni moglo več ustaviti napredujoče bolezui. Ur.) t Dr. Ante Starčevič. Brzojavka iz Zagreba javila nam je včeraj zjutraj tužno vest, da je umrl v Zagrebu po dolgi bolezni prvak stranke prava in velezaslužni sin naroda hrvatskega, čestitljevi starec doktor Ante Starčevič. Sprevod zem-skih ostankov pokojnega prvaka vršil se bode jutri, v nedeljo popoludne. O pogrebn, ki se gotovo razvije do impozantne manifestacije, spore* čimo v prihodnjem listu. Tu podajemo našim čitateljem nekoliko podatkov o pokojnem dr. Ante Starčeviču. Isti se je porodil leta 1823. iz kmetskih starišev v selu Pazarište, doli v Liki. Strijc mu, duhovnik, skrbel je za vzgojo nadarjenega mladiča in ga je bil poslal pozneje v Peštansko semenišče z željo, da bo isti posveti duhovskemu stanu. Toda pokojnik se je bil odločil za drugo pot: učil se je filozofije ter bil na vseučilišču Peštanskem proglašen doktorjem filozofije. Svoje javno delovanje je za-pričel na Reki kakor županijski tajnik, kjer je tudi sestavil ono znano županijsko adreso na Nj. Veličanstvo, radi katere se je moral odpovedati svoji službi. Starčevičeve, čisto hrvatske ideje, oprijel se je narod najprej na Primorskem in od tam se je razširjala po drugih hrvatskih pokrajinah, dokler ni postala last velikemu delu naroda. V zasebnem življemu je bil jako skromen: najmanj je potreboval — za-se! Zadovoljeval se je najskromnišo hrano in stanovanjem. Kar mu je preostajalo od poslaniških dijet in slovstvenega delovanja, delil je med najsiromašnije dijake. Izdal ja mnogo poučnih, kritičnih in satiričnih spisov, ki se v zadnjih letih ponatiskujejo po brigi posebnega odseka. Kakor je bil skromen v zasebnem življenju, tako strog in neizprosen je bil v svojih spisih do vsakogar, o komur je menil, da ovira napredek hrvatske misli. Vsled te njegove strogosti očitalo se mu je često, da je pre-osoben, menimo pa, da to očitanje ni bilo opravičeno. Kar je storil, je storil vsikdar iz ljubezni do stvari in ne iz osebne simpatije ali antipatije. Ime StarČevidevo (ali kakor ga imenujeje Hrvatje „Staroga") značilo je velik hrvatski program, če že ne vsemu, pa gotovo velikemu delu naroda. Ne da bi hoteli tu izražati svojo sodbo o idejah Starčevičevih, moramo vendar reči, da je žnjim zatisnil svoje oči vel'k in slaven sin svojega naroda ter da je po njegovi smrti v javnem življenju Hrvatske nastala praznota, katera ostane še dolgo — praznota 1 Slava Starčeviiievemu spominu ! O javnem delovanju pokojnikovem govoriti bode seveda obširneje. Osebna vest. Ces. namestnik na Štajerskem, markiz Bacquehem, dospel je predsinočnem iz Gradca v Trst. Mestni svet tržaiki. Dasi je bilo nadejati se v poslednji seji našega občinskega zastopa navadnega kouiedijaškega rogoviljenja, ker je bilo med ostalimi točkami na dnevnem redu namestništveno priobčilo o odloku naučnega ministerstva na pritožbe (alias ovadbe) mestuega svčta, vendar si mogel soditi, vstopivši v dvorano, na prvi pogled, da gospodje to pot ne namerujejo nikakor- snih prizorov, kajti — na galeriji bilo je jaka malo običajne klike. In to vemo vsi, da „galerija" zna vselej v naprej, kadar se ima dogoditi v seji kaj »posebnega-. A »posebnega" se res ni dogodilo v tej seji, izvzemši navadni, nedolžni upor v očigled ministerskim razsodbam. Predsedoval je župan dr. Pitteri, prisotnih bilo je 30 svetovalcev. Po odobrenju zapisnika prejšnje seje pričelo je čitanje osnovnega spisa ustanove »trgovinska visoka šola Revoltella". Ker se je svetovalec dr. Consulo menda bal, da ne bi se preveč dolgočasil ob tem Čitanju, predlagal je na kratko, da naj se dotični spisi izročč juristi-škemu odseku v proučenje in poročilo. Ta predlog je obveljal kljubu prigovoru svetovalca Dompierija, ki je trdil, da je vse spise pretehtal že kuratorij muzeja Revoltella, kajti Consolo je zavrnil ta ugovor z opomnjo, da kuratorij muzeja ni juristiški odsek magistratov. Ime „Revoltella41 je vzdramilo tudi svetovalca Cambona, da je vprašal župana, je-li mu je po naključju kaj znano, kak6 je kaj s kapelanijo Revoltella in z ljudsko šolo pri »Lovcu*. Po nalogu župana odgovoril je na to interpelacijo poročevalec asesor dr. Artico. Le-ta je povedal, da je bilo pred leti pri tej kapelaniji izpraznjeno mesto kapelana, da niso mogli najti svečenika, ki bi bil hotel vsprejeti to službo, da je vsled tega občina povišala plačo za to mesto na 800 gld. ter predložila škofovski kuriji, da bode kapelan pri „Lovcu" nezavisen od kuratorja na Katinari. Ško je pristal na to. Druga stvar pa je s šolo. Mestna občina je hotela, da b6di ta šola z italijanskim, ne pa slovenskim poučnim jezikom. Temu se je uprlo namestništvo. Občina je na to napravila utok na ministerstvo. Le-to je hotelo vse dotične spise na ogled in treba je počakati, kaj in kak6 razsodi ministerstvo. Nato je zbor dovolil izredno podporo v znesku 1000 gold. za obelodanjenje spisa „La Flora di Trieste*, katerega je bil sestavil ravnatelj mestnega naravoznanstvenega muzeja, dr. Marchesetti v proslavo 501etnega obstanka tega muzeja. Zbor je vzel brez razprave na znanje oporoko pok. računarskega ravnatelja na magistratu. Demla, ki je ostavil 5450 gl. in jedno srečko občini z določilom, da se iz te ustanove podpirajo potrebne vdove občinskih uradnikov. Zatem se je priobčil zboru dopis tukajšnjega c. kr. namestništva, glasom katerega je c. kr. ministerstvo za nauk in bogočastje vestno preiskalo vse pritožbe, ki ji h je bil naperil mestni s v č t proti okrajnemu šolskemu nadzorniku g. Ivanu D o 1 i-n a r j u, toda n a š 1 o je, da je te pritožbe zavreči. (Iz te pritožbe je razvidno dovolj jasno, da se poslužujejo naši »liberalci« vseh možnih sredstev, da bi se iznebili njim neljubih mož, kojs želć nadomestiti s svojimi kreaturami. Poročevalec.) Župan je otvoril o tem priobčilu glavno razpravo. Oglasil se je svetovalec dr. V e n e z i a n. Isti je skušal dokazati, da ministerstvo v tej stvari vendar ni preiskaio vsega, ter je izrekel svoje obžalovanje, da je ministerstvo kljubu temu izreklo svojo razsodbo. Govornik je ponavljal vse „pritožbe" (podtikanja!), ki jih je svoječasno mestni svet prijavil ministerstvu ter predlagal, ua! se izročijo dotični spisi vnovič šolskemu odseku, ki naj jih prouči z novega stališča ter potem sporoči mestnemu svčtu. Gospoda bi torej na vsak način radi „prijeli" — u/.ornega moža in vestnega šolnika. Prav radovedni smo, kaj skuhajo sedaj proti istemu. Seveda je večina vsprejela predlog dra. Veneziana. H koncu je zbor dovolil nekaj dodatnih kreditov Župan je zaključil javno sejo ob uri, a mestni svet ostal je zbran v nejavni seji. Kaj so ukrepal; v isti tega ne znamo. Preselitev mestnega stat 80 — — Ho 6.81. Oves za spomlad 5.94 --R* za spomlad 8.30 6.31 Koruza za oktober —— - maj-j u ni 1896 4.H9-4.30 Pšenica ik.vh od 7H kil. f. 6 85 - 71— od 79 kil f 6-95- 7.05., o ti SO kil. f. 7.00— 7.10 od 81 ko <■' 7-05 -7 15. •><{ H9 kil. for.--I....... . 5-40-7.80 profce 5 95—H-35. PSenioa : Manjka popolnoma kupc v. Cone nominalna mlačne. Vreme : lepo. Frajra. NfruMiirnnl sladkor f. 1«;.—. —.—. za maj 16,—. Oktober-december 14.50. Mlačno. Pr«««. Centrifugi nori, postavljen v Trst s