35. številka Ljubljana, v petek 13. februvarja XVIII. leto, 1885. Izhaja vsak dan >ve*er, izim-i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za a v s t r i j s k u-og er ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na tlom za vso lito 18 gKL za četrt leta JI gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanUo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole trankovati. — Rokopisi M ne vračajo. Uredništvo in up ravni štvo je v Frana Koltnana hiši, ^Gledališka stolna". Upravništvu uaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Pruski Poljaki. Slovan — trpin! Žalostni, a resnični besedi. Nemci, rojeni sovražniki Slovanov, bobnajo pri vsakej priliki in nepriliki na svojo nemško, njim jedino izveličavno „kulturu" in krcajo po prstih slovansko onemoglost, kadar koli mogo. To svedoči nam žalostno stanje pruskih Poljakov, katere bi železni Bismarck na j raj i „v žlici vode utopil". Tužne razmere pojavljajo se nuj temi osamelimi Slovani, kojim grozi velikonemška povodenj s svojim „kulturnim bojom". V vseh ozirih zaostajajo ti bratje Poljaki in čakajo, kdaj jih pogoltne veliko nemško žrelo, ki ni nikdar nasičeno. Kako pojema mej pruskimi Poljaki živelj slovanski, kažo nam statistični pobirki. Glavno mesto Poznanj imelo je I. 1846« le nemški govorečih 8000, le poljski 8300, oboje govorečih pa 23.700 ljudij. L. 1861. pa je bilo pri štetji že dve tretjini Nemcev. Tako nadaljuje Nemštvo v zatiranji Slovanov svoj posel in ruje iz mladine narodnost, kar nam najbolj svedoče šole. Mlademu, nezavednemu zarodu iztrgfl že v prvih ves narodni čut in ga muči z blaženo nemščino, v tem ko materinščina še mesta nema v šoli in pečati se ali celo govoriti v poljščini, jo pruskim Poljakom že od mladega prepovedano. Nemški učitelji, ki niti ne unio poljščine, šopire se po učilnicah, domači učitelji pa ne dobe službe v domovini, ampak pošilja je vlada mej prusko mladino, da gotovo ne mogo koristiti nič svojemu narodu in pospeševati narodnega razvoja. In če je koga sreča doletela, da ostane v svojem domačem okraji, ne misli nihče, da mu je dana svoboda. Niti k literarnim društvom ali drugim takim dobrodelnim namenom ne sme se spuščati profesor, če hoče obdržati svoje mesto. In kako je s katolštvoin, svedoče nam časniki, ki skoro vsak dan prineso kako žalostno novico o zatiranji katolških duhovnikov, svedoči nam izpraznena stolica v Poznanji, svedoči nam Dismarckova brezozirnost. Katolške otroke iz-rejajo v krščanskem nauku protestanski pastorji, katolštvo se zatira, in povzdiguje raji židovstvo, ki ima nrno^o več svobode. Otrok, ki je od svojih roditeljev zmožen le poljskega jezika, učiti se mora nemškemu verouku, dasi ga ne umeje. Kako se LISTEK. Nove knjige, i. Politična in k u 11 u r n a z g o d o v i n a št a-j e r s k i h Slovencev. Spisal in založil Iva n La pajne, meščanske šole ravnatelj in c. kr. okrajni .šolski nadzornik v Krškem (Gurkfeld). Cena vezanemu iztisu 1 gld. 20 kr. V Ljubljani. Natisnil d. Rudolf .Milic 1884. St. 310 v 8". — To je naslov llcnej knjigi, katero je z veliko marljivostjo sestavil in Bpisal g. Ivan Lapajne, ki se od nekdaj odlikuje po izrednej svojej delavnosti in plodovitosti. Knjiga, katero so v rokopisu pregledovali in popravljali gg. Davorin T r s t e n j a k. dr. Kos, e. kr. profesor v Gorici, Slekovec, kaplan pri sv. Lovrenci na Dravskem polji in M. Močnik v Ljubljani, poklonjena je g. Davorinu Trstenjaku, starosti zgo-dovinopiscev slovenskih. Vsebina je naslednja: Predgovor. Uvod. Stari vek Srednji vek. Novi vek. — Zgodovina mest in trgov. Knjiga ta bila je jako potrebna in marsikdo bil je doslej v zadregi, ko bi bil rad posegnil po slovenskej knjigi, a je bil primoran iskati si pouka v uemškej knjigi. Posebno pruski Poljaki ponemčujejo, zadoščaj nam le jeden vzgled: Na Marijanski gimnaziji v Poznanji bilo je 1. 1874. >. Za Gališko pa hi država dala G0°/0. Priznati se mora, da je neobhodno treba, uravnati reke na GaliSkem in da ima država dolžnost pomagati, kakor je to storila za druge dežele. Želeti pa je in pravično bi bilo, da se tudi drugod daje 60 odstotkov, ako so to stori za Gališko. Zato hode HohenwartoV klub glasoval za predlog glede (Jali-Skega, pa zahteval, da se za Štajersko državni donesek poviša od 40 na G0% in s tem odvzame okrajem breme, katero morajo zdaj nositi. Gospod dr. Vošnjak hode v odseku stavil dotični nasvet. Sicer pa se kaže, da vladni predlog, ako se tudi vsprejine v odseku, kar se bo zgodilo, v državnem zboru ne pride več na vrsto, tedaj letos še ne hode zakon. Parlamentarni položaj se j e na bolje obrnil, ker so slovenski poslanci vsled neke izjave v današnji klubovi seji sklenili z desnico glasovati pri pristojbiuskem zakonu. f Gordon. Charlesu Goi'donu, slavljenomu angleškemu junaku je bodalo Sudanca končalo življenje. Uodko-i kedaj je imel kak Evropee tolik upliv, tako čarobno jo bodo pa ljudski učitelji z velikim pridom rabili pri pouku o dotnovinoznanstvu, a tudi drugim razumnikom bode dobro došla, kajti znano je, da prebivalci štajerskih mest in trgov, kakor tudi kmetski posestniki zgodovino svojega rojstnega kraja bore malo poznajo. V Lapajnetovi knjigi pa je z velikim trudom nabranega in pregledno sestavljenega jako veliko in zanimljivoga gradiva, zatorej najtoploje priporočamo vsem narodnjakom, da po svojej moči Širijo to delo mej narodom. Čim več narod čita, čim bolje pozna tužno zgodovino svojo, s tem večo ljubeznijo oklepal bode se mile domovine. Pisava v tej knjigi je lahko umljiva, tisk ličen in cena tudi tako zmerno udarjena, da si vsak razumnik lahko omisli. 11. „Archiv tli r Heimatskunde in „Urkunden umi Regestenbuch I. Heft". Dva jako važna zvezka dovino sta izšla te dni. Gospod njima izvirno zgodovino Kranjske bile listine od 777 do 1 199. leta stine XIII. veka, letošnji zvezek od 1200 do 1253. leta. Obseg slednji Die \Viudische Mark von II. Dami, I. Delt." fur Krain II. Bd. za slovensko zgo-Sumi nadaljuje z V prvi knjigi so ; v drugi bodo lili 88 i) obseza čas „ Are h iva" je na-l*iaiiz Schmni. Die vermndtschaftlichenBeziehungen der Markgrafen umi Grafen von Istrien und Krain zu den Hohen-staufen von Franz Schumi. Dio Mark LTnterkrain seit 1070 von Franz Sehumi. — Min kleiner Dei-trag zur Geschichte der Ttlrkeneinfalle in Krain von Adolf Obreza. — Laudon und das Land Krain von P. v. Iladics. — Beitrage zur innern Geschichte der ZtinftO in Krain von Franz Schumi. - VVindische VVallfahrer am Niederrhein von Arnold Luschin von Ebengreuth — Line glagolitisehe Urkunde des Ar-ebivs i ni Schlosse Auersberg von Franz Scliumi. Deritht Ubcr die Uexenprocesse in Gurkfeld von IV. Schumi. Die Uatschaeber Save-Steinbrtlcke bei der St. Egydenkapelle unter der Feste Klausenstein von Franz Schumi. - Briefe hervorragender Krainer von P. v. Katlics. — Die Ititter von Kolovrat von Franz Schumi. — Topograpl isclie Beitrage von Kr. Schumi. — Nekrologe der Ditter Kduard von Strahl und Josef von Schneid-Treuenlehl von Franz Schumi. Gospod izdajatelj prosi v predgovoru č. gg. duhovne in domoljube za crtice k životopisu prvega našega domačega slikarja Janeza \Volfa, posebno v katerih cerkvah in kapelah se nahajajo freske in slike od njega, ker misli za leto 1865. priobčiti njegov životopis. Obe knjigi sta toplega priporo- ailo na polcivilizovanc narode, kakor Gordon, katerega so ljubili, občudovali, in katerega so se bali. Spolnil jo baš 5 2 let, ko ga je prehitela smrt. Rojen je bil 25. januvarja 1833 v Wohvichu, njegov oče je lul generalni lajtonant. Tudi mladi Gordon bil je odločen /a vojaški st;m ter obiskoval je vojaško akademijo, katero je 1852, leta ostavil kakor po-ročnik. V krimskej vojni postal je nadporočnik. Kot stotnik udeležil se je vojne v Kitaj i, bil pri naskoku Pekinga, ter je ostal v tej deželi le, ko je liil skle-nen mir, da M seznani s taniošnjimi kraji in i»h,-čaji. Potoval je do Hotov-Kalganskega prelaza ob „ Kitajskem ziduJ in v oddaljeno glavno mesto provincije Tiagucn Shensi, kjer poprej še ni bil noben Evropec. Že .803 moral se je bojevati Gordon z nekim „Mahđijem", kitajskim rMahdijem" namreč, učiteljem, kateri je upihal Tai-1'inški as anck. Ta se je tudi izdajal za proroka in je s svojimi fanatičnimi četami bil velik strah mirnemu prebivalstvu, da celo stolica bita je v nevarnosti. Ker kitajska vlada sama ni bila ustajnikom kos poprosila je cesarica Anglijo, da jej pošlje kakega angleškega častnika, ki bode vodil kitajske čete. Gordon, tedaj major, prevzel je vrhovno povoljništvo. Mladi vojskovodja bil je vedno v najhujšem boji In navduševal je vojake. Četudi se je izpostavljal velikim nevarnostim, vcnder ni bil nikdar hudo poškodovati, tako da so Kitajci začeli misliti, da se njega nobena kroglja ne prime To in pa njegova hladnokrvnost imponovala je sovražnikom in prijateljem. Ti so dobili novo zaupanje, oni so se pa preplašili in res je bil ostanek mtrt bolj vsted strahu, ki ga je širilo njegovo ime, kakor pa s silo orožja. Cesarica pokazala je svojo hvaležnost do rešitelja države, obsula ga je s častmi in naslovi, dala kovati posebno veliko kolajno, ter dala mu častno darilo 1O.000 angleških funtov. Gordon se je skušal, kolikor jo moč, umakniti tem odlikovanjem in razdelil je s svojo znano radodarnostjo skoro ves denar, ki ga je dobil mej svoje vojake in vrnil se je v Anglij i skoro ubožnejŠi, nego je bil poprej. Tudi Anglija je priznala zasluge „Ki-tajca" Gordona — katero ime ohranil je do sedaj — in povzdignen je bil v podpolkovnika ter podelili so mu Bath-red., ter imenovali ga za angleškega konzula na Dunavskoj delti. V 1877. letu stopil je z dovoljenjem angleške vlade v službo egiptovskega podkralja. Ta ga je naredil za pašo in generalnega guvernerja vsega Sudana. V kratkem času pridobil si je Gordon zaupanje in spoštovanje domačinrev, zatrl kmalu nevarno listajo snov Ziber paše v Darfuru, pri čemer so bili trije sinovi Ziberjevi ubiti, in se potem ustanovili prijazni odnošaji mej Abisinijo in Egiptom. Podpiran od Gessi in Giegler paše, zatiral je z železno roko trgovino z robi. pa kmalu je previdel, daje ni moč popolnem zatreti. Mnogobrojni beduinski rodovi umaknili so se v puščavo, k njim samim znanim studencem, kamor jih ni bilo moči zasledovati. Trgovino z robovi na debelo je preprečil, a ni mogel zabraniti, da ne bi Beduini od zamorskih rodov pridobivali in pripel javali posamičnih robov, Daljša te žava je bila, kaj začeti z oproščenimi robovi. V njih doim»\ino na stotino milj daleč jih ni bilo moči odpošiljati; da bi si sami osnovali kako eksistenco Sanja in podpore vredni, ker gradivo je velike vrednosti. Posi bno omeniti je člani a o slovenskem romanji na Ri no, o organizaciji romarjev itd. III. Nikola 8ubic Zrinjski. Glasbena tragedija u 3 čina (8 slika). Po drami Teodora Kornera napisao Hugo Badalić. Glasbotvorio 1 van pl. Zaje. Priredjeno po skladatelju za glasovir ujedno s pjevanjem, sa hrvatskim i italijanskim tekstom. Nakladom tvrdke Kočo ude i Nikoli ć u Zagrebu. Ciena 6 for. = 12 maraka. Tiskom (.'. Albrechta u Zagrebu. — Pod tem naslovom izdala je podjetna firma Kočonda i Nikolić slavnega Z ijca 4 0 3. skladbo, opero Zrinjski, katero naj bi si omislil vsak naših razumnikov, ki se z muziko peča. Nemške opere so često videti po naših salonih, slovanske pa so, ne samo po salonih, temveč celo pri pevskih društvih bele vrane, zategadelj je skrajni čas, da sežemo po plodovih, ki nam jih ponuja slovanski glasbeni vrt. Opera „Zrinjski" broji 156 strani j, ima juko lep tisk in elegantno obliko, da je vsebina izborna, izvorna, da veje v njej slovanski duh, temu nam jo porok slavnega skladatelja ime. Glede skladbe same priobčimo pri priliki ko- j renito oceno izpo l j ere.-a /nnega strokovnjaka. I ni bilo misliti, kajti postali bi bili kmalu plen okrog i se klatečih Arabov. Nič druaega ni ostajalo, kakor ! dati jih trgovcem in domačincem, kateri so obljubili, ; da bodo ž njimi lepo ravnali. Kjer je G o nI.m dobil : v pest trgovce z robi, kaznoval jih je ostro in pri-! silil jih ostaviti Sudan. Ker pa je obupal, da bi n - -ova prizadevanja imela vspeh, odpovedal se je l^sv» p tvojemu mestu. Mir [uis <>!' Hipon, ki je tedaj bil imenovan podkraljem indijskim, ponudil ' mu je mesto tajnika, kater« je tudi prevzel. Pa je k vendar kmalu pustil to mesto in zopet stopil v vojaško službo. Ko je malo časa bil poveljnik na St. . Blavriciji, postal je generalni major in bil poklican ; na Angleško Na povelje vlade šel se je 1882. I. v Kaplandijo, a ker se ni tamošnje postopanje vlade I zlasti nasproti Basuta deželi ujemalo z njegovo j vestjo, odpovedal se je kmalu svoji novi službi; on so namreč ni mogel ničesar poprijeti, kar se ni Strinjalo z njegovo voljo. V začetku lanskega leta J < skušal ga je pridobiti kralj Leopold, da bi v inte j resu Belgije odšel na Kongo. Ko so se še vršile te ! j obravnave bili sta vojski Hicks in Baeker paše od j Mahđija skoro popolnem uničeni in ves Sudan bil j je po konci. .Teden mož je 86 bil, ki bi morda mo- ; j gel biti kos temu gibanju in ta je bil Gordon. Spre j ; mljevan samo od polkovnika Stevvarta podal se je v • Kartuni, kamor je prišel 19. f-bruvarja lanskega j leta. Kakor je znano, so polkovnika Stewarta že : i lani ubili Arabi. General Gordon bil je srednje velikosti, steg : nen in jako gibčen: njegov obr«z in njegovo olma- i sanje kazalo je nekaj mladostnega. Bil je miren, ! ponižen in prijazen. Bil je jako usmiljen pa tudi ostor in neprizanesljiv, poleg tega pa jak i pobožen, ter je rad čital pobožne knjige. Njegova pobožnost ni bila hinavska, ampak je izvirala iz pravega prepričanja. Ce tudi ni bil posebno premožen, bil je vendar jako radodaren. Maral ni, da bi ga slavili in častili. Če tudi je bil Gordon angleški generalni major in dobival kot tak p polno plačo, bil je ob jed nem tudi egiptovski general in le v zadnjej tej lastnosti odrinil je v Knrtum, kjer je Sudanca nož prerezal nit njegovega življenja. Politični razgled. X > t r a It j o <1 e 1 e« V L j ubij a n i 1 3. februvarja. V «lrž»vuein zbora se danes nadaljuje debata o prist »jbinski noveli. Do glasovanja pa najbrž še ne bode prišlo. Ker sta se za novelo dala še samo dva poslanca upisati, bodo danes govorili ve- ! činoma levičarji proti noveli in zagovarjali jo ml- j nistri. Potem bode državni zbor odložil svoje zho- i rovanje do 19. t m. in ta čas bodo se pa že po- j ravnala nasprotja na desnici z obljubami, kijih bode j dala vlada posamičnim frakcijam. Cc»s?il deželni odbor sklenil je v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru predlagati, da se raztegne neobligatni pouk v dru jem deželnem jeziku tudi na ljudske šole, ki imajo manj kakor štiri razrede. Reformi o^ertU gospodske zbornice nasprotuje hrvatsko-og Tska pogodba. Kakor „Pozor" trdi, ogerski držav u zbor nema prava reforniovati skupne gospodske zbornice, temveč le ogersko. Ogersko-hrvatska pogo Iba jasno določuje, kako naj bode Hrvatska zastopana v zbornici, namreč po treh poslancih, katere voli hrvatski sabor; le izjemoma dovoljuje pogodba, da oni magnati hrvatski in dostojanstveniki, kateri so do 1848. leta bili člani zbornice, ostanejo v njej še tako dolgo, dokler se ne preorganizuje. Zdaj. ko so zbornica reformnje. znube ti dostojanstveniki to pravico in podeliti jim jo ne more noben sklep državnega zbora, ampak le po-polnenje pogodbe. Ako se drugače postopa, se le ruši pogodba in dolžnost hrvatskih državnih poslan cev je, zagovarjati više omenjeno stališče, ali se pa ne udeleževati posvetovanj o reformi gospodske zbornice. — V zbornici poslancev se nadaljuje debata o reformi gospodske zbornice. Opozicijski poslanci so že predlagali razne promembe vladne predlogo. Poslanec. Herman je pa stavil predlog, da se odpravi gospodska zbornica. Vnaiiji* države. V aug .]■- -h i oni ministerstvu so se zvršile poslednje dni neke promembe. Na mesto lorda Car-lingforda je Karo! Archibald imenovan lordnim tajnim čuvajem pečata, m. John Shau-Lefevre je pa imenovan generalnim načelnikom pošt. Na r aueoek »-Uit «Jsk m bojišči ni nič druzega novega, kakor da je general Briere imel majhen boj s Kitajci in jih napodil proti Thansiji. Dva Francoza sta mrtva, o ranjenih. Pri rešenji t»al|itovs vprašanja je vse- lej angleška okupacija napravljala težave. Kontinentalne velevlasti so hotele vedeti, kdaj angleške čete ost.ivi.pt Egipet, kajti dokler so angleške čete tam, je vedno nevarnost, da si Anglija prisvoji Nil- sko dolino. Gladstone je sicer vedno zagotovljal, da Anglija ne misli na nikako aneksijo, in tudi ni nikakva povoda dvojiti o iskrenosti njegovih obljub. A drugo vprašanje je, kako dolgo ostane še Gl.d-stnne na krmilu. Njegov naslednik pa utegne biti jako vneti za prisvojenje. Na vsa vprašanja o tej stvari je angleška vlada nfdoločno odgovarjala, da ttnafeiki vojaki tedaj ostavijo Egipet, kadar bodo losti to dopuščale. Sedaj, ko je pal Kartom in M! jo bati nemirov mej arabskim prebivalstvom v Ejni tu samem, je angleška okupacija v Nilskej dolini še potrebnejša postala. Obrok, kdaj da angleški vojaki ostavijo Egipet, se je zopet odmaknil. Kazen tega se je pa vedno bolj bati, da pade sedanja angleška vlada. Nevspehe v Sudanu, smrt Gordonovo bodo konservativci v parlamentu in pri prihodnjih volitvah porabili proti liberalnej vladi. Ker je Italija zasela nekatere egiptske kraje, navstalo je tudi vprašanje, kdaj da italijanske čete ostavijo Egipet. < Muipacija Egipta bode tedaj še dolgo napravljala skrbi diplomatom. Evropske centralne vlasti it .1 i laiislt <\f ekspediciji ne bodo ugovarjale, kakor se poroča iz Berolina. — Iz Rima prihaja vest. da je Anglija prijazno se odrekla, da bi se italijanske čete pridružile sudanskoj ekspediciji, kajti ona hoče sama zatreti ustajo. Da ta odpoved Italijanom ni baš po volji, je lahko razumljivo, ko so že premišljevali, kako nagrado dobe za svojo pomoč. Tolažijo se s tem, da vojne v Sudanu še ne bode tako hitro konec, fi jih bode še Anglija potrebovala, ko bode našla večje težave, nego jih pričakuje. Zato pa Italija ne odneha od svojih vojnih priprav, ravnokar <> iposlala je še drugo ekspedicijo v Afriko, če tudi ne tako silno, kakor se je napovedovalo, in kmalu pojde še tretja. Sir Gerald Graham imenovan je glavnim poveljnikom •iKlAiivke ekspedicije, general Greaues načelnikom generalnega štaba. — Kakor se je pokazalo, je bil Mahdi zase pridobil skoro vse one osobe, v katere je Gordon imel zaupanje. Jeden paša je odpeljal velik del Kartum ske garnizije proti Otnilurmanu, češ, da se je od tam bati Mahdijevega napada. Ko so odšli ti vojaki, |e Faragh ustajnikom odprl vrata. TJzrok temu, da so se Gordonu izneve-ii11 častniki, je dvomljiv izid bojev pri Abuklei in Guhatu zaradi premalega števila angleških čet. Po Sudanu se je namreč začelo razširjati poročilo, tla so Angleži bili tepeni v onih bojih. Vsled tega je pa pri Sudancih izginil strah pred angleško silo. Govori se. d i hode Mahdi izdal neko proklamacijo na mohainodanski svet, v katerej se bode proglasil boriteljem za pravo vero. Ker so pa mej tem časom Angleži otepli njegove čete, se bode morda premislil. Dopisi. H vemtv po i BlooU a mi 12. februvarja. [Izv. dop.] Gospod urednik! Dva groša stavim, da od tu še nikdar neste dobili dopisa — jaz bom torej na laž postavil prislovico: „Es gibt nichts Neues unter der Sonne". Poročati Vam imam o silno tra-gičnej dogodki. Čujte torej ! Davi sem se odpeljal na poštnem vozu od doma proti helej Ljubljani, —■ vesel in v srečnej nadi, da se bodem, preduo mine 24 ur, veselo sukal na vesele j svatovščini — toda, kdo ve, kaj ga na potu čaka! Od Blok dalje vozeč, se, dospeli smo — namreč jaz, sopotnik z Kažnjivim imenom Molčin, poštni hlapec in nek orjak, ki je imel nalog, na nevarnih mestih obvarovati našo ladij o, — pardoul — poštni voz prekucij in neprijetnih položajev! Dospeli smo torej v kraje, po katerih smo so tako prijetno zibali, da smo si prizadevali na vso moč, ne zadremati, da bi le prav živo občutili slast zibanja. Naš orjak-spremljevaleč bil je popolnem kos svojej nalogi — obesil se je sedaj na desnoj, sedaj na levej strani na voz, ali se uprl vanj, da bi mu obvaroval ravnotežje. Ko bi bil on še toliko spreten, da bi bil sproti spravljal kupe kamenja s pota in zadelaval široko zijajoče špranje in poke v cesti, — dobro hi bilo, in on bi si bil zadobil zaslug, pa kaj se hoče, jeden človek nema sto rok in naravna posledica tega je bila, da se je danes ob C. uri zjutraj prekucnila ali po strani ulegla na kraj ceste Rakovska pošta! To je bil lom! Utrli sta se dve šipi, potlačil se je vogel voza, jaz pa sem tako smešno pal na ubogog i Molčina, da sem ga s kolenom na prazni Jelodec sunil, svoj klobuk pomečkal, da je sedaj uzor krasnega „polyedraa, svojo levo roko pohabil si, svoj nos pritisnil na Molčinovo čelo, svojo nogo si zvil in že skoro domišljal si, da li znam še „gre-vengo'* moliti. Rešilna roka odpre vratica voza, ki so bila se ve da na vrhu voza vsled spremenjenega položaja, — jaz se skobacam na dan in ozirajoč se proti nebu, hvaležen za rešitev iz smrtne nevarnosti sedem na obcestni kamen (kanton), izvlečem papir in svinčnik, ter Vam pišem te žalostne vrstice. Po naključji navzočni vozniki pribite na pomoč in ugi-bljejo po uzroku tega pretresujočega padca, ubogi Molčin pa zri ih uje v vozu in kliče na pomoč. Korenjaki krepko poprimejo in v hipu stal je voz zopet po konci. Sedaj ga ogledujejo in ugibljejo, kaj bi bil uzrok te „katastrofe". Poštni voznik skesano kolno samega sebe, govoreč: „Prav po neumnosti sem zvrnil!" Nek dovtipnež pa ga tolažljivo zavrne: .,1'a ne po svojej!1 (Kaj menite, fcegavo neumnost je menil?) Nekateri godrnjajo: To so župani, to je cestni odbor, ki ceste tako lepo ureja. Jaz pa, {gospod urednik, vam rečem: Vsled mraza se vse stvari krčijo, torej tudi cesta in cestno blato in sneg in snežna skril, vsled tega se napravljajo jame in poke in špranje v cesti, da se vozovi prevračajo, župani in cestni odborniki so tu nedolžni, nič n a p a č ne g a neso storili! Vsa krivda zadene le Bloško poštarico, ker ni odredila dveh ali štirih orjakov v spremstvo poštnemu vozu. Tako je. V prste me zebe in poštni hlapec me sili v voz — toraj punetum ! Plesati ne bom mogel drevi! Šepa vec. Domačo stvari. — („Svetična beseda"), katero so priredili sinoči gojenci A 1 o j z i j e v išč a na čast novemu knezoškofu, prevzvišeneniu gospodu dr. Jakobu Misiji, izvršila seje vrlo dobro. Dvorana je bila napolnena z odličnim občinstvom. Razven prenulosti-vega knezoškofa, ki se je pripeljal točno ob napo-vedanej uri, bili so navzočni naslednji dostojanstveniki: deželni predsednik baron W in kler, vladu svetnik grof Chorinskv, deželni šolski nadzornik S mole j, cesarski svetnik Murni k, podžupan Ljubljanski Vaso Petričič, mnogo častite duhovščine Ljubljanske in z dežele, razni zast >pniki uči-teljstva na srednjih šolah in drugi posamieniki. — Beseda se je pričela takoj po prihodu prevzvišenega gosta, točno ob 7. uri. Prve tri točke vsporeda vršile so se zaporedoma, po jako kratkih odmorih. Pelo se je v obče dobro in precizno, zbori so bili skladnoglasno ubrani, le tu in tam bilo bi želeti močnejšega tenorja. „Pozdrav" prevzvišenemu knezoškofu in vsemu občinstvu govoril je Alojznik VIII. razreda Ivan Oš tir z jasnim, simpatičnim glasom, da bi ga bili radi še dlje časa poslušali. Na to se je predstavljal „Skriti biser", drama s petjem v dveh dejanjih. Ta igra, spisana angleški po kardinalu Wisemanu, predočuje nam življenje sv. Alek- ' sija; izbrala se je bila — kakor je rekel govornik v „Pozdravu" nalašč za ta večer, da se vzbude spomini prevzvišenemu knezoškofu na blaženi čas nje- I govega bivanja v Rimu, kjer je bil dovršil svoje svečeniske študije. Igro so poslovenili Alojzniki; presajena je, v pravem pomenu besede, na domača tla ter prepletena tu in tam s citati iz — Gregorčičevih pesnij ; zlasti nam so milo na uho zvenele po- j meniji ve, v Boga zaupajoče besede iz prekrasno pesni: „Človeka nikar", in prepričali smo se, da se strinjajo po polnem z značajem katoliško-cerkvene igre, kakor sploh z vsem krščanskim mišljenjem. "Vcnderseje pri poslovenjevauji te igre tu in tam uri-nila kaka predomača beseda; jako nemilo n. pr. nas je dirnol izraz: ,kakor svinja z mehom4, kar bi se — z ozirom na kraj, predmet in na vzvišenega gosta — pač smelo opustiti. — Igralo se je izborno, točno in ulogam primerno, zlasti komični prizori izzvali so pohvalno priznanje in odobravanje. Izmej posamienikih igralcev nam je z odliko omeniti Bi-bula (Fran Birek), Karma (Vid Hribar), kateri se je zlasti na konci igre izkazal izvrstnega tolmača verskega prepričanja in pa G an i j a (Ivan T o p o r i š), ki nam je predstavljal beraško brezbrižnost z jovi-jolnim humorjem. Častno je rešil tudi Aleksij (Gregorij Pečijak) svojo glavno ulogo, predočujoč nam ponižnega, sam sebe zatajujočega kristjana, o kakoršnih nam poročajo sv. legenda iz prve dobe krščanstva. Istotako so tudi vsi ostali predstavljale! zadostili terjatvam prevzetih ulog in vodstvo Aloj-zijevišča sme biti zadovoljno z ugodnim vspehom te „svetične besede". — („Špehovka"), katero so včeraj pripravili Ljubljanske čitalnice pevci, kljubu izredno zani mivemu sporedu ni privabila toliko občinstva, kakor smo pričakovali, čemur je menda uzrok nekaj obilica predpustnih veselic, nekaj pa previsoka ustop-nina. Spored izvajal se je izrstno. Prva točka bila je opera ,,Kralj Vondra XX\T.U, katera bi sama ob sebi zadostovala za jeden večer, zlasti ako se tako vrlo predstavlja in poje, kakor včeraj in so uloge v rokah tako spretnih močij, kakor so gg. No str o-padre, Pelanozzi, Stamcaroni, Pfibilini, I Harpuzzi in Secuhi Piccoli, ki p leg krepkega j petja tudi skrbe za veselost in smeh. Isto tako dobro ' in z obilim humorjem pele in izvrševale so se ostale i točke: Enrico Caravaccio : Veliki koncert za violon, ! v katerem je nastopil svetovno znani umetnik i Z. Dirildudldaj. teg nar: Naš mešani zbor in ! Jurček Seflenčkov: rPustni potpouri", pri katerih i sta klavir-orkester zviševala gg. vitez Ohm-Ja-j nušovski in Majer. Občinstvo bilo je jako za-j dovoljno, kajti imelo je poleg glasbenega užitka i najlepšo predpnatno zabavo. Po precej pozno dovršenem glasbenem sporedu pričela se je loterija, pri katciej je vsakdo kaj dobil, če ne druzega, pa malo piščalko, po loteriji pa je pričel ples, ki je, rekli bi, kakor je že oficijalno, trajal do ranega jutra, j „Špehovka" naših pevcev se je dobro obnesla in j zagotovljeno jej je odlično mesto mej predpustnimi ! veselicami. Venrier bi uit nasvetovali. da se prekrsti i j ter v bodoče imenuje: „Oevirkovica", pod katerim t imenom je narod pozna skoro po vsem Gorenjskem. — (Močvirski odbor) bode v ponedeljek j 10. t. m. volil prvomestnika. Naj bi preteklost bila ! v pouk taistim, ki so se pri prejšnji volitvi dali ! pregovoriti, da so glas oddali proti svojemu prepri-. čanju, proti svojemu interesu. j — (Pre meni ha posestva.) Graščino Rib- i niško prodali so dosedanji solastniki: dediči po po-j kojnem Josipu EUlrioŽl Gozde kupil je za 200.000 gl. i knez Auersperg, grad, travnike in njive pa g. dr. j Teodor Rudež, c. kr. notar v I jubljani za 80.000 gl. — (Licenci ranje žreb cev) bode 26. t. m. v Cmureku, 27. t. m. v Celji. 28. v Sevnici, 2. marca v Marnbregu, 3. marca v Mariboru in Ptuji, 4. marca v Lipniei. — (Razpisana) je služba deželskega okrajnega živinozdravnika v Slovenjem Gradci. Letna plača 600 gld. Prošnje do konca t. m na deželni odbor štajerski. Kazite vesti, * (Pust in papeži.) Obče je znano, da izvirajo vse prodpustne veselice in maskaradc iz davnih paganskih časov. Gotovo pa vsakdo ne ve, da "se je rimsko-katoliško poglavarstvo v starih časih z vsemi možnimi silami in sredstvi borilo proti maska rudam in proti v krščanstvo utihotap-ljenemu svetniku — Kurentu. Tako izdal je papež. Pavel 11. I5'i0 leta takozvani bando", v katerem prepoveduje se našemiti kot papež, škof itd. Prestopniki plačevali so po 60 cekinov v papeževo blagajno in vrhu tega so jim jemali na javnih trgih in ulicah konje ali vozove, kadar so našemljeni jezdili ali se vozili iri5(k 1. spremenili so to globo celo v smrtno kazen, katera je imela svojo pra no moč do 15G0. leta. Strogi papež S kst V. pustil je v predpu-tnem času po raznih javnih Rimskih trgih postaviti vislice, da so nanje obešali vse one, ki so j se drznili motiti javni mir ali žaliti kakega papeževega uradnika. Sikst VI. prepovedal je gospicam pohajkovati v pustnem času mej občinstvom. Kadar so katero zasačili mej maskami, naložili so jej kar coram puhlico '20 do 50 batin. * (Abdul Kerim paša. |) Generalisirnus s početka zadnje turško-ruske vojne, Abdul Kerim paša, umrl je 71 let star v Metellnu na otoku Rodu v prognanstvu. Pokojnik porojen 1811. lota v Cir-hattu v današnji vzhodu ji Rumeliji, vojeval se je že leta 1828 in 18.'9 proti Rusom ter postal kmalu potem bimbaši (major) Sultan Mahmud 11 poslal ga je z drugimi častniki v vojno šolo na Dunaj. V krimske] vojski (1853 — 185G) bil je ran j ki že mušir (generalni poveljnik), potem zapored načelnik raznim vojem in si je pori vojnim ministrom Hussein Avui-jem stekel precejšnje zasluge za urejenje turškega vojaštva. 1873. ieta predsedoval je komisiji za iz-pelovanje navodila, tikajočega se raznih orožij. Po- j sloval je tudi kratek čas kot vojni minister. Vojno s Srbijo končal je umrši kot serdar ekrem (višji poveljnik). A kot generalisimus v zadnjej Dunavskoj vojni z Rusi naredil je fiasko: utrnila se je in ugasnila zvezda njegove dotedanje sreče. Nehvaležna Turčija odvzela mu je radi tega 25. julija 1877 višje vojaško dostojanstvo in ga zapodila v prognanstvo, od koder se je sedaj preselil v jeden, — v naročaj proroka Mohameda. Ranjki turški vojskovodja bil je lastnik raznih redov in tudi posestnik častne sable, katero so mu poklonili turkomili madjarski dijaki. * (Nesreča na železnici.) Po ogerskej železničnej progi 0. t. m. dopoludne iz Raaba vozeči osobni vlak trčil je zvunaj postaje Lebenv St. Miklos z vso silo v zadnji voz tovornega vlaka, ki se je, ker se je veriga utrgala, ustavil. Stroj osob-nega vlaka udri se je popolnem v voz ter v njem obtičal, kakor v kakem oklepu. Več voz se je po-drobilo. Vodja je teško, dva železnična služabnika pa sta lahko ranjena Potniki prestali so vel ko strahu, obilo jih je ranjenih. * (Zloglasnega krvave a zaprli.) V Frankobrodu ob Menu so te dni zaprli krvavea Kuttman-a, ker je nn sumu, da se je udeležil ura ra policijskega sovetnika dr. Rumpfa. Kuttman bil je pred nekoliko meseci zaradi raiširjeian a znanih Stellmacherjevih plakatov v Bmrgdorra v Švici sod« nijsko kaznovan ter potem iz Švice iztiran. * (Ne išči neveste na ponarejeno hra-n i 1 n ič n o k n j i ž i c o.) Bivši izvošček Ferdinand Poi-simrer dogovoril se je z mesarjem K. na Danaji, da prevzame njegovo cvetočo obrt za H).000 gld. Poi-singer se po dovršenej kupnej pogodbi sicer izgovarja, da nema ravno gotovega denarja, da pa ima po svojem ranjkem očetu podedovana branilnično knjižico, na katero je uloženih 28.000 gld. Kupec izroči torej mesarju za varščino knjižico toda s pogojem, da pred pol letom ne sme pO denar v hranilnico. A zvedavi mesar vajen goveji živini na zobe gledati, hoče se tudi o starosti in istinitosti v knjižici upisane velike vsote prepričati ter jo krene skrivaj k hranilnici. V svoje naj v-ve čudo pa tukaj izve, da je knjižica od 2 na 28.000 gld ponarejena. Ponarejaiec ni bil nihče drugi kot podjetnik Ferdinand Poisinger sam. Mislil si je pa zločin- e takole : Mlad sem, še le 22 let star in brdek mladenič, torej lahko sedaj v veselem predpustu ali vsaj v pol I leta priž.enim z nevesto tudi precejšnjo doto. s katere jednim delom lahko plačani mesarju K. kupnino in branilnično knjižico zopet uničim Tako se je opravičeval pri Dunajskej policiji, katera ga je prijela in zaprla. A policija tudi o pustnem času ne dopuiča tac.ih burk in šal, ter ni hotela čakati, da bi zakonoželjni mladenič dobil bogato in brdko nevesto, marveč ga je izročila rioželnoj soduiji, kjer bo imel časa dovolj, premišljevati, da ponarejanje hranilnih knjižic ni pustna šala in da ni varno iskati bogate neveste na ponarejeno hranilno knjižico. * (Nečlovešk sin.) Iz Vdiosberenvja v Vesprimskem komitatu se poroča o groznem očeto-motu. Graščak Ilerczeg stanoval je vkupe s svojim sinom Ivanom in njegovo soprogo do sedaj v lepej slogi. Ko je pa letošnji predpust očetu, dolgoletnemu udovcu zopet prišla želja po zakonu in je trdno sklenil, se zopet oženiti, naselil se je v hiš > nemir in prepir. Zli duh dihne sinu grozno misel v glavo, očeta spraviti s sveta. Lastni sin napale očeta in ga pobija z ostro sekiro s smrtjo žugajoč svojej soprogi, katera je prihitela očetu na pomoč. Nesrečni oče, močan velikan, bori se z vso silo, a zdihne naposled ves krvaveč: ,Le umori me, a ti boš moral potem tudi umreti!" —,,Ljubi oče, tako mora biti," odvrne nečloveški sin roditelju ter maha nadalje s s«'kiro po onem, ki mu je dal življenje in vse svoje premoženje. Prejemi! 83 smrtnih udarcev, umrl je nesrečni graščak. Sedaj naloži zverski sin s pomočjo svoje soproge mrtveca na vo/, ga pelje v vinograd ter ondu odloži in zagrebe. A ob-lastvo zvedelo je kmalu zlodejstvo in zaprlo zakonsko dvojico. Morilec priznal je takoj svoj zločin in skušal izgovarjati svojo zaprto soprogo, rekoč, da je očetomora čisto nedolžna. * (Čudne nemške šolske razmere.) V Odersbachu na Hesenskem došli so nedavno o jako budem mrazu ocroci v nezakurjeno Solo. Nekaj časa preuašda je mladina silen mraz v mr/.lej šolskej sobani, a potem pobegnila učitelju iz šole domov v tople izbe. Učitelj je pa na potu nekatere begune ujel ter jih prisilil, da so šli ž njim v gozd nabirat suhljadi in drv, ker je tri sežnje drv, katere mu je navozila občina, mej dolgo in hudo zimo sani za-se pokuril. Na Hesenskem gotov > nemajo tolt lju lomilih nemških „šulferajnov", nego mi Slovenci, ker inače bi ti kaj poskrbeli za kri svoje krvi. * (Radoveden natakar.) V veselem letošnjem predpustu napravil je tudi laški kralj v Koirmalu dvorno plesno veselico ter k njej povabil obilo odličnih dostojanstvenikov in plemenita^ev. Ko je že ustopila kraljeva dvojica v veliko plesno dvorano, zapazi dvorni uradnik v kotu mladega ino-.a ne ravno dvorski oblečenega. Naglo stopi k njemu in ga vpraša po ustopnici. Tuji gospod se izgovarja, tla jo je že spodaj na stopnjicah pokazal ter steče, ko bi trenil, iz velike dvorane po stopnjicah navzdol in od tod pod — milo nebo. Uradnik, sluge in občinstvo pa drve za njim, ga ulove in tirajo k policiji. Tu zvedo, da je nepovabljeni gost natakar v hotelu „Bristol", da je iz gole radovednosti, kakšna je dvorna plesna veselica, ukral v hotelu nekemu knezu, ki se je ondu nastanil, ustopnico in da je hotel skrivaj opazovati dvorno zabavo. — Natakarja gotovo ni znana prislovica: „Quod lice t J o vi, n on licetbov i". * (Podrta palača.) Kakor s^ iz Rima v Benedkc 7. t. m. brzojavlja, podrla se je v Tri-rignu palača Sassano, ubila štiri gospe, obilo drugih osob pa teško ranila. * (Gledališče pogorelo.) Iz Londona se 7. t. m. brzojavlja: Gledališče v Ekseter-u glavnem mestu angleške grofije Devon, je danes zjutraj do tal pogorelo. Pri požaru se ni nihče ponesrečil. ZuuoMljivo zdravilno Mre«lMtvo. Osobe, ki bolehajo za želodčevim katarom in krčem, se hitro ozdravijo s pristnim „ Moli-o vi m S ei dl i tz-praškom u. Skatljiea stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni ziilo?niU, na Danaji, Tinh-liiuben u. V lekarnah po deželi zahtevaj se isreono M.»ll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom 11 (U-l) Meteorologično poroči lo. — Čas opazovanja Stanje b.o ouietra v min. Teui-pemtura Vetrovi Xebo Mokrimi v u. in. — 41 2 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 7.'IN'55tnn.. 138 lou.nt. 740 50:nm. — Iti1 G -f 11 2 V — H C si. \zh. Sl. 8VZ. 91. SVZ. obl. (L jas. oll. 0 00 mm. Srednja temperatura 0 on, m 04 naii noruialnui. XD^ar^.a.jska borza dno li. februvarja t. 1. Izvirno telcgraiicuo poručilo.) Papirna renta.......... 83 p-Id. Srebrna renta.......... H4 „ Zlata renta........... IM » 5° 0 uiurcua r«»nta......... 1*9 „ Akcije narodne banke....... 8'>5 m Kreditno akcije......... «')03 „ London.....■...... 1-3 Napol............ 9 G kr cekini.......... 5 Nemške muke ....... 60 4°/0 državne srećke iz 1 18"4 '250 gld 127 Državna srečke \/. 1 1861 loo gld. ni 4u,0 Hvstr zlata rentu, davka prosta . 106 Odrska zlata renta 6u/0...... — , 4°/o...... 98 , papirna renta 5°/0 . . . 94 5e,0 štajerske zemljišč odvez olili^r 104 Donava reg srečke 6*/, . , 100 gld 118 Zvin'j obč aVStr l'/Vu zlati zast Ihti 122 Prior oblig Elizahctine zapad železnica 112 Pnor oblig Ferdinandove sev. železni e |Ufi Kreditne srećke ... 100 gld 1.8 Rudolfove srećke .... 10 „ 19 Akcije anglo-avgtr banke 120 „ 0'7 Trannu\vay-društ velj 170 ^1<1 a v. . 214 80 kr. V, , 05 , n 50 „ W n "Vi n 80 „ 35 60 50 10 75 60 60 50 30 Zahvala. Vsem sorodnikom, prijatelj«m in znancem, ki so spremili našega pokojnega, i't» I« r st, reg a očeta 1 LORENCA 2ARNIKA s.idujemu počitku, izrekamo tem poti in prisre kvalo. V Dobu, v ld. dao februvarja I88i. Ostali žalujoči. St. 240.3. Razglas. (87—1) Opiraje se na §. 34 provizoričnega občinskega reda za mesto Ljubljana, magistrat javno naznanja, da so imeniki volileev za dopolnilno volitev mestnega zastopa, ki se ima letos vršili, oil dne IO. IV-l»r livarja «!«» vštetega rtu** S. marca t. 1. v magistratnem ekspeditu razpoloženi za splošno pregledovanje. Ugovori zoper te imenike, bodi si, da je vanje vpisan kdo za volitev neopravičen, ali da je izpuščen kdo, ki ima volilno pravico, ali pa da kdo ni v pravem razredu vpisan — morajo uložiti se najpozneje do zadnjega gori določenega dne, t. j. do 8. marca t. 1. Ta razglas se kišnim posestnikom, da svoje za volitev opravičene stranke nanj opomnijo, na znanje daje. Mestni magistrat t Ljiljani, v 10. dan februvarja 1885. Za župana: Von čina. i«f.'»t^=j'r«^sna^^—_ Št. 947. Mejnaroto linija. Ii Trsta, v lovi-Jork unnasi. \'el ki prvorasredni parniki te linije vozijo redao v Novi Jork in vspn-jemajo blago in putnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Te-j.tcri.ia", odhod okolu 15. dne marca I88fi. Kajuta za potniki 200 gold. — Vmesni krov **<► _oičk(> mi »iioccnr obroke |io eSuiiu XXXI. zakonu x lotu iss:t: pn nekoliko pridnem delovanji /n-»luiljo Isdako ud lOO tlo :soo goldinar; ev ■nt m*- - < Ponudbe, v katerih mora biti povedano, s čiin se dotićnik sedaj peča, na (62—6; Hauptsiadtisclie VVechselstuben- Gesellschafl v BUDAPESTI. odginarja se samo na nemška pisma. Razglas. .88—1) Zl novo stavbo deželnega muzeja „Rudolfinum" se imajo izvršiti potrebna sklenarska in pleskarska (k a. Ta dela se bodo oddala v izvršitev po skupi-nab imenovanih obitov proti plačilu dotičuega dovršenega dela na podlagi jednotnih cen. Zarad oddaje tega dela se razpisuje pismena ponudna obravnava do 2. marca opoludne 1885. To obrtih razvrsteno delo je proračunjeno in sicer: sklenarsko delo na..... 1885 gld. 50 kr. in pleskarsko delo na . . . . 1719 „ 88 „ Dotični atavbinski poizvedki, namreč splošni in posebni pogoji, proračuni in osnutki, kolikor jih je na razpolaganje, so na razgled v pisarni deželnega Stavbinskega urada v Ljubljani, v Gospodski ulici v dvorskem poslopji h. št. 2 od 9. do 12. ure dopolnilne in od 3. do 5. ure popoludne, kjer se morejo tudi prepisati. Ponudniki naj ulože svoje ponudbe vsaj do 2. marca 1885. leta do 12. ure opoludne pri ulož-nem zapisniku deželnega odbora kranjskega. Ponudbe morajo biti na kolek za 50 kr. pisane in zapečatene in z napisom na zavitku: »Ponudbe za........dela stavbe deželnega muzeja Budolfinum v Ljubljani". Vsaki ponudbi se ima priložiti 10 °/o na jamčevina zgoraj navedenih cen, bodi si v gotovini ali v branilničnib knjižicah kranjske hranilnice ali v avstrijskih državnik dolžnih pismih po sedanji tržni ceni (kurzu), ako ta ne presega imenske vrednosti. Vsak ponudnik mora v ponudbi izreči, da pozna vse navedene spise ponudbenega dela, ter da se stavljenim pogojeni pravokrepno podvrže. Stvari za steklarska ali pleskarska dela, t. j. okna, vrata itd., naj si podvzetniki v dotičnih mizarskih, oziroma ključarskih dolalnicah, koje jim bode naznanil deželni stavbinski urad, osobno dobro ogledajo ter morajo v svoji ponudbi potrditi, da so stavbo na mestu ogledali in da poznajo tudi navedene reči. — Ponudbam za sklenarska dela naj se prilože, oziroma deželnemu stavbinskeniu uradu oddajo primerno veliki Obrazci sklenarskega blaga za različne debelosti in raznovrstnosti steklenega dela, obrazcem je dodati dotična zaporedna številka proračuna. Ponudniki naj s številkami in besedami zapišejo ponudjeno ceno in koliko odstotkov odjenjujo od jednotnih družbenih cen ter naj ponudbo lastno ročno podpišejo s krstnim in rodbinskim imenom in naj pristavijo temu podpisu kraj, dan, bivališče in svoj stan. Deželni odbor si pridržuje pravico, izmej ponudnikov po svoji razbornosti izbrati si podjetnika, brez ozira na to, koliko odstotkov kdo odjenja, po okolščinah pa tudi razpisati novo pomnlno obravnavo. Oziralo se bode le na pismene v razpisni dobi uložene ponudbe. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 9. februvarja 1885. Akviziter so VBprejtne takoj pod jako ugodnimi pogoji za neko ER-varovalnioo. Pismeni ponudbe pod chiflVo O naj se oddajo Upravniltvu „Slov. Naroda" do konca tega meseca. (81—2> Prava marzeilsta oalerta je najgotOVbjSe, najhitrejše in najcenejše sredstvo za ri-■ u nje in sboljianje lin« in jamči se za najbolj*! v»j>t'li; dobiva bo pri (iiO—10) A. IIAItTiHA,\i\T-u, IKava po ceni! V. SAULIG, Trst, Via Canadoii št. 3. MoecH, pristno arabska ... 1 kilo gld. 1.70. ^1«mulo. izvrstna..... 1 . 1.80. < <>Ion l»orl, Jako Hna 1 „ n 1.70. < *'} Ion ■'lantiif.. lina . . . 1 „ „ 1.60. Juva zlntH, lina..... 1 „ 1.50. Sit it»M, lina....... 1 „ n 1.20. ICIo, lina........ 1 „ , 1.15. C'«J od 2 do 12 gld. kilo v postnih zavitkih po kilo voznine in carine prosto. (52—6) V AMERIKO pride najceneje, kdor so obrne na ARN0LDA REIFA, DUNAJ, I, PKSTAL0ZZIGA8SI 1, najstarejša tvrdka te vrate. (623—20) Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj. Marij in celjske kapljice za želodec, nepreselno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v elodci, in nepreseftno zoper nealaat do Jedi, slabi želodec amrdooo sapo, naplhne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodol, zgago, da se ne nareja pesek in pčeno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli, (če lavira bolečina iz želodcu), zoper krč V Želodci, preobloienje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, Koper bolezni na vranici, Jetrah in zuper zlato žilo. Lekar C\ Krtkdy9 Kremsier, Moravsko. Jedna Bklcnica z navodilom, kitko Se rabi, stane Prave ima saian.o: V Ljubljani: lekarna ttabriel Piccoli, na Dnmijskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Prelirnovem trg;i. V Novem mestu: lekarna Dom. llizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Le ban. V(lo-rici: lekarna A. do Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna M i c h a e 1 G n g 1 i e 1 m o. V C e 1 j i: le! :ar J. K n i le rs e h m i e d. V K r a ti j: lekar D r a g. Sa V n i k. V Kamniku: lekar Jo lip Močnik. V Radovljici: lekar Av Uoblok. V Sežani: lekar Ph. Ritsehel. VCrnotnMi: lekar Ivan Blažek. V Skotjej Loki: lekar Karol Fabiani. 9C Svaritev! Ker so v zatiniem času naš Izdelek posiiemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupnje gajno V zgoraj navedendi zalogah in pazi naj ■e osobito na tA znamenja: Trave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenioo vtisnene besede: Echte Mariazelier Magentroplen — itrady & Izostal — Apotbeker, ■klenloa mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Manjineeljako matere božje, mora biti polog te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno m«><.i}<» in zavoj mora biti zapečaten z našim v«»rhtveiilui xiiHiue-iiJcmu. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemajo teh Bnakov istinitosti, naj so zavržejo kot po-nareje.li in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, du bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in Prodajalci. (90—1) 12. februvarja. 1'ri Nloun: Fiiibtrz Du-nuja. — llaiimeder iz Gradca. — Glohočnik iz Kranja. — Fischer /. Dunaja. Pri -■?9m1h;I: liraumiiller, German z Dunaja. — Jnške, dr. Deluior iz Trbiža. — lla-merer z Dunaja. — Miiller iz Bndimpeftte — Hammerer iz Reke. — Peterka z Dunnja. Unsrli so: 10. febr.: Teodor \Vid:na-ycr, mizarjev sin, 6 let, Go-spodsku ulice št. 10, za vnetjem možganske kožice. — Fran Bbiznik, kramarjev sin, 2uies., Stari 11 .r St. 2G, za božja^ijo. l l.fel r.: Janez Medic, hlapec, .'JI let, Ulioe Dti gradit. 12, za otrpnenjem src:- — Milan Žan, natakarjev siu, 11 dni, Ke-Beljeva cesta st. 1Š, za božja-stjn. V deželnej bolnici: 10. febr.: Mar ji \'alaalič, gostija,.")! let,ZB Brčno napako. #y%o fino in dobro Burgundsko vino Ogerske (francosko trte, nasajene v J I.Z obiirnib vinogradih mojega svaka Josipa pl. Czekc v Kineku na Oger-ttW skem je izvrstno desertno vino, katero priporočajo slavni zdravniki zaradi njega' milobe In izvrstnih svojitev pri želodčevih boleznih, pomanjkanju krvi, oslabljenii, diarrhbe in reconvalescenci z izrednim vspeliom. — Zdrav ilnica v Ltiiilewiese (Slezija) uporablja to vino že več kakor 15 let in priporoča posebno kot okrepčujočo pri rekmn alesi eiici. Vino se ne aue piti mrzlo, ampak se mora pred purabo pustiti, da dobi temperaturo sobe. (44 — ii) Jedino zalogo za Kranjsko v' -mm v I - j ii J »Ij.i i» i- 3I*it-itnl tr»-. 9B Vsaka steklenica ima zaradi pristnosti varstveno marko in grb. KQ Velika steklenica velja 80 kr., 10 steklenic 7 gld. Prazne steklenico se nazaj vzemo. — Po polti se pošlje najmanj 5 bteklenic. I/datelj in odgovorni urednik: Ivan Želez nikar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne'