Leto XVII.
^Celjm, dae 5. j«lij* IM.
ŠteT. 77.
skspos jugoslovanski
Kar Rito pričakovali, ao jo uročilo Koroški Sovesri ao r svojem ia v interesu vae jugoslovanske politike aavMmajo i vao vnemo za aknpen jugoslovanski klnb. Vaa slovenska javnost, priprosta in nuobra-iena ae peča z vprašanjem, ali je mogoč in potreben skupen jngoslo-vanaki klnb. Navajajo s« razlogi za ia proti, a vsi protirazlogi izvirajo iz sovraštvu in mrije do narodnonaprednih poolnncev, iz strsnksrsko sebičnosti in osebnih smbieij. Ne bomo dokszovsli. da so taki razlogi, naj se jih te pretehta is katerekoli strani ae hoče. popolnoma prasni ia jalovi, ker med izvoljenimi narodnonapredniini poslanci ni niti enega tako ekstremoega in za-grizenegu liberalca, o katerem bi se nepristransko lsbko sodilo, ds se more sjegovo strankarsko politično nusira-nje in stremljenje glede enostranosti in zagrizenosti le od daleč primerjati s skrajno enostransko zsgrisenostjo dr. Šušteršiča iu njegovih pristašev. Osebnosti naj ostanejo doma. v državnem zbora so skupni tlvljenski interesi vseh Jugoslovanov mcrodajni: to bi moralo dati vsem v resnici u a-rudnim poslancem direktivo za njihovo nastopanje pri osnovanju kluba. Jasno je, da bi Jugoslovani, samo ako bi bili vsaj v narodnih vprašanjih
• Zaradi pomsujlanjs prctor« / » k « Mlu. Naj nsm pisec hlsRnhotno opra.ll, saj njegovi- besede driijo Se Ti-iln,i i-nuku .'frslo ia krepko. Op. ursd
LISTEK.
Višja dekliška vzgoja.
Spisal pral. Jr. Fr. letina (Kosec).
V novi dobi začenja iena razvijati svojo delavnost tudi izven rodbinskega kroga ter postaja tako pogostoma ■oieva konknrentinja. To stanje je plod naravnega razvoja s«>cialnih razmer, ne glede na to, da je žen po število vee nego možev.
K temu se pridružuje se ta vaina okoliščina: s tehničnim razvojem in usovršenjem gospodarskega dela.'z vele* produkcijo industrije /vzrasle so udi potrebe vsakega posamičnika. ne da bi «e bili v enaki meri povečali tndi njegovi dohodki. Neprestano podraie-*ai\je življenskih sredstev v najširšem pomenu besede, dolga doba. katera j« Potrebna, predno sme mož, posebno iz Meščanskih šolanih slojev na to misliti, . si ustanovi svojo rodbino in svoj
edini, mogli spremeniti vse svoje dosedanje kulturno, duševno ia mater}-jelno delo v politično moč — dandanes edini vir vsakega kalturaega napredka — in da bil bi |k pridobitvi politične moči. k osvojitvi soodločnjo-čega vpliva na notranjo in znaaajo avstrijsko politiko najno potreben sknpen jugoslovanski klnb. Da bi bil tak klnb na podlagi enotnem narodnega n a z i r a-
mogoč,otem je pač prepričan vsak zaveden narodnjak, kateremu narodnost ai bagatela, ampak prva, najsvetejša za njegov političen nastop odločujoča programatična točka, in le naravna antipatija re-akeijonarnega. breznarodne-ga in vsakemn kulturnemu napredku nasprotujočega kranjskega klerikalizma proti zastopnikom, ki so poslani v iriavni zbor iz naroda za narod je strmoglavila in bo izjalovila veliko misel skupnega jugoslovanskega kluba. Še se trudijo nekateri poslanci — med njimi s pohvalo omenjamo tudi dri. poslancu tirafenanerja — za uresničenje te velevaine kulturno • politične ideje. So pač res zastopniki ljudstva, ne pa kranjskega klerikalizma. A vsi naskoki bodo zaman: dr. Sušteršiču je straukarstvo nad vse v domovini kakor tudi v parlamentu. narodnost mu je bagatela in zato se ni in ne bo vd(al zdravim nazorom narodnih poslaucev. ampak bo skoraj trotovo vstrajal na sta-
dom, vedejo k temu. da se 2ena ozira po tem. kako bi tadi izveu rodbiue uveljavila svoje moči na drugem poljn. Oba spola postavljata se drug poleg druzega kot ravnopravna činitelja ter se bodeta morala nadalje tudi ravno-pravno in ravnoceno razvijati. Pomen tega je za moralni kulturni ift socialni razvoj in napredek ljudstva zelo važen.
<ire se za to, da bi v vs«h strokah človeške delavnosti mož in iena skazala svoje zmožnosti, moči, nadarjenosti. Prizadevanje žen priboriti si ravno-pravnost v vseh strokah je čiSto v reda in pravično. Med obema spoloma so pač razhke: zato ruvnopravnost in ravnoceuost ne pomeni niveliziranje obeh. in še posebno ne pomeni, da naj bi iena slepo posnemala moža ter z njim tekmovala.
To nima s pravo emancipacijo a'i osamosvojen jem nič skupnega: iona, potlačujoča svojo ženskost in slepo posnemajoča moža ne more nikakor
lišča — cepljenja, onemogočil bo krepko, eaotao jago-slovaasko falango.
!n tako se bo zgodilo, da bo stal zastopnik koroških Slovencev, gospod driavni poslanec Grsfeaaaer, ki te do sedaj dešnfehrao še ni odločil sa ao-beden klnb, pred alternativo, aH aaj stopi pod dr. Šašteršičevo komando, ali pa k .Zvezi juiaih Slovanov", to je v vrsto tiatik, katerim bo borba sa jugoslovaaske narodne postnlnte svesda-vod-niča pri vsem parlamentarnem dela. Velekritičen bo treaousk, ko se bo poslanec tirafenaner priklopi! temo ali onemu klubu, odločilen bo sa nndaljni raz vitek koroškega slovenstva: Poslnnee Grnfennner si bo e tem odločilnim korakom alt sasignrnl v slovenskem volilnem okrnjn zmago nad Stffjerčijanci in socialdemokrati za vedno, ali pa si bo omejil svoje poslanstvo, osi r. zastopstvo koroških Slovencev v driavnemn zboru na tekočo driavnozborniško pe-rijodo. tirnfenanerjev korak bo ali ojačil koroški slovenski iivel j. ali pa mn bo vsekal rano, katere nikdar ne bo več prebolel.
Predvsem je treba povdarjati. da je Uriavni poslanec Graienauer zmagal Uko sijajno na narodnem programu in prepričani smo. da bi bil dobil kot kandidat na klerikalnem programu ie v borovškem sodnijskem okraju 500 glasov manj. kakor jih je dobil v istini. Sicer se je imenovalo Slovence v borovškem sodnijskem
biti vzor bojev in prizadevanj za osamosvojenje. Nikakor ne v poistovetenju. ampak v zdruienju in spojenju obeh spolov z njih prirodnimi lastnostmi
na najvišje mogoči stopinji dovršenosti, v zedinenju in zdruienju dela obeh k višji celoti moramo iskati bodočnost dovršenega človeštva.
3. Razven gospodarskih in socialno-kulturnih razmer je vprašanje osamosvojenja obenem moralno vprašanje, vprašanje pravičnosti, vprašanje vesti ljudstva. To vest t reba premeniti: družabnih krivic in neravnosti je doi^.s vrsta, največja in naintnaravnejša je pa neravnost ali neravno-c e n o s t obeh spolov. Govori se o ionskem vprašanju ter se pravi čisto pravilno, da je to pr.tv za prav moiko vprašanje. Pravo in pravilno osamosvojenje pomeni moralno reformo odnošajev med obema spoloma ter stremi /.a tem. da odstrani zadnje ostanke prejšnjega zasuinenja žene. prizadi-vu si posebno naučiti moža. da
okrni« svoj čas,v .Slovenca" nekak ,neat»ot". s katerim m mogoče kaj
početi. A za časa volilne reforme se je pokazalo, da je ravao ta »testvor* najinteligeatnejši in najsavodnejši del koroikega slovenskega iivlja — ako aamreč ne atoji klerikalizeaL ampak aarodaost v ospredja In ravao ta »neatvor" se je tndi pri volitvah pokazal češ. tirafenaaer kandidira aa narodnem programa in kot narodnjaka, ne pa kot klerikalca ga bomo volili. Ali tndi v ostalih treh sedaih okrajih, ki tvorijo takoimeno-vani slavonski volilni okraj, bi tira-fenaner kot šnftterftieijenc zgubil pri prihodnjih volitvah veliko število glasov v korist slovenskemu socijalnemu demokratu ia z ozirom na dejstvo, da bo socijalna demokracija sama na sebi v slovenskem volilnem okraju napredovala, bi poslaaee Grafenaner skoraj gotovo — propadel in koroški Slovenci bi bili po šestih letih zopet tam, kjer smo stali še pred kratkim časom, bili bi sapnščenl osamljeni, brez svojega zastopnika. „Le za 15 odstotkov abnormalna udeleiba sdrnienaz vzorno neskaljeno edinostjo" je pomagala gosp. tirafenaner-jn do tako sijajne zmage. Kot Šušterfticijanec bi tiralen-auer zgubil pri prihodnjih volitvah gotovo 500 glasov, navdušenje za njega, ki je- bilo do sedaj te.ko iivahno. bi izginilo, udeleiba bi bila normalna in poras gotov. Todaza nos. voditi se ne damoinljubše nam je. da bo prihodnjič izvoljen slovenski socijalde-mokrat nego podrepnik tistega Šušteršiča. ki je bil za
bi gledal n?. ieno kakor na samostojno, .svojepravno bitje, kakor na človeka, na dušo. du bi ne bilo več zloglasne dvoje morale, da bi bilo to, kar je ieni v moralnem obziru na ukor. bilo tudi možu na ukor. Treba je določeno, jasno govoriti: Pride li n. pr. v dražbo človek, o katerem je znano, da nemoralno, uečastno iivi, da stoji v nedostojnih razmerah z neko iensko — in glej, v tej druibi ga časte in spoštujejo. Ko bi pa vstopila v isto družbo ona žena, katero je sam zlorabil gleda drniba na njo z zaničevanjem, izključuje jo iz svoje srede. To je na kratko rečeno nizkoten, grob. nepravičen nazor — to je pojav in plod iuo?kega nasilstva.
t. Iz te moralne reform* izide uam tudi poravnanje cele vrste družabnih krific in ne ravnost i, slediti ji bode morala tudi premena prava: danes n. pr. ne pozna kazenski z a k o u i k razlike med možem iu ieno. splošni držav-
^—



časa volilaega boja ravno kot nučelaik S. L. S. t prsi vrati poklican in dolteu. a tiato prav njemu laatao brea-obairao energijo in odloč-noatjo atopili na branik ta nnie prnviee. ki pa v oaeai treaatka ni miti besedice iz-pregovoril ta uua.
Ko smo pn te bili opeharjeni, ae jo u mot te aorieval s uua, imenoval voditelje koroikik Slovencev .politične otročnje" in jim grozil kakor evojema paičku s palico.
Ia pod komaado tistega dr. Saiteriiča. ki ]e nas ko-rotke Slovence zapustil ia talil a piaavo. katere bi se sramoval vsak aatikatolitki liat. bi aaj stal nn* dični, za komike Sloveace zaalatai ia aarodai poslaaec Grafenaner ? Ne ia nikdar ne! To je nate mnenje in to je tndi mnenje vseh onib Graleaaaerjevib volicev. ki so za časa volilae reforme s paznim očesom ia zdravim rmana zasledovali od kraajskib klerikalcev povzročeno pikro polemiko s Konici. K. jalija a. L je obsodil cvet slovea-skega aaroda aa Koroikem v Celovca dr. Sattertiča in njegovo .diplomacijo' za vedao. .3 takim človekom ki je imel aaio bodočnost v rokak. a jo irtvoval okolema Neucn, na to pa totil prav kinavsko in ironično .o bndo prikrajšanih koroikik Slovencih', se nikdar in nikoli ae bomo več bra-tOi, to je bU klic vsek zaapnikov in pri tem naj oataae. Poel. Grafeaaaer pa aaj ravna po svojem pravem as-rodnem prepričanja. Ni se ma treba oairati nn iaitrakeije. ki ma bodo doile od gotovih strani Naroden program ma ae ame biti baga-tela. borbatatake primitivec nnrodne poatalete koroikik Slovencev mn mern biti prvi in aadnji cilj.ki ao ga mn stavili volilei in nate epelirame nn njegave nnrodne znvnat, da atopi v aveso eaik poslaa-cev. ki tvorijo nnjmočaejie jagoalovaaekoakapiBoia v kateri sedi tad( dr. Ploj. bivii efieijalai zastopaik koroikih Slovencev.
Dr Ploj je bil do aedaj takorekoč na oficijelai zastopaik koroikik Slovencev. Zahajal je aa občae zbore političnega drattva v Celovca, govoril tam e polotaja v drtavi ia o dale-vaaja driavnega zbora ia tadi n čaaa volilae reforme ja bil prijatelj koroikik Slovencev. On je bil tiati ki je stavil in utemeljeval v odaeka za Koroiko dae 6. jalija 100*. leta spremiajevslui predlog, poaugali ao aa napredai
Pleatea. Ceh dr. Kramar, le dr. .šu-tteriič je poiteno — molčal. Poziv-Ijame torej poslanca g. Grafenauerja. da v alaiaja dveh klubov priatopi k .Zveni jtiiaih Slovanov', pri kateri je tudi velvzaaluiui tupan Hribar in dvomi tvetalk dr. Ploj. star iu sku-šen parlamentarec, ki poznu šn-iteriiču ia njegeve skrivne straakurske muhinucije in ki je gotovo dobro premialil svoj odločei korak. Tadi nu Koroikem so le vroča tla. Hudu burja bi isbrnhnila v slučaju Grafenaner-jevega pristopa k Sušteršicijanrem, burju. ki ae ne bo prej pomirila, dokler ne bo sedel v državni zbornici kot zastopnik koroških Slovencev mol • ko-renjuk. ki V) stavil aarodae interese koroških Slovencev nad vse iu ki se ne bo bretil z zasremovsleem koroških Slovencev, predstrste vsega slovenstva.
Koroiki Slovenec.
V drtuvnem zboru ae razpravlja o zlorabah pri galUkik volitvah. Kako ae je tam aakoe z nogami teptal, si lakko misli vaak. če pomisli da ua vloteni protesti preti vsem galiikia volitvam. Poatepanje nradniBtva, ilah-cicev in njih klerikalnih zaveznikov je preeeglo vaa kar amo ie kedaj v tej zanemarjeni deteti dotiveli nu auailstvih in političnem sleparatve. Soc. dem. govorniki opisajejo boj poljskega ia rn-aiaakega aaroda za svoje politične pravice jako iivo in drastičao, seveda ni upunja. da bi se zbornica vzmoiila ter poaiala domov vae člaae poljakega kola. od katerik ni ne eden na poitea aačin priiel do svojega maadata Ta bej aa oavobajeaje Ijadstva bode io dolgo trajal — a zmaga bo aa straai
taa ju bede razpravljala skupna kaa-fereaca Uabovih predsedaikov prihoda ji tedea. Vai aemiki posiaaci s Ceikega ae bodo odločno uprli zahtevi čeikik aaj bi te sprejemali aa aa-govori. .Zeit poroča, da bede večiaa uiuutkih strank pripravljena dati Slovanom u .koncesijo", dn ee bedo nensmlki predlogi ia interpelacije pridodajalt v izvirniku sapis-uiku. dočim bede sprejet v otdjetei zapisnik aemiki prevod, ki skrbi notranje miaistrstvo govori pa tadi v bodoče ne bodo sprejemna! aa zapisnik. S to reikvijo so aadovoijai Poljaki, Basini ia baje tadi
Jugoslovani. Vprašanje pa bo. rešeno tele jeseni.
Agrarci vseh narodnosti ae bodo zdrutili v posebno agrarno zvezo. Nemiki agrarci vaeb atrauk ao ie skle-uili posebno nemiko sgrsrno zvezo. :
Prosta zveza za pospeievaaje interesov nemških deluvcev je določila svoj delavni program. Zveza bode zahtevala. naj vlada aprevi čim prej na dnevni red predlog o starostnem ia invuliditetnem zavurovanju, o reformi bolniikih blagajn iu zavnrovulnic proti nezgodam Posl Brol se bode pogajal z ministrskim predsednikom o ustanovitvi ministerstvu dela.
. Zastopniki veleiudustrije so stopili v posebno stanovsko zvezo. .Prosta indastrijalnu zveza' iteje 71 poslancev raznih strank ia narodnosti.
Kvotne deputucije so zvršile brezuspešno svoje delo ter izročile svoje refente avstrijskemu iu ogrskemu parlamentu. Sporuzumljenje je čisto izključeno. Ministri obeh d ris v se bodo 8. t m posvetovali na Duaaja. gotovo je pa. da ne pridejo do aporazamljenju -in kvoto bo moral tadi to pot določiti vladar sam Zsdajjč jo je bil določil tudi ceear in sicer nu 344 za Ogrsko in 65*6 za Avstrijo. Ta za nas tako krivičai kljač ostane gotovo tndi v bodoče v veljavi.
Madtanka koalicija je aa neča-veno uasilski način zlomila krvatako obet/akcijo v ogrskem parlamentu. Trgovinski minister Keasntk je v seji dne J. t. m. izjavil, da vlada amakae §š 8 do 58 ululbene pragmatike telez-aičarjev ter ae zadovoljen a $ 1. h kateremu predlaga dodatek, a katerim se vlada pooblaiča: izvesti nared-beaim potom tlalbeno prag-matiko. Debata o li 1. bode kmala končana in če hrrutuka delegacija ie tako ubatnin — vladi je potem izročena meč storiti potom uredb, karkoli ji bode ljabo. ne aaa» nn Ogrskem, ampak tadi nn Hrvatskem. Hujšega, ostudnejiegu nuuilatva si ne moremo
morsl zastopali edino le politiko n^j diarske vlade.
To jemendu jusno dovolj, za topu treba treh: Madiarov. Hrvatov ia krousi Bode li krona stopils nu straa aaaa. skih Madiarov?	"
Banffj je v svojem govora v Sze-rekel. da bi ae razporom med Ogrsko in Hrvntuko napravilo lakko aa vaeiej konec nn ta aačia. de bi hrvataki ban ne bil reč a orrako vlado ravnopreven, ampak samo zaztopaik ogrske drtuvne moči na hrvatako-alo-veaakem ozemlja t* bi ne sani voditi nikuke samostojne politike, temveč ki
— Italija je proeluvilu daa 4 juliju stoletnico Garibaldijevega rojstva kot zakonit aarodai praznik. V Bima se je udelelil Gsribaldijeve slanosti kralj z ministri, senatorji in visukiai dnstojanstveniki. Po nej Italiji to su vršile podobne svečanoati aa čast aaj-večjemu boritelju za zdruleno — svobodno Italijo. Garibaldijevo hišo aa otoku Caprera je prevzela driava v svojo I aat ter bode zanuprej v njej Guribaldijev mazej. Parlameat je aprejei posebno postavo au korist veteranom iz bojev za zediaeaje Italije ia kralj je pomilostil mnogo političnih kua-njencev.
afe Paki. Tukajšnji
dopisnik .Slov. Gosp." z dne 90. jaa. tt. m. str. 5 se nekako posiljeno norčuje t liberalno poštenostjo etc trdeč, du liberalci kradejo srebrne tlice etc. — Ce je dopisniku dotični tat in hudodelec znan, zaknj ga pristojni sodniji. du dobi zaalaieao kužen, sicer je posredno deleien istegu kudodelutva, ker dopusti, oziroma odobrava — vrečo drli — da ae tatviaa nemoteno brat kužni vrti.
Ce imate torej koga dejanj, kakor jik predbncivate liberalni stranki, na sata. obračunajte, če ste pravičai. i njim — pa ne obdoliajte straake istih. Kuko bi se klerikalai Kančki zvezi dopadlo. če bi s4 ji podtikata dejaaju posameznikov, recimo le — .nesnat-nost' etc. eko u. pr. kak metaar enkrat cerkve ne pomete, ali kaj stičnega zakrivi.
Nadalje pravite, da paajn dn liberalne stranke, ker ao vaa dogodki pri zadejik voUtvak peačiH; vendar ae navedete uijeduegs doknzn o kaki nepravilnosti.
Ce res <
skega postopanja pri zadnji (olji) volitvi vi pristati Kmečke svete a imate zaupaaja — do kakiaege pe torej —I Cadao. jako značilno tn vaa! Dogodki pa, aaaaj volilnega prostoru, ue vaa le mogoče kaj poečili — ie bolj pe drage —; e pozabili ate ali ae hoteli omeaiti. da pri istih liberalcev ai bile.
Ako je dobraanaai dopitalk a imeai .Nearamai laiajivac ia okrekovelec" zadovoljen ia jik a mimo vestjo vtakae, takrat ae je, aevs,
Ijaaski aakoalk pe atavi v za-
oblast ter je tzklječaje ed iuvrieveaja driavljaaskih pravic Popolno aravaepraTaeaje mete ia .lene odpre Ijadatva novo, annmenito knltnrno dobo ter netrnri človeitvu krnunejio bodočnost
• . • Sedaaje gibanje ta oaaaosvojenje, katere praglaie ranoet lene z mefem vtlie raznouti obeh ter zahteva zn leno primemo oborodenje sa llvljeaje a pomočjo izobrazbe torej s pomočjo redaegu šolstva, ae je v agodoviai te dolgo pripravljalo.
Žeaa J« bila v starem veka moteve satnja, kila mu^ je podloiua, zapita v pouebue prostore (Ginaikeiou). KrKun-utvo je pač pomen tene povzdignilo. Kristus je vutaaeril svetost ia aerez-Mjivuet uukuaake zveze. Sveti Pavel je progtaaO t epiatnli Galatejcem. da med temi, kuteii ue v K risu. nehava nu razloček aed motam in te no. med
goupodi in sutnju Marijin krit uplini je tali v oplemeaitajočem amen — pa aeveda ai bil to kalt matere, ampak device. Semoataaako iivljeaje eo ama-trali kot višje in bolj dovrltau. Vitettvo je aicer širilo spoMovanje do teaakega spole, pe tadi aeodkritoartaoat in kl-aavsko laskanje, v celoti je bila lena odgojevaaa za aebeee nikakor pn ne tn ta tvet in njegu praktične potrebe. Se le od preporode (reaesunce) ia reformacije torej od It. ia 1«. stoletja vidiiM, kakor v drugih strokah tndi T tej premeno ia obrat nn boljie: Beae-sanca je rcbndiln v človeka zavest svojega člonikega dostojanstva, bilo je to kakor odkritje človeka, reformacija pa je. pripastivii individunl-nemu razumu pravico razlagati sveto pismo, priznala tudi leni reči pomen. Ernnem'Botterdnmuki poudurja pomen ione v rodbini, Ludvik Vivea zahteva, aaj bi biU lena iz-
.Se nikdar niaem videl izobrsle ie tene, katera bi bila pokvarjene, pač
pe ueitmeno mnogo len, kutere so le teto postale zaaičevaae in bedne, kei niso nikdar poznale blatenoati vede ter tvojega nn tem temelju vzbujenega premiiljevunja."
Latker zahteva, da bi meata snovala dekliike iole, posebno se pe nui veliki Amoe Komeuakj izrula z velepomenljivimi beaedami. po katerih ni prav nobenega razloga, zakaj bi nnj bil letaki apol odvajun od znauoati jezikov in modrosti. Med pozaejiimi glasovi vpijočimi po reformi les tke nnobrazbe se odlikajeta dn: Fčne-lon. ikof v Cumbruy, kateri je izdal 1687. L tpis .Ser TMucetion det jeuneu fillea" *. v katerem ae postavlja preti samostanski odgnji. ki je bUa takrat nu Francoskem v navadi, poudarjajoč, da se dekleta tam pripravljajo za nebesa, nikukor pn ae nu pozemeljsko livljenje ter zahteva sa leno ravaocene eaobnzbe t moiem. kajti .tene tvorijo
• .0
ja istla u kajiga • Urtaakevi HMMkekt
drugo polovico človeikega pokoleaja. katere je kakor muike odretiU Kristan kri." Drugi je Coadoreet, kateri stari odločea predlog aa čaaa francoske revolucije, tuktavujoč enake izobrazbo zn molke in touake, sekaj .to je pravično, ker imata oba apota enako pravico aa aaobrezbe. ker je te predpogoj zakoaake areče, kajti lena, katera naj bode otroku prva odgojiteljica. mora biti aaa
Ia tako ae daaea koečao priznnvu vutnoet posebnega dekliikega Matva ia nek daa ji nazori delajo na nna ubog ulit knkiiea je ta le Boatteaa-or, da ao lene aamo zato nn sveta, da bi ae moiem dopule, uti kukoi Napoleonova aamotaveat, kateri je v svojem tolikem zakonu ponosno dejal, da se ta zakon ne briga za odgojo deklet V IS. stoletju se prehaja od samega teoretiziranja aa prakso ter navataja cel sistem dekliikega toistva.
dotloosti. dopriaesti doku o -felhacivanem -sleparjenjn", draga;« nikakor ia nikdar. Kdo pa je .umorit"? — lati. ttaar ae tako dejaaje lahko dokale jj — kakor po mnenja dopiaaika „ae». Gjosp.' — komar ae taka ds-jaaja dokazati ne dajo — naj častiti Iralci .Domoviae" sami presodijo. Ni U po tem receptu on sam .uzmovič". Kr se aa tadi tatvina ne da dokazati, kakor dragim potteajakom ae. Ce se dopisnika -Slov. Gosp." poziva, da do-prinese za svoja neutemeljena obrekovanja dokazov, je li to zmerjanje in ptjvaaje? — povejte, aam laiajivi dopisan! Za lo aaj bi ga krstili Bes sa taka častinedBa dejanja naj si le araaa obraz pokrije — samo presulo je ie lo!
Is	Redko
se zgodi, da imore kskies nčitelj dolgo M krepek ia zdrav vse teiave, katere ■a stavi v toliki meri ačHeljski staa. Mak jih je učiteljev, kateri dolive Itirideaetletnico v svojem poklicu , zato aa priaHren oačin slavimo trideset-ia. potiudvsjsetletnice.
V	gornjegrajskem okrsju slavita Istaa najagiednejia učitelja taka jabi-leja: g. Iv. Kelc, nadačitelj v Novi Štifti slavi trideaetletaico in g. Fr. Kocbek, nadačitelj v Gornjem grada, petiadvajsetletnico. odkar je pričel atiteljevatL
Najagiednejia sta U dva učitelja v aaiem okraja: kajti g. Kelca je nčiteljstvo postavilo na čelo svoji okrajni ■taaovakt organizaciji, g. Kocbeka pa j* izbralo svojim zastopnikom v okr. Šolskem svetn. .Predsednikom svojih orgaaisacij in zastopaikom pri javnih iolskik oblastih pa si izbere nčiteljstvo pač le one, do katerik ima popolno zaapaaje.
V	doku svoje ljabezni ia spoštovanja je priredilo takajinje okr. nčl-teljsko društvo dae 13. jaaija v Gornjem grada banket v Šarbovi gostilni. V skraieaih prostorih se je zbralo tu-ok rajno ačiteljatvo in Udi nekateri prijatelji slavljencev in učiteljstvs.
Svojo odsotnost so opravičili gg. pl Sepanekich v Mozirju, okr. iolski nadzornik Sopaaek in g. Praznik, član okr. iolskega sveta.
Slavnostni govornik je očrtal velike sulage obeh slavljeacev. Naj omeaim t kaj radi pičlega prostora le vzorno iolsko in pisateljsko delovanje obeh slavljencev, g. Kelca na polja vzgoje, g. Kocbeka aa . polja vzgoje, rastlinstvs in plsninstvs. G. Kocbek ie nadalje nstanovitelj dične učiteljske organizacije .Zaveze avstr. jugoslo-vsnskih učiteljskih društev" ia duia Savinske podr. S, P. D. V znsk neumornega dela sta bila oba slavljenca le večkrat odlikovana. G. Kelc je častni občaa v Novi Štifti, g. Kocbek v Lučah. G. Kocbek je tadi častni član .Zavez«', .Slov. plan. draitva" in „Gornjegrajskega nčiteljakega draitva".
Navzoči so burno pritrjevali slav-aostnemo govora in vsestransko napisali slavljencema. teleč jima ie: .Na mnogaja leta!"
Napiv:.li so ie starosta okr. uči-•te''stva, g. Dedič, g. notar Drakar, g. Hu.iian, g. Wadler, g. Šarb ia drugi. Pisem, razglednic in brzojavaik čaatitk (od Zaveze", iz Idrije. Celja, Žalca, T nsk^ga, od Sav. učit. draitva ia gg. Kolleki Vrabla in JakSeta) in Mozirja (od gg. Černeta, Plaperja, d.-. Goričarja ia Pevca) je doilo zelo muogo. P jeten popoldan nam je v veseli dn * le prenaglo potekel
Slavij a kličemo: Nebo blagoslovi Vajir .elo ia Vama nakloni Prijetno je»<jo livljenja. Na mnoga Ista!
Konečno moramo pohvalno omeniti
izborno postrelbo v Sarbovi gostilni. Gostilničar g. Sarb ia gospa soproga sta res imenitno skrbela za aaa.
I« IfldUla, Zadajo soboto je obhajalo naie dično -Gasilno društvo" 80 letnico svojega obstanka. Po trgu so vihrale s hii zsstave. na cestah si videl praznične obraze domačinov in sosedov, dom ia stolp guilnega draitva sta bila okraSena s cvetlicami ia zeleajem. Predpoldan so se ndeleiili domači potaraiki z gosti iz Stročje vssi ia (vena ter domačim veteranskim društvom vred slovesne maie v sre-dilki kapeli, katero je daroval g. profesor Sinko. Po msii je bil svečani obhod poiarnikor in veteranskega draitva po trgu, na to pa kratko, a dostojno in pomembno slavje pred gasilnim domom. G. tupan je prav prisrčno častital domačemu gaailnemu draitvu z njegovim vrlim načelnikom g. Klemenčičem k dvajsetletnici v imenu obč. odbora tiga Središča in v imenu vseh triaaov ter pozdravil tndi zunanje polarnike in goste. V spomin aa dvajsetletnico je predlagal, naj ae ustanovi Se poseben oddelek vsrutov, z nalogo, da varajejo pri požarih rešen imetek. Na to je v kratkih besedah omenil in slavil vzviieno, človekoljubno nalogo polarnih hramb. Za a jim je narisal slavnustni govornik g. Iv. Ko-larič draitveno zgodovino. Ko se je dovolilo L 1886. ustanavljanje gasilnih draitev v vseh krajih, ki itejejo vsaj SO hiiaih itevilk. se je osnovsl takoj tndi v srediikem trgu poseben odbor, kateremu se ie posrečilo dognati v pol leta astanovitev draitva.
Počasi je raslo itevilo rednih in podpornih članov, katerih je dsaes 20. Tadi se je uailo mnogo dobrotnikov, omeniti je g. Kočevarja te pokojnega vinotrlca iz Maribora, kateri je pomagal draitva do zidanega stolpa za vaje. g. G rosa in ie mnogo dragih, poaebao pa obč. odbor trga Središča, kateri je vedno iel draitvu aa roke ia tudi dovolil znaten znesek za primemo proslavo dvajsetletaice. Končal je slavnostni govornik s ieljo, naj vladata v draitvu samem mir in ljubezen 4ed člani, ker je to prepotrebao za agoden razvitek in namen draitva.
Po tem slavja so se zdraiili po-tarniki iu veterani pri banketu v Venigerholcovi gostilni. Udeležili ao se banketa tndi g*, del poslanec Ivaa Kočevar, zdravnik dr. ŠpeSič, nadačitelj g. Unger. tovarnar iu veleposestnik g. Jakob Zadravec ter zastopnika .Domovine" in .Narodnega lista". Ko sta se aekoliko potolalila lelodec ia grlo, so govoriti nspitnice g. poslanec Kočevar svetlema cesarja, g. iapaa Sinko polarnemu in bojnema draitva, oeobito vrlima načelnikoma gg. Klemenčiča ia Vaigaaoaa. g. Klemenčič obč. odbora in g. iupann Sinku, g. Vargazon po-iarnema draitvu, g. nrednik Spiudler naprednemu trgu Srediiče, kateri je a toliko modernimi in koristnimi gospodarskimi napravami kakor ao mlekarna, bikans. obč. parni mlin. taga in mlatilaica i»kual, da razume čas ia njega zal ive. Bilo ki imenitno, da bi spopolnil akorekoč te gospodarske naprave tudi z Ijadako kajit-nico, ki bi naj nudila trianom in okoličaaom diTevno hrane. Le prehitro ao pretekle pri. tne aro pri Veniger-holcu, treba jo bilo poiarnikom kiteti k vajam. Ni mi treba doatavljsti, da so te izborno izpadle; bili ao aavzoči tudi hardeiki potaraiki, kateri so pri-hiteli z godbo vred, da se udelelijo slavja sosednega bratskeea draitva. Končno so se zbrati vs " ljudski veselici pri g. Horvata in ...ali veseli skapaj do pozne are. Guilnemu draitvu in naprednim trianom srediSkim I moremo samo čutitati na tej lepo ' uspeli dvajsetletnici!
lianam Bi i|ieMI s - M. Jarja pmt MMnal Tadi mi smo ao odzvali svoji narodai dolžnosti da po svoji moči proslavimo spomin nesmrljivega pesnika-trpina ia ljubljenca vseh Slovencev. Reaae smo ae bali da se lepa samera ponesreči, a glej: nentradljivo delavnoat gg. Cakka ia Kvedra je voačal tokrat taka lep kakor nepričakovan k/pek, s kojim ao lakko zadovoljai prireditelji in — upamo, tadi — dragi naat goatje. kojih res Številen obisk is Celja. Vojaika. Dramelj, Slivnice i. dr na* je vse vzradostil tem bolj, ker vidimo v njem povsem zaslaleao prhnanje za po-trtvovalno delo. trud in teiave, ■ ko-jimi.se posebno ta gospoda borita pri svojem narodnem dela. Priznanje naj bo to njima -r saj jima je sicer ediao plačilo sovraštvo in obrekovaajo — vzpodbuja pa dragim rojakom, da ja ie bolj ko doslej podpirajo no pa brezdelno čakajo (lovorik?) ia brezbritao gledajo.
Pevske točke so se izvajale v splolao zadovoljstvo, daai ao bile vtaea prav tetke skladne, kar je viharno odobravanje dokazalo dovolj, vendar ao napram ielji ponoviti nekatere zbore ostati neizprosni pevci in pevke. Dn je točno predavaaje zadovoljilo zbrano občinstvo, gre prvn zalaga g. Caleka, pa tadi vsem damam in gospodom, ki so se prav marljivo vadili. Da bi ostali .tadi vnaprej alolni, nastopali ie Ste-vilaejc in s skrbnim negovanjem slo-venskik pesmi vzhajali narodao uvest! Seve nas je tndi tokrat očarala vrla goepica Krna s svojim zvonkim, polno in lepo zvenečim sopranom. Naj bo tadi njej aplodua hvala vzpodbuja k vztrajanja in izpopolnjevanja!
Poaebno hvalo dolgujemo g. dr. MoM-tn. ki nam je s priznano apret-a ost jo predočil Gregorčiča kot človeka ia pesnika, podal nam njegovo sliko na podlagi večao lepih pesmi — izliva mekke pesnikove duie, pridobil mu aovih čestilcev ia zdatno pripomogel k lepema upekal (Bi li ne bilo uiMetno, da bi .Domoviaa" priobčila cel govor? Le tako bi moglo naie čitajoče ljudstvo nglobiti se tako v govornikova Izvajanja, kakor v pesnikovo dnio, spoznavati ga la — ljubiti. Le tedaj postaae nesmrtni slavec v resnici .aai"!)
Ni namen teh vrstic slaviti vsakega posebej, zsto (in pa uradi pomanjkanja prostora v listu. Ured.) naj bode ta vsem, ki so s svojim trudom in avojo nadarjenostjo pripomogli vsem adcleteacem Gregorčičeve slanosti do tako lepega, čistega ulitka, izrečena prearčaa zahvala.
Toda h koncu! Vsem prirediteljem smo hvslelni u ves trud in lep večer; premnogo pa dolgujemo dragim gostom, ki ao nu iznenadili v tolikem itevilo, ia ves Št Jar — ne umo gg. ači-telji!! — si mora iteti v svojo dolžnost, vrniti Vam v prvi priliki ta dolg, če mogoče z — obrestmi. Na prijateljsko svidenje! .
Sicer pa vssk po svoje! Naii „pre-častiti ggg." so slavili .svojega' Gregorčiča s polnoštevilno odsotnostjo
(ali ajik pa ni bilo!)____
K - resnica.
P. S. Vrle gospice! Vztrajajte tndi v poltenem narodnem delu, narod Vam bo hvaleien — .dela je dovolj — bilo bi ga celd u! učiteljice!!
Slovenske novice.
Stajaralzo.
— Ciril-Metodova slavaost, katera se je vrii|s včeraj najprej s kresom Zagradom, pozneje pa v .Skalni kleti' je dala zopet priliko slovanskemu iivlju v Celju nastopiti in javno
manifestirati svojo aarodnoat Stavnoat pri visoko gorečem kresa je poveličevala vrla aala .Narodna godba", dalat naokrog grmeči streli in sad rae dobra aspel umetalni ogenj, katerogn so i» . vrstno odlgali gg. Bovka, Kafko Salmič la J. Žagar. — Po dolinah iu hribih krogiakreg smo naiteli do (O kresov; goreli so isti celo aa visokem Pohorja, dva sme videli aa Goroljki ia oefc) aa Sv. Uriali Okrog Celja smo opazili * aa Miklavievra hriba, i aa Lavi v Gabeiju jik je gorelo več, tudi voj-niikn okolica je bila psapteiena a ajiral. -r- Po kreaa se je pomikalo občiastvo a laopijoai proti .Skalni kleti", kjer je ob zvokih .Narodne godbe" zakljačilo lep večer na tamot-njea res romantično lepem vrta.
—	Zaradi ateveaaUk aapissv v Ca|ja to v lotili dr. Ploj in tovariU interpelacijo v driavnem zboru, katara zahteva, da se sistirs tozadevni nepravični in protipootavni sklep občiaskega odbora v Celja.
—	Zabaval veder. Kakor le zadnjič omenjeno, priredi .8lov. delavsko podporno dradtvo v Celja" vsako prvo soboto v meeecu zabavni večer v društvenih prostorih. V soboto, dne «. julija se priredi obenem tadi odhodaiea člaan-odbornika g. Ig. Laapita. Ude-letajte se teh večerov v velikem Števila! Odbor.
—	O igiaalae kaaričae Itutl, ki ao bile angalevane na enem prvih svetovnih vsridtd gledalilč In so žele velikanske vspoke. obljubile so svoje •odelovsnje pri orfeju, ki aastopi prvič v .Narodnem doma' v Celju v nedeljo dne 7. jalija L 1. zvečer.
Atleta zmagovalca v svetovni mednarodni borbi pridobil je veselKni odsek čitalnice v Celjn in hode imel vsak obiskovalec velike prireditve v celjskem .Narodaem doma" dae 7. jalija t k priliko proačiti aa modemi atletiki ter občudovati moč tega naj-slavuejlega moda v tej stroki
Najslavaejii slovenski igralec na ulim odra aastopi v .Spovedi" s primadoao naSega odra. V tej točki videlo bode sL občiastvo da bivajo med nami moti, katere ai Šteje v čast pridobiti tndi ravnateljstvo tega slavnega orfeja, ki nastopi dae 7. julija t 1. v .Narodnem domn" v .Celja.
Brsorisar nastopi v orfeja -Narodnega doma" v Celju dae 7. jalija t. L
Celjake dame trudijo te v matičnih Šotorih, da pripravijo vse. kar mora zadovoliiti tadi aajrazvajenejiega obiskovalca prireditve v celjskem .Nar. domu' dae 7. jalija 1907. — Pridite vsi!
—	b Celja. Razstava risb po nori metodi risanja po aaravi je bila v naii okoliiki slovenski ljudski Soli od 38. do 30. m. m. O razatavi katero je obiskalo do «00 ljndi, zadnji petek mnogo ačiteljstvs, celo aekateri gg. ačitelji ia kozjaaakegn okraja, moremo reči samo to, kar amo sliiali govoriti vse obiskovslce: razstava j« pokazala zmotnosti in nadarjenost naiih slovea-akik las tov ia tudi očividuo dokazala veliko viedaoat aovo metode. Gg. ačitelji imajo v tek taiatam rea isvrvtc.ii risbah najlepie sadoičeaje in u svoj trud in ob enem najboljše spričevalo svojega znanja in marljivosti. — Opozarjamo aaie celjsko občinstvo, da bo razstava ie odprta to aoboto in nedeljo!
—	Izpred aadIMa. 18. saiea let leta ste prinesti Marija Omerza ia Terezija Grmiek k krste r lapajlča v Podaredi. M. Ornem jo bila noseča in je prosila tapaika, naj jo spove. Žapaik Vanpotič jo je vprašal koliko plaia u to. Žeaa seveda ai hotela aičeear dati in mn tndi ai hotela odgovarjati,
ko jo jo jel jezno izpraševati krščanski nank. češ. da je prišla radi krsta ne |ia radi izpraševanja. Župnik Vaupotič je na to zakričal: .Marš ven!" a dobil odgovor: .Na marš ven ne odidem!" Ka to je šel Župnik z babico Grmšek ven in zaklenil Marijo Omerza v sobo. Se le čez četrt are je spustil prestrašeno leno. katera je zavoljo razburjenosti in prestanega strahn porodila nekaj dni kasneje mrtvega otroka. PH razpravi. 4. julija je lupnik vse tajil. Pa mu ni nič pomagalo: bil je obsojen radi prestopka proti telesni varnosti as 10 dai zapora ali ltai K kazni.
—	itaiplsaalh je dvoje mest za pomoiaa uradnika pri c. kr. okrajni aodniji Sv. Lenart v Slov. gorieab.
—	V Ciaherju so se igrali otroci tovarniškega delavca Doieaca z vžiga-licami. Pri tem se je uigala obleka Hletae deklice, katera je dobila tako bede opekline, da je umrla.
—	Strela je aMla poaeataika Jon. Stropnika i» Trnovelj pri Celjn. Šel je v sredo dopoldan k svoji hčeri v Prihovo. a ga je dokitela nevihta. Zbetal je pod kozolec, v katerega je udarilo in ubilo vrlega posestnika. Kozolec je zgorel.
—	PetleUa sa slov. srednje šole In sa atovenaka vaeuMllšče v ljubljeni so vposlale driavni zbornici občine: Mala Nedelja. Godemarci. Rado-slavci ter Kmetijsko bralno društvo pri Msli Nedelji.
—	PratekeUskl sistem pri lase-Mvanjn sodnikov v področju iraškega višjega deielnega sodišča. Posl. Einspinner in drugi so števili r 4. seji drtavaega zbora dne 27. junija t 1. na ministra za pravosodje interpelacijo. v kateri opisujejo ter z IS imenovanji ilastrajejo protekcijski sistem. ki je postal v področju graškega
' višjega det. sodišča pri imeaovanjik sodnikov navaden. Da bi svoje ljubljence spravili hitreje v višje razrede imenujejo je za nekaj časa v drtavno pravdaiško stroko, katera ima svoj posebni status. Po kratki dobi imenujejo te protelirsnce is dtiavnopravdniške stroke zopet na niija sodnijska mesta kot sodnd tajnike, aodnike v VII. čin. razr. ali kot višjega sodišča svetnika. Pri tem se dogaja, da ti proteliranci preskočijo v kratki dobi po 13 do 78 dobro kvalificiranih bivših svojih prednikov. To gospodarstvo traja le leta ter je postalo trden sistem, ki je vzbudil v sodnem uredništvu nezadovoljnost in ogorčenje, katero jemlje uradnikom ne samo veselje do dela ampak je tudi lene v radikalne struje. Interpelanti vprašajo ministra: .Kake korake namerava ekscejeoca storiti, da bi se vlodoče izognilo takimsamo-voljnostim pri imenovanjih s o d r. i k o v V Kedsj bode izdana končno slulbena pragmatika za driavne uradnike. da se za vselej onen.ogočijo čini samovoljnosti, kakršni so v tej interpelaciji navedeni"?
V tej interpelaciji je naveden tudi dr. Anton RoiLch, ki je bivši imenovan državnega pravdnika namestnikom v Tiovo mesto preskočil 56 prednikov. To imenovanje je premija za njegovo neroškutarstvo. Enakih nagrad za visokim gospodom ljubo narodno in politično mlšlenje se dobi med proteliranci dovolj — za danes navajamo le to: poslance pa opozarjamo še enkrat naj pazijo .ia imenovanja drlavnih uradnikov po Slovenskem ter zastavijo vse svoje moči. da v bodoče onemogočijo taka Slovence taleča imenovanja.
— Slovenec' je moral te popraviti. da si dr. Ploj .ni drznil" priti na shod. Kar pa uredništvo temu popravku dostavlja, nam ie kale vso onemoglo jezo klerikalcev nad korakom dr. Plota.
—	.Slin. tlaapadar" v svoji 34.
Štev. zopet zabavlja in sumaiči navajajoč razne kvante o dr. Plojn. To je nedostojno glssila take stranke kakor je .Kmt-čka zveza", ki je prod vsem po pravilih obvezana gledati nr. vero in moralo! Isto tako je čudno, zakaj ne navaja tesedila zapisnika odborove seje .Kmečke zvez«'" od 13. junija, da bi se lahko vaak prepričal. kaj je bilo sklenjeno.
Cadaa politika. .Katoliško pol. društvo za kozjanski okraj s aedetem v Kozjem" |>oziva posl. Ploja naj o>'.lozi svoj mandat, katerega je sprejel bsje od .Kmečke zveze". Temo sklepa se pridralnje okrajni odbor .Kmečke zveze" v Kozjem — torej, v dr. Koroščevem okrajn! .Kat. polit, društvo v Konjicah" izreka tndi Plojn nezaupnico. Iz tujih volilnih okrajev prihajajo Ploja .aezaapnice". i ptujskega pa, ki je ediai poklican soditi o zaupanja ali nezaupanju, mn pošiljajo zaupnice. To govori aamo za se ter jasno dokazuje. kdo dela to nezadovoljnost in nezaupanje v Plojevo politiko! Volilci. kako dolgo se bodete še dali za nos voditi Koroščevim hujskačem ?
—	Poa.jll.lra v Vajnlka imela je v prvi polovici tega leta premeta K 229.678 35 (lani v istem času kron 206.612*95); vlolilo se je K 64.239'»2 (lani 49.07647). vzdignilo K 54.74663 (lani 39.06nt!): posojil se je dalo K 32.630— (lani 35.743—); vrnilo se je K 14.830'— (lani 7902 —); novih ndov je pristopilo 84 liani 22). — Hranilne vloge se obrestujejo po 4Vr°fo, posojila dajejo se po 60 „ na osebni kredit ali po 5'.'g proti vknjitbi.
—	Izlet na Mrzlico dne 29. ju-nija je dobro napel. Lepo vreme je privabilo dokaj izletnikov zlasti iz Trbovelj. Hrastnika. St. Pavla itd. katerim je prehitro potekel čas pri rajni kapljici in ob zvokih češke godbe. — Dne 14. julija prirede izlet na Mrzlico člani .Litijske podrainice S. P. D.", ki tokrat niso mogli priti. Kdor rad poleti »a naš ^vinski Triglav, naj ne zamadi te prilike, da se seznani z vrlimi izletniki ob Savi. ki kaj radi posetijo naš vrh.
—	Vlaplnakl aejm. Savinska podružnica S. P. D. namerava v nedeljo, dne 11. avgnste 1907 prirediti pri Sv. Frančišku Kaaveriju veliko ljudsko slavnost pod imenom .Planinski sejm". Opozarjamo le danes na to veloznumenito slavnost. kateri čisti dobiček je namenjen zgradbi Frisch-aufove koče, ki se le gradi na Okrešlju. Bodemo prihodnjič več o tem poročali.
—	Šoštanj. V zadnji številki .Domovine" v dopisa iz našega trga pred-baciva dopisnik tukajšnjemu okr. odboru „\'ar. stranke", da je njega malomarnost kriva sramotno nizke številke za Rebeka oddanih glasov. To sumuičenje odločno odvračamo, okr. odbor .Nar. stranke" ni sklical posvetovalnega slioda zaradi volitev, si ni prisvajal vodstva in je vse svoje delovanje osredotočil na kmečko skupiuo v svesti si. da bodo vse zadeve v trgu drugi rešili. Priznavamo, da se je storilo premalo, najmanj povoda pa ima dopisuik pripisovati krivdo drugim, ko bi bil v svoji najbližji okolici vendar sam najlažje pokazal, kako treba uspešno delati.
—	Slovenskega uradoranja ne pozna g. župnik A. Som v Belih vodah, ker izpolnjuje svojim fnranom dvojezične uradne tiskovine - s slovenščino na prvem mestu! -- izključno nemški, dasi farani nemščiue ne razumejo! Seveda se blišči pod uradno nemščino tudi samonemški uradni pečat: Pfarramt S. Andrae iu \\'eisswasser! Ako se n motimo, so se drogi gg. župniki nprli nemškemu nradovanju z
večjim in manjšim uspehom: ali se g. župnik šom kot vnet narodnjak ne zanima za to gibanje?
—	Iz Nlovenjgradca. Neki .objektiven" dopisnik napada v mariborskem nemškem listu gostilničsrja g. Jakoba Viečka v .Narodnem domu" po že znanem kopitu ter — moramo reči — hinavski dostavlja, da duhovščina in dragi gospodje od .Kmečke zveze" zato ne hodijo v .Narodni dom", ker nočejo iti k liberalcu v krčmo. Počasi* gospodje! Že poprej, ko še ni bilo .liberalne" stranke, so hodili in še hodijo sedaj častiti ia nečaatiti gospodje v nemški .Hotel Post", častiti gospodje še posebno vsled tega. ker so jih tam — zelo prijazao sprejemali in ker stoji po njikovem mnenju želodec višje ko narodnost. Vobče pa bi svetovali tem .objektivnim" čaatitim in ne-častitim gospodom, naj molče in ue skušajo oškodovati poštenega moža. drugače se bodemo prav intenzivno pečali z njihovim maalorn. katerega ni malo. pa tndi samo kot .objektivni" opazovalci.
—	O haielja je dobilo poljedelsko ministrstvo sledeče poročilo: Na štajerskem je hmelj zavoljo hladnih noči in vročih dnevov v majniku in suše v juniju splošno zaostal. Rani hmelj le cveti Rastline ao taintam poškodovane vsled mrčesa in strupeae rose. Na vzhodnem Štejorskem kale sedaj hmelj bolje ko na južnem. — Na iN-škem je hmelj tudi močno zaostal. Rastline so splošno dosegle tričetrtinsko višino hmeljevk in so zdrave. — Dobro stoji s hmeljem v Galiciji, na Moravskem ie rastline nisn zrastle do polovice hmeljevk.
—	Smrt radi solnčarlee. Štirinajstletni pastir Al. Gobec iz Kovač« vasi je moral zadnji petek popoldan uavzlic temu. da se ni čutil prav zdravega, ob hudem solnčnem pripekanju na polju delati. Dečka je zadela solnčarica in je kljnb zdravniški pomoči drugi dan umrl
—	Povozili -o splašeni konji pri Grundr.erjevi hiši v Poljčanah šolarico Ano 1'ollsli. Deklica bo najbrž umrla.
—	Iz Trbovelj. Kakor se čuje, nameravata prirediti obe podružnici sv Cirilu in Metod« v Trbovljah .skupno veliko vee 'ico v širjem obsegu
v prid glavni družin in sicer v nedeljo, dne 21. t. m. Snscdnn društva in slav. občinstvo daleč naokrog se opozarja na U dan in ker so gre za narodno korist, naj upoštevajo to z velikim trudom in irtvnmi spojeno priredbo in prelože svoje morebitno izlete oziroma veselice na drug dan. Priprave so že v najboljšem tekli in kaže biti nekaj posebno zanimivega. Niitančneje poročilo io spored veselice sledi v kratkem. samo to mi je z veseljem poročati, da so so v ta namen združilo vse tri politično nasproti si stoječe stranke, ki bodo podpiralo ter sodelovale pri veselici, kar bode potemtakem res nekaj velikanskega. Živela slogu vsaj takrat kadar je treha položiti .Mul dar, domn na altar"!	A.
—	H um pri Ormužn. Danes, v sredo 3. julija ob pol 12. uri pred-poldan je prišla nad Dum in okolico silna nevihta. Suha toča je udrihala blizu 11 minut in uničila lepo kažoče vinograde, zrelo žito in vrtove tako. da je ljudstvo v največji bedi. N ti-pravljena škoda so ne da preceniti. Poživljamo in prosimo drž. poslanca g. dr. Ploja. da nam nuj iz-posluje držaVno pomoč! — Opozarjamo ptujsko okr. glavarstvo, naj da takoj urudno preceniti škodo, oziroma naj to uaši župani tukoj zahtevajo!
—	Toča je pobilo v sredn prod-poldne Središče in okolico. I'ct minut je padala snlin toča. debelejšo od orehov in pokrila zemljo kakor
sneg. Najhuje je razsajala na Hia^ v tlodenincih in v Dobravi nad Presiko: poljski pridelki, po. sebno komza. krompir in žito je ua mnogih krajih skoro populnoma nai. čeno. — Dan poprej pa je pobila toča okolico Murskega Središča. — Prosimo za državno pomoč.
—	Konkarz je dovolilo mariborsko okrotno sodišče za premoteaje Melh. VVidečnika, hišnega posestnika in krč-marja v Slov. Bistrici.
—	Pšenlta se na dunajski borzi za poljedelske pridelke stalno pedre-tuje. v tem tednu za 45 — 50 vinarjev. Isto se godi tudi z rljo. koruzo iu prosom, samo v manjšem obsegu.
—	V Mariboru štrajkajo zidarji. Zahtevajo najmanjšo plačo 4 K (do sedaj 2 K s« v) in devet in polarni delavnik. Vsa zidarska dela pri stavbah mirujejo.
—	Zborovanje ..nemških* delavcev v Mariboru. Zadnje volitve so nemške meščanske stranke poučile., da se bo treba brigati tudi aa delavce. Sklicali so tedaj .veliko" skupščino vseh nemških plsninskih delavcev v Maribor, katera se je vršila zadnja praznika. Bilo je vseh udeleiencev — 200. največ seveda inteligence in znane zveze ..nemških" lelezničarjev s Hrast-nigom in Zahradoikom na čelu. Druge nesreče ni bilo.
—	Slovenci, čnjtel Tudi letos bodo imeli Mariborčani v .Krenzhofn" svoj praznik — 7. julija. Prebitek dobi nemška šola in otročji vttec v Studencih. Opozarjamo Slovence, da naj ne bode nobenega, ki bi posetil to slavnost. Kaj bi si sami gojili gada na nedrih? Slovenci, v nedeljo popoldan vsi na cirilovo slavnost v — Mariborski .Narodni dom"!
—	Peti vaeaokolakl zlet v Pragi je bil tako sijsjen. tako v vsakem obziin posrečen, da spada med važne kulturne in zgodovinske dogodke češkega naroda Pozornost evropske javnosti je bila obrnena zopet eokrat na češki narod in posebno šp na njega srce — zlato Prago, katera jc k tako gostoljubnostjo. tako sijajuostjo in neprecenljivo prijaznostjo sprejela goste vseh evropskih narodov pri sokolskih sluvuostih. Pokazalo se jc zopet, da je češki narod še vedno nositelj deino-kratizma. boritelj zn en kost, prostost in bratstvo, kakor je bil v najslavnejši svoji minulosti. Francozki in aagleiki novinarji so izjavili, da so bili od si-jajuosti in krasote vsesokolskih slav-nosti talfo prevzeti, da niso mogli na-pisnti no besede zu svojo liste . . . Slavnosti so minile, sedaj bodo zbrali svoj duh in njih poročila bodo tem bolj živa, tem bolj plastična — de-janjskim razmeram odgovarjajoča!
—	(ilavna skupščina „l»rntbe sv. Cirila In Metoda". Kakor poročajo ljubljanski listi, se vrši glavna skupščina naše šolske drulbe. dne 6. hv-gustH. Ta dan je torek. Več uglednih slovenskih listov pa tndi več podružnic je zahtevalo, naj se vrši glavna skupščina po vzgledu .Drulbe sv. Cirila i Metoda za Istru" v nedeljo ali na praznik in sicer v kakem naroduo-izpostavljcneui kraju. Glavno drožbino vodstvo pa te zahteve naroda kratko-malo piezira in vleče svoj voz naprej po starem tirn. To se doslej še nikjer ui obneslo, ker so obnesli uiti ni moglo, kar pravi že zdrava razsodnost. Vodstvo je hotelo menda pokazati, kako prezira nage nasvete, celo s tem. da ni sklicalo glavne skupščino niti na četrtek, kakor navadno, temveč celo na torek, tako da razun par dijakov in par duhovnikov gotovo nikogar ne bo blizo. kajti v torek se uiti učiteljstvo ne more udeležiti za naš .narod prevužnega zborovanja. Kuj pač gospodje v vodstvu mislijo?
*e bojite, da U se udeležilo giavne gkapUioe čimveč ljudlj. bodi«! prilega Ijaditva. bodisi razumniitva? Slednji kakor pnri imajo vendar t nedeljo najbolj čaa, staviti samo na navdušenost preveliko zahteve, pa tidi ae kale. ako s tea trpi dobra stvar. Ali pa se bojite nečesa drazega? No, povemo vam, da zahtevano, da bodi ,Dniib* sv. Cirila in Metoda" strogo narodna. nadalje da naj vodijo naše narodno obrambno del(> najsposobnejši in nnjdelnvnejii Ijndje. katerim je edinole sa narodno korist in za ničesar dražeča. In povemo vam. da je to doneči glede naloga narodnega obrambnega dela naša glavna akrb. In bomo tndi dosegli, če se ie toliko protivite. Res žalostno, da ae mbramo irerekati s vami ie o takih stvareh! To pač najjasneje dokaznje vso mizerijo, kateri je zapadla naia iolsks drnlba!
-	6« enkrat .Dntka sv.tlriln tn Metoda'! Torkov r Slovenec" pravi, da je zakteva. nai ae vrii glavna skup-ičina v nedeljo, naperjena proti gg. dnhovuikom. Da more biti .Slovenec" tako hinavsk. tega bi človek res ne verjel, ako bi se ne »- ičal na lastne oči. Mi zahtevamo. naj imajo v naši šolski dražbi prostora vsi stanovi in naj se pri rede skupš« ne tako, da se je morejo ndeležiti vsi rez razlike stanu, da bi pa delali pri naiem obrambnem dVnštvn ie kake drage razlike, to nam sploh na misel ne pride, krr mudimo v narodno-obrambnih vprašanjih prepošteno, kar pri .Slovenčevcih* žalibog le prepogosto pogrešimo! Proti duhovnikom naj bi bilo to naperjeno!! Ali veste sploh gospodje, koliko duhovnikov se je udeležilo lanske skupščine? Celih t in še izmed teh »ta bila dva člaua
' drnžbinega vodstva! šest duhovnikov se pa lahko udeleži skupščine tudi v nedeljo, ako jim je res kaj mar za družbo in jim ne gredo po glavi samo Jkofovi zavodi! Sicer pa. če se že res hočete ozirati na stanove, potem vam povemo sledeče: Dvajset let se že vrši skupščina delavni dan. dvajset let se je torej ;»ri določitvi dneva za glavno skupščino oziralo samo na vaš t. j. duhovniški stan. '/. vso pravico torej zahtevamo, da se glavno vodstvo ozira enkrat tudi na druge stanove, osobito na posvetno razuraništvo in na kmetsko in delavsko ljudstvo, katerim je nedelja ediuo pripraven dan in ki so. to si tudi zapomnite, za družin* že več storili. kakor vi!!
—	Splošni shod vseh železniških uslužbencih se vrši v soboto, dne «. julija 1*07 ob 8. uri zvečer na Pragarskem v gostilnr gospe Ivane Li-patitz. Na dnevnem ledu so sledeče točke: I. O položaju n«lnžbencev Jnžne železnice in njihove zahteve. 2. Organizacija. Predlogi in vprašanja. Poročajo /as-topniki združenih železničar-skih društev. Tovariši, pridite polno-Jtevilno in pokažite, da ste edini!
Zaupniki »Narodne stranke v šentleiiartNkem okr..ju so poslali s svojega zborovanja pri Sv. Leuurtu v Slov. iroricab dr. Plojn pismo, v katerem mu izražajo svoje odobravanje nad njegovim vstopom v Jugoslovanski klub.
Kranjsko.
izkuz posredovalnice sloveu-*kega trgovskega društva ^Slerknr4* »Ljubljani. V s I ii ž bo t ,s p če j m e-1 poslovodja. 1 knjigovodja in kore-feapondent potnik. 'J kontorista. 1 podočnikov mešane stroke. pomočniki prerijske stroke, l pom. manufakturne »troke. pomočniki železninarske stroke. 1 pomočnik modue in galant stroke. • 4 prodajalke. 4 učenci.
Službe iščejo: 2 poslovodja, 5 kn jigovodjev in korespondentov, 3 ko® toristi. 12 pomočnikov meinne stroke, 4 pomočniki ipecerijake stroke, 3 po-močaki manufakturne stroke. 2 pomočnika Mezninarake stroke. 4 pomočniki modne in galant stroke. lOkon-toristinj. 4 blaaajničarke. 7 prodajalk.
Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačna za malce proti mali odikodnini
—	Popravek. V članku. Šolske razmere na Koroškem v .Domovini" it. 74 se mora glasiti v dragi koloni na dragi strani: .Na ženskem učiteljiiču se sloveničina" itd. ne „na nemškem".
—	Delavski shod v Sent Janžn v Spodnjem Mn. V nedeljo, dne 30. m. m. se je vršil pri nas shod zaupnikov slovensko -kričanskih delavskih drnitev is Celovca. Podljubelja in Pod-§i nje vasi. Na shod« je govoril dr. Jna. Ev. Krek iz Ljubljane. En teden poprej je govoril na shodu delavskega društva Podijubeljem dr. Kvg. Lampe iz Ljubljane.
—	Slovenskim državnim poslancem ! Kako neznosna je nestrpnost in zagrizenost koroških hajlovcev in kri-čačev, nam dokazuje surov, barbaričen slučaj, ki se je dogodil pred kratkim v Borovljah. Mladi, bolehavi nčitoljilčnik g. Alojzij Grahar je prišel k svoji materi na počitnice! Pošten in značajen kakor je. si je pripel v svoji slovenski, a nemčursko zagrizeni ožji domovini slovenski trak na prsi in šel z njim skozi Borovlje. Toda Čujte in strmite, kaj se temu mlademu gospodu, ki je toliko poiton. da se ne sramuje svojega materinega jezika in slovenskega naroda. prigodi! Pride mn nasproti pri-vandrani c. kr. strokovni učitelj TeodorStrein. in ko zagleda slovenski trak. zakriči v svoji podivjanosti: .Sie Lansbub. wi*k4nnen sie so etwas tra-gen". pograbi trak. mu ga iztrga in povrh še da tako močno zaušnico, da se je siromaku. kije še bolan, karza-temnelo pred očmi! Apeliramo na slovanske poslance, da spravijo ta brezmejno snrov slnčaj. ki.z bengalično lučjo osvetljuje skrajno zagrizenost c. kr. iz Nižjega Avstrijskega privandranegn strokovnega učitelju Teodorju S t r e i n a pred n a u č n e g a ministra in odločno zahtevajo premestitev tega modernega Turka. Prosimo posebno našega državnega poslanca Grafenanerja. da opozori druge svoje slovanske kolege, ua ta voleznačilni napad ueiuškona-cijonalnega učitelja ua slovenskega učiteljiščnikn Groharja in stori v tej zadevi vse potrebne korake.
- Nova slovenska posojilnica se je ustanovila za občine Kotmaravas, Bilčovo. Žilipolje in Vesca. Poslovati je začela s 1. julijem 1907.
Vzor slovenske obilne je občina Sole uad Borovljaini. Bivši celovški okrajni glavar jo je imeuoval rslovensko republiko- in to ime si z ozirom na drugo .slovenske" občine s ponosom lahko prilastnje. Prvič nraduje ta občina v slovenskem jeziku in s« oglasi pri vsaki za zboljšanje narodnega položaja koroških Slovencev važni priliki med prvimi v to poklicanimi faktorji. Pri zadifji seji se je sklenilo šest zanimivih, narodnopolitičnih točk, ki so uam ja>en dokaz za to. da odborniki sdske občine res razumejo žalosten političen poloraj koroških Slovencev in tudi sredstva, s katerimi bi se tem turškim razmeram zamoglo odpomoči. Slava in čast tako zavedni občini! Kaj pa druge .slovenske- občine?
Gospodarstvo.
Trtne eeae v Olj«.
Menica (u 100 kg > po K
t* ..... kome .....
Mol rdeč
koeoplie
kroapir	.
jabolka	. ,
•abe gobe	(kg)
(100 kg)
20,— 17.— 15 — 18 — 14.— M — 14 —
K
i.— 170 5—6
AiHtro-ugrtka harfa je kitala diikoatao mero aa i'/r diskontna mera nemike drtavue banke ninin 51//.. Zvišanje obratne mere nnie d rta vae banke ni na denarnem trgu vtbudilo posebnega razburjenja, ker te je to sploiao pričakovalo ter je to t obzirom aa razmere nn denarnem trgu r inozematva tndi opravičeno. T inozemstvu je obrestna mera visoka, posledica tema je kila, da nam je tujiun vrnila mnoeo papirjev ter kupovala mesto njih devize, katere to stale vedno nad pari. najvitje pa v Parizu. Ni upanja, da bi ae visoki kara deviz mogel vzdriati, ker ae izvoz naii h pridelkov in induatrijalnik izdelkov v inozemstvo ni poviial. hitreje je malo zaostal, ker je potreba in poraba in-duatrijalnih izdelkov doma vzruda, letošnja letev tudi ne bode tako obilna kakor lanska. Bauku je bila zato prisiljena zvišati obrestno mero. da za* preči odtok zlata iz deiele.
Avstro-ogmlM trgovina i Im-zeniHtroM t m^ju 1M7.
Statistični izkazi trgoviuakegu mi-' nisterstva kaiejo. da je znašel v ea-rinskc.n ozemlju avstro-ogrskem v maja 1.1. nvoz: 193 5, izvoz 197 5 milijonov, aktivnm trgovske bilaace je znašal torej 4 milijone hron. Od 1. januarja do :I0. aprila 1.1. znašal je uvoz 959'9, izvoz 907 milijonov kron. paaivnm trgovinske bilance znaša torej 52'9 mil. kr°n.
Svetovne vesti.
—	Sluh tobak. Tržaški listi se pritožujejo nad cigaretnim tobakom, posebno onem za 26 vin. zavitek. Temu je' baje tuintum primešana polovica onega po 14 vin. Tuč.i .športi* so predrti ali pn napolnjeni z najslabšim tobakom. Mislimo, da bi se država te slobodno nekoliko ozirala pri tobačni upravi na zdravje in žepe državljanov, saj zaslnži pri tobaku lepe novce!
—	Velik požar je divjal v Nenn-kirchenn onstran Semmeringa. Gorelo je skoro 2 dni. Pogorela je cerkev, minoritski samostan in 1"» hi.š.
—	Dolga vožnja. Neka družba drznili allloinobilistov. ua čelu jim prini Bongheee. se pelje iz Pekinga v Pariz z iintomoliili. Sedaj ho dospeli s Kitajskega v Sibirijo.
—	Pristanišča v Dalmaciji vlada sedaj pridno deloma na novo ureja, deloma popravlja. Obširne nove stavbe bndc izvršila v šihenikn. Splitu. Grttžti in — drngib manjših pristaniščih. Dovoljenih je za dela 1,6GC,000 K.
—	Velikansk požar je divjal v iredo popoldne v zalogah neko skla-diške drnžbe v Rerolinn. Pogorelo
3 petnndslropnill skladišč, v katerih je liilo zlasti veliko senu in zrnja, (lasili so skoro vsi beroliuski imiar-uiki z dvajsetimi lirizifnlnicami nu par
—	Velik |Mižar je divjal dva dni v Delnicah blizu TtVke. Pogorelo je 20 liiš. Udarec je z;i prebivalstvo tem bolj občutljiv, ker s.i rodbinski očetje večinoma v Ameriki.
—	Loterija v Avstriji. L. l«Od. so Ijadje izdali sa loterijo »1 milijonov kron, a dobili so aa dobitkih 17 mili-joaov kron. Največ stavijo ljudje na Nitje Avstrijskem in Primorakem.
—	Profesor dr. Ktaler, kateri je v Vidma aa r,a$tui »sukali pot dragocen rokopia. da bi n dal totogratrati, jo dolil bo |ai u^ara.
To*>a sada vlada v peknjiai Novi Bazar (vakadao od BaMl.ia u ia od pomladi.' Sada je taka sHea. da kmetje aiao magH orati'ia aejati BaU ee je v Ottlk krajih lakote.
—	Ha Korodkf imajo v ad I jod-■ki k Mak 11 J*7 otrok, katarik metanu jezik je .gemiaekttprackig- (meiaa). Tako pravi neka porodilo koroškega deMaega šolskem sveta. To ja pat le aa — Koroškem mogoče!
—	Hadaka la plut neke podnebje. Zdravniško drnitvo v Davoaa na Svieartkem je delalo dlje časa poskuse glede nadake (hroakijulae astme) in pluiuokcgn podnekja. Ti poekasi ao bili vdezulUH ld« boUaik an nadahi ae je poakaMo v raznik visokih do 500 m, od «00—1000 m. in v viaočini aad 1000 m. Kezaltati so bili po letu kukor po zimi enako dobri, tetta astma je dala boljše rezultate kot lahka, aetma v mladosti boljše kot v starosti. Da planinsko podnebje zelo ugodno spliva nn attmo je dokozano. Dosti pripomore ped tadi telovadba dikaaja, katero izvaja človek v pižamah nehote in nevedč. Boljinuje ae jo pokazalo tadi pri oaik aatmatikih, ki ao imeli kake telesne nedoetatke v nosu.
Droštvene vesti.
—	8v. Martla v Medel dollal.
Bralno in pevsko drnitvo pri 3v. Martinu v Bolni dolini priredi dne 14. julija ou trak popoldee pri Stoiirjn ljudsko veselico s petjem, govori, tombolo. Mjivo pošto itd. Za gospodarsko predavanje nam je obljubil Kosp. Milo* Levstik Iz Celja. Ob slabem vremenu se veeeliea preloii aa SI. julija K prav obilni udeletbi rabi najvljudneje
odbor.
—	Bralno dreatvo pri Kopeli
priredi r nedeljo, dne 7. julija 1907 po večenticah pri ".Zidu* Gregočičevo slavnost* Vspored bo ta-le: Slavnostni govor, alegorija in deklamacija. Zatem sledi uprizoritev igre .Krčmar pri zvitem rogu'. Odmore izpolnujekapelski mešani zbor in kapelski goslarsko-tamburaiki klub. Za mnogobrojni obUk prosi odbor.Bralnegadmštva**.
—	Akad. podrutalea Ciril-Metodove drathe v Uraden priredi dni-5. t. m. v petek v dvorani .Kaufmanns-bans" zabaven večer. Vstopnina 40 v. Vspored: 1. Slavnostni govor. 2. Pevske točke. 3. Prosta zabava. — Slovanski gostje dobrodošli!
—	Akad. tehn. društvo .Tabor" v tlradrn im-t svoj IV. redni občni zbor dne 4. ju.ija 1907 v restavraciji .Stepbaiisturnr ob H. nri zvečer. Slovanski gostjo dobrodošli!
Milostiva gospa,
ali veeteg zakaj morata prt aafc povaifju sladno kavo liraCno a udarjali Im »Himilnf. V
Hce se Mm j/cct ^ utegne primeriti, de ^^ dobite manj vreden ^gfc, posnemek brez vseh •'thn, s katerimi je odlikuje Hathreiner-Jeva kava. Ukaj tm
Kathreiner/et
Mit ia«
gtpowp|f«d torej o^o.mllo-hit* gogpa. <10PIT>'.> pnatoo Kni»f larj«TQ tivo igolj > iT prtlB Itvlmlh katejih g napiaomi »Kainrdlparjevm Koeippov* glaS-na kava- Io « gllko topolam Knalpp« kot fktUttoo hmIo.
- Uad. fhu, dreitvo „Trt; gUt" t Uraden im« »vej IV. redni oM»i zbor dne e. illij« 1«>: zvečer v prostorih drnMvn s sledčim sporedom: i. Citanje znpisniki' J- 1 o-rotilo od borovo. .1. ;>luo«je«sli
0
DYETRIKZA PATENTE
DR.FRIT2 FUCHS
KTha^^
■ WM V. WUiljjjl>ljH«|
Eiffl Mm
v I. nadstropju, na krniuem v tviju, IS minut od Glavnega trgu f S sobami In velikim lepim bnlko-aom, kuhinjo. akrumbo, kopeljn. sobico zn slutlučad. predsobo In balkonom sa gospodinjstvo i "ta koal fartoss - «e daje v najem od 1.
avgusta. - Vet no live v latodal I, ViHa I
■tmrajiaflm prldnofl«
SusUm n Mm isefte
k.irrr telijo rertraaakf	k«* kra-
jevni. oziroma glavni »aatopnikl. »li tra)* pri prvovralni ivtlrijtM
zavarovalni družbi
katera ** peCa t vw»l vaitirjMmi pan-^mi. naj blagovolijo vj.os.lati ponudbe p«*! itevilko .tUM* (iri^K, posle riiUnte 12. ±W.lft-ll
Pinijt« dražbi sV. OriU to Metoda!
IN.'!.
Hslsrlek Urtlss,
mešane stroke, mm sprejme lakaj
AND. ELSBACHEB i Utt« trgi,
■prejme takoj
vajenca
veščega slovenskega in uomlkega jeiika tnovfe a mannbktnr-
POZOR!	POZOR!
3o$fpRejic,
Palnla
■iunkt delmia i stnji
pripombi svoje velike tsleg« ,|||I».»« tigotovljealh ahom, v vetlknstt d« t«, t-OS, t-JU, t«, I« ll t a p knnbn-
Sprejme se v službo
pomočnica
zirtoujMrtrt
tss*tav|jeea v vellkast od L m, rte, HS as.
V zalogi je izgo-tovljeno pohištvo
Itlsmfsai sotMaa In tačaa pr
strrtts.' Satrte sa ekao U
^.... t___^
3PRJMB m »p™«
Najboljše poljedeljske stroje, posebno pa
mlatilnice
za rabo na roko kakor na vitelj (gepelj), bodisi, da se isti goni z živino ali vodno močjo, kakor in razno drugo orodje priporoča
z žeteznh »MERKUR", P. Majdič Celje.
_m teavara, aaataaia, «a<a*aMb eavl to aapra«, ••*! aiiiaa, vaaaib to kaatalaik aapraaiatljivik plah«.
Molitvenike zab'rmovnalrazn°-
vrstnejših vezavah.
papirnate itd. priporoča na debelo in drobno
Lampijone
Zvezna trgovina v Celju
trpita t ptplrjen piulitBl U risalnimi potabSIaial.
Najboljše, zoper ogenj kakar tadi vlaai vara«
blagajne
pa aajattjik tovaraiikik
(H47) Sprejmem takoj - -
dva pridna
fanta
za Špecerijsko trjrovino. Zahteva se ."»razredna ljudska ali dr upa Sola.
J.KRANJC, Kranj-Kranjsko.
Pametne žene
zahtevajo knjigo .Motenje perijod^" ml dr. me<l. Levrisa proti K 1'20. Prospekt zastonj. — P. ZlERVAS, Kalk 2fi"i pri Kiilnn ob R. .iti M-tz
M Bppejma m 3 3
1 prodajalka in 1 učenka
IVAN
ipgovM in POlaZELA,
popolnoma trezen zdrav in cnervifea «oi imol^D slovenskrga in nem«krga jezika. * Hi« ta tvaralM n »eklrt m 8pe4- ItijmM«
proti dobri plafi in prnatemu stanovanj*. 1'rednost imajo »že njeni ponudniki ključ.,, nifarake stroke, ki m- tadi razumejo na dela t atrulilnici.	• *
i Ponudb«- z napovedjo dosedanjega alat-bovanja in • prepis! izpričeval na upravnUtt« -pleve«!«".

Ri Melo in drtbno! <
JVAN RAVNIKAR ^ CELJE
•IjaatUl i tetelne
__rnstilntCarjem sv.J. volilo sslee*
kisle In mineralne vade kakor! Knrsika, Rstirassko. rrrklanrr. KMtrsImSke, UMIUrr. Kisli.., UteMenkrrzer, Emma la Kensta>tln-t(nelle. XsSsl|e bntr nt Mrrskf salame In sveti str, ujtarji. franoskn namisan trr knf .s olls, vse vrste bna ort' tesne knve. - Ka nastavljsnls luroinlr, orehov, etelen In dr. Itfi se Ml Sla« vinske Stranje. «»>r. »llvnvk« la »sJSnfl kranjski krti	"	'"	-----
•Hnoroes sv«J. dnkro saMtn. ist.tr. Ipererljskrn klnfn, >nklk la < (in, arnetn In karMeJa ter vse* vrst lak«. - Knpsje In >rWs|« pridelke ter nesrkne te .riamta vsem tnsttlnlearjrai svojo vrllko
'H*4
njevve.
Spvrjm
-o Hlvovk« la .sJSjfJU
ae- siissa. "pi
IMpriiirel sNnpniint
b dragimi civilne-pravdnimi zakoni — Knjiga je popoten zboiuik pravil označene vrste koncem tvarine je obkirae rtvarno kazalo v aloven^kem in hrvaV akem jeziku. - Obnej: XII in «H«> atrani; cena vezani knjigi H K. ^poMnina H6 v.
določila v zloven-akem ia - brvat-
lOfiieliiiMi
«kem jezika preti »odiVi. sodne pristojbine. Ot.««-g 75 Mreni (dO tabel); cena 1 K Ht) v. — Knjigi ae dobivate pri d*. VelčMe le pel kejitetrftelli-

Mkajjudska
^tanoVanje M
7. julfja v
(Milje«« Iz 2 aeb, kahiaje la tragik prsatem ae odda r a^jem r Mil K.1 Sehlllerjeva cesta.	«-s
iticvfruššSi i
Ima Amerike, UrMaltataa-
iataSa^aiaMa^1 arM^M^
NnM aepiaalsrel, varal, zrelelhi ■aa^vasfr.ajlkaMtal »mmla
tmSlr praSaSpSiaSfTaaaMaatk
LJsblfsss
Uiu slntiski prtkanki talki
M Umni
v Borovljah M Koroikon.
Najboljša delavnica aa tameljHs popravo lovaklh putk, ta lzdalovan|a novih vlotnlh oavt za hroglje In drobal aviaoe, ca aaaa-JanJa novih kopit. Dala po nalnltph oaoakl Kdor al tali nabaviti novo, zanesljivo ia oane polko, naj zahteva najoovejli aloveaekl eanik, katarl ae brezplačno Ooopotlja. IM
Mit Oku rttatmtik tmliajn tdJI umi.
ako Vam ueetaja kri, Va« ozdravi P. Zlervaa, Kak pri Mkai U MS.
t Gospa G. v M. pile: -Vaše sredstvo je naglo pomagalo". Prosi se. da prilotite zaamko ta odgovor.	<7i) isa-ai
ttVIlVli V OVOVd V11
Stare manirtakturae v
Ant. Kolenc t Geljn.
> w A. W A i > A WAW AO AW.
Ikrn-ta M
Franronke prek morske dnilbe.
Edlaa najkrajša Črta Ces
IcdPviZklnRvIub.
Vt||iviw vmm liste h Im*
ED. ŠMAHOA, ibltstNM prtjenpitmliifisim
v ljubljeni, Uu^aka eeate 18
v aavi hlll _K*et»ke paaojUake- aaiprflti saaaa (t)	gostila« pri .rifavca". U->I
sprejema potnike za haljo tez Parte*Savre po aajaHjib cenae; — voinja aa morja le d do 7 dni: odkod parobrodor redno vsako '»noto. — Za večjo gotovost, da ae potaiki vkrcajo, spremlja jik eden nradaikov
do Mavre. — Govori ia pate Se v vsek jezikih Kdor hoče potovati, aaj se pismeno obrne zaaealjivo aa nas ia sprejel bode brezplzčao najboljla pojssnils.	it« -|»
Mit iriHnčfl Im to&ffio.
^ropiliice JflrtMia'
za zatiruje sadaik ikoiljivtev
prod koleni aa perja, u odpravo prtisasa ia divja soreke iU.
te i sdi Mpct, h|r i |rii2$r kopita
B 10, 15, 60 in 100 litrov te!;e&ae, s pripravo za neianje na ;, petrolej ali breg nje. Zahtevajte podobo tn opis, katere Vam polije
Plim Mayfarth tk Coa
tvorake strajev, spectjalat tvaralea vlaaklb atlekalale la strojev za bkerttdaaje satja. Odlikovaaazaadsee zlatimi la srebrnimi medaljami.
ILL Takaritraaae fttev. TI.
Hmičezmii
__ J_ po KneippovoM sistema
vVH v Kraplni
lastalna slob. In kr. trga Kraplne.
Mtfti d 1 M^I hdmIN
Mpftv N I« Mfl N L ITTmM 1.
Zmerno btapo podnebje, trg ja okrodon od odreatkov itajorakih planin, bogato nadarjen z divnlmi naravnimi krasotami in nudi glodalcu bajna prizore.
V mrzlici so bolnikom m razpolago topla, amrekove In kopaljl z ogljikovo klalino, maaaia, električno zdravijenjenje I.' t d. Sod a j stoji zdravilUCe pod upravo skotenih zdravnikov hydropatov, kateri ao tudi proudlH Knaippovo metodo skoz dalja ftaak v aamam VVAriahotenu. Oskrba ja poceni, stanovanj dovolj. Dioda teli aa jo treba obrniti dtHcopalidke upravo.

uan-javt Itvalnl (tvoji ao n največjih svetovnih razstavah odlikovali z največjimi priznanji.
CELJE, Kolodvoraka ulica štev. 8. n n-n
T
JnžnoSajcrslja kranOnica V Celju
Perilni kambrik batisti in cefiri
v vtlhamkl izbiri po čudovito nizkih conah
Prt
R. Stermecki b Celje
Vzorce na vse strani zastonj. >
aa katero jamčijo okraji:	laaaioa, taHaa|, tanrji pri Mhk, VriMk« n |«p|«ili»
varnost vlog in aa njihov«. po pravili, ilolot-eno ohrestuvanje do neomejene visokosti, ima sedaj hranilnik vlog 4,000.009 R.
Hranilnica poslnje s strankami vsak larak to potoh dopoldne, za druga »pravila pa je urad odprt »»ak ta »b navadnih uradnih urah. Hraaihia vlafa obrestuje |M 4 aMtttt in pripisuje obresti polletno h kapitalu ter plačuje hranilnica paatai iaaat BBBM in ga ne odtegne vlagateljem, teko. <la dobe iste p<)|>olnoina aMl 4 rtitatkl akresti.
Izposojo je pa oal dne 1. januarja leta 1905 na zemljiško varnost pm 4 trt Mri Mfstoftfltsv, občinam in korpomcijani iz as—37	navedenih petih okrajev po 4 to |Ml MMotkn rt>aift
POSOJILNICA V CELJU
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leu 1681 z neomejeno zavezo ustanovljena, Šteje aedaj nad 4100 za-druiuikov, kateri imajo vsega nad 88.000 K vplačanih deleiev ter ima sedaj nad 6 '/j milijona kron hranilnih vlog; in nad
v lastni hiši Narodni dom
Posojilnica nra-dnje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznike.
Hranilni' vloge sprejema od vsakega, ako tndi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41 4° o. posojilnica plačuje
rentnidavek
santa, ne da l)i ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti Ti' !° o iu r/ o obrestovan jn. u «•»—.»7
Odgovorni urednik in izdajatelj I.jodovit Furlani.
I .ustnik: Konzorcij listu .Domovina" Tisk društva .Zvezna tiskarna" v Celju