~ Velja po pošti: =~
Za celo leto naprej . K 26'— za pol leta » . » 13'— za četrt » » . » 6-50 za en meseo » . » 2 20 sa Nemčijo oelolotno » 29'— za ostalo inozemstvo » 35'—
e= V upravništvo: =
Za oelo leto napre] . K 22-40 ia pol leta » . > 11*20 ia četrt > » . » 5*60 sa en meseo » . » 1*90 Za poill)an)e na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v.
1 Inserati: 111
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
sa enkrat......po 15 T
sa dvakrat.....> 13 »
sa trikrat.....» 10 »
sa več ko trikrat . . » 9 •
T reklamnih notloah stana enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
v Bik dan, izvzemSl nedelje is praznike, ob 5. uri popoldne.
mr Uredništvo Je v Kopitarjevih nlioah Stev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma s« ae es sprejemajo. — Uredniškega teleiona Stev. 74. mt
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitar/evlh ulicah Stev. 6. ' = Sprejema naročnino, inserate in reklamaoije. ■	UpravnlSkega teleiona Stev. 188. =
Današnja številka obsega 6 strani.
Kij bo, kaj
Zadnji čas je napela Jelenčeva oligarhija tako agitacijo in gonjo za v dolgovih zakopano liberalno učiteljsko glasilo, ki se zove »Učiteljski Tovariš«, da je kar sumljivo. Sklepati moramo, da listu silno hudo prede. Kako tudi ne! Duševna revščina sili na površje, kjerko.i pogledamo vanj. V par zadnjili številkah ne najdemo drugega v njem, kakor bevskanje in besno rohnenje zoper »Slomškovo zvezo« in pa citiranje, oziroma zlobno glosiranje »Slovenca«, potem pa hočejo njegovi uredil.ki, da bi kdo še naročal in plačeval te neslanosti. Prerekati se z ljudmi, ki vodijo boj na tak način, bi bilo pač nespametno. Kljub svoji revščini boleha pa vendar ta l.st na •megaloinaniji. Napredovanje v »Slomškovi zvezi« mu je pa kar pamet zmešalo. Njegovi tankovestni poročeva ci niti seštevati več ne znajo. V zadnji številki namreč beremo: »Slovenec« 'laže, da ie bilo udeležencev na Brezjah 400, v resnici pa jih je bilo natanko 143. Izmed teh je bilo 32 duhovnikov, (devet jih je bilo pa res, saj je vseh duhovnikov, ki so dejanski član, »Zveze« le nekaj čez 30) 41 učiteljic in učiteljskih soprog, (no, no) 14 dijakov, (pravilno: dva zastopn ka visoko-šolcev) 57 učiteljev in akademikov.« (Dobro ga je moral imeti pod kapo tsti revež, ki je bil že toli omoten, da ni znal šteti.) Vendar pa, ako seštejemo vse ude.ežence, ki jih je tako točno in natanko opisal poročevalec »Učiteljskega Tovariša«, dobimo število 144. Gospodje račtmarji, ki pišete v ta list. učite se vendar seštevati, da boste vsaj toliko znali, kot vaši učenčki v prvem razredu.
Iznajdljivi so pa tii možje, to se jim mora pustiti. »Učiteljskemu Tovarišu« namreč manjka takih naročnikov, ki bi tudi kaj plačali. Zato poziva sedaj vse. kar napredno leze, naj ga naroče. Misel ni slaba. Naprednjaki naj bi list naročali in plačevali, da ga bodo Je;leneevci zastonj ah-ko brali, in kar je poglavitno, da bedo oni štirje gospodje, ki se vrte po »Učitefski tiskarni«, imeli tudi kaj penezev od napornega dela, da ne bo treba zopet trobiti v svet »Lejte toliko se trudimo, pa zastonj.« (?) Žalibog, da se svet in celo napredni svet tako malo briga za jeremijade Tovariševcev. Kako tudi? Ali niso že zdavnaj izjavili, da so zapustili liberalni tabor? Zdaj pa kar naenkrat apelirajo na liberalne žepe in zahtevajo, da bi jim list vlekli iz dolgov? . . .
Nič ne pomaga gospodje, kar je, pa je. Naša »Slomškova zveza« je tekom enega
leta tako napredovala, da se ie število članov več kot podvojilo. Poročevalcu »Učit. Tovariša« in vsem prijateljem okrog tega lista pa privošč m o veselje, če ohranijo v svojih zapisnikih nekdanje število 160, in če imajo še nadalje zavezane oči. — Dobro se imejte, pa zdravi bodite!
njim svoje glasove! — ske Ljudske Stranke«.
Vodstvo »Sloven-
Ko so najprej socialni demokratje, za njimi pa združeni agrarci in libera.ci postavili za splošno kur jo, "ki voli 26. t. m., svoje kand.date, je zdaj S. L. S. postavila svoje s sledečim oklicom v »Primorskem Listu«:
Dolžnost Vas kliče zopet na volišče, da oddaste svo:e gasove možem, katerim .zauipate,da bodo varovali Vaše pravice in kor.sti ter delovali za Vašo splošno blaginjo.
Ponujajo se Vam in priporočajo 'se za Vaše glasove možje raznih strank, obetajoč Vam nebesa na zemlji in trdeč, da iz same ljubezni do Vas in v veliko svojo osebno škodo so vojni prevzeti posel, s katerim je združeno mnogo truda, skrbi in žrtev. Čudno se mora zdeti, da v isti sapi naglašajo osebne žrtve in se vendar pulijo in trgajo za mandate; kajti žrtvam se vendar vsakdo rad ogne, ako more. Ne verujte vsemu, kar Vam stranke in kandidati pripovedujejo. Pravijo Vam to, kar Vam je všeč, zato, da bi dobili Va'še zaupan e in Vaše — glasove. Presojajte stranko po njen h načelih in programih, po njenem delu in nastopu ter 'kand date po' njih preteklosti in po tem, kar so že storili za javnost ali vsaj za se. Na komer za-ipazite sposobnost, poštenost, požrtvovalnost, tega se držite. Slovenska ljudska stranka ima v svojem programu: krščanstvo, narodnost, dušni razvoj, gospodarski prospeh, ravnopravnost v polit,čneni ■in social. življenju po krščansko-demo-'kratskih načelih. Možje, katere priporoča t astranka, se ujemajo z njenim programom ter delujejo po njem bodisi v javnosti, bodisi v zasebnem življenju. To nam da;e poroštvo, da tudi kot deželni zastopniki bodo razumeli dolžnosti, katere imajo do svojih volivcev, ter da bodo z vso vnetno in odločnostjo izpolnovali in vršili, kar jim nalaga izročeni mandat. Kandidati, katere priporoča S. L. S. za splošni volilni razred, ki bo volil v nedeljo, 26. septembra so: Manfreda Anton, župan v Iderskem; Fon Josip, sodni svetnik v Gorici; Jerič Alojzij, posestnik v Kobdilju. — Kršačnski volivci na Goriškem, vsi za rte kandidate! Dne 26. septembra oddajte
LISTEK.
Izpod Kana.
Dr. L. Lčnard.
7. Kako je sodnijska gosposka preganjala Galparja Šunto.
(Konec.)
Slednjič je tudi za Gašparja Sunto prišel konec bojev in preganjanj — konec je naredila smrt.
Ječa je pri njem vedno povzročala žejo in ko je prišel iz ječe, jo je zavil najprej v gostilno, da se je pokrepčal s pivom. Med potjo je stopil še enkrat v gostilno za Zadelnem voglu, kjer je pil vino, gori za Jagnjenico se je pa vsedel k studencu v travo in napil izvrstne studen-čice. Poteni se ga je pa takoj prijela naduha in ga pričela hudo zdelavati, a vsi ljudje so takoj obsodili studenec, da je povzročil bolezen.
»Saj sem rekla — je pripovedovala Neža — da studenec nad Jagnjenico ni zdrav. Staremu človeku čista voda nikdar ne stori dobro. Kadar nismo imeli več vina, je moj stari, Bog mu daj večno luč, vlil malo jes.lia v vodo, ako ga je že-jalo. Samo, da je nekoliko kislo, pa je bolj zdravo.«
vzdlga
po-
rešitev Sloven-
Gašpar je pa kašljal in pljuval vedno huje in v prsih mu je pričelo hropeti. »Nove pomladi ne boš več dočakal,« rekah so ljudje, — »in pred pustom ne boš več igral«, dostavljali so drugi.
Od sodnije je dobil povabilo, naj se pride zopet zagovarjat radi prepovedanega šivanja. Gašpar bi rad ubogal cesarsko gosposko, toda v resnici mu ni bilo več mogoče, tako ga je zdelovalo. Prišel je drugi opomin, ostrejši od prvega, v katerem so mu že grozili z žandarji, a Gašpar ga je spravil na polico k prvemu, rekoč: >;To naj bo testament za mojega naslednika.«
Jesti ni mogel več vel;ko, samo kaj redkega je še šlo. Pil bi še, toda ni imel kaj. Z njim vred je pešala tudi njegova koča in njegov vinograd. Prišla je trtna bolezen in pričelo je rjaveti perje. Rekli so. da je treba proti temu škropiti trto z galicijo. toda Gašpar se ni maral poprijeti te navade.
»Kaj bodo ljudje za Bogom popravljali,« je rekel. Drugi so pričeli škropiti in sosednji vinogradi so se pričeli spet popravljati in zeleneti, njegov jc pa ostal rjav iu zanemarjen in slednjič malo da ni stal v pušči.
Zadnje čase je vedno manje igral in vedno manje delal pri drugih in zidal. Prišli so mlajši godci, ki so znali svoje pesmi, ljudje so postali bolj samoljubni in
Kaj često sc v nas Slovencih razmo-triva in čita kako pomagati ljudstvu, da se nam bode isto ohranilo, kako mu pripomoči do gmotnega blagostanja ter ga gospodarsko dvigniti. V istini je snovanje kmetijskih zadrug najrazličnejše vrste in kmečkih posojilnic visoko povzdignilo gmotno stanje našega naroda. Ali na drugi strani pokazuje naša narodno - gospodarska bilanca kričeče pasive, koje dasiravno večinoma kakor lokalne pojave, vpijo po skorajšnji ozdravitvi. Navajam n. pr. ogromno izseljevanje iz Belokranske, Dolenjske, Spodnje Štajerske (rogaški, kozjanski, laški in brežiški okraj) v Severno Ameriko in na Vestfalsko ter ogromno izseljevanje Vipavcev posebno žena v Severno Afr.ko. Omenjam infiltra-cijo tuje industrije v naše kraje, ki je za naš narodni obstoj največja pogibelj. Pomanjkanje lastne industrije invoivira posebno v naših obmejnih pokrajinah drugo ue manj pogubonosno nevarnost: naši obrtn ki, delavci odpadajo z naše narodne lipe kakor listje jeseni ker vidijo samo v tujem 'kapitalu moč in ekspanzivnost. Brezdvomno je, da absorbujejo naši narodnostni boji ogromno množico naših sil pa tudi deloma kapitala, koje sirovi bi sicer lahko uporabili na gospodarskem polju, zopet pa je na drugi strani jasno kajkor beli dan, da mora biti v bodoče težišče vsega našega delovanja naša gospodarska povzdiga, kajti le v njej leži naša nacijo-nalna rešitev. Na prvi mah se nam bo le-ta teza morda čudna zdela, ali zgodovina jo je podkrepila že neštetokrat in v novejši dobi so nam podali Cehi in Danci najjasnejši dokaz, da gospodarski pokret kakega naroda pomeni tudi njega nacijonalno oja-čenje. Cehi, ki posedujejo zdaleka manje ugoden teritorij za gospodarski razvoj kot mi Slovenci, so baš s svojim kolosaln.im gospodarskim pokretom položili temelj svoji nacijonalni moči. Kaj bi bil češki narod, da v njegovem Zaledju ne stoji na stotine čeških tovaren, na tisoče gospodarskih zadrug? Obrovska češka gospodarska organizacija so ona pljuča s kojimi dihajo Cehi kot narod. Posmatrajmo le našo, za gospodarski razvoj veleugodno lego: ob celi naše južni fronti morje, planine, poljane, razne klimate itd., skratka vse geološke lege, ki omogočijo, da narod
postane velik in krepak. Smelo rečem, da posedujejo žilavi Cehi naš teritorij, pri nas bi cvetela danes že industrija, da bi se smelo merila s Porenijo in Vcstfalijo. Zakaj m temu tako? Ker smo Slovenci v primeri s Cehi vendarle napojeni z neko pogubonosno Ietargijo. Neštetokrat sem sc vpraševal, kaj je povzročilo ta žalostni kolorit našega značaja, in ne vem si dru-zega odgovora: Slovenci, ker brez zgodovine, smo tudi brez tradicije, glavno pa naše dolgoletno robstvo vse do leta 1848. nas je psihično tako deprimovalo, da se je v nas inkarnirala misel, da smo rojeni samo za robstvo. Vse drugače Čehi. V preteklih stoletjih so imeli marsikje svetle momente, v kojili je bilo zasajeno seme njih kulture. Mi pa vse, kar smo in vse kar imamo, vse to datujemo od leta 1848. Ali pustimo zgodovinske reminiscence in raz-motrivajmo, kako se povspeti do gospodarskega napredka, ako domnevamo, da je edino ta spasonosen za naš narodni obstoj, kar dokazati se mi bode — tako upam — posrečilo v sledečih poglavjih.
I.
Ako je istinita poslovica, da je narod brez šol. narod brez bodočnosti, potem nas ne čaka na gospodarskem polju prav nikaka prihodnjost, dokler ne bomo imeli vse razne panoge gospodarstva zadeva-jočega šolstva. Strokovno šolstvo nas Slovencev je tako revno, da je celo za Ru-sine v Bukovini in za Dalmatince mnogo bolje preskrbljeno. Za prvo nekaj o našem trgovskem šolstvu. Deželna nižja trgovska šola v Ljubljani je vsaj nekoliko zatlačila zevajočo vrzel. Dozdeva pa se mi, da bo z učnimi silami težkoča, ker Slovenci sploh nimamo trgovskih učiteljev, ki bi imeli za to določene visokošolske izpite. Dosedanje učne moči, predavajoče •v omenjeni trgovski šoli tegovsko - tehniške predmete, so le provizorično nastavljene. Skrbeti nam bo torej za učitelje trgovskih ved. Kje jili dobiti, kako jih vzgojiti, bo predmet posebnega članka v tem listu. Kvalitativno nižja trgovska šola gotovo ne odgovarja potrebam skoro dve-milijonskega naroda, naseljenega ob morju. Priznavam, da bodo iz kranjske trgovske šole izšle dobre moči za naše zadruge, za manjše trgovske kontorje, ali naše banke, večje tovarne, bodo težje s temi absolventi izhajale, izvzemši posebne individuelne nadarjence. Z vsemi pri-pustniini sredstvi pa se bo naši javnosti in posebno starišem moralo zabičati, da trgovske šole ni smatrati za kak »refugium peccatorum« za učence, koji na drugih zavodih niso uspevali, kajti baš trgovski stan in njega poslovanje zahteva toliko samostalnosti in toliko vporabo individu-
manj radodarni, mladina se je razkropila po svetu, vsi ti vzroki so morilno vplivali na njegovo muzo. Svojega svežega, pristnega humorja pa ni izgubil notri do smrti, samo, da je imel vedno redkeje priliko, da bi ga uporabil. Koiikor bolj je pa pešal in ni mogel nikamor, ampak jc doma šival, toliko bolj ga je preganjala sodnijska gosposka.
Slednjič, na jesen, v času trgatve, mu je pa že pričelo tako hropeti v prsih, da ni mogel več iz koče.
»Samo da bi se še enkrat napil svojega moža,« je rekel in ta želja se mu je •izpolnila. Pospravil je grozdje, izpre-•šal, naredil mošt in se ga napil. Potem je ■pa prišel mrzel veter in Gašipar se je vle-gel za peč in hropel neprestano in kašljal. Včasih je prišel kdo k njemu pogle-| dat in mu je kaj prinesel, soseda Neža mu ! je prišla včasih skuhat, ker njemu samemu je bilo to že pretežko. Slednjič je pa ostala stalno pri njem, ter mu je stregla.
»Pa bi še kaj poskusil,« je rekla neka soseda, ko ga je prišla obiskat.
»Sem že vse, pelin in tavžentrože, malo odleže, poteni me pa spet prime.«
»Lisičja mast, pravijo, da je dobra za naduho, naš stari je menda še ima nekaj.«
»Naj je pa pošlje,« reče Gašpar, »saj pomogla vem da ne bo nič.«
»Kaj pa, če bi poslali k šintarici« vtakne se vmes Neža.
»Pa nimam denarja.«
»Z vedrom mošta bo tudi zadovoljna.«
»Kdo bi pa šel?«
»Pojde pa našo. Saj mora tako iti za' našo Maričko,« je rekla prva soseda. — »Kar jutri zgodaj pojde, 'le pripravite
vodo.«
»Kam pa, pod Šent Jur ali za Celje?«
»Sent Jurska je tudi dobra, toda ona za Celjem je boljša. Možiti se je treba v bližini, botrov in zdravnika ipa išči dalje kot moreš.«
Drugo jutro je šel res sosed za svojo hčer Maričko in za Gašparja Šunto k' šintarici tja za Celje. Po pomoti je pa zamenjal vodo. Toda. to ni škodilo. Šinta-rica je bila tako prebrisana, da je iz vode dekleta uganila bolezen Gašparja in iz vode Gašparja bolezen dekleta.
Pozno zvečer sc jc sosed povrnil, prinesel mnogo zdravil, deloma za mazaiti, deloma za uživati, povedal, kaj jc šinta-rica naročila radi hrane, katere jedi smo uživati in katerih nc, a tega je bila strašno dolga reč. Gašpar Šunta sc je ravnat strogo po zapovedi šintaricc in vse sosede so pazile, da bi jih nc prelomil, bolezen se je pa Ic vedno hujšala. Menda si jii sosed dobro zapomnil, ali ie na Gašpar nevede kaj prelomil, toda šintaričine postave so bile res tako Irude, da si je bilo težko vse do pičicc zapomniti in iz vrše*
elnih zmožnosti kakor malokoji drugi stan. | Trgovec ne sme poznati nobenega šablon-skega delovanja, kakoršno se nahaja večkrat v državni službi celo pri pravnikih, kjer se upravno kolo vrti in suče venomer v istem smeru, trgovec mora često, vpo-števajoč vse konjunkture, odločevati sam s svojo krepko individualnostjo. Nume-rično bi v primeri s Cehi potrebovali vsaj eno višjo trgovsko šolo (akademijo).') Čehi imajo danes 7 trgovskih akademij: Praga, Karlin pri Pragi. Plzenj, Chrirdim, Kraljevi Gradec; Brno in Prostjejov na Moravskem. Trgovska akademija v Prost-jejovu ima tudi internat. Sedež naše trgovske akademije naj bi bila Ljubljana, nižje trgovske šole pa bi potrebovali po deželi, kot: v Celju, Kranju, Novem mestu, Postojni, Gorici itd. izmed navedenih čeških trgovskih akademij ie samo ona v Brnu podržavljena, vse druge so ustanovljene po raznih korporacijah. Plzenjska n. pr. je mestna. Kaj bi ne šlo, da nam mesto Ljubljana ustanovi trgovsko akademijo, ki bi jo pozneje eventuelno prevzela država?
Slovenci pa bi si glede trgovskega šolstva tudi sami lahko nekoliko pomagali, ako že vidimo, da nam država trdovratno odklanja tozadevno pomoč. Vzemimo n. pr. Spodnje Štajersko, broječo j nad pol milijona slovenskega prebivalstva, j Glede trgovskega in obrtnega šolstva^ so štajerski Slovenci »tabula rasa«. Na Štajerskem imajo okrajne zastope«, ki upravljajo velike glavnice, kai_ bi ne bilo mogoče, da se na Spodnjem Štajerskem združi nekoliko slovenskih okrajnih zastopov (n. pr. gornjegrajski, sevniški, šmarski, šoš-tanjski in vranski) ter si ustanovijo nižjo trgovsko šolo?
Seveda bi zavod sprva ne bil aktiven, ' ali na šolnini bi se vendar nekaj nabralo, povrh pa pomislimo ogromno moralno korist, kojo bi imelo ljudstvo od tacega zavoda! Isto velja glede obrtnega šolstva za Spodnje Štajersko. Ako bi si štajerski Slo- i venci sami ustanovili kako trgovsko ali obrtno šolo, je potem prej upanje, da se ista podežeii ali podržavi, kakor pa, da se deželo, oziroma državo prisili, da isto nanovo ustanovi.
Prehajam sedaj na razne panoge naše narodnogospodarske povzdige. Ako bi se koji nasvet zde! cenj. čitateliu eksceruri-čen ali celo neizvedljiv, nadejam se, da bo slavno uredništvo toli kulantno, da da dotičniku prostora v svojem listu za raz-vitek drugačnih nazorov. Silno koristno bi bilo, ako bi se na tem mestu razvila anketa o naši narodnogospodarski po-yzdigi.	(Dalje.)
Razgled po flfstriji.
Ljubljana, 17. sept. 1909.
Češka katoliško-narodna stranka proti Bienerthu.
Izvršilni odbor češke katoliško - narodne stranke objavlja oklic, ki naglaša, da stranka vztraja pri svojem prvotnem stališču proti Bienerthu v najodločnejši opoziciji. Stranka protestira proti pomno-žitvi deželnih odbornikov in zahteva splošno, enako direktno volivno pravico za češki deželni zbor.
*) O čeških višjih trgovskih šolah (akademijah) nameravani v kratkem na tem mestu priobčiti informativen članek, ker bi bilo od silne važnosti, da bi Slovenci posečali mnogoštevilno češke višje trgovske šole (akademije). Mimogrede pripominjam, da se mi naslov »trgovska akademija« zdi popolnoma neopravičen, kajti »trgovske akademije« so višje srednje šole, kakor n. pr. višja gimnazija; v trgovsko »akademijo« se vstopi po do-
Dcženozborska kampanja.
Nižjeavstrijski deželni zbor je odobril proti socialno demokraškim glasovom dr. Luegerjev nujni predlog, ki obsoja demonstracije in zahteva, naj se sankcionira Ax-mannova protislovanska šolska postava. Nižjeavstrijski deželni zbor bo imel zanimivo zasedanje. Proti krščanskim social-ceni pripravljajo svobodomiselci veliko akcijo, ko se bo šlo za odobritev pred dvema letoma dograjene norišnice v Stein-hofu, ko se je prekoračil proračun za 7,454.566 kron. Zborovali so tudi včeraj solnograški, predarlski, tržaški, istrski, dalmatinski in gališki deželni zbor.
Za razširjenje volivne pravice gališkega deželnega zbora.
Vsepoljska stranka je odposlala k deželnemu maršalu grofu Stanislavu Bade-niju in k načelniku komisije za volivno reformo Globinskemu deputacijo, v kateri so bili zastopniki iz 42 okrajev in 20 deželnih poslancev. Deputacija je prosila, naj sc reši volivna preosnova še v tem zasedanju. Deželni maršal je odgovoril, da hoče vse storiti za razširjenje volivnega reda. Tudi Glabinski ie izjavil, da ga veseli, ,ker širši krogi zahtevajo razširjenje deželne avtonomije.
Odločen nastop naših poslancev v štajerskem deželnem zboru.
Iz nemških listov posnemamo o včerajšnji seji štajerskega deželnega zbora, da naši poslanci v štajerskem deželnem zboru izborno vrše svojo dolžnost. »Narodni Dnevnik« hoče dajati dobre nauke našim poslancem. Piše: »Rečemo pa že danes, da se bodo morale pač napeti tudi v Gradcu marsikdaj ostrejše strune.« Napoveduje strogo kontrolo nad našimi poslanci. Pravico ima »Narodni Dnevnik«, da piše, kar hoče. Ako se osmeši s sunmi-eenjem naših poslancev, je nam popolnoma prav in všeč. Poroča naj tudi kakor hoče. Nam je vseeno, če sledi Moric Be-nediktovi taktiki in zamolči n. pr., da je protestiral proti samonemškima govoroma štajerskega namestnika in glavarja naš poslanec dr. Korošec. Nemški listi poročajo, da sede socialni demokrati na skrajni levici, pred njimi so Slovenci in krščanski socialci, na desnici so nemški svobodo-misleci, veleposestniki in deželni odbor. Samonemško sta govorila namestnik Clary in deželni glavar grof Attems. Socialni demokratje se odstranijo, ko zakliče
grof Attems živijo cesarju Dr. Korošec i n]j gimnaziji in so tudi knjige že spi-vstane. Prečita slovensko pritožbo, ker se " ■ * -	„	.. t —
vsako odgovornost za vse posledice, ki mogoče nastanejo. (Smeh pri nemških svobodomislecih. Pritrjevanje pri Slovencih.) Zaradi odločnega, popolnoma umestnega nastopa v varstvo pravic slovenščine v štajerskem deželnem zboru so zdivjali vsemogočni nemški svobodomisleci. »Grazer Tagblatt« obliva dr. Korošca z golido gnojnice. O slovenščini piše list nemškutarjev in luterajnarjev, da je vin-diški idiotn. Grozi Slovencem z nemškim odgovorom, če bodo izzivali. Tudi »Ta-gespost« že boli želodec. Ni ji prav, da so prišli naši poslanci v štajerski deželni zbor z znaki »Orla«. Vsenemška svobodomiselna gospoda se že še privadi slovenščini, ki jo itak dobro razume in tudi govori. Tudi štajerski namestnik se še nauči takta. Ostrejši veter veje v štajerskem deželnem zboru. Naši ljudje nimajo navade, da po zgledu naših liberalcev poznajo slovenščino le pri šumečem šampanjcu. Zato naj se Nemci v graškem deželnem zboru lepo privadijo takta. Še večkrat bodo imeli priliko, da jim zadone slovenski zvoki na njihova štajerskega pokvarjenega nemškega idioma navajena ušesa. Odločen dr. Korošcev nastop odločno pohvalimo ln smo ponosni na moža naše slovenske krščanske demokracije! Zdaf Buch!
Najvišje vojaško sodišče in Čehi.
»Lidovč Noviny« poročajo: Najvišje vojaško sodišče je zadnje dni razsodilo, da besede: »Čechisches Luder! Čechische Bagage!« ne tvorijo vojaškega hudodelstva. Dozdaj se je smatrala vsaka taka žalitev za vojaško hudodelstvo. Zadeva je ogorčila češke kroge.
novice.
+ Kranjski deželni zbor je sklicati od cesarja na dan 23. septembra.
+ Za slovenske pravice na Goriškem.
Prepozno za včerajšnjo številko smo dobili iz Gorice naslednjo brzojavko: Dr. Gregorčič je včeraj v imenu stranke brzojavno protestiral pri ministrskem predsedniku proti temu, da bi vlada sisti-rala svojo naredbo o premestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Poslanec Fon je odšel v Trst na namestni-štvo.
+ Slovenske učne knjige za zgornjo gimnazijo. Zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Sklenjeno je bilo že, da se vpelje že v tem šolskem letu slovenski pouk na
v štajerskem deželnem zboru ne spoštuje slovenščina in ker se ni izmed merodajnih ; činiteljev v deželi niti z besedico priznala dvojezičnost dežele. Po poročilih nemških* listov so pozdravili dr. Korošcev slovenski govor nemški olikanci z živahnimi pfuj-klici, s klici: Končajte! To je škandal! V Gradcu zboruje nemški deželni zbor!' Pfuj! Nečuveno! Slovenski poslanci dr. Korošcu živahno pritrjujejo in mu kličejo živio!! Po poročilih nemških listov nadaljuje dr. Korošec nemško: Štajerska je dvojezična dežela. Obžaluje, da se ni njen dvojezičen značaj vpošteval pri otvoritvi, dasi sta se na to opozorila namestnik in deželni glavar. (Smeh.) »Slovenski klub« odločno protestira proti zapostavljenju slovenščine (Ponoven smeh) in odklanja
vršenem 4. razredu srednje šole, torej je »trgovska akademija« po svoji stopnji srednja šola. »Akademija«, »akademičen« i pa je vse, kar se nanaša na v i s o k e šole in z njo spojene institucije. V Nemčiji, Švici in Franciji n. pr. nosijo naslov »trgovske akademije« le prave visoke šole. V Avstriji pa se je izpodbijani naslov že vdomačil, dasi neopravičeno, in težko ga bode odstraniti.
sane. Došli so dijaki v Ljubljano in že kupujejo knjige, tudi profesorji so bili v trdni veri, da bodo poučevali v slovenskem jeziku. A kar naenkrat je deželni šolski svet — dasi o tem v zadnji seji ni bilo, govora, ker so vsi slovenski člani to stvar smatrali za definitivno rešeno — vkljub prejšnjemu jasnemu sklepu kar naenkrat prepovedal, gotovo na ukaz od zgoraj, rabo sloven. knjig. To je pač nečuveno in v največjo škodo dijaštvu in šolskemu pouku. Zato je sklenil deželni odbor, ki je najodločneje gmotno in moralno podpiral spisanje učnih knjig, oster protest proti takemu početju, z zahtevo, da se nemudoma uvede slovenski šolski pouk in reši odobritev šolskih knjig od strani ministrstva.
+ Izkušnja na vrhniški mlekarski šoli. Včeraj se je vršila javna izkušnja na vrhniški mlekarski šoli. Predsedoval je izkušnji deželni glavar pl. Šuklje, ki je razdelil izpričevala in v prisrčnem govoru izrekel zahvalo učiteljstvu in čestital .mladeničem k lepim uspehom, o katerih je podala ta izkušnja tako lep dokaz. Navzoči so bili komercijalni svetnik Povše, deželna odbornika dr. Lampe in grof Bar bo, deželna poslanca Kobi in Galle, predsednik goriške kmetijske družbe Jakon-
vati, a ona je samo pod tem pogojem ob-Jjubila zdravje.
»Veš kaj, Gašpar,« je rekla Neža, »kaj pa če bi poklicali gospoda?«
»Saj ni še tako hudo, kaj jih boste nadlegovali.«
»Pa bi vendar ne škodilo.«
»Saj jih že babe preveč nadlegujejo, kaj bi jih še jaz.«
»Kaj pa. če bi umrli?«
»Beži no, šema. beži, umrl bom ja!«
Tako se je razgovor pretrgal in Gašpar je dalje kašljal in hropel nekaj dni. Neža mu je pa stregla.
Weke noči ga ie pa hudo prijel kašelj in malo da ga ni zadavil. Neža je prestrašena skočila pokonci in ga pričela tresti. Bil .ie kar črn v obraz, tako ga je davilo -in vsi udje so mu odrekli. Med hropenjem in kašljanjem je razumela, da je zaklical: .»Gospoda!«
Stekla je domov in sosedov stric so .urno tekli po gospoda. Bila je hladna, vlažna noč pozne jeseni in bril je oster •veter. Gospod so takoj vstali, vzeli Najsvetejše in se v pozni noči odpravili k bolniku. Ljudje so spali. Toda zvončka-nie jih je vzbudilo in naipol oblečeni so hiteli iz hiše, pozdravljat Najsvetejše, nekateri so se pa še oblekli in spremili gospoda k bolniku.
Gašparja je, predno so prišli gospod, nekoliko popustil kašelj. Tudi v prsih mu •ni več tako hropelo. Spovedaval se je dolgo, jako dolgo. Marsikakšno nerodnost je naredil v življenju ne iz hudobije, am-ipak tako po svoji naravi, marsikatero nerodno je tudi rekel, toda nikdar 'komu drugemu v škodo. Kar je pa tudi dobrega storil, ni, da bj se omenjalo ob tej iprilfki.
Spoved, dolga spoved čez celo življenje. je bila končana, zvonček je pozvo-jiil, ljudje so molili in Gašpar Šunta je dvignil glavo in prsi, da bi zavžil svojega Zveličana. Potem je pa spet omahnil na •ležišče. Gospod so medtem molili molitve in mu.podelili še sveto poslednje olje. Gašpar Šunta se ves čas ni ganil. Ko je po končanem opravilu — gospod so bili še v sobi — Neža stopila k njegovi postelji in ga prijela za roko, je bila mrzla. Gašpar •Šunta ni več živel.
Sosedje so pričeli pripravljati za pogreb. Mošta ni bilo več, ker so ga že vsega izpili obiskovalci, drugega blaga tudi ne, a denarja še manj. Koča je bila skoraj podrta in vinograd popolnoma zapuščen. Vse skupaj ni bilo vredno, da bi se plačal pogreb. Toda vsakdo je dal nekaj, ta de-sek za oder. drugi prt, da so ga pogrnili, •tretji je obljubil, da bo zastonj nosil, čuli •so pa pri njem noč in dan, dasiravno ni
bilo pijače. Samo Matijček -je- dal nekaj hruševca za pogrebce.
Ko je Gašpar Šunta ležal na odru, jc stopil v kočo, z bajonetom v roki, žandar Salamander, da bi izvršil povelje sodnij-ske gosposke in ga spremil v ječo. Sosedov stric so pa pristopili k njemu in pokazali na oder:
»Tukajle je!«
Zandar Salamander je snel čako — prvič danes vpričo ljudstva — držal v eni roki čako in bajonet, z drugo pa prijel za kropilo in pokropil Gašparja Šunto, ter molil s sklonjenimi koleni in povešeno gla vo za večni pokoj njegove duše. Potem je pa šel iz sobe spremljan od kmetov, ki so se ž njim prijazno razgovarjali in pri od hodu je vsakemu stisnil roko.
Mrzel veter je pihal in prvi sneg je naletaval, ko so ga nesli popoldne proti večeru gori k svetemu Križu in ga poko pali kakor reveža, ker ni zapustil dovolj za svoj pogreb.
Tako je umrl in tako je živel naš Gaš par Šunta, ki je bil rojen umetnik, blaga duša in lep značaj, a ga je vendar celo živ Ijenje preganjala postava in ni imel nikdar nič dobrega v življenju.
Bog mu daj večni mir.
čič in vodja "kmetijske šole Dominko ter več domačinov iz Vrhnike in okolice, zlasti načelnik mlekarne g. Tršar. Kakor se čuje, namerava se tudi Goriška udeležiti mlekarske šole na Vrhniki mesto da bi ustanovila svojo šolo. To se nam zdi umestno, ker se je Vrhnika izkazala kot •izvrsten sedež za mlekarsko šolo. Tudi tu se je deželni glavar jako priznalno izrekel o lepi ureditvi in umnem vodstvu te šole ter izjavil, da se morajo take ljudstvu res koristne šole ustanoviti tudi v drugih primernih krajih na Kranjskem.
+ Imenovan je za začasnega vodjo višje Fran Josipove gimnazije v Seretu naš rojak g. prof. Jos. Jenko.
+ Novi društvi. C. kr. deželno pred-šedništvo je potrdilo pravila »Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva« v Dravijah in podobnega društva v To-mišlju.
-f Okrožnim zdravnikom v Kočevju je imenovan dr. Otokar Ha\vlina, doslej praktični zdravnik v Tržiču.
—	Strela. Iz Kostanjevice na Dolenjskem se nam piše: V sredo, dne 15. t. m., je udarila strela v hišo Franca Črnetiča. Zgorelo je ostrešje in nekaj hišne oprave. Škode je nad 1500 K. Zavarovan ni bil nič.
—	Umrla je včeraj v Kaninigorici ga. Judmila Pleničar, roj. pl. Kappusova. Umrla je pri svojih starših. Bila je dobra, krščanska žena, izvrstna učiteljica. Bog obudi slovenskemu narodu še več takih učiteljic! Naše odkritosrčno sožalje žalujočim staršem in soprogu. Pogreb je bil danes, v petek, ob pol 11. uri.
—	Tridnevne duhovne vaje za preč. gg. duhovnike bodo v rezidenciji oo. jezuitov v Ljubljani od 20. do 24. septembra, 4. do 8. in od 18. do 22, oktobra.
—	Veselica kranjskogorske podružnice S. P. D. je bila res prav zanimiva »kmečka ofcet«, katere se je udeležilo veliko Mojstrancev in Dovjanov, Kranjsko-gorcev, Korencev in Ratečanov, pa tudi nekaj Leščanov, Podnartčanov in celo Čerkljancev iz Goriškega, v nar. noši. Sprevod svatov jc bil zelo dolg in ie imel kakih 60 parov. Noše so bile zastopane vse gorenjske in so nudile ravno zaradi velike raznolikosti prav interesanten pogled in tvorile prav lepo sliko. Zabava je bila prav domača in ljudstvo jedino v tem, da se kaj takega še ni priredilo. Tudi dohodki veselice so prav ugodni.
—	Težak krompir. France Bizjan, posestnik v Spodnji Šiški, je izkopal jako velik krompir. Ko ga je stehtal, je videl v svoje začudenje, da tehta 99 dekagramov.
—	Nova zvonova dobi župnijska in dekanatska cerkev v Moravčah. Veliki zvon tehta 52 stotov, drugi pa 28 stotov. Stari zvonovi so se prenovili.
—	Rodovitna trta. G. Mates Zinnauer, zastopnik pivovarne bratov Reininghaus, je vzgojil na dvorišču hiše št. 61 v Spodnji Šiški trto, na kateri dozori z ozirom na velikost zelo veliko jagod. Letos je s sadom preobložena in ima gotovo nad 1500 jagod. Trto si lahko vsakdo ogleda.
—	Ruski tatovi v Trstu. Iz Trsta po-ročajo: Predvčerajšnjim se je sporočilo policiji v par urah od štirih trafikantinj, da so bile okradene. V prodajalno so prišli štirje gospodje, izmed katerih je eden, medtem ko se je druge streglo, ukradel več sto kron. To se je zgodilo v štirih trafikah. Policija je dognala, da so bile to ene in iste osebe v vseh štirih Slučajih in da so tatovi Rusi; vendar nima o njih nobenega sledu.
—	Samoumor stotnika. 15. t. m. korakal je na čelu bataljona, ki se je vračal z vaj. stotnik Aleksander spi. Zivkovič od 46. pešpolka v Segedinu. Naenkrat poveljuje »stoj« ter se nato poda v bližnji gozd, kjer se ustreli. Vzrok samoumoru je baje ta, ker je pri zadnjih orožnih vajah krivo razumel neško povelje višjih, vsled česar je njegov polk izgubil svojo ugčdno pozicijo. Zivkovič je bil star 35 let.
—	Prvi domači podmorski čoln. 14. t. m. so v Pulju preizkusili nov podmorski čoln, ki ga je kot prvega zgradila reška itvrdka Whitehead na Reki za avstro-ogrsko mornarico. Poizkus se je pOvsein obnesel in se e doseglo maksimalno hitrost 10 vozlov na uro, s čemer je dosežen svetovni rekord.
—	Aretirani laški zrakoplove! so izpuščeni, ker se ie dokazalo, da niso imeli namena ogleduštva.
—	Pasji kontumac je kočevsko okr. glavarstvo raztegnilo tudi na občini Velike Poljane pri Kočevju in Turjak, ker se je konstatovala pri nekom psu v tamošnji okolici steklina.
—	Z Jesenic se nam piše o notici »Nevarni delavec: Na Fržinah na Javorniku sta se sprla fužinska dclavca Janez Trček in Anzeic, ker je slednji prvemu očital, da svoje delo malomarno opravlja. Res je, da sva se spria, pa le zato, ker je bil Anzeic vinjen. Ni pa res. da bi mi bil tamošnji inženir ukazal, naj bodeui miren in grem za 14 dni na svoie stalno mesto, ni res tudi, da bi si bil delo izbiral, res pa je, da mi je inženir ukazal za 14 dni iti na plač, potem pa dobim obračun. Ni res, da bi se bil klatil po tovarni, res pa je, da sem prinesel svojemu namestniku ključe. Ni res, da sem
šc! zato v turbino, ker sem liotel Levič-nika nafarbati, da bodo delavci delo ustavili, res pa je, da sem šel v turbino, ker so mi delavci rekli, naj dam za pijačo. Rekel sem jim, da imam vino doma, naj delo ustavijo in gredo z menoj, potem sem pa v šali rekel Levičniku, naj turbine ustavi. Ni res, da bi bil z obema rokama zagrabil za krmilno dvigalo, res pa je, da se nisem dotaknil dvigala. Ni res, da bi bil jaz to kaznjivo dejanje ponovil, res pa je, da se nisem niti dotaknil Levičnika. Javornik, 13. septembra 1909. Ivan Terček.
— Iz Semiča. Zadnjo nedeljo so osrečili s svojim pohodom semiške prebivalce črnomaljski in metliški Sokoli in seveda, ker bi bilo samim v Semiču — prcdolgo-časno, pripeljali so s seboj tudi Sokolice. Oboji pa so se zbrali v Semiču na povabilo in aranžma tukajšnjega dijaka III. razreda novomeške gimnazije, ki se baje bojuje s pričetki algebre. Od zmage je menda odvisno, ako se dotično dijače povspne za razred višje, ali pa pade nazaj v svoj dosedanji razred kot rep. Zato pa tem potom prav iskreno čestitamo Sokolom, oso-bito pa Sokolicam, na finem čutu odziva na takem povabilu! Da se pa vsaj nekoliko reši blamaža sokolskega sestanka v Semiču, morala je — samoobsebi umljivo — na »pomoč« požarna bramba iz Semiča. Pozdravil je Sokole in Sokolice v imenu požarne brambe tukajšnji dacar povdar-jajoč, kako neizmerno ga veseli, da so si Sokoli zbrali ravno Semič za svoj zlet. — Prav ste povedali, gospod dacar, kajti ravno od črnomaljskih in metliških liberalcev je odvisno, ako vam bode mogoče ob letu še v Semiču pozdravljati kako emi-nentno liberalno-svobodomiselno društvo, kakoršno je sokolsko. S tem dejstvom namreč že vi danes računate, vas razumemo! — Pozdrav se jc nadalje gibal v višku, češ, da je sokolsko društvo pospe-ševatelj slovenske narodne ideje. Dobro tako! Konsekventno bi torej bilo, da bi bili šli vi, gospod dacar, v družbi tako slo-večega pospeševatelja slovenske narodnosti, takoj na pravo mesto, kjer se boj za obstanek slovenskega jezika že pričenja — na Rečice ter tam nadaljevali in hladili svojo navdušenost za besedo materino s Kočevarji, a žal, da ste ostali v nižini in bili zadovoljni, da si navdušenje hladite s kozarcem »svežega piva« pri Bukovcu, kjer ni bilo po mnenju Semičanov prav nobenega narodnega nasprotnika. A naravnost pa smo občudovali sklep vašega pozdrava, gospod dacar, ki ste ga izrazili z besedami: »Žal, da so pri nas razmere še iake . . .,« namreč mislili ste si in znabiti tudi Sokoli, »kakoršne nam liberalno mislečim, in delujočim ljudem' niso všeč« toda na glas ste pa povedali, »katere nam niso pripuščale vam prirediti dostojnejše-ga sprejema!?« A vzlic temu ste se drznili »kot junak v uniformi požarne brambe« pozdravljati liberalno sokolsko društvo v imenu »semiškega prebivalstva.« Kaj ni bilo tako? Sedaj pa še nekaj vprašanj. 1. Kaj ne zabranjujejo šolske postave novomeške gimnazije dijakom vsako udeležbo pri takih društvih, kakoršno je sokolsko? 2. Kateri izmed županov je pooblastil dacarja, da pozdravlja v imenu semiškega prebivalstva liberalno sokolsko društvo? 3. Ali je to zahvala požarne brambe deželnemu odboru za dosedanje podpore in novo priporočilo v prihodnjič, ako ta prireja sprejeme liberalnim društvom? 4. Ali menijo liberalni Črnomaljci in Metličani, da so okoličani odvisni od Črnomlja in Metlike, ker hodijo ponujat svoje liberalno mišljenje v obliki malo-okusnega in v naši deželi že obrabljenega sokolskega društva v kraje, v katere jih nihče vabH ni!? Odgovor na predložena vprašanja bi rad zvedel eden v imenu obsežne semiške župnije, ki do sedaj še ni nikdar pokazala svetu liberalnega lica, te-muč vedno stala nevstrašeno na strani S. L. S. Zato se pa tudi opravičeno dvomi, da je bila zadnja sokolska prireditev v Semiču v smislu semiškega prebivalstva, o čemur so se utegnili Sokoli na licu mesta osebno sami prepričati!
—	Orla, dobrega telovadca in obenem trgovskega pomočnika iščejo pri telovadnem odseku v lepem štajerskem Sent Juriju ob južni železnici. Vodil bi naše fante, ki jih bo kmalu do 40, pa bi nemudoma dobil službo pri našem somišljeniku trgovcu. Godilo se mu bo izvrstno, ako bo priden in vnet, kajti za delo Orla so tla v ikraju in njega, okolici kakor nalašč. Kdor torej želi v Šentjur na zelenem Štajerskem, ta naj se zglasi pri g. Tcrseglavu v uredništvu »Slovenca«.
—	Deževno vreme v Hercegovini, ki
vlada že od 20. m. m., jako škoduje grozdju m tobaku. Grozdje je začelo pokati in gnjiti, za tobak pa, ki je letos izredno bujno vzrasel, se boje, da bi jel ples-niti ali bi sicer izgubil na kakovosti. Po nekaterih nasadih je tobak tako visok, da mu tudi najvišji človek nc seže do vrha in posamezni listi so tako veliki, da bi se moglo z enim pokriti manjšo pisalno mizo.
—	Trgovska in obrtna zbornica za Bosno in Hercegovino se je slovesno konstituirala 14. t. m. v svečani mestni dvo-
rani v Sarajevu. Za predsednika je bil iz-t voljen z absolutno večino glasov g. Nikola Berkovič; dobil jc 40 glasov. Srbi so oddali svojih 17 glasov Gliši Jeftanoviču. Pri volitvi podpredsednikov so se glasovi razbili. Končno sta bila izvoljena: Ješua D. Salom, bankir v Sarajevu, za trgovsko sekcijo z 38 glasovi in Ahmed Ramič za obrtno sekcijo s 37 glasovi. Za namest-nega predsednika jc bil s 37 glasovi izvoljen Abdaga Šahinagič. Ko so Srbi izpre-videli, da ne bodo prodrli z Jeftanovičem, so demonstrativno zapustili dvorano.
— Iz Rašice pri Turjaku se nam poroča sledeče: Iz Rašice. Roba in Škocijan-ske fare vozijo vozniki na postajo Dobre-polje raznovrstno blago in sicer v daljavi od pol do dveh ur. Na postaji pa ne sprejemajo voznega blaga za brzovožnjo in povzetje, in tudi ne restante, tako da morajo vozniki blago voziti zopet nazaj. To je nedostatek, proti kateremu moramo najodločneje protestirati in zahtevamo od železniške uprave, da napravi v tem oziru red. Ker se blago na vseh železnicah sprejema po povzetju brzovozno in tudi restante, bi si mogli misliti, da gospod načelnik kmete le šikanira in jih morda tudi pravilno ne razumeva. Ako jc tPniu takt), naj gospod ne misli, da ne dobimo odpo-moči.
Darovi.
ZA NARODNO OBRAMBO.
333.	G. Postružnik Marija, veleposestni-ca, in nekaj katoliških narodnjakinj,
20 K.
334.	Fr. Ogradi, opat v Celju, 20 K.
335.	Ivan Nep. Sirnik, Celovec. 20 K.
336.	Izobraževalno društvo v Retečah pri Škof j i Loki 20 K.
337.	Val. Mikuš, župnik, Sv. Jurij ob južni železnici, 20 K.
338.	M. Zemljič, župnik, Sv. Jurij ob Pesnici, 20 K.
339.	Alfonz Blažko, kurat, Mirnik, 20 K.
340.	Vaclav Vondrašek, župnik v Am-brusu, 20 K.
341.	Slovensko bralno društvo v Škof j i Loki 20 K.
342., 343., 344. Marko Natlačen, cand. iur. v Vipavi poslal od: hranilnice in posojilnice v Vipavi 30 K, in njenih odbornikov 30 K, skupaj 60 K. 345. Vaclav Filler, župnik, Dole pri Litiji. 20 K.
.346. Dr. V. Gregorič, primarij v Ljubljani, 20 K.
347.	Ivan Soukup, župnik v Stari Oselici, 20 K.
348.	Alojzij Arzenšek, župnik, Vitanje. 20 K.
349.	Jakob Knaflič, župnik, Loče pri Beljaku, 20 K.
350.	Hranilnica in posojilnica v Mengšu, 20 K.
Nadalje so poslali: G. R. Strnad, c. kr. davčni preglednik, Trnovo pri II. Bistrici 5 K. — Katoliško - narodni dijaki na Bohinjski Bistrici 15 K. — I. Premru, Št. Vid pri Vipavi 5 K. — Jakob Čemažar,' župnik, Kostobona pri Kopru v Istri 1 K. — Maks Mastnak, cerkvenik, dež. bolnišnica, Ljubljana 1 K.
X X X
Potrebujemo še mnogo novih darovalcev, zato ponavljamo prošnjo, naj bi posebno v dneh, ko nam je vlada prepovedala narodno obrambno enketo, »radi-kalcem« pa dovolila razne prireditve — bili najmnogobrojnejši darovi za sklad obmejnih Slovencev naš najprimernejši odgovor. Nabirajte v teh dneh povsod za narodno obrambo!
XXX
+ Za Slovensko dijaško zvezo so darovali: posojilnica v Vipavi 50 K, župan Stanonik 20 K. vipavska duhovščina na konferenci 22 K. Vsem častitiin darovalcem prisrčna hvala! Priporočamo se še nadalje vsem somišljenikom, da nas blagohotno podpirate. Pošiljajo naj se vsi darovi za sedaj na naslov zvezinega predsednika: cand. iur. Marko Natlačen, Man-če pri Vipavi.
XXX
Darovi za nagrobni spomenik pok. g. pre-latu J. Rozmanu.
Zbirka bi. g. Josipa Bahovca, trgovca m g. Ivana Podlesnika, trgovca, 172 K 90 v, zbirka bi. gospe Helene Tome in go-spice Marije Jarc 111 K, zbirka c. gospo-dičen Marice Krivic in Micke Modic 110 K 95 v; dar. bi. g. Fr. Leskovica, posestnika in blagajnicarja »Ljudske posojilnice« 140 kron; neimenovan po vč. g. župnem upravitelju Ivanu Barlc 50 K.
Nedavno »Slovencu« priložene položnice ki imajo natisnjeno »Sklad obmejnih Slovencev«, naj se rabijo samo za pošiljatve denarja narodno - obrambnemu odseku, ne pa tudi za naročnino ali pa kake druge pošiljatve. Prosimo pa. da se vse razposlane položnice z napisom »Skiaa obmejnih Slovencev« res izpolnijo in odpošljejo!
Ljubljanske novice.
RADIKALNA KLAVRNOST.
Vseh radikalcev je 180 — (80 Cehov + 10 Hrvatov) = 90.
»Sprejem«, — ki ga ni bilo.
Včerajšnji »Slov. Narod« je pozval vse ljubljanske »napredne« Slovence, naj se gotovo spontano v iinpozantnem številu zbero ob tri četrt na sedem na južnem kolodvoru, da pozdravijo mile goste, namreč češke radikalne dijake, ki naj bi se bili pripeljali v Ljubljano. Šli smo i mi na južni kolodvor, da si ogledamo sprejem, da vidimo, kdo da so tisti možje, ki s svojo zmernostjo dajejo v vsakem oziru jamstvo, da se septemberska neumna obletnica mirno in dostojno dožene, kakor je približno zapisal dr. Tavčar v včerajšnji »Narod«. Zmernega dr. Tavčarja, ki je podpisal znani oklic na druge, ni bilo k sprejemu. Pa »Narod« je včeraj s spreje-j mom pošteno potegnil Ljubljančane, ki so j mu verjeli in prišli na južni kolodvor. Liberalnih velikih »zmernih« ikapacitet na kolodvor ni bilo. Vodil je sprejem, ki ga ni bilo, nad vse »zmerni« Ribnikar. Ko je čui dr. Oražen, da pridejo Čehi, se je v dvovprežni kočiji pripeljal na kolodvor povedat češkim bratom, da je svojo pivovarno prodal Nemcem in da bodo Nemci to pivovarno v proslavo 20. septembra dne 1. oktobra zaprli. Prišli so razven dr. Oražna še občinski svetniki Franchet-ti, Sajovic, dr. Švigelj, mestni in vladni policijski uradniki, mestni in vladni detektivi, policaji, nekaj »zmernih« radikalnih študentov, »zmerne« lib. dame v tiisti starosti, ko postane ženska v Trstu inte-resantna. »Interesantne« dame so prinesle seboj, kakor smo videli, cenene poljske cvetlice, natrgane na ljubljanskem Gradu in na ljubljanskem Barju. Pripelje se tisti vlak, ki naj bi pripeljal češke radikalne' dijake. Ni jih bilo. Ej, zabava velika, ko smo opazovali dolge obraze tistih, ki so čakali na češke radikalne dijake. Kaj je, naj je vlada jih ustavila, so klicali tisti »zmerni« fantički, ki so vodili lanske sep-temberske izgrede. Ribnikar pravi ljudem, da so zamudili Čehi zvezo in da pridejo z gorenjskim vlakom ob 8. uri 42 m. Prosi, naj se pride k sprejemu. Ljudje godrnjajo in odidejo. Prvi akt »Sprejema, ki ga ni bilo« končan. — Drugo dejanje: Manj ljudi, kakor pri prvem aktu komedije. »Gorenjec« pripiha. Čehov ni. »Na zdar, Zalar!« vzklikne eden, ker stopi iz vagona nadsvobodomislec Zalar v cilindru in v polnem svobodomiselnem biksu. Zalar se je peljal dopoldne ob 11. uri 40 minut Čehom naproti, a mora imeti slab nos, ker ni Čehov dobil in pripeljal seboj. Se daljši obrazi kot pri prvem aktu. Nekaj čeških igralcev in igralk se nahaja na peronu. Lahkoverneži čujejo njihov češki pogovor in mislijo, da so to češki radikalni študenti in študentkinje inkogni-to. Zakličejo »Na zdar!« Tiho Pst! Saj ni gostov, to so gledališki igralci in igralke. Se bolj se podaljšajo obrazi ljudem, ki jih je enkrat »Narod«, drugič pa Ribnikar pošteno potegnil. Mala množica je hotela biti še tretjič potegnjena. In res je sledilo še ob 11. uri ponoči tretje dejanje, ko je zopet mala kopica čakala češke študente zaman. Tak je bil včerajšnji po »Narodu« napovedani »Sprejem, ki ga ni bilo«. »Narodu« se jc posrečilo, da je nafarbal lahkoverne svoje ljudi in pripomogel, da je »nemška« južna železnica napravila s pe-ronskimi vstopnicami nekaj »kšefta«. Čc spiše o »Sprejemu, ki ga ni bilo« komedijo Cankar, nam še ni znano. Samo to znamo, da bo storil Boltatu Pepe svojo dolžnost. — Okolu 80 čeških dijakov sc je pripeljalo v Ljubljano danes ob 7. uri 12 minut zjutraj. Na kolodvoru sta jih sprejela Ie dva slov. radikalna dijaka. — »Rana ura, zlata ura«, menda za iradi-kalce nc velja, čim več »navdušenja« imajo. Vzrok, da čeških radikalcev včeraj ni bilo. tiči v tem, da so v Klein-Reif-lingu za pol ure zamudili vlak.
»Zborovanje.«
Zgoraj smo opisali včerajšnji »slo^-vesni sprejem« na kolodvoru. Množic — ni bilo. Zvečer so se »radikalci« klaveriio zatekli v dvorano hotela »Tivoli« (»Švicarija«) k sprejemnemu večeru. Ta dvorana se niti primerjati ne da s sijajno in ogromno dvorano, v kateri sc je slovensko katoliško narodno dijaštvo ob nabito polni dvorani in velikem oduševljenju zbralo pred tedni k pozdravnemu večeru. Ze to dejstvo je na radikalcc jako žalostno vplivalo. In danes? Shod se je vršil po § 2. Napovedan je bil v veliki dvorani »Mestnega doma«, pa ta bi zevala praznote — zato so se radikalci raje potegnili v dvorano hotela »Tivoli«. Vseh udeležencev je bilo 150 do 180, več gotovo ne. med njimi češki gostje in okoli 20 ljubljanskih srednješolcev. Kdo bo pa hodil v Ljubljano, če Žerjav iz nje leti? Pri vhodu je vsakdo moral pokazati vabilo na ime! Kiavernost! In tu smo primerjali sijajni sestanek katoliško narodnega dijaštva poln oduševljcnja, z nad 400 udeleženci, spremljajoče ga nav-
dušenje našega občinstva, pozdravljajoče ga zastopnike dežele, ljud. organizacij — tu pa še Hribarja nismo opazili, da bi dal blagoslov delu aranžerja radikalnega dijaštva agitatorju za »Svobodno Misel« Zalokarju. Udeleženci so sedeli pri pogrnjenih mizah, katerih je bilo gotovo 25, kar bi bilo za »Tivolijevo« dvorano, v kateri bi se vršil vsaj nekoliko vpošte-vanja vreden shod, polovico preveč.
Tovariš Korun predseduje shodu. Shod pozdravljajo: dva Čeha in en Hrvat. G. Zalar pozdravi shod v imenu ljubljanske svobodomiselne sekcije. Izvaja sledeče: Če tudi ne bodo hodila pota narodno radikainega dijaštva s svobodomisleci identično, pač pa paralelno in on stoji na stališču, da temu pač nihče ne bode ugovarjal. G. Ribnikar pozdravi shod v imenu izobraževalnega kluba. Navzoči so poročevalci »Slovenskega Naroda«, dnevnika »Ljubljančanke«, »Gorenjca« in treh čeških listov. Ref. tov. Zalokar navaja v, svojem predavanju zgodovino slov. nar. radikalnega dijaštva in pravi, da so se pokazali prvi pojavi te struje pri bolj energičnih in talentiranih srednješolcih. Potem poživlja na delo in stavi v prvo vrsto knjižnice. Pravi tudi, da »klerikalci« ustanavljajo svoje knjižnice in nočejo knjižnic radikalcev. Klerikalci so zoper izobraževalno delo (!!), toda za njihovo politiko ga potrebujejo in zato so začeli ustanavljati knjižnice, izobraževalna društva itd. Poživlja tovariše k delu in pravi, da je bolje, ako je manj ljudi j »med nami« in delavnih, kot pa polno in lenih. Radikalci imamo pa takorekoč »elito« slovenskih dijakov v svoji organizaciji.
Zanimanja za shod je bilo prav malo; nekateri so pili, drugi zopet semtertja hodili. Med navzočimi smo tudi opazili dr. Trillerja in nekoliko gospodičen z liceja. Pozdrave so poslali: dr. Turna je poslal pismo iz Gorice, dr. Rekar, inž. Paulin, celjske narodne gospodične, celjski starešine narodnega dijaštva in še nekateri. Hrvatje so poslali eno samo brzojavko. Žer.iavove brzojavke še pričakujejo. Radikalni miserere je torej popoln.
Svetujemo »radikalnemu« slovenskemu dijaštvu, naj danes zvečer pri koncertu v najlepšem miru muziko posluša in naj sc prav nič ne da razburjati po »'Narodovih« člankih. Naj pusti, da bodo škodovali na zdravju samo tistemu, ki jih piše.
Ij Kdo terorizira? »Slovenski Narod« je v ponedeljek debelo tiskano priobčil Jiotico, naj bodo trgovine, gostilne in obrti v ponedeljek 20. t. m. za nekaj ur zaprte. To je bil ipač terorizem najhujše vrste in sedaj si upa dr. I. T., ki včeraj kakor kako Veličanistvo v »Narodu« v množini govori, trditi, da o kakem terorizmu sploh govora ni bilo! Takoj, ko je »Narod« vrgel .v svet zgoraj omenjeni debelo naloženi terorizem, smo proti takemu terorizmu in diktatorstvu od strani kake posamezne nerazsodne mladoradikalne osebe najodločneje protestirali. Pravijo, da je Ribnikar si vzel tako oblast nad »Narodom« in ljubljanskim prebivalstvom ter da dr. Tavčar politično živi ie od milosti takih gospodov, kateri ga le še trpe za razne podpise pod svoje oklice. Včeraj pa »Sl. Narod« že piše »da na dan 20. septembra sploh ne bo po dosedanjih dispozicijah nobene priredbe. Menda je s tem »Narod« priznal, da je imel »Slovenec« prav, ali pa ve — da smo v Ljubljani že tako daleč, da je odklenkalo izvestnemu terorizmu. S tem je sedaj po najnovejšem, to pot drobno tiskanim »Narodovim« zatrdilom definitivno odpravljeno v ponedeljek 20. septembra tudi zapiranje dosedaj že dovolj oškodovanih trgovin, gostiln in obr-tov — da bi se zaprle 20. septembra tudi odvetniške pisarne pa dr. Tavčarjev »Narod« itak ni zahteval.
Ij Kdo je lakaj? »Slovenski Narod« je nas včeraj zato ker se mu »Slovenec« ob splošnem odobravanju ljubljanskega občinstva ni hotel vsesti na limanicc in po •nepotrebnem vabiti ljudi na cesto, kakor je to storil dr. Tavčar, Ijubeznjivo opso-val z »žurnalističnimi lakaji« barona Sclnvarza. In to zakaj? Zato, ker smo zapisali da je vlada prepovedala vse priredbe okolu 20. septembra. »Narod« upije včeraj, da mi vemo, kar baron Sc\varz še misli storiti. Ali so pri »Narodu« res tako »žalostni«, da še čitati več ne znajo? Ali niso čitali, da je baron Schvvarz dr. Lampetu. ko je šel protestirat proti prepovedi poljske gledališke predstave in narodno-obrambne etikete dejal, da deželna vlada sploh nobenih priredb okolu 20. septembra ne dovoli? Naravno je torej bilo, da smo smatrali, da bo dež. vlada merila z enako mero. Prepovedala je res javna zborovanja radikalcev in jim zborovanje dovolila le po § 2 ter prepovedala po dr. Tavčarju za nedeljo napovedani skupni obhod po mestu na pokopališče, dovolila jim je pa koncert za danes zvečer. Radikalci so šli vlado lepo prosit, v »Narodu« včeraj pišejo, da so posiaii tudi »prošnjo — Bienerthu!!« Vlada, ki je nam prepovedala resni narodno - obrambni sestanek, je na te mile prošnje radikalcem dovolila
vinsko - pivsko prepojeni koncert! Tako se je hitro pokazalo, kje so odločni možje, ki zahtevajo svoje pravice in zanje nočejo prosjačiti pri vladi in kje so radikalni - la-kajski vladni prosjaki in klečeplazci. Na taki manifestaciji radikalizma narodnim radikalcem iskreno čestitamo! Ob takih ljudeh res lahko »grobovi tulijo«! In takim ljudem ki 24 ur ne vedo, kaj pravzaprav hočejo, ki so poosebljene konfuz-nosti, naj bi mi dali brez pomisleka na cesti v roke slovensko mladino in slovensko delavstvo? Ne — le sami bodite in sami zase odgovrni!
lj Radovljiški »Sokoli« so, kakor se govori, vladi naznanili, da pridejo v nedeljo v Ljubljano v kroju in z zastavo, a vlada jim je to prepovedala.
lj Nemških šol v Ljubljani kmalu ne bo treba, ako se bo število nemških otrok tako krčilo, kakor se sedaj kaže. Na mestni deški petrazrednici z nemškim učnim jezikom se je namreč za prvi razred oglasilo samo 17 otrok. Najbrž pa še večina teh abecedarjev ne ume nič nemščine, .le že prav! Otroci slovenskih staršev v slovenske šo.e !
lj Poduk v italijanščini za S. K. S. Z. se zopet prične s šolskim letom. Kdor se ga hoče udeležiti, pride naj prihodnjo soboto (18. septembra) v slovensko trgovsko šolo na Kongresnem trgu ob pol 8. uri zvečer, da izve red svojega pouka. Pod-učevalo se bode štiri ure na teden v dveh ali treh oddelkih. Prvi oddelek rabil bode »Valentičev slovensko-italijanski navod«, ki stane 20 kr. (40 vin.) v sivih (ne v zelenih) platnicah; drugi oddelek pa malo nemško - italijansko Sauer-jevo slovnico, kateri se bode pridejal poduk o menicah in morebiti o knjigovodstvu v italijanskem jeziku.
lj Nevarna poštna pošiljatev. V nabiralnik tukajšnje glavne pošte je neznani storilec vrgel mali zavitek z uzorci naslovljen na V e k o s 1 a v a V i d i c a pri gosp. Gregorcu v Rudoliovem. Ko je poštni sluga pritisnil uradni pečat na dotični zavitek, je zavitek razneslo ter je bil pri tej priliki sluga na desni roki precej opečen. Dotični zavitek je bil napolnjen z več izamaški, kateri so bili na tajnem koncu izdolbeni in napolnjeni s strelivom. Le malo zamaškov je celih ostalo, vse druge je razneslo. Gotovo je imel storilec, po katerem se poizveduje, namen adresata ustrašiti.
lj Prememba posesti. Gospa Jeglič ni prodala svoje hiše pred Skotijo glvani posojilnici za 130.000 K, marveč jo je kupila kreditna banka za 260.000 K pod tem pogojem. da si pridrži gospa last do kleti deset let.
lj S kolesom padel pod konja. Včeraj ob eni uri popoldne jc pri hotelu »Union« neki kolesar po lastni neprevidnosti zavo-zil nasproti nekemu izvoščeku in padel s kolesom pod konja. Konj je obstal in se kolesarju ni zgodilo ničesar, pač pa je bilo kolo vse razbito.
Ij Umrla je gdč. Viktorija Zelene, blagajničarka, 35 let, Poljanska cesta 31. (V bolnici je umrla Franja Kapus, zaseb-nica, 27 let.
lj Trpinčenje živali. Včeraj je na Rimski cesti nek hlapec konja tako z bičem pretepaval. da je bil po životu vsled udarcev ves gobast. Policijski stražnik je na-dalnje pretepanje preprečil in neusmiljenega naznanil.
lj Zatekel se je nekam v mestu dve .leti star pes Bernhardinec. Kdor ga vja-me, naj to javi policiji.
ij Izgubil je dijak Adolt Lorg srebrno verižico z obeskom.
lj Nov hotel. Pasarski mojster Leopold Tratnik na Sv. Petra cesti, ki namerava svojo hišo preurediti v hotel, je odpovedal vsem strankam stanovanja.
Ii Kinematografi v Ljubljani. Kinematograf »Pathe« na Dunajski cesti bo predstavljal od 18. t. m. do 22. t. m.: 1. Oživljena peč. (Komično.) 2. Umor kralja Henrika III. na Francoskem. Zgodovinska drama 16. stoletja. 3. Lov na polenovke. (Interesantno po naravi.) 4. Iz obraza v obraz. (Drama v 23. slikah.) 5. Luka kot borilec. (Komično.) — Kinematograf »Ideal« v poslopju pri Maliču bo predstavljal od 18. Jo 22. t. m.: 1. Sprehod slonov po naravi. 2. Napoleon I. Zgodovinska produkcija, trajajoča 40 minut. 3. Cudesni prah. (Komično.)
lj Podkev kot orožje. Dninarja Ivan Markun in Ivan Bonač se že dalje časa postrani gledata in včeraj sta dobila priliko, da poskusita vsak svojo moč. Ko sta se dobila v neki žganjariji na Dunajski cesti, je začel Bonač Markuna izzivati, naposled pa sta si skočila v lase. Med prepirom je igrala glavno vlogo konjska podkev, s katero je Bonač tako udaril svojega nasprotnika po glavi, da ga je težko telesno poškodoval. Bonač je bil aretčvan in so ga izročili sodišču.
Ij Ljubljanski ciparji imajo že nekaj let sem slabe čase. Nič več ni tistih velikih jat, ko se je na dan vjelo po 200 do 300 cip, in to brez posebnega truda in napora. V zadnjih letih se je vjelo po 10 do 15 cip in ciparja je mežavo jesensko vreme mori olin močilo po ves dan. Videti je, da ta
vrsta ptic, ki so tvorile za ljubljanske ! cipar.ie posebno vabljiv lov, ginejo od leta do leta in da kmalu pride čas ko bomo poznali cipe samo še iz pripovedovanja naših očancev. Na ljubljanski trg ijh zadnja leta več ne prinašajo, ker jih prej vse kot posebno slaščico pokupijo, če se sploh kaj vjame. Tudi letos so za ciparjc silno slaba prorokovanja in najbrže zopet ne bo nič iz te toliko priljubljene lovi. Največ so krivi tega na Laškem, kjer sploh bujno cvete ptičji lov iu ki grozi v kratkem za-treti mnogo ptičjih vrst.
NOVA SRBSKA ZAROTA V BUDIMPEŠTI?
Mažarski listi poročajo, da se nahaja v nekem budimpeštanskem predmestju glavno zbirališče srbskih zarotnikov proti dinastiji Karagjorgjevič, in sicer je to hiša bivšega načelnika bclgradskega kore-spondenčnega urada dra. Petroviča, ki je bil radi brošure »Srbija in Karagjorgie-vi'či« izgnan iz Srbije. K tajnim sejam neki redno prihajajo: justični minister in vodja narodnjakov Ribarac, poslaniški ataše Jakšič, vseučiliška profesorja Stojanovič in Prodanovič, dr. Govrila in drugi člani miadoradikalne in narodne stranke. Srbski konzulat v Budimpešti je svojo vlado obvestil o tej zaroti. — Koliko je resnice na tej vesti, ne vemo. a da so sedaj na vrsti Karagjorgjeviči, je seveda istina. Saj se to vrsti že ves Čas srbske samostojnosti: Danes zarota in umor Obrenovi-čev, jutri pa Karagjorgjevičev; prvih je ,že nestalo, a njih stvar so prevzeli pristaši, tako da krvne osvete med srbskimi •knezi najbrže še ni konec.
INOZEMSTVO.
Odstopiti namerava angleški minister sir Edvard Grey — Proti srbskim roparjem poziva na boj srbsko vlado časopisje. Iz Belgrada in Niša pobegli hudodelci so minuli teden umorili 15 oseb. — Turška zmaga. Pri Medini so porazili Turki Be-duine. — Španci v Maroku. Zadnje dni so Spanci pred Melillo znatno napredovali. Vzeli so Kabilom dva topova in vjeli 400 sovražnikov. Tudi pri Penop de Gemori so se morali Mavri umaktniti Spancem. Francozi postajajo na Spance ljubosumni, ker se boje. da Spanci trajno zasedejo Rif. Francozi groze, da bi se trajnemu zasedanju Špancev uprli. — Na Dal njem Vzhodu Rusom ne gre po volji. Ohlaja se vedno bolj prijateljsko razmerje z Angleško. Nemci tudi nagajajo Rusom. Zdaj kujejo rusko - kitajsko - ameriško zvezo.
Štajerske hofIcb.
š Nov odsek v štajerskem deželnem zboru. Kakor poroča »Tagespost«, se namerava ustanoviti nov odsek za obrtniške zadeve. Volitve v odsek se vrše danes, volitve deželnih odbornikov pa v torek.
— Umrl je včeraj, 16. t. m., popolnoči v mariborski bolnišnici posestnik in gostilničar v Framu g. Mihael T u r n e r, star 59 let, brat dr. Pavla Turner. Bil je blag in miren značaj ter zvest sin slovenskega naroda. Truplo prepeljejo v Fram ter polože v rodbinsko grobnico. Bodi mu lahka domača gruda!
š Heil ! »Lehrerbund« v Gradcu je brzojavno pozdravil načelnik narodne (!) stranke dr. Kukovec. Heil !
š Poučni tečaj za organiste. Cecilijino društva za lavantinsko škofijo priredi to leto zopet poučni tečaj za organiste v Mariboru od 27. do 30. septembra. Spored je sestavljen na podlagi dosedanje skušnje z ozirom na praktične potrebe organistov. Tako se bode temeljito obravnaval pouk v petju pri začetnikih (s praktičnim nastopom), vadil se bo koral, posebna točka je tematično preludiranje. Poleg 'predavanj bodo tiste dni naslednje glasbene prireditve: 28. in 29. septembra ob 3. uri popoldne slovesne vespere v stolnici (pojo udeleženci tečaja); 29. septembra ob 9. uri dopoldne koralna maša v stolnici, 30. septembra slovesna sv. maša, pri kateri poje stolni zbor 6-glasn6 Missa Angelica od P. Griesbacher, 30. septembra ob 7. uri zvečer koncert v stolnici, pri katerem sodeluje znani virtuoz na orgije A. Kofler iz Gradca (spored se objavi pozneje). Pri tej priložnosti se vrši tudi občni zbor Cecili-jinega društva za lavantinsko škofijo in podpornega društva za Organiste. Za stanovanje in hrano bo preskrbljeno kot pri prejšnjih tečajih. Gospodje organisti, pridite v velikem številu! Prijave za udeležbo sprejemata do 24. septembra gospod stolni kapelnik Fr. Trop, Maribor, stolno župnišče, in gospod profesor dr. Fr. Luk-man, Maribor, Gledališka ulica št. 2. — Prvo predavnje se vrši v ponedeljek dne 27. septembra, ob 4. uri v prostorih katoliškega delavskega društva, Flossergašse 2. — Ker stane prireditev tečaja ne je mnogo truda, ampak tudi denarja, prosimo vse prijatelje lepega cerkvenega petja, naj se spomnijo pri tej priliki Cecilij nega društva za lavantinsko škofiio in vpošljejo svoje letne prispevke.
š Mlatiča ustrelil. 15 let stari posestnikov sin Anton Beranič v Cirkovcah je
ponesreči usltelil mlatiča Franceta Lu-beja. Obsojen je bil radi tega v 6mesečni strogi zapor.
Izpred sodi&a.
Najvišje sodišče o stavkolomu. Najvišje sodišče na Dunaju je pred nekaj dnevi izreklo sodbo, važno za delodajalec in delojemalce. Šlo se je za vprašanje, ali je očitanje stavkoloma razžaljenje časti. Okrajno sodišče je to vprašanje zanikalo in oprostilo nekega delavca obtožbe raz-žiiljenja časti vsled očitanja stavkoloma in sicer z motivacijo, da v vprašanju, je-li kako dejanje more koga ponižati v javnem mnenju, nimajo sklepati ožji stanovski sodrugi, pač pa samo splošna javnost, ki pa ne vidi v tem, da hoče kdo delati, nič nečastnega. Vsled vzklica zasebnega tožitelja je pa prizivni senat spoznal toženca krivim žaljenja časti v smislu § 488. Vsled posredovanja generalne prokura-ture pa je višji sodni dvor dognal, da je bila ta sodba proti zakonu. Ta sodba sc je preklicala in naročila nova razprava vzklicnemu sodišču. V utemeljitvi novega sklepa se povdarja, da se takozvani stav-kolom ne more smatrati za prelomitev dane besede. Ako se kdo vpiše v kako organizacijo, je vprašanje, v koliko se obveže delati za namene te organizacije. Brezpogojno gotovo ne, kajti mogoče je celo, da kak sklep vodstva organizacije ni postavno upravičen. To bi bil n. pr. slučaj, da delojemalec brez postavne odpovedi zapusti delo. Ako se kdo upre takemu sklepu vodstva organizacije, ne more sodišče nikdar v tem videti kak nečasten čin. § 2. koalicijskega prava ne zanikuje brez vzroka takim organizacijam vsak pravni upliv. Sklep vzklicnega sodišča, da je stavkolomstvo brezpogojno nečastno. se vsled tega ne more označiti po zakonu upravičen.
Naročajte ..Slovenca"!
UMOR IN SAMOUMOR V KAVARNI.
Iz Plzna poročajo. V neki nočni kavarni je včeraj ponoči ustrelil četovodja 35. pešpolka KFižek 22 let staro natakarico Marijo Kocher ter ie tudi sam sebe smrtno nevarno ranil. Baje je bila vzrok temu činu ljubosumnost.
Telefonska in brzojavna poročila,
KAJ BO S PREMEŠČENJEM SLOVENSKEGA UČITELJIŠČA IZ KOPRA V
GORICO ?
Trst, 17. septembra. Včeraj so radi tega vprašanja posredovali pri g. namestniku italijanski poslanec Marani ia slovenska poslanca dr. Rybar in Fon. Poslednja sta natančno razložila stvar z našega slovenskega stališča in sta nepobitno dokazala opravičenost naše zahteve. G. namestnik je vzel na znanje ta njuna izvajanja.
Trst, 17. septembra. »Edinost« poroča: V zadnjem trenotku smo doznali, da je ministrstvo odredilo, da se takoj pre-meste vsi štirje slovenski razredi koper-skega učiteljišča v Gorico, in sicer za sedaj provizorno.
Trst, 17. septembra. Laški listi vkljub brzojavki Ploja na dr. Rybara, da vlada ni suspendirala svojega odloka, da premesti slovensko učiteljišče iz Kopra v Gorico, vzdržujejo svojo prvotno vest, da je vlada, kakor se je dr. Maraniju na Dunaju zatrdilo, premestitev suspendirala. Laški poslanci delajo zdaj na to, da se ta provizorična suspenzija izpremeni v defi-nitivno in da vlada izbere drug določen sedež. Da vlada v resnici hoče stvar na ljubo Lahov rešiti, dokazuje dejstvo, da je profesor Bežek, ravnatelj koprskega učiteljišča, ki je na dopustu, dobil nalog, da se vrne v Gorico poučevat in se vpisovanje učencev vrši v Kopru. Zahtevamo Od vlade, da pojasni brez ovinkov, kaj namerava ln slovenski poslanci jo morajo prisiliti do takojšnjega jasnega odgovora! Nam se vse zdi, da brzojavka Ploja pomeni le poinirjenje, iaktično dejstvo pa hoče zakriti! Nič slepomišenja!
Gorica, 17. septembra. Ako vlada suspendira svojo naredbo. je za štrajk učiteljiščnikov vse pripravljeno. Učite-ljiščtiiki bodo v tem slučaju študirali na zasebnem učiteljišču na stroške naroda.
PODRECCA.
Reka, 17. septembra. Te dni je bi dospel semkaj znani svobodomiselni pujsek iz Rima. Podrecca, urednik »Osla«. Sprejem jc bil jako žalosten, ker se ta pornograf vsem Studi. Znano je, kako je znana »Illustrazione Italiana« nedavno dala fotografirati glavo Judeža Iškarijota iz Leonardo da Vincijeve »Zadnje večerje«, zraven pa objavila fotografijo Podreccimo, in g'ej — nihče ni mogel razločiti podobo od podobe! Medtem ko ie Podrecca na Reki v gledišču zabavljal in psoval, je P. Gemelli zbral v kapucinski cerkvi nebrojno množico, ver tisoč, in
govoril o »Veri in znanosti«. Podrecca, intimen prijatelj Luchenijev, zaradi obrekovanja že eno leto zaprt, se je včeraj odpeljal. Spremljalo je urednika »Osla« nekaj sto svobodomiselnih oslov, ki so pred kapucinsko cerkvijo začeli rigati. Podrecca je bil ginjen in je nato v vagonu izginil. Potemtakem je zasinradil tudi košček slovenske dežele.
LEX AXMANN.
Dunaj, 17. septembra. Pri debati o lex Asniann, katero je predlagal in branil Lueger, je zastopnik soc. demokracije Seitz izvajal, da deželni zbor glede vprašanja ni kompetenten, vrhtega pa bi kranjski in češki deželni zbor lahko sprejela enaki postavi in bi se se tem narodnostni boj Ie poostril. — Konservativni krogi okrog »Vaterlanda« Luegerju hudo zamerijo, ker je stopil pri tej krivični akciji sam v ospredje.
OGRSKE ZMEŠNJAVE.
Dunaj, 17. septembra. Grof Albert Apponyi, o katerem se mnogo namigava, da bo prihodnji ogrski ministrski predsednik je došel sem in bo od cesarja sprejet v avdijenci. Apponyi izjavlja, da je cesarja sam prosil za avdijenco, da mu poroča o izvedbi predloge o kongrui, mogoče pa je, da bo vladar tekom pogovora ga vprašal tudi o njegovih nazorih o političnem položaju. Budimpeštanski »Nep-sava« ostro piše proti temu, da bi bil Ap-ponyi ministrski predsednik, češ, da se s •tem prične gospodarstvo jezuitov*. We-ckerle se pripelje danes na Dunaj. V Budimpešti bo v ponedeljek skupni ministrski svet, ki bo sklepal o odločilnih stvareh. »Budapesti Hirlap« poroča, da je vsled težkoč. ki se zbirajo na obnebju ■Košut opustil svoj provizorični načrt o razvozljanju zapletjajev in da se pridružuje mnenju svojih ministrskih kolegov We-ckerla, Andrassyja, Apponyja, da je trajna ureditev mogoča le v rešitvi akutnih vprašanj. \Veckerle je v zadnji avdijenci vladarju naznanil, da na Ogrskem ni mogoče dobiti pokritja za od vojne uprave zahtevanih novih vojaških bremen. Isto da je v Avstriji. Edino kar je mogoče je, da se skupni proračun reducira".
ARETACIJE V TRENTINU.
Trident, 17. septembra. Tu so zaprli
osem Italijanov, med njimi, občinskega svetnika, ker so zapleteni v veleizdajsko afero.
MADJARSKI IMPERIJALIZEM.
Budimpešta, 17. septembra. Minister za trgovino Fran Košut je izdal nalog, da odslej vsi železniški vagoni ogrske drž. železnice, ki bodo v prometu izven države. nosijo na sebi ogrski grb.
SRBSKE ORGANIZACIJE V TURŠKI.
Belgrad, 17. septembra. Glavni odbor srbske narodne organizacije v Turčiji se je sestal v Skoplju in pretresuje vsa tekoča vprašanja.
NEMŠKI KANCLER NA DUNAJU.
Berolin, 17. septembra. Nemški kancler pl. Bethmann Holhveg pride 19. t. m. iz JVlonakovega na Dunaj. Kdaj ga bo sprejel naš cesar v avdijenci', še ni določeno.
Dunaj, 17. septembra. Nemški kance-lar se jutri pripelje na Dunaj. Za v torek je povabljen k Aehrenthalu.
10.000 TURŠKIH URADNIKOV BREZ SLUŽBE.
Carigrad, 17. septembra. Vsled ukaza velikega vezirja se je zopet odpustilo iz službe 3000 državnih uradnikov z utemeljitvijo, da niso sposobni za službo. Doslej je bilo iz istega vzroka že odpuščenih 10.000 državnih uradnikov.
AVTOMOBIL POVOZIL PISATELJICO.
Berolin, 17. septembra. V Berolinu je povozil avtomobil 69 let staro pisateljico Ado Pinelli iz Dunaja. Šla je na cesto in ni slišala varnostnega znamenja. Poškodovala se je na glavi in so jo prepeljali v bolnico.
BOJKOT PIVA V BEROLINU.
Berolin, 17. septembra. Tukajšnja strokovna komisija grozi z bojkotom piva ako se bo povišalo cene pivu ali pa zni« žalo mero.
VELIKI POŽARI V GALIŠKIH PETRO.
LEJNIH VIRIH.
Borys!av, 17. septembra. V Tustano-
vicah se je včeraj užgal ob 9. uri zjutraj rezervoar transportne in skladiščne družbe. Ogenj se je hitro razširil in sedaj gori že nad 3500 petrolejskih vrelcev. Požat povzroča velik dim in je veliko večji kol zadnji od Oil City Cotnpagny. Gasilna akcija je skoro čisto nemogoča in delajc samo nasipe, da otneje požar. Vas Popiele proti kateri sc razliva goreče olje, je v nevarnosti. Škoda znaša že pol milijona kron in ona razrušenega rezervoarja četrt milijona. Požar traja danes še vedno.
Lvov, 17. septembra. V Boryslavu st je vnel tudi tretji rezervoar. Goreča tekočina ic tekla proti vasi Banja Kotovska I Zgorelo je 160 koč. Tudi nekaj ljudi je po> ! nesrečilo.
Nevarnost ponemfevanja v ljubljanski okolici.
Ij V obrambo slovenske posesti v bližnji ljubljanski okolici. Bližnja ljubljanska okolica zadobiva vedno bolj predmestni značaj. Imenitna Hribarjeva stanovanjska politika je potisnila predvsem ljubljansko delavstvo a tudi druge proletarce v ljubljansko okolico. Obe Šiški, Glincc, Moste, Seto in Vodmat, Zelena jama so danes kraji z mestnim prebivalstvom brez mestnih naprav. Posebno čutijo pomanjkanje šol delavski starši. Obupen klic delavskih starišev nam je došel iz Zgornje Šiške. •Hribar je prepovedal sprejemati okoličan-ske otroke v mestne ljudske šole, češ da hoče prisiliti okolico, da razširi svoje šoje. Spodnješišenska šola je zato tako prenapolnjena, da ne sprejema več otrok v šolo iz Zgornje ŠiSke. Lani so jih še sprejemali proti Ogromni letni šolnini 20 kron. Ubogi delavski stariši iz Zgornje Šiške so plakali, a le plačevali. V Zgornji Šiški obstoja dvorazrednica, 'ki se zdaj po zaslugi deželnega odbora razširi v trirazrednico. 'Vsekakor morajo skrbeti poklicani krogi za to, da dobi ljubljanska bližnja okolica •take šole, ki so primerne sedanjim razmeram in sedanjemu prebivalstvu. Šulferajn •preži v Šiški na otroke slovenskih delavskih starišev. Nevarnost ponemčenja slovenskih otrok po Hribarjevi krivdi, ki zavzema glede na obisk ljubljanskih šol kra-marsko stališče, obstoja. Nujno potrebno •je zato, da se skrbi za razširjenje slovenskih ljudskih šol v bližnji ljubljanski okolici, umestno pa tudi z narodnega stališča, da se omogoči obisk ljubljanskih slovenskih ljudskih šol, dokler ne do.bi bližnja •ljubljanska okolica zadostnih ljudskih šol. •Hribarju ne moremo čestitati, da s svojim paševanjem pospešuje obisk šulferanj-skih ponemčevalnih šol.
BELGRAD - CETINJE.
Razširja se vest, da ima v kratkem priti za poslanika na Cetinje bivši srbski justični minister Paja Marinkovič. Ta mož je bil vedno pristaš Obrenovičev, ki jim pa kot poslanik ni dosegel najmanjšega uspeha. Svoj čas je bil poslan v Sofijo, da ondi ugladi pot zbližanju Srbske z Bolgarijo, a doživel je popolen neuspeh; pozneje je bil poslanik v Atenah in -je imel nalog, doseči eno grških princezinj za ženo Aleksandru, toda tudi tega ni dosegel. Ni čuda, da je padel v nemilost. Sedanji vladi in Karagjorgjevičem je z vsemi silami nasprotoval, no, sedaj se je baje pobotal z njimi in ima iti v Cetinje, da ondi popravi svoje prejšnje diplomati-ške neuspehe. Njegova naloga bo, vreči sedanjo cetinjsko vlado dr. Tomanoviča, čegar glavo že ves čas trdovratno zahteva stari lisjak Pašič. Pri tem mu bo pomagal Lazar Mijuškovič, ki bodi naslednik dr. Tomanoviča. O tem možu piše dopisnik »Agramer Tagblatta«, da je zvit in neodkritosrčen politik, ki je že mnogokrat menjal politično smer, samo da bi dospel do zaželjenega cilja: do vlade. Tega moža se hoče poslužiti Pašič v dosego svojih in svoje stranke sebičnih ciljev. Pašič je bil tudi, ki je povzročil odpokli-canje Jovanoviča iz Cetinj, 'ki je bil ondi jako priljubljen in je res uspešno deloval za prijateljsko zbližanje obeh dežel; sledil mu Je Petkovič, ki je sedaj tri mesece ondi in si je znal istotako ko njegov prednik pridobiti ugled in simpatije cetinjskih krogov. No, ravno zato bo moral iti tudi 011, in nasledil ga bo nerodni Marinkovič, ki si ga je Pašič izbral za svoje orodje. Iz tega je jasno, da dokler bo mešal niti srbske politike Pašič. med bratskima državama ne bo prišlo do iskrenih odno-šajev.
HOMATIJE V SRBIJI.
Politično ozračje v Srbiji je skozi in skozi nezdravo, zastrupljeno. Ne manjka ondi pravih, resničnih rodoljubov, toda njih delo ovirajo in spodkopavajo razne zle sile: deloma ruske intrige, a v prvi vrsti koristolovni politični špekulanti in šarlatani, ki morejo igrati svoje vloge Ie ob splošni politični korupciji. Ti so, ki Srbiji ne puste kvišku, ki iznajdujejo vedno novih spletk, da morejo v kalnem ribariti. Žrtev teh špekulantov je tudi bivši prestolonaslednik Jurij, ki dela tudi sedanji vladi velike preglavice. Poroča se, da je bil nedavno pri ministrih Pašiču in Pro-tiču in je zahteval, da plača vlada njegove dolgove v znesku pol milijona dinarjev in mu skupščina dovoli letnih 120 tisoč dinarjev apanaže. Ministrski svet o tem niti ni hotel razpravljati, a v Belgradu vlada mnenje, da bo končno princ le dosegel. kar zahteva, samo, da se ga domovina znebi.
Društva.
+ Pododbor S. D. Z. za Goriško. V
ponedeljek, dne 20. t. m., se vrši v prostorih K. S. Z. v Gorici točno ob 9. dopoldne ustanovni občni zbor pododbora »Slovenske Dijaške Zveze« za Goriško. Vabljeni so vsi visokošolci, posebno bogoslovci in
abiturijentje, da se ga polnostevilno udeležb.
lj Vlč-Glince. Tukajšnje kat. slov. izobraževalno društvo, ki letos kaj marljivo in živahno spolnuje svoj program, hiti, da bi še pred zimo na prostem priredilo dve predstavi. Prihodnjo nedeljo, t. j. 19. sept. bodo nastopili s svojo prireditvijo Orli sanii. Vprizorili bodo ob 4. uri popoldne na vrtu g. Pavliča tik cerkve priljubljeno veseloigro »Crevljar«. Po igri bo pa naš naraščaj v prostih vajah z zastavicami pokazal, koliko je napredoval v malem času svojega obstanka. Cisti dobiček prireditve je namenjen za napravo telovadnega orodja. Ker so naši Orli pred durmi Ljubljane velikega pomena in so večinoma sinovi delavskih staršev in si brez pomoči od drugod ne morejo nabaviti telovadnega orodja, vabimo najuljudneje naše somišljenike, da v lepem številu prilike na zlasti v zadnjih dni dobro znani in priljubljeni vrt g. Pavliča. S svojo udeležitvijo pri igri se bodo v prijetni jeseni najlepše razvedrili, našim vrlini Orlom pa pripomogli do prepotrebnega telovadnega orodja.
—	Katoliško izobraževalno društvo na Breznici priredi v nedeljo, dne 19. t. m. v prostorih stare šole zabavno veselico. Spored: 1. Tamburanje. Izvajajo društveni tamburaši. 2. Predavanje. GovOri g. Albert Jeločnik. 3. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Poslovenil Iv. Št. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Cisti dohodek je namenjen za napravo telovadnega orodja novoustanovljenega telovadnega odseka na Breznici.
—	Iz Stare Loke. V nedeljo 5. t. m. in pa pretečeno nedeljo so igrali tukajšnji diletanii v prostorih Gasilnega doma v korist naprave gasilnega orodja lepo igro: Miklova Zala. Igro je priredil po dr. Ske-tovi povesti I. Špicar. V osmih slikah je povzel iz povesti najdramatičnejše prizore. Ta igra se je igrala doslej samo še na Jesenicah, je polna živili prizorov in prav vzeta iz našega kmečkega življenja. V igri nastopa nad 40 oseb. V naši predstavi so nekatere osebe res izborno igrale. Uloge kot Mirko. Zalka, Almira, Davorin, zahtevajo veliko rutine od igralca. Seveda bi brez sodelovanja dijaštva igra ne mogla uspeti. Krasne kulise je drage volje dal za igro g. vitez Strahl, vso obleko deželno gledišče, režišer je bil g. Danilo iz Ljubljane. Ker je bila predstava obakrat obilno obiskana, upamo, da je ostalo precej čistega dobička.
Naznanilo.
Dne 22. in 23. septembra 1909
2514	se bode po	6—1
javni dražbi
v župnišča v Naklem prodajalo sobne oprave in kmetijsko orodje, 2 kobili, 4 krave, nekaj sena in nekaj knjig.
2592
Vabilo
k
1-1
hotelske delniške družbe »Triglav« v Ljubljani,
kateri sc vrši
dne 26. septembra 1909 ob 11. nri dopoldne v Grand hotel ..Trlflla*" v Bohinjski Bistrici
z nastopnim dnevnim redom:
1.	Poročilo koncesljonarjev;
a)	račun o ustanovnih stroških;
b)	potrdilo o uplačani glavnici v znesku 100.000 K;
c)	poročilo o pridobitvi hotela Triglav;
2.	Ustanovitev hotelske delniške družbe Triglav na podlagi od vlade odobrenih pravil;
* 3. Volitev upravnega in nadzornega sveta;
4.	Nakup poslopij in zemljišč pri hotelu Triglav in ob Bohinjskem jezeru in hotelske oprave;
5.	Izdajadrugeemisijevznesku 100.000K;
6.	Eventualni nasveti.
V Ljubljani, dne 15. septembra 1909. Br. Visks Greoorhi i. r. Iv. Hribar i. r. Aleks. Mernik i. r.
Razne stvari.
Bivša avstrijska prestoionaslednica izumite jica. Praška »Bohemia« poroča, da je nekdanji avstrijski prestolonasled-nici Štefaniji, sedanji grofici Lonyai podeljen avstrijski patent za izum naprave, s katero se hrana vzdržuje topla.
Bojkot žganju je soglasno sklenil strankarski shod socialne demokracije v Nemčiji.
Umor ali samoumor dveh poljskih gledaliških igralcev. Poljski gledališki igralec, član lvovskega mestnega gledališča Huber Brzozo\vski, sin znamenitega poljskega pesnika Karola Brzozovvskega, je poljsko gledališko igralko Konstanco Bednarzeusko, ki ga jc spremljala na potovanju v Italijo, ustrelil v Motite Carlu in nato šc samega sebe. Storil je to potem, ko ic izgubil v igri vse premoženje Bcd-narze\vske. Rodbino Brzozowski preganja žalostna usoda. Najstarejši sin pesnika Karola Brzozowskcga, ki je vzrastel v hiši umrlega aninistra grofa Dzieduszyckega in je bil ministrov intimen prijatelj, se je tudi sam usmrtil v Varšavi. Vzrok temu samoumoru je bila nesrečna ljubezen do žene znamenitega pisatelja St. Przvby-szewski. Hči pesnika Hedvika Brzozo\v-
ski se je pred več leti usmrtila skupno v Krakovu z docentom Ivovske univerze dr. pl. Piotro\vskim. In sedaj je sledil bratu in sestri tudi brat.
Grozno maščevanje. Državni svetnik Miklavž Otto, ki je bil ravnatelj neke ljudske šole v Odesi, je bil umirovljen zaradi nekih nerednosti v upravi istega zavoda. Na njegovo mesto je prišel njegov prijatelj profesor Mihael Tiškin. Ta kazen je Ottona jako razburila. Ko je imel konečno zapustiti zavod, je potrosil po večjih šolskih sobah benzine ter jo zažgal. Potem se je podal z revolverjem v roki v ravnateljevo sobo ter usmrtil Tiškina, na kar se je sam umoril. Ogenj je pokončal skoraj celo poslopje ter arhiv. Ognjegasci so potegnili mrliča skoro vsa požgana iz razvalin. Otto je zapustil ženo in dva sina.
Napad na vlak. Iz Samose poročajo: Na postaji Miak je četa našemljenih zli-kovcev napadla vlak in odnesla 80.000 rubljev. Roparji so ubili tri ljudi ter so pobegnili na lokomotivi.
pismo z obmejnim kolkom!::
Sobno slikarja in plcsKar5ka tvrdf^a	•
Spe let i č $ J^emSgar, JLjubljana, J^ims^a cesta 16
Se priporoča slavnemu občinstvu ja vse v to strogo Spadajoča dela v ljubljani f^a^or tudi na debeli. 2)elo solidno. ============== Cene primerne.
920 (1)
Razprodaja
v konkurzno maso Ivana Stockl spadajočih premičnin se vrši v Starem trgu pri Ložu na javni sodni dražbi v
ponedeljek dne 20. septembra t. 1.
in sledeče dni dopoldne od 8. — 12. in popoldne od 2. — 6. ure.
Proda se razno špecerijsko in manufakturno blago, železnina ln galanterija: oblačilno blago, klobuki, rute, srajce, nogavice, čipke, trakovi, kava, cikorija, milo, žganje, konjak, usnje, Čevlji, steklo, papir, pohištvo, slainoreznica) in drugo.
Proda se pa tudi vse na 7000 K in 12.000 K cenjeno blago skupno ali v partijah iz proste roke. Ponudbe z 10% varščino do 17. t m. dop. upravitelju konk. mase
25,2 6-1	Jakob Kogej,
c. kr. notar v Ložu.
ga
Katoliška Bukvama v Ljubljani
—=► Ima v zalogi
za ljudske, obrtne, meščanske in srednje šole v najnovejših izdajah.
l£ŠT Seznamke predpisanih učnih knlig oddala brezplačno.
Bukvama je založila in v lastni tiskarni tiskala sledeče učne knjige:
Brinar Josip, Zgodovina za meščan-ske šole z 21 slikami, vez. K 2 20.
Matek Blaž, Aritmetika in algebra za srednje in višje gimnazijske razrede. I. del broš. K 2 20.
Matek Blaž, Geometrija za srednje in višje gimnazijske razrede, I. del broš. K 2—.
Mazi Josip, Geometrijski nazorni nank za prvi razred srednjih šol, vez. K 1-.
Pajk Milan, Zemljepis I. del, vez. K 180.
Pečjak, dr. Gregor, Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga: Resnice kat. vere. K 2 80.
Stroj Alojzij, Liturgika. Nauk o bo-gočastnih obredih sv. katoliške cerkve s 40 slikami, vez- K l-40.
Svetina, dr. Ivan, Katoliški verouk
I. knjiga, vez. K 2 80.
Tominšek, dr. Josip, Grška slovnica, vez. K 3'—.
Tominšek, dr. Josip, Grška vadnica, vez. K 3 50.
El © 0
Breznik Anton, Slovanske besede v slovenščini, broš. K —m
Dokler Anton, Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim Sedlmaijerjeve izdaje, vez. K 1'90.
Grafenauer Ivan, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. 1. del
od Pohlina do Prešerna, broš. K 2-—, vez. K 2 50.
Jeršinovič Anton, Livijev komentar, broš. K —-60.
Koritnik Anton, Slovarček k I., II. in III. spevu, broš. K —'80.
Katoliška Bukvama v ljubljani.
□
e
jc celo najdražji črevelj nepopoln. Pazi naj se posebno na besedni znak
nalbolpa p?M|eva peta na mM
IJBerson'
S k m S j e ¥ a polaa pata.
Dobi se v vseh prodajalnah usnja, črov-Ijev, gumija in drogerijah monarhije.
aviia žiga priizileMii Sieiii
CM
0
1
„Bersoif
gumijeva okrona peta
ID £«§111
sc razpisuje pri Sv. Martinu na Pohorju pri Slov. Bistrici na Štajerskem. - Prednost imajo oženjeni cecilijanci, ki bi bili zmožni sprejeti tudi tajništvo pri občinah. - Nastop takoj ali vsaj do 1. novembra t. 1. Župnij • ski urad Sv. Martin na Pohorju, pošta Slov. Bistrica, Štajersko. 2583 3-1
W
t
!iuy
v Št. Rupertu na Dolenjskem se proda ali pa odda v najem s 1. novembrom. Dr. Josip ftolšek Laški trg, Štajersko. 2579 3-1
„renesansa", motna, malo obrabljena: 2 postelji, 2 nočni omari, 1 umivalna miza, 2 omari in 1 dekoracijski divan s stoli se pod roko najccneje proda. - Več se izve v Kolodvorski ulici štev. 6 v delavnici.
2382 3-1
ki žele zastopati znano banko in se baviti s prodajo zakonito dovoljenih sreCk, dobe z visoko provzijo stalen in pošten zaslužek. Z malo kapitala se more zaslužiti mesečno 200 do 500 k on. Ponudbe je pošiljati U(mn ■«' na naslov: ,™'iiLj



poooMr, izdelovnielj oltarjev, itd.,
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. Antf. Ko w Seka, Ho(o» dvcrslie ulice At. 2C.
Priporočam se in zagotavljam, da boden? vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom 10 letnega praktičnega dela pri ranjkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.	3433 52—7^
IU'
Odda se več mesečnih sob od 24 kron naprej.	2534 1
Sprejmejo se takoj
v kantino domobranske vojašnice v Ljubljani pošteni in zanesljivi. Plača po dogovoru. Tudi začetniki se sprejemajo. Več ravno tam.	2556 4-1
Prešernova "lica štev. 3.
za vse šole v najnovejših, odobrenih izdajah, kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča ======
O*, kiijigotržec v Ljubljani.
2491 10-1
imena.
C. kr. vlada v Ljubljani je z odlokom z dne 23. avgusta 1909 št. 19655 nižje imenovanim v Landolu h. št. 39, sodnijski okraj Senožeče rojenim, dovolila njih dosedanji priimek Chiautta izpremeniti v
Josip, sodnijski oficijant z rodbino v Tržiču (Gorenjsko).
Fran, trgovec, gostilničar in posestnik z rodbino v Planini (Logatec),
Jozve, posestnik v Landolu (Senožeče).
Jeremija, v Landolu (Senožeče).
Alojzij, z rodbino v Landolu (Senožeče).
Viktor, strojni ključavničar z rodbino, Pola.
Dragotin, trgovec v Landolu (Senožeče).
Marica, v Landolu (Senožeče).	2568 1—1
priporoča svojo
popolno zalogo
vsefe na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in II. državni gimnaziji, na c. kr. državni gimnaziji z nemškim učnim jezikom, c. kr. državni višji realki in c, kr. moškem in ženskem učiteljišču, na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
najnovejših izdaj po napiž{ili cenah.
Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj
Pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Šmarju pri jelšah (na Štajerskem) je izpraznjeno mesto pravega poštnega sela. Inteligenten, slovenščine in nemščine v govoru in pisavi popolno zmožen prosilec s kavcijo naj dopošljejo svoje prošnje imenovanemu uradu. Začasna letna plača 700 K, službena obleka in pa prinos za bolniško blagajno.	2587 3-1
Mlad, zanesljiv in trezen mož se sprejme kot
v pisarno v Ljubljani. Muzikalično naobražen ima prednost. - Ponudbe pod: „pisarniški sluga" na upraništvo ..Slovenca". 2598 l—t
===ll===jpm=,r=
p™™ —^ 11 Tehmčmbiroiiistavbenopodietle
kdr.IovoSimit
kota. društvo Dolnja Tuzla, Bosna.
=>d
ia
n

(5531

D
Izvršuje načrte, statične proračune in stroškovnike ter prevzema vsa v arhitektonsko, stavbinsko, inženirsko in zemljemersko stro-ko spadajoča dela — vse proti primernim cenam in po najnovejših znanstvenih -- in strokovnih načelih. —
S
2560
10-1
3E

J§
roda se hiša
v kateri je več stanovanj in dve prodajalni, na dobrem prometnem prostoru v Ljubljani. Pogoji ugodni. Kdor želi pojasnil, naj se obrne na naslov: Hiša 12, posterestante Ljubljana, ali pa na upravo »Slovenca".	2435 6-1
Rabljeno a dobro ohranjeno
za shrambo gotovine in nekaj trgovskih knjig kupi po ugodni ceni Albin Nov&k, trgovec v Sinčivasi na Koroškem.
2577 2-1
aaBsmam
Podružnice
Splg €j,JC_el0V€C lan Trst
Stritarje ulica 2
sprejema vloge na knjižice in na te- /®H I/ O/ koči račun, ter je obrestuje po čistih -Ht J2 /O
- Delniška giavnSca - g Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurza. -saj
K S,6110.ftOO, •
Podružnice
Splgeft, Celo ve c hi Trst
Rezervni fond K 300.000.