Odgovorni VraCaJIi« IVolesor Valentin Konici.
-:ov"sll. »viM priilcjo v.ak letlcii na sredo; ceuo »a vctcrtiiiko le!« Hi kr. ( po poili 1 col. sr Za plačilo se ludi oznanila razglasijo.

V Cclji 0. vcUtlga Ssrpaaa
'/v.
S o s t a v a
:.oduištev v & laja rak i kronski deželi.
I*o uasvetovanju sodniškega ministra g. ').% A!exandra liaeha, ktero so .Vjih Vcli-c.istvo, Cesar fcVauz Jožef potcrditi blagovolili, ue bodo soduištva v Stajarski kroniki deželi tako le sostavilc:
5S oziram na okoljstavo pozemlja, pridelkov ju naroda btajirskih prebivavcov sc bode na Stajarskim C7 cesarskih okrajnih uo dni« t e v (IJczirksgcricbte) sestavilo.
Vmed njimi je IG okrajnih soduištev .»crvega klasa (reda), .">0 jih je drugega klasa iu ca o je tretjega klasa.
Te okrajne sodu i šiva stojijo pod tremi deželnimi sodništvami.
Za dosadašnji Judeuburski iu 3ruški krog se bo sestavih deželno soduištvo r »uestu Ljubim (Leoben). — Za dosadašuji Graški krog iu za tiste kraje 'larburskcga kro-;a, kjer sploh .Veinci pribivajo, bode deželno soduištvo v oradci. — Za Celjski krog iu za Slovenske kraje v .Marburskcinu krogu bode deželno soduištvo v Celji.
Xad vsiiu teiui soduištvami stoji deželno uadsoduištvo v Gradcu.
Ljubcnska aodbena okolica bo obsegla sledeče okrajne soduištva:
L Ljubno, 2. .'.laulem, 3. Siscncrz, 4. .'.~:JteUe!d, ."». Obdach, G. Judcuburg, 7. Neu-markt, 8. Munu, !l. Obenvtilz, 10. Ober-Rottcnmaun, 12. Lietzcu, 13. Irunin**, 11. Gnthmiug 13. ^ladaiiug, IG. Ac.:sce, 17. St. Galleu, 28. Ailcnz. !!;. Ala-rh-Ce!I, .'.iurzzuscldag, 2!. Kindber;, £2. I.Vuck.
Vtacd temi so sledeče soduištva per-v o k I r s a: okr.-jno soduištvo v Juuen-bu;-;u, v Mura vi, v Liczeuu, v2rdiug'u, iu v Urucku.
Graška sodbena okolic.! obseže sledeče »krajnc soduištva:
.. I:YoI:nlc:tea, 2. Graško okoSšino, S. ater.io Gradec v treh razdelkih, -i. \Vciz, .*».
Cleisdorf, G. Cirkield, 7. Vorav, .8. 1'ried-berg, 0. Pollau, 10. Zlartberg, ii. PAratcu-feld, li. i^eldbach, 13. l«'ehring, M. Kireh-hach, 2."». Ilr.dgoua, IG. .Murcck, 27. Libni-ca, iS. \Vildou, 19. Eibmvald, ii). Arufels, 21. Dcutsch - Laudsberg, 22. Stajuc, 23. Voitsbcrg.
Vmed temi so sledeče soduištvo per-vega klasa: okrajno soduištvo vllartber-gu, v !*'eldbaclju, v lladgoui, v Libuici, v Stajucu iu v \Vcicu.
Celjska sodbena okolica obseže sledeče okrajne soduištva:
1. Marburg, 2. gorua Hadgoua, 2. Lu-tomer, 4. St. Leuard, .">. Oraiuž pViedau), G. 1'lujc, 7. S t. Lorenc, 8. .'.iahreuber^, i>. Celje, 10. Vranska, 11. Gomi - grad, 12. Jcušiugrad, 13. Podčetertek, 14. £ioveao -gradeč, 15. Soslajn, IG. llistrica, 17. II©:;-jicc, 18. Rogač, 15). llrcšcc, 20. Sevnica, i L. Kozja, 22. Laško.
Vmed temi jih jc pervega klasa pet; uamrc: v Slovcno - *jradcu, v I.ir.rbur^u, v Lutomcru, na Ptujim iu v Crescak.
Ker bi preobširno bilo, ceio ministrovo nasvetovanjc v Slovenski jezik ;jr»—:av:ti in tukej natisnili, torej hočemo Jioveccam ie
10	povedati, kar sesebno nje zade..e.
Od Celjskega deželnega soduištva slavili minister tako govori:
»Tretje deželno soduištvo z- cossd"-šnji Celjski krog iu za >plc!: .Jio ■.varite kraje Marhurskcga kro~a oo v "Jciji. /c-trebni izvir k enakopravnosti narodov je, Ua cc je za sedež deželnega :.u....: .w. Celje zvoliio, ker se lam Jkive:;: !^: nr.rju-:;ost prav posebno zagovarja. tols to raesto ui ravno v sredi .»ve.ie ;e a e okolice, t'e večiiui ostrr.ni, ker .- e j!;oz to okolico želczuica vije, po kteri je vzajemnost zlaj.šana.14
na! eni ko prcvtk.ri:r.o, kteri aalvii so morali miuistcrkSvo vodi:i j>ri o. i».»-: e soutavc soduištev, iu če se posebna ur. :!.i kre-j, kter^a okoljšins so .. .a; prav x:..v-
11	e, ozremo, taorarao .vnozaali. u.. t
šcura kro^ju soduišiva tako rr.z.;.oyr.::e, ui
wim.il. da /a lepopis, čc tečemo, dc lii ga otroci iz šole v življenje salu.j vzeli, i" ne morali kakor jo doV.daj Jalibog! dostikrat treba bilo, se »a, icleči ddbri pisati postati, ic le odvaditi, ia drugiga naglcjšiga rokopisa prijeli, je nar perva pogodba ta: do sc otročka roka kmalo od začetka k naglopisu izuri, iuo inrpoproj pervadi v urnintu teku, iu lalil.i giblivosli čerkuc podobo urejali, ter lete tako si persvojili, dese jilt zuebit, .iuo je pokvarit tako labko več uc more. Glejte, kaj on sam čez to reče: ..Ako se otroci zgodej navadijo z hitrim prostim gibanjem ruko zavitka«! p;sa slediti iu se podob polastiti, jim bodo to go-tovo tudi prihodoič v posestvu ostalo, iu prazni; misel, de se pis z pozucjiin hitrim pisanjem gotovo pokaži ali spridi, bo overžena. Marveč se bo po leni načinu pis če daljo bolj omikal iu lin če dalje lepsi iu prijet-liiši, knlikor so bo roka llitriga pisanja bolj navzela iu krepkejši in urniši postala."
Celi izdelik bo kcj dva pola obscgcl od načiustva in lepopisu in od zadcržauja učitelja pri poduku, iuo trideset izglcduill listov, ali primerov. I.etili ncktcri vižajo učitelja pri urjenju, in vajenju roke k naglopisu; drugi pa služijo k pervajenju slovk ali čerknih podob, katero on prav razumljivo in zapopadlivo iz temeljnih perviških čert izobražovati iu zlagati uči. V ta namen služi dični list, na ktcriiu se izgleduo pokaže, kako se vso čerke iz svojih pervinskih čert od stopnjo do stopnje po malim razvijejo, . in izobrazijo.
1'onljan jc tudi rimski pis v svojih prostih iu okiučanih podobah — potem g o lovski z lepimi in dopadlivim kiuči, iu posebnimi štcvilnicami; zaduič pa šo serbski, to jc Kirilica po Vuku Stof. Karadžiču. Ta priložik bo, mislim, pričijoče delo po-nemnročil. /.akaj, kdo uc želi, dc bi tak izobražen Slaven oba gla-viina pisa svnjiga jezika, namreč sedajniga latinskiga, iuo Ivirilico ravno tako gladko ino lično pisat znal, kakor beremo in pišemo skorej vsi latinskiga iuo nemškiga!
Šo na pogled bodo bukvicc tako dc bo gotovo vsakimi všeč, oklnčauc; krasni naslov so sviti v pomenljivih slovenskih far-hnh, iu zvcz.-.no bnilo lepo. Priloženo lične podobe kažejo v izgledu deržanje trupla, roko in peresa per pisanju.
,\'a svitlobo pride ia književni izdglik nar daljo mesca Septembra tega leta — ino lak dober kup, kar bo mogoče — na stroške i/.delavca.	S. &.
(Slav. P.aJjub.)
Saudor. S !, junija jih jc bilo 52 odpeljani!! v Debrccziu. Tam so bili skoz M dni.
ICo so je v llcbroczinu razglasilo, dc Kini pridejo, > jih M.idjari Junija v 1'ešt odpeljati sklenili. !'.avno bo a i.asi oficirji evoje reči ua vozove spravi;:. ko jo dcrbal prišla iu jib r. I, 'lami iu t< 'c:\iai ua ulicah bili začela. Odpeljani so bil; v neko vojaško hišo, doklor de so jc dorb. l r.-./. aa. i'olcm pridejo narodni stražniki z kosami iu vilami oboroženi, jih v lucstuo hišo odpeljat.
Ggc;'s!;ii vejslia.
r"ck cesarski oficir, ki |o bil viindi (!"fci:) vjet, pouč uje kak icrdo so ladjar: v. vjctii i: oficirji ravnali, kuj ko so v ljudo jo grof I.ciii:.. ca madjarski nouou-
;;nv: i k zapovedal, do se imajo vsi vjcii s.-.rski oficirji ua bližnjim dvorišu ustrelit. Vunder jih je rešil madjarski slotiiik Xagy
ICo na ulice nridejo so jib stražniki jcii ia mučiti, dernal jc zopet pridcrla, iu kar vse »o pomorit hotii. Mcrtvih jc na mestu ostalo 0 oficirjev iu 2 služabnika, teško ranjenih jo bilo 25. .
Ivo so te v bolnišnico prišli so si posebno 3 zdravniki, ki so poprej pri ccsar-ski armadi bili, zlo prizadeval: jih smerti .rešiti. Ko so potem Rusi 3. Julija v mesto prišli, so tudi to nesrečni svobodo dobili; kaj se jc z uniuii, ktiro so Madjari v i*cšt odpeljali, zgodilo, se ne ve.
Od južne Armade so novice došlc, de je svitli Slan madjarskimu generalu Guyonu nasproti šel, pri Titelu so čez Donavo podal, iu Madjarc popoluama zmagal, dva mad-jaiska bataljona jc vje J, in 23 topov osvojil. J»o drugih novicah sta gcucral Ottingcr in Ivuičaniit sc pri tej bitvi posebno vdeležila. . Todc ne ve se, ali smemo tem novicam verjeti.
Naš svitli cesar je bana Jclačiča t. in. zatačasniga (provisorisehen) glavnica vojaškiga povelnika v Slavouii postavil, in njemu za oskerbljcnjc opravil L. Al. L. Ivo-roitiui na stran dal.
Kir jc Ilcm nar bolj znajden in izurjen vojskovodja Madjarov, vzamemo sledeče ver-ste iz popisauja nckiga Požouč.iiia, ki je dalj časa pod njim služil. — če jc Udi '.Icm ua zdravju slaboten, vemler je v dciu uev-trudijiv. On spi čc mora biti ua terdi zemlji, nar več del pa v svoji kalešl, kir tud obedva, vuiider preuese lakoio in žejo, brez do bi se kaj pritožil. Njegovim poveljem so mora na tanj ko bogat. Cc hO kak oficir :..t: le nar manj sopcrsiavlja, berš ga dene i.c nižji stopnjo, iu koj za«dui.uiga pror.:ana njegovo stopnjo postavi Toraj -,;a tun:^ ?.!adjari, ki se le usiit znajo, brez i.^ o: lil za vojaško rabo, zlo cenijo, Iiako.* ju.-ati la Tiskali, ki so brez kake zasluge eSoirjo postali. On jih tud malo c.;::i, ia jiu pošilja v kraje kir jc nar uevaruJši. „Vakc ...o-ramo spečati," jo on poveril. Uo tv 0a enkrat pregovarjat kotli, do ne iz Ttladjari ravnat.
".ladjarskih klicov ctjoaia nj«. e - .a' .!. narodnih pesem kar slišati uonio.*,. . hvali Dunsjsac Lc^ioaer*., i..eri av. ..lic.vj vsi žc v bojih padli, on ji., jo svoj.*..: >-1-loznim za izgled ,,osiav.'!, ia rc!:t., hI a IG,000 tacilt jcuakov celo crJolj: '. o v.-;. " >
;:roti nnpauam celica aveia aa veke '.....
Ca nosi zn.iraj >aboj uva jjamokre*.. le) iu ; • voč!:ra» rekel, i»e ol c:. v ..ar . hujši o..... iai udi kakor : n:.:re»: . . ena kugi a" bi bila ^a nje-ovi^a-.;..-.. i:., druga, čc jc potreba, za iioaia.
Tcrst ua avstrijausko. - s!a\jans!il
Zvili!,!!.
(Dalje.)
Ca«(:lljiv je ponos, z klerim odrejeni!;! slnrih rodoviu Tcrsla še dan dauašeuj u.a svoje predeno nazaj gledajo. Oni »o bili modri, v prihodnost gledajoči možje. Zdaj no lahko govori, de ui bilo treba veliko umetnosti v.a spo/.nati blizo ležečo korist. .Mi smo druge misli. .Možje, kleri v listi dobi, v kateri sedajuo veliko mesto jo bilo majhni terg brc/, brodov, lire/, leržtva, brc* denarja, so v.a svojo naravno odločvo spoznali, srcdiiik velikiga leržtva med svelam iu za svetam ležečimi slavjauskiuti iuo nemškimi deželami biti, iiameuje ktero se jc skora po polovini je/.eroletja za pravo ska/.alo, iuo ktero — •/.daj smemo to reči — sc bo za vse priho-due jaso za pravo spoznalo, taki možje imajo gotovo pravico, častitvo prihoduih rodov terjati.
Tcrst jo hotel v letu il>$2 del Austrijo bili, ker .\ustrijaje ohlastovala Ilirijo, Ivraju-sko in Štajersko, ker je tek, kateri bi blago* t mesta orodovitil. le od gora uiiih dežela dol leči zr.inogcl. Tcrst po svoji ze:n-Ijopistti legi ui zamogcl tergovska založnica ilaljo biti, /.Genovo iu iScncJkau enako napredovati, če bi tudi njegova politiška moč cuaka bila ntoei tistih mogočnih uicst. Pa ravno ta lega jc sčasama Genovi iu He-uedkaiu ucmogočuo storila, do bi, če ravno mogočni iu bogato, Terstu tergovstvo z severnim deželami branili. Teržačaui so spoznali korist zciuljopisuc lege, pa za ober-ni;i jo v svojo korist, so se morali severu popolnama pridružili.
To so storili.
Le od tega časa je mesto začelo pre-cvetcti. Vladarji slavjanskih iuo nemških dežela so 'primorali svoje jiodložnikc, ki so t. a vajeni bili Uouedke za svoje teržiše imeti, v Tcrst se oberniti. Tam so morali proda-jati, tam svoje nerdelko z drugimi ptujih de-de/.ela zamenjati. .Mi smo pred rekli, do Ter-žacanam je pridritžcujo k severu za poha-Mionjo zciuljopisuc loge potrebno bilo. Nc-kteri bi mende rekli, de bi zentljopisua lega eiv...ta tudi brez pridruženja k Austriji bi v.a preevetenjo Tcrsta dovolj bila, kazajc na druge mesta kakor Hamburg in Dremeu, ktera str. svojo samostaluost obdcržcla, in vomler po svoji legi teržestvo za njimi ležečih dežela na se potegnila. Tako bi se za res veljaven dokaz proti umetnosti očakov Tcrsta izpeljal. Ampak primera % unima severnima meslama ni prava. Uiti mesta ležita ua izteku dveh curopcjskih poglavitnih rek, kteri v svejim teku do morja iiaioruo veliko cesto pretečeuih dežela naredita.
Tcrst ne leži na nobeni reki iuo deli korist svoje lege z mnogi mestami, ktere ne daleč od svoje meje ravno lako dobro iu clo boljši zavetje ko Tcrst imnjo, mcii tem ko Hamburg in 3rcmcu korist svoje
lego le siino za se i;nata. Xa.I»vjvodstvo Austrije bi bilo zataoglo teržestvo kakor v Tcrst ravno tako tudi na drugi kraj jadranskima prii.torja napeljati, .\atvora samo po Labi (Mlbi) teržestvo v Ilambur; vodi; tu pa so bili le volja iuo moč človekov, ki so teržestvo po t. rokami izdelanih cesta!: v Tcrst napeljali. Ilazločik je važen. ljudje ki niso reko vstvarili nc premorejo iztok svojevoljno dru/aei-presl.rviti; ljudje pa, ki so cesto i/.delali jri premorejo, ako hočejo, drugam preložiti iuo poprejšuo i/.kodišo zapreti iuo založi:' Osoda ua iztoka velike reke ležečiga teržniga mesta leži po nekakšnim le v božjih rokah, drugiga na iz-hodišu ceste ležečiga v rokah človekov. Avstrija, katera jc Tcrst povikšala, «ja Kks tudi ponižati. Volja c?Ie dežele hi zamo^Ia z krasnim mcstaiu tako premembo izpeljati kakor jo jc čas z enkrat krasuejši Akvi-lejt izpeljal. Stari Teržačaui so vodili kar so storili, kadar so se v letu 13ti rado voljni Avstriji pridružili. Ako bi sc biii republiki Hcucčanski .podvergli, bi dar.as v k ljub zemljopisui legi pod hribam Opčiae le barbarsko selo, ne večje od Muje, stalo. Čudno je, de uasleduiki uiožov leta 1332, kteri so sc lako razsodno Avstriji ucg>:ili, zdaj lerdijo de je Tcrst raljVuisko ifečstč. Vouder so spomnimo, de jim morebiti krivico delamo. No deseti človek notri v mejah Tcrsta zaiuore svoj roti od starih* j.lcucu tega mosta odvoditi. Cd skora o(J,0Ul) prebiva veo v, kateri zdaj v teržaški okrajni žive, sc jih jc več ko devet desetin po .c-daritvi osvobodivniga pisma tcržtva cesarja Ivarola šestiga lam naselilo. V tisti dobi niso živeli v mostnini okraju več L., £učo duš. Gostivuost, ktero je novi svobodni pristan proti vsakterimu skazr", je bik*. kex-koačua. Piujci iz Gcrkije iu jutrovc uežele, iz Francije in IJritanje, iz Italije so sc iaa naselili, kakor de bi v mestu domorodci bili. Primera teh nasclnikov ino njih nr.sicut.ikov proli deržavi jc bila sledeča :
Ali niso avs ijauski doržavljau! nosial: — njih število jc zlo veiiko — iakrai ;.is!.:jo ua uic pravico iu oJvL-.ijo le oii milica 'jo-tcrolenja, 7. kater.so deržav.-. pr*ni zaderžati blago vetji. Svoboda ou.v.otja svo-jiga priuiožeuja je samo, kar jim ile.*ž~v.i vzeti ne zamore.
Ali pa so r. vslrijr.ii.sk: iiirz.«.ljrai postali, it: takrat jih vežo pristna ia tlclžiiost k zvestobi do deržavc Šc oči•.»; v "ao z. močnejšo moralno dolžnostjo _iot vcciuc! ..rezili mcstjaaov. Zakaj o:u niso bili nc/sifjoai podvreči se; rado voljni, brez povabi jesji, sc dolžnosti na sc vv.cll, ilero nuk nobeden tcrjcl ni. "'ostali 30 udje avstr';.'-U-Ao deržaviič zvcie,I:cr ^0 Loiii ae c.* '-o ..:o-rrai.— etio ».CotO ;.ii en;« de A".'.- I sliši, r.a 10 i:er se njen 'oz:.; :?oscJ..:o .,...: govori, no sme nsoei. i.uteu ki v '.len človek teruilii. Ilcka, ia V; ••• - i.ell Sije, Javoja in	ni j j u.ii l'r; J.
Gr.Ieu ino Curili niso d:;li "• o.":.*e:o, ..«»•;.. Jorka iu !,'alti;.;o.'c aiso tnsii .-'.n^Iifi, e.- ravno jeziki ti-lik dežela tam _	;uo-
m I o morile mesto Tertl *» 'o taliansko hiti ker Um Inljauski jezik in vonder ne brez drug.li jezikov govorijo? To lii kilo eno zaveriljivo pravilo; zakaj ču Ui se nedescl lavzenl Curkov pravico poprijel! so v mesto naselili, I,i I,;.!, tedaj lin slo gorsko, ... tako b SO v.,,moglo ludi francosko, britansko ali spanjs-ko storili. Svobodno brod.sa, kater, vsak,-„,„ pravico naselili »o dovole, bi znali te-dci od leta do leta, ali od mesca do mesca svo-o narodnost spremeniti. »»a mesto lerst tenki drugi, sliši Ilaliji pO svoji zonljopisui ;t.«i jo v italoruili niojalt te dežele zaperto. kko ui lo lerdcnje pravo bilo, bi veliko iazuost imelo v razsodi prenimlga vprasaa-ja, ako Tcrst jo taljanski ali no. Ampak ,0 tcrdcujc jc prazno. Torst ne leži nolri v •latoruili mejak Italije, ampak lezi notri r mejah dežela, ktero .larjmiakm slišijo. (Daljo sledi.) (»»v. ILdoljUb.)
Banov list, klersa jc vrcaniUu Serijskih Novia pisal.
(Dalje in koncc.)
Če Uiati četerlega, petiga sina porodi, so drugi svojiga novorojeuiga bralca vcacle, kai na mar ic nehati njih resničen brat biu, l.cr je cre dni po svojim rojstvu ime Juri dobil, ker vuudcr vsi ne morejo Milom, 1 c-tri, Crogali i. t d. bili. Gospod! kadar si novinarstvo v tim pomenu svojo nalogo po-st-vii kadar prostodušno očitno muciijc za-„101).'.; kadar so resno, razločno, krepko, tode s violino vsim napadom, naj pridejo od kočar hočejo, nasprol stavi! kader k po-razumljcnju, spravi m zjcduijcuju pot pripravlja, potlej gospodi naj bo toliko vred,likov kolikor bravcev; potlej naj ima vsako mesto, vsaki lerg, vsako selo svoje novme.
Dunajski vradni časopis naia oznani novo ministre, (iosp. !)r. Ilach j-? mi-nislcr notranjih reči namesti grofa ota-iliona, ki jo šc ziuircj hudo hokin? gosp.
tlmcrling jc minister prav i eo; groli.co Thun pa minister uka. Vsi drugi ministri so ostali, kakor so bili.	,
Kakor so bili od luiuislcrstva Ijški iik o Tjo v posvetovanje corkoui.i reci na l>i:naj poklicani, tako so zde) luni višji duhovni protestantov. ' V IJoiiolkuh Jo ie lak., lakota, '-e sc nemorejo več 3 dni doriali. /.e kruli., iz olrobov jim zmanjkuje; vso meso, lu.u konjsko jim jo pošlo: pri kuhi pa zo parijo s hišnim orodjem in s »i..... •-'"ksaiu.
fraucozjc grejo s svojo republiko, kakor so kaže, rakovo pot/ Ncklcri boccjo snet ccsarja ali kralja imeti, ker so se »i republiko naveličali. I5ati se je lam spet novih prekucij, ktcrc sc no bojo brez veličina prelivanja ker« slekle.	.
» Ministru M e t e r «i U u, ki jc bil lan. iircuau iz Duuaji, zdej na Anglozkim živi? »o se začele - kakor časopise pravijo _ možgane močiti, de no more dolgo pri
i''IjVjVbd%M«.kim ilirskim listu smo uni-dau brali celo rcšio zoper kolero nasve-lovauili zdravih zdej pa beremo v nos časopisih odeuiga k. po aulor.kausk.U skušnjah vse preseže, ... lo jo »M' -
v lu Ui i Vžije vsaki vojak, kader popotujo, 40 zern žvepla ua dan kader ,a počiva, 23 zern-in s tem so po le., pripovedkah tako gotovo vbram koleri, kakor o „atnenuv očenašu. Kakor smo kupi.,, tako vam tudi prodamo to rcc, dragi bravci. • ilavno zvemo žalostno novico, uc so ie na I.aškini v več mestih, posebno pa v
Veroni, Padovi iu Trcbiiu v uasi armadi tako huda kolera začela, dejc en saa, dan 70 vojakov uincrlo.	.
Nafcitajarsko uejc oroti
iNa oiajarss.«	----- - ^
V-rito CP noT/pUffil šalila 1 kim pridu po odhodu X«go»torc ««•;-li.iliC SC lWAivil0« Ouujit•	<)o ,JWQ ;ojaW,lv 110d vodstvar.1
,„.lio ie bilo vselej škodljivo; Led rorj a,ki bojo varovali, dc »e vSor —
Nezrelo zadje jo bilo vselej škodljivo; šc bolj jc pa letas, kakor skušnja kaze.
Lclašnji čas ima nekaj poscbuiga v sebi de radi driska iu bljuvanje človeka napadete, če sc le kolčikanj pregreši.
Varite se tedaj nezreliga sadja; varim se nezreliga krompirja! Starši, pazite posebno na .voje otroke, cc vam je ujil. živlcnjc drago. Nevarnost je vcliia^
Movičar.
V r, osni sc zniircj bolj raziirjnje v poslednjim Navičarji oznanjeni puut_ zoper ' 'urško vladarslvo; neki liosnjak, j-one imenu ki je i* I!užitna doma, kjer je bana Jelačica rojstni grad, jc vodja lc:,a punta.
nei^N . ......j-
armada aa to stran ne verze.
Kanalno svotovavsivo je pouu-i.o ......i •• <-,
lačiču celo premakljivo, uarot.ee.	1!;
čc je treba, se vzdigne vso.ocziso •,»«—•» v hrambo domovine.	. . ...
Uusovski Cesar bo papJ.su -t c...-tonov škudov brc/, obresti	e..-.-..,
-odil, nrotf tem, Cs '■>•■	"......"
po polmilijcua nazaj placcva.. ^
l;i jO*" jc 5B8t8t.ks !S a i c a s k: . . vJ-i a v obUsvi ia:cia. to1» - r;;Ji'..... :"* . '
1'rr.jsovski -■■'-'J sc	- i
bi bil gasnodar c e! e/.'cučije	— ..
dela rajlinso b.-ez b..-.a,	....
pravi. —	^
Naliskar iu založatk •»". --'•