ROLETARSTVO lamelne zavete - žaluzije rolete • Profili za fasade •koviniki izdelki ■ »stavni in nadomestni doli za rolete in žaluzije FJSKI L nm£ Šentjemejska c. 13 68000 Novo mesto tel. /fax: 368 (0) 68/23-673, 323-673 mobitel: 0609/622-585 D LEK SEJ LIST Št. 19 (2387), leto XLVI t Novo mesto, četrtek, 11. maja 1995 • Cena: 130 tolarjev rOUVJSKI ] dolenjski dolenjski dolenjski dolenjsk ^ DOLENJSK * Dolenj IT S^ANJE TRIPALA ^ KOCIJANČIČA lhSCE-' V znanem gosti-lilU B'«aničeve na Ve-minmi i "' pri Božicah sta se Kacin /t crC ~'*"a srečal' dc|e-EfJ1® P? Sloveni? ,nj‘odNovanju med Italijo I?' Sloveniji so pri tem dali eV(''Wi a se s ponudbo in povpra-^c,lskj .‘■Posredno vključuje v infor-1?Sosn0r/ ern Evropske z\eze za drob-S podpisom pogodbe posiob 50 nastale nove poti tudi Podjetniške borze se je udeležil med drugimi Janko Deželak, slovenski minister za ekonomske odnose in razvoj. Srečanje podjetnikov iz obeh držav je pospremil na novinarski konferenci s komentarjem, da je borza uspela. To je nova metoda, od katere tudi slovenska stran veliko pričakuje. “Zagotovim lahko,” je rekel minister, “da bo Slovenija tudi v prihodnje gradila tržni sistem, ki bo komplementaren z gospodarskim sistemom razvitejših držav. To je pot, ki edina lahko uresniči naše lastne ambicije.” Dolenjsko in belokranjsko gospodarstvo vidi v navezi z Brescio ugodne poslovne možnosti zase. Na borzi, ki se je udeležilo 40 podjetnikov z Dolenjske in Bele krajine, je že prišlo do prvih konkretnih poslovnih dogovorov med podjetniki iz obeh držav. Pred sobotnim podpisom pogodbe seje že zvrstilo nekaj srečanj delegacij iz Brescie in Novega mesta. Do prvih stikov omenjene italijanske regije in občine Novo mesto je prišlo na pobudo Združenja za pospeševanje prijateljstva in sodelovanja med Italijo in * Dolenjska in Brescia sta sodelovali že tudi pred tokratnim srečanjem na Otočcu; predstavnikom Brescie je pomenila prvi živi stik s širšim novomeškim prostorom tovarna zdravil Krka, zato so se v soboto za sodelovanje zahvalili Krkinim menedžerjem, med temi Robertu Požarju in direktorju Milošu Kovačiču. Slovenijo, ki so ga ustanovili leta 1992 v Brescii in katerega glavni tajnik je prof. Corrado Guardo. L. M. Naši razdvojenosti m rob državo, naj vzpostavi sposobno vodstvo in začasno imenuje vsaj vršilce dolžnosti s primernimi pooblastili, da se ne bi dogajalo, kot se sedaj, ko mora tehnični vodja rudnika prositi Savaprojekt, da mu pokaže programe zapiranja in prestrukturiranja. , V rudniku in rud; v širši lokalni '.»upnosti dvomijo o tem, da bo denar za zapiranje prišel do Senovega, če bo tekel preko sedeža RRPS v Trbovljah. Že zdaj mnoge moti, da je med 561 začasno presežnimi delavci več kot polovica rudarjev iz rudnikov, ki bosta delala še naprej. Bojijo se, da se bosta z denarjem za zapiranje v prvi vrsti sanirala ta dva. Poslanec Branko Janc je opozoril na neizvajanje zakona o zapiranju, saj bi morala vlada že zdavnaj ustanoviti posamezna podjetja za rudnike v zapiranju. “Bojim se, da se bo denar trošil predvsem za študije, projekte in programe, za reševanje kadrovsko-socialnih problemov pa ga bo zmanjkalo,” je dejal Janc. Poslanca Franca Černeliča moti, da bo sredstva dobil, kdor bo hitrejši in bo imel več pro- * Ce je dr. Tajnikar kazal zauparge v program zapiranja in menil, da sredstva bodo, ker tako narekuje zakon, pa je državni sekretar Sovič žugal z izjavo, da letos denar bo, za naslednja leta pa nihče ne more dati jamstvev. Slabost zakona je namreč v tem, da ne opredeljuje letnih zneskov. Če bi država spoštovala zakon, bi morala do leta 2.000, ko bo od 7.000 rudarskih mest ostalo le še 5.000, za zapiranje nameniti 14 milijard tolarjev. gramov. “Kdo bo odločal, kateri programi so boljši?” je vprašal tudi državni svetnik Franc Glinšek in se zavzel, da se razpoložljiva sredstva razdelijo po kvotah. B. DUŠIČ GORNIK TONI KRANJEC ŠAHOVSKI PRVAK SEVNICE SEVNICA - Na šahovskem prvenstvu Sevnice je igralo osem šahistov iz Sevnice in Leskovca. Zmagal je prvokategornik Toni Kranjec iz Sevnice (6 točk), drugi je bil Iztok Blas (5) in tretji Miroslav Sibilja (4.5). KLIMA NAPRAVE ŽE OD Ifil 160.000 SIT BREZ PD DALJE DOBAVA, MONTAŽA, SERVISIRANJE TEL. 068/324-442 068/67-270 PRODAJNO SERVISNI nFwr. ... oMi vas 28/6 68262 Krika vas, Brežice Tel./Fax: 0608/61-450 d.o.o. EMINENT, d.o.o. PRODAJA VOZIL Dol. Kamence 61 NOVO MESTO, tel./fax (068)-323-902 (& HYUnDPI BAYER PHARMA V NOVEM MESTU NOVO MESTO - Bayer Pharma iz Ljubljane je pripravila v Novem mestu ob koncu aprila strokovno srečanje o uporabi in učinkovitosti Bayerjeve kozmetike Quenty, na katerem je predavala Vida Pipan-Volaj. OB TEDNU RDEČEGA KRIŽA Tudi v letošnjem tednu Rdečega križa od 8. do 15. maja se slovenski Rdeči križ aktivno vključuje v aktivnosti, ki jih pripravlja mednarodni Rdeči križ. Mnoge humanitarne, vladne in nevladne organizacije v letošnjem letu posvečajo veliko pozornosti naravi in našemu planetu, Rdeči križ Slovenije pa poleg tega predvsem človeku, zato si je organizacija izbrala geslo: “biti človek - za človeka”. Tako usmerja vse svoje zmožnosti v pomoč ljudem v stiski, nemočnim, prizadetim ob naravnih in drugih nesrečah ter vojni. Zato je RK v letošnje programske usmeritve kot prednostne naloge sprejel utrditi organiziranost na lokalni ravni in povezanost na nacionalnem nivoju ter obdržati doseženo stopnjo krvodajalstva na Slovenskem. z n: "a nacionalna država v zatonu, kdo se sploh resno ukvarja kultu° predvsem pa: zakaj je pri nas tako malo politične še ziare;. *ar se ob proslavljanju zmage nad fašizmom in nacizmom Wl izrazito kaže, zakaj se vse bolj grizemo kot podgane, ki jim iiUll"n]kaje življenjskega prostora? Ta vprašanja so vsaj tako ak-rtia *ol so bila pred petimi leti oh spremembi političnega siste- re(’e‘ ° sc še nismo nadejali, da bomo dobili tako izrazito, bolje obl',r!Z^učno vladavino strank, ki omogoča, da nam vladajo ^ 'zeljni povprečneži in njihovi ozki interesi, skiro °VOij've odgovore o naši prihodnosti imamo le na filozofiji ‘n 10 po zaslugi peščice ljudi, ki jim prostost duha pome- ijrjb kot oblast in njene sladkosti. Med njimi je gotovo dr. Tine knjj"r’ kije spet zastavil svojo premišljeno besedo v svoji najnovejši Sene ""dovom Slovenci kot nacija. Na predstavitvi je dejal, da kur Z"Yedamo, kaj pomeni biti nacija, to je narod z lastno državo, 3.(XX) -|5 doslej posrečilo komaj kaj več kot 170 narodom med re„ ’ kolikor jih ta čas še />o:na svet. Dosežena slovenska suve-državJ? začl’tek poti, šele prvi pogoj za vzpostavitev pravne dom C Ul Prave civilne dntžbe, mi smo pa že ulntjeni. Brez tega dob!,V,na Slovenija ne bo postala naš dom, v katerem se bomo dv “Počutili. Pri vključevanju v Evropo morata biti izpolnjena sl0l,JPomembnejšapogoja: ohraniti moramo lasten teritorij, torej cleiNp i zemljo, in materni jezik, ki ne sme prostati drugorazre-sl0y, "pzofska utemeljitev zato vztraja pri prepovedi razprodaje - /„ i "jke zemlje lujcem, ker je le-ta več kot komercialni predmet ^>b"a, slovenskega življa. “ so ključna vprašanja, na katera slovensko politikantstvo, v ‘spreminja naša politika, ne more dati odgovorov Zalo bo ^on,,u,pM,iL umumuoaM STRMOGLAVILO LETALO KRŠKO -1. maja okoli 12.30 sta s športnega letališča v Žado-vinku pri Krškem z ultra lahkim letalom znamke S5 PAG Stroch B Rodaro poletela pilot, 38-letni Nikica H. iz Brežic, in 51-letni Andrej O. s Čateža ob Savi. Andrej je kot kandidat za pilota ob prisotnosti inštruktorja Nikice poletel z letališča proti Čatežu. Oh letu nad lovsko kočo na Malem Cirniku je prevzel pilotiranje inštruktor in opravil prelet nad kočo v dveh zavojih. Pri tretjem zavoju seje letalo za 68 stopinj nagnilo na desni bok, zaradi termičnega stebra pa je izgubilo hitrost in višino. Nikica je poskušal s spustom letala pridobiti hitrost, vendar mu to ni uspelo in je letalo strmoglavilo. Pri padcu letala sta se ohu hudo poškodovala. mv .'k at c? »E VREME 06 t,*aot Intaa b* njš* im nMitit— tiMKlth- N \ r rV t jLž3 PO SLO VENIJIV NO VEM MESTU - V torek popoldne se je stotnija kolesarjev iz 14 držav z novomeškega Glavnega I trga takole jrognala na 72 kilometrov dolgo popoldansko 3. etapo, na cilj katere pa je večina kolesarjev kljub številnim jx)begom pripeljala v skupini, zmagal pa je italijanski poklicni kolesar Luca Pavanello nad Belgijcem Frankom Ho-jem in Rusom Ivanom Kavcovim. Novomeščani na prvih etapah niso veliko tvegali, temu primerni pa so bili tudi njihovi sorazmerno majhni zaostanki za vodečim Ljubljančanom Robertom Pintaričem. Več o celotedenski dirki, ki sojo tudi tokrat pripravili novomeški kolesarski delavci, lahko preberete na športni strani (Foto: I. Vidmar) Kolesaijenje in čelada Slovenija ni ravno vzor države, ki zelo skrbi za kolesarje, saj so posebne kolesarske vozne površine še precejšnja redkost. Med svetle trenutke kolesarske stvarnosti v širši Dolenjski bi lahko šteli na primer skrb za kolesarje ob gradnji mostu v Novem mestu. Preden so zasadili prvo lopato za ta most, so morali dopolniti obstoječe načrte in vanje vrisati tudi kolesarske površine. Podobnih ukrepov za večjo varnost kolesarjev bi mogoče lahko našli širom dežele še kaj. Varnost kolesarjev, ki jo imajo verjetno v mislih načrtovalci in gradbeniki pri izdelavi kolesarskih stez, je sicer tudi povsem osebna skrb človeka, ki se zavihti na bicikel. Tako so verjetno prepričani tudi tisti, ki se ogrevajo za zakonsko določilo, pm katerem bi morali kolesarji obvezno nositi čelado. Kolesarske čelade in osebne varnosti povprečni Slovenec verjetno še ni utegnil smiselno povezati, drugače bi bicikli vozili po cestah in kolesarskih stezah več glav pod čelado. Mogoče je ob tem zlasti “prekaljenim” kolesarjem celo majčkeno nerodno ob misli, da bi po zgledu hitrejših motoristov skrili sicer enako ranljivo lobanjo pod varovalno pokrivalo. Ali naj bo po vašem mnenju čelada obvezen del opreme kolesarjev v Sloveniji? DARJA ZETIČEK, prodajalka v Mercatorjevi samopostrežnici v Trebnjem: “Na cestah je vse več prometnih nesreč in med udeleženci nsreč je na žalost tudi veliko otrok. Sleherno človeško življenje je dragoceno, a ker imam tudi sama otroke, bi poudarila, da bi morali odrasli zlasti poskrbeti za njihovo večjo varnost, bodisi da se na cestah pojavljajo kot pešci ali kolesarji. Kolesarjev ne bodo rešile čelade, ampak prej kolesarske steze in obzirnost” MARJETA ROGELJ, kuharica v osnovni šoli v Boštanju: “Za poklicne kolesarje oziroma za tekmovalce je že prav, da bi jih s predpisom prisilili na rabo čelade. Za nas ljubiteljske kolesarje pa bi bile obvezne čelade dodatna skrb in izdatek. Poleti, ko sc v glavnem mi vozimo s kolesi, bi biro pCd fcjadO prevroče. Pri majhnih hitrostih čelada skoraj m pGlf?!:"2- -£ pa kolesarja podre avto, mu tudi oklep verjetno ne bi pomagal.” JOŽE STAREŠINIČ iz Zilj: “Za varnost mlajših kolesarjev bi morali najprej poskrbeti starši, ki kupijo kolo. Naj otroke poučijo o pravilni vožnji, kar bi se marali otroci učiti tudi v šoli. Veliko otrok se po cesti vozi vzporedno, mnogi tudi nimajo brezhibnih koles, to bi se dalo odpraviti z opozorili. Z zakonom se verjetno kaj dosti . ne bj spremenilo, čeprav bi bilo pametno, da bi imeli mlajši kolesarji čelade, saj so poškodbe glave pogoste.” MILAN HERAK iz Metlike: “Za varnost lahko največ stori kolesar sam. Kolesarske steze so namreč redke, mlajši pa ne pazijo dosti, zato bi morali nanje bolj paziti starši. Z zakonom ne bi veliko pripomogli k večji varnosti, saj otrok ne moreš kaznovati niti ne prisiliti, naj nosijo varnostne čelade. Pred blokom je prav gotovo ne bo nihče nosil, bilo pa bi pametno, če bi si jo kolesarji nadeli za pot v šolo.” JOŽE BRUDAR, poklicni pilot iz Novega mesta: “Kolesarjev je po naših cestah vedno več, zato je ta promet potrebno vzeti zelo resno. Nevarno postaja tudi gorsko kolesarstvo. Kot pilot helikopterja sem letos že reševal mnoge kolesarje po planinah in gozdovih Gorenjske. Mislim, da bo treba tako kot na kolesarje paziti na rolkarje. Rolkanje postaja v danšnjih časih še veliko bolj nevarno.” VIDA KOŠIR, prodajalka v Borovu v Ribnici: “V službo se vozim z avtom, otroci pa v Šolo z avtobusom. Menim, da v ribniški občini ni urejeno za kolesatje nič in tudi za pešce je poskrbljeno bolj malo. Pločniki so ozki ali pa jih sploh ni. To velja tudi za glavno ribniško ulico, ob kateri je naša trgovina. Pločnik namreč ni dvignjen, je v isti višini kot cesta, in seje že zgodilo, da jc avto zadel žensko, da je padla prav pred vrata naše trgovine.” PETER MALEŽ1Č, uslužbenec banke iz Kočevja: “Kolesarske steze so sicer zelo potrebne, a je potrebno v Kočevju prej urediti pločnike za pešce. Težava je še v tem, ker pešci sploh ne znajo hoditi pravilno in varno. V našem, Streliškem naselju živi okoli 500 ljudi in je bil narisan le en prehod za pešce, zdaj pa je še ta zbrisan. Kolesarim pa premalo, da bi vedel kaj več povedati o težavah, predlogih in zahtevah kolesarjev,” SLAVICA MIKLAVŽ iz Podbočja: “Za varno vožnjo s kolesom najbolje poskrbi vsak kolesar sam, za mlajše pa tudi starši, ki bi morali otroke poučiti o obnašanju na cesti in nevarnostih. Verjetno nova določba zakona o čeladah za mlajše kolesarje ne bo prinesla več reda, lahko bo le omilila posledice padcev s kolesom. Z večjo vsakodnevno kontrolo v času prihoda in odhoda v šolo pa bi lahko k večji varnosti prispevali tudi policisti.” STANISLAVA ŠEBREK, ravnateljica OŠ Cerklje ob Krki: “Za varnost kolesarjev je pri nas slabo poskrbljeno. V Cerkljah niti pločnikov za pešce ni, kaj šele kolesarskih stez, kar manjka zlasti pri šoli, saj so otroci na cesti nepredvidljivi. Zdi se mi prav, da uvajajo obvezno nošnjo čelad, . ne vem pa, če bo predpis pomagal, saj so čelade zelo drage. Še tiste iz stiropora, ki so slabe, si bodo nekatere družine težko kupile.” M % IW Tl v*vi • • Brežiški sejem odprl vrata obiskovalcem Čez 130 jih razstavlja - Še do nedelje BREŽICE - Včeraj dojsoldne so na sejemskem prostoru v obrtni coni ob obvoznici v Brežicah odprli Brežiški sejem, ki ga letos spet organizira Obrtna zbornica Brežice pod pokroviteljstvom občine Brežice in s pomočjo nekaj sponzorjev. Na sejmu bo razstavljajo in prodajalo čez 130 podjetij in obrtnikov. Sejemski del bo za obiskovalce odprt še vsak dan do nedelje, 14. maja, od 9. do 19. ure, medtem ko se bodo na zabaviščnem delu gosti lahko pomudili do 23. ure. Gostinstvo bo delalo pod taktirko Motela Petrol s Čateža, ki bo skrbel za hrano, pijačo in glasbo, poleg tega pa bo vsak dan na zabaviščnem prostoru nastopil tudi Posavski plesni klub Lukec. V soboto, 13. maja, bo na sejemskem prostoru tudi zaključek športnih iger posavskih obrtnikov. Ti se bodo na tekmovanjih na igriščih pomerili že po 9. uri, na sejemskem prostoru pa bodo sebi in obiskovalcem v zabavo priredili še tekmo v vlečenju vrvi, strežbi in kolesarjenju. Med razstavljalci je tretjina brežiških obrtnikov in podjetnikov, ki predvsem predstavljajo svojo dejavnost, ostali iz krajev širom po Sloveniji pa predvsem prodajajo, od tekstila do računalnikov in avtomobilov. Na obrtni zbornici pričakujejo, da bo prireditev praznik za občino. Ta bi morala resno razmisliti, kdo naj bi v hrtriače skrbel za sejemsko dejavnost, ki so jo v Brežieaii /£ Zdavna j opredelili za smiselno.Kot pravi Ida Križanec, Obrtna zbornica Brežice ni edina, ki bi morala skrbeti za razvoj in promocijo domačega gospodarstva. “Zbornica bi lahko finančno pomagala domačim obrtnikom pri razstavljanju. Mi smo z veliko voljo pokazali, da se sejem da izpeljati, zdaj pa bi bilo treba vključiti še druge, npr. gospodarsko zbornico in občino, ter se lotiti zadeve profesionalno,” meni Križan-čeva. Takoj po končanem sejmu naj bi zato v dogovoru z brežiškim županom Jožetom Avšičem stekli pogovori na to temo in sploh o tem, kdo bo prevzel vlogo pospeševalca razvoja gospodarstva na tem območju. B. D. G. Nekatere občine so le papirnate Srečanje županov dolenjskih občin - Grosuplje najboljše, Šentjernej v največjih težavah-Novo mesto ne da informacij - Nesporazumi med občinami in upravnimi enotami NOVO MESTO - Tu so se te dni sestali župani doleiijskih občin Grosuplje, Trebnje, Novo mesto, Dobrepolje, Ivančna Gorica, Šentjernej in Škocjan. Izmenjali so izkušnje pri organiziranju lokalne samouprave in pri tem opozorili na mačehovski odnos države do novih občin ter na vrsto drugih težav. Od vseh občin najbolje deluje grosupeljska, ki ima edina od dolenjskih občin zadosti denarja za dovoljeno javno porabo, ta pa presega državno povprečje. Novomeška občina, ki ji bo po besedah njenega župana v olajšanje verjetna ustanovitev občin Žužemberk, Dolenjske Toplice in Šmarjeta, se ne more pohvaliti s tako bogatim proračunom, podobno šibke pa so tudi ostale dolenjske občine, ki zato računajo z napovedanim denarjem iz državnega proračuna. Grosupeljska občina ima očitno dobro urejene odnose s “svojima” novima občinama Dobrepolje in Ivančna Gorica. Zato pa zlasti Škocjan, ena od dveh novih občin na novomeškem ozemlju, kije priključila še nekaj nekdanje sevniške občine, naslavlja kritike na Novo mesto, češ da novomeška občina daje škocjanski premalo potrebnih informacij. Na splošno je najtežje občini Šentjernej, nastali iz prejšnje občine Novo mesto. Obstaja “samo na papirju”, država jo je postavila, vendar ji ni dala denarja. Ker je občina gospodarsko na tleh - ima zelo visoko število brezposelnih - želi kar najhitreje priti do obrtne cone, da bi si znova opomogla z malim gospodarstvom. V Šentjerneju se gredo “visoko politiko”, svet še ni sprejel zaključnega računa nekdanje skupne občine, niti statuta in poslovnika. Občinski svet in župan ne sodelujeta, vprašljiv je celo prostor za delovanje občine. Dolenjske občine so povezane«' zemljepisno, pač pa tudi z nekatt"1* skupnimi objekti, kot so ceste inj^ • Nove občine na Dolenjske"1.*' precej slabo razumejo z uPravnlji enotami. Slednje so v več pri«'" prevzele delavce prejšnjih obči"8 uprav, zato novim občinam m"l'l za delo usposobljenih ljudi. Pa®0\ kot ljudi so upravne enote prc' tudi opremo in celo pisarne ne njih “občinskih stavb”, ne ž*JII® J poravnavati stroškov, posebej " stih, ki tako ali drugače zadeva)" pred delitvjjo na občine in upr" enote. _ občinski vodovodi. Predvsem vo^ di bodo tudi stvar delitvenih bil med starimi in novimi lokalnim'sj nostmi, vendar je to zadeva pn» nosti. 9 Ženske v Posavju diskriminirane Nič bolj kot drugje v Sloveniji, le med brezposelnimi jih je sorazmerno vse več - Na spl05 no se posavska brezposelnost zmanjšuje - Aprila še 4.710 brezposelnih Posavcev^ KRŠKO - Krivulja brezposelnosti seje lani v Posavju obrnila navzdol za skoraj 10 odstotkov, in sicer seje v Brežicah zmanjšala brezposelnost za 227 oseb, v Krškem za 223 in v Sevnici za 88 oseb. Kot je povedal direktor območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici Tone Koren, so usihanje brezposelnosti pričakovali. Lani je preko zavoda iskalo delo povprečno 5.134 oseb, na novo pa so evidentirali 3.686 iskalcev zaposlitve. Med temi je bila četrtina iskalcev prve zaposlitve. V letošnjem aprilu seje stopnja brezposelnosti še ZoiŽ^-e pristala na povprečni republiški (14,2 odst.) ter se ustalila pri 4.710 osebah. manjše od možnosti moških-ritvenih dejavnostih pa tudi v " erili industrijskih poklicih J" praševanjc po ženskih rokah s" ^ no večje kot v republiškem « ^ kar pa jc za brezposelne bolj tolažba. Preko zavoda je našlo zaposlitev 3.697 oseb, a so jih po njihovi volji, bodisi zaradi preselitve v drug kraj in ker se niso zglašali na zavodu, iz evidence črtali 532. Slaba polovica (43 odst.) vseh brezposelnih je žensk. Vse bolj očitno postaja, da je delež žensk velik tako v okviru suficitarnih poklicev kot tudi deficitarnih poklicev, DOLENJSKI LIST Vas četrtkov prijatelj Srednja kmetijska šola »Grm« Novo mesto Sevno na Trški gori 13, Novo mesto razpisuje za šolsko leto 1995/96 naslednja prosta delovna mesta: — učitelja slovenskega jezika za nedoločen čas (pogoj: profesor slovenskega jezika) — učitelja slovenskega jezika za določen čas, do 31. 8. 1996 (pogoj: profesor slovenskega jezika) — učitelja nemškega jezika za nedoločen čas (pogoj: profesor nemškega jezika) — učitelja matematike za nedoločen čas (pogoj: profesor matematike) — učitelja matematike in fizike za nedoločen čas (pogoj: profesor matematike in fizike) — učitelja kemije za nedoločen čas (pogoj: profesor kemije ali dipl. inž. kemijske tehnologije) — učitelja gospodinjstva za nedoločen čas (pogoj: profesor gospodinjstva) Začetek dela na razpisana delovna mesta je 1. 9.1995 s 3-mesečnin poskusnim delom. Učitelji, ki še nimajo pedago-ško-andragoške izobrazbe, bodo morali le-to pridobiti v 3 letih. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 15 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijave. kot posledica klasične diškil-pinaci-jske delitve na moške in ženske poklice. Lani je resda na zvišanje relativnega obsega ženske brezposelnosti * Lani je največ presežnih delavcev prišlo med zaposlene predvsem po zaslugi sevniške Žage, Clanna iz Loke pri Zidanem mostu, Kovinoplas-ta Jesenice na Dolenjskem, Kovinarske Krško in Šopa. Med brezposelnimi je največ (skoraj 2.400 oseb) nekvalificiranih in priučenih oseb, vse več pa je med njimi starejših od 40 let, slaba četrtina pa je že prava “usedlina” v evidencah brezposelnih. vplivalo tudi to, da so evidentirali za okrog 140 več novoprijavljenih žensk, kot pa jim jih je uspelo s posredovanjem zavoda tudi zaposliti, medtem ko je bil pri moških položaj ravno nasproten. Tudi med prvimi iskalci zaposlitve je blizu polovice (48 odst.) žensk, toda na sevniškem zavodu zatrjujejo, da le deloma drži, da so v Posavju možnosti zaposlovanju žensk SLOVENSKI MEDIJSKI SEJp* ŽE SEDMIČ LJUBLJANA - Od tork" ^ četrtka, tuje od 16. do 18. bo na Gospodarskem raz" višču tradicionalni Marko klub, ki bo letos potekal naslovom I. Slovenski medil sejem. V prvi vrsti bo P°sveLj medijem, ki širši in str°“JL|. javnosti posredujejo ogl"*e' ska sporočila. Poleg razsta' ga programa bo obsejemsko dogajanje. Pr*’1 ,a. Im posvečen Slovenskemu j ševalskcmu združenju. dan pa bo namenjen že tr* cionainemu maratonu s W* mi predstavitvami oglašeV Ji kih agencij, medijev in dn* ponudnikov specializiranih ritev. V četrtek ob II. uri se v prostorih Vinoteke pr* ,'j li tudi pokrajinski časopisi.« njimi tudi Dolenjski list. y REXTOM • reklamni studio • Za stalno ali honorarno zaposlimo dve osebi, ki imata smisel za grafično oblikovanje na računalniku. Za računalniško izobraževanje poskrbimo mi. Edini pogoj je smisel in veselje do grafičnega oblikovanja na vrhunskem računalniku Macintosh. Informacije po telefonu (068) 26-662 ali 323-395 toribmko pismo I! Mariborčani še enkrat na lokalne volitve? Zmagovite leve stranke odrinili od oblasti MARIBOR - Na mariborski politični sceni se je zgodilo tisto, kar so napovedovali najbolj črnogledi analitiki političnih razmer: mestni svetniki na svojem majskem zasedanju niso sprejeli predloga statuta mestne občine Maribor in vse kaže, da čakajo mestno občino Maribor še v tem letu nove lokalne volitve. Razloge za konflikt, do katerega je prišlo pri sprejemanju statuta, je mogoče iskati v tihem oblikovanju nekakšne desnosredinske vladajoče koalicije v Mariboru, ki po mnenju “levice” ne ustreza rezultatom na decembrskih lokalnih volitvah. Na lokalnih volitvah v Mariboru sta največ glasov dobili Demokratična stranka upokojencev ter Združena lista socialnih demokratov, ki sta si v 45-članskem svetu priborili vsaka po 8 mandatov. Skupaj z Liberalno demokracijo bi ti dve stranki v mestnem svetu zlahka oblikovali levosredinsko koalicijo, vendar se, kakor kaže, te stranke koalicijsko niso želele povezovati. V času, ko so na levici “zmagovalci” razpravljali o smiselnosti oz. nesmiselnosti koalicijskega P ^ zovanja, pa so se stranke znt<^ s desnice povezale med seboj ^ pomočjo liberalne demokracij nestrankarskih list oblikoval j kakšno “tiho koalicijo”, ki S«*1 -a'*« nestrankarskih list oblikovale kakšno “tiho koalicijo”, ki predstavila nobenega koalicij^,, programa, pač pa je nadvse u ^ kovito pokazala svojo moč o ^ litvah organov mestnega sye ^ podžupanov. Tako je mestni s ^ vrst te koalicije izvolil tri P°vep panc, predsednika mestnega* 3. in njegove namestnike, tajnik y,seh stnega sveta, predsednike ^ pomembnih odborov, prav *a p. pripada tej koaliciji po svoji s karski pripadnosti načelo' |j, ravne enote, ki ga je na tej nosti svet soglasno podprl. Na ^ opozorila Združene liste in stratpi upokojencev, da bi moral svet razdeliti funkcije med s' .e karske veljake glede na tlosCs0ja volilne rezultate, so doživela i ^ “v nebo vpijočega v puščav' ■ ta “zmagoviti” stranki na voliJva,a"j dobili samo nekaj več ah .,v obrobnih oz. simboličnih fun^ odborih mestnega sveta ' ^ praktično povsem odrinjen' kalne oblasti v mestu. . vpl' Ker je v politiki pač tako, ja nekaj samo oblast, volili' y lati pa samo toliko, kolikor P (a-gajo stranki do oblasti, ni pr® pit lo “zmagovalcem” na volilv;L ^ drugega, kakor da tihi k°a)lC I pi-kažejo zobe ob sprejemanju ■ $ ta. Statuta - za njegov sP.^pt. morata glasovati dve tretjin' nikov - mestni svet nature, podpore Demokratične s* upokojencev in Združene •' s kakor ne more sprejeti, če p,. Ze tretjič v cvičkovi galeriji Konec tedna bo v znamenju 23. tedna cvička in prireditve v Kostanjevici - Vse se bo odvijalo pod velikim šotorom - Predavanja in priznanja KOSTANJEVICA - Tradicionalna in največja dolenjska prireditev, 23. teden cvička, bo že tretje leto zapored v “cvičkovi galeriji” kostanjeviškega gradu. V okviru programa obnove grigske stavbe bo letos podoba prireditvenega prostora še nekoliko lepša. Za številne obiskovalce, ki bodo prišli na pokušnjo kralja cvička in drugih visoko ocenjenih vin posavskega rajona, je že postavljen velik šotor, pod katerim se bo v treh dneh prireditve zgodilo marsikaj zanimivega. Deželica cvička zoruna so polja m Pn ljudeh je dobra volja. tiTj'?svaulePSw kotička, Sastov zmeraj vesela. z°M’ko se nagne v večer, kj„fm° Dolenici v smer, k‘y 10 cviček narekuje, ca v radost navdihuje. ■------- JURE MURN Praznik cvička bodo jutri popoldne s promenadnim nastopom po ulicah Kostanjevice pričeli godbeniki iz Šen- tjerneja, na čelu povorke bodo domače mažoretke. Pokušnja se bo pričela ob 16. uri, ko bodo uradno pET ZVEZDIC ŠT. 5 revVeU2Ba^ANA ' V maMi Številki vanja ob h tI’e.t?osl. kuhanja in uži-no lcno nh l"',n P'Jači- tradicional- DraCpo°kVnni’0bjfljaProfdr- čaja pa celnTa^’ j 3 pitie zelenega »afassra: SBBSfižSg žssaast-ttj MINISTER OSTERC V RIBNICI - Razgovor na temo “Kmetijstvo v Ribnici in pomoč države "je organiziral poslanec Benjamin Henigman (prvi z leve), glavno besedo pa so imeli minister dr. Jože Osterc (drugi z leve), državni sekretar Ivan Obal (tretji z leve) in domačina Peter Levstek (četrti) in Janko Debeljak (peti), ki so odgovarjali tudi na vprašanja udeležencev razgovora. (Foto: J. Primc) v Človek ne živi le od kruha Minister dr. Jože Osterc na razgovoru o kmetijstvu v zahodni Dolenjski - Kmetom subvencije za obdelovanje zemlje •O- eni sad>kami i^h6 b.‘.° naPolnjena s PaPrikosn?,b r?st ln; Paradižnik in tolarjev saHn?da-Lalc' Ponujali po 40 pednje c p.nJavi sm° zapisali na-hrenjfif. flzo1 290, orehi 850 psfeasas 1 ^to^jgy70,jab^kaano in^ananč sejmišča lct*enske!u c "h111 sol)0,nemrednem POKlaj n« h J.mu je bil° tokra‘ na~ Star*jših .tn "?esece starih in SO Vs«h 120 n l^v' Mlajših so prodali i,areiSih pa v«40 d° 380 ‘"larjev, JtVki|'*«raPm2r,^ O270 ,Oll,r' RIBNICA - Cilj kmetovanja ni le pridelava kakovostne hrane, ampak tudi ohranjanje kulturne krajine, preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin, je med drugim na razgovoru o kmetijstvu v Ribnici, kije bil 3. maja, poudaril minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc. Opozoril je še na pomen subvencij v kmetijstvu, ki morajo biti take, da se bo kmetom splačalo zemljo obdelovati. Hkrati je potrebno izboljševati produktivnost, za kar pa je potrebno znanje. Minister Osterce je v uvodnem nagovoru seznanil prisotne s sedanjim položajem in nalogami slovenskega kmetijstva, o čemer pa smo v našem časopisu že poročali 4. maja v sestavku “Vse pomembnejše mešane kmetije”, in zato tega ne bomo ponavljali. Državni sekretar Ivan Obal je govoril predvsem o tem, kako je v predlogu republiškega proračuna obravnavano kmetijstvo, domačina Janko Debeljak (svetovalna služba) in Peter Levstek (upravna enota) pa sta prikazala položaj ribniškega kmetijst- Razgovora so se udeležili župani, predstavniki upravnih enot in kmetijstva od Barja do Kolpe, ki so zastavili več vprašanj, na katera je minister Osterc odgovoril tako: Za družinsko kmetijo ni nujno, da je čista, ampak da večino dela opravijo družinski člani. Suha roba je že ena dopolnilnih dejavnosti kmetije. Uidi v naravnih parkih je treba ohraniti kmetijstvo, predvsem vpeljati bio kmetovanje in uveljaviti zaščitno znamko teh proizvodov, ki bodo tudi dražji. Kakovost naše hrane je treba prilagoditi evropskim normam. Najpomembnejši kmetijski proizvod je gnoj, saj je od njega odvisno pre-živcije. itd, ,.PR1MC etijski nasveti a najboljši konzervans kije S^e.je v.Prv' polovici maja že čas košnje trave, zlasti l'aJ bo kožn;., a: nJena siliranju. Splošno priznano pravilo namreč pravi, enja, ko ie č-,"1 fSodnejša, da bo kakovost krme tem boljša. V začetku 2<-na 80 doJ on,? za p n-i° najprimernejši, vsebuje kilogram posušenega 'klst. surovih *3|CclV^'V’b beljakovin, 350 do 380 g škroba in komaj k, a Uspeh rpio-3 j ’t0. Pa Je najboljša sestavu hranilnih vrednosti. Pfedvspi? !C 0 kije fiosušenosprevetravanjem,skorajda Ve*,ehj. to ji 'm. Hna« kije konzervirana s pomočjo mlečnokislinskih jo, °st Dri ’ hotela Kandija včasih Pr razlo-Plačcvad n ‘Waj za lo ne bo treba rim se ic f)risPcvkov državi. Nckate-* spraševar 3 VSj‘zadcva čud"a in so ^^ovcčniu saDkr,os,i- Ksr‘iči ni-varnostiniT, ,K‘ja’ Pa mcnda "c- SSffirt>33S.,SSl: ^KKS-ase fe*'Wa3:; l so slednje 'Vdihni red^orani, tam pa so jih \c Vrv'C0 tv! (*edi od domačinov 'Polici' .koj po tekmi so Pri-1 spremili vse do Biča. v,sil S| Ste Mši 12 MASI H OBČIM MŠŠ Politika tepe krajevne skupnosti Ne morejo razumeti trgovanja z glasovi ČRNOMELJ - Trgovanje z glasovi v črnomaljskem občinskem svetu na aprilski seji, o kateri smo poročali prejšnji teden, še ni končana zgodba. Predstavniki treh v Črnomlju vladajočih strank (SLS, SDSS in SKD) so, da bi javnosti težave pri sprejemanju občinskega statuta - opozicija se je glasovanja vzdržala, ker se ni strinjala z izbranim načinom financiranja strank - predstavili tudi s svojega zornega kota in prejšnji četrtek v hotelu Lahinja sklicali novinarsko konferenco, na katero pa je poleg štirih strankarskih veljakov prišel le novinar Dolenjskega lista. Predsednik občinskega odbora SKD Vlado Starešinič je povedal, da ne more razumeti svetnikov iz vrst ZLSD, LDS in DESUS, ki so se na aprilski seji vzdržali glasovanja o občinskem statutu, čeprav nanj že marca, ko so menili, daje treba upoštevati določeno proceduro, niso imeli vsebinskih pripomb, saj so bile opozicijske stranke dovolj številčno in tvorno vključene v komisijo, kije statut pripravljala. Po njegovem mnenju vprašanje financiranja strank v občini niti približno ni tako pomembno kot statut. Nesprejetje statuta naj bi imelo težke posledice, predvsem za delovanje krajevnih skupnosti. Silvo Grdešič (SLS) ne more razumeti, da so se glasovanja vzdržali predstavniki DeSUS, saj so njihove pobude o posebnem statusu invalidskega društva sprejeli. Po njegovem mnenju nesprejetje statuta omogoča anarhijo v občinski upravi, saj statut natančno določa pravila odnosov med partnerji v občinskem svetu in vladajoči koaliciji preprečuje, da bi počela, kar se ji zljubi, predsednik občinskega odbora SDSS Pavel Zajc pa meni, da sta statut in dogovor o financiranju strank popolnoma različni vprašanji in da s statutom ne bi smeli trgovati, o financiranju pa bi se lahko pogovarjali tudi drugič. I. VIDMAR • Prvi vzdih ljubezni je zadnji vzdih modrosti. (Bret) • Ni takšne bede, moralne ali zunanje, ki je ženska ne bi znala omilili. (Disraeli) Poskrbite za urejenost svojih domačij Rezultati na jurjevanju ČRNOMELJ - Občinski svet občine Črnomelj je sprejel sklep, da bo posebna 5-članska komisija strokovnjakov v maju in juniju ocenjevala urejenost naselij in posameznih domačij, rezultati in podelitev nagrad pa bodo na osrednji kulturno-turi-stični prireditvi, Jurjevanju in kresovanju 95, ki bo v juniju. Komisija bo glede na smiselnost in predmet ocenjevanja upoštevala urejenost dostopa, okolice glede na značilnosti krajine, ohranjanje tipike pri urejanju okolja, red in čistočo na dvorišču itd. Komisija, ki jo sestavljajo Jože Vidervol, Jože Vrščaj, Greta Avguštin, Mira Ivanovič in Tomo Burazer, bo podelila tudi priznanja z denarnimi nagradami: najbolje ocenjeno naselje bo dobilo priznanje in 100.000 tolarjev, najbolje urejena domačija priznanje in 40.000 tolarjev, drugo in tretje mesto pri obeh ocenah pa pisno priznanje. Glede na to, da je turistična sezona pred vrati, v Beli krajini pa še ni urejen sistem označevanja in informiranja v turistične namene, je bil sklican poseben sestanek. Oblikovana je bila tudi komisija za pripravo predloga za sistem označevanja in informiranja v turistične namene. T. G. 50 let šole združilo 50 rodov Visok jubilej gimnazije Črnomelj je združil dijake, profesorje in znance vseh generacij - 50 let boja, da takšna oblika izobraževanja ostane - Izdali zbornik ČRNOMELJ - “50 let življenja šole je 50 generacij; njihova življenjska pota, uspehi, kariere so neločljivo povezane s šolo. Gimnazijska leta so čas bohotnega odraščanja, manjših in večjih stisk, odkrivanja sveta in sebe. Ko manjše in večje zamere sčasoma zbledijo, v naših spominih gimnazijska leta ostajajo najlepša leta živ(jepja,” je v poseben zbornik, kije izšel ob 50-letnici gim-•Čri nazije Črnomelj, zapisala ravnateljica prof. Gabrijela Vidic Mihelčič. Gimnazija v Črnomlju je bila ustanovljena 9. oktobra 1944, ob visokem jubileju pa so v soboto, 6. maja, pripravili proslavo ter srečanje pro- fesotjev, dijakov in znancev vseh generacij. Ustanovitev Realne gimnazije je bila rezultat zgodovinskih danosti, saj je bil Črnomelj v letih 1943 RA ZSTA VA GRADNJE MOSTU PREKO KOLPE - Belokranjski muzej Metlika in Skupnost borcev 1. inženirske brigade Vil. korpusa Narodnoosvobodilne vojske Slovenije sta ob 50. obletnici zmage, zloma fašizma in dntgih sovražnih vojska v avli osnovne šole pripravila razstavo dokumentarnih fotografij in risb Božidarja Jakca “Gradnja mostu preko Kolpe in dntge akcije brigade Most čez Kolpo v Vinici je bil glede na ravnotežje vojnih operacij najpomembnejše mostišče za prehod V. prekomorske brigade in enot IV Amiije. Gradnja mostu se je pričela 12. aprila 1945, končana pa je bila 10 dni kasneje. Most, dolg 162 metrov, je gradilo okoli 100 borcev, sodelovalo pa je tudi 250 voznikov domačinov. Vgrajenih je bilo 450 kubičnih metrov lesa, 12 metrov dolgi nosilci so bili težki po eno tono. Ustaši so ga drugi dan po izročitvi prometu porušili v dolžini 40 metrov, toda že čez dva dni je bil most popravljen. Medtem ko so borci z največjo zagnanostjo gradili most čez Kolpo, jih je dva dni in dve noči pozorno spremljal tudi Božidar Jakac, ki je napravil okoli 40 risb, del teh je bil razstavljen tudi v Vinici. (Foto: T. Gazvoda) Bolniki ne smejo biti prizadeti Tako menijo v metliškem zdravstvenem domu, kjer opravljajo dežurstva, četudi ne dobijo plačila, določenega v kolektivni pogodbi - Zobozdravniki v zasebno prakso in 1944 središče pomembnih državnih ustanov in zavodov, ki so delovali na osvobojenem ozemlju, pomembno je tudi, da so se kljub skoraj nepremostljivim težavam s kadri in prostori obdržali in zagotovili njen obstoj in nadaljnji razvoj. Leta 1973 se je gimnazija združila s poklicno kovinarsko šolo. Prostor- * V 50-ih letih je gimnazijo končalo mnogo dijakov, ki so nadaljevali šolanje na višjih in visokih šolah. Žal je malo izbražencev ostalo v Beli krajini. Pa vendar je bilo sobotno srečanje ponovna priložnost za srečanje in obujanje spominov. Na proslavi so se predstavili tudi nekateri bivši maturanti: Marjetka Balkovec - Debevec, ki je povezovala program; Silvester Mihelčič, mojster na diatonični harmoniki; Igor Saje, priznani kitarist; Nana Kure, študenkta klavirja; gledališka igralka Violeta Tomič, nastopili pa so se tudi sedanji dijaki: Tadej Fink in recitatorska skupina. ske stiske so se končno rešili leta 1980, ko so se preselili v novo stavbo, nadaljevale pa so se eksistenčne težave, ki jih je leto kasneje prineslo usmerjeno izobraževanje. Šolske oblasti so šoli namenile le družboslovno usmeritev, in čeprav je bila regijska, so bili Gorjanci le prevelika ovira. Samo v šolskem letu 1982-83 jim je uspelo zbrati dovolj učencev za dva oddelka. Tri leta kasneje so vpisali prvo generacijo naravoslovcev, kar je dalo šoli nov zagon. V šolskem letu 1990-91 so vpisali dva oddelka gimnazijcev, ki so bili še tudi v naslednjem letu razdeljeni na naravoslovno in družboslovno smer, odtlej vpisujejo v splošno gimnazijo. METLIKA - V metliškem zdravstvenem domuje zaposlenih 32 delavcev in pol ter pripravnica, od tega zdravnik specialist splošne medicine, trije zdravniki splošne medicine, dva zobozdravnika in pol, medtem ko ena specializantka opravlja specializacijo na področju pediatrije. Nujvečji problem, ki zadnje čase tare zdravstveni dom, je plačilo uslug, zlasti dežurstev, s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). DARUJTE KRI! TREBNJE - Območna organizacija Rdečega križa iz TVeb-njega organizira krvodajalsko akcijo. V trebanjskem zdravstvenem domu bo odvzem krvi v sredo, 17. maja, v Kulturnem domu Mokronog bo odvzem v četrtek, 18. maja, v osnovni šoli Mirna pa v petek. Kri bodo na vseh omenjenih mestih odvzemali od 7. do 13. ure. Vabljeni vsi krvodajalci in ostali občani, kajti samo kri lahko nadomesti kri in s tem rešuje življenja. V preteklih letih je zdravstveni dom posloval dokaj uspešno, saj je skoraj tretjino prihodka ustvaril s prodajo storitev prebivalcem iz drugih jugoslovanskih republik, predvsem iz Hrvaške. Z osamosvojitvijo Slovenije tega dohodka ni več, tako daje glavni vir dohodka pogodba z ZZZS, nekaj pa zaslužijo še s prodajo uslug samoplačnikom. V zdravstvenem domu opozarjajo, da je iz leta v leto težje poslovati, saj kljub temu, da so lani obseg dela v splošni dejavnosti presegli za 15 odst., v reševalni službi pa za 17 odst., za to delo niso dobili več denarja. Poseben problem je plačilo dežurstev, saj jim je ZZZS lani priznal le dobrih 4,5 milijona tolarjev stroškov, čeprav so jih imeli za 500 tisočakov več. ZZZS namreč prizna- va Metličanom le strošek za pripravljenost zdravnika, ker je v občini premalo prebivalcev za plačilo celotne ekipe, torej zdravnika, sestre in šoferja. Vendar je zdravstveno varstvo zagotovljeno občanom vseh 24 ur na V VINICI BO POTUJOČI KINO VINICA - V poletnih mesecih bo v gasilskem domu v Vinici ob sobotnih večerih s prenosnimi aparaturami gostoval kino Črnomelj. V soboto, 13. maja, ob 20. uri si lahko ogledate mladinski pustolovski film Beli očnjak, 2. del. Sledili bodo še filmi Asterix osvaja Ameriko, 101 Dalmatinec in drugi. Denacionalizacijski voz obtičal? Trebanjski kmetje kritizirajo počasnost denacionalizacijskih postopkov - SLS v prejšnji občinski skupščini ni mogla za kmetijstvo “izpuliti” dosti denarja dan enako kvalitetno, četudi zdravstveni delavci za to delo ne dobijo plačila, določenega v kolektivni pogodbi. Vsako leto težje v domu nabavljajo tudi osnovna sredstva. V zdravstvu je zadnje čase aktualen proces privatizacije. Lani je odšla v zasebno prakso zobozdravnica, letos pa sta dala vlogi še dva zobozdravni- • Ko so o razmerah v metliškem zdravstvu razpravljali tukajšnji svetniki, je bilo slišati tudi pripombo, da je v zdravstvenem domu zaposlenih premalo domačinov. Direktor dr. Blaž Mlačak je pojasnil, daje v preteklih letih prejemalo štipendije veliko domačih študentov medicine, so mnogi po specializaciji odšli v Novo mesto, Ljubljano ali drugam. ka. Dejavnost naj bi v nasprotju z njo opravljala v zdravstvenem domu. Ob tem se pred ustanovitelja, torej občino, in pred vodstvo zdravstvenega doma postavljajo vprašanja: kam s preostalimi, zlasti pisarniškimi delavci, kako bo z opremo in kakšna bo organizacija dela zasebnikov. M.B.-J. PROSILA VA OB 50-LETNICI - Navzoče je pozdravila ravnateljica prof. Gabrijela Vidic Mihelčič, ki je ravnateljsko mesto prevzela leta 1982. Velik preobrat v razvoju šolstva pomeni matura, ki jo bodo opravljali dijaki letos. “Za majhno šolo, ki nima možnosti za omejevanje vpisa in s tem primerno selekcijo, je to velik izziv, šola pa bo svojo kvaliteto lahko potrdila le z dobrimi rezultati,” meni prof. Gabrijela Vidic Mihelčič. In kot je na proslavi ob 50-letnici gimnazije povedal dr. Pavel Zgaga, državni sekretar v ministrstvu za šolstvo in šport, bo zakon o gimnazijah, ki je pomemben del paketa o šolski zakonodaji, utrdil status gimnazij in zaključil obdobje dilem, k čemur bo pripomogla tudi nova matura. T. GAZVODA TREBNJE - Slovenska ljudska stranka ima v trebanjski občini, predvsem po zaslugi zelo močne stanovske Slovenske kmečke zveze, enega najmočnejših stebrov. Na zadnjih lokalnih volitvah je sicer SLS v občini za marsikoga nekoliko presenetljivo dobila mandat manj kot krščanski demokrati, to je 7 svetnikov v 25-članskem občinskem svetu. Predsednik odbora SLS Trebnje Anton Strah, ki je na zadnjem občnem zboru stranke javno povedal, da bo še pred koncem tega mandata “izpregel” iz vodilnega položaja, poudarja, da ne gre pozabiti, da so z obema omenjenima strankama že pred volitvami podpisali pogodbo, ki jih je obvezovala, da bodo spoštovali načela predvolilnega boja. Strah pravi, da ne štejejo za poraz to, da njihov kandidat za župana inž. Metelko v drugem krogu ni dobil zadostne podpore, temveč da je to le nova spodbuda za močnejše delovanje stranke. SLS naj bi se tako že sedaj pripravljala na nov spopad, nove volitve. V pretežno kmetijski občini ima SLS močno volilno bazo, zato so njene interese skušali udejaniti v bivši občinski skupščini pri sprejemanju proračuna za leto 1994 že občinski odborniki SLS, ob podpori odbornikov SKD in še nekaterih. Strah je prepričan, da bi kmetijstvo dobilo še manj denarja, kot ga je, če ne bi bilo tega “lobiranja”, čeprav si ne delajo iluzij, da so bili priborjeni veliki de- Anton Strah, predsednik SLS Trebnje narji. Denarja je bilo za kmetijstvo mnogo premalo, tudi če se primerjajo s sosednjimi občinami. Še zlasti pa je po mnenju Straha, predsednika SLS, in njenih članov občina storila premalo pri izvajanju zakona o denacionalizaciji, zato naj bi ta voz spravil v hitrejši tek občinski svet. Medtem * Kot se je pokazalo že na nekaj zasedanjih občinskega sveta v 'IVeh-Ujem, predvolilna pogodba zdaj nima več prave veljave. Nazadnje se je to pokazalo pri glasovanju o statutu občine, kije padel, ker SDSS očitno odločena razmišljati s svojo glavo, ni podprla statuta, ker so partnerji “nenačelne koalicije" vztrajali pri svojem predlogu, da je za občinski praznik primeren le rojstni dan Friderika Barage. ko kmetje hvalijo za kooperativnost gozdarje, pa močno kritizirajo trebanjsko kmetijsko zadrugo, češ da jim pri denacionalizacijskih zahtevkih meče polena pod noge, kjer le more. P. P. NOV PRAPOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV VELIKA LOKA - Okrog 270 upokojencev iz 5 krajevnih skupnosti: Čatež, Sela-Šumberk, Šentlovrenc, Veliki Gaber in Velika Loka, povezuje DU Velika Loka, ki je v nedeljo v Šentlovrencu razvilo svoj prapor (na posnetku). Predsednik dništva Ivan Pimovar se je zahvalil vsem podjetjem in zasebnikom ter krajevnim skupnostim za prispevke, ki “ne gredo za veseljačenje, ampak za obstoj in delovanje društva. Vnašem dmštvu ni razlik, ne delimo se po barvah niti ne politiziramo Posebej se je zahvalil Alojzu Repovžu za največji prispevek: za omaro, v kateri bo shranjen prapor. Prapor je blagoslovil župnik iz Velikega Gabra Ivan Jagodic z željo, da bi prapor, ki bo verjetno najpogosteje namenjen spremljavi pokojnih članov DU, večkrat služil tako prijetnim druženjem, kolje bilo to nedeljsko. V kulturnem sporedu je nastopil mešani pevski zbor dr. Petra Držaja iz Velikega Gabra pod vodstvom Fani Anžlovar. (Foto: P. P.) ttMUt IZ NAŠIH OBČIN ttMMt Samostojnost prinesla tudi naloge V novi občini Loški potok ustanovili samostojno podružnico SLS - Sodeloval tudi predsednik Marjan Podobnik - Mnenja predsednika podružnice Ivana Anzeljca LOŠKI POTOK - Ob nastanku nove občine Loški potok oz. na lokalnih volitvah so predstavniki Slovenske ljudske stranke dobili precejšnje število glasov in v občinskem svetu zasedli pomembne položaje. Tako seje pokazala potreba po ustanovitvi samostojne podružnice. To so uresničili 28. aprila, njen predsednik pa je postal Ivan Anzeljc, ki je tudi občinski svetnik. Na ustanovnem zboru v Loškem potoku je na vprašanja odgovarjal Marjan Podobnik, predsednik stranke in poslanec. odborov in sveta občine,” pravi An- zeljc. A. KOŠMERL “Zavzemamo se, da bi vsi, še posebej na lokalni ravni, sodelovali v korist kraja z roko v roki z drugimi strankami. Menim, da bomo v manjši občini laže zajezili izrazito negativne demografske tokove in izboljšali standard krajanov, predvsem pa odpravili tudi veliko nezaposlenost in oživili napol propadlo industrijo,” našteva novi predsednik Ivan Anzeljc in nadaljuje: "Kajpak si s samostojnostjo nalagamo tudi večje naloge. Prepričan sem, da bo naš glas prišel tudi do državnega zbora. Opozicijskega statusa se v občinski politiki ne bomo posluževali. Prepričan sem, da so nekatera mnenja pozicije zavajajoča, naš namen pa je napake odkrivati in reševati. Naj navedem samo krivico do dodeljevanja štipendij, ki se obračunavajo na podlagi katastrskega dohodka, kar veliki večini mladih s podeželja preprečuje dostojno preživetje v času študija, če jih starši sploh zmorejo plačevati. Naš namen pa je, da se vsem državljanom omogoči enakopravni študij. To velja tudi za druga področja, npr. kulturo, ki se je stacionirala le v večja središča na račun nas, ki to plačujemo, do dobrin pa nimamo dostopa. Za Loški potok je značilna zaostalost v telefoniji in cestni povezavi. To pa je le nekaj vprašanj, ki jih bomo morali skupno reševati na ravni strank, občinskih JUTRI PESMI OB HARFI KOČEVJE - Jutri, 12. maja, ob 19. uri bo v cerkvi na Trati v Kočevju, ki je kulturno-zgodovinski spomenik, koncert pod naslovom “Pesmi ob harfi”. Nastopili bosta Shirlie Roden in Marigold Verity, in sicer z zelo raznolikim ter privlačnim programom, ki obsega od najstarejših pesmi z britanskih otokov do sodobnih skladb. Obe britanski umetnici gostujeta tokrat v Sloveniji prvič in sta imeli na tej turneji že koncerte v Prevaljah, Slovenj Gradcu, na ptujskem gradu in v Ljubljani (Frančiškanska cerkev), 13. maja bosta nastopili v Tunjicah pri Kamniku, gostovanje pa bosta zaključili 14. maja z nastopom v Zelšah pri Cerknici. Ceste v zraku ali na zemlji? PRAZNIK BREZ SLAVJA KOČEVJE - V počastitev praznika KS Kočevjc-mesto 5. maja ni bilo nobenega slavja, čeprav so proslavo nameravali izpeljati vsaj borci. Zataknilo se je pri predvidenem govorniku, ki te dolžnosti ni hotel sprejeti. V počastitev krajevnega praznika in dneva zmage proti fašizmu so 8. maja zvečer le kurili kres. Posodobitev nekaterih že dogovorjenih cestnih odsekov je izpadla - Predlog za prekategorizacijo nekaterih cest JUTRI PREDAVANJE KOČEVJE - V okviru razstave “Šolstvo na Kočevskem nekoč in danes” bo jutri, 12. maja, ob 18. uri v prostorih kočevskega Muzeja predavanje “Delovanje družbe sv. Cirila in Metoda na Kočevskem”. Predaval bo dr. Andrej Vovko iz Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani. PADALCI, JAJCA IN RITI? SEVNICA - Na ponedeljkovi javni tribuni sevniških socialdemokratov so sodelovali tudi številni člani SDSS iz drugih posavskih krajev. Prvak SDSS Janez Janša je tako lahko slišal trditev, da se tudi vsevniškem občinskem svetu pojavljajo "padalci", kakršnih ni manjkalo niti v samem vodstvu SDSS do zadnjih parlamentarnih volitev, kjer se je SDSS odrezala nekako tako presenetljivo slabo, kot se je presenetljivo dobro izkazala na lokalnih volitah. Neki član stranke iz krške občine je rekel, da imajo na občini socialdemokrate za črne ovce, da obrtniki, člani SDSS, skoraj ne dobijo posojil, kakšnih posebnih težav pri kreditiranju pa naj ne bi imeli člani LDS. In gospod je zaključil nekako tako, da “morajo imeti socialdemokrati res krepka jajca, če hočejo da niso riti..." Tej izjavi so posebej zaploskale bolj redke predstavnice nežnejšega spola. KOČEVJE - Za območje občine Kočevje je bila prvotno za letos načrtovana posodobitev, dograditev in prekategorizacija več cest, nekaterih tudi v sodelovanju s sosednjimi občinami. Žal nekaterih teh cest ni zajetih v predlogu republiškega proračuna, čeprav so bili že poprej sklen-jeni dogovori s pristojnimi republiškimi organi. V občinskem proračunu je letos za vse investicije (ceste, šole, pločniki, kanalizacije, obvoznice, telovadnice itd.) predvidenih le okoli 150 milijonov tolarjev, kar bi bilo premalo že za ceste. Cesta Petrina-Mirtoviči po slovenskem nabrežju Kolpe je delno asfaltirana, delno ne in še ni tehnično prevzeta. V predlogu republiškega proračuna zanjo letos ni bilo predvidenega nič denarja, po pritožbi iz Kočevja pa kaže, da denar bo in torej tudi asfalt. Podobno je s cesto Dol-Fara ob Kolpi, ki na odseku (Laze- Žaga) tudi še ni asfaltirana in je tudi ni v predlogu republiškega plana za letos. Iz plana je izpadla tudi regionalna cesta Kočevska Reka- Osilnica, ki so jo začeli graditi lani. Občini Kočevje in Osilnica sta že opozorili ustrezne državne ustanove na ta izpad. Nekaj zapletov je tudi s financiranjem gradnje ceste od Kočevja proti Koprivniku, za katero pa kaže, da bo letos le urejena v makadamski izvedbi. Občina Kočevje je (tudi v sodelovanju z nekaterimi sosednjimi občinami) dala ustreznim republiškim organom predlog za prekategorizacijo nekaterih cest iz lokalnih v regionalne. Gre predvsem za ceste, ki povezujejo sosednje občine, za bolj prometne in turistične ceste in ceste, kijih uporabljajo predvsem nekateri republiški organi in ustanove. Te ceste so: Predgrad-Dol, Petrina-Gri-vac, Stari trg-Grgelj, Fara-Grgelj, Dolenja vas-Golenica-Kočevska Reka, Štalcerji-Kočevska Reka-Borovec-Banjaloka, Borovec-Dra- * Dopolnilo (aneks) k dogovoru o gradnji obkolpske ceste od Srobotni-ka do Mirtovičev je podpisan. Gre za okoli 23 milijonov tolarjev iz republiških virov za zeleno mejo. To pa pomeni, da bodo predvidoma še ta mesec dokončana dela (asfaltiranje) na cestnem odseku od Kužlja do Mirtovičev. Občina Kočevje pa je tudi že predlagala, naj bi (pre)ozko ohkolp-sko cesto razširili, da bo promet po njej bo|j varen. Kje bo odlagališče? Pri Livoldu ali Riglju? - Republika bo sofmansinila, če bo urejeno za 40.000 ljudi KOČEVJE - Osrednje odlagališče odpadkov za občino Kočevje, ki je pri Mozlju, bo treba v obdobju od enega do treh let zapreti. Medtem pa je treba pripraviti novo odlagališče. Predloga za njegovo lokacijo sta dva: pri vasi Livold ali pa na območju Riglja v Rogu. Lokacija pri Livoldu ima slabo stran, da bi bila ureditev draga, vseh izlivov z odlagališčem tu ne bi bilo možno kontrolirati, razen tega pa taki rešitvi nasprotujejo tudi krajani Livolda in okolice. Po dosedanjih razpravah kaže, da ima prednost ureditev odlagališča na območju Riglja, kjer je prostora dovolj za več desetletij odlaganja odpadkov, izcedne vode je možno kontrolirati in še iz drugih krajev odpadkov ne bi vozili skozi Kočevje, kar bi morali, če bi bilo odlagališče pri Livoldu. Ministrstvo za okolje je tudi že reklo svoje, in sicer, da bo ureditev odlagališča (sofinanciralo le, če bo urejeno za odlaganje odpadkov z območja, kjer živi najmanj 40.000 ljudi. Na območju bivših občin Kočevje in Ribnica živi le dobrih 30.000 ljudi, kar pomeni, da bi bilo to odlagališče še za nekatere druge kraje oz. sedanje in predvidene nove manjše občine. Katera območja bodo to, je še stvar dogovorov. J . P. DANES NASTOPA TROBENTAR garji-Osilnica, Željne-Rog-Podtum in Pri cerkvi-(Strugc)-Smuka. J. PRIMC KOČEVJE - V Bilijard klubu v Kočevju bo danes, 11. maja, ob 21.30 koncert Andreja Trobentarja, znanega glasbenika, likovnega umetnika itd,, domačina iz Kočevja, ki pa si služi kruh drugod. V FARI OTVORITEV ŠOLE OKTOBRA - Odgovorni predstavniki Ministrstva za šolstvo Slovenije, ki jih je vodil Niko Žibret, in občine Kočevje, ki jih je vodil župan Janko Veber, so si 3. maja ogledali šolske in športne objekte, ki so v gradnji ali potrebni obnove v Fari, Livoldu, Kočevju in Stari Cerkvi ter se dogovorili o nalogah. Za zaključek je bil še razgovor v Kočevju. Osnovna šola v Fari s telovadnico bo dokončana letos, njena otvoritev pa je predvidena za praznik občine Kočevje. Osnovna šola v Kočevju ("Ob Rinži” v Mestnem logu) s telovadnico bo imela 24 oddelkov in ne bo paviljonskega tipa, ampak bo imela klet, priličje in nadstropje z izkoriščeno mansardo, kar bo gradnjo nekoliko pocenilo. Pripravljalna dela za to gradnjo se bodo začela letos, dokončana pa bo leta 1997. Veljala bo okoli 600milijonov tolarjev, kar bosta plačali pol republika in pol občina. Hkrati z gradnjo te šole bodo pripravili tudi oceno, kaj z njeno podružnično šolo v Livoldu. Osnovna šola Stara Cerkev ima v načrtu gradnjo telovadnice, vendar je občina prijavo na lanski razpis za financiranje zamudila, novi razpis pa bo objavljen šele leta 2000. Obnova gimnazije v Kočevju in gradnja športne dvorane za potrebe gimnazije, srednje šole in občanov je v programu, ki pa ga je treba še potrditi. Zaradi upoštevanja spomeniškovarstvenih smernic pri oblikovanju fasade bodo zahtevati še pomoč Ministrstva za kulturo. Kje bo stala športna dvorana, še ni odločeno, eden izmed predlogov pa je, da blizu Doma Dušana Remiha. Na fotografiji: z zaključnega razgovora. (Foto: J. Primc) V FARI IZVOLILI MARINČA FARA - Kočevski župan Janko Veber je sklical za 7. maj zbor občanov Krajevne skupnosti Kostel, in sicer zaradi izvolitve člana odbora krajevnih skupnosti pri Občinskem svetu občine Kočevje. Ostale KS so člane v ta odbor že določile, le KS Kostel zaradi znanih zapletov ne. Zbora seje udeležilo 25 občanov ali 5 odst. volilcev, na njem pa so izmed treh kandidatov izvolili za člana tega odbora Martina Marinča (kandidata sta bila še Tone Krkovič in Marija Križ, medtem ko se je tudi predlagani dr. Stanko Nikolič kandidaturi odrekel). LUTKE MOJE PRIJATELJICE KOČEVJE - Včeraj so v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo lutk pod naslovom “Lutke Ijice”, ki bo trajala še do nedelje. ke moje prijate- Razstavo je pripravil kočevski vrtec, in sicer enota Os Jstržek. Lutke so izdelovali otroci ob pomoči staršev in vzgojiteljic. Prikazane so marionete, ročne (male in velike) lutke in senčne lutke, vse izdelane iz različnih materialov. PRVOMAJSKA SLAVJA LOŠKI POTOK, OSILNICA -Zadnja leta je vse manj klasičnih proslav, kot sojih bili navajeni ljudje, in organizatorji iščejo nove vsebine. V Loškem potoku je na predvečer gorelo kar pet kresov, ki so jih pripravili mladi. Ob njih nastanejo spontana družabna srečanja tudi starejših občanov. Letos je kresovanje nekoliko motil občasen dež, kljub temu pa so nekateri vztrajali do jutranjih ur. Iz prvomajskega dremeža je Potočane zbudila ribniška godba na pihala, ki je nastopila kar na treh krajih. Godbo je prevažal avtobusni prevoznik Knafelj, ki je celotni zaslužek odstopil okrog 30-članski godbi. Posebej velja omeniti srečanje krajanov pri lovski koči pod vrhom 1212 m visoke Jazbine ali najvišje gore v predelu Loškega potoka. Srečanje je pripravila KS kot poskusno, v bodoče, ko bodo pripravili vse markacije, pa naj bi postala tradicionalna tudi zato, ker ima ta gorski masiv posebno zgodovinsko preteklost. V Osilnici je bilo slovesno kar nekaj dni. Praznik so utemeljili z zgodovinskim datumom, ko je tu nastala župnija daljnega 1363. leta. A. K. Župan je Jože Tanko RIBNICA - Novih volitev za župana občine Ribnica, ki so bile 7. maja, seje od 8.211 volilcev udeležilo le 3.084 ali 37,56 odst. volilcev. Največ glasov je dobil Jože Tanko in sicer 1.975, protikandidat Franc Mihelič 961,148 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Ti podatki so še neuradni. Za danes, 1L maja, ob 17. uri pa je že sklicana seja občinskega sveta, na kateri bo podano dokončno poročilo občinske volilne komisije, ki jo vodi Blaž Volf, o izidu teh volitev. Na dnevnem redu seje je še 10 drugih točk. Studenec proti odcepitvi Sv. Duha Lovska družina Studenec se noče sprijazniti z izsiljeno izločitvijo lovcev s Sv. Duha, ki bi radi spet svojo LD - Do novega zakona vse po starem? SEVNICA - Dokler ne bo sprejet nov zakon o lovstvu, naj se zadeva zamrzne in se rešuje kasneje, kakor bo pač ta novi zakon predvideval. Po sedan- SREČANJE IN TEKMO VANJE MIA DIH ČEBELARJE V- Gostitelj tokratne regijske prireditve preteklo soboto je bila boštanjska osnovna šola, kise je potrudila z ravnateljem Karlom Aličem na čelu, da so se mladi čebelarji in drugi gostje dorbo počutili. Zbrane so med dntgimi pozdravili sevniški župan Jože Peternel, predsednik slovenskih čebelarjev Marjan Skok in direktor Medexa Aleš Mižigoj. Peternel in najstarejši sevniški čebelar, 85-letni upokojeni čevljar Franc Stopar, sta družno otvorila nov čebelnjak pri stari boštanjski šoli. Predsednik ČD Ribnica, pobratenega s sevniškim društvom, Ivan Gradič je izročil šoli stiliziran kip Ribničana s suho robo. Na tekmovanju so bile ekipe zelo izenačene, nekoliko več znanja in sreče ob pravšnjem trenutku pa so imeli med II ekipami nižje skupine Brežičani (Novosele in Tajkovski), pri srednji skupini pa je zanesljivo zmagala L ekipa Boštanja (na posnetku aktualna državnajrrvaka Nina in Miha Pfeifer prejemata praktično nagrado iz rok predsednika CD Sevnica Janeza Levstika), pred ekipama Brežic in Blance z enakim številom točk. Generalni sponzor prireditve je bil sevniški Mercator ob podpori sevniške občine. Več o drugih sponzorjih prihodnjič. (Foto: P Perc) jem zakonu namreč ni možno posamezni lovski družini odvzeti lovišče ali del lovišča, če ni utemeljenih razlogov, kot je na primer slabo gospodarjenje. Takšno stališče v zvezi z nameravano odcepitvijo LD Sv. Duh (bivši Veliki Trn) od LD Studenec so na sestanku v Krškem zavzeli načelnika upravnih enot Krško in Brežice Tone Podgoršek ter Darko Bukovinski, referent za kmetijstvo sevniške upravne enote Tine Zupančič in predstavnik Zavoda za gozdove Brežice Hrvoje Oršanič. Lovci s Sv. Duha oz. Velikega Trna v krški občini so nekdaj že imeli svojo lovsko družino, ki pa se je v petdesetih letih združila z LD Studenec v sevniški občini. Lani je krška občinska skupščina potrdila novo nastalo LD Sv. Duh, toda studenški lovci so se pritožili na upravni postopek in spor še traja. Ravno zato, da ne bi ta nameravana odcepitev lovcev iz dveh sosednjih občin potegnila za sabo plazu podobnih korakov v drugih lovskih družinah, so se vmešali tudi občinski politiki in sklenili, da nekoliko “umirijo žogo”, da se ne bi razplamtele težko obvladljive lokalpatriotske in še kakšne strasti. Poudarili so, da je takšna delitev med lovskim družinama izvedljiva le, če je soglasna. Do tega pa bo verjetno še precej daljša pot, kot pa strpno počakati na spremembo predpisov, ki bodo morda bolj natančno opredelili, kako ravnati v takih primerih. Vsekakor je bil dobrodošel sestanek že omenjenih gospodov na isto temo pri krškem županu Danilu Siterju, kjer so družno s poslancem državnega zbora Branetom Jancem in predsednikom Lovske zveze Slovenije Francem Avberškom premlevali zagate zelene bratovščine in v spornem primeru prišli do enakih stališč. Avberšek je izrazil pripravljenost, da se s krškim in sevniškim županom udeleži morebitnega skupnega sestanka članov LD Sv. Duh in LD Studenec. Drobne iz Kočevja UMETNIKOV M KRESOVI - Posebna služba p'1" ' VEČER KRESOVI - rose ona siuzu. r.. KG, poslovna enota turizem ing I tinstvo, je letos prvič organih ■ ■ • liki več Pnr' pred nedavnimi prazniki vec ditev, in sicer najprej 26. >P “Večer mladih umetnikov”, nj> .a rem so nastopili mladi 8'as”e,n|(l kočevske glasbene šole in sre/j| glasbene šole, presenečenje ve pa je bil nastop Erika Sulerj> I študira v Moskvi. Razen tega J« H služba organizirala 30. rnaja n J sovanje v Kostelu in na Kme I trgu v Kočevju, 1. maja pašep program. Naj prizadevanja ne I ‘^VLOMILCI NISO SPALI-d prvomajskimi prazniki vlomile*/1' počivali. Kam vse je bilo vlom J še ne vemo oz. bomo poročaljPj* bej, zanesljivo pa je bilo vi0!/] d-klel dopisnika Dolenjskega I®* ,| p koder je zmanjkala petlitrska ^ _____,_____________ • K# lenica dolenjskega kislega vina-se je z. njim “sladkal”, še ugotaylJ r P LOMI LI SO N A IGRI^V^ j sredi belega dne so oni dan v N . otroci lomih lesena igrala naj* A igrišču med Šeškovo in Z®1 i ,t0po-1 j! co. Vzrokov za tako uničevala J o CevaiJ- četje je gotovo več. NajPr/ji| ‘ ■■° ---• —■oiih01, f starši, ki ne znajo vzgojiti svojj['”U | ali pa jim celo sami dajejo sla j B Nato imajo otroci dovolj slab* ^ j li dov pri mladini, ki razgraja m u j; po Kočevju, zaradi demokm predpisov pa jim nihče nič ne . Ostali odrasli očividci Pa. i četje neprizadeto opazujejo, bodo škodo poravnali oni v davkov. [ Ribniški zobotgjjjl ZMEŠAN DELOVNI^ TRGOVIN - Predvsem se jeze zaradi delovnega časa » ^ j saj je skoraj za vsako trgov' gačen, predvsem popoldne', J ZELENI GRAD - R*bnlšk !!( w nrioa50' je res ves v zelenju, neznani/rj sp**' delno pošpricali še z zelen' ^ jem. Očitno to ni delo Zete"1 o, pak mladih in neukročeni budnežev, iz katerih še kaj n ■ idncžcv, iz katerih še gRlJA” ’ ’ ?r ribniškem gradu imajo tad1.^;' tr< galerijo, v kateri seje pred ^ rp in lo mnogo umetniških in bnwj|l|o'1' stav, ki so sc zdaj preselile v ^ hišo. Ribniški duhoviteži P3. Tajali' na vratih Petkove galerije sK J 'jj lomljenjem črk tako, da je ostala le Pet....lerija. la PRAZNO GOSTIŠČE - ^aj f 1 Jelka v Ribnici je največjej'1£ i„ bilo glavno. Preseneča pa» njgO$' čajno podnevi prazno. Zakaj tajmr ptjuiiv.vi j/i atov. — t tov, naj se vprašajo tisti, ki g Očitno pa tudi že dolgo m et inšpekcija pogledala, v ► stanju je tudi stranišče tega s. jajI saj gostinsko pravilo Pra stranišče ogledalo gostišča- OBČAN SPRAŠVJK MEDVED ODGOVA*r - Po čem sklepaš, da je komisija Turistične zveze o Tjjf ki ocenjuje urejenost krajev g ■mo, že opravila delo? , . )if - Ker je na območju gra%P glavna turistična zanimiv051 tak nered. Sevniški paL-, POSODE - Posode za s^c|e' | Pr sevniških ulicah so že d cgajP^ ^ predvsem zaradi zoba časa, -e po 11 so k temu, da so šli koški h -ri3i zlu, gotovo prispevali tud j# pravi, ki so jih nemalokra ^ei> urah z njihovo vsebino vrv > vr)S prebračali po pločnikih- jgidrJ župan Jože Peternel je jvsrj. obljubil nove lične in P trpežne posode za smeti na ^ f ulicah. Kako naj potem' imenujejo pojav, da so J y{h imenujejo pojav, u« —; - vt- , nekajkrat našli prevrnjen ovale' p' kante za smeti stanov muv"- tj' v, naselja na Drožanjski Drožanjski so ljudje manj v^^,! \J\ l J/.tll IJNNI NU IJ HUJ L- ' ctPr i' in so za nenavaden ples sm obdolžili večjega štirino-z'»M matinca, ki se, resnici na ljn L r>e mu uspe priti na svobodo, re- j„ .-gnano podi po ulici, |raV^s 0i lovih, toda vsaj doslej za zlobnega. Po najnovejšm .^jc pa naj bi bil za tovrstno raz Jv" svinjanje okolja zaslužna "“Inteugentoi ref ve pri štirinožcih, še tal« .^ t (ne)zgoda. Razumnik, . živali in sn snn/na nanje*-1 . ;n P„.. i precejšnje denarce j jaznega psa dokaj redke| jubiivgu |/.iu 'i/ m i ^ celo, da se bodo podelal'£,ttj£ pripravljeni papir. a#*1 iV piipidvijvm pupii; — • acC"i\P t krat še ni uspelo najbolje [ m « papirja, da bi pasji dreke.^ J. j] papirju, so pa zelo blizu- i'. papuju, supazcin >CJI- a : . mladi in zato še precej | zelo opozorila!,Traj° UČenccm P'sati as-ssjesn ',Sf~.uR.'AnS3;““f^" je«# S S^Jna"gLnsi!" a doS5 *• Postaviti “svo ih "fe’ re bo pozabila prhdra^ !jud'- cal posvet !' ?,uPan Sitcrje skli-s sintboličniUmarjlh začel srcčanje štovani min? Pozdravom: “Spo- D|^GI ruda®i!”P°Št0Vani 8<>S,jc in - Mala ozkotirna Ranicam?! r,Pzburja Senovčane, * ta že z,. ??flrSu ok°lioo. Karko-CihžePostavnnl?Znjo’jevtchkon- * 'Pnačloveško n‘rajen spomin nanJ° o# ?ICc Proti s,-n nLumnost- Od Bresta-t alt in sr!-*?" cmu driava vleče as- lil' 'A Po drugi stran?,?akaZUje v drob‘ ^o bi si,ir„ ? pa §a razmetava. Mari' morali vfaiC raz*a8aH. da so cc-dk\ 'u ohranili; ,, cl0Plcm novem asfal- 'I JUbilcljev m?Mh'!lskc,ire'V Oselje P ,CZo doniadin h Z?lcznic in na hudo J ^''^skakalnicah! Še "aprcj i«P f——_________ Novo v Brežicah sfeORSKA - Slišali smo za- cUžba|t.Nek?t r ° '"Spckcijskih Veli zdT JC poveda|. da je neki "le^ud | J‘Sal mSPck(°r. Drugi Vi Dnnv..u A ',Zg°dilo seje lani. [ao&nibnja^ e>le ai° anaVcl'ki Dolini ves A«.v.sakdan odmerjene količine ■m ,v°da lenn?Jepoi?jt;nihPiPahtck-L. ufeebil0vii«re' Si Predstavljate, Sraznova|lioh??Vl-tatut občinc ^ bi SSŠHSSS ^2nadfciz™>m,nna- >,kaj bi n?y„Z!???.0 nad tuid- Soi IWinPosJCž!0rekli,UjitUriS,i> S,la&J aško... i asf?r°^ Pok? eerklianskem leta-asfalta. P01cka v ohrntni----- a v travo aV0bratni smeri- Pr4&0d°dan®snKtP??aV^!?,a| fedno ra anes °b 20. uri odprli I Alenke p a.vo akademske sli-1 SiJnjih l 5^rlovič' ki zajema dcla| jsSgssB, ' Uri ‘KN-Ti. K^rl„ Ata' Pstann'uTu bodo jutri obl ^h.?e^KDz-il1.Rrajevnt odbor) ^icn^iSki Dnrap,ri,.a do 5. maja ^OrotSaIslenOVela'Da' Šolarka i rodile: «®sr:žr kV:fiArkJ‘pTai; ------ MariP^rb?n iz Brežic-, ttvfi ' Mrr?fletka Lekše s Kalc &%-Dand’,2|nka Brili iz KS s Sen,a .jda' Marjana Ce-Nljf .s'Senov e8a - Jana, Mojca AHi * ^pklekf3 \srv'a' Milena Str.z pokl!a * Mihaelo, Vera Siz^ižPišoo" d,Boiana' Neža G'- '• Ac'/Iga, Lidija Zu- KrrPdiŠč^'.^. Lidija Zu-Sa |iz CerL'V Klavdijo, Nataša ?ciper °.b Krki - Marka, NVžn ja Hočevar pa o možnostih fizioterapevtskega zdravljenja. V avli doma bo istočasno razstava slikarskih del dr. Rudolfa Malavašiča, upokojenega zdravnika ZD Krško. POSVETITEV KAPELICE SV JOŽEFA -1. majajebilavBušeči vasi pri Zofiji Kaver posvetitev kapelice sv. Jožefa, maševal pa je podboški župnik Franc Novak. Ideja o kapelici je pri tej hiši že stara, saj je Zofijin mož, ko je bil še živ, razmišljal, da bi postavil križ. Po njegovi smrti se je Zofija odločila, da raje postavi kapelico, ki je bila končana lansko leto, 1. maja pa so vanjo postavili še kipec sv Jožefa, saj je v družini več Jožetov oz. Jožic: Zofkina sestra, pokojni mož in tudi mama Jožica Colarič, ki bo avgusta dopolnila 90 let. Kapelico krasi tudi 7-kilo-gramski bronasti zvon. (Foto: T. Gazvoda) RAZSTAVA TRUBARJEVI KRAJI RAŠICA - Na Trubarjevi domačiji so v soboto zveče odprli že 15. slikarsko razstavo Trubarjevi kraji. Svojo ustvarjalnost razstavlja 12 slikarjev: Jože Centa, Veljko Toman, Jure Cihlar, Janez Ošablen, Leon Koporc, Skendaer Bajrovič, Samo Kovač, Janez Kovačič, Tomaž Železnik, Suzana Kljajič-Švet, Aleksander Arhar in Miro Švigelj. Na odprtju razstave je nastopil moški pevski zbor KUD Primož Trubar iz Velikih Lašč. M. G. V obnovljenem Tiirenčku dela Antona Pahuljeta Retrospektivna razstava rojaka iz Dolenje vasi REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV NOVO MESTO - Novomeška ZKO priredi občinsko revijo odraslih pevskih zborov. Prvi del prireditve bo v sredo, 17. maja, ob 20. uri v Domu kulture, drugi pa ob isti uri teden dni kasneje. Predstavilo se bo sedem pevskih zborov: mešani pevski zbor Društva upokojencev Novo mesto pod vodstvom Sonje Pirc, moški pevski zbor Šmihel pod vodstvom Toneta Finka, mešani pevski zbor Vlaste Tavčar iz Šentjerneja z zborovodjem Milanom Pavličem, moški pevski zbor Ruperčvrh z zborovodjem Petrom Ciglerjem, ženski pevski zbor WO iz Novega mesta pod vodstvom Tončke Malenšek, moški pevski zbor Otočec z zborovodjem Jožetom Torijem in Dolenjski oktet pod vodstvom Petra Ciglerja. ŠMARJE SAP - 22. aprila je bila v Turenčku poleg župnijske cerkve v Šmarju-Sap odprta retrospektivna razstava Antona Pahuljeta, doma iz Dolenje vasi pri Ribnici, zdaj župnika na Polici pri Grosupljem. Po razstavi v galeriji novomeških frančiškanov, ko je bil Pahulje prvič zbran Ih predstavljen javnosti, so organizatorji druge razstave poskrbeli za avtorizirane naslove vseh skulptur in izdali bogat, čeprav črno-beli katalog. Razstavljenih je 14 kipov iz lesa, 2 iz železa, 6 oljnih slik in 1 akvarel. Razstavljeni kipi predstavljajo Pa-huljetov celotni ustvarjalni opus -manjka samo en relief - slikarski del retrospektive pa je manj popoln in tudi likovno šibkejši: prevladuje barvna ekspresija, prepletanje abstraktnosti, shematičnosti in narativnosti. Z deli Antona Pahuljeta je bil odprt tudi Turenček, trietažna stavba z okroglim stolpom z začetka 16. stoletja in pozneje prizidanim krilom. Za obnovo Turenčka ima zasluge župnik Jože Mrvar, ki je zbral tudi obe muzejski zbirki, obnovo pa je vodila inž. Špela Valentinčič z Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine Ljubljana. JAKOB MULLER Jubilej glasbene mladine Pomemben delež mladih glasbenikov iz Črnomlja LJUBLJANA, ČRNOMEU - V soboto, 20. maja, bodo v Veliki dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani svečanosti ob 25-letnici Glasbene mladine Slovenije. Popoldne bo maratonski koncert, na katerem bo med ostalimi in številnimi glasbenimi izvajalci nastopil tudi Tamburaški orkester Glasbene šole Črnomelj pod vodstvom Silvestra Mihelčiča najmlajšega. Zvečer pa bo svečani koncert, na katerem bodo podelili priznanja zaslužnim za glasbenomladin-sko gibanje v 25 letih. Dan prej, 19. maja, pa bo v Črnomlju ob 25-letnici Glasbene mladine Bele krajine pri Glasbeni šoli Črnomelj, kije sicer v znamenju 30. obletnice ustanovitve, nadvse živahno. Ob 11. uri bo v Kulturnem domu v Črnomlju svečana glasbena prireditev s številnimi izvajalci iz Bele krajine, Ljubljane in Maribora, namenjena osnovnošol-cefn in dijakom belokranjskih šol. 15. maja bo Glasbena mladina Maribor v Narodnem domu počastila obletnico z dvema koncertoma za mariborske šolarje, katere bodo izvajali izključno belokranjski glasbeniki: Šilvester Mihelčič srednji z elektronsko harmoniko, Duo kontrabasov Jakob Ivan in Silvester Mihelčič najmlajši, Thmburaški orkester Glasbene šole Črnomelj pod vodstvom Silvestra Mihelčiča naj mlajšega in recitator-ka Mojca Molan. S. M. Kako nastajajo gotske freske? SLOVENSKA VAS - V Galeriji Hamer ob slovensko-hrvaški meji so pred tednom dni odprli razstavo svojega rojaka Ivana Bogovčiča, akademskega slikaija, restavratoija in profesoija na likovni akademiji v Ljubljani. Razstavo “Utrinki gotskega stenskega slikarstva” sta Galerija Hamer in slikar Bogovčič pripravila v sodelovanju z Restavratorskim centrom RS. Kot jev uvodnih besedah ob otvoritvi dejal direktor tega centra Josip Korošec, je razstava napoved in uvod v pomembni kulturni dogodek, ki se bo začel 24. maja, ko bodo v Ljubljani na več mestih odprli razstave na temo “Gotika v Sloveniji”, ki bodo opozorile na nastanek, ogroženost in reševanje dediščine. Del razstave bo “Prikazal sem zidavo, omete ter tehnične in tehnološke korake nastanka stenskih slik, zunaj strokovnega besednjaka pogosto imenovanih fresk. Potek nastanka je prikazan v korakih, ki je značilen za naš prostor oz. za delavnico mojstra Janeza Ljubljanske- predstavil problematiko likovne dediščine in restavratorstva gotskega ^tphskega slikarstva. '(Razstava v Galeriji Hamer je le droben utrinek prizadevanj za ohranjanje likovne in arhitekturne dediščine. Gotika, tako značilna, pomembna in posebna za naš prostorje nedvomno izziv za dokazovnje strokovnih stališč, je torej priložnost, s katero je avtor Ivan Bogovčič pokazal svoje poglede nanjo in na njeno ohranjanje,” meni Korošec. In kaj lahko na razstavi vidi laik? Slovenska pesem v Parizu Jelka Kupec in Jožica Škof razstavljata v Slovenskem domu KONCERT PARTIZANSKIH PESMI ČRNOMELJ - Zveza kulturnih organizacij občine Črnomelj je ob 50. obletnici zmage nad fašizmom pripravila v torek, 9. maja, v kulturnem domu v Črnomlju koncert partizanskih pesmi. Na njem so sodelovali moški zbor Črnomelj pod vodstvom Franca Mileka, mešani zbor Črnomelj pod vodstvom Ani Jankovič-Šober, moški zbor Belt pod vodstvom Majde Veselič in harmonikar Lado Lakner iz Črnomlja. Koncert so posvetili spominu na Radovana Gohca, slovenskega skladatelja, zborovodjo in pedagoga. H. EKSTEMPORE OŠPP NOVO MESTO - Prejšnji torek, 25. aprila, je pod pokroviteljstvom OŠPP Dragotina Ketteja iz Novega mesta v Dolenjskem muzeju potekal 2. ekstemporc osnovnih šol s prilago-jenim programom iz Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Sodelovali so po trije mladi slikarji iz OŠPP z Mirne, iz Sevnice, Krškega, Črnomlja in Novega mesta. Po slikanju so delavci muzeja ob strokovni pomoči ge. Ivane Tankove v pičlih dveh urah postavili razstavo. Mladi slikarji in njihovi mentoiji so prejeli darila, ki sta jih darovali tovarna zdravil Krka in zavarovalnica Triglav. Mešani pevski zbor Revoz pod vodstvom dirigentke Cvetke Hribar je konec prejšnjega meseca uresničil lanski načrt: 28. aprila dopoldne je v Izobraževalnem centru Renaulta v Parizu pripravil samostojen koncert in z nastopom požel toplo priznanje mnogih vodilnih ljudi in delavcev tega velikana francoske avtomobilske industrije. V soboto, 29. aprila, zvečer so se Revozovi pevci srečali s Slovenci iz Francije v Slovenskem domu v pariškem predelu Chatillon. Po maši v bližnji kapeli so v polni dvorani doma v okviru Društva Slovencev v Parizu navdušili rojake, ki so na večer prišli tudi iz zelo oddaljenih krajev. Zapeli so jim 13 narodnih in umetnih pes- POSNETEK ZA SPOMIN - Ob našem veleposlaniku v Parizu, dr. Andreju Capudru. mi, ki sojih hvaležni poslušalci sprejemali kot pravcato darilo. Po koncertu je povezovalec programa Ciril Ple-sec predstavil občinstvu novomeški slikarki Jelico Kupec in Jožico Škof, ki sta v dvorani Šlovenskega doma pripravili razstavo svojih akvarelov. Sodeloval je tudi citrar Rudi Mlinšek. Večerje pozdravil slovenski ambasador v Franciji dr. Andrej Capuder, ki je prišel na prireditev s soprogo. Med drugim je poudaril dobro sodelovanje tovarne Renault z Revozom in pohvalil ugled novomeške tovarne, ki uživa pri vodstvu podjetja v Franciji spoštovanje zaradi kvalitetnega dela. Obudil je nekaj spominov na Dolenjsko, pohvalil nastop pevcev in zaželel slikarkama nadaljnje uspehe. Veleposlanik ni pozabil omeniti tudi osrednjega kulturnega dogodka te pomladi v Parizu: slikarske razstave Zorana Mušiča v Veliki palači, ki vzbuja svojevrsten sloves in dviga zanimanje za umetnost v kulturni prestolnici sveta. Potem ko je ambasador dr. Capuder odprl razstavo, so Revozovi pevci zapeli še Verdijevo pesem sužnjev iz opere Nabucco. Slovenske gosteje pozdravil tudi predsednik društva v Parizu. Zbrani rojaki so ostali na prijetnem družabnem večeru pozno v noč. Prisrčni so bili stiki “francoskih Slovencev” z Novomeščani, ki so jim prinesli iz starih krajev obilo novic in pozdravov znancev. Razveselili so se tiskanega sporeda večera, ki jim je predstavil Revoz, njegov pevski zbor in obe slikarki. Razstava akvarelov novomeških slikark bo v Slovenskem domu odprta do 24. junija. , T. GOŠNIK Izraz avtoijeve ljubezni in znanja Dolenjska založba je izdala monografijo o kartuziji Pleterje izpod peresa novomeškega rojaka dr. Marijana Zadnikarja - Predstavitev knjige v Pleterjah PLETERJE - V zakristiji stare gotske cerkve samostana Pleterje so v petek, povedal, kako je prišlo dote njejf 5. ntaja, predstavili najnovejšo knjigo Kartuzija Pleterje, s katero je naš priz- najverjetneje zadnje knjige, kisej*? nani umetnostni zgodovinar in plodovit pisec strokovnih in poljudnih knjig še lotil, Zvone Pelko pa je gov®1 dr. Marijan Zadnikar zaokrožil svoj bogati življenjski opus na 44 knjig. Delo oblikovalskem in fotografskem*' je izdala Tiskarna -Dolenjska založba Novo mesto v zbirki Monografije, izdajo ki ga je opravil Studio Visio. Za ko«6 pa so podprli Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS, tovarna zdravil Krka, je p. Hollcnstein razvil zanimivo"® Kartuzija Pleterje in Zavarovalnica Tilia. 0 sodobnem pomenu meništv*i Pod šiljastimi gotskimi oboki za- potem pa sta zbrane goste nagovorila podobno, kot je v preteklih]1* pleterski prior p. Janez Hollenstein in urednik Franci Šali. Dr. Andrej Smrekarje obširneje spregovoril o knjigi in njenem avtorju, dr. Zadnikar je kristije so najprej zazveneli zvoki meniškega korala, kot ga pojejo kartuzijam pri skupnih molitvah v svojem samoti in Bogu posvečenem življenju, m povezovalo zahodnoevropski k" ni prostor, tudi zdaj kaže enooor vseevropskega povezovanja. ,, S knjigo Kartuzija Pleterje, kij avtor ob 90. obletnici ponovne avior oo vu. ooietmci Pu .TrrfU selitve kartuzije pod Gorjanci psnl,V^iN'4A j letošnjem letu tekmovalo za bralno značko 357otrok, kar je več kot F’ jue0J j učencev. Na zaključno prireditev, kije bila v petek, so povabili znanega, : Tonija Gašperiča, kije prav ta dan praznoval svoj 50. rojstni dan. Ob‘el"LjeP\ mu ufonri nnsinrili tn/H ✓./»/,L; /u«----1::: \ so mu učenci podarili tudi torto v obliki knjige (na fotografiji), ntedten' za prijateljev mladine Metlika 34 učencem, ki so tekmovali vseh 0SC'n‘iR la spominska priznanja in jih povabila na izlet v Gardaland. (Foto: M- deiuTnT Poročajo C«o na parki™™'‘L^S’ da jc meJne prchoT S° P°‘icisti obvestili ** Pov2fočiteHa Vo" iP?,IC‘jsk® Patru'je- «S^7fT."2f4*S ts-ssassess: aPrilaob!if NOČuNI. POČITEK - 30. obveščeni HUr«0ibl*’scvn‘^‘ policisti r4aian';da. 33->«™ Marjanca D. z počitek L™ !n ra2b>janjem moti nočni pod vplivomd?v' ,MarJanca' ki jc bila JigOmPstannva k opa-p'r°tehnik i,. °tCm obvest>la policiste. b°iz 2- svetovnfvoS.113 ^ “ b°m‘ po dolenjski deželi * Dandanes se lahko človeku marsikaj pripeti. Mimogrede jih dobiš po glavi, policisti pa očitno pri tem niso izjema. Tako se je zgodilo tudi policistu, ki je 29. aprila ob 3. uri s kolegom policistom na območju Metlike nadziral promet. Hotela sta ustaviti 40-letnega I. K. iz Metlike, ki pa se očitno ni hotel kar tako vdati. Ko jima je to uspelo, I. K. ni hotel pokazati dokumentov, odklonil je tudi preizkus vinjenosti, celo žalil ju je in se nato odpeljal proti domu. Policista sta se odpeljala za njim, in ko sta prišla do doma, je osumljenec pritekel do avta, udaril po vozilu, nato pa odprl vrata in po glavi udaril še policista. Ko ga je policist posprejal, se je osumljenec zaprl v hišo. Naj se ve, kdo je bolj iznajdljiv! • Iznajdljiv pa ni bil le Metličan, ampak se najrazličnejših bolj ali manj izvirnih metod poslužujejo tudi tisti naši nekdanji ‘južni bratje", ki bi radi prišli v obljubljeno deželo Slovenijo ali pa še kam dlje. S takšnim namenom so se pred 1. majem podali na vlak tudi 17-letna Denis in Damir ter 57-letni Abdulah, vsi državljani Bosne in Hercegovine. Da bi bili čim manj vidni, so se "spravili" v stropni del vagona. Seveda policisti na mednarodnem mejnem prehodu v Dobovi niso bili slepi, zato so se morali trije junaki na bolj viden način vrniti na Hrvaško. Pm rESU S0 SE NAD p°licuskim AVTOM asSnriai 11 šol i na obhod oko- Vnh « ^VparkGai- Ko Sta še **sosene- vofcilom |! l u'2 službenim oni in poškodovali vrata, sHs®«*** načie ^onuii[PRUŠTEy V FLORJANOVI POVORKI - Predsednik GD Nravu večinn "^e?\ .°Jan Okorn je preteklo nedeljo pred gasilskim domom alne pi0r; Susdskih dništev iz trebanjske občine, ki so se udeležila tradi-L.0 lrj>dicij0, 7nh* P?vo^e’ posebej pa podmladek z željo, da bi nadaljeval Je imel v i],',, ‘'I'1 seJe ‘huštvom in trebanjskemu župniku Janezu Celarju, d,aS°ZaPokoin • .?v,)eni< okrog 300 let stari podružnični cerkvi sv. Florjana c v zadnji/, ? / po hrihpe jal c ccstc-drse| 30 A Voznicbu.,n Pad^l nazaj na Da 'aiic no-kLSe,Je luilJo' sopotnik S. PHr ' Poškodoval. P^,cje3\| JE - 30. aprila ob tli {?.iz Ljubi n‘hrVaiiki državljan T R. ' 'Pr'Mačko an* Proli Novemu mes-cu J° začel zavirati, zapel- jal je na neutrjeno bankino in po travnem nasipu, kjer se jc po 75 metrih vožnje prevrnil. Voznik se je hudo poškodoval, na avtu pa je škode za 500.000 tolarjev. w -Mačkovci VSE O MAMILIH IN ZASVOJENOSTI NOVO MESTO - Danes, 11. maja, ob 17. uri novomeški občinski odbor Socialdemokratske mladine Slovenije organizira javno tribuno “Vse o mamilih in zasvojenosti”. Javna tribuna, v kateri bodo sodelovali dr. Milan Krek, dr. Andrej Kastelic, Aleksander Zadel in Marinka Fritz -Kunc, bo v vijoličasti dvorani občine Novo mesto. Beg povzročiteljev nesreč Poziv policije možnim očividcem dveh prometnih nesreč ČATEŽ OB SAVI, GMAJNA -Pred 1. majem sta se v Posavju zgodili dve prometni nesreči, v katerih sta povzročitelja pobegnila. Kdor o nesrečah karkoli ve, naj to sporoči na telefon št. 92 ali PPP Krško 0608 22 263. 28. aprila nekaj po 5. uri se je po magistralni cesti Gmajna - Drnovo peljal neznan voznik z zagrebško registrsko tablico. Avto je bil bele barve, na strehi pa jc imel črne plastične okrasne letve. Vozil je iz Obrežja proti Ljubljani, izven naselja Gmajna pa je začel prehitevati kombi v trenutku, ko mu je nasproti s tovornim avtomobilom pripeljal 31-letni Anton B. iz Gaberja. Ta je zato da bi preprečil čelno trčenje, zavil v desno, vendar se je po 30-ih metrih vožnje po obcestnem jarku vozilo prevrnilo. Voznik seje lažje poškodoval, na vozilu pa je bilo za 300.000 tolarjev škode. 30. aprila ob 8.30 se je na magistralni cesti Obrežje - Gmajna izven naselja Čatež zgodila prometna nesreča, ki se je končala s hudimi poškodbami, povzročitelj pa je pobegnil. Neznan voznik osebnega avtomobila, verjetno znamke opel vectra temnejše barve, je vozil iz Obrežja proti Ljubljani in dohitel neznano vozilo. Neznanec je začel avto prehitevati, ko pa je bil vzporedno z njim, je pravilno po svojem voznem pasu pripeljal 35-letni Gani K. iz Kranja. Ta se je trku ognil tako, da je zapeljal na travno bankino, po njej vozil 32 metrov, potem pa ga je zaneslo ponovno nazaj na cesto, takoj zatem pa je trčil v varovalno ograjo in se prevrnil na streho. Sopotnik Refki K. iz Kranja se je hudo poškodoval, neznani povzročitelj pa je odpeljal proti Ljubljani. RAZJASNJENIH NEKAJ VLOMOV ČRNOMELJ - Policisti so odkrili dva mladoletnika in dva polnoletna osumljenca: 17-letna R. H. iz Črnomlja in Z. M. iz Lokev, 20-letnega J. K. z Lokev in 38-letnega B. R. iz Kanižarice. Četverica je osumljena, da je v začetku leta vlomila vil različnih objektov, zidanice, gostinske lokale, osnovno šolo in tudi v podjetja. Odnesli so živila, pijačo, videorekorder, škropilnico, orodje, lastnikom pa so z vlomi in odnesenimi stvarmi povzročili večjo materialno škodo. GROZIL S PUŠKO ROŽNO - 32-letni Srečko B. iz Krajnih Brd je prišel 4. maja okoli 15. ure skupaj s 28-letnim Francem T. na njegov dom v Rožnem. Srečko je po Franeevem odhodu pomagal pri kmečkih opravilih in okoli 18. ure odšel v Francovo sobo ter iz nezaklenjene omare vzel njegovo lovsko puško risanico in usnjen pas z naboji ter po tatvini odšel. Okoli 21. ure je prišel do Katarine K. iz Rožnega. Na njegovo trkanje je Katarina odprla vrata in takrat je začel Srečko groziti, da bo ubil njenega znanca Fifeta B. Potem je Srečko odšel proti lokalni cesti Brestanica - Blanca in enkrat ustrelil. Katarina je o grožnjah obvestila policiste, prav tako pa Franc, da mu je Srečko vzel puško. Policisti so Srečka prijeli ob 23.30, pri sebi je še vedno imel orožje, bil pa je tudi vinjen. Zato so ga pridržali do iztreznitve, srečal pa se bo še s sodnikom za prekrške. Iilyt GOSL O VITE V ZAVETNIKA - Prva nedelja v maju, Florjanova nedelja, je bila za gasilce in krajane Mirne Peči nekaj posebnega. Skupaj z župnikom so namreč pripravili slovesnost ob blagoslovitvi prostorov gasilskega doma, celotne opreme in orodja, nove slike sv. Florjana - zavetnika gasilcev na pročelju gasilskega doma in velike pridobitve: novega rdečega orodnega vozila renault trafic. Na prireditvi v Mirni Peči so z govori sodelovali Tone Sentočnik, poveljnik republiške gasilske zveze: Jože Sušnik, predstavnik pobratenega GD Križa, Franc Šinkovec, namestnik predsednika občinske gasilske zveze Novo mesto, Mirko Krevs, predsednik G D Mirna Peč, in Franc Ambrožič, predsednik sveta KS Mirna Peč. Pester kulturni program pa so pripravili mešani pevski zbor Mirna Peč pod vodstvom dirigentke Darinke Pirc, mimopeška osnovna šola in vrtec. Slovesnost ob blagoslovitvi sv. Florjana so krajani zaključili z željo, da bi gasilce, njihovo opremo in tudi novo vozilo čim manjkrat potrebovali. talil M KZ KRKA, z.o.o. PE AGROSERVIS Knafelčeva 2 NOVO MESTO objavlja javno licitacijo za prodajo rabljenih kmetijskih strojev. Licitacija bo v soboto, 13. maja, v prostorih AGROSERVISA; ob 8. uri za stroje pod zap. št. 1 do 12 ter ob 10. uri na delovišču ZALOG za stroje pod zap. št. 13 do 23. Ogled strojev v petek, 12. maja, od 7. do 11. ure na omenjenih lokacijah. 10% vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. AGROSERVIS: Letnik Izkl. cena 1. TRAKTOR DEUTZ 75 06 A S KOSO RIK0 2. TROSILEC VICON - VLEČNI 3. TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA MENGELE 4. OBRAČALNIK SIP 5. PLUG L 35/4 6. PLUG L 35/3 7. PLUG L 35/3 8. PLUG L/2 9. PEHALO ZA GNOJ (KLEVEVŽ) 10. TOPLOTNA ČRPALKA 11. PAJEK SIP VG 12. OBRAČALNIK SIP UTO 2250 ZALOG: 13. ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 141 S PRIKLJUČKI 14. DROBILEC ZELENE MASE ZMAJ 293 15. REZERVOAR ZA GORIVO, 5700 L 16. REZERVOAR ZA ŠKROPIVO, 30 M3 17. TRAKTOR ZETOR 120 45 18. KROŽNA BRANA 3,2 M OLT - TISA 19. PREDSETVENIK 2,8 M RAU - KOMBI 20. SEJALNICA ZA ŽITO IMT 634/23 21. ŠKROPILNICA, 600 L (BREZ ČRPALKE) 22. PRIKOLICA ZMAJ 5 T 23. STROJ ZA TOPLO PRANJE KARCHER IMV 1985 1984 1983 1980 1985 1985 1985 1985 1987 1987 1986 960.000. 00 SIT 80.000. 00 SIT 120.000. 00 SIT 20.000. 00 SIT 40.000. 00 SIT 40.000,00 SIT 40.000. 00 SIT 30.000. 00 SIT 320.000. 00 SIT 80.000. 00 SIT 100.000. 00 SIT 50.000. 00 SIT 1976 500.000,00 SIT 1988 100.000,00 SIT 1980 100.000,00 SIT 1980 50.000,00 SIT 1976 400.000,00 SIT 1980 120.000,00 SIT 1970 70.000,00 SIT 1985 150.000,00 SIT 1982 20.000,00 SIT 50.000. 00 SIT 10.000. 00 SIT 1980 1979 Mercator - KZ Krka, z.o.o„ novo mesto Mercator — Kmetijska zadruga Trebnje želi zaposliti nove, perspektivne kadre, zato objavlja prosto delovno mesto PRODAJNI REFERENT V KOMERCIALI kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: srednja šola ekonomske, komercialne ali kmetijske smeri z najmanj dvoletno prakso v komerciali. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, poskusno delo traja tri mesece. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: M^Kmetijska zadruga Trebnje, Baragov trg 3, 68210 O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v roku 5 dni po izbiri. Turistična agencija Kandijska 30 tel.: 068/321-115, 342-136 MANA* KANDIJSKA 30, 68000 NOVO MESTO, TEL.: 321-115, FAX: 342-136 Počitnice v Sloveniji, Hrvaški, Španiji, Tuniziji, Grčiji... Posebni popusti za odhode na MALTO!! PLAČILO NA OBROKE IN POPUSTI ZA OTROKE!! POKLIČITE NAS, POSLALI VAM BOMO CENIKE! ti radomlje tehno inženiring radomlje, d.o.o. Smo podjetje za projektiranje tehnologije in proizvodnjo opreme v gradbeni industriji s področja betona. Naša specialnost je kalupno-opažna oprema in vibrotehnika. Za potrebe STROJNEGA OBRATA SUHOR v izgradnji (Suhor pri Vinici) razpisujemo in vabimo k sodelovanju dinamično in skrbno strokovno osebo za delovno mesto VODJA OBRATA Pogoji: — zaželjena je višja ali visoka izobrazba strojne smeri (minimalno srednja izobrazba) — 3 do 5 let izkušenj za inž. str. ali dipl. inž. str. ter 5 do 10 1. za str. tehnika — zaželjena je usposobljenost za uporabo računalnika za program skladišča, obračun DN in podobne zadeve — zaželjeno je znanje nemškega ali angleškega jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Osebni dohodek in drugi prejemki po dogovoru. Stanovanja ni, lahko zagotovimo bivanje preko tedna. Če si želite delo med mladimi sodelavci in soustvarjati podobo uspešnega podjetja, oddajte Vašo cenjeno ponudbo s kratkim opisom dosedanjega dela na naš naslov: TEHNO INŽENIRING Radomlje Homec VII. ul. 35 SLO — 61235 RADOMLJE Informacije na telefon 061/728-506; 728-002; 727-876 „ AUTOCOMM€RC€, d.oo. Šw5l ZA ZUNANJO IN NOTRANJO TRGOVINO Z AVTOMOBILI IN DELI Novo mesto, Seidlova cesta 16 tel. 068 321-000 fax. 068 321-411 , VABILO Z veseljem vas obveščamo, da vam bomo predstavili novi model lahkega dostavnega vozila MERCEDES — BENZ »SPRINTER« — m k Iigj— Predstavitev in preizkusne vožnje bodo: — v četrtek, 11. 5. 1995, med 10. in 16. uro na parkirišču Transport Krško. — v petek, 12. 5. 1995, med 10. in 16. uro na ploščadi pred trgovino GALA Metlika. — v soboto, 13. 5. 1995, med 10. in 13. uro pred salonom AUTOCOMMERCE, d.o.o., na Seidlovi cesti 16 v Novem mestu. Na ogled z možnostjo preizkusne vožnje bodo naslednja vozila: — furgon 312 D/40 — furgon 208 D/30 — furgon 312 D/35 — zabojnik 312 D/40 — MB 1844 LS/35 vlačilec — MB 2638 K kiper Vljudno vabljeni! • RAFTING - Na rafting tekmovanju za evropski pokal so se v Tacnu pomerile ekipe iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Češke in Slovaške. V hudi konkurenci so po pričakovanju zmagali Bobri, Stražam (Gimpex) pa so zasedli deveto mesto, kar je malo manj, kot so pričakovali. (S. D.) • BALINANJE - Začelo se je tekmovanje v balinarski ligi Dolenjske, kjer sodeluje sedem moštev. V 2. krogu so igrali takole: Krka: Krmelj 8:8, Dol.Vas : Dana 10:6, Mirna: Cestar (N.m.) 14:2; 3 krog: Cestar : Krmelj 6:10, Krško : Mirna 14:2, Dana: Krka 10:6. Vnatan-čnem zbijanju seje v 3. krogu odlikoval Zvone Gambeta, ki je dosegel 33 točk in se uvršča med vodilne balinarje v Sloveniji. (R. M.) • BADMINTON - Badminton klub Novo mesto organizira v soboto, 13. maja, s pričetkom ob 9. uri, v novomeški športni dvorani Marof rekreativni badminton turnir. Za tekmovanje se lahko prijavite tik pred samim pričetkom turnirja. (N. N.) • JADRANJE - Jadralni klub Novo mesto vas vabi na predavanje s prikazom diapozitivov z naslovom “Z jadri do otoka Malte”. Predavanje bo danes (v četrtek) ob 20. uri v dvorani zavarovalnice Triglav na novomeškem Novem trgu. VINIŠKI MARATON VABI Božičnik in Orač 5. na turnirju v Nemčiji Državno prvenstvo za mlajše 20. maja v Sevnici KEMPTEN - Na turnirju Grand prix Nemčije za mlajše starostne kategorije je v katah in športnih borbah v absolutni kategoriji nastopilo več kot 600 karateistov iz 13 držav. Največ uspeha so poželi nemški tekmovalci. Med Slovenci sta zmagala Ana Sever in Miha Božič in osvojila Algau pokal, Ida Dedič pa je klonila šele v finalu in osvojila 2. mesto. Izmed sevniških karateistov sta se najbolje odrezala Denis Orač in Urban Božičnik s 5. mestom v športnih borbah. V kategoriji dečkov letnikov 1981 in 1980je Urban, ki sicer živi v Berlinu, po rodu pa je iz Brestanice, blestel vse do polfinala, ko je izgubil z domačinom podobno kot klubski kolega Denis zaradi premočnega kontakta v glavo. Urban od 1. januarja letos tekmuje za sevniški karateklub. Njegov starejši brat Sašo pa je v kategoriji mladincev absolutni svetovni prvak v športnih borbah. Urban je dobil uradni poziv glavnega trenerja sevniških karateistov Jurija Orača (2. dan), naj se udeleži državnega prvenstva za mlajše starostne kategorije, ki bo 20. maja v Sevnici. V kategoriji kadetov seje dobro odrezal sevniški karateist Sašo Vaš, ki seje v katah uvrstil med 8 najboljših, v športnih borbah pa osvojil 9. mesto. Udeležbo na tem tekmovanju so omogočili: Jutranjka, ki je v celoti opremila sevniške karateiste, Športna zveza Sevnica, Nuklearna elektrarna Krško in Čevljarstvo Čovran Brežice. VINICA - V okviru akcije “Brazde vzdržljivosti” bo 14. maja ob 10. uri kolesarski maraton na 45 in 75 km s startom in ciljem v Vinici. Informacije na tel.: (068) 51-697 (Stane Žlak) in (068) 51-302 (Željko Pupič). V Gorazd Stangelj prvi novomeški adut V prvih dveh etapah dirke Po Sloveniji je od novomeških kolesarjev največ pokazal reprezentant Gorazd Štangjj NOVO MESTO - V nedeljo s prologom v Grosupljem in v ponedeljek s prvo etapo od Otočca do Kamnika seje začela tretja mednarodna kolesarska dirka Po Sloveniji, ki je še posebej zanimiva, saj na tej dirki prvič nastopajo poklicni kolesarji in prav primerjava med njimi in našimi amaterji daje tekmovanju posebno draž. pred vzponom na Černivec so zasledovalci začeli aktivneje loviti ubežnike, vendar so se jim začeli bližati šele, ko so prvič zapeljali skozi Kamnik. Prolog po ulicah Grosuplja je 20 moštvom iz 13 držav služil predvsem za spoznavanje, saj svoje prave moči tu ni pokazala nobena ekipa. Najprej so se kolesarji pomerili v moštvenem kronometru. Prvi so se na slabe tri kilometre dolgo progo podali trije tekmovalci kranjske Save. Njihovega izida 2:59,39 pa naslednjih 11 moštev ni izboljšalo, čeprav sta med njimi nastopili obe belgijski poklicni ekipi in vedno dobri Kazahstanci. Kot trinajsta se je na pot podala trojka ljubljanskega Roga, kije s časom 2:54,44 zmagala, Kranjčane pa so prehiteli samo še Američani, ki so sicer specialisti za vožnjo na dirkališču. Italijansko poklicno moštvo AKJ Gipi-emme, od katerega so največ pričakovali, saj je zanj vozil svetovni prvak v moštvenem kronometru in dvakratni mladinski svetovni prvak Luca Colom-bo, je doseglo šele šesti čas, krkaši, za katere so moštveni kronometer peljali Pavel Šumanov, Uroš Murn in Srečko Glivar, pa so bili šele deveti. V kriteriju,^ je sledil moštvenemu kronometru, so se Novomeščani dobro odrezali. Boštjan Mervar, ki sicer vozi za mlado reprezentanco Slovenije, je tako kot prvouvrščeni Italijan Marco Di Renzo zbral 25 točk in si z drugim mestom priboril pikčasto majico, v osmih krogih pa je ciljno črto enkrat prevozil kot prvi in štirikrat kot drugi. Krkaša Brane Ugrenovič in Sandi Papež sta s 7 točkami osvojila 4. oziroma 5. mesto. Novomeščan v dresu ljubljanskega Roga je dirko na izpadanje začel silovi- to in si v prvih štirih krogih priboril že znatno prednost, kasneje pa je omagal in so ga zasledovalci ujeli, kljub temu pa je bil na koncu peti, krkaš Bogdan Fink pa 11. Brez težav je zmagal ameriški specialist za dirkališče Adam Laurent, kije oblekel rumeno majico. Dirka se je zares začela šele v ponedeljek s 163 km dolgo etapo od Otočca preko Maharovca, Mokronoga, Sevnice, Celja in Černivca do Kamnika. Čeprav je večina poznavalcev napovedovala, da se na tej etapi ne bo zgodilo nič pomembnega, je bilo napeto že od vsega začetka. Ze po petih kilometrih sta pobegnila Belgijec Jeanot Derie-macker in Celjan Andres Lauk, kmalu pa jima je sledil še drugi Belgijec Frank Hoj ter Alexandre Nadobenko iz Kazahstana. Do Šentjanža jih je skupina ujela. 3 kilometre pred Hotemežem sta grupi pobegnila Ljubljančan Robert Pintarič in italijanski reprezentant Marco di Renzo, ki sta usodo dirke krojila 110 kilometrov, saj sta vozila na čelu vse do cilja.Pred Ivvetečim ciljem v Nazarjih sojih dohiteli še Nemec v dresu belgijskega poklicneg moštva Thomas Flei-scher, italijanski profesionalec Luca Daddi in Čeh Michah Ctvrtniček. Medtem ko je Čeh zaostal že pred Gornjim Gradom, Daddi je omagal sredi vzpona na prvi gorski cilj druge kategorije na Černivec. Večina novomeških kolesarjev je vozila v prvi večji skupini zasledovalcev, ki pa se je pri Laškem začela razbijati na več manjših skupin. Šele Zadnjih osem kilometov je zasledovalce vlekel predvsem Gorazd Štan-gelj, ki pa mu skupina ni mogla več 10 sekund, ter si tako s četrtim miesto - v ciljnem Sprintu je Pintarič Prcn’i Di Renza in Flcischerja - in ob£>® pikčasto majico za najboljšega mlad ga kolesarja. IGOR VIDMAR • Na torkovem krnometru v od Krškega do Inipoljce in nazaj seje pokazalo, da so Rogovi kolesarji izjemno motivirani in odlično pripravljeni, da poklicni kolesarji ne morejo konkurirati najboljšim amaterjem in da Novomeščani od dirke v Belgiji še niso v pravi formi. V Krškem je bil spet najboljši Pintarič, drugi je bil njegov klubski kolega Premužič in tretji edini slovenski poklicni kolesar Valter Bonča. Najboljši krkaš je bil Brane Ugrenovič na 4. mestu, Gorazd Štangeljjez 11. mestom zadržal pikasto majico, a gaje Bonča spodrinil na 5. mesto v skupnem vrstnem redu. Od ostalih krkašev je bil Šumanov 18., Pape. 23., Filip 25., Glivar, ki je imel prvi dan nesrečo z zvitim kolesnim obročem, 28., ostali pa so se uvrstili v drugo polovico lestvice. NOVOMEŠČANI SO SE POSLOVILI OD POKALA ČRNUČE - Med tednom so n# metaši novomeškega Elana v okv slovenskega nogometnega Poka..nJj tekmovanja gostovali pri tretjeug Črnučam, tekmo izgubili z 2:1 izpadli od nadaljnjega tekmovanja. j ROKOMETAŠICE NOVEGA ME$ i PONOVNO PRVOLIGAŠI® NOVO MESTO - Rokome^* Novega mesta se po enoletnem >8 , ju v II. ligi ponovno vračajo v pri gaško druščino. V soboto so v zadnj gasKo uruscino. v so no to so v - krogu vzhodne skupine dru6e gosteh premagale Brežice s 26:18- Dl t-Z-lvv ^ j tekmi sta za Novomeščanke naj” golov dosegli Turkova 9 in Popa® 8. dolgo slediti. Gorazd je potem sam lovil ubežnike in se jim je do cilj približal na VEČ JIH VODI Premalo plačila za dobro igro Lisca se že 2 meseca pripravlja za Interier RIBNICA - V drugem kolu občinske lige Ribnica v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: BibaT. Market - Gostišče Muren 2:3, Sodražica - Div-iji jezdeci 3:1, T.P. Jurjeviča - Prestige 4:5, Malibu - Trg. San 4:3, Kot - Grafit 1:4. Na lestvici vodijo: Grafit, Malibu, Sodražica in Prestige (po šest točk). M.G. Kočevci doživeli v Celju pričakovan poraz - Novomeščani bili na pragu novo zmage - Remi premalo za dobro igro Sevniški rokometaši igrajo po zmagi nad Pomurko s Krčani za 1. ligo USPEŠNI KOČEVSKI MARATONCI KOČEVJE, NOVO MESTO - Z izkupičkom naših nogometašev pretekli vikend ne moremo biti zadovoljni, Novomeščani so v zadnji minuti zapravili priložnost. Nogometaši kočevskega Gaja so gostovali na vročem terenu v Celju, kjer so se pomerili z eno boljših enajsteric v prvi državni ligi, Biostart Publikumom. Gostitelji so imeli popol- ntt nn*mn^ m n tnrnnii Var ln/ti ro vratar gostov Balažič na pravem mestu. Potem sta priložnosti za gol imela še Černivec in Perše, vendar žoga ni hotela v mrežo. Premoč je bila kronana šele v 75. minuti, ko je Kostrevc podajo z desnega kota preusmeril v gol. V zadnji minuti, ko je sodnik že gledal na uro, so gostje uprizorili edini in kolikor toliko obetavni napad in ga po zaslug) branilca Stojka, ki se je pretihotapil v prvo linijo, spremenili v gol. Razočaranje je bilo veliko, vendar se je spet ponovilo staro pravilo, da je žoga MALKOVIČ IN ZUPANČIČ V POLFINALU DOMŽALE - Na teniškem turnirju “Junior Open” za igralce, stare do 14 let, so igrali tudi mladi Novomeščani in Brežičani. V zahtevni konkurenci sta največ dosegla Brežičan Nikola Matkovič in Novomeščanka Katja Zupančič, ki sta se uvrstila v polfinale. Mal-kovič je izgubil z zmagovalcem Goriškom (Triglav Kranj), Zupančičeva pa z kasnejšo zmagovalko Mariborčanko Čulumovo. Katja je dvoboj izgubila z rezultatom 6:4, 1:6, 6:1, kar pove, da se je močno upirala zmagovalki turnirja. No-vomeščana Tomaž Kastelec in Blaž TUrk pa sta se uvrstila v prvo oz. drugo kolo glavnega turnirja v Domžalah, kar je tudi lep uspeh. Trebanjskem11 Akripolu zmaga v finalu Premagali Delmar .Vso' hoto v Izoli druga tekfl* TREBNJE - Rokometaše AMjJ do največjega uspeha, uvrstitve F , ligo, loči le še zmaga. V soboto so t finalni tekmi zahodne skupine , jj lige premagali izolski Delmar s Čeprav veljajo Izoljani za j- to moštvo so bili tokrat prob ' ^: cem, ki jih je spodbujalo »oo t> gledalcev, brez možnosti za uspv 1 . ;l'"“Tratir so v celotnem srečanju le Pva ..ijjo enačili. Akripolovci so prvi H ■ '’6:3’v mo- občutnega vodstva s 4:1 in 6:3. . sojih Izoljani ujeli na 6:6. Po nc »jn« brih obrambah Ojsterška in uSP. ■ zaključenih napadih Vešligaj8: |DVci prvem delu dal 5 golov, so ak^.C|0:I ... -- - -- 0 dobili povedli z 10:6, polčas pa so doba' iprej V drugem delu so akripolovc1 > ^ povedli š 15:10 in 20:16, SEVNICA - V prvem polčasu druge polfinalne tekme 2. DRL vzhod se je I _------ ----* — •‘-•■v/u .n, JV, skoraj ponovila zgodba s prve tekme polfinala iz Murske Dobotc. Moštvi sta no premoč na terenu, kar kaže tudi rezultat 4:0. Menda so jo Kočevci še kar KOČEVJE - Letos bo v mestu ob poceni odnesli, kajti Celjani so zapravili Rinži nekaj zanimivh tekaških prire- kakšen ducat lepih priložnosti za gol. ditev. Člani kočevskega maratonskega Novomeški Elan je meril moči z no- umu^ia m uu sc i kluba se pospešeno pripravljajo za tek gometaši Bcltransa iz prekmurskega nikovega žvižga. Veronike Deseniške, ki bo 15. julija. Veržeja. Mlada novomeška enajsterica drugo točko, ki so jo Novomeščani Sicer pa trojica Matija Ozanič, Franc je bila v popolni premoči vseh devetde- praktično že imelivžepu. Kocijančič in Igor Martič redno nas- set minut, vendar se je tekma vseeno S. DOKL topa na nedeljskih tekih po Sloveniji in končala z delitvijo točk, kar gre tudi j-----i---------.. malo na račun trenerja, ki bi lahko v MEDLETOVA ZMAGA okrogla in da se igra do končnega sodnikovega žvižga. Skoda za izgubljeno TREBNJE - Preteklo soboto je bil v Športnem centru Vita teniški turnir posameznikov, kjer je nastopilo 26 igralcev. Zmagal je Novomeščan Rado Medic, ki je v finalu porazil Lovka iz Kočevja (9:4). V tekmi za tretje mesto je Okorn porazil Klariča z 9:2. __________________________IZOIJ"'" r 0. po nekaterih napakah in dobrih o bah svojega vrataija izid znižali n in 21:20. Tedni ie nonovnO v vra J in 21:20. Tedaj je ponovno v blestel Ojsteršek, v napadu seje j-o tudi Zarabec in akripolovci so I?1 f tek' povedli s tremi zadetki rednosh1 jj mo zanesljivo dobili s 26:23. R so gole dosegli: Vešligaj 8, Dv Zarabec 5, Višček 4 in ŠtrajnaC^j^ L/Dituiu IVIUMVI Ma lupa na nCUCIJSKin ILKI11 po Sloveniji in Ruuvaiu t uuuviju iuciv, rvai giu iuui bili zelo izenačeni, polčas pa so le do- dosega lepe uvrstitve. Na teku Lisce sta mal° na račun trenerja, ki bi lahko v bili Murskosobočani z 12:1 L Pomurka bila Martič in Ozanič tretja v svojih zadnj' minuti naredil še eno menjavo, in Lisca sta po 7-krat izenačili izid, in kategorijah, Kocijančič je zasedel prvo 'n gostje ne bi prišli do zadetka. , . ..... mesto med veterani. NnvnmpSfani m impll nrvn vodili največ za dva zadetka. V drugem polčasu so Sevničani vse bolj prevzemali pobudo, rezultat je bil le še 4-krat izenačen, nazadnje je usj>elo gostom po vodstvu Lisce 16:14 v 43. minuti izenačiti. Okoli 500 gledalcev je dvignila na noge odlična obramba Godca, ki ga je po poškodbi nadvse uspešno zamenjal Gradišnik. Ta je Prekmurcem ubranil 3 sedemmetrovke. Začeto serijo zadetkov Novaka (4 zadetki), celo z igralcem manj, so nadaljevali Jug (5), Lupše (5) in Rantah (4). Za RK Lisca je 3 gole dal Simončič, po 2 Plaza, Sečki in Sunta, enega pa Mijovič. Za goste sta bila najučinkovitejša Bedekovič in Okreša s po 6 zadetki. Lisca je tako zasluženo z veliko razliko zmagala 28:20 in se bo že v soboto s krškim Interierjcm pomerila v velikem finalu. Ifener Lisce Kokalj je po tekmi izjavil, da ima njegovo bivše moštvo 99 odstotne možnosti za končno zmago in uvrstitev v L rokometno ligo. P. PERC Novomeščani so imeli prvo prilož-M.G. nost za vodstvo v 17. minuti, ko je Kostrevc silovito ustrelil, vendar je bil odlični V maratonu prva Udovčeva in Vindiš Brežičani pripravili odmevno mednarodno atletsko prireditev - Na cestnem ^kU “Terme Čatež 95" znana imena naše atletike - Uspeh Dolenjke Mateje Udo^. PRED STARTOM - V manjšem zalivčku na Kolpi pod Srobotnikom je bilo pred startom vožnje raznih plovil po divji Kolpi živahno, saj so se tu zbrali izkusni tek- mnvalri in (p vpp rpkrpntivppv L i e cd/t/iVu/ a; v/-.,i BREŽICE - Prvi mednarodni cestni tek “Terme Čatež 95” je lepo uspel. Tekmovalci so se pomerili v teku na lo km in malem maratonu (21 km). Vseh sto tekmovalcev, ki so bili na štartu, je tudi priteklo na cilj, kar je potrdilo mnenje atletskih strokovnjakov, da je brežiški cestni tek primeren za profesionalce kot tudi za amaterske atlete. Za dobro organizacijo so zaslužni prizadevni atletski delavci AK FIT in oba pokrovitelja: Vino Brežice in Terme Čatež. V teku na 10 km je pri ženskah zmagala Zvonka Bregar iz Sevnice, pri moških pa Mitja Kren iz Novega mesta. V najtežji preizkušnji, malem maratonu, slavljeni maratonec Mirko Vindiš s Ptuja. Rezultati 10 km - ženske: Članice: 1. Bregar (Sevnica), 2.Kovačič (Brež.), veteranke: 1. Vencelj (Grosuplje); mali maraton - mladinke: L Iljaš (Brež.); članice: L Udovč(N.m.) 1:27.20; veteranke: Kotar (Studio moderna); moški 10 km-mladinci: L Kren (N.m.) 32.42, 3. Škofljanec (Brež.); člani: L Sušnik (Lenart) 35.18, 4. Škedclj (N.m.), 10. Zupančič (N.m ), 11. Tomše (Brež.); veterani: L Malmar (STOP) 35.59, 2. Ožanič (Koč.), 4. Jere (Sev.), 9. F.Tomše (Brež.) itd. Mali maraton - m*aondihJ lljaž (Bizeljsko) 1:44.58, 2. ^6- (Biz.), člani: 1....... Počič Uizeljsko) 1:44.58, 2- 40,6' člani: L Vindiš (Ptuj) 1:.u, , 7. Retelj (oba N.ni.)' gtrn^ IN.nv. 'St,r"S" (Krš.), 13. Kuzmin (Brcž.)> >4' (Dol.Topi.) itd. Veterani: '• ^p|j«) (Ormož) 1:13.34,2. Vencelj (°ru itd. Vsi udeleženci brežiškega j,en teka so dobili lepa praktična da pokroviteljev, ki sta sc resni®1 ^icd1 la, za kar se jima v imenu teD^ pri' zahvaljuje organizator atlc reditve. vožnje ruznm piovu po uivji isuip, zivanno, saj so se tu zorali izKusniteK- najtežji preizkušnji, malem maratonu, A • X ATT' T/' movalct in še več rekreativcev, ki s svojimiplovili zelo radi obiskujejo ta del Kolpe, je pri dekletih zmagala Novomeščanka /\llrll IItVII KOI /\ |V IV f IV* (Foto: J. Primc) Mateja Udovč, pri moških pa naš pro- Jl ^ ^ Množičen spust po Kolpi Tekmovalni in rekreativni prvomajski spust v kajakih, kanujih in raftih, ki je v mednarodnem koledaiju prireditev FARA - “Zahvaljujem se vsem, ki so pripomogli, da je letošnji prvomajski tekmovalni in rekreativni spust tako zelo uspel, predvsem glavnemu pokrovitelju firmi Lcsdog in ostalim 40 pokroviteljem ter seveda tudi udeležencem tekmovanja, ki so prišli iz vse Slovenije in Hrvaške,” je ob zaključku prireditve poudaril dr. Stanko Nikolič, predsednik Tbristično-športnega društva Kostel, ki je organiziralo tekmovanje. Prvega maja je bilo v Srobotniku, vasi ob Kolpi, ki je bila že brez stalnih pra-bivalcev, z izgradnjo obkolpske ceste pa se življenje vanjo vrača, zelo živahno. Tu je bil start tekmovalnega in rekreativnega spusta v kajaku, kanuju in raftu, kije vnesen tudi v mednarodni koledar prireditev. Na startu se je zbralo kar 75 uradno prijavljenih tekmovalcev in ki kočevske občine na čelu z županom Jankom Vebrom, ki je po končanem tekmovanju najuspešnejšim podelil priznanja in nagrade. Na 12,5 km dolgi progi od Srebotnika do Fare je bil v športni skupini v K-l najboljši Martin Grašič iz Škofje Loke, kije prejel pokal Kolpa 95, umetniško izrezljano uro z maketo Kostela in zlato medaljo. V turistični skupini je v K-l zmagal Stefan Zrinski, v C- 2 Naglič-Južnič in v raftu ekipa Ščuke iz Ljubljane. Najboljši posamezniki in ekipe so prejeli umetniško sliko z motivom iz Kolpske doline, najboljši trije pa še medalje Novomeški atleti uspešno nastopali doma in v tuj«11' Nov rekord štafete 3 x 1000 m (7:52,65) NOVO MESTO - Atleti, ki jih je pod svoje pokroviteljstvo tako kot večino drugih novomeških športov in kulturnih dejavnosti sprejela tovarna zdravil Krka, so v zadnjem času veliko nastopali. Na otvoritvenem mitingu v Celovcu so se v štafetnem teku 3x1000 m odrezali mladinci Ravbar, Gradišar in Tomič. Zmagali so z rekordom 7:52,65, najboljši pa je bil Tomič, kije svoj kilometer pretekel v času 2:29. Drugo mesto in osebni rekord v teku na 300 m je s 35,84 dosegel mlajši mladinec Miha Durič, ki je pred tem 100 m pretekel v času 11,55. V teku na 10 km, kije veljal NOVO TENIŠKO IGRIŠČE VMRTOVCU - Vaščani Mrtovca pri Boštanju so prijetno presenetili sevniško teniško srenjo z izgradnjo kakovostnega peščenega teniškega igrišča. Opravili so kar okrog ISOOdelovnih ur, vneto so pomagali otro- casu l|.85. vtcKuna tu km, kije veljal ci in ženske, primaknili pa so še okrog 20.000 mark. Igrišče, vredno več kot 50.000 za mednarodno prvenstvo Koroške, sta mark, je v prijetni gozdni senci ob Kobiljem potoku. Organizatorji hvalevredne in Dragan in Kren četrti oz. šesti. Prvi po 8 mesecih uspešno zaključene akcije so že ustanovili tudi tenisklub Lija. Klub rimi 3 L29.46, drugi pa oseb Ob vsei oroci ie tekmovanje snreml ^L'dob'1 'meP° L^čjih Jamah, kakor tod imenujejo naselje, kjer sta se udomila jalo več sto gledalcev. Naslednji tak ludlP°8,a^na pobudnikaakcije brata Janez in JožeLevstik: soinvestitorji so bili spust, ki je tudi v mednarodnem kol- f JoZe ?uhodol(‘‘n; Ja’u ^pež m Rajko Jazbinšek. Na sliki: med nagovorom j y .................. • - ~ Janeza Levstika, dolgoletnega sevniškega sindikalnega delavca. Vrvico sta prere- zala najstarejši vaščan, 80-letni Janko Levstik in najmlajši Matic Suhodolčan, vaščanke na sn nost rev/p 7 nriniL-nm ✓//•»»»iziA/™ n^rivnm in niiarn (Fntn • p p.,_1 Auersperger. cSt V 21 km dolgem molniškcn1 , g« teku je zmagal Novomeščan p telj in dosegel rekord proge- g,r Na otvoritvenem mitin8u.i,0ptv'f per, kjer so slovenski atleti la sp0” preizkusili novo stezo iz urnf ..jnje -so nastopili tudi atleti i« a,lc nted*1 Šentjernej in AK Krke Nov. . jCtjJ Najboljši so bili: 60 m pioriirj)_ . g|T; (AK Šem.) 7,39, 2. Murn (* (M Nm) 7,62; 60 m pionirke: 2-Šent.)8,43; 100 m pionirji: 0 * .............' m ženske- ^ sim) 1j Šent.) 11,81; 100 m ženske- ^ menčič (AK Krka Nm) 13.H’ moški: 1. Tomič (AK Krka WL 0 K js~ IUUI v Iiiuuiicii uuiltlll KOI- piijdvijciiiu icKinovaicev in edarju športnih prireditev, bo že 10. , ........'.—o- —•—■—.■•-o-... , ..—.------- nekaj “padalcev" ter prek 200 sprem- junija. Start bo spet pri Srobotniku čili zala naJmreJ5‘ vaščan, 80-letm Janko Levstik in najmlajst Matic Suhodolčan, dijaki dosegli naslednje uvrstitve: 8. na moški: 2. Rovan AK Krka ■ — iv- Ijevalcev tekmovalcev in drugih gledal- pa v okoli 30 km oddaljeni Bilni vaščanke pa so postregle z odojkom, domačim pecivom in pijačo. (Foto: P Perc) razrcd: 5. Franci Vene; L in 2. letnik 4. Vrtačič (AKŠent.) 612; 5^ cev, med njimi tudi najvišji predstavni- I P srednjih šol: 9. mesto Mateja Tbmič; 3. ske: 1. Podkrižnik (AK Krka t J. f- r------------------------------—---------—--------------—-----------------------------in 4. letnik srednjih šol: 4 mesto Irena ni rekord 33:44,36. Na krosu Dnevnika, ki je bil hkrati republiško prvenstvo za osnovne in srednje šole, so novomeški učenci in dijaki dosegli naslednje uvrstitve: 8. moški: 1. Tomič (AK Krka n“''7 6) r. 5. Ravbar (AK Krka Nm) 2-■ (A£ rek.); 1000 m ženske: 3. r(^ Krka Nm) 3:16,52; 5. Aucrsp^ (Af Krka Nm) 3:19,10; .300 m ; Krka Nm) 37,49; 300 tn&lg.M Klemenčič (AK Krka Nm) 4V,)6>' ... A- ^ izrkaNn,j«i' in 4. letnik srednjih šol: 4. mesto Irena St. 19 (2387), II. maja it o L. /> t L O C mesto, II. maja 1995 C Za Audi dobri, za domače morilci : fioc/n ma^a S0 v Livarju začele delovati čistilne naprave. Vsaj prebivalci Ivančne Gorice in knžnje okolice res dihali članskp0^1^ man^ om™ zm^ zagotavlja vodstvo 400-rov h gaPP}ekt}ya Livarja, ali pa gre le še za enega slepilnih manev-naj bi znižali stopnjo nezadovoljstva Hudi z bližine vrelišča? 'tratkomaln t ' 'i™*0 nič protl’cc bl tovarno Gorica j(> n dprb ^uPanstvo občine Ivančna ^vnZSel°kar 12 ‘0^ zahtev pred-je oz. krai-?n b°r i ^lene altcrnativc Sloveni-ževalce medh^6ukrcpovzopcronesna-ko‘vrhC|,dnk 'miJC Livar ,laJvcčJ>al' Pa ■ i manjši onC 8°-C; P°d npm Pa so se Pr»ta- •a ^titiljiveni prasicja farma v Stični v bližini 8ov°ricah8,i mo->tana? Koliko je resnice v ‘ianskega 7 °aj bl potckaia v ‘»bratu Ijub-2dravic nin 'J-e V Scntvidu Pri Sbčni za Plodni8, dclavccv zcl() škodljiva na okolje') iaPptem takem, kaj je zvplivom onesnaževalci? SC" JC nadz0r nad vscmi ;STA Odrešilni filtri odst. žvepla s češkim koksom (z 0,7 odstotka žvepla) bodo bistveno manj onesnaževali zrak z žveplovim dvokisom. Astmatiki in drugi z boleznimi na dihalnih organih naj bi poslej zavoljo Livarja lažje dihali. “Redno moram jemati zdravila. Bom morala do smrti uporabljati toliko aerosolov, da bom lahko dihala?” je vprašala krajanka Mija, rojena v Ivančni Gorici. Po besedah mag. Derganca naj bi individualna kurišča poslej neprimerno bolj onesnaževala zrak kot Livar! Nejeverni Tomaži upajo, da se direktorju Livarja ne bo treba zavoljo take izjave ugrizniti v jezik. Tehnični direktor Livarja inž. Tomaž Trobiš je podobnih misli kot direktor Derganc. Oba menita, da poslej tudi nc bo več takšnih manjših “potresov”, ki sojih občutili bližnji sosedje Livarja ob praznjenju kupol-nih peči. Te praznijo izmenično: vsak dan obzidajo oz. obložijo eno kupolno peč s kremenčevimi peski. Trobiš je prepričan, da bodo vsi izpusti po končanem remontu krepko pod zakonsko dovoljenimi soglaša, da bi že zdaj bolj onesnaževali, kot je dovoljeno. Kot rečeno naj bi te dni priključili na filtrirno napravo še elektro peč, odločili pa so se za nakup zaprtega ameriškega nadzornega sistema, povezanega z bazo podatkov oz. računalnikom. Rabljeno filtrirno napravo so uvozili iz italijanskega mesta Varese, kjer je ameriška multinacionalka Whirpool zaprla 8 let staro livarno zaradi premajhne donosnosti. Po omenjeni javni tribuni je Trobiša zanimalo, od kod dijakom toliko podatkov, da je Ivančna Gorica med najbolj onesnaženimi slovenskimi kraji, in sicer po povprečni koncentraciji dima (za leto 1993) na 2. mestu (za Ljubljano) z 28 mg/m3, po povprečni koncentraciji žveplovega dioksida v kurilni sezoni 1993 na 4. mestu, po povprečni 24-umi koncentraciji dima in žveplovega dioksida v letu 1994 pa na 9. mestu. Trobiš je povedal, da so naprave za meritve dimne emisije tako drage, da si jih oni ne morejo privoščiti, zato zanje opravlja meritve pooblaščena strokovna ustanova. Dijakov, ki so na javni tribuni svoje odpeli in odrecitirali, nato pa zapustili kulturni dom, niti vprašati ni utegnil, na kakšen način in s čim so prišli do takih podatkov, zato lahko dvomi o njihovi verodostojnosti. O fil-trirni napravi, ki sojo rabljeno uvozili in povsem na novo opremili z instalacijami in računalnikom pa je povedal, da je dvainpolkrat močnejša, kot je zmogljivost tovarne. Evakuacija 1200 šolarjev Na omenjeni javni tribuni Zelene alternative Slovenije, ki sta jo vodila predsednik odbora ZAS Ivančna Gorica Franc Hegler in pobudnik ustanovitve ZAS Ivo Frbežar iz Grosuplja, je prišlo do ostre polemike med ravnateljico Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice, Mileno Vrenčur, in vodilnimi možmi Livaija. Vrenčurjeva je dejala, da Livarjeva ekološka naložba v čistilne naprave dcve‘»bravnavt1fl-mCKij0’ daic ,rcba vscza” “miriti žoon” Č1.mbolJ strpno. “Daje treba sk“Pnosti i, ’mcni tudi predsednik krajevne nKžovem Jan5na Gorica Frani° Raih- Po '0Zzadnj(.r,Sfdanje v°dstvo Livatja naredile doSecl,n !°Zb0Vl“ti^c naprave več kot Počakati sJ0 ga™turc v kraju. Zato kaže fdtrimih ’nai PT‘dni rczultati delovanja ‘Cni Snio se hZL,Vai]Uf10 spodbudni-0 PrePričali oh ,°.vsaJ maja tudi sami ?rik|jučeninad iwa’ Vjub terpu da sta bili kakšColPaDc23'Uri ni bil° "iti sledu ! Ju m odstraS-^1.?,prcd rcmontom v Livar-gr°z|jivo bruhJ? ,,kap” na kupolnih pečeh Fš&sst****'*'*' kr"čni človek k d»°gem -ln počez’ sai kot jelenih. DirektoH°s-3,1 racionalen in pri Po predlogu zakona o športu naj bi skoraj o vsem odločalo ustrezno elasikčešld°zmei^anjevnfkcmlokalnim ministrstvo in ^občinski organi oziroma tisti, ki bodo športnikom le^onahz damS011,J10ri|ei in da bodo že delili proračunski denar. Stroga merila za strokovno delo, uzakonje- 408oTOV’delavdsmoscnlt|tuni.smoizplačali m profesionalizacija športa, inšpekcijski nadzor in kazni je pričakovala vsaj kakšno opravičilo Livarja oz. njenega direktorja glede na izjave predstavnikov policije in inšpektorjev 21. januaija 1994, da so tega dne na šoli zaznali plin, ki naj bi prihajal iz okvaijene Livarjeve napeljave. “Ogroženih je bilo 1200 otrok. Šolski pouk je bil prekinjen, ker je bilo ogroženih toliko otrok,” je dramatično opomnila ravnateljica Milena Vrenčur. Tehnični direktor Livaija Tomaž Trobiš je kronološko obnovil takratne dogodke. Dejal je, daje zahtevek za evakuacijo otrok zaradi alarma šole o ogroženosti 3. stopnje šel preko Ministrstva za šolstvo, in prej so pridrveli v Ivančno Gorico z Ministrstva za notranje zadeve kot pa s tukajšnje policijske postaje, kije med zadnjimi zvedela za ta dogodek. Dodal je še, da mu po zasliševanju niso ničesar dokazali, daje tožilstvo odstopilo od ovadbe oz. nadaljnjega postopka, sicer bi bil danes gotovo za zapahi. Po Trobiševem mnenju je nemogoče, da bi težji plin prodrl po kanalizaciji do višje ležeče šole. So pa v sifonih, kjer ni bilo vode verjetno zaznali t.i. smrdljivcec, ki ga v plinarni primešajo butan propanu, da ga človeški nos lažje zazna. Opravičilo je in ni Direktor IMP Livaija Derganc je odločno zanikal kakršnokoli odgovornost njihovega podjetja za neljubi incident. “Ne bom se vam opravičil! Sedimo na ušesih in slišimo le toliko, kot želimo!” In ko se je oglasilo še nekaj razpravljalccv je direktor Derganc dodal: “Vsem krajanom Ivančne Gorice se opravičujem, da ste nas toliko časa trpeli!” Sklenili so, naj bi predstavniki ZAS, Livarja in šole sedli za skupno mizo in razčistili nesporazume z argumenti v rokah. Za šolo je kronski dokaz, da ima ona prav, zapisnik ljubljanskega Butan plina, p.o., o preizkusu plinske instalacije na šoli, v katerega je 21.1.1994 Milan Dober kot opombo zapisal: “Duh po plinu, ugotovljeno, ki pride po kanalizaciji v šolske prostore od Livarne Ivančna Gorica. Zapisnik velja 1 leto.” Dokument je tu, vprašanje pa je, ali bo ta prispeval k otoplitvi nekdaj zglednih odnosov med šolo in Livaijem ali jih bo še bolj zamrznil. Tudi zato, ker manjka medsebojnega zaupanja in strpnosti! PAVEL PERC RORTNA ZAKONODAJA V športu bo vladal, kdor plačuje i H SCV| 2°ds‘otk, fcSSBrCaKSS ' 11 r.°S 600 ton i?rpl3Ča-kxtno naredimo J 'n;,rodni kom/,’ kjer smo uspcli v oslri ja, p°nosni d ii /f"ci 2d bvarn- Posebej 8at»eje tri ip.ll ,0 blagovno znamko.” '18a je motil ZIVe v blvoku v Ivančni Go-Solda ke b‘)lj pa * nesnaževanje iz Livarja, stečaje, ki n’ a no’ Pač podobno kot vse tpQ j p°dobn0 1^,n sušijo perilo na proda l!u v Livarju P^a!ianIe>al' b‘> lahko po rc-Wlga morah - S' apcr'l°naprostem,nc l>S(l)C^ad,umaz4o.kijo(je) 0° b'Se Posnn Vn° dati v praln' stroj, še , ^al,er OajJ* ie LiVar"'|“lja "“'g' Derganc poudar-k\vSPrahomtS, ^ “o/snaževal ozračje za neu- oni plače!Smogfvthhfih bogljive so le nekatere novosti zakona, ki naj bi v športu naredil več trnativa se predstavi Oajv^^ Livar d3j,mag' Der8an *.* Prahom in l0n1esnazev;“ -—j-** Lukavca nr?C-°m' ^ zamenjavo te pn Zenici z vsebnostjo 1,2 reda. V Sloveniji, pa tudi prej v Jugoslaviji ni bilo zakona, ki bi na splošno določal in urejal razmerja med subjekti v športu, čeprav so bila nekatera področja urejena s posameznimi zakoni oziroma samoupravnimi akti. Tako je zakon o svobodni menjavi dela v telesni kulturi določal le menjavo dela v športu in financiranje športne dejavnosti preko telcsnokulturnih skupnosti, s samoupravnimi akti pa so bila normativno opredeljena še nekatera druga področja, kot so naprimer status vrhunskega športnika, merila in postopki za sprejemanje tekmovalnih sistemov, uresničevanje skupnih ciljev na področju telesne kulture ter vzgoje in izobraževanja. Zakon o športu bo, ko bo sprejet, dokončno zapolnil vrzel, ki je nastala z ukinitvijo samoupravnih interesnih skupnosti na področju športa, in na splošno opredelil odnose v športu na področjih, ki so javnega oziroma nacionalnega pomena. Čeprav zakon o športu še ni sprejet - kdaj bo, je odvisno predvsem od muhavosti poslancev državnega zbora - se večji del športne dejavnosti že sedaj ravna po njegovih usmeritvah. Na osnovi zakona o podjetjih in zakona o zavodih so v večini občin ustanovili podjetja, zavode in agencije, ki so prevzeli večino dela nekdanjih TKS-ov, ZTKO-jev in tudi športnih zvez, ki sicer še obstajajo, vendar, ker ne delijo proračunskega denarja, namenjenega športu, njihova dejavnost močno usiha. Predlog zakona o športu posega predvsem na tista področja organiziranega športa, kjer ima država svoj interes in jih tudi popolnoma ali delno financira, medtem ko drugemu delu športne dejavnosti pušča sorazmerno svobodo. V splošnih določbah predlog zakona določa obseg in vsebino javnega interesa v športu, to pa je športna vzgoja kot vzgojaotrok in mladine, ki se ukvaijajo s športom, ne glede na pojavno obliko, športna rekracija kot športna dejavnost odraslih in družin, vrhunski in kakovostni šport. Zakon na teh področjih opredeljuje tiste naloge, ki so nacionalnega pomena in za katere se denar zagotavlja iz državnega proračuna in proračuna lokalnih skupnosti, opravljajo pa jih lahko posamezniki ali pravne osebe kot pridobitno ali nepridobitno dejavnost. Sofinancirajo se projekti z naslednjimi vsebinami nacionalnega programa športa: športna vzgoja otrok in mladine, športna vzgoja posebno nadarjenih otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, športna vzgoja otrok in mladine z motnjami v razvoju, športna dejavnost študentov, kakovostni, vrhunski šport in športna rekreacija, šport invalidov, šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, znanstvenoraziskovalna, založniška in propagandna dejavnost, delovanje državnih strokovnih organizacij, eksperimentalni programi v športu, mednarodna dejavnost v športu in športna infrastruktura. Izvajanje nacionalnega programa športa se določi z letnim programom in finančnim načrtom, ki ju na državni ravni sprejme minister, ki pokriva področje športa, na lokalni ravni pa pristojni občinski organ, kar pomeni, da bodo imeli škarje in platno v športu tisti, ki ga bodo plačevali, denar pa bodo delili na osnovi javnega razpisa. Izvajalci posameznih programov v športu so športna društva in zveze društev, podjetja, zavodi in zasebniki, ki so registrirani za opravljanje športne dejavnosti, ter vrtci, osnovne šole, srednje šole in fakultete. Samostojni športni delavci Kot svetovalni organ vlade zakon predvideva ustanovitev strokovnega sveta, ki naj bi pred sprejetjem obravnaval vsc pomembne akte na področju športa, spremljal in ocenjeval stanje v športu in podobno. Zakon določa tudi mrežo športnih in športu namenjenih objektov, ki naj bi jih v skladu z normativi, ki jih določa minister, zgradili oziroma obnovili. Pri uporabi objektov imajo pod enakimi pogoji prednost izvajalci nacionalnega programa športa. Zakon določa tudi ustanovitev javnih zavodov na državni in lokalni ravni, s tem da bi lahko zavod, ki ga je ustanovila ena občina, po dogovoru opravljal delo za več občin. Predlog zakona o športu precej strogo določa tudi pogoje za strokovno delo v športu in zahteva ustrezno izobrazbo. Če je večina organizacijskih oblik in dejavnosti, kijih omenja besedilo predloga zakona, bolj ali manj znanih in uveljavljenih, pa je v status samostojnega športnega delavca, samostojnega športnika ter športnika in vrhunskega športnika pri nas novost. Samostojni športni delavec je lahko posameznik, ki opravlja delo v športu kot poklic in za to izpolnjuje določene pogoje. V skladu s predlogom zakona se športnik lahko ukvaija s športom poklicno, za kar mora izpolnjevati določene pogoje in mora biti vpisan v razvid samostojnih športnikov, ki ga vodi ministrtvo, pristojno za šport. Športniki, ki dosežejo vrhunski dosežek mednarodne vrednosti, si s tem pridobijo status vrhunskega športnika, ki ima pravico do zdravstvenega, nezgodnega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter pravico do prilagojenih obveznosti iz izobraževalnega programa. V primeru, da njegov dohodkovni položaj ne zagotavlja normalnih pogojev za delo, se mu na njegovo zahtevo lahko odobri plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje iz državnega proračuna. Strožje do dopinga, alkohola... Posebno poglavje predlaganega zakona obravnava obvezno zdravstveno varstvo športnikov, prepoveduje uporabo nedovoljenih stimulativnih sredstev oziroma dopinga. Tudi prireditelji športnih srečanj in tekmovanj se bodo morali ravnati po zakonu, ki med drugim prepoveduje točenje alkohola pred in med športnimi prireditvami, ravno tako prepoveduje tudi kajenje v pokritih objektih, kjer potekajo športne prireditve, ter predpisuje druge obveznosti, ki jih imajo prireditelji do nastopajočih športnikov in gledalcev. Novost na športnem področju je inšpekcija, katere naloga je nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za opravljanje nalog v športu in namensko porabo športu namenjenega denarja, športni inšpektorji pa bodo med drugim nadzirali tudi organizacijo tekmovanj. Na koncu predlog zakona za tiste, ki bi kršili določila zakona, predvideva vrsto kazni. Tako bi naprimer človek, ki opravlja strokovno delo v športu, a za to delo nima ustrezne izobrazbe, moral plačati 150 tisoč tolarjev kazni. Strogo bi bil kaznovan tudi, kdor bi k nastopu prisilil poškodovanega ali bolnega športnika, kdor bi jemal prepovedana stimulativna sredstva oziroma doping ali kdor dovoli točenje alkohola. Zakon najbrž ne bo sprejet tak, kot je predlagan, .,uar bistvenih sprememb verjetno ne bo, saj so predlog zakona več let pripravljali strokovnjaki, ki izhajajo iz športne prakse in vse težave na tem področju dobro poznajo. Največ koristi od zakona bo imel prev gotovo šport sam, saj ta čas vlada precejšnja anarhija, ko marsikdo počne, kar se mu zljubi, država pa brez zakona športa nc more ustrezno kontrolirati in zgolj z delitvijo skromnih denarnih sredstev iz proračuna ne more narediti reda. Predlagatelji zakona o športu zatrjujejo, da izvajanje zakona ne bo zahtevalo dodatnih denarnih sredstev, potrebno bo le na novo razporediti razpoložljivi denar med posameznimi segmenti športa, vendar bo zakon tudi v praksi resnično zaživel šele tedaj, ko bo za šport in njegov razvoj namenjeno vsaj približno toliko denarja kot v razvitem svetu, to pa je od 0,2 do 0,4 odstotka domačega bruto proizvoda. IGOR VIDMAR Priloga Dolenjskega lista 11 M * L LffTI1M|W)| ■*'<-> ■»»* v* i* ni’ J*.. ;■ Tudi uro je imel na "špagci II Kot mnogo dmgih tradicionalnih obrti je sodoben način življenja zaradi spremenjenih potreb potisnil v pozabo tudi vivarstvo. Vrvi so si nekdaj na kmetih zvijali sami, po mestih pa je ta dejavnost živela kot obrt. Tudi v Novem mestu sta delovala po eden ali dva vrvaija hkrati. Vrvatji so iz lanu, konoplje in bombaža izdelovali različne vrvi in trakove - gurte in dmge izdelke. Ta obrt je na žalost v strokovni literaturi pri nas zelo skromno obdelana, večinoma gre zgolj za omembe in splošne podatke o tej dejavnosti. Še do sredine sedemdesetih let je v samem jedru Novega mesta v Vrhovčevi ulici deloval vrvar Josip Kruljac. Rojen je bil leta 1906 blizu Gospiča na Hrvaškem. Obrti se je izučil pri Balkoviču v Zagrebu. Nato je nekaj časa delal v Omišu in v tovarni Motvoz in platno v Grosupljem. Od tam je prišel v Novo mesto na začetku tridesetih let tega stoletja. Kot vrvarski pomočnik se je zaposlil pri novomeškem vrvarju Josipu Podgajskcm, ki je prišel v Novo mesto iz Krapine. Mojster Podgajski je umrl leta 1933. Njegovo obrt je nato nadaljeval Josip Kruljac, ki se je kasneje poročil z njegovo vdovo. Mojstrski izpit za vrvaija je opravil leta 1934, obrt je izvrševal vse do svoje smrti leta 1976. Pri njem se je izučilo nekaj vrvarskih pomočnikov. Vrvar-skega dela sta sc naučila tudi oba sinova Jože in Maijan, zlasti starejšega sina Jožeta je to delo veselilo; čeprav je postal gozdarski inženir, je še tudi po očetovi smrti občasno izdeloval vrvi in pri tem naučil teh opravil tudi svoje otroke. Vrvrska delavnica je stala poleg hiše. Po mnenju potomcev naj bi bila sezidana okoli leta 1920. Delavnica je sorazmerno ozka, zato pa dolga preko 20 metrov, kar je pomembno zaradi dolžine vrvi. Po tleh je imela steptano ilovico, da so noge vrvatjev manj trpele ob nenehni hoji z enega konca na drug konec delavnice pri zvijanju vrvi. Na dan so tako prehodili tudi do 20 km. V delavnici je stala peč na žagovino, ki so jo kurili pozimi. Elektriko so napeljali leta 1943, prej so si svetili s petrolejkami in karbidovkami. Dolge vrvi zvijali kar na ulici V delavnici sta delala poleg mojstra še po dva pomočnika. Včasih so na pomoč poklicali tudi sosede, zlasti pri obteževanju tako imenovanega salovagna; ker je morala biti vrv napeta, so na njem stali po trije ali štirje odrasli. Marsikdo v Novem mestu se bo še spomnil prizora, ko so posebno dolge, tudi do 100 m in debele vrvi zvijali kar v Jerebovi ulici pri sodišču, ker je bila delavnica prekratka. Vrvarji so imeli tudi svojo delovno nošo, nosili so temno modre predpasnike, ki so segali do tal. Josip Kruljac je celo žepno uro namerno nosil na “špagci”, in ne na verižici, kot se spominjata sinova. Delovni dan vrvarjev je trajal cel dan. Tudi stranke so hodile naročat in kupovat izdelke kar v delavnico. Imeli so poseben prostor poleg delavnice - magacin, kjer so hranili že narejene izdelke. Glavni odjemalci so bili v glavnem kmetje, zato se je tudi dejavnost po vojni, ko se je s kmetijstvom ukvarjalo vedno manj prebivalstva, močno zmanjšala. Kmetje so navadno prinesli s seboj doma pridelano laneno ali konopeljno prejo. Tudi plačali so izdelke v naravi, tako da je vrvar odvzel zase določeno količino preje - merico, podobno kot mlinarji. Vrvi pa je izdeloval tudi iz žime in čevljarske drete. Surovine je vrvar tudi sam nabavljal pri kmetih. Konopljo je dobival iz Čelareva v Banatu, sisal pa je kupoval v trgovini. Niti oziroma žice so predli na posebnem kolovratu. Na istem kolovratu so nato zvili vrvico ali lično iz dveh, treh ali štirih niti. Iz Vrvarska delavnica Josipa Kruljaca v Novem mestu leta 1935, mojster stoji desno spredaj, sin Jože sedi na tleh. BILA JE TRDA, DEŽEVNA NOČ, V KAKRŠNIH DRUŽINSKI OČETJE PONAVADI SEDIJO PRED TELEVIZORJI IN SE SMEJIJO KONZERVIRANIM KLOVNOM V RAZVEDRILNEM PROGRAMU. BRISALCI MOJEGA AVTOMOBILA SO SE PREBIJALI SKOZI MASTNO BROZGO NA ŠIPI, KI JE SPOMINJALA NA POKVARJENO PAŠTETO. VEDEL SEM, DA POTREBUJEM BENCIN IN ŠE KAKŠNO STVAR, KI ME BO SPRAVILA K SEBI. VEDEL SEM TUDI, DA SEM POZABIL V SLUŽBI DENAR. VERJEMI Ml, DRAGA, DA BI BIL MLADI treh ali štirih ličen skupaj so nato zvili štrik ali vrv. Pri zvijanju se je dolžina usukala za približno 1/3, zato je bilo potrebno računati že na začetku dela. Svoje izdelke je mojster Kruljac vozil tudi na sejme v Črnomelj, Metliko, Šentjernej, Novo mesto, Bučko itd. V Trebnje ni hodil, ker je tam delal drug vrvar. Sin Jože sc spominja, da so izdelke položili v poseben zavoj, zaklenjen z žabico. Po več obrtnikov skupaj je najelo prevoznika - birmana, ki jih je peljal z robo vred na sejem. Nekatere izdelke je oddal tudi v novomeške trgovine. Od gugalnic do bosanskih štrikov Najbolj značilni izdelki, po katerih je obrt tudi dobila ime, so vrvi. Za potrebe kmetov so izdelovali uzde - aftre in povodce - zugle za konje, vprcžnice - štrange za vpreganje volov, krav in konjev v voz, v plug pri oranju, v brane in za vlečenje ali šlajsanje hlodov iz gozda. Posebni 4 m dolgi štriki so bili za povezovanje bran med seboj in za pašo. Živini so jih privezali na rogove. Za spravilo sena so usukali povezne vrvi, dolge 8,10 in 12 metrov. Iz vrvi so spletali tudi mreže za listje tako imenovane rjuhe ali listnice, v velikosti 1,5x1,5 m ali 2x2m, na vseh štirih koncih so bila ušesa, na dveh so bili leseni klinčki za zapenjanje. Zavezovale so se kot cule. Na en lojtrni voz so spravili do 16 takšnih mrež naenkrat. “Necah” sojih s pomočjo zajca - lesene deščice, ki ima na obeh koncih zareze, nanjo je bila navita vrv. Kot mero za velikost oken v mreži so uporabljali tudi dilco - poseben lesen model. Za tovorjenje drv iz gozda s konji do gozdne ceste so delavci uporabljali posebne vrvi, s katerimi so v en tovor povezali po četrt kubičnega metra drv, rekli so jim vrvi za sa-marjenje ali bosanski štriki, verjetno zato, ker so bili ti pomožni gozdni delavci povečini Bosanci. Poleg naštetih izdelkov so delali vrvi za sušenje perila, otroške gugalnice, kolebnice, viseče ležalne mreže in cekarje. Cekarje so pletli spet na dva načina, preprostejšemu so rekli necanjc, dvojnemu pletenju pa knifan- je- Tkali so tudi trakove ali gurte na posebnih manjših statvah. Ti pleteni trakovi so imeli pasove rdeče obarvanih niti (žic). Trakovi so se uporabljali za brente, koše, postelje. Gurte so bile iz konoplje. Za tesarje so zvili tesarske vrvice iz posebno finega prediva, včasih tudi iz drete. Josip Kruljacje za tovarno Novoteks delal EKOLOfil E—-« K »»«wi ■ Vrvar Josip Kndjac v značilni delovni tw» -1955 tudi vrvi iz bombaža, ki so bile do 40 m * in po 30 do 40 mm debele. Služile s škripčevje. Njegovo zadnje naročilo pa50 . varovalne mreže, ki še danes vtsJ novomeški športni dvorani Marof. , d Oče Josip je za svoje izdelke upo^ izključno naravne materiale, edino ske štrike” za tovorjenje drv je začel . 1970 izdelovati tudi iz polipropilena na naročnikov, ker so jih ti sicer šli kupil lovac jjjjJi Kot smo že omenili, sc je od oče,a ^ ^ izdelovati vse izdelke tudi sin J°ze’ ,J(j( očetovi smrti sicer ni prevzel obrti, ve ^ tradicijo poskušal še vedno ohraniti v • je občasno tudi še izdeloval vrvarske v ^ Sprva tudi on iz naravnih material0''’ > ostrtirvskhidišču po očetovi smrti, na ^ polipropilenskih niti. V delavnici s° ** ^ tikrat pomagali njegovi otroci. Eden ^ se je odločil, da bo to obrt nadaljevanj rabil bo znanje svojih prednikov, v 0 m izdelkih pa bo seveda sledil potrebam su današnjega časa. rA ,VICA ™ Smo samo gostje na lem “Zemlja ni človekova last, človek je last zemlje, ” je zapisal velikem Trnu našli bolj ob T/J nrutlrrunr InUllntTcUnrrs, t..../........ lišaje. VAZNO JE, DA Sl PRI MENI, LJUBI VESELA SČM. DA IMAŠ SVOjO MACNO. že poglavar indijanskega plemena Seattle, ta rek pa so med mnogimi mislimi, opažanji in spoznanji zapisali tudi učenci osnovne šole Leskovec pri Krškem v svojem ekološkem projektu, ki na šoli poteka že od začetka šolskega leta. Vanj so vključeni prav vsi učenci in učitelji. MAGNA vas lahko potegne iz marsikatere godlje. Z njo lahko poravnavate račune za gorivo in blago na vseh Petrolovih bencinskih servisih, poleg tega pa boste z njo plačevali tudi pri avtomehanikih, v avtopralnicah, izposojevalnicah vozil, zavarovalnicah, potovalnih agencijah ter izbranih gostilnah in hotelih. Stroške, ki jih boste poravnali z MAGNO, vam bomo preprosto odtegnili z vašega tekočega računa. Priskrbite si jo čim prej! l'ctiol Ti povrni. Mnirn Centa DunifSkj 50. 6100 Ljubkimi lel Ch>i Skrb za varovanje okolja in narave mora biti nenehno prisotna povsod: od otrok do najodgovornejših predstavnikov v državi. Začne se torej pri najmlajših in to je vodilo tudi osnovno šolo Leskovec, da se je temeljito lotila ekologije. Učenci in učenke so se glede na lastno zanimanje vključevali v različne skupine: se ukvarjali z gospodarnim ravnanjem z odpadki, se ukvarjali s hrupom, iskali možnosti varčevanja z energijo, merili črni ogljik v ozračju, odkrivali prisotnost lišajev. Nekateri so celo kemijsko analizirali Krko, Savo, potok Tršljavec in ribnik v Brestanici. Svoja odkritja, razmišljanja in izdelke so predstavili tudi javnosti. Konec aprila so namreč postavili na ogled obsežno razstavo svojih dosežkov. Pri projektu so sodelovali tsf učitelji, učiteljice in nekateri starši, na pomoč pa so priskočili tudi nekateri strokovnjaki iz podjetij. Čeprav so učenci delali in raziskovali večinoma izven pouka, so bili, kot pravi vodja tega projekta Marija Kurevija, za delo zelo zagnani. S pomočjo aparatur iz ekološkega kovčka so se učenci in učitelji spopadli z vodo, ki je v njihovem okolju onesnažena. Najbolje kaže potoku Trš-Ijavcu, ki teče v neposredni bližini šole, slabše je s Krko, Savo in ribnikom Brestanica. Merili so bazičnost, specifično prevodnost, upornost, koncentracijo raztopljenih snovi, raztopljen kisik in nasičenost z njim. Spoznavali so tudi zrak, ki ga vdihavamo. Ta poleg škodljivih plinov vsebuje tudi trdne delce -saje, ki jim pravimo črni ogljik. Ugotovi- li so, da slabo vreme koncentracijo tega poveča, prav tako nizki zračni tlak. Sedaj, ko s§ je kurilna sezona končala, je tudi zralbčistejši. Za boljši pregled uporabe energije so se učenci lotili tudi ankete med ljudmi. Obiskali so 109 gospodinjstev v šolskem okolišu, od lega 85 hiš in 24 stanovanj. Hiše imajo povprečno stano-vanjsko površino 124 kvadratnih metrov, stanovanja pa 70. Večina svoje stanovanjc ogreva s centralnim ogrevanjem, četrtina s pečmi na trda goriva, 10 odst. jih uporablja plin ali ter-moalkumulacijskc peči. Kot kurivo večina uporablja kurilno olje ali drva, malo je porabnikov premoga, še manj elektrike. Za kuhanje ljudje uporabljajo največ elektriko ali plin. Uporaba različnih virov energije vpliva tudi na nižlco povprhčje porabe električne energije; gospodinjstvo porabi namreč 200 kWh mesečno. Povprečno gospodinjstvo porabi 3 tone premoga, 13 kubičnih metrov drv, devet jeklenk plina in 1.500 litrov kurilnega olja letno. Podatki veljajo za posamezne tipe gospodinjstev. Učenci in učenke so spoznavali tudi lišaje, ki so pomemben kazalec onesnaženosti zraka: če je namreč teh veliko, je zrak bolj čist. Prav preprosta zgradba lišajev je vzrok za njihovo izredno občutljivost, saj vse potrebne snovi dobijo le iz zraka, aktivni pa so vse leto, tudi pozimi,ko je onesnaževanje povsod še večje.Mladi raziskovalci lišajev niso opazovali le okoli šole, ampak tudi v širši okolici. Tako so na primer na od mesta bolj oddaljenem čutH'" cm rrnu nasn uu,j -lišaje. ,,ccf Ker si v osnovni šoli Lesko ^ ^ zadevajo za čim manj hrupa,5 jj j' tudi meritev hrupa. Ugotovil' is najbolj hurpno v tehnični, 1 , glasbeni učilnici, vendar le .-ptirf. tičnim poukom, v telovadnici p J j! bolj konstanten in dosega cc pji, decibelov. Tudi med malico^gjeci aparature so pokazale od 65 u .£ d« belov. Sicer pa je šola za zu"Vijte"' javnike dobro protihrupno z saj je dovolj oddaljena od metne ceste in obdana z zc L. Lui's Učenci so se srečali tudi s* |4 nim podjetjem. Gospodinj5' občini letno proizvedejo ^ kubičnih metrov gospodinj55' Jf kov, ki jih odlagajo na skuPn' Vendar so učenci v svojem e projektu opozorili na številna Gp lagališča. V Sloveniji se namn tretjina ljudi poslužuje nena« ^ nega odlaganja smeti v narav . odlagališč je v državi kar 85 > ko je le 60 urejenih. $ k'1/ Učenci nižjih razredov so / štetja prometa. Venem dne' v ^9 6.45 in 7.15 uro šteli avtom00' , jflif nekaj cestah hkrati, zanimal tudi zasedenost vozil. Od • bilo le 105 zasedenih, krivilu' nosti pa so bili trije potnik'« Krško jih je peljalo 1269, iz ^ bjW le 519. Učenka 4. razreda JV fjf zapisala, da bi se morali šo Lp. liti nad zasedenostjo avtom1 Mnogo je še spoznanj, jjop' so prišli učenci in učenko ^ ^ šole, tudi to, da “ne gre 53 itiKj generacijo, ampak tudi za t's VoV, prišli za nami. Tem moram0 j, takšne pogoje, da bodo sP|0 dati, “Vi veli. Človeštvo sc mora za ( ^jt' , potrebno ohraniti naš sfi,' smo gostje na Zemlji in ^jinV odžagati veje, na kateri sam ^\]0V TANJA Priloga Dolenjskega lista ■■■■■■ OBE NAGRADI V NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 17. nagradne Križanke izbral Franca Zamana in Fran-; a ”avlanoviča iz Novega mesta. Zamanu J PriPadla denarna nagrada, Pavlanovič Pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajence-ma čestitam«- Rešite današnjo križanko in jo pošljite PASAT' melanin SoaS-nS:asehanahoret: Sv« ni bil m‘ nism, ustvarjen za našo osebno korist in 0 nu svetu za svojo osebno korist. D. ERIČ HOBSBAWN Preprounm0(!e1ieSa novmar}aje v tem, da je ySa, n , ■ MARKO CRNKOVIČ neveniegtf16 V razdelJen na ornega in Do not, TARAS KERMA UNER Vsiživ. ANDREJ HIENG BRANKO GRADIŠNIK NAGRADNA KRIŽANKA 19 DCIIKJSKI UST DOLENJSKI UST D0LO4JSKI UST LJUBČEK IME VEČ RIMSKIH PAPEŽEV STAR HRVAŠKI PEVEC MIRO KMEČKO POSLOPJE MESTO V KANADI IZGUBA DELOV- NEGA MESTA SPELA ROZIN PESNIK IVAN ZAMEJSKI V AVTOR MfiFKD BOKAUC SLOV. MEZ- ZOSOPRA- NISTKA MILA ČRNO VINO Z OTOKA VISA UMETNA SNOV TELOVAD- NO ORODJE > MOHAMED HČI TENORIST DAR I AN TLEČA DGLARSK KOPICA PREMOČ PRIPEV PRIPRAVA ZA IMOBILIZACIJO UDA VELIKAN, KI GA JE UBIL DAVID NAJVEČJA PORTUG. REKA ROMUNSKI PISATEU MIRCEA IVAN. POTRČ AMER. GENERAL V OBEH VOJNAH MARK VERSKA POSTAVKA INDIJSKIH RELIGIJ BOKSAR LOUIS REKA V NORMANDIJI VILI VODOPIVEC GUMBI ZA LEVO ROKO PRI HARMONIK JAGGER SALOMONOV UGANKAR ZAČIMBA IZ MORJA GOVEJA ŽIVAL PLAMENIC RAZŠIRJE- NA ZELENA RASTLINA PETE SAMPRAS KRAJ PRI POREČU REZERVNO HRANILNO TKIVO V SEMENU PISATEUI-, CA. KI PRIKAZUJE STVAR-NOST Bizeljanci spet odkrivajo repnice sti k* že dalj časa prednjači v Sloveniji po visoki ostarelo- turizmn„’ f w,ača M)enie- Temelil m vinogradništvu, razvoju dobrih ™ podcz'ffa ohr“nmju tradicije. Bizeljanci želijo poleg 0Pozoril' n poijadtii še kaj posebnega. Obnovili bi radi ribnike, ter nu 11 m ptica čebelarja, ki ima tu eno treh gnezdišč na Balkanu zq Poljščine ^d'^ev' rePn^ce> v silikatni pesek vkopane kleti nu ‘n ie im!'.?C nckdaJ slovelo po dobrem vi-ju, v Loj. in 0 SV0JC predstavništvo na Duna-^efeka vin-U m Ncw Po vojni so sc * Poreklom U ?°P^a v velikih količinah vina nekateri'itdrUr°d'A nc Povscm- saJ so dušo, kar n ,lze'Janc' negovali za svojo b° b nek,? danCS kar Prav Pride- “Morda Ccrkevsv generac'j prej moralo oditi za da bo na Bizeljske?’'i razmišljaJ° prepričani, ^°vega mest r‘l,kcm z družino preseliti iz dogradi , a na rodno Pitijsko, kjer ima tri Posestva 3J?lh 7 ha zcmlJ'c- Obdeluje Posestvo s ? P° cg očetovega je kupil še iV°jegas,arrUS?no domačijo ter posestvo bizeljskim Ja occ,a v Brezovici, malo pred NjCC(??.8a.Je kupil od strica. Vs ntib?i;drUŽma zasadila 15.000 trt n,,i na sorte t-ea[en’bsort’ n‘so Pa pozabili “Če-TakonH?^JC SOJ’1 in spoštoval stari ?<*, mmeni ^C?CJ0sivi pinot, dišeči trami-■rancoski ,,.,mUskat’ sovinjon, renski rizling, 1,1 Zeleni silvanecneUbUr8er’rumeni P'aveC n OkrooVif ^0t kotel na(l ribniki Brezovici ,,.; !cliko posestvo Graben v ga; Na njtm n °?no še bo nekaj posebne-fPznanibin? ■ daJ rastel najbolj znani in k°maj n???1.muškat na 'etn kOndb. Leži 'S|ne, kar bi?,d° 720 mctrih nadmorske ?renižk0 vo 10 °biča[no za vinogradništvo aPrt. Za’Vd?,dar je Graben z vseh strani j °iklimo n-.- C®a 'ma “redno ugodno mi-?C(lno r'edk VCC t0P*°tnih ur v tej okolici, lestvi, 0 Pozebo in tudi toče na tem h raviia a Pomnijo razen leta 1993, ko je 3 bizeljski, '!CV miude družine Šekoranja •^'nofin??’ da ic Pobelila posestvo. ^iklažoi| ? obdelujejo z mulčenjent -?Qi.ev!|nja ivncga materiala in z malo dog-> V'n°gr;idi 3 S° oblikovali dolino posajeno .Celjske ’S0 morali poskrbeti za velike j-.očviije t: cm,ke, saj je bilo na eni strani ,'alikrem 1?8a P°krili in zravnali. Silikat-So7 da suša ipC.VPfsek zadržuje vlago v tleh, U sadili s ,^k0 Pr'de trti do živega. Ko -000 trt, se le 4 niso prijele! tudi delno že uničene (ena takih je Mateko-va repnica nedaleč stran od posestva Graben). Nekaj je takih, za katere se sploh ne ve starost. Šibka stran repnic je bil od nekdaj vhod. Če ta ni urejen, se repnica zruši, zato so ljudje vhode zidali ali jih stesali iz lesa ali pa tudi obokali z opeko. Šekoranjeva repnica bo za buteljčna vina V kratkem utegne postati privlačna zanimivost na začetku vinske ceste ravno Šekoranjeva repnica, ki so jo kopali 1993. in 1994. leta. Gre za pravo umetnijo v pesku, saj so uporabili tradicionalno idejo, delali po starih navadah, vendar uporabili tudi sedanja znanja. Tako je nastala podzemna vinska klet z razsežnimi prostori 10 do 12,5 metra globoko pod zemljo (peskom). V repnico se vstopi pri zidanici skozi “sončna vrata”, ki jih po stari tradiciji spet vzidavajo na vinske kleti. Stopnice vodijo navdol v prvi kletni prostor, katerega strop je pod ravnijo Na koncu vinogradov, ki se spuščajo od zidanice v “graben”, je močvirna dolina Ribniki. Ni težko uganiti, po čem je dobila ime. Tu so imeli nekdaj grofje 45 ha ribnikov, o čemer še zdaj pričajo brane spodaj. Janez Šekoranja je dva izmed ribnikov že obnovil (žal se mu je prvi spraznil), eden od spodnjih sosedov pa je združil močvirni del petih posestev in napravil ribnik velikosti 200 krat 100 metrov. Bizeljanci želijo zdaj aktivirati zadrugo, počistiti grmovje po močvirju in spet postaviti ribnike. Po nekaterih ocenah 1 ha take- „ -------v_c uu lui.zcm na Kmetin naprcaovai ga ribnika z ribami prinese toliko dobička zemlje, kar poleti preprečuje vdor toplega ,ako> kot si mnogi žc)i:0> bo pri Šekoranjevih kot 4 ha renskega rizlinga najvišje kakovo- zraka v nrnstnr »_ __ ........... sti. Ribe iz takih ribnikov, v katere priteče voda skozi silikatni pesek, ki jo očisti kot filter, dosegajo v tujini menda najvišje cene. Kleti v pesku - čudo z Bizeljskega In zdaj še posebnost, ki sojo na nedavni predstavitvi Bizeljsko-sremiške vinske turistične ceste možje iz Ljubljane predstavili kot svetovno znamenitost. Gre za repnice, jame, ki so jih tamkajšnji prebivalci po tradiciji skopali in izpraskali v silikatni pesek, tako da so dobili neke vrste obokano klet, ki je služila za spravilo poljskih pridelkov, sadja in drugih živil, ki jih danes spravljamo v hladilnike. Domačini pravijo, da se v repnicah poljščine ohranijo tudi čez poletje, V njih so shranjevali tudi meso, medtem ko jabolka ostanejo uporabna vse do julija kot v pravi hladilnici, in to brez predhodne kemične obelave. K temu pripomore stalna temperatura in s tem tudi stalna vlaga v repnici. Če je le pravilno napravljena, je v njej vse leto okrog 12 stopinj Celzija, temperatura pa niha le za dve stopinji. Hribi tod okrog so bili nekdaj ob robu Panonskega morja, zato jih sestavljajo de-bele plasti silikatnega peska, ki ga preseka- « jo tanjše plasti laporja. Ob kopanju repnic p človek lahko naleti tudi na izredno dober g črni premog ali pa na ostanke školjk iz nek- P danjega morja. Po besedah Janeza Šekora- u. njejc na Bizeljskem ohranjenih še okrog 100 *- *»:■» -a /* VI takih repnic, nekatere domačini še vedno s R°n Žmavc še vedno uporablja repnico iz leta 1900 za shranjevanje poljščin. V njegovem ..................... " ■ podzemnem kraljestvu je prostora za hrambo 15.000 steklenic vina zraka v prostor. “Uporabili smo princip dimnika in naravne ventilacije. Cevi smo napeljali pod dnom repnice, tako da sc topel zrak že ohladi, preden pride v prostor. To je energetsko gotovo najcenejša klet. Pesek izpareva vlago, kar jemlje toploto, tako da imamo v repnici stalno od 8 do 8^5 stopinj Celzija,” je pripovedoval Janez Šekoranja, ko nam je razkazoval podzemno čudo. Repnico so gradili po starih postopkih, razvaja, prav tako nc žuželke. Če bo turizem na kmetih napredoval ...so, kot si mnogi želijo, bo pri Šekoranjevih še živo. Vinska klet, ki jo še kar po staro imenujejo repnica, bi lahko privabila marsikaterega popotnika. Ob dobrih vinih, morda ribah iz obnovljenih ribnikov, divjačinskih golažih, pršutih in salamah ter ob domačih kruhih ali odojku iz krušne peči, ki sojo tudi vkopali v pesek, mu gotovo nc bo treba zapustiti teh krajev praznih rok in lačnega želodca. In ko bo tako, bo Bizeljsko spet tisto staro, polno življenja. BREDA DUŠIČ GORNIK ie 4 niso prijele! pridom uporabljajo, druge so opuščene in Priloga Dolenjskega lista 13 praktični praktični KRIŽ praktični /S, . praktični / , 1 pRoj Z domišljijo do novega videza Nova oblačila so v prodajalnah vse prej kot poceni. S kančkom šiviljskih spretnosti in zvrhano mero domišljije pa si lahko sami ustvarite nov spomladanski videz in to s pomočjo oblačil, ki jih iz kakršnega koli razloga ne nosite več. Tako lahko plašč, ki je obležal v omari, postane brezrokavnik za prehodno obdobje. Odparajte mu rokave, ga nekoliko skrajšajte, pod njim pa oblecite moden rebrast pulover. Brezrokavnik lahko naredite tudi iz blazerja ali jakne. Dolge majice ali puloverje odrežite pod prsmi in jih oblecite čez bluzo ali pulover. Z manjšimi dodatki lahko povsem spremenijo videz nejjogrešljiva oblačila iz džinsa. Tako lahko na primer na kavbojsko krilo našijete čipke in dobili boste oblačilo v romantičnem slogu, ki je zelo v čislih. Prav čarobno lahko spremenijo vaš videz različni modni dodatki, pa naj gre za ruto, klobuk, broško, pentljo, naramnice, torbico, nahbtnik ali ustrezne čevlje. II za kar so si pripravili tudi posebno orodje. Kopali so s krampi - pet mož je, preden je skopalo en tekoči meter, vsakega od petih krampov obrabilo za centimeter. Če so po pesku zamahnili v temi, se je vse iskrilo. Po grobem izkopu so klet s posebej napravljenimi orodji še dodobra izgladili, tako da so dobili gladko obokan prostor. Ves izkopani pesek so ročno znosili iz jame. Iz prvega prostora vodijo stopnice še dva metra nižje, kjer je še drugi podoben prostor. Ta je za razliko opremljen še z vmesnimi opečnimi zidovi in policami, ki čakajo na buteljke vina. V kleti bo prostora za 15.000 buteljk, trenutno pa imajo pri Šekoranjevih pripravljenih 4.000 litrov vina za stekleničenje. In to kakšnega vina! Ta repnica, kot pravijo poznavalci, edinstvena v tem koncu sveta (podobne kleti menda v kredne plasti kopljejo še na Francoskem), bo služila za shranjevanje in staranje predikatnih in arhivskih vin, za negovanje katerih se vse pogosteje odločajo tudi bizeljski vinogradniki. Sicer pa je takšna klet uporabna še za marsikaj drugega. Šekoranjevi so poskusno pod pesek spravili salame, saj zadrži vlago, plesen pa se tu ne Kokošja juha z zelenjavo Za kosilo za več oseb potrebujemo: 1 kokoš, 2 čebuli, sol, šopek jušne zelenjave, nekaj poprovih zrn, lovorjev list, 1 cvetačo, 35 dag brokolov. Oprano kokoš damo v lonec skupaj z očiščeno jušno zelenjavo, lovorjevim listom, poprom in zalijemo z vodo. Posolimo. Kuro kuhamo dobre pol ure, potem brokole in cvetačo razdelimo na majhne cvetove. Kokoš vzamemo iz juhe, juho pa precedimo v drug lonec. V juho damo brokole in cvetačo in vse skupaj kuhamo 10 minut. Medtem ločimo kokošje meso od kosti, kožo odstranimo, meso pa zrežemo na koščke in ga damo v juho. Juhi lahko dodamo tudi razne kuhane testenine, riž ali pa vodene žličnike, ki jih pripravimo iz moke in vode. Gosto testo z majhno žličko zakuhamo v slan krop, kuhamo 10 minut, odcedimo in dodamo juhi. Ponudimo. Milnica zaduši ščitaste uši Izostrena ekološka zavest uči, da se je, kjer je le mogoče, treba izogibati uporabi kemičnih pripravkov v kmetijstvu, kaj šele na vrtu ali cvetličnem loncu. K sreči so rastlinski škodljivci in bolezni občutijivi tudi za manj strupene snovi, kot je na primer raztopina mehkega mila. Ščitaste uši ali kaparji se pod milnico zelo neprijetno počutijo, še več: lug jim prodre skozi dihalne odprtine in jih zaduši. Torej lončnice lahko obvarujemo pred ušmi že z milnico, na večjih gladkih listih pa se jih je mogoče znebiti celo brez nje. S krpo se jih da prav lepo odstraniti, v tem primeru ostanejo pri življenju vse druge koristne žuželke, kot na primer pikapolonica, ki je tako koristna in učinkovita uničevalka uši, da jo v Kaliforniji pa tudi drugje že namenoma umetno razmnožujejo. j , Enocevni ■*■• ogrevalni sistem Glede na število cevi ločimo eno- in dvocevne sisteme ogrevanja. Pri dvocevnih sistemih potekajo do vsakega ogrevala dve cevi, dovod in povratek. Pri enoccvnih sistemih pa poteka do ogreval ena sama cev. Tako pri dvocevnem sistemu v vsa ogrevala vstopa voda enake temperature, medtem ko pri enocevnem sistemu v vsako naslednje ogrevalo prihaja hladnejša voda. Da dosežemo enako oddajo toplote, se povečuje površina ogrevala. Pri enocevnem sistemu smo omejeni s padcem temperature, tako povezujemo nekaj ogreval v posamezne zanke. Ko ste v dilemi, kakšen sistem ogrevanja bi vgradili, poiščite energetskega svetovalca, ki vam je na voljo z brezplačnimi nasveti in predlogi v Energetsko svetovalni pisarni v Brežicah tel. 0608 62 050, int. 256, ali v Novem mestu, 068 28 866. Energetski svetovalci vam bodo z brezplačnimi nasveti in predlogi pomagali rešiti vse probleme z energijo v vaši hiši. ran MERCATOR-KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA, z.o.o. Cesta 154. brigade 2 68330 METLIKA OBJAVLJA po sklepu upravnega odbora z dne 24.3.1995 LICITACIJO osnovnih sredstev: Izklicna cena 1. Traktor IMT 533 2. Sejalnica za žito OLT 3. Krožna brana 4 m, 1984 4. Predsetvenik RAV, 1984 5. Tribrazdni plug OLT, 1984 6. Dvoosna traktorska prikolica 7. Cisterna za vodo, priprežna, traktorska 8. Trosilec mineralnih gnojil MLAZ, vlečni 9. Osebni avto LADA 1300 C, 1985 10. Žitni kombajn ZMAJ 142 RM z adapterjem 11. Škropilnica RAV 660 lit. 12. MulčerSM 200 13. Odrivna deska za sneg z konzolo 14. Podrahljač 15. Silokombajn SK 80 S 16. Sortirnik krompirja 17. Dognojevalec za koruzo IMT, potreben poprave 5.000,00 SIT 18. Traktorske verige 10-28 18.000,00 SIT 19. Traktorske verige 14-28 20.000,00 SIT 20. Gozdarske verige 14-28 20.000,00 SIT Na znesek kupnine je potrebno obračunati in vplačati prometni davek v višini 5%. 150.000. 00 SIT 30.000. 00 SIT 180.000. 00 SIT 180.000. 00 SIT 80.000. 00 SIT 20.000. 00 SIT 30.000. 00 SIT 140.000. 00 SIT 40.000. 00 SIT 1.600.000,00 SIT 100.000. 00 SIT 160.000. 00 SIT 65.000. 00 SIT 80.000. 00 SIT 100.000. 00 SIT 10.000. 00 SIT 21. Peč STADLER 100 kW na tekoča goriva 10.000,00 SIT Na znesek kupnine je potrebno obračunati in vplačati prometni davek v višini 10%. 22. Črpalka za vodo MIO Standard 35.000,00 SIT 23. Električni brusilnik 16.000,00 SIT 24. Montirka za kamionske gume UNIVERZAL 30.000,00 SIT Na znesek kupnine je potrebno obračunati in vplačati prometni davek v višini 20%. Licitacija bo v ponedeljek, 15. maja, ob 10. uri v Mestnem Logu v Metliki pri kmetijskem servisu, kjer si bo eno uro pred licitacijo možno ogledati sredstva, ki so predmet prodaje. Pred pričetkom licitacije so dolžni vsi interesenti položiti varščino v višini 10% vrednosti sredstva, ki ga nameravajo licitirati. Osnovno sredstvo, ki ga bo kupec izlicitiral, je dolžan vplačati in prevzeti v roku 8 dni po dnevu licitacije. Blago je kupljeno po sistemu VIDENO-KUPLJENO, kar izključuje kasnejše reklamacije. ^ celica DO AVTOMOBILA CITROEN ŠKODA LADA BREZ GOTOVINE s kreditom Krekove banke na 4 leta NOVO MESTO: KANDI1SKA13, TEL: 06S 322 066 KO PRIČAKUJETE VEC, IZBERITE KVALITETNO PONUDBO ! SPOMINI Nfl KONfC VOJflf Neizprosno beži čas. Kar ne morem verjeti, da ježe 50 let, odkar smo bili osvobojeni. Maj 1945, to je bila svoboda po časih, polnih strahu in grozot, kakšme lahko danes vidim na televiziji v naši bližini. Bili smo razbita družina. Ko se je fronta z vzhoda vse bolj bližala Nemčiji, smo bili še v lager-ju, potem pa smo šli peš okoli 80 km proti Poljski. Med tem časom smo morali delati v nekdanji pljučni bolnišnici v smre- lOdkgpšenice, malo kruha in tri četrt kilograma klobase, vendar nismo smeli veliko jesti, kjer smo imeli želodce skrčene. Jedli smo tudi krompir, ki so ga naši mladi naprosili od ljudi. Nabirali smo tudi regrat in ga napravili s toplo krompir-jevko in krompirjem. Vozili smo se skozi Češkoslovaško globoko v Ukrajino in potem nazaj na Madžarsko, v Romunijo in končno čez Vršac v Belo Cerkev, kjer nasje na postaji kovi hosti. Tja so privažali pričakala godba, šolarji in ranjence z bojišča. Vsakdan veliko Slovencev, ki so bili jih je šlo nazaj v zaledje okoli med vojno izgnani v Srbijo. 400. Ženske smo delale v Med njimi je bil tudi gospod kuhinji, moški pa pri bolni- Selar, trgovec iz Krškega, kih. Obiskali so nas tudi mladi Bilo je zelo slabo, žlic fantje, ki so prišli v Belo smo imeli samo osem. To Cerkev na letalo; odhajali so je bilo komaj za zdravnike, namreč na šolanje v Mo- Hrane v bolnici ni manjkalo, saj je bilo dovolj krompirja in zelja, za meso pa so sproti streljali živino, ki je je tudi bilo dovolj. Nebo nad nami so vsakdan preletavali avioni. skvo. Domov še nismo mogli, ker so bile proge razbite in so ponekod še bili spopadi. Po treh mesecih čakanja smo nazadnje le odšli na pot domov. Vozili smo se deset Čez nekaj dni je prišel dni vživinskih vagonih. Do-nek človek in povedal, da ma nas na postaji ni nihče pripravlja vrnitev domov, vendar ga ni bilo več nazaj, zato smo se kar sami odpravili proti domu. Najprej smo šli peš, potem pa smo pričakal, da bi nam stisnil roko kot v Banatu. Bili smo brez mnogih stvari, saj je večji del naše osebne imovi-ne ostal spakiran v tabo- po več dneh čakanja dobili rišču. Oče je bil že nekaj ča-štiri živinske vagone, ki so sa doma, tako da ježe nekaj bili polni miši in bolh; ti “pri- posadil, sicer pa ni bilo ni-jatelji ” so nas spremljali na kogar, ki bi nas vprašal, če vsej poti preko Poljske. Včasih smo na slepem tiru stali tudi pet dni. Prvo hrano smo dobili na veliki ponedeljek v Lembergu v Galiciji, kjer je padel v prvi svetovni vojni moj stari ata. Dobili smo vsakpo kaj potrebujemo, leg. Štan-car z Vidma je prišel popisovat, če imamo kaj mark, a smo zadnje zamenjali že v Beli Cerkvi. Taki so moji spomini na konec vojne. A KNJIŽNA POLICA Ujetniki preteklosti Kaže, da je zanimanje za knjige, ki obravnavajo aktualna družbena in politična vprašanja, med bralci kar precejšnje, saj jih sicer ne bi založniki kar eden za drugim uvrščali v svoje programe. Založba Mihelač pri tem seveda ne stoji ob strani. Pred kratkim je postregla bralcem z zanimivo in pozornosti vredno knjigo dr. Franceta Bučarja UJETNIKI PRETEKLOSTI. Avtorje eden od vodilnih mož slovenske pomladi, bil je prvi predsednik skupščine osamosvojene Slovenije in je soustvatjal novo slovensko državo v njenih pravnih temeljih, je eden redkih poslancev, ki ne zastopa ozkih strankarskih interesov, človek, ki je sposoben videti celoto in ne le posameznosti, poslanec, ki pri svojih odločitvah razmišlja o interesih vse slovenske dežele, je skratka človek, ki mu zaupamo. Kot cenjen strokovnjak ter kot človek, ki mu politika ni načela osebne moralne integritete, je vsekakor vreden, da mu prisluhnemo. Kol rdeča nit se skozi vso knjigo, v kateri analizira dogajanje slovenskega prehoda iz jugoslovanskega totalitarnega socialističnega sistema v samostojno demokratično slovensko državo, razpleta avtorjevo zavzemanje za uveljavitev etike tudi na področju politike. Ugotavlja namreč, da je pri nas moralna kriza tako na osebnostni kot na družbeni ravni, hkrati ko sc mu iz analize sedanjega družbenega stanja kaže, daje potreben nov močan miselni preboj. Znašli smo se na razpotju in odločiti se moramo, po kateri poti naprej. Seveda vemo, da v demokracijo in v Evropo, vendar pa se moramo za to tudi primerno usposobiti in odgovoriti na nekatera bistvena vprašanja, ki se nam kot moderni družbi zastavljajo. Pri nas je ta čas žal tako, da stranke niso sposobne dajati celovitih in ustreznih odgovorov, ker prav vse več ali manj razstejo na miselnem humusu idej iz preteklosti. V tem pogledu smo torej ujetniki preteklosti, kot bralca opozarja naslov knjige. Ta vozel pa moramo razrešiti, pri čemer je potreben ponovni etični in miselni angažma slovenskih intelektualcev. Bučaijeva knjiga tako izzveni kot poziv k angažiranju slovenske inteligence, ki se je po Bučarjevem mnenju prezgodaj umaknila iz družbenega življenja v ožjem smislu. MILAN MARKELJ izid svoje nove knjige, pesniške zbirk SALOMONOV PEČAT. Gre za dvojezično izdajo, pesmi pa je v slovenščino prevedel Jure Potokar. Kol založnika sta navedena Založba Mihelač in Društvo slovenskih pisateljevi katerega častni član je Osti. Zbirka Salomonov pečat je H' naslovljena Dnevnik nespečnosti-^ njo vzpostavlja pesnik še intimnejše razmerje z rojstnim Sarajevom, Mestom, ki gaje razrušila vojna in ga la“° rekoč ni več. Če je v prejšnji zbirki,v Sarajevski knjigi mrtvih, zgrožen ugotavljal, da je njegova pesniška besede izgubila dom in domovino, je: oboje zdaj spet našel v pesniškem jeziku. Upanje najdeva pesnik v spominih M sanjah o življenju, v katerega seje* krvjo in smrtjo zasekala vojna. . jnolosk' Pesmi v tej knjigi so mom pogovori pesnika z nekdanjim111 sedanjim samim seboj in najbližjim1 mestu, ki ga ni več, ter v krajih, In5 pesniku blizu in dragi. Govorijo o materi, kije ostala sama in počne Mlu vojni iste stvari kot prej, o prvi ljube2 ni, ki počasi umira v Sarajevu, posebnežih, a tudi o “usodnih fonb vrstnikih mojih, književnih sopotnik1 »i od katerih eni napadate in drugi bram te mesto”. Nagovarjajo pa tudi P*;, nike, ki jim je bila pesem, kot njem ’ edini dom: Cvetajevo, Ujcviča, Koche ka, Čelana, Šalamuna, Zupana in veda Kosovela. Pcsnikscvživljavn pokrajino, diha pod novim nebom1 naseljujejo ga optimistična obču J • Toda kjerkoli je in diha, ga spreiW poezija. Na kraških tleh seveda Ko ^ velova. Oglaša se z glasom burje.. zvočnimi prsti mi greš skoz lase/ si skoz lase z zvočnimi prsti / šla njeM| čigar beseda spremlja vsakega / sa tarja po tej lepi pokrajini”. Ostijcvc pesmi bralca prepr . pretresejo, posebno še zato, ker v g vorici najgloblje pesniške in int|nl osebne stiske ubesedujejo Pr0l',Tnc tiko, ki je temelj človeškega (sa® ibleM3' spraševanja v časih tega stoletj^v^ IVAN ' ■ Društvo piscev zgodovine NOB jev obletnice konca vojne izdalo drugo knjigPhJjjtS Marjana Učakarja-Ljuba NA KONCU N POTI. Salomonov pečat ■ Pri Znanstvenem inpublkisriririj1’ J. izdali štiri knjige: prevode knjig Martina n horna MUSSOLINI IN FAŠIZEM in v KRAC1JA IN DRŽAVIJANSKA VOJI™ ŠPANIJI 1931-39 in HITLER IN NACI^V cka (learvja ter slovensko delo SPOMINI - SVOBODE Rudolfa Hribernika-Svaruna Pri Enotnosti je izšla knjiga izb12 jev Tineta Hribatja SLOVENCI KOT NAL Lanskoletni nagrajenec Vilenice, sarajevski pesnik Josip Osti, je doživel v Ljubljani, kjer se je udomil po začetku vojne v Bosni in Flercegovini, dela: meta Hribarja SLOVENCI KU».|V jm - Cankarjeva založba je izdalatri -riiR-A. Gabriča SOCIALISTIČNA KUD (Z NA REVOLUCIJA, B. Godešc KDI »ORNI! NAMI,JE PROTI NAM in A. Hafner, mestu arabskega sloga. 3 ameriške dolaije, divjala devalvacija. Za Prijatelji “B”, kot sem poimenoval ljudi v Egiptu, bilo treba odšteti na srečo le 2 dolarja. Ker _ (t) ki so prosjačili za denar (bakšiš), otroke, ki so vsiljivo cene še vedno take, kot jih je obljubljal vodič, Jc ^ prosili za svinčnike (ben) in bonbone (bon), so tu izginili, hkrati pa je izginil tudi moj nelagodni občutek ob srečanju z njimi. Življenjska vloga, vloga velikega, obveznega darovalca, v katero so skušali ti prijatelji potisniti vsakega tujca, mi ni in ni šla od rok. Kmalu ”........, jv I- pomenilo 30-odstotno zmanjšanje sicer s stra pričakovane draginje. Skrivnostno mesto kogar, ki ima v potnem listu izraelski pečat, zaprta me je zapustil tudi drugi strah. Pri menjavi denarja ,vib!3- V daljavi so pravljično razgibane gore žarele v večernem soncu. Njihova rdeča barva je v večerni svetlobi postala še bolj izrazita. V dušo se mi je vselil nemir, kajti romantična slika pred menoj je obljubljala nekaj novega, velikega. Mrtve kamenine pod menoj so v svojih nedrih skrivale skrivnost izginulega mesta, mesta Petre, kije prav po tej značilni barvi skal dobilo tudi svoje ime. V pričakovanju naslednjega dne sem pozno zvečer v hotelu “Mussa spring” v vasici Wadi Mussa utonil v nemiren spanec. V deželo Jordanijo, ki je s 95.000 kvadratnimi kilometri površine in z 2,7 milijona prebivalci mejnik med Sredozemljem in notranjostjo jugozahodne Azije, sem vstopil skozi edina afriška vrata, ki vodijo dežela. Obmejni policisti skrbno prelistajo vsak potni list, njihov vprašalnik za pridobitev vize pa je poln sumničevih vprašanj. Ta mala dežela, ki je samostojna od leta 1946, je na viharnem ozemlju v stalnem krču strahu izraelsko - palestinskega spora. Za svoje relativno blagostanje se ima ljudstvo sicer revne dežele zahvaliti svojim kraljem, ki spretno izbirajo svoje botre, najprej Britance, Američane in sedaj bogate arabske dežele, prav tako pa je tu dobil svoj novi dom tudi del kapitala, ki se je umaknil iz razbitega Libanona. Spodrsnilo je le današnjemu kralju, ko se je v zadnji vojni v prostorskem precepu med Izraelom in Irakom odločil za Irak. sem ugotovil, da je v deželi po izidu popotniškega Noč v vasici Wadi Mussa je bila sveža, prllV1 £ goslov po vroči neprespani noči prejšnjega d Aqabi. Nič več nadležnih beračenj Kot posvečeni beli bog sem imel na obeh mejnih 1 ........’ ---J rvvji vvcu uug stili uiiui im uucu rncjnin iz egiptovskega pristanišča Nuvveiba preko Rdečega prehodih posebno čast, da so me spustili mimo dolgih morja v pristanišče Aqaba. Prostor pod soncem na palubi ogromnega trajekta sem delil z mnogoštevilnimi Egipčani, ki so odhajali v sosednjo deželo s trebuhom za kruhom, pregnani zaradi žalostne zdomske usode.Puščavska dežela, nad katero neprestano visi Damoklejev meč suše, jim s svojim krhkim bogastvom obljublja zgolj preživetje zanje in za njihove najbližje v egiptovskem siromaštvu.Ozemlje, ki ga biča najbolj vroče sonce, je dobi- --i V. • čakajočih vrst v usodo vdanih Egipčanov. Tako so mi bile prihranjene dolge ure čakanja v zatohlem in vročem obmejnem hlevu za človeško živino. Časovno nisem pridobil ničesar, kajti ladja je počakala zadnjega v tej dolgi človeški verigi. Po enournem pešačenju od pristanišča do centra Aqabe (nisem hotel popustiti oderuškim taksistom!) sem obstal na moč osupel. Bil sem v Švici Bližnjega vzhoda. Nered in umazanijo Egipta je tu zamenjala ' :i’ it Aqaba, vrata v Jordanijo Priloga Dolenjskega lista 14 on x oo c: tr oo>d £ c cz. c E E PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV V forumu LDS se še zavzemamo 23 zaprtje nuklearke Izjava ob obletnici jedrske ^J^sreče v Černobilu 51o2doTi'ap-reddevetimiletijcPn-ČernobnfJfv V Jcdrski elektrarni PrvomaicV a^ratn-‘ ?ovietsk> zvezi, "evaii v ,,rAi?raZniki so takral m>-m%va'r^CmVzdu^u‘nobPre-hudo nevarnem^™ lmaglnarnem, a PHbliža in rem’kar se.nam nevidno vsega ic v škoduJ®-.Naijbolj od kovalo infn lstlkl. Prazntkih primanj- 10 najbolj SM7nJi^iSti’ k‘naj bi sc na najbolj zman^J !’• poslcdlce kar dunajske AoinV--h' NucNct- glasil° giio. in , .^Senaje za jedrsko ener- jelbilopreVp nikol‘ni bil° več to.kar Sije s°cer rL °m5lorji * * * Jcdrske ener-Zahodno indhPi>Ud?r-iaj° razliko mcd ‘ehnoloeiio bA J 'nfcriomo vzhodno la nesreča v ^Je ’udi "jim zgotli-JedrskecentAV na °toku ,reh milj. Iik° tveganje dC p0men|j° vedno ve- Ve^i°nezp(f(t!1' Rus'ja in ob vsakršni več Je& je,e!’OStavno ne bi bilo ^1®S55£!13S: "jaki niso enmni0 ‘Cm nitislrokov' zeniamo0!kem forumu LDS se za- p5n razvoja teTza'?' “ ,r?jnostni Prtje nuklparu čimprejšnje za-"aše življen,>rke' v.sekakor bi bilo a° je tudi da jer,nejže brez nje- Jas-^-'rertio S svoJ,m> močmi ne karPredvinP e preJ kot v 10 letih P? fa^ere^jg * *"di ?menjeni zakon] i Jeno ra/JI1.,at:sedaj zbira denar za arne v KrfkemPKJa Jcdrske elek- alfred Železnik v, ekološki forum LDS ^ avtobusom Mina izlet! daje 'sk,,da' epikovzam,tttLran,h vse,t 46 yv^snbusniuie‘-N°> !l na začetki!?1 l^nbra ,Q§°iovo ni h oktohra vreme a*ag$ssss nik ^joje računal- ^*S53SMR f 0 odgovori dna v ,eden pri- ffial na kla%kl jeseni od- te*šSsixt&r rove 14, Trebnje Počastitev obletnice zmage ni zaradi nas Poziv Ivana Dolničarja Nekatere naše občinske organizacije in posamezniki naslavljajo na vodstvo borčevske organizacije zahteve, naj ZB sredi maja sama organizira v Ljubljani zbor brigad in odredov, ki so pred 50 leti osvobajali Slovenijo in naše glavno mesto. Takšna reakcija borcev ter drugih udeležencev NOB in žrtev fašističnega nasilja je ob poizkusih razvrednotenja tega odločilnega obdobja slovenske zgodovine razumljiva in upravičena. Vendar sodim, da nam, nekdanjim partizanom, ni treba ne pred slovenskim narodom ne pred evropsko in svetovno javnostjo ponovno dokazovati, za kaj smo se v drugi svetovni vojni bojevali. Bili smo na strani sil, katerim je pomenila zmaga nad fašizmom enega izmed temeljev demokratične evropske in svetovne ureditve. Zato smo tudi dali pravočasno pobudo slovenski državi, da naj zaznamuje zmago nad nacifašizmom kot vsesplošni slovenski in državni praznični dan. V pismu Državnemu zboru nismo predlagali nikakršnih zmagoslavnih parad ali kakšnih drugih podobnih oblik zaznamovanja tega zgodovinskega dogodka. Izrazili smo le pripravljenost, da po svojih močeh prispevamo k dostojnemu zaznamovanju te obletnice, ki pa naj jo organizira država. Se naprej ostajamo prepričani, da tega ne moremo opraviti mi namesto nje, temveč le država, podobno kot drugod po Evropi in svetu. Naša obveza pa ostaja, da se teh prireditev udeležimo. Zato ponovno pozivamo vse nekdanje borce in druge udeležence NOB kakor tudi vse žrtve druge svetovne vojne, da dostojno, z množično udeležbo na osrednji proslavi, počastimo ta naš vseljudski državni praznik. IVAN DOLNIČAR, predsednik ZZB NOB Slovenije Zdaj bolj razdvojeni kot med vojno Ob poklonitvi žrtvam NOB na Malkovcu - Ne poznam primera, da bi legisti in kasneje domobranci izpustili enega samega ujetega partizana ali ranjenca Ob 50. obletnici zmage nad nacifašizmom in 53. obletnici masovnei-šega odhoda v partizane 21. aprila 1942 smo se zbrali pred spomenikom 52 padlim partizanom in žrtvam na Malkovcu borci Prvega dolenjskega bataljona, Gubčeve brigade, ZDO in jurišnega bataljona 15. divizije. Z nami so bili tudi predstavniki borčevskih organizacij iz Sevnice, Mokronoga in Krmelja pa seveda svojci in domačini. Ob tej priložnosti smo obljubili, da se bomo tega dne vsako leto spominjali in se zbrali na Malkovcu. Pogrešali smo recitacijo ali pesem šolske mladine; vsaj iz pietetnih razlogov in zaradi zgodovine tega kraja bi najbrž moral kdo za to poskrbeti. Glede razvpite sprave, ki jo izrabljajo politiki, pa smo se spraševali, kdo in s kom se naj spravlja. Če gre za partizane - borce odredov in bri- partizane - borce odrei gad, potem samo nekaj primerov de janske sprave, ki je bila opravljena med NOB. Ko smo v maju 1942 zajeli privHmeljniku oboroženega kaplana Šinkatja, ki je vohunil za partizani, je bil po krajšem zaslišanju izpuščen, toda že po 10 dneh je popeljal skupino 13 ljudi v legijo smrti t.i. štajerski bataljon. Gubčevci smo se spravili takoj po formiranju brigade, ko smo v Suhi krajini, v Hrastovem dolu in okolici razorožili in spustili domov večje število legistov. Cankar- strani Robkove čete Zapadnodolenj-skega odreda že na Stanu, ko smo se prvič srečali v Sloveniji s plavo gardo, in 30. julija 1943, ko smo v Družinski vasi zajeli plavogardistični štab s 17 člani, med njimi polovico oficirjev. Razen trem znanim zločincem še iz štajerskega bataljona je bila ponude-na odločitev, da ostanejo v partizanih ali pa se vrnejo domov. Trije oficirji z art. podporočnikom Bogdanom Zaplotnikom (pozneje komandantom artilerijskega diviziona 15. divizije) so se pridružili naši vojski. Drugi pa so se odločili drugače. Nekateri so šli nazaj med plavogardiste, nekateri pa med MVAC v postojanko na Otočcu, med njimi tudi Janez Marn, (ne Črtomir), ki je leta 1942 dezertiral iz partizanov, vendar se mu ni nič zgodilo. Večina legistov, partizanskih ujetnikov, čeprav so sveto obljubljali, da ostanejo doma, se kmalu pridruži kolegom v svojih vrstah. Takih primerov je bilo še več, po drugi strani pa ne poznamo primera, da bi legisti in pozneje domobranci izpustili enega zajetega partizana ali ranjenca. Najmanj, kar se jim je lahko zgodilo je, da so bili predani Nemcem, ti pa so jih poslali v taborišča, v glavnem pa so končali pod noži in kroglami. Spomnimo se primera pri Cešči vasi leta 1942, ko je Kranjčev t.i. štajerski bataljon pobil 19 zajetih in ranjenih partizanov, kjer je bil navzoč že omenjeni kaplan Šinkar; ali Javorovice 1944. leta, kjer je komandir domobranske čete Uran pobil prek 30 zajetih in ranjenih partizanov bataljona Cankatjeve brigade; ali krutosti domobranske postojanke v Tr- jevci so se spravili, ko so prek 80 pripadnikov MVAC, zajetih pri napadu na Suhor, spustili domov ali pa so ostali v partizanih, tudi v Gubčevo smo jih dobili nekaj. Roka sprave je bila ponudena s Obkrožite “ne” za avtoceste Raje posodobiti ceste in zgraditi železniški križ VANDALIZEM PO GROBOVIH Ko sem bil v Mariboru, sem v cvetličarni kupil šopek, da ga odnesem na grob svoje drage nedavno umrle žene. Očitno pa je ta šopek nekdo namerno vrgel z groba. Kdor je to storil, je s tem vandalizmom pokazal najnižjo stopnjo primitivnosti in nekulture. A. NOVAK Sela, Semič Bralce in politike, ki izsiljujejo gradnjo avtocest, češ da nas bodo le-te rešile gneče, želim ofKizoriti, da to ne velja, saj so nove ceste le trenutna rešitev. Rešitev ni v gradnji novih cest, ampak je treba v ljudeh zbuditi zavest, da bodo puščali avtomobile doma in raje potovali kako drugače. Pred letom dni sem prebral izsledke tuje raziskave o tem, kaj avtoceste oziroma ceste sploh prinašajo, bistvo pa pove primer. Vzemite na primer 1.000 ljudi s prav toliko avtomobili in majhno mestno središče, v katerem je prostora za malo manj kot teh 1.000 avtomobilov. Če bi se vsi vozili, bi nastala huda gneča in ves promet bi zastal. Zato nekateri raje ne uporabljajo avtov, ker z njimi nikamor ne pridejo. Nato zgra-de v mestu nekaj novih parkirišč, obvoznico in več vpadnic v jedro ter s SPOMIN NA 29 POBITIH DOMOUUBOV - Zveza združenja borcev in udeležencev NOB Ljubljana in občina Velike Lašče sla sredi mogočih turjaških gozdov pripravili žalno slovesnost v spomin na tragične žrtve, ki so jih 4. maja 1945 pobili domobranci. Pred spominskim znamenju v Velikem Smrečju se je zbralo dva tisoč preživelih borcev NOB in svojci 29 pobitih domoljubov. Zbranim sta spregovorila velikolaški župan Milan Tekavec, slavnosti govornik je bil dr. Matjaž Kmecl. V kulturnem delu programa so nastopili: Parizanski pevski zbor, godba Slovenske policije, dramska igralca Dare Valič in Jože Logar ter učenci OŠ Primoža Trubarja iz Velikih Lašč. (Foto: M. Glavonjič) tem razbremene promet. Sedaj tisti, ki niso uporabljali avtomobilov, prižgejo svoje jeklene konjičke ter se prevažajo sem ter tja, saj vedo, da gneče ni več. Mogoče je kakšno leto ali dve res ni, potem pa spet pride in nove ceste spet povečajo promet. Čez nekaj let se vse ponovi. Promet bi morali pustiti, naj se sam zaduši, ne pa graditi nove ceste. In kaj nam bodo nove ceste še prinesle? Ob koncu vojne na jugu bo na desettisoče težkih tovornjakov oživljalo južna gospodarstva m tranzit v Turčijo ter Bližnji vzhod, ki zdaj poteka skozi Madžarsko, bo stekel čez Slovenijo po novih, lepih in mogočnih avtocestah. Vtis imam, da jim bomo zgradili le zato, da si gradbena podjetja malo opomorejo. Slišal sem tudi, da bodo turisti raje prihajali k nam. Ni res - raje bodo zahajali na jug! Zadnji dve ali tri dobre sezone so bile pesek v oči, ko pa bo na jugu mir, bo Portorož prazen. Toliko bolj, ko boste prišli iz Avstrije na hrvaško obalo v dveh ali treh urah. Slovenija naj posodobi sedanje cestno omrežje, za ves tranzitni promet na jug, ki bo, verjemite, tukaj čez dve leti, pa bi morali zgraditi železniški križ. Tako bo postala Slovenija neke vrste končna postaja s sprejemljivo čistim okoljem, ne pa umazana in asfalitra-na tranzitna dežela, ki je ne bo nihče P02"?1' M. B. Novo mesto • Včasih je bilo vse naše. Torej zdaj krademo svoje. (Jurič) • Svet je gledališče: prideš, vidiš in odideš. (Claudius) • Bogastvo je najmanjša stvar na zemlji in najmanjši dar, ki ga lahko bog da človeku. (Luther) • Sreča ni neusahljiva reka, ki bi večno tekla; sreča je blisk, ki izgine, preden ga človek opazi. (Oljača) žišču, ki je zverinsko pobijala ujete aktiviste in simpatizerje, na primer Franceta Majcna, Naceta Jurgliča, Strmoleta, Jermanšiča itd. Vztrajno spravljanje in vse, kar se v tej zvezi dogaja, vedno bolj razdvaja Slovence. Komu to koristi, zakaj obremenjujemo generacije, ki pri tem nimajo nič opraviti? Partizani ugotavljamo, da smo bolj razdvojeni, kot je bilo za časa okupacije. Tedaj se je vsaj vedelo, kje je kdo, kdo je na strani antihitleijevske koalicije in kdo kolaborira z okupatorjem. V letih 1945-1990 so se zadeve umitjale in je čas delal spravo, vendar nekaterim to očitno ni ustrezalo. LOJZE LENIČ-MILE Za cvičkarijo je denar, za proslavo pa ne Proslava na Javorovici Proslava L maja, kije vsako leto na Javorovici, je proslava v počastitev delavskega praznika; počastitev spomina padlih borcev 4. bataljona Čankatjeve brigade in praznik krajevne skupnosti Šentjernej je bila še pomembnejša, ker je bila hkrati tudi proslava v počastitev 50. obletnice zmage nad fašizmom. Organizirala jo je ZB NOV Šentjernej. Udeležba prebivalcev in pohodnikov je bila rekordna in Zveza borcev Šentjernej se za obisk in sodelovanje vsem iskreno zahvaljuje. Posebna zahvala velja šen-tjemejski godbi na pihala, recitatorjem, županu za pozdravni govor, profesorju dr. Avguštinu Lahu za slavnostni govor in pevskemu zboru Ajda. Proslava je bila dobro organizirana in je uspela, kljub temu da šent-jemejski občinski svet za proslavo ni odobril niti tolarja, istočasno pa je za kostanjeviško cvičkarijo (ki je v drugi občini) odobril znatno vsoto denarja. Zakaj? Zaradi politike? Nekaterim članom sveta je proslavljanje zmage nad fašizmom in obujanje spominov na narodnoosvobodilni boj vse prej kot prijetno. V občinskem svetu prevladujejo klerikalci in županu, ki sodeluje z vsemi ne glede na barvo, stalno mečejo polena pod noge. ZB NOV Šentjernej je na svet naslovila dve vlogi za prispevek borih 50.000 tolarjev, dobila pa ni nič. Zaradi takšnega odnosa članov sveta do našega članstva in ljudi, ki niso po njihovem okusu, jih javno kritiziramo. Upamo, da bodo našo pritožbo upoštevali, se zamislili in se do naslednjega maja poboljšali. ZB NOV ŠENTJERNEJ GREMO NA STOL! NOVO MESTO - Planinska skupina Krkinega trim kluba iz Novega mesta vabi vse ljubitelje planin v soboto, 20 maja, na Stol. Odhod bo izpred Krke v Ločni ob 5.30. Z avtobusom se bodo peljali preko Ljubljane in Kobarida do Homca, od tam pa pot nadaljevali peš. Hoje je približno za 8 do 9 ur. Potrebna je dobra obutev, oblačila, priporočljive so palice za hojo in hrana ter pijača v nahrbtniku. Izlet se točkuje za tekmovanje med enotami v športnih dejavnostih. Prijave sprejemajo do četrtka, 18. maja, do 10. ure dopoldne na tel. 312 537 in pri poverjenikih športne rekreacije v DO Krka. Za Krkaše je izlet brezplačen, za zunanje pa, če bo še kaj prostih mest, 1.500 oziroma za otroke 800 tolarjev. Upokojenci naslovili pismo dr. Drnovšku Veliko nezadovoljstvo NOVO MESTO - Zveza društev upokojencev občine Novo mesto je na predsednika vlade dr. Janeza Drnovška naslovila protestno izjavo. Ne morejo se namreč strinjati, da pri sklepanju socialnega sporazuma ni njihovih predstavnikov, čeprav predstavljajo skoraj eno četrtino slovenskega prebivalstva. Ocenjujejo, da so bili zavestno izločeni. Ugotavljajo tudi, daje predlog proračuna RS za leto 1995, kot ga je predložila vlada državnemu zboru, v nasprotju s proračunskim memorandumom za letos, državnega zbora, ker ni prevzela v financiranje nobenega od socialnih popravkov. Upokojenci so pridobili pravice z dolgoletnim vlaganjem v sklade pokojninskega zavarovanja, kar urejajo predpisi, zato, kot so zapisali, ne dovolijo, da bi prišlo do zmanjšanja teh pravic. Neupravičeni posegi so razvidni tudi na področju zdravstva, saj bodo zahteve po omejevanju pravic najbolj prizadele upokojence. Pripravljeni so sodelovati prt oživitvi gospodarstva in pri zmanjševanju javne porabe, vendar le sorazmerno z upoštevanjem njihovih legitimnih pravic, ne pa za njihovim hrbtom in samo oz. pretežno v njihovo škodo. Zato Z.DU občine Novo mesto zahteva, da se v proračunu za letos upoštevajo njihove pravice. MIJO KURPES predsednik .ZDU občine Novo mesto Rudi Jereb V zgodnji pomladi, ko je ob vzno- žju Gorjancev zacvetel prvi grm rumenega sleča, smo se poslovili od novomeškega sodnika in ljubitelja planin Rudija Jereba. Kot mladenič je živel na Tolminskem in aktivno sodeloval v tamkajšnjem planinskem društvu. Ves prosti čas je preživel v planinah. Leta 1959 se je vrnil v Novo mesto in kmalu postal predsednik novomeških planincev. Ker takrat planinci še nismo imeli svojega prostora, smo se srečevali kar pri njem na sodišču. Sestanki upravnega odbora so se pogosto zavlekli pozno v noč. Tolikokrat je obujal spomine o svojih doživetjih v Julijcih, urice ob prijetnem kramljanju pa so tako hitro minevale. Vsako leto je vključil v program izletov vsaj enega tja, kamor zaradi oddaljenosti bolj poredko zaidemo, na Kanin, Prestrcljenik, Rombon, v gore, kjer mu ni bil neznan noben kotiček. Bil je pobudnik za ureditev planinsko-turistične Trdinove poti, ki jo vsako leto prehodi več kol sto planincev in drugih ljubiteljev dolenjske pokrajine. Kot odličen fotograf jc prispeval v zakladnico planinskega arhiva posnetke naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so danes ogrožene ali pa jih v naravi niti več ne najdemo. Za svoje delo v planinski organizaciji je prejel najvisja priznanja Planinske zveze Slovenije - zlasti častni znak in plaketo. Lani seje skupaj z nami veselil, ko smo obnovili okolico studenca Gospodične. Zdaj pa nc bo nič več posedal v senci košate bukve pri planinskem domu, za katerega jc toliko let skrbeL JOŽE PERŠE izlet vas bosta peljala Dolenjski list in Studio D sposlušalci r~i,E5i izlec IfrpE «!. *SWSW as|I flUNMtfe KOUAC / *• j ”1 i 1 1 1 1 r— 1 1 1 1 I 1 1 ■ i Baaii—ui— | L Z3 Odgovori in popravki po § 9... Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (nc)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen). Denar ni bil ne zapit ne zakartan Dol. list št. 18, 4. maja Za občino Metlika se z volitvami v bistvu ni nič spremenilo. Ozemeljsko je ostala enaka, izvoljeni so bili staro novi funkcionarji, ki bi “morali” biti garancija, da bo šlo življenje v občini brez pretresov naprej. Župan je isti kot v prejšnjem mandatu, tudi po prepričanju, občinski svet nekoliko strankarsko bolj raznobarven z izjemo, ki uradno ni politična stranka, ampak tako imenovana lista za Metliko. So pa vseeno v njej ljudje, ki so v občinskem političnem življenju tvorno sodelovali tudi v prejšnjem mandatu, le pod drugimi imeni. Skratka, vsi pogoji so dani, da občina kot taka deluje in izpolnjuje svoje naloge, predvidene z zakonom in seveda s še nesprejetim statutom. Osebno imam občutek, da porodni krči lokalne demokracije le predolgo trajajo, in verjetnost, da bodo še trajali, je velika. Vse se dogaja, tudi v političnem življenju, okrog denarja. Biti na oblasti pomeni imeti denar vseh davkoplačevalcev in z njim razpolagati v skladu s sprejetim proračunom. Tako bi moralo vselej biti, včasih se pa zgodi tudi drugače, kakor je to v primeru porabe denarja v občini Metlika v letu 1994. Iz osnutka proračuna za leto 1995 je razvidno, da izguba za leto 1994 znaša kar 47 milijonov tolarjev. S kakšnimi argumenti in intenzivnostjo je ta izguba nastala, vesta najbrž samo bivši izvršnik g. Matekovič in njegova ekipa. Sedanji župan g. Matkovič je v preteklosti toleriral take pojave, danes pa ima zaradi manjka probleme s sestavo ustrezne variante proračuna za leto 1995. Na občinskem svetu sta že propadla dva predlagana osnutka proračuna. Glavni očitki Slovenske ljudske stranke pripravljalcem, to je županu, so, da nimamo določenih in sprejetih prioritet razvoja občine, da zelo zanemarja vitalne dejavnosti, kot so kmetijstvo, turizem in drobno gospodarstvo. Skratka, ne moremo sprejeti županove navedbe, da v bistvu občinski svetniki odločamo le o 25 odst. porabe vseh sredstev. SLS bo podpirala kompromis med željami in možnostmi, naravnanost v dolgoročne vitalne dejavnosti in zmerno porabo v občinski upravi. Vse to z namenom, da bo občina Metlika imela svojo smer in da bo večina prebivalcev vedela, katera in kakšna je. V predvolilnih obljubah je župan na veliko obljubljal, kaj bo postoril, upam, da nam takrat ni metal peska v oči. Tretja varianta občinskega proračuna je na poti, župan kot predlagatelj naj upošteva tudi naše upravičene pripombe. SLAVKO DRAGOVAN, občinski svetnik SLS TI) VUKOVCI VABI VINICA - “Te dni je Thristično društvo Vukovci pri Vinici proslavilo svojo prvo obletnico delovanja. Obletnico smo proslavili delovno, obeležili pa smo jo na občnem zboru, na katerem je bilo lepo slišati za več kot 1.000 ur dobrodelnega dela, kar je zelo veliko z ozirom na skromno število članov. Društvo si je zadalo cilje, katere bomo dosegli z dobro voljo. Društvo deluje z ekološkim poudarkom na vzdrževanju vasi, kolpske obale in kopališča. NADA ŠIMUNIČ NOVO NOVO NOVO SALON POHIŠTVA »PROVEL« ŠENTPETER PRI OTOČCU (STARA ŠOLA) AKCIJSKA PRODAJA — SEDEŽNE GARNITURE — OTROŠKE SOBE — MLADINSKE SOBE — GARDEROBNE OMARE — MIZICE ZA TV — SOLO LEŽIŠČA — MIZE, STOLI — MALI IN VELIKI GOSPODINJSKI APARATI VABLJENI! KOVINAR Ljubljanska 36 68000 Novo mesto Tel.: 322-356 objavlja prosta dela in naloge TRGOVCA Pogoji: — IV. stopnja trgovske šole tehnične smeri ali V. stopnja strojno-tehnične šole z opravljenim izpitom trgovca Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite ali prinesite osebno v 8 dneh po objavi na naš naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 13. maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Ragov-ska od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7, do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela ■ Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog V nedeljo, 14. maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragov- ska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupoval center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC 1°® PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, šmM od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas _ od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Bn® od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Pic® od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja® od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smoleja od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja »as od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, šentpeter od_8. do 12. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežb« Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samoposbe • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market^ dak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market j Celje *** sejemsko mesto En sejem še ne prinese pomladi. Sedem sejmov v enem zagotovo. 13. Pomladanski obrtni sejem Celje, 16. do 21. maj SEDEM SEJMOV V ENEM vse za otroka gostinska, trgovinska oprema in gastronomija 0____________________ ki | ideje, invencije, inovacije 0 □ Z vstopnin n 354 tolarjev in z male trete de bogatih nagrad! ceusio sejbi 0 steklo, keramika, porcelan, umetnost in poslovna darila, kozmetika, maki! in bižuterija [ 1 0 turizem, šport, prosti čas in blago široke potrošnje 0 interier in gradbeništvo Kako vložiti certifikat v VIZIJO Spoštovani lastniki certifikatov! Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo ostane denar doma, na našem področju. Postopek vpisa je preprost: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo. 2. Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, Novi trg 5, 68000 Novo mesto: • izpolnjeno in podpisano pooblastilo, • certifikat (obvestilo SDK). 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti. Izjava: Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, No 5, za vpis in vplačilo delnic v DPB Vizijo 1, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d., Nov0-^ni to, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno poobia m-Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, za uresničevan)®^ sovalne pravice iz vplačanih delnic v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vl pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto. M Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne e5 Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vp|S' ^ nika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblaS. Ljjii podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanim1 c napisati ime in priimek podpisnika. POOBLASTILO IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA EMŠO Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: SIT I I I I I I DAN MESEC LETO KRAJ PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA Anton Štampohar Ob 50-letnici zmage nad fašizmom @) _________Pregled narodnoosvobodilnega gibanja v nekdanjem belokranjskem in novomeškem okrožju Končni cilj italijanske okupacije je bila italijanizacija in fašizacija zasedenega ozemlja. Italijanskim oblastem ni bila tuja misel, da internirajo vse Slovence ter na njihovo zemljo naselijo Italijane, s čimer bi rasne meje uskladili s političnimi mejami. V pomožne organizacije fašistične stranke, npr. G1LL (Giuventu Italiana del Lit-torio di Lubiana - Italijanska liktors-ka mladina Ljubljane) in Dopolavoro (Po delu) so skušali včlaniti čimveč šolske mladine in delavcev. Uvajali so dvojezične napise in fašistični pozdrav, po zidovih hiš izpisovali fašistična gesla (Credere, obbedire, combattere -Zaupati, ubogati, bojevati se) in Mussolinijeve izreke (Meglio vivere un giorno da leone che cento anni da pe-cora - Boljše je živeti en dan kot lev kakor sto let kot ovca), risali fašistično butaro, Ducejevo in kraljevo glavo v profilu, preimenovali nekatere trge (Piazza Littorio - Trg fašizma) in ulice (Trg Viktorja Emanuela). Visoki komisar za “Ljubljansko pokrajino” Emilio Grazioli je obiskal več krajev na Dolenjskem in v Beli krajini. Mestna občina Novo mesto mu je izročila pergamentno listino o imenovanju za častnega meščana. Italijanska okupacija je prinesla tudi upravno-teritorialne spremembe. Novomeškemu okraju je bilo priključenih 8 občin iz okraja Krško in ena občina iz okraja Lilija, tako daje štel 31 občin. V črnomaljskem okraju je ostalo 11 občin, saj Italijani us-taški Nezavisni državi Itrvatski niso dovolili, da bi si priključila občino Radatoviči, ki je bila od srede leta 1931 v okraju Metlika oz. v okraju Črnomelj, medtem ko so Hrvatom iz strateških razlogov vzeli z nekaj nad 300 prebivalci pravoslavne vere poseljene vasi Marindol, Miliči in Paunoviči na levem bregu Kolpe. Okrožja OF se niso skladala s sovražnikovo upravno razdelitvijo. Izven novomeškega okrožja je bila med drugimi občina Hinje, v belokranjskem pa ni bilo občine Radatoviči, občina Stari trg ob Kolpi pa mu je bila iz kočevskega okrožja dodeljena konec septembra 1943. Do streznitve prebivalstva, dezori-entiranega zaradi vojnih dogodkov, je prišlo kmalu. K temu so pripomogle vesti o nečloveškem režimu na nemškem zasedbenem ozemlju, od koder so se na Dolenjsko zatekli številni begunci. Oba okrožna partijska komiteja, novomeški in belokranjski, in okrožna odbora OE, sestavljena iz predstavnikov temeljnih skupin Osvobodilne fronte (komunistična partija, krščanski socialisti in sokoli), ter aktivisti OF so strnjevali vse antifašistično, domoljubno in na boj pripravljeno prebivalstvo ter ga vklju- čevali v odbore Osvobodilne fronte. Poleg terenskih odborov OF so bili v okviru okrožij oblikovani rajoni s svojimi vodstvi. Po napadu nacistične Nemčije na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 so odšli najbolj ogroženi komunisti in levičarji v ilegalo. Ob pomoči in spodbudi osrednjega vodstva vstaje so pričele iz sabotažnih skupin nastajati prve partizanske enote, ki so se dokončno oblikovale v septembru in oktobru 1941. Mokronoška, Novomeška in Belokranjska partizanska četa so štele blizu 70 prostovoljcev, večinoma članov komunistične partije in SKOJ-a ali njihovih simpatizerjev. Po socialnem poreklu so bili pretežno delavci, obrtniški pomočniki, kmetje in izobraženci. V Belokranjski četi sta bila dva partizana neslovenske narodnosti - Hrvat in Italijan, ki je zapustil svojo enoto. Vojaško neizurjene in neprimerno oborožene čete so po povelju glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet v začetku novembra 1941 krenile v napad na nemško obmejno postojanko na Bučki, s čimer naj bi dosegli, da bi se prebivalstvo Spodnjega Posavja in Obsotelja uprlo izgonu s svojih domov. V napadu so sodelovali tudi elani Narodne zaščite, toda uspeha v vojaškem pogledu napadajoči partizani, ki se zaradi izred- no neugodnih vremenskih razmer niso zbrali polnoštevilno, niso dosegli. Visok sneg je poleg nekaterih slabih organizacijskih priprav odločil, da Belokranjska partizanska četa ni sodelovala v napadu. Od gradu Otočca seje vrnila proti Beli krajini, kjer je v noči na 3. november po izdaji doživela tragično usodo. Ob napadu italijanske vojske in v zasledovalni akciji je bilo ubitih 19 borcev. Politični komisar Jože Mihelčič, član centralnega komiteja KP Slovenije, po vojni razglašen za narodnega heroja, je bil ujet. Italijansko vojaško vojno sodišče gaje kot prvega Slovenca obsodilo na smrt. Pred ustrelitvijo 9. decembra 1941 v Ljubljani je v poslovilnem pi: mu domačim zapisal: “...Umreti nu ram, toda zavest, da umrjem pošten, mi je v tolažbo...” Ob pripravah za napad v izseljenskem pasu velja omeniti junaški boj dveh borcev Mokronoške partizanske čete, komandirja čete, kasnejšega narodnega heroja Milana Majcna in Janeza Mevžlja. Padla sta v spopadu s stokratno nemško premočjo 28. in 29. oktobra v Murencah pri Šentjanžu. Italijanski in nemški okupator sta proti napadalcem na Bučko izvedla obsežno zasledovalno akcijo, vendar ni prišlo do bojnega stika vse do Moravske Gore sredi novembra, ko sta padla nekdanja člana okrožnega ko-* is- m<>- miteja KPS Novo mesto, Maks Henigman in Ivan Bartolj. Preostali borci Novomeške čete so, vključeni v Mo-kronoško četo, prišli 15. decembra 1941 na Kremenjku zahodno od Sel pri Sumberku v sestavo novoustanovljenega 2. štajerskega partizanskega bataljona. V drugi polovici leta 1941 je prebivalstvo večinsko odobravalo in podpiralo odločitev za oborožen odpor. Udarci, ki jih je sovražnik zadal prvim partizanskim enotam, in aretacije vseh, ki so izražali nasprotovanje okupatorju, so začasno zavrli vključevanje v Osvobodilno fronto. Prvič so bili črnomaljski in novomeški zapori natrpani po 6. septembru 1941, ko so borci črnomaljske partizanske skupine v napadu pri Gribljah prizadejali okupatorju prve smrtne žrtve. Zato je bilo potrebno strniti vse sile za utrditev vere, da je oborožen boj edina pot za dosego svobode. Zelo odmevne so bile plebiscitne akcije OF, zlasti demonstrativni nastop dijakov novomeške gimnazije 1. decembra 1941, ki gaje vodil SKOJ v soglasju in po navodilih okrožnega komiteja KPS Novo mesto, zaradi česar so italijanske oblasti izključile 201 dijaka in dijakinjo. Del njih, ki jim kazen ni bila omiljena, je obiskoval v okviru OF organizirano ilegalno gimnazijo, ki pa ji ni bilo dano dolgo življenje, saj so bili prosvetni de- • lavci in dijaki med prvimi, ki jih je okupator odgnal v internacijo. V napadu na Gornjih Lazah preživeli borci Belokranjske čete so že v drugi polovici novembra doživeli nov napad v taborišču nad Tančo Goro in v decembru ponovno na Gačah nad Črmošnjicami, ob napadu 25. februarja 1942 v Nestoplji vasi pa so 3 izgubili življenje. Preostala trojica se je pri-^ čiščevanja glede nadaljnjih je * oborožene vstaje. PfCV,a ,„nvOf lišče, kije premagalo tudi \S. iif‘. radi izredno hude zime, 1izničujoč geslo “vsi v parljz“ partizane!”, že v začetku le a Vfllj. „|i vedlo do odhoda prvih Pros partizansko zbirno bazo n« e je L Brezovi Rebri. Njih štev1! ^ VF, preslano večalo. Preselili • jtertF čevski Rog, od koder so s® PL^fifFi domove nasilno izgnanih • vilrii j Spodnjem Posavju, okrožnega konuleja Ki ■> ijno 'z izgubo domovine, proštov1 U kočevski Nemci. S tem so uflii L pomogli, daje Rog ob n«" jo j. padnosti prebivalstva rop' P' Osvobodilni fronti postal p J qo<^ zanstva na Slovenskem-Topli rebri je bil v prvi Pj’ 'nski "i/ 1942 ustanovljen 5. par1!2"1\ jC jon, imenovan Dolenjski*jf štel okrog 170 borcev v trt* ^\ s nec istega meseca je naP ^lh. Oy) jersko postajo v Žužcnibm cni %. napad vojaško ni uspel, PFc v rt.fr)' v prehod partizanske v0|*kne moreh&' pridržuj«pravicodo _____Winih sprememb sporedov! ČETRTEK, 11. v SLOVENIJA 1 lom'wnTCLETEKST « VIDEO STOANI "“JEDENSkiedor POPOLDNE, w D^^OTMOVA skrivnost, ebu - 1515 fnl ponovitev jLOO DNEVNIK 1 SS™0™ šSaS™r'“R SSSbkks:« 2120 ŽARILE 3'VREME’ŽP0RT 2255 S0Va°VNA1!0RZA ScuK'an'erna-'1® f LOVEN.JA 2 FB,’amer na""’W0 b^VMdln »L!?00 Eurone'S ■ ^ Kinote-nadali ) • 22 55 Mahabharata (5. del angl. kanala S'cUoV^?ponovm4ii°H5iTV pr0da,a'1015 Lue h"5 (ponov ■) h I22’de a amer- nada|j ) • 11.05 daj3-Ul0CMTe?ATAnan,2')"11-55 TV pro- ^ Poroio^^/423-1)61 amer nada|j) ‘ M® fiss^psasisa (POnoH - aSfS' °/llmu) ■2145 Magnetoskop ^ie) - 0035 0,7"' ^ (P01*"' ^ PLTEK, 12. V. -ga®*" "OKAROOCa i&S!***-'** J® RadioS0^ stezice SS^s?1” ^ANCOo*pri M0ST alllcr' nanu _ SpREMENj’p^' TL mm < 2/20 SL0VENM*'^ENA STANJA, amer. fil ■250 v "UA 2 ?3.0 MHZ ČETRTEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 11.00 Avtotimes - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja - 13.30 Vreme in mi -4.00-15.00Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Kine-toskop, Rock studio, Altergodba ČETRTEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja - 14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 9.30 Neznano o znanem - 10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa ta teden -11.45 Na sončni in senčni strani Goijanccv - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.30 Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres - 18.20 Kronika -19.30- 24.00 Večerni program NEDELJA 6.00 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja - 11.00 Mali oglasi -12.30 Čestitke -19.00 Glas evangelija -19.30 - 24.00 Večerni program, oglašanje s terena PONEDELJEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 -17.00 Lestvica NZglasbe - 17.30 Zdravstvena oddaja - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Rezerviran čas TOREK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Oddaje S. Mihelčiča -17.30 Lestvica 3.3.3 - 18.20 Kronika - 19.30 -24.00 Telefonske zabavne želje SREDA 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Kulturni kažipot -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Čestitke -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Telefonske NZ želje Lestvica narodnozabavne glasbe studio ^ Studia D in Dolenjskega lista *>■»*** Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Janji Škrabec iz Ribnice. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure,je ta teden takšna; 1 (2) Pomembneje nekoga imeti rad - ANS. SLAPOVI 2(1) Pa kaj potem - ANS. RUBIN 3 (5) Pomladna podoknica - ANS. HENČEK 4(6) Svatovska-ANS. DORE KOGOVŠEK 5 (7) Veruj v ljudi - DOMŽALSKI ODMEV 6 (3) Spominska knjiga - ANS. LOJZETA SLAKA 7 (10) Pojdi z mano - ANS. TONIJA VERDERBERJA 8 (4) Na zdravje vsi prijatelji - ANS. OBZORJE 9 (9) Mamine rože - ANS. FRANCA POTOČARJA 10 (-) Prevandral sem tuje dežele - ANS. SLOVENIJA Predlog za prihodnji teden: Zelena Kočevska - ANS. VIHARNIK. KUPON ŠT. 19 Glasujem za___ Moj naslov____ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto PEUGEOT SERVISNO PRODAJNI CENTER TRZIN Obrtniška ulica 20,68210 Trebnje, tel./fax: 068/44-533 prodaja vozil PEUGEOT pooblaščeni servis kleparske in ličarske storitve prodaja rezervnih delov POSEBNA PONUDBA PEUGEOT 106 TANGO MPC 1.370.000,00 SIT PEUGEOT 306 TANGO MPC 2.095.000,00 SIT VOZILA SO OPREMLJENA Z BOGATO SERIJSKO OPREMO. P 106 TANGO: 1.124 ccm, 60 KM, tonirana stekla, deljiva zadnja klop, vzvratna ogledala, nastavljiva iz notranjosti. P 306 TANGO: 1.360 ccm, 75 KM, deljiva zadnja klop, tonirana stekla, servo volan, el. pomik stekel spredaj, centralno zaklepanje z daljinskim, AIR BAG, meglenke, vzglavniki za glavo zadaj, voznikov sedež;nastavljiv po višini. * CESTNO PODJETJE NOVO MESTO Ljubljanska 47, Novo mesto tel. 068/321-723, 322-531 fax. 068/322-061 NUDIMO VAM: — vse vrste asfalterskih, gradbenih, prevoznih, strojnih in inženiring storitev — izvedbo zunanjih ureditev stanovanjskih in poslovnih objektov — brezplačno svetovanje — plačilo na 3 obroke brez obresti za asfaltiranje dvorišč — za asfaltiranje dvorišč spomladanski popust v višini 8% do koned aprila 1995 — prodaja peska in ostalega gradbenega materiala Servis in trgovina šivalnih strojev Tržaška 118 61000 Ljubljana Tel./fax: 061/273-084 Prodaja novih in rabljenih industrijskih strojev - Prodaja gospodinjskih strojev — Nudimo komplet servis za šivalne stroje — Prodaja igel, aparatov, krojilnih nožev OBIŠČITE NAS! M 1 I I i I I Si I m i 1 m i :W: I >=:$ •8 1 s; I *>: i i i •v' OBVESTILO ZA JAVNOST Zaradi izboljšanja kvalitete naših servisnih storitev smo se odločili prekiniti sodelovanje z avtoservisom: MIKETIČ FREDI Nova loka 22 a 68340 Črnomelj, ki s 1.5.1995 ni več naš pooblaščeni servis za vozila HYUNDAI. Opozarjamo vse lastnike avtomobilov HYUNDAI, ki imajo vozila v garancijskem roku, da se v primeru servisiranja vozila na tem servisu po 1. 5. 1995 garancija prekine. Hkrati pa vas obveščamo, da na področju Dolenjske, Posavja in Bele krajine delujejo naslednji pooblaščeni servisi: HYUNDAI servis Dušan Faleskini Ulica Talcev 14 68351 Straža tel. 068/83-104 AVTOMEHANIKA Tintor Žarko Bukošek 1 c 68250 Brežice tel. 0608/61-683 AVTOMOBIL, d.o.o., Igor Štukelj Semič 36 68333 Semič tel. 068/67-651 HYUNDAI SERVIS ZIERER Dolenji Boštanj 62 c 68294 Boštanj tel. 0608/41-389 aCCetit Komu mar moč brez značaja! . 4 ^CGUPE Videti in biti viden! LANTRA Korak pred konkurenco! «*»• <§L m • že od 17.500 DEM že od 24.900 DEM že od 23.990 DEM Generalni uvoznik: HYUNDAI AVTO TRADE, d.o.o. Dunajska 22, Ljubljana Pooblaščeni prodajalec za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino: EMINENT, d.o.o. Dol. Kamence 61 68000 Novo mesto tel. 068/323-902, 28-950 PE KRŠKO, CKŽ 51 tel. 0608/22-950 PE ČRNOMELJ Belokranjska 16 tel. 068/51-378 m HYUNDAI VEDNO NA DOBRI POTI ;J . .v. 1 i I « 1 I I I & I 1 I m i:S i I i ■ >:* .••V. 1 $ x* i V* .J Levi avtoradio je brez sistema KeyCard!? Desni ga ima! .. _________•-* ss« ~~~~ ~ ** A : j-4□ R 2 Črtk f ,M f m h — v % ** 4 v Še t.renutek prej je bil tu, drugi avtoradio namreč. No. avtoradio Blaupunkt London RDM 104 z zaščitnim sistemom proti kraji KeyCard ne izgine tako enostavno. Kajti brez ustrezne kartice KeyCard človek z njim nima zz=~:::ztz ' W^\ mm*. m početi. Slabo za tatove, dobro vas. Enako velika kot varnost P je tudi priročnost sistema: kartica je velika kot kreditne kurtice’ tehta pa celih 6 gramov. O vsen! tem sc boste najlaže prepričal1 P kaj vašem prodajalcu aparatov Blaupun Tako majhna modra pika, pa tako velika razlika. Naprodaj v vseh dohro založenih trgovinah! Zastopa : Robert Bosch d.o.o.. področje BLAUPUNKT, 61000 Ljubljana, Celovška 228, tel.: (061) 159 12 40. fax: (061) 57 65 34 • BLAUPUNKT skupina Bosch 7'TKA TRGOVINA & SERVIS Stari trg 27, 68210 Trebnje Tel.: 068/44-940, fax:068/44-987 TRGOVINA NA OBISKU Gorska kolesa 27.600 SIT Pralni stroj PS 906 53.574 SIT ms/:/: w . IBTV GORENJE, 51 TTX 49.900 SIT m i ; . ^ ............................................................................................— Štedilnik na trda — aJto^ci f i Tomos & a pN cfi Tomos flrgS6 5 Ot^čnoodplačevanjedo6 mesecev! Vedno prijazno za vas TIKA TRGOVINA TREBNJA' ?SSSce p»*iEr'!IJ™KETO,'LICE-N« ataflrcaattt 3aSSs.Ksrj£ ss^aassa bll° že davml n ' ha/,monik' Sijati je •šaPšSS izpred 100 w? sPomin na de-dc*avskc pravice **Cr Slrnk,c>l b°ja za T. V. ^LOŽBE z nadihom Novn^osn trg0vskega oddlTlP' ?kuP'na učencev Vaačetku teeateH3 ekonomske *ok> je "katerih ! tedna °Premila izložbe Glavi>emut"01V0rn.e,ških tr8°vin in aega čara J?u Prida,a nekaj mladostmi0 pr, sv°je prvo praktično v°dstvom ZlranJu izložb so se pod aranžirania s^nJ°VCe in učitc|j'ce PriPravlia , H| kxrke Jožice Medle !d°žbe i ‘nd'ie tasa- Aranžirali so KC| °kras. ’Supcr market, Sort in Ld°žbe tr iI,Us ras. Mph Z.’ ,llarKel> šport ir metov, so sj^ri,PEavo okrasnih pred raču-tcden se bo na ta SfeSejSKi ^us^jtSa!od,U£a dveh letih ^SPETKRtrtKA ciinJskem I stu nftu Pe>erlctu, v Do-'J1- nv!njihnePbCe' ^akršni žt s° me. j n ne bi smeli pozabiti na A. BUTALIN Novo mesto p P°PRAVEK ie!!eda Scsir?01?1113 lzPadla Hin» ra- Se opraviču- ------------------------ EKONOMSKA ŠOLA Novo mesto 3/a r^Pis ° N0V° MEST0 - 1 pr°sta delovna mesta ‘ a S®!!a slovenskega jezika a učiteii V an9'?ške9a jezika obvezni nam®kega jezika (od tega eden s polovično učno 1 Učitelja matemadke (polovična učna obveznost) a učrten 3 kemlie (polovična učna obveznost) . Od tena 6V strokovno teoretičnih predmetov (dipl. ekonomist, « 1 ®vetn 6den s Poiovično učno obveznostjo) c 1 0r0Zalne9a delavca (dipl. pedagog) Priiav6 z l2at0ria delovne prakse (višja strok, izobrazba) Avj razn°kaZili 0 izP°lnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po v^fhern pojŽj' ^odidate bomo obvestili v 15 dneh po končanem VAFRA COMMERCE, d.o.a 63302 GRIŽE Telefon: 063/715-735, 713-155, 713-210 TRGOVSKEGA POTNIKA zaposlimo za področje Dolenjske, Bele krajine in Posavja za prodajo tehničnega blaga in blaga široke potrošnje Pogoji: — dokončana vsaj srednja šola trgovske ali tehnične stroke — delovne navade in veselje do terenskega dela — sposobnost komuniciranja s poslovnimi ljudmi — imeti mora svoj osebni avtomobil Nastop službe je možen takoj. Poizkusna doba je 3 mesece Prijave z obrazložitvijo morajo kandidati poslati na naslov podjetja v roku 8 dni po objavi v časopisu. SREDNJA ŠOLA KRŠKO Hočevarjev trg 1, 68270 KRŠKO razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. učitelja slovenskega jezika, profesor slov. jezika 2. učitelja angleškega jezika, prof. angl. jezika 3. učitelja strojnih predmetov, dipl. ing. strojništva 4. učitelja fizike, profesor ali dipl. ing. fizike 5. učitelja elektro predmetov, dipl. ing. elektrotehnike 6. tehnologa, ing. strojništva. Delovna mesta od 1 — 5 razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela 1. 9.1995. Delovno mesto pod št. 6 razpisujemo za določen čas, s polnim delovnim časom. Zaželjene so ustrezne delovne izkušnje, znanje angleškega ali nemškega jezika. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili ter kratkim življenjepisom z opisom dosedanjega dela v desetih dneh po objavi razpisa na naš naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku razpisa KAM plovemo? fted kmkim sem slišala, da zHac.el1 v nekaterih podjetjih Lrovali te*esno težo zaposli In. narekovati, kako se cf, ujm',?:: gga&sssa- ggffiSSs TINCA KUHELJ — Šentjernej M' ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 74. letu starosti zapustil stric FRANC FRANKOVIČ Dolšce 16, Kostanjevica Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za podarjeno cvetje in sveče, g. župniku in vsem, ki ste ga v tolikšnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Toni z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, strica in tasta IVANA POTOČARJA iz Ragovega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sovaščanom za podrajeno cvetje in pomoč. Hvala sodelavcem Zdravilišča Šmarješke Toplice, M- KZ Krka Računovodski sektor in nekdanjim sodelavkam Ampulnega oddelka. Posebna zahvala bližnjim sosedom in družini Turk za nesebično pomoč. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat, stric in tast MARTIN GRMŠEK Veliki Dol 31, Koprivnica Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence, cvetje, sveče, sv. maše in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Imperial Krško, gostilni Žolnir, g. župniku, govorniku pevcem za zapete žalostinke in g. Bojanu Jankoviču za zaigrano Tišino. Imeli smo ga radi in v naših srcih bo ostal za vedno. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ni več bolečine, nič več ne trpiš, f pri svojih najdražjih spokojno zdaj spiš. V 60. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi brat in stric RUDI KOŠIR iz Dol. Straže Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in sveče, osebju Doma starejših občanov Novo mesto, še posebno njegovemu so-stanovalcu g. Lojzetu Žagarju za vsestransko pomoč v času bolezni. Hvala Gasilskemu društvu iz Dol. Straže, g. Slavku Turku za poslovilne besede, pevcem iz Šmihela za zapete žalostinke ter g. župniku Matetu in g. msgr. Špringerju za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi V SPOMIN Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka... JULIJU MATEKOVIČU Žalosten je spomin na 4. maj, ko mineva peto leto, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi in skrbni mož, ate in stari ate. Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje, prižigate sveče ter postojite ob njegovem grobu in ga imate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Za dobroto in trpljenje Bog ti daj večno življenje. V 66. letu starosti je po dolgi bolezni umrl dragi mož ANTON SKUBIC iz Šolske ulice 8, Novo mesto Ob boleči izgubi se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče, Pogrebnemu zavo-du, pevcem, g. proštu, Nevrološkemu oddelku novomeške bolnišnice ter vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti v njegov tihi dom. Žalujoči: žena Anica in sorodniki ZAHVALA Ob boleči izgubi našega RUDIJA JEREBA upokojenega sodnika iz Novega mesta, Jakčeva 13 se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, in vsem za pisne in ustne izraze sožalja ter vsem, ki ste se od njega poslovili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA V 73. letu starosti nas je po dolgotrajni in težki bolezni zapustila naša draga teta, sestra in svakinja MARIJA LUŠTEK iz Trebnjega Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Hvala tudi govornicama, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Internega oddelka novomeške bolnišnice in ZD Trebnje. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in brata STEFANA VOVKOTA Kočevarjeva 16, Novo mesto se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem za podarjeno cvetje, sveče in vence ter Internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, pevcem, g. Brcarju za zaigrano Tišino ter vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena, hčerki z družinama ter ostalo sorodstvo O ZAHVALA V 60. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš mož, ata, stari ata, tast, brat in stric ) PETER GERDENC Gor. Karteljevo 11, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, vaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo pokojnika na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku iz Mirne Peči, ge. Novakovi s sodelavci, pevcem iz Šmihela, sodelavcem KZ Krka, KZ Krka, p.e. Mesarstvo, Pošte,p.e. Novo mesto ter Beti iz Mirne Peči. Zahvala velja tudi osebju Zdravstvenega centra Dolenjske za pomoč in lajšanje bolečin v času bolezni. Žalujoči: žena Julijana, sin Peter, hčerka Mimi z družinama ter hči Zvonka z Romanom ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in teta ANGELA BUČAR s Pahe pri Otočcu Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, še posebej družini Pavlin, vsem, ki ste nam izra' žili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče, osebju Doma starejših občanov, g. župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 66. letu starosti nas je zapustil mož’ oče, stari oče in brat JANEZ TURK Dol. Mokro Polje 16 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem^, s rodnikom, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalj?'" pokojnemu darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. župn1* za opravljen obred, GD Mokro Polje in govorniku za nagov pri odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi V SPOMIN Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. 13. maja bo minilo 10 let,odkar med nami našega dragega ni ANTONA JERMANA 1985 - 1995 s Sel 8 pri Otovcu Hvala vsem, ki ga z nami ohranjate v lepem spominu- Vsi njegovi ZAHVALA V 72. letu nas je po dolgotrajni boj?2!^ zapustil naš dragi mož, oče, stari oc brat JANEZ KUHAR iz Črneče vasi pri Kostanjey,'c' Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaŠča" ,-e prijateljem in znancem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili s0?AJ|j in pokojniku darovali toliko cvetja, vencev, sveč ali kak°r, v. drugače izkazali pomoč. Še posebno se zahvaljujemo sode t0, cem iz GG Brežice, IKON Kostanjevica, bolnice Novo d16. za Peka Novo mesto, doktorju Nemetu in sestri Vlasti Curhale" ^ nesebično pomoč, pevcem, g. župniku, kije našemu očetu vs leta podeljeval zakramente ter ga pospremil na zadnji pot1, proštu Jožefu Lapu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi • mm ZAHVALA Trpljenje si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. V 56. letu starosti nas je zapustil n mož, oče, dedek aš drag' ALOJZ FEMC kamnosek v pokoju z Muhaberj3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, va^^fga' prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih PPlL se li, sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje. Zahvaljuj^^u tudi za podarjeno cvetje, sveče in sv. maše, Internemu Splošne bolnišnice Novo mesto, g. župniku za lepo opra obred ter govorniku za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi ^—m^mmm^mm^^^T. St. 19 (2387), 1 1. niaJjl & i/ ....... J fr I ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta ANA SOPČIČ roj. Skala iz Kanižarice teljem in „Zj^,va JuJemo.sor°dnikom, sosedom, znancem, prijaham n"0™"1’ k’.so nam v teh težkih trenutkih stali ob če. Zahvali.lzrazi 1 sožalm, pokojni darovali vence, cvetje in sve-bolnice Kii^61110 se Črnomelj in Internemu oddelku Splošne '-niomeli Za nesebično pomoč in lajšanje bolečin, DU Novo Dobliče- Kanižarica,Kometu Metlika,UNZ hvala tudi o’ - ^ Nletlika za besede sožalja, vence in cvetje. Za-ZaPete žal®; Zl?pniku za opravljen obred, pevkam iz Doblič za inke in vsem, ki ste našo mamo spremili na zadnji poti. Se enkrat vsem iskrena hvala! Vsi njeni ^'hinznanr^^j6"10 vsem sorodnikom, vaščanom, prijate-1strani H .r’k' rC nam v najtežjih trenutkih pomagali in sta-SOza|je in poknfn t3 ' VC'!ce’ cvetJe' sveče, sv. maše, nam izrazili ?0tl’ •skrena mi?'k? V vcllkem številu pospremili na zadnji ZaPete žalostinl" 3 3 PodJetJu Bramac, GD Prekopa, pevcem za mce in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Tria je vzbrstela, češnja zacvetela, tvoje oči so se zaprle, v večnosti bodo cvetje zrle. V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast ALOJZ HOSTA Gor. Prekopa 2 ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v trajnem spominu nam boš ostal. V 67. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, tast in stric ADOLF BUČAR iz Kostanjevice na Krki [je,h. sosedcuČ^fj6 ^hvaljujemo vsem sorodnikom, prijate-jm’ ki ste nam c^r unpm s°delavcem, znancem ter vsem ostari '> izrazili sni.r°jranb.narnkakorkolipomagali,nastola-e8a očeta\, .1 e’ darovali mnogo lepega cvetja in sveč ter n?*1, Iskreno tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji r^cern jz iz stc zahyaljujemo gasilcem PGD Kostanjevica in nPravljen ohr^ani,,evice ter gospodu župniku za lepo in izvirno mo{h Imeli7' Hvala tudi soscdi Jalovec za veliko tolažbe in mo ga radi in bo ostal v našem trajnem spominu. Žalujoči: vsi njegovi iZl ZAHVALA Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlje se ogrne, zame pa pomladi ni. Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric in dedi ANTON JANC V brezov log 35, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki so nam v težkem trenutku stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Še posebna zahvala Visceralnemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, g. proštu Lapu za lepo opravljen obred, pevcem, kolektivu Tiskarne, TOB Novo mesto in mr. sc. dr. Tatjana Gazvoda. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 48. letu starosti za vedno zapustila naša draga hčerka, mama, sestra in teta MARIJA -MAJDA ŠTAMFEL s Potov Vrha 32 a Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali za sv. maše in jo pospremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se p. Stanetu Zoretu, vikarju Frančiškanske province in vsem duhovnikom za opravljen pogrebni obred ter pevcem iz župnije Ljubljana Vič za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mama, sin Igor, hčerka Nevenka, brat Tine in sestra Joži z družinama ZAHVALA Umrlo je tvoje srce, umrle so nade sladke, umrla ljubezni je sreča, umrla za nas vse je sreča. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica ALOJZA SINTIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in nesebično pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala kolektivu ZD Krško, kolektivu Transport Krško, g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke ter družini Juršič in Marinkovič. Vsem, ki ste našega atija pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje ter sveče in darovali za maše, iskrena hvala! Žalujoči: žena Tončka, hčerki Danica in Alenka z družinama, sestri Justi in Jožica ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Življenje celo si garal, vse za dom in zemljo dal. Le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Dolgost iivljenja našega je kratka, kaj znancev je zasuta že lopata! Odprta noč in dan so groba vrata, a! dneva ne pove nobena pratka. Nenadoma in mnogo prezgodaj je v 60. letu starosti preminil ljubi mož in oče, stari ata, brat, stric, zet in tast Co,«,iIEUb TONEGOŠEK PoC-Z'nat,cem * ?1^/.e8a.rn°ža in našega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate-kA°jnemu To > bhzu in daleč, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrazili sožalje in Ujp VVZK netu podarili mnogo vencev, cvetja in sveč ter darovali z sv. maše. Hvala sodelav-skč druži»i r °1 ^P^Ktiv-u TTG Zidani Most in Sevnica, sodelavcem Merkatorjevih delavnic Sev-zhoru >a 'Z ^e*c’ dru*'n' Simonišek z Vel. Kamna, Anici in Boži Kozole iz Kozjega, pev-ju za poer8.Avsanaku za ganljive poslovilne besede, g.župniku za lepo opravljen obred, g. P. tls,im, ki tih'C in.PokoPahške storitve in mladincem iz Rožnega. Iskrena hvala vsem, tudi Ž . n nismo imenovali, pa so našega ata tako številno spremili k večnemu počitku. ‘*IUjo£j. v ^tricjjg0*1}3 ^Jav'cai sin Toni, hčerka Irena z Vilijem, sin Miran z Martino, vnuki Aleš, ^jhgnd, Domen, tašča Karlina, sestre Marica, Karlina in Milka z družinami m ZAHVALA V 67. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric FERDINAND PINTAR iz Češnjevka 21 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam stali ob strani, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti.Lepa hvala podjetju Akripol Trebnje, podjetju Unitehna Trebnje, g. kaplanu za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njegovi V f ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric, tast in svak JOŽE BRUDAR Mestne njive 7, Novo mesto Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in sostanovalcem bloka za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala Organizaciji ZB Mestne njive in g. Vuteju za poslovilne besede ob odprtem grobu, zastavonošem in pevskemu zboru iz Šmihela za zapete žalostinke in zaigrano Tišino. Ob tej priliki se zahvaljujemo dr. Kranjcu za dolgoletno zdravljenje, zdravnikom in ostalemu osebju Pljučnega in Internega oddelka novomeške bolnišnice pa za zdravljenje in nego v zadnjih tednih življenja. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA | Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano v srcih naših boš ostal. V 46. letuje mnogo prehitro odšel od nas naš nepozabni mož, ati, sin, brat in svak TONI TESTEN avtoprevoznik iz Krškega Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala Obrtni zbornici Krško, podjetju Kostak Krško, sodelavcem podjetja Tespack Brestanica, nekdanjim sosedom iz Gotne vasi ter sosedom Papirniške ulice v Krškem. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Slavica, hčerki Renata z Jožetom in Katja, mama, sestri Vera in Marija z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA 30. aprila nas je v 67. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, sin, stari oče, brat, stric in tast FRANC URŠIČ 4. maja pa nas je v 100. letu starosti zapustila še draga mama, stara mama, prababica, praprababica, teta in tašča ANA URŠIČ _____ iz Prečne 28 Z globoko žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem ostalim, ki so nam v teh težkih dnevih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojna pospremili na njuni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Tovarni obutve Novo mesto sodelavcem Revoza, obrat III., in 2. PPSV. Enaka zahvala velja Intenzivnemu in Internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, govorniku za ganljive besede slovesa ob domači hiši, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino ter g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njuni > 1. maja 1995 DOLENJSKI LIST m TiSilKl 2/^KlO /TV TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM /A\ — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 11. maja - Žiga Petek, 12. maja - Pankracij Sobota, 13. maja - Servacij Nedelja, 14. maja - Bonifacij Ponedeljek, 15. maja - Zotka Torek, 16. maja - Janez Sreda, 17. maja - Jošt LUNINE MENE 14. maja ob 22.48 - ščip kino BREŽICE: Od 11. do 14.5. (ob 18.30) risanka 101 dalmatinec. Od 11. do 15.5. (ob 20.30) znanstvenofantastični film Zvezdne steze, 7. del. 17.5. (ob 20.30) pustolovski film Rapa Nui. ČRNOMELJ: 12.5. (ob 21. uri) in 13.5. (ob 19. in 21. uri) ameriški znanstvenofantastični film Zvezdna vrata. 14.5. (ob 19. in 21. uri) ameriški pustolovski film za mladino Beli očnjak (2. del). KOSTANJEVICA: 13.5. (ob 20. in 22. uri) kriminalni film Klient. 14.5. znanstvenofantastični film Zvezdna vrata. KRŠKO: 11.5. (ob 19. uri), 12.5. (ob 20. uri) in 14.5. (ob 18. uri) ammeriška erotična kriminalka Razkritja. METLIKA: 12.5. (ob 19. in 21. uri) ameriški pustolovski film za mladino Beli očnjak (2. del). 14.5. (ob 19. in 21. uri) ameriški znanstvenofantastični film Zvezdna vrata. NOVO MESTO: Od 11. do 16.5. (ob 18. in 20. uri) kriminalni film Izbruh. 12. in 13.5. (ob 22. uri) filmska drama Mell. ŠENTJERNEJ: 12.5. (ob 20. in 22. uri) komedija Junior. • CARLITOV ZAKON, gangsteri-ada (Carlitos Way, ZDA, 1993, režija: Brian De Palma) V klasikih brez izjeme igrajo klasiki, v klasičnih gangsteriadah pa so te vloge morda najbolj inrtigantne. Fantje, kot so Robert De Niro, Mar-lon Brando, James Woods, Gabriel Byrne in Al Pacino, nastopajo tu vedno v mejnih vlogah. So namreč bad guys, celo največji med njimi, vendar so obenem nekakšni duhovni aristokrati, saj za razliko od res slabih, grdih fantov premorejo čut za etiko. New York, sedemdeseta leta. Al Pacino je pravkar iz zapora izpuščeni Carlo Brigante, bivši gangster, specializiran za droge, živa legenda zloglasnega Španskega Harlema. Odloči se, da bo poslej navaden občan, upokojenec, ker preveč ljubi življenje. Odločitev zahteva veliko dobrih živcev in takta, tudi še kakšno žrtev. Kot solastnik fantastičnega art-deco diska zbira dolarje, da bo lahko na bahamskem otoku Paradiž odprl sposojevalnico avtomobilov, kar je glede na preteklost velik padec v karieri. Tako mislijo skoraj vsi okoli njega, razen Gail (ne dobra ne slaba vloga Penelope Ann Miller), njegova ponovno pridobljena ljubezen. Carlo tako v skladu z novim ciljem postane popustljiv in zaupljiv, ne vrača več življenjsko nevarnih udarcev, obenem pa se zaveda nevarnosti roba, po katerem hodi. Najbolj se zanaša na prijatelja in odvetnika mafijcev Kleinfelda, ki ga je spravil na prostost. Sean Penn je kot skorumpiran, živčen, zadrogiran, pogolten izdajalec navdušil podobno kot Pacino s svojo mirnostjo, spravljivostjo skesanega spreobrnjenca. Slednji, diplomiranec Actoris Studia, verjetno najboljše igralske šole na svetu, tu igra celo z brado, če nekoliko karikiram, saj njegov obraz že vsaj dve desetletji velja za enega najboljših čustvenih poligonov. Plusi, na kratko : oportunistični hispano gorili Pachangi s slovenskim priimkom Guzman, natančni, finese odkrivajoči režiji Briana De Palme in glasbeni opremi, odličnemu izboru takrat aktualne disco soul glasbe in mešanice latina, meringue in salse. TOMAŽ BRATOŽ kmetijski stroji KMETOVALCI, Agroizbira Kranj nudi ugodno rezervne dele za traktorje Ursus, Zetor, IMT, Univerzal, Tomo Vinkovič, Fiat Štore, Cisterne Creina Kranj, kosilnice BCS, gume Barum, akumulatorje Vesna in Topla, Sip Šempeter itd. Predno se odločite za nakup, nas pokličite! Rezervne dele pošiljamo tudi po pošti. Agroizbira Kranj, Slavko Prosen, Smledniška 17, * (064)324-802. 3202 MOTOKULTIVATOR s priključki prodam. * 83-353. 4074 DVOBRAZDNI OBRAČALNI PLUG, 12 eolski, dobro ohranjen, prodam. » (0 32-040, popoldan. 4076 ELEKTROMOTOR, 10 KM, in žetveno napravo za BCS prodam. Leopold Žužek, Vrh 10, Trebelno. 4077 TRAKTOR Tomo Vinkovič 523, malo rabljen, prodam. * (068)53-377. 4080 SAMONAKLADALKO Sip 19 prodam. * 42-805. 4095 TRAKTOR ZETOR 5211 prodam. * 25-112, po 14. uri. 4098 PAJKA, samonakladalko, rotacijsko koso, prevozni hladilni bazen za mleko, trosi-lec hlebskega gnoja in silokombajn prodam. * (0608) 75-411 ali (0608)75-221. 4101 ITALIJANSKO FREZO, 10 KM, v odličnem stanju in rdeče vino prodam. * (068)22-020. 4104 MOTOKULTIVATOR, malo rabljen, 3 KM, zelo primeren za vrtove, ugodno prodam. * (0608)65-391. 4121 KOSILNICO ROTAX, avstrijsko in golf, letnik 1989, rdeč, prodam. Nemanič, Stopiče 75, Novo mesto. 4130 PUHALNIK FAJFUN z motorjem, malo rabljen, in kosilnico Muta z 130 cm grebenom prodam. » 42-527. 4131 TRAKTOR Hafner, 30 K M, 3161, starejši letnik, generalno obnovljen, prodam. * 83-683. 4137 KOSILNICO Buscher, ohranjeno, širina grebena 145, ugodno prodam. * (0608)82-731. 4139 KOSILNICO BCS 127, bencin - petrolej, ugodno prodam. » (0608)80-175. 4141 FREZO SIMPLICIT, 8 KM, prodam za 68.000 SIT. * (068)43-771. 4142 ŠKROPILNICO, traktorsko, ugodno prodam. 9 73-053. 4144 TRAKTOR FENDT, 25 KS, z bočno koso, ohranjen, prodam. 9 (0608)34-993. 4147 KOSILNICO BCS, bencin - petrolej, in traktorski bočni obračalnik, 2 m, star 2 leti, prodam. * (0608)43-247. 4148 KOSILNICO BCS diesel prodam. 9 (068)42-488. 4153 TRAKTORSKO rotacijsko kosilnico IMT, motokultivator Muta z grebenom 130 cm in traktor Deutz, letnik 1983, prodam. »(068)42-527. 4162 TRAKTOR STEYR, 18 KM, in žetveno napravo v dobrem stanju prodam. » (068) 65-138. 4164 KULTIVATOR, 14 KM, diesel, konjski komat, 21 col, in gumi voz, 21 col, prodam. * 43-660 ali 43-609. 4165 TRAKTOR URSUS kupim in prodam brako prikolico. Franc Mavec, Rakovnik 23, Šentrupert. 4176 KOSILNICO BCS, bencin - petrolej, premični plug Posavac in krožne brane prodam. » 85-660. 4180 TRAČNI OBRAČALNIK Tajfun in traktorski dvobrazdni plug, 12 col, prodam. » (068)65-141. 4183 ODSESEVALNE NAPRAVE na vrečo, različnih velikosti in moči, ugodno prodam. »(061)787-608. 4187 TRAKTOR URSUS 350, grablje UTO 1650 in smrekove plohe prodam. » (068) 52-814. 4212 ZETOR 5011, letnik 1984, zelo dobro ohranjen, prodam. Janez Globokar, Zagradec 10, Zagradec. 4227 RABLJEN traktorski obračalnik SIP in moped avtomatik prodam. » 73-630, po 16. uri. 4236 /i DOLENJSKI LIST [\ IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Tanja Gazvoda, Breda Dušii-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA: ob četrtkih. Cena posamezne številke 130 tolarjev;naročnina za 1. polletje 3.000 tolarjev, celoletna naročnina 6.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odstotni popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.900 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.100 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. ŽIRO RAČUN številka 52100-603-30624. Devizni račun številka 52100-620-107-970-27620-4405/9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni; uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana, j VOZIČEK za kosilnico BCS 127 in 110 cm prodam. » (068)28-007. 4237 NOV MOLZNI STROJ Vitex Virovitica prodam. ® 44-383, po 18. uri. 4239 TRAKTOR FAHR s krožno žago (pant žaga) prodam. » 26-839. 4257 PAJKELJ in slamoreznico prodam. » 22-187. 4262 TRAKTORSKI obračalnik prodam. » (0608)75-062. 4282 MOTOKULTIVATOR Maestral s koso in frezo prodam. » 44-662. 4283 PRIKOLICO za motokultivator in motor avtomatik A 3 prodam. » 323-497. 4292 SAMONAKLADALKO Karboni, 19 m3, prodam. Jože Murn, Rdeči Kal 13, Dobrnič. 4296 OBRAČALNIK Sip 160, kosilnico BCS 602, puhalnik Planina in nakladalko Sip 19 prodam. » 33-776. 4297 TRAKTOR GOLDONI, skoraj nov, prikolico za kardan in ostale priključke ugodno prodam. * (0609)642-858. 4299 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, pajka na 4 vretena in bočno kosilnico za Zetor prodam. » 57-167. 4300 OBRAČALNIK za seno za Gorenje Muta prodam. » 40-351. 4302 TRAKTOR FERGUSON 148 s koso prodam. » (068)59-364. 4306 FREZO, 14 KS D, s prikolico in moto-kultivatorjem, ter kolo BMX, otroško, prodam. » 85-910. 4316 MOLZNI STROJ Alfa Laval, dobro ohranjen in kravo, dobro mlekarico, prodam. * 42-925. 4317 MOTOR ZA BCS, samonakladalko, iz-kopalnik krompirja, cepilec drv in tele, staro 10 dni, prodam. * (0608)82-597. 4320 PUHALNIK brez elektromotorja kupim. »(068)67-511. 4333 KOSILNICO za kultivator Honda in moped avtomatik, skoraj nov, prodam. Šinko, Gorenja Brezovica 7, Šentjernej. 4335 kupim HRASTOVO HLODOVINO odkupujemo. (0609)620-396 in »(061)218-595. 3240 JEDILNI KROMPIR odkupujemo po 35 SIT. »(068)65-680. 4102 RABLJENO počitniško prikolico kupim. » 323-606, Luzar, v ponedeljek. 4145 KUPIM dobro ohranjenega pajka na štiri vretena. »(068)42-594. 4200 KAJAK, dobro ohranjen, kupim. » (068)87-644. 4232 TELE, staro 10 dni, kupim. » 322-834. 4266 BIKCA, starega 10 dni, kupim. » 49-419. 4268 motorna vozila GOLF JX D, letnik 1989, registriran do 11/95, v odličnem stanju, prodam. ® (068)53-377. 4079 Z 630 N po delih prodam. » (0608)89-265. 4081 R 19 1.4, RL, HATCH BACK, letnik 7/93, 24.000 km, rdeč, troje vrat, izredno ohranjen, ugodno prodam. * (0608)82-945. 4082 MOTOR in menjalnik za 126 P, letnik 1988, prodam. Vinko Marn, Bistrica 10, Šentrupert. 4083 Z 128, letnik 1990, prva lastnica, rdeče barve, prodam. » 26-556. 4085 JUGO KORAL 45, letnik 1989, prvi lastnik, prodam. Aleš Smole, Bršljin 79, Novo mesto. 4086 R 5 CAMPUS, letnik 1990, rdeč, 5V, dobro ohranjen, prodam ali menjam za Clio. »(068)65-619. 4096 JAWO 350 TVIN ŠPORT, črne barve, kot nova, registrirano, prodam. ® 324-579. 4117 R 4 TL po delih ugodno prodam. » (0608)80-191. 4126 GOLF D, letnik 1988, prodam. ® 324-440. 4146 AUDI 80, letnik 1991, prodamo po izredno ugodni ceni. * (0608)75-410 ali 75-197. 4151 R 5 CAMPUS, letnik 1991,5 V, 5 prestav, sive kovinske barve, registriran do 4/96, lepo ohranjen, prodam. » 20-397. 4160 126 P, letnik 1987, registriran do avgusta, prodam za 950 DEM. Ljubi, Ždinja vas 7, Novo mesto. 4163 H YUND Al PONY 1.3, letnik 8/91, temno sive kovinske barve, odlično ohranjen, prodam. ® 22-793, popoldan. 4166 126 BIS, letnik 1/91,21.000 km, registriran do 1/96, prodam za 3300 DEM. * 51-000, dopoldan, Darinka. 4168 MOPED APN 4, s ščitnikom in prtljažnikom, rdeče barve, malo rabljen, prodam. »(0608)43-034. 4170 Z 101, letnik 1987, registrirano do 3/96, prodam. * 83-373. 4171 DAYHATSU CHARADE in hyundai pony GLS, oba letnik 1990, prodam.» 27-297. 4175 R 4 GTL, 1. 87, prodam po delih. » 323-035. 126 P, letnik 8/86, bel, garažiran, redno servisiran, prodam za 1200 DEM. * (068)65-645. 4179 R 4, letnik 1991, bele barve, registriran za eno leto naprej, nove gume, prodam za 6200 DEM. » 73-069. 4184 JUGO KORAL 55, letnik 1990, prodam. »(068)45-279. 4185 JUGO 45 A, letnik 1987, registriran do 3/96, prodam. Jože Ž.žagar, Šmarjeta 68 a, Šmarješke Toplice. 4186 ASTRO GL 1.6 i, limuzina, 3/93, bele barve, odlično ohranjena, 50.000 km, prodam. ® (068)83-123. 4193 R 5 CAMPUS, letnik 1989, zelo ugodno prodam. ® (0608)87-543. 4199 AX 1.1 TRS, letnik 1990, rdeč, 71.000 km, prodam za 8300 DEM. * (0608)78-219. 4207 Z 101 GTL, letnik 1986, lepo ohranjeno, registrirano do 12/95, prodam. * 52-585. 4208 CTX 80, letnik 1990, prva registracija 1994,- registriran do 8/95, prodam. * (068)44-236. 4211 LADO 1300 S, letnik 1982, poškodovano, vendar vozno, registrirano do 11/95, prodam. » (068)51-547. 4213 MOTOR APN 6, zelo dobro ohranjen, prodam. » (068)43-564. 4215 JUGO KORAL 45, letnik 1989, registriran do 1/96, z razbitim prednjim delom in z dobrim motorjem prodam. » 341-068 ali (0608)87-670. 4217 R 5 CAMPUS, letnik 10/90, bel, 5 V, prodam za 8000 DEM. » (0608)88-146. 4224 KOMBI CITROEN FURGON C25 D, letnik 1990, prodam. * (068)324-447. 4225 ALFA ROMEO 169, letnik 1990, ugodno prodam. » 26-284. 4230 R 4, letnik 1991, prodam. ® 21-602. 4231 OPEL CORSO 1,4 i, letnik 1990, kovinske sive barve, 5 V, sončna streha, deljiv zadnji sedež, katalizator, prodam. * (0608) 80-165. 4242 R 5 GTL, letnik 1985, prodam. Udovč, Črmošnjice 55, Stopiče. 4244 JUGO 55, letnik 10/90, bel, 60.000 km, prodam. » 26-647, popoldne. 4249 Z 101, letnik 1985, registrirano, nove gume, prodam za 950 DEM.» 42-658, Radovan, Skalna ul., Otočec. 4250 FLORIDO 1.4, letnik 1989/90, prevoženih 53.000 km, lepo ohranjeno, registrirano do 26.12.1995, prodam za 5700 DEM. ® 65-642. 4252 Z 750 LE, lepo ohranjeno, letnik 1985, prevoženih 23.000 km, registrirano do 7/95, prodam za 1300 DEM. » (068)76-377. 4254 R 4 GTL, letnik 7/90, prodam. ® 22-886. 4259 VESPO Piaggio PK 50 XL elestart in synthesizer Yamaha PSS - 680 prodam. » 24-030. 4261 R 4, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. Jakše, Vaška c. 52, Uršna sela. 4264 126 P, letnik 1986, registriran do 10/95, nove gume, dobro ohranjen, prodam. » 52-246. 4270 BMW 320, letnik 1979, generalno obnovljen, črn, temna stekla, sončna streha ter spojlerji, prodam. Domine Zupančič, Gor. Sušice 23, Uršna sela. 4275 SAMARO 1500 limuzina, letnik 7/93, prvi lastnik, rdečo, prodam. » (068)78-294, po 16. uri. 4278 JUGO 55, letnik 1990, registriran do 1/96, prodam za 3800 DEM. Dobrava 56, Otočec (novo naselje). 4279 ŠKODO FAVORIT, staro 18 mesecev, prodam. » 68-007, zvečer. 4284 JUGO 55, letnik 1988, rdeč, prodam. » 26-075. 4293 Z JUGO GX, letnik 1988, registriran do 4/96, prodam. Jože Cesar, Rdeči Kal 8, Dobrnič. 4295 R 5 FIVE, letnik 12/87, rdeče barve, zelo lepo ohranjen, 79.000 km, prodam. » 83-264. 4326 MITSHUBISHILANCER GLXI, letnik 1990, registriran do 28.7.1995, prodam. » 342-022. 4329 OPELKADETT 1.3 S, letnik 1987, registriran do 3/96, dobro ohranjen, prodam.» (0608)33-659, po 16. uri. 4331 126 P, letnik 1988, 43.000 km, rdeč, dobro ohranjen, prodam za 1800 DEM. Andrej Prah, Sela 4, Šentjernej, » 81-032. TOVORNJAK -kiper TAM, letnik 1977, prodam. ® 85-747. 4338 R 5 PLUS, letnik 1993, bel, 41.000 km, garažiran, nekaramboliran, odlično ohranjen, prodam za 11.200 DEM. » 85-107. 126 P, letnik 1986, prodam za 1200 DEM. * (068)65-125. 4344 AX 14 RD, letnik 1989, prevoženih 50.000 km, prodam. » 22-566. obvestila SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, »(0608)79-375. Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:................................. Ulica in kraj:.................................. Pošta:.......................................... Naročniška številka:............... Podpis: Datum:.......... NAROČILA za enodnevne in večje piščance sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, ® 42-524. 3242 ŽALUZIJE, rolete ter lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na 3 čeke. * (068)44-662. 3603 NESNICE, mlade jarkice, pasme hisex, rjave, stare 3 in pol, 4 mesece in ene tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, » (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, » (0608) 67-578 in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, »(068)49-567. 3656 PURANE, težke 3 do 4 kg, prodam. Cena 1100 SIT/kom. Večje količine pripeljemo tudi na dom. Dobite lahko tudi hrano. * (067)55-544. 4119 RJAVE JARKICE in bele za dopitanje prodam. » 48-366, Prevolšek, Čatež. 4196 VSE VRSTE manjših mizarskih in elek-tro popravil ter montaž z vašim ali našim materialom vam izvršimo hitro in kavlitet-no. Ne odlašajte in pokličite, » 321-501, od 8. do 15. ure. 4248 RJAVE JARČKE, nesnice, stare 11 tednov, prodam. Zupančič, Hudeje 3, Trebnje, * 45-240. 4265 6-TEDENSKE purane, bele, težke, prodam. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, * 42-524. 4277 BELE PIŠČANCE, težke 3 kg, prodam. Alojz Vrtačič, Pristavica 1, Šentjernej, * 42-575. 4310 posest POSREDUJEMO vam vse vrste nepremičnin na območju Novega mesta, Trebnjega, Grosuplja, Brežic, Krškega in Bele krajine. V ponudbi imamo veliko interesentov. ® (068)27-131, od 16. do 19, Shop univerzal, Vidmarjeva 1, Novo mesto. 4043 NOVEJŠO HIŠO s cca 60 a zemlje s sadovnjakom v Hrastuljah pri Škocjanu prodam. * (061)50-286. 4091 PRI METLIKI oddam v najem 1.5 ha travnika za košnjo. » (068)60-135. 4094 2.5 HA zemlje z gospodarskim poslopjem in 200 - litrski hrastov sod prodam. ® (0608)79-617. 4107 PARCELO v Ravniku nad Šmarjeto pri Novem mestu v izmeri 3.960 m2, dostop z avtom, prodam. Sonja Sottler, Glavarjeva 17, 61000 Ljubljana. 4111 STARO KMETIJO vzamemo v najem. »(061)349-101. 4132 ZIDANICO in vinograd ter prašiča, 100 kg, domača krma, prodam. ® 83-789. 4136 STARO stanovanjsko hišo s posestvom, 1.5 ha, v Bereči vasi prodamo. ATM GRAF, d.o.o., »(068)60-667, od 8. do 12. ure. 4181 PRODAJATE, kupujete, najemate stanovanje, stanovanjsko hišo, vikend, poslovne prostore ali parcelo? Kličite podjetje za nepremičnine ATM GRAF, d.o.o., Partizanski trg 5, Metlika, * (068)60-667! 4182 V BREŽICAH prodam nedograjeno stanovanjsko hišo,3. faza, primerna za kakršnokoli obrt. * (0608)62-812, zvečer. 4191 STAREJŠO stanovanjsko hišo v centru Črnomlja prodam. Lokacija je primerna za poslovne prostore, » (068)51-767. 4192 DVE PARCELI, 43 a,v Grobljah pri Novem mestu ter plug in brane za TV prodam. » 323-208. 4194 GOSTINSKI lokal, 50 m2, v Črnomlju prodam. » (068)52-534. 4195 STAREJŠO HIŠO, sadovnjak, vinograd z zidanico, 40 a, 8 km iz Novega mesta, sončna lega, prodam. » 44-963. 4197 TRAVNIK v Gor. Stari vasi pri Šentjerneju, 42 a, prodam. * (068)42-347. 4209 HIŠO z gospodarskim poslopjem in 0,5 ha zemlje na Mirni prodam. ® (068)47-481. 4210 NOVEJŠO HIŠO v Novem mestu, takoj vseljivo, prodam za 170.000 DEM. * 322-282. 4223 GRADBENO PARCELO in 5000 m2 zemlje z urejeno lokacijsko dokumentacijo za poslovno - stanovanjski objekt, 100 m od šolskega centra za usmerjeno izobraževanje v Šmihelu, prodamo. » (068)24-948. 4228 V GRADIŠČU pri Trebnjem prodam vi- kend (7 x 8 m) na parceli 1220 m2. ® 45-131. 4234 NA VELIKEM RIGLJU pri Dolenjskih Toplicah prodam zidanico z vinogradom. »(068)65-213 4258 TRAVNIK, 35 a, pri Starem gradu pri Otočcu prodam. Martina Peskar, Crešnjice 18, Otočec. 4271 VEČ PARCEL gozda v okolici Lokev in Rodin prodam. » 52-226, samo v soboto in nedeljo. 4280 V OKOLICI Mokronoga ugodno prodam 1.92 ha travnika. » (068)49-650, zvečer. 4286 VINOGRAD z manjšo zidanico v Vinjem vrhu ter travnik v Šmarjcti prodam. » 73-595. 4309 NA LIBNI zelo ugodno prodam 15 a vinograda na žici. » (0608)62-958. 4322 FRANC STANIŠA (ŠURLA), Vinja vas pri Novem mestu, prodaja hišo in kmetijo. Interesenti naj pošljejo naslov in telefonsko številko na naslov: Anica Rozman, Mestne njive 1 c, Novo mesto, * (068)28-224. V juniju in juliju vas bomo obvestili o sestanku. 4327 NJIVO, 21 a pod Belim Gričem in košnjo trave v Gorenji vasi prodam. Vide Zupančič, Slepšek 12, Mokronog. 4332 PARCELO v k.o. Belči Vrh, 60 a, pretežno mešan gozd, dostopno z vsakim vozilom, in mešana drva, metre ali posamezno gaber in hrast prodam. * 64-476, zvečer. 4341 prodam SINTHESYZERJA KORG DS 8 in Roland U 20, s kovčkoma in stojalom, prodam. * 22-420, popoldan. 2264 RABLJENA KOLESA prodajamo. Servis Smole, * 341-952. 2918 ITALIJANSKO klavirsko harmoniko, 96 - basno, 6 registrov, ohranjeno, prodam ali menjam za frajtonarico. » (0608)69-137. 4075 DOBRO KORUZO v storžih ali v zrnju prodam. » 78-368, zvečer. 4078 DVE TELICI, stari 16 in 7 mesecev, prodam. * (0608)75-177. 4084 KOZLIČKE prodam. * 65-329.^ . TELICO, brejo 8 mesecev, p«® menjam za kunca - bikca. Ivan ke roška vas 16, Novo mesto. . ^ BREJE TELICE simentalske pasme prodam. * 73-417. , TELIČKO KR1ZIJKO,staroHt«1"^ A kontroli, prodam. * 85-922. . VEČ KOZLIČKOV za zakol prod**, 49-616. ■ »ol< POCENI PRODAM popravlja1' PJ||( stroje. » 27-858. ^ 1600 KOM. strešne oPckc'„ 41II prodam za 25.000 SIT. » 24-259-HRASTOVA metrska drva Pr Dragovan, Svržaki 9, Metlika. (C. BELO dolgo obleko, Prime;n,°x int ko ali birmo, št. 40, nov rjav P“|Lsj>2-i nar št. 38 ugodno prodam. ® M SUHA bukova drva prodam- ® 396. |(if j DVE KRAVI simentalki s treij DVE KRAVI simentalki s treui- a tom, breji, ugodno prodam. Stan Še"!J°5t. O-Stopiče. ,te|e,o«f KRAVO SIVKO, staro 6 let, s brez njega, dobro mlekarico, les 1 411: in drva prodam. * 24-127. •„# VEČJO KOLIČINO koruze vz dam. Vida Kalin, Dol. Gradišče • ^ J S1JHE smrekove deske, zelo debeline 20, 25 in 50 mm, P (0608)82-395, popoldan. 40-375- KOŠNJO trave prodam. na njam SENO prodam. » 81-746. RUSKO kamp prikolico Skiim ^ morju, dodatna oprema, Pr0‘%5, trn za avtoprikolico. ® (Ooor^ <|J dilni kot ugodno prodam. sU^ avtoprikolico. ® ( RABLJENO otroško sobo,_s«a;f (1l: Ml UgVUllll piUUB.- — .iKpri 1500 KG. dobrega sena, ročno ^ tl ;ena,roL..- prodam ali menjam za hlevski go > 4|)*j MIZARSKO STISKALNICO ^ ner, 200 x 125, in formalno »8°,^ jem in predrezilom prodam- » 4jjj CERTIFIKAT prodam. * PUJSKE, težke do 30 kg prod*" MLADO KRAVO prodam- Gtil’ 411 nCCB*KOVGOZD,2ha,pn^? prodam. lop *. ----- — (068)87-741. dnoV pj PSIČKE, mešane, stare 7 teu 0 dam. »40-371. ,jui6^ KOZO s prvim mladičem.s nov, lahko posamezno, prodam- iy. uic uaijc. tkodj GLASBENI STOLP Ph*1,Ps: od 19. ure dalje. JYaY rt»"r • m rabljen, prodam. » (068)87-3 •$ DVE NOVI stiskalnici za g*-0* 1, prodam. Zoran, Ždinja vas » 41 NEMŠKO OVČARKO, ro 5 mesecev, prodam. » 10 M brezovih drv po 3500 4I ELEKTRIČEN VILIČAR lndl,S M prodam. »(068)85-662. ^ ^ po*0, "Ji' •egi; *< l Mal Pop I *°vi k lil p (061 I Oam V (068 P. Sovi bddr Pl vino sattit IV luuani. mm os/— FITNES univerzalno klop. no prodam. » 45-358. A , J Meti o prodam. * 45-358. .vrini0'1, t , v 5001 CVIČKA, 310 - litrsko s‘ (!_ ,c , ruzo v storžih prodam. * prodaj Pl MIZO in 6 stolov, novejše. P IH trgo, 28-312. in m) Pliw KOZOLEC dvojnik (6 x >°m' ' • » 41-121. i-ne lf’'- H OPEKO SIPOREX, dcb'I‘" cen* komadov, in lepilo prodam J (068)65-629. . OTROŠKO posteljico z 120), kot nova, ugodno proda J« 5 OVAC prodam. BELO VINO, snopovezai nlin na kamne prodam. brava 13, Trebnje. ,rS 6 NOVIH STOLOV NovO^IO, bukev, nerabljenih, visoko n°s # (O^ barjeno, prodam za 400 DL * 383. .vidri*" f OHRANJEN ŠTEDILNIK ^ (2 plin, 2 elektrika), ugodno F ’ )Sf 341-034, po 16. uri. CERTIFIKATE V VREDPJ’-' SIT ugodno prodam. * .73čmecr. n"V OVL DI orif oi.'A l. !•' in .d > 11 ugouno prouam. » / -cingcr.">k OVERLOCK PFAFFinbin*0d3|>! tbljen, z garancijo, ugodno V fU rabljen, z garancijo, ugo—-na obroke in dostavim na 215-650. ... .a dfj >-650. n t« KOMPLETNO OPRE^r.^lF^ in biljard ugodno prodam- * .ji do 18. ure. #rjj! BUKOVA DRVA prodam- v 820. j ___________________, °"'div>ri Bc, Es, As, kot nova, in mop iko “ Ji* DIATONIČNO harmonik ofj; prodam. » 25-278. ctii*I,,eliJ KRAVO SIVKO, brejo s tr^. in molzni stroj Virovitica P ^ ODDAM košnjo sena n\5AT?°LSoTA°NPTENO.;;fV^ nalov, krožnik 60 cm, spr^ ,56. gramov, prodam. » (068)23 ^ KOMBINIRAN otroški v« .p prodam. » 22-282. . rouam. -m zz-zoz. onS^ittPi r^l DVE KRAVI, ena siva, drU8 pjPA stari dve leti in pol, proda 4 ? Črmošnjice 67, Novo mes*®: n0riy ^ • ČL peč za kotlovino (068)76-067. ju;rtrwi. |P * IV,‘ TELICO, brejo 7 mesecev^, ^ triran, v voznem stanju, P -al Jakše, Škriančc 4. a 55 Še, Sknan^av -*. 6 PRAŠIČEV, težkih cc» j 27-466, Milan Kozole, K°s mesto. a|i t KRAVO za zakol prodam |(1 1980, z napravo za kladiv 1 J dam.. 23-786,Novo M V/ r V- III N IIIIUUiv-i r ip' v - in kosilnico BCS D prodam- JR poldan. jj si1*1* P KRAVO ali telico, obe W prodam. » 44-366. j s*' »i < Po, S S N £ H 5 5CS"m tde,0m' b£°: M. ™ «* tretjim teČ?,' Črn°' bcio’dobr,) mlekarico, s C'4rcga i( m 0BILO ’■ žrebetom, žrebca, upravljiviek nrCHV'dl’bro ohranicn voz TPiJ Č k prodam' * (061)852-577 cev, S o^‘kMENTALKO' brei° 9 NrJil?0 kgiprodam' ® 43-007. *(06^26 269VCARJI:’ m'Udiie'Proda™3 73s*020z mladiicm prodam W (0608)84- dam, *73?27j 'b ba ,ravn'ka ugodno pro- 43^Sfj» tis'ran° apno Prodam ® 22-TOVORNn 4319 VOfR-bniav>o~mPri1r055P°4t.- P°KDm,prodamAIra 24°37FČ Kamm E?,°,5 "j** Konec*l^Novom’’prodam' StatiiSa', 4ll! TRcoviNSKr^nn«, 4334 iamorcznjco vil P ° R| MO, police, sa-44-620. ' trme ln oslal° prodamo, ra dam.ti.,24?i2sVK°’Slaro 10 tedn°v, pro- PRALNISTROI 4328 | nj°. 1201 zelo aJ ln zamrzovalno skri-925 ’ 0 “godno prodam. * (068)24- ^'^ufprodam*11^ m6, d°bro ohraniem z ISO, P °dam za 500 DEM. ra (068)78- ~ ar tuOB, J * 81VM9RAŠIČA' tcžka 100 k8. prodano ''} "°5°ref|o poKINJO- Rvulitetno, pnčr l «1° poceni prodam. * 52-462. * (06S«° M89REJO kravo s'vRo prodam. ^ 47-305 zblrko nobelovcev prodam. ---4343 '''J --------- £ *(062)778-I23 8aranl,ramo Odkup živali. ^ to1'"1 ^rehVu^odd"0'dclno oprcm|jeri, v ^Poldan. oddamo. ra (068)43-823, PRneT/c .. /ingn {«76,do b9- V ai?pisarnR°1S7OR’P"™™zafr’ 2 V kc JRRBNJKM,nr . 42'4 K;. ^LOVni r».w^- 4256 iV8ErV *Z323h022rarnO dd° P°P"lda" V 549PrCSkrbljena!BOD7d|Sz,arVanjC in hra- 2 Op., 13 odličen! ® (0609)628- ?=.s-...........“s S ZApBfPr'- 8 Sko§olo *85-142,od 'i? DELO na S ^ 4152 U '‘»del9 0|'>e8to.7a„I.B"?r?ny, Prešernov V -Cla^ mesto, Zapn.r',. Py nov ‘S k- 180 - 4220 natakaneo za novo električarja, lrJa. * 321-501, do 4247 (0609)628-4263 ti m>N0 ;; jiJsSS&s* i (#«EDNr 'Zap°s,in’“ f JtDNn . lmo * (»609)628- ( * 322a7n,\ltCm iasu h°n°- S "SiSjšStf; ■ «■ «£! 'i -“",fti"S5i I <^s?7g*®5:a t tj PEKLp Mposl' kuharico ali . ’ * M'194 4298 ^*as»i V OKOLICI STRAŽE iščem žensko za opravljanje hišnih opravil. ® 83-643. 4304 DEKLE za delo v strežbi redno zaposlim. 3? (0608)22-794 ali (0608)32-224. 4315 službo išče ZAPOSLITEV v administraciji iščem. Imam izkušnje z delom z računalnikom. ® 73-209. 4103 SLUŽBO za mesec ali mesec in pol (med počitnicami) na področju kuhinje, natakarice, prodajalke ali za varstvo otrok iščem. Šifra: -DOLENJSKA«. 4108 MOŠKI išče kakršnokoli delo, lahko tudi na domu. ® 57-841. 4311 stanovanja V NAJEM oddam opremljeno sobo samski ženski. ® 26-092, popoldan. 4090 DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu kupim ali vzamem v najem za krajši čas. ® 25-442. 4105 HIŠO ali stanovanje za v najem iščem. ® (068)76 399, Jožica, popoldan. 4140 DVOSOBNO STANOVANJE, 60 m2, na Seidlovi ul., centralna, telefon, souporaba garaž, prodam. * (068)20-405. 4219 GARSONJERO, 32 m2, na Šegovi prodam za 35.000 DEM ali menjam za primeren vikend ali starejšo hišo. ® 26-640. STANOVANJE ODDAM skromnim, marljivim, samskim ali paru, čeprav brezposelnim. Delo imam ‘udi na domu. Šifra: »SEIDLOVA«. 4305 ženitne ponudbe FANT, star 45 let, zaposlen, dobrega srca, s svojo hišo in avtomobilom, želi spoznati dobrosrčno sopotnico. Šifra: »VROČE POLETJE 95«. 4125 UPOKOJENEC, VDOVEC, star 75 let, zdrav, s stanovanjem, išče žensko za skupno življenje na svojem domu, če pa ste samski in brez obveznosti, lahko tudi na vašem. Šifra: »DOBER«. 4345 TELEVIZIJA NOVO MESTO ,vaš . kanal s Trdinovega vrha _ na kanalu vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE • vsak ponedeljek ob 18. uri ODDAJA ZA OTROKE , in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED • vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE • vsako nedeljo ob 13. url NACE VAM VOŠČI in ob 16. uri glasbena oddaja MED PRIJATELJI • vsak dan od 15. ure dalje VIDEO STRANI KAMNOSEŠTVO IN TERACERSTVO VLADIMIR SIMONIČ, s.p. Lokve 5/c 68340 ČRNOMELJ Po najugodnejših cenah vam izdelamo in brezplačno dostavimo izdelke iz marmorja in granita. Na zalogi 25 različnih barvnih odtenkov in debelin. Možnost plačila na obroke. Informacije na tel. (068) 52-492. YURENA Šola tujih jezikov Tečaji ang., nem., franc., ital., za otroke in odrasle — tudi med počitnicami! Tečaji v Veliki Britaniji! Tel.: 068/341-434. DOLENJSKE TOPLICE • pizze • špageti • sadne kupe • malice • nedeljska kosila Odprto vsak dan od 8. do 24. ure. Tel.: 068/65-510 d.o.o zrNo Trgov«ko podjetje ZRNO d.o.o., Gmajna 6, Raka Trgovsko podjetje ZRNO vam v svoji trgovini na Ranču nudi najugodnejšo ponudbo umetnih gnojil, škropiv, semen in gradbenega materiala! Posebno ugodno: semenska koruza BC 318, 272 1 kg 369 SIT, PRIMEX-TRA 1.1951 liter, fasadni material Termoputz 825 SIT vreča in končni sloj 254 SIT m2. Poleg tega izredno ugodna nabava vodovodnega materiala in materiala za centralno kurjavo! Za kmetijske proizvode so cene brez prometnega dav- Tel?068/75-410. TONSON d.o.o. organizira MUZZVEVO POLETNO SOLO - UČENJE ANGLEŠKEGA JEZIKA — JAHANJE NA KONJU PONIJU - TENIS — VOŽNJA S KOČIJO KJE? V BRUSNICAH PRI NOVEM MESTU KDAJ? OD 26. — 30. 6 Poletna šola je namenjena otrokom od 6 let do 6. razreda O. Š. Otroci bodo razvrščeni v skupine glede na starost in predhodno znanje. ORGANIZIRAN PREVOZ IZ NOVEGA MESTA DO BRUSNIC IN NAZAJ. ODHOD VSAKO JUTRO OB 7.00 IZPRED O. Š. GRM. PRIHOD IZ BRUSNIC OB 15.15. CENA: 275 DM. (Možno je plačilo na 3 ali 4 obroke). Cena vključuje stroške pouka, delovne materiale, učenje tenisa, jahanja, vožnjo s kočijo, prevoz, kosilo in 5% prometni davek. Poletna šola bo potekala pod strokovnim vodstvom. INFORMACIJE IN PRIJAVE: tel.: 85-882, od 9.— 12. ure. ZELO UGODNO KOMPRESORJI od 25 — 500 litrov, SNEGOLOVI za vse vrste kritin, VARILNE SPONE (panti) raznih dimenzij. Vse po konkurenčni ceni prodaja KOP LONGAR, d.o.o. Tel.: 068/83-147 KARAVAN 27.400 SIT mesečno SAMARA 31.700 SIT mesečno NIVA 40.400 SIT mesečno Možen leasing od 1 — 5 let, polog od 25 - 50%. Nudimo ugoden kredit na 4 leta brez pologa tudi za vse ostale avtomobile. Tel.: 068/324-424. ZAHVALA Preljubi naš ati, prezgodaj si odšel od nas, v domu našem je praznina, v srcu našem bolečina, spomin na tebe pa šivi, čeprav le več med nami ni. Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka ANTONA PRAZNIKA iz Velikega Gabra 66 se z žalostjo v srcu iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam ustno in pisno izrazili sožalje, pokojnemu darovali toliko vencev, cvetja in sveč ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala družini Borak, GD Veliki Gaber, še posebno sektorskemu poveljniku Alojzu Piškurju, DU Velika Loka, ZB Trebnje, godbenikom občine Trebnje, Trebanjskemu oktetu, kolektivom VVZ Trebnje, DSO Novo mesto, s.p. TGM Hribar Gaber, d.o.o., Krki Zelena zdravila, Krojaško podjetje Trebnje. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Lojzka, sinova Boris in Darko, hčere Mira, Ani, Silva, Lidija z družinami OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, daje umrl naš dolgoletni upokojeni sodelavec IVAN TOMŠE dostavljač poštnih pošiljk pri pošti Brežice Od njega smo se poslovili v četrtek, 4.5.1995, na pokopališču na Čatežu. POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., MARIBOR, Poslovna enota Novo mesto SERVIS KMETIJSKE MEHANIZACIJE VRHOVNIK nudi popravila traktorjev in ostalih strojev na vašem domu ali v naši servisni delavnici. Popravila vršimo na traktorjih Lindner, Holder, Steier, Zetor, Univerzal, Štore, IMT in na kosilnicah z motorji Acme in Lombardini. Za vse naštete tipe vam preskrbimo nadomestne dele in damo garancijo. Se priporočamo! Vrhovnik Zoran Bašelj 71, Kranj Tel.: 064/45-775 AGRO d.o.o. Novo mesto Prodajalna SEJALEC Rozmanova ul. 3, tel.: 068/24-132 AKCIJSKA PR O D A J A kosilnic ALPINA od 11.5. do 31. 5.1995 vam nudimo popust do 20%! Samohodna vrtna kosilnica s košem že za 43.000 SIT, nahrbtna kosilnica na nitko 50.000 SIT bočna kosilnica na nitko 33.000 SIT. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO ULICA TALCEV 3 razpisuje za šolsko leto 1995/96 prosta delovna mesta: 1. SPLOŠNO IZOBRAŽEVALNIH IN STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV: - 2 učiteljev slovenskega jezika in književnosti, 1 učitelja slovenskega jezika in književnosti, za polovični delovni čas, - 1 učitelja angleškega jezika, - 1 učitelja angleškega in italijanskega jezika, - 1 učitelja nemškega jezika, - 2 učiteljev matematike, 1 učitelja matematike, za polovični delovni čas, 1 učitelja kemije, za polovični delovni čas, - 1 učitelja psihologije, za polovični delovni čas, - 1 učitelja gostinskega poslovanja. Kandidati morajo imeti visoko izobrazbo in izpolnjevati splošne, z zakonom in vzgojno-izobraževalnim programom določene pogoje. 2. UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA: - 3 učiteljev praktičnega pouka kuharstva, - 2 učiteljev praktičnega pouka strežbe. Kandidati morajo imeti višjo izobrazbo gostinske usmeritve in vsaj 5 let delovnih izkušenj v gostinstvu na področju, ki ga bo poučeval, ali višjo izobrazbo s predhodno štiriletno srednjo šolo gostinske usmeritve in pet let delovnih izkušenj. Imeti morajo opravljen živilski pregled v skladu s predpisi (Ur. list RS št. 17/75,42/86) in tečaj varstva pri delu (Ur. list RS št. 15/84). 3. ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA DELAVCA Kandidat mora iiTiSt! Visoko izobrazbo - smer pedagogika. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 15 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo. GIP »PIONIR« Kočevarjeva 1, NOVO MESTO nudi IZ RAZŠIRJENEGA PRODAJNEGA PROGRAMA »ŽAGA« — prodajo vseh vrst rezanega lesa (deske, plohi, krajniki, letve, morali, trami...), — lesene obloge ter tudi celotno izvedbo ostrešij lesenih konstrukcij in ostalih tesarskih uslug. IZ OSTALEGA PROGRAMA GRADBENE OPERATIVE — prodajo vseh vrst betonov in agregatov, — dobavo, rezanje, krivljenje in montažo armature, — izposoja vseh vrst opažev. Možnost obročnega odplačevanja ali 10% popust za gotovinsko plačilo. MOŽNOST INDIVIDUALNE GRADNJE PO DOGOVORU INFORMACIJE: — Gradbena operativa Novo mesto Kočevarjeva 1, telefon: 068/321 -826 telefon: 068/323-686 — Gradbena operativa Krško Cesta krških žrtev 134 c, telefon: 0608/21-768 telefon: 0608/21-966 gradbeno industrijsko podjetje novo mesto 'v?q L4STNIKIS • 4. umij Odkupujemo celulozni les smreke/Jelke, bukve topole debeline od 8 cm naprej, tarnanje brez lubja ter bukova drva! Vse informacije na tel. (0608) 22-840. I I. maja 1995 I PORTRET TEQA TEUNA Silvester Prpar Sevničani in Novomeščani pri vrhu raketarjev Med osmimi otroki družine Per-parjevih iz suhokrajinskega Dobrniča (6 je bilo fantov) je ravno naj mlajšega Silvestra napaka v pisanju v rojstni knjigi prekrstila v Pr-parja. Toda otrok z napako v rojstnem listu, z za eno črko skrajšanim priimkom, si s tem ni nikoli posebej belil glave. O tem ni bilo niti kaj dosti časa za razmislek, saj je bilo zmeraj osrednje vprašanje zapostavljenih Suhokrajincev, kaj lahko sami postorijo in kako količkaj spodobno preživeti v teh krajih, na katere sta nekako pozabila bog in država. Življenje na koščku skope zemlje in ob največ štirih glavah živine v hlevu je bilo bolj podobno revščini kot pa razkošju. A kolikor se spominja, vseeno, nikoli ni bil ravno lačen ali strgan, saj so mu med šolanjem v trgovski šoli in srednji komercialni šoli pomagali starejši bratje in sestre. Silvo (domači in prijatelji ga nemalokrat pokličejo kar Vester) je vedel, da ne more pričakovati od staršev kakšne posebne podpore v internatu in da lahko računa predvsem na štipendijo. Kadar je bil doma, je nabira! gozdne sadeže in še kako drugače prislužil kaj žepnine. Zgodaj je lahko opazil razslojevanje, neenake možnosd kmečkih otrok v primerjavi z mestnimi. Zato je postal socialist po srcu. Nikoli mu ni posebej dišala “čista” politika, čeravno je 41-letni Prparv 12 letih vodenja krajevne skupnosti Dobrnič moral včasih delovati kot politik. A še to spet le v tolikšni meri, da je ljudi prepričal, zakaj je vredno sodelovati v akcijah, bodisi za boljše ceste ali telefon. Prepričan je, da je v slehernem človeku nekaj dobrega. “Suhokrajinci smo na splošno dobri ljudje. Kakšnih 8 do 10 let nazaj smo bili tu še močno zapostavljeni, saj ni bilo niti kvadratnega metra asfalta, imeli pa smo le en telefon!”pravi Prpar. Zdaj imajo Dobmičani okrog 20 km asfaltiranih cest, v treh suho-krajinskih krajevnih skupnostih Dobrnič, Knežja vas in Svetinje je 200 telefonov na novo, ta hip bi jih krajani radi priključili vsaj še 130! Pred kratkim izglasovani že tretji krajevni samoprispevek odpira možnost, da pridejo v dobrniški fari tudi do nove mrliške vežice. Prpar se hvaležno spominja pomoči Mare Rupena-Osolnikove, posebej pri programu FAO. Skoraj 19 let je Prpar delal v trebanjski kmetijski zadrugi, 15 let na vodilnem delovnem mestu, Uspešno državno prvenstvo v raketnem modelarstvu v Krškem nazadnje kot vodja komerciale, ulic.............. Ob obilici dela je končal 1. stopnjo mariborskega Vekša. Pred kratkim pa je postal pomočnik direktorja za veleprodajo novomeškega M-Standarda. Čez čas se na istem delovnem mestu pač vsakdo naveliča, zmanjka mu pravih idej in volje. Prparju kar nekaj časa vzame še gasilstvo (je podpredsednik Občinske gasilske zveze Trebnje), bil je član trebanjskega izvršnega sveta in odbornik občinske skupščine. Se najraje pa se sprosti z družino (žena, predmetna učiteljica matematike, je tudi Suhokrajinka) in hčerama v vinogradu v Smavru. Tamkaj ima svoj mir. Pomirja ga tudi brenčanje čebel iz osmih panjev. Čebelaiiti je začel sam in ni mu žal, podobno kot za večino slVuri, ki jih je n Sledi! v življenju. PAVEL PERC KRŠKO - Na 4. članskem državnem prvenstvu v raketnem modelarstvu v Krškem, ki ga je v preteklo soboto organiziral Astronavtično-raketni klub Vega iz Sevnice, so sev-niški raketarji dosegli zelo solidne uvrstitve v dveh uradnih kategorijah: raketah s trakom in radijsko vodenih modelih, Novomeščani pa so se izkazali v nacionalni kategoriji - rakete s padalom. Rezultati: rakete s trakom - 1. Bogo Štempihar (MMK Logatec), 2. Drago Perc (ARK Vega), 3. Miha Grom (MMK Logatec), 5. Igor Štricelj (ARK Vega), 11. RokŽunič (ARK Apollo, Novo mesto); ekipno - 1. MMK Logatec 1, 2. ARK Vega, 3. ARK Komarov, Ljubljana, 2. - 5. ARK Apollo; radijsko vodeni raketoplani: 1. Bogdan Makuc (MMK Logatec), 5. Matjaž Požun (ARK Vega); ekipno - 1. MMK Logatec 1, 2. MMK Logatec 2, 3. ARK Vega; rakete s padalom - nacionalna kategorija: 1. Blaž Grgič (ARK Komarov), 2. Danijel Plantan, 3. Kristijan Crnoja (oba ARK Apollo), 5. D. Perc, 7.1. Štricelj in Žarko Janc (vsi ARK Vega Sevnica). ARK Vega se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri organizaciji tekmovanja, še posebej pa sodnikom in sponzorju - Mach Industries. RIBE V POTOKU ARMEŠKOSO POGINILE STOLOVNIK - Poldrugi kilometer potoka Armeško v naselju Stolovnik v občini Krško je pred dnevi ostal povsem brez rib, saj so te poginile, potem ko je neznanec iztočil v potok večjo količino fekalij. Materialna škoda je velika in je na kraju ni;č r.Ogli oceniti. O poginu rib so obvestili republiškega it liškega inšpektoija za varstvo oko- Halo, tukaj je bralec Dolenjca Belokranjce jezi slab sprejem A kanala - Nekaj gnilega je v zdravstvu - Ure, ki niso zares vodotesne, pač puščajo - Zakaj se smeši pravica do lastnine? Minuli četrtek je bil res lep majski dan, kot iz srebra ulit, bi dejal naš pisatelj Ciril Kosmač. V mlado zelenje in razkošno cvetje odeta narava je kar vabila k sebi. Morda jc bil to vzrok ali pa kaj dugega, da je bil naš četrtkov dežurni telefon bolj tiho kot običajno. A štirje naši bralci in naročniki se se vseeno oglasili. M.S. iz Črnomlja je potarnal nad sprejemom televizijskega programa A kanal v Beli krajini. Signal sicer sprejemajo, a je slika izredno slaba. Črno-maljčan je večkrat klical na kanal A, kjer so mu najprej rekli, da sprejem programa molijo I Irvati. Nekaj časa je bila slika nekoliko boljša, potem pa se je spet poslabšala in je do danes ostala taka. “Ko sem ponovno klical, so mi rekli, da se ne da nič narediti,” je dejal M.S. in se vprašal: “Ali smo Belokranjci manj vredni od drugih? Ali živimo na kakšnem tujem svetu? Druge programe vidimo odlično, kanala A pa ne.” Franc Kirn iz Novega mesta se je odzval na razmere v slovenskem zdravstvu, k razmišljanju pa ga je spodbudila anketa Dolenjskega lista. Takole je povedal. “Štiri leta sem bil poslanec v republiški skupščini, 20 let občinski odbornik in 20 let predsednik KS Otočec pa ne znam rešiti računa, zakaj je slovensko zdravstvo v izgubah. V starem režimu so imeli borci zdravila zastonj, zobozdravnika zastonj, zdravilišča zastonj, pa ni bilo zdravstvo nikoli v izgubi. Zdaj ko občani plačujejo doplačila, pa ima zdravstvo izgubo. Kam izginja denar? Sumim, da ne gre za čiste stvari. Temu, kar govore in pišejo po časopisih, nič ne verjamem. Upam, da bo nekdo zbral pogum in napisal, kaj se v resnici dogaja. Dotlej pa verjamem samo dejanjem, ne pa besedam.” Poklical je tudi urar Kos iz Novega mesta in pojasnil, da gospa iz Dolenjskih Toplic, ki seje oglasila na prejšnji dežurni telefon, ni opisala dogodka povsem resnično. Obstajajo namreč vodotesne ure, ki so za to testirane, njena ura pa žal ni takšna. Na to jo je tudi opozoril. Uro je samo posušil, in to brezplačno, saj ji ni izstavil računa. Kar se tiče delovnega časa, pa izostanek pojasnjuje s tem, da vsakemu zaposlenemu pripada tudi nekaj minut za tako imenovano malico. Novomeščan K.L. se je oglasil v zvezi z zapisom v Novomeški kroniki v 16.št. Dolenjskega lista. Moti ga, ker se v nji smeši pravica novomeškega R 19: VEČJA VARNOST IN UDOBJE Halo, tukaj DOLENJSKI USTI Nmimuji Dolenjskega lista si želimo še \rč sodeknmija z bralci. Verna, da je težko pisati. zato pa jelove telefonirati Če vas kaj žuli. če bi radi kaj spremenili morda koga pohvalili ali pa le opozorili na zanimiv dogodek a domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na roljosmo ram vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. ura na telefonski številki (068)323-006. Dežurni novinar vam bo rad prtslohnd Metliška Vinska vigred trinajstič Izjemno bogat spored prireditve, ki se bo začela v četrtek, 18. maja METLIKA - V Metliki bo letos že trinajstič zapored velika luristično-vinarska prireditev Vinska vigred, ki jo pripravlja poseben prireditveni odbor skupaj z Društvom belokranjskih vinogradnikov. Na čelu pripravljalcev je metliški župan in državni svetnik Branko Matkovič. S “fešto”, ki jo obišče vsako leto več tisoč ljudi in na kateri stočijo prek dvanajst tisoč litrov vina ter prodajo prek sto pečenih janicev in odojčkov, bodo Metličani pričeli že v četrtek, 18. maja, ko bodo slavnostno zasadili cepič vinske trte z Lenta, odprli razstavo Izdelki iz partizanskih delavnic ter predstavili novo kaseto in CD ploščo ansambla Tonija Verdcrberja iz Starega trga ob Kolpi. S pestrim kulturno-zabavnim programom bodo nadaljevali v petek, soboto in nedeljo. Nastopile bodo folklorne skupine iz Italije, Češke, Beltinec, Škofje Loke in Metlike, godbi na pihala iz Kamnika in Metlike, pevska zbora iz Ljubljane ter Pliberka, domače amaterske pevske in instrumentalne skupine, mažoret-ke, na ogled bo kulinarična razstava Društva Kmečkih žena, grafik Jože Žlaus iz Vojnika pri Celju se bo predstavil z grafikami Lepote Slovenije, učenke Tekstilne šole bodo prikazale na modni reviji izdelke metliških zasebnih tekstilcev in podjetij, na Trg svobode bodo prikolesarili kolesarji društva Franek Rog, na železniško postajo bo pripeljal Muzejski vlak, v cerkvi bo maša za dobro letino, harmonikarji - frajtonarji se bodo zbrali na Partizanskem trgu, v Metliko pa bo prišla tudi godba na pihala iz Marezig pri Kopru. V petek, soboto in nedeljo bodo pozno v noč igrali naslednji ansambli: Šaleški fantje, Toni Verderber, Omizje, Gorenjski muzikantje, Zasavci, Rubin, Fantje z vseh vetrov, Melos, Toni Hervol, na grajskem dvorišču pa še Vesele Štajerke in harmonikarski ansambel Mikola. Rdeča nit vseh dosedanjih Vinskih vigredi je gotovo vino. Glavna preiz-kuševalnica bo tudi letos v grajski kleti Belokranjskega muzeja, najbo- ljša belokranjska vina pa bo n>°č,na ročati za šanki, ki bodo postavljenn vseh treh metliških trgih, lct°- r prvič tudi na grajskem dvorišču, slavnostni seji Društva belokranj* vinogradnikov v metliškem ku nem domu bodo podelili priznanj najboljša vina letnika 1994, najvtfl odličja pa bodo podeljena na 6. svobode v petek, 19. maja, ob - • kn hn tudi slavnostna otvoritev ko bo tudi slavnostna U‘"“V.. vj. največje dolenjsko-belokranjs^ narsko-kulturno-zabavne p da ste Ni kaj: veliko je razlogov, med obiskovalci tudi vi!^ gpgglČ TONI GAS It**’ ' : ■ ■t1"* dA * Ife 1 ST » :* * ž* • * ■ V» ŽUŽEMBERK - Kcijak-kanu klub Žužemberk je v nedeljo pripravil W-rodno turistično rekreativno kajak-kanu regato, na kateri je na reki Krki sot ^ 60 čolnov iz Slovenije in tujine. Za 18 kilometrov razgibane vodne trase so porabili poltretjo uro, da so preveslali od vasi Krka pa do Žužemberk'M, jCM. porabiti poltretjo uro, da so preveslali od vasi Krka pa do /.uzcmt^ nato bilo tudi srečanje ljubiteljev veslanja. Na sliki: start čolnov v vasi Krku-S. Dokl) župana do odvzete lastnine, češ da hoče Koncilija razširiti svoje “žu-panišče” na cel Glavni trg, ki naj bi se celo preimenoval v Župancijev trg. Večina Novomeščanov in okoličanov pa se še spominja časov Koncilijeve mesnice na Glavnem trgu. Mar naj bi se sedanji župan odrekel lastnini samo zaradi tega, ker je župan? MiM NOVO MESTO - S pomladjo pooblaščena prodajna mreža Renault v Sloveniji in na Hrvaškem ponuja posebni seriji renaulta 19 z 1,4-litr-skim motorjem serije cnergy - adagio in limited. R 19 adagio je izpeljanka osnovne različice 1,4 e s paketom opreme RN, vgrajene ima prednje meglenke in radiokasetofon z uprav-Ijalcem ob volanu z močjo 2 x 6 W. Informativna maloprodajna cena je 1,870.075 tolarjev. Prvi slovenski mojster humoija Toniju Gašperiču, kije sicer najbolj znan po svojem humorju, so se ob njegovem dvojnem jubileju metliški sokrajani oddolžili s prisrčno slovesno* J METLIKA - Če kdo, potem je zagotovo Toni Gašperič veliko pripomogel k promociji Metlike v Sloveniji, sat trinogi Slovenci vedo^Met-jtraom liki le to, da so v tem kraju doma metliška črnina, Toni Gašperič in zadnja leta Vinska vigred. Čeprav je ta misel metliškega župana Branka Matkoviča, izrečena na slovesnosti ob Gašperičevem srečanju z Abrahamom in njegovem 30-letnem delu, povedana v slogu slavljenca, pa je v njej veliko resnice. Na prireditvi, ki jo je minuli četrtek v metliškem hotelu pripravila tukajšnja Ljudska knjižnica, so številni prijatelji, znanci in sodelavci pripovedovali o Tonijevem delu, zgodah in nezgodah. “Šele danes sem zvedel, kaj vse sem naredil,” je dejal slavljenec ter pripomnil, da ve, s čim sije prislužil sovražnike, ne ve pa, s čim si je zaslužil toliko prijateljev. “ V Metliki je lahko postati humorist in ustvarjati, saj je v mestu že od nekdaj ustvarjalno vzdušje. Priznam pa, da me najbrž ne bi zaneslo v te vode, če ne bi bilo Julke Rajmaijeve, Mladene Branc-Ijeve, prof. Jožeta Dularja in še koga,” je dejal Toni Gašperič, sicer pa so imeli tokrat besedo v glavnem drugi govorniki. Seveda Toni ni le humorist, čeprav je svoje humoreske izdal v štirih knjigah ter zraven izdal še štiri drobne knjižice. Četrt stoeltja je svoje humoreske objavljal v Dolenjskem listu. Tri desetletja sodeluje z Veselim toboganom, ki ga zadnja Seveda na prireditvi ni šlo * vedrilni program Radia o1 m0f. podelil Toniju naziv mojstra nu ■ ja, kar jc prvi takšen naziv državi. Henček Burkat, za kat° love*’ VIMENU SOKRAJANOV- Vimenu Metličanov se je Toniju Gašperiču za vse, kar je dobrega storil zanje, ob njegovem dvojnem jubileju zahvalil župan Branko Matkovič. Kolekcija Filak Bela krajina, ki je del kolekcije Nature design znanega oblikovalca Oskarja Kogoja, je kot nalašč za patriota, kakršen je slavljenec. • Tonija Gašperiča so na •> ^se„ nosti ob njegovem jubilej0 n ali zabaven način predstavi jaž Rus, Branko Matkovi > yj|j Kopinič, Silvester Mihelčič l»‘” ^ Vodopivec, Irena Batis, a n* etji, Tonija Verderberja, Jož0,”' ^0li-Marjanca Kočevar, Bogda j, čar, Henček Burkat, Alen- ,* ieniČ, naršič, Jože Musa, Mirk« J p, Juš Mihelčič, medtem ko mUJ js. ran I ločevar poslal nostalg1 kijebi,a štiri leta tudi vodi, in prav iz te oddaje ga mnogi poznajo po zgodbah o nerodni teti Mari. Poskusil se je tudi v pisanju dramskih tekstov, kot filmski igralec, napisal mnoga besedila za pesmi, njegov podpis je moč prebrati v številnih slovenskih časopisih, njegov glas pa slišati na slovenskem radiu in Studiu D. Težko bi bilo našteti vse prireditve in oddaje, ki jih je vodil ali sodeloval pri njihovem nastanku. In vse to počne ob svoji redni zaposlitvi ravnatelja v osnovni šoli Podzemelj. je napisal Metliško črnino, k njegova prva pesem z® ‘ jd>l ansambel ali pevca, mu Jc P jjje CD ploščo z enakim naslovom. ^ bila žc nekajkrat platini 0l)j. Rdečem križu Slovenije so ■ r[CnCra> ja spomnili kot humanista. ni sekretar RKS Mirko . ^oj" je za dosežene rezultate|tf‘ r‘ jrjv dejavnosti RK, napredku z d stvene kulture in solidarno KJj bil lil srebrni znak RKS. In cep" oSU Toniju morda ob takšni prl . ^ klin nrinrnvlien reČK 4 J’[ ur kdo pripravljen reči:' 3tu‘’^okfa' star 50 let, se zresni,” so n) ko1 jani zaželeli, naj ostane ta je bil doslej. MODA KOT MA VRICA - Sredi aprila je bila v Festivalni dvorani v Ljubljani modna revija srednjih tekstilnih šol z naslovom “Moda kot mavrica". Predstavilo se je 15 šol, Dolenjsko in Belo krajino pa je zastopala Tekstilna šola Metlika. Manekenke so bile kar učenke (na fotografiji), oblačila pa so nastala pri prakhčnenjjrouku. Prav tako je nakit delo spretnih rok učenk, ki so sicer z oblačili iz nebeljenega domačega platna predstavile delček Bele krajine. Da so jim omogočili sodelovanje na modni reviji, se šola še posebej zahvaljuje sponzorjem, občini Metlika, Kometu, zavarovalnici Tilia in Kopitarni Sevnica. Metliško Tekstilno šolo so kot edino izbrali tudi, da bo s svojimi modeli sodelovala na sejmu učil, ki bo od 9. do 13. maja na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Ob tej priložnosti se bodo bodoče metliške tekstilke skupaj z ostalimi tekstilnimi šolami predstavile tudi na modni reviji. w ih fSMJfll ANEkdoTE iN pitiqodE ZApisAl Jože DuIar f! Bo pa civilni pogreb Skoraj ni Dolenjca, ki ne bi poznal ali vsaj slišal o kostanjeviškem pustovanju oziroma Perforcenhausu. Med gorečimi privrženci tega pustovanja je bil krojač, sicer pa odlični amaterski igralec Ivan Mlakar-Bombica, kije na pepelnično sredo navadno tudi pokopaval Pusta. Pa je zato Bombica stopil vfarovž do župnika Franceta Lokarja, da bi mu za ta obred posodil biret, štolo, kropilnik in kadilnico. Gospod župnik se je malo začudil in rekel: “Ja, Ivan, tega pa ne smem dati. To so vednarposvečene reči!" Mlakarje razumel njegov pomislek in takoj nato mirno dejal: “Nič zato, gospod župnik! Bomo pa Kurenta civilno pokopali. ” V prašičji koži Pred drugo svetovno vojno so na nekem pustovanju v Metliki •-!/! rsltsvv T/l Pl /l II r.. . I J. , ... ......... Komparetovega Korla-Tolu zašili v svinjsko kožo, na glavo pa so mu nataknili prašičjo masko. Nato so ga v sprevodu v šajtigi vozili skozi mesto in ga nazadnje vagali na Majerju na Bračikovi vagi. Med potjo pa muje nekdo dal piti vina, v katero je primešal odvajalno sredstvo. To je storilo svoje. Tolo se ni mogel na hitro rešiti svinjske kože in tako ni kazalo drugega, ko da so šajtrgo s prašičem vred odpeljali na pranje naravnost v potok Obrh. Doktor O - Doktor I! Na nekem izletu slovenskih literatov sta se na barki v hrvaškem Primorju srečala tudi Tone in Tine Debeljak. Prvi Dolenjec in drugi Gorenjec. Oba pesnika in doktorja literarnih znanosti. Pa se je nekdo spomnil, da bi lahko njuni imeni in priimka po matematično zreducirali. Res so to storili in tako sta na tistem izletu postala kar: Doktor O in Doktor I! Jasno ji je bilo j0^ Ribič se pozno zvečer v ^ pravi ženi: . ■ fl “Smolo sem imel, nl .