Glasilo delovnega kolektiva Bom fa a žne predilnice in tkalnice _________ti 7 I r . ' mmi » Trlw* Ì LETO VI ŠT. 1 Dne 9«1»1965« je bila v učilnici za izobraževanje letna konferenca Zveze komunistov našega kolektiva, na kateri so prisostvovali tudi sekretar Občinskega komiteja tov« Stane Mešič in sekretar ZK tovarne Peko. tov. Filip Šarabon. .Sekretar komiteja ZK BPT tovariš Veselinovič je otvoril konferenco in poz-dravil vse navzoče člane in goste. V poročilu, ki ga je podal o delu organizacije,-se je dotaknil predvsem problematike gospodarstva v kolektivu, vloge in dela članov ZK v samoupravnih organih. Ta vloga je važna posebno sedaj, ko se podjetje nahaja v težkem ekonomskem položaju, kar mora hiti -slehernemu naloga, da išče izhode z intenzivnejšim delovanjem. Omenil je, da pri prehodu.na.skrajšani.delovni tednik.niso izkoriščene še vse možnosti notranjih rezerv, ki bi jih lahko izkoristili z boljšo organizacijo ..dela^pobkrbo delovnega.mesta, surovinami, delovno discipljno, z boljšo izrabo delovnega časa in -podobno. .Eden od pogojev za izboljšanje 'dviga1 produktivnosti je tudj- razvijanje in. izpopolnjevanje.samoupravijanja in stimulativne, j ša, delitev osebnega dohodka. V poročilu je govoril tudi o delu.komunistov po reorganizaciji v občinskem merilu, ko se je opustilo obvezno sestajanje po osnovnih organizacijah in se prešlo na razprave s člani ZK po interesnih skupinah na posameznih področjih, kar jo dalo- dobre rezultate. , • Nakazana je tudi dejavnost, ki bi jo morali komunisti razvijati izven pod jet ja,. 'Omenil je tudi vlogo mladih komunistov. Celotni referat je temeljil na osnovah VIII. kongresa ZKJ, kar je dalo dobro osnovo za nadaljnjo razpravo, ki je bila zelo plodna in živahna. Diskutanti so kritično oeenili dosedanje delo in govorili predvsem o medsebojnih odnosih, ki v našem podjetju včasih niso najboljši, kadrovskih problemih, reelekciji vodilnega kadra, o predlogih izkoriščanja fonda delovnega časa in o predlogu v zvezi z nagrajevanjem o stalnosti. Nakazano je bilo tudi težko stanje, v katerem še nahaja tekstilna industrija. Konferenca je izbrala tudi nov 11-Slanski Tovarniški komite. Iz poročila, kakor tudi iz celotne razprave je torej videti, da je konferenca pokazala določen ideološki dvig članov ZK, ki bo nedvomno zelo potreben pri bodočem delu, če bodo hoteli v praksi izvajati politiko in načela, ki jih je postavil VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. » « r NASI PROIZVODNI USPEHI V LETU 1964. „ * ^----------------------- “ / N'Uo.r»*ciividov2nòih letnega plana naj bi izdelali v preteklem lctug,i>97.219 kg preje- pri povprečni Nm 27,2 Sziroria_3 kg pri Nei 34, 577.314 kg sukancev pri 0 Nm 9,18, oziroma 576.36u kg pri Nm 9,2, 15,027.041 kvadratnih metrov tkanin ali 25,773354 votkov pri povprečni širini tkanine 122,06 cm in povprečni gostoti 19,83 votkov/cm ter dodelali• ?-&9.44-0• kv . a. tkanin pri pavprisoni sirici 11-8,5- Cd» In naši stvarni uspehi? Predilnica je spredla v letu 1964 - 3,522.421 kg pri 0 Nm 29,2 'oziroma 3,151*889 kg pri * Nm 34'in dosegla postavljeni plan z 98,2 f*. Sukalnica je izdelala 549.653 kg sukancev pri Nm 9,2 in izpolnila postavljeno obveznost s 95,4 7°. Tkalnica je stkala 14,646.329 m2 oziroma 25.773.354 votkov pri povprečni širini 122,48 cm in-povprečni gostoti 20,91 votkov/cm, tako. da je pri m2 plan dosežen s 97,46 %, plan votkov pa presežen za 1,57 Bellinica je obdelala upoštevajoč usluge 15,757.564 m2 tkanin in dosegla plan s 93,85 odstotki. Izvoz je potekal v 1964. letu v okviru planiranih količin, saj je bil vrednostno presežen s .14',7 1°> Izvozili smo 3,777.244 m2 surovih in 1,739.874 m2 beljenih tkanin ter 41 ton bombažne preje. Kje naj iščemo vzroke, zaradi katerih naši uspehi v preteklem letu nisi) bili boljši? Za izvršitev plana potrebne investicije so se časovno zavlekle tako, da vseh planiranih zmogljivosti nismo mogli pravočasno vključiti v proiz- vodnjo. Tako je bila planirana poleg predilnice A tudi prediln:o B, in sicer še s 1. julijem v polni moči in v treh izmenah, kar zaradi že omenjene zamude in pomanjkanja delovne sile predvsem za nočno izmeno, ni bilo mogoče. Med objektivne ovire je treba omeniti pri predilnici tudi rekonstrukcijo čistilnice. Prvotni plan za tkalnico je bil računan na osnovi starega števila statev v zadnjem tromesečju 1963. leta ter proizvodnja 118 KOVO avtomatov, ki naj bi začeli obratovati s 1„ januarjem ter 96 UTAS avtomatov, ki naj bi redno stekli v II. polletju. Zaradi urejanja prostorov konfekcije in skladišč gotovega blaga so bili nujni predčasni premiki dela avtomatov, za kar je bilo treba izločiti 47 stari! statev. Zaradi močnega pomanjkanja delovne sile je prišlo do ponovnega izločanja starih statev tako, da se je število statev znižalo na 783 (zaradi teh sprememb je bilo treba prvotni plan ustrezno spremeniti). V plan beliinice so bile prvotno zajete le domače tkanine. Da bi podjetje kljub povečanemu izvozu lahko krilo potrebe domačega tržišča, se je delno vključilo v kooperacijo, ki zaradi noma uspela. V vođnji predilnice ni všteto iz skladišča gotovega blaga vrnjeno blago in blago poslano v plasticiranje. Pri ocenjevanju rezultatov moramo -upmxat-evat i^tuli^-dajstvo, da je bil p lam Jez čislan. jia—osn-i-vi 4-S-urnega delovnega tedna.T čeprav je podjetje s 1.7* 1964. prešlo na 46-urni delovni teden. • • • « I NEKAJ VTISOV IN ZAKLJUČKOV IZ SOBOTNEGA OBČNEGA ZBORA NAŠE SINDIKALNE ORGANIZACIJE Po vrsti nedavnih sindikalnih sestankov oziroma občnih zborov sindikalnih podružnic po. naših ekonomskih enotah je bil sobotni Občni zbor sindikalne organizacije za celo podjetje. Lahko rečemo, da je zbor v celoti zelo lepo uspel; sem vključujemo seveda tudi prijeten večer po občnem zboru. Diskusija je rasen malenkostnih spodrsljajev obravnavala zelo oziroma najpomembnejše probleme našega kolektiva. Najvažnejši povdarek je bil dan večkratnemu sestajanju samoupravnih in sindikalnih organov s svojim članstvom. Izvoljen je bil tudi nov Plenum tovarniškega odbora sindikata in Nadzorni odbor. V plenum so bili izvoljeni: Jože Aljančič - konfekcija Ivo Bergant - belilnica Jože Brejc - gradbena grupa Vinko Gosar - skladišča Marija Klinar. - konfekcija Albin Kokalj - predilnica Marija Komac - tkalnica Štefka Košir - predilnica Ivanka.. Logar - predilnica Ignac Pirjevec - predilnica Blaž Ropret -' Delavski dom Milan Rust ja - mehan. delavn, Metod Snedic - oplemenitila. Pavel Srečnik - tkalnica Mimi Šober - konfekcija Janez Štular' - oplemenitiln. Cilka Zavrl - tkalnica V nadzorni^ odbor pa so bili izvoljeni : Riko Dobrin - tkalnica: ----- Vili PungersiS - mizar, delavn Jože Popov - predilnica > • « « • • • • Na prvi seji Plenuma Tovarniškega in Nadzornega odbora je bil za naslednjo dvoletno mandatno dobo izvoljen za predsednika tovariš Ivo Bergant, za podpredsednika pa tovariš Albin Kokalj. Za predsednika Nadzornega odbora pa je bil izvoljen tov. Jože Popov. (nadaljev. na str.23) Hazirn. Qmevovlc "NAČELO Vili, KONGRESA ZK-J SE GLASI "PREIDIMO OD BESED K DEJANJEM !11 (nadaljevanje) VIII. kongres ZKJ pomeni novo pre okretni co v nadaljnjem delu Zveze komunistov s posebnim povdarkorn na dejavnosti in liku elanov ZKJ. Kritično so bile obravnavane, napake, ki so., se, po-, javi j a,lej -jv vlogi : komunistov pri razvijanju delavskega in družbenega samoupravljanja, -notranjih' odnosov v delovnih kolektivih.. 'inpri odnosih organov družbeno političnih skupnosti. Kongres ugotavlja, da so bili z delavskim in družbenim samouprav-,. 1 j an j e-m doseženi veliki gospodarski premiki in dosežki. Predvsem so bili doseženi veliki gospodarski uspehi in rezultati,.. med VII. in VIII. kongresom ZKJu To je dejansko obdobje dinamičnega razvoja v našem notranjem življenju, obdobje zgraditve družbenih odnosov^ter našg socialisti ene'skupnosti, kot je to dejal tovariš Tito v svojem refetatuc Kongres je tudi kritično obravnaval pomanjkljivosti gospodarskega in družbenega življenja in nakazal spremembe na dveh "stranehi si 'f: •. - Samoupravljanje: , je d osle j doseglo, tako visok razvoj kot oblika v graditvT^šbčiaiističnih družbeno ekonomskih odnosov, da je moralo zmagati v naši družbi.. Kot osnova, vsega, političnega si--sterna jo postalo neločljivi,, sestavni Jel živi jen j rt. in ustvarjalnih prizadevanj naših delovnih 1 judiVj,.z.ato pa ni nadaljnji razvoj samoupravljanja odvisen sam:, od proizvajalcev in. njihovih prizadevanj v d JI o vnem kolektivu samem«! Oe,..želimo, da bo-samoupravljanje še v prihodnje uspešno, maramo prenesti na delovni, kolektiv še-več je 'pravice' ö odlbnanju z njihovimi sredstvi. Nujno- moramo' torej razvijati 'taksne dret seno ekonomske odnose, ki bodo direktno "vzpodbujali 'k.vse večji uvel javitvi samoupravljanja. Zato nikakor ni mogoče že naprej «ličkati delovnim kolektivom 'pravice, da bi 'sodelovali pri Odločanju o delitvi' ih1 uporabi akumuliranih 'sredstev, saj je ,ter'v'-prvi vrsti njihova pravica,.. Glede, na to, da-..,..£.e.-.-hrež dvoma. ...pestavija, vprašanje pre- . tiranih investici j, ki. niso. bile v skladi s ..tempom- akumulacije .. in hkrati z zboljšanjem življenjske ravni, moramo v bodo.če: vo- 1 diti- bolj smiselno politiko Investiranja. Slaba investicijska politika fefrsirafija nesmotrnih ' gospodarskih. Investicij , -premaj-hen čut odgovornosti posäme'znih vodilnih ,ose;b , premnogokrat' neupoštevanje volje neposrednega proizvajalca in drugi; faktorji so najpogosteje povzročili, da živijer: jaka. raven-pada,, ,■ oziroma ne raste v skladu “s'produktivnostjo. Zato bo morala naša investicijska politika temeljiti predvsem'na zagotovitvi rentabilno- sti naloženih investici jekih' sredstev v korist 'nase družbene »tc«i>«q_04? WL -1 p -V_ k■ ITTŽiVr- 1jenjske ravni pa no moremo govoriti ločeno, ne da bi pri tem orienili dvig produktivnosti dela, ki pa mora dati proizvajalcem tudi širše materialne možnosti. •Izhajajoč, iz teh ugotovitev lahko dokončno pričakujemo stabilizacijo delitve družbenega proizvoda, ki mora temeljiti na načelu po delu, pri čemer pa morajo odločati delovni ljudje in to v vseh fazah posameznega in družbenega dela. Vsekakor pa smo dolž ni še. izpopolnjevati sistem delitve po delu, tako da bo imel vsak delovni človek določnejšo sliko o prihodnosti. Vsak njegov napor in vsaka njegova afirmacija o delovnih sposobnostih na ■delovnem mestu naj pripomore k izboljšanju materialne baze; vse to pa naj služi neposrednemu zadovoljevanju individualnih in kolektivnih potreb človeka. Družbeni instrumenti in intervencije pa.morajo zagotoviti, da se bo vsakdo ravnal po njih. Le.tako bo zagotovljeno stabilno gospodarstvo, le s takimi ustreznimi pogoji ho uspešen nadaljnji razvoj. S planom določenega razmerja- je treba brezpogojno upoštevati odgovornost delovnih ljudi ini delovnih skupnosti , pri utrjevanju .takih pogojev gospodarjenja -pa so morajo komunisti boriti za dosledno izvajanje teh načel o medsebojnih odnosih, hkrati pa z idejnopolitičnim in vzgojnim delom gojiti zavest o vzgojni odvisnosti in medsebojni odgovor nosti. Komunisti so dolžni vplivati na odlikovanje take miselnosti in morale delovnega človeka. + 4 + 4 +4- +4* H—r + 4 4 4-4*4 44* 4*4 •444 + 4 44 + 44 + + 444* 4 + 4*44 + + +4 4*44 4 Kaz i m 'Orne r.ović KAJ NAM PRINAŠAJO TEZE NOVEGA ZAKONA 0 DELOVNIH RAZMERJIH Osnutek zakona predvideva, da se žena ne sme razporejati na težka fizična dela, kolikor bi to vplivalo na njihovo življenje ali- zdravje. Podjetje mora določiti skupino strokovnjakov, ki mora pregledati delovna ‘mesta, na katerih je prepovedano, delo ženam, nadalje mora podjetje določiti delovna mesta, na katerih ne smejo delati noseče žene. To skupino strokovnjakov morajo sestavljati; tehnolog, zdravnik, sociolog in inšpektor „dela. Matere z otroki do 8 mesecev starosti imajo pravico ha triinpol-urni delovnik,- prizna in pa plača pa se jim polni delovni čas. To pravico imajo še matere z otroki do 3‘let starosti, vendar sč jim osebni dohodek izplača samo za efektivni delovni čas. Delovni red določa podjetje s svojimi internimi predpisi. Z njimi moraJriri^L določeno, da je vsak na Delovi -^rr\a*r*nìr nwr~Vwrt<^nc>.ga^ jft rasjuxre^AGy'' da mora delati po SVO-jl spo^ sočnosti, da morarv^irtMiii za delovna sredstva, da morajo Diti s, . , določeni organi upravljanja, ki skrčijo za deloyjio discipline) - da ti organi lahko imenujejo kolegijska- 'téle Sa, ki ima jo'pravi * co izrekati. kazni, in1 da -jé ;prav tako treba imenovati vodilne ' ljudi za izrek disciplinske kazni. Disciplinski postopek je pi lično spremenjen.; Po tezah novega zakona lahko disciplinski or : gan izreka sledeče kažni: opomin, javni opomin, zadnji javni opomin in odpust iz delovne organizacije ». Izpuščeni sta tore j • dve dosedanji kazni, t. j ..denarna kazen in odstranitev s položaja. Kazen odpusta iz delovne organizacije lahko izreka le zbor delovne enote, in sicer samoiniciativno,.ali. na predlog disciplinskega organa. S tem je.zopet povdarjena javnost kaznovanja. Zoper odločbo. o odpustu se lahko kaznovani pritoži na Komisijo za delovni red na občini. Člane samoupravnih organov na prvi stopnji v slučaju prekrška obravnavajo. ih jim izrekajo k^zni na Komisiji za. delovni red na občini, Odločba.te komisije je' pravnomočna in zoper njo ni pritožbe, razen v slučaju,, če ta. komi-si -..ja izreče kazen odpusta iz podjetja.V tem slučaju ne gre pritožba na okrajno komisijo kot doslej, temveč -na Občinsko skupščino. . . r 1 Glede materialne odgovornosti ostanejo v-bistvu ista, določila, kot doslej, Delavec odgovarja1za škodo, 5$ jo je povzročil naklepno, ali pa iz velike, malomarnosti. Če delavec na .piacilo ne pristane, uveljavlja podjetjeVzahtevek na sodišču. Novost pa je, da lahko podjetje Oprosti delavca od plačila:za povzročeno.škodo v slučaju, ki si ga podjetje določi z internim predpisom, vendar pod pogpjem,-da se ta škoda krije iz sredstev, s katerimi pod jet je samostojno razpolaga. Zanimiva določila so uvedena v poglavju o prestopku delovnega razmerja. Po teh določilih lahko delavec odpove delovno razmerje -vsak čas s pogojem, da se pridržuje odpovedanega roka. Odpovedni roki so isti, kot doslej. Zaostreno pa je vprašanje odpovedi s strani podjetja; podjetje lahko odpoye.,.delovno 'razmer.j,e delavcu le v točno navedenih primerih,....kot n,pr. če.: se ukine delovno mesto, če se zmanjša obseg proizvodnje,' ali zaradi strokovne nesposobnosti, -katero pa ugotavlja skupina, strokovnjakov, ter v' slučaju, Če delavec trajno odbija vsako aktivno sodelovanje v samoupravljanju, kar je vsekakor zanimiva novost in p ovci are k na ustavni določbi, in končno v slučaju, če.--trajno' dosega- pOdpov- , prečne rezultate. V Zadnjem slučaju odloča o tem zbor delovne enote s tajnim glasovanjem. .' ' Iz navedenih določil tez novega zakona jo razvidno, da so uveljavljena nova moderna stališča in da ima'delavec širše .možnosti, da uveljavi svojo osebno zaščito. Od Skupščine občine Tržič smo to dni prejeli naslednji sestavek, ki govori o volitvah, ki bodo v aprilu. Ker smatramo, da je važno, da je sleherni občan s tem Simbolje seznanjen, vam ta sestavek v celoti priobčujemo. Ustava SFRJ določa,.da se vsaki dve leti v vseh skupščinah, od občinske do zvezne, menja, polovico odbornikov in poslancev. S ■takšnim sistemom volitev bomo zagotovili stalnost dela skupščin, omejitev ponovne izvolitve pa bo zagotovila, da bodo v skupščine prihajali vedno novi ljudje.; letošnje .volitve bodo prve, ki slonijo na določilih nove Ustav^ Ne ■ samo. določiia Ustave, tudi vsi materiali"družbeno .političnih, ganizacij, še posebej materiali zadnjih plenumov Zveznega in Gl-. nega odbora Socialistične zveze/ delovnih“ ljudi Jugoslavije in Slovenije ter 'VIII. kongres, sd' pred vsakega delovnega človeka postayili 'veliko odgovornost za kadrovsko ’politiko, Začenjamo proces resnične neposredne socialistične demokracijo tudi pri kadrovanju. Veno, da ne homo čez noč podrli starih načinov kadrovanja in ustvarili pri slehernem občanu občutek, da je kadrovanje v vsa predstavniška telesa, v organe'upravljanja in vodstva družbeno-političhih organizacij njegova neodtujljiva pravica. Ker-’pa je pri teh volitvah resničen začetek tega procesa, si moramo še toliko bolj prizadevati, da bomo kar največ storili, predvsem pa začeli volitve pojmovati kot del Samoupravnega mehanizma. 0 volitvah, ki bodo ob koncu meseca marca, ali v prvih dneh aprila, :je: bilo rže veliko povedanega in- napisanega, pa zato ne bi tu širše, govorili o’ pomenu letošnjih volitev. Prikazati hočemo kako daleč, smo s tem v naši občini. Dvoletni mandat bo potekel šestnajstim odbornikom Zbora delovnih skupnosti in petnajstim odbornikom Občinskega zbora. Poleg tega bomo' morali izvoliti še poslanca,za; gospodarski in.kulturno-pro-svetni zbor republiške skupščine» V naši delovni organizaci ji smo /s temel jitimi pripravami že zaceli ter evidentirali že več sposobnih tovarišev in tovarišic, ki hi bili dobri odborniki in, ki hi nadomestili Janeza Klemenca, Rudija Hafnerja in Lori Jaklič, ki jim sedaj poteče mandat» ; . Proces evidentiranja teče že dalj “časa, vse od tedaj, ko: jo Ob- .. Pinski-'-edbo-T'" Socialj^-tö-änö^jrv^e^-d’-aObjorv-iXJLe^^^ jtolo-^vaebine : OBČANI ! V'aprilu I365 "bodo volitve, kor poteče mandat polovici skupščinskih odbornikov in poslancev. Kandidate bodo zbirali zbori volilcev. Da bi zagotovili vsakomur možnost sodelovanja pri sestavljanju predlogov za zbore volilcev, smo. ustanovili pri Občinskem odboru Socialistične zveze volilno komisijo, katera zbira (evidentira) 'predloge* Da bi ,bile'priprave na volitve , čim bol jše,, da bo res sodeloval vsak.občan, predlagajte preko katerekoli- svoje organizacije ali posameznik volilni komisiji občane, katerim zaupate. Svoje predloge pošiljajte volilni komisiji pri Občinskem odboru Socialistične zveze. Kljub mnogim razpravam pa povsod še nismo prišli do slehernega proizvajalca-, ki bi tako res neposredno sodeloval pri evidentiranju,- • Občinska volilna komisija, ki dela pri ObO SZDL, je doslej evidentirala' 68 predlogov za.eventualno bodoče kandidate, Predlogi,, ki: sp prišli na- komisijo, so dokaj dobri in tudi . struktura je zelo dobra. Tako j-e za Občinski zbor predlaganih 29 moških in 13 žensk, za Zbor delovnih skupnosti pa 23 moških in le 3 ženske o' Pri tem zadnjem podatku se-moramo pač zamisliti, saj vsekakor ne bomo,morali ostati.pri' treh ženskih kandidatih pri takšnem odstotku zaposlenih žena., . - ■ Nadaljnji pregled evidentiranih kandidatov pokaže še zanimive, podatke o starostni strukturi in šolski izobrazbi. 13 evidentira nih kandidatov nima dokončane osnovne šole (osemletke), 28 jih ima dokončano osnovno šolo, 20 srednje šole,'3 višje šole in 4 visoke šole. Kar 26 je delavcev, 17 uslužbencev, 12 tehnikov in inženirjev, 4 prosvetni delavci itd. Od teh sta le dva direktorja in 7 ostalih vodilnih uslužbencev. v Se bi lahko naštevali podatke o že evidentiranih mogočih bodočih kandidatih, vendar naj bo toliko za sedaj dovolj. 0 vseh evidentiranih kandidatih bomo razpravljali na kandidacijskih zborih volilcev, ki bodo v februarju in se tam dokončno odločili, kdo bo naš kandidat. Takrat se bomo odločili tudi o tem, koliko kandidatov bomo imeli na kandidatni listi. • « • « # * • • ♦ • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • p 0 m • • • 0 • • 2 Poglejmo, kaj ‘ smo v našem aktivu napravili v zadnjem mesecu'. Kakor v prejšnjem, tako je bil tudi v zadnjem obdobju povdarek največ na športnem udejstvovanju, medtem ko je treba priznati, da na ostalih področjih še vedno stojimo skoraj na mestu. Vendar je v zadnjem tednu tudi tu:krenilo na bolje, Z nekaj kadrovskimi in organizacijskimi spremembami smo dosegli, da sta pričeli z delom id.e j no-vzgojna in kul turno-z abavna komisija. Pri delu •pa imata.komisiji dvojne težave, in sicer še vedno nepopolno urejen kotiček, po drugi strani pa ne ravno največja zainteresiranost večine mladink in- mladincev. Objavili smo že, da.se pripravljamo na oddajo "Srečanje ■mladine”.- Prva oddaja bo 20. februar-" ja v Kropi, sodelovala pa bo mladina iz Krope, Lesc in Begunj. Razen glasbenih- točk in recitacij bodo tekmovale še ekipe v poznavanju gradiva iz proizvodnje "PLAMENA", Dražgoške bitke, in olimpijskih iger v Tokiu. Pripravlja se šola za življenje, ne veno pa še, če bo dovolj prijav, da bi bila šola v okviru podjetja. Tudi seminar za mlade upravijalce zavisi od interesentov,. Isto velja tudi za plesno šolo, ki.se bo pričela takoj, ko bomo zbrali dovolj prijav in dobili potrebnega plesnega učitelja, ■ Ob Dnevu JLA so obiskali naše podjetje pripadniki enot JLA, ki so si najprej ogledali pod jet je, nato ' pà so se zadržali z našimi mladinci v krajšem razgovoru, kjer so oni, kakor tudi mi .izrazili željo po 'sodelovanju na kulturno-zabđvnem in športnem področju. Kaj smo storili od zadnjega izida številke pa do danes na pod-.roč ju športa? Imeli smo nekaj tekmovanj, na katerih, je nastopilo kar. dosti mladih, vendar še vedno -premalo, če pomislimo, da je v podjetju preko 200 mladincev in mladink, udeležba na tekmovanjih pa je približno od 20 do. 30, kar kaže, da se še vedno premalo vključuje mladina v šport; posebno še velja to za dekleta, katerih udeležbo smo na.tekmovanjih res-pogrešali. Pa tudi pri mladincih je videti vedno iste obraze in priznati je treba, da to ni ravno najboljše, vendar upajmo, da se bodo sčasoma ojunačili tudi drugi naši mladinci in se pojavili na tekmovanjih. Začnimo kar po panogah : Organizirali smo prvenstvo- aktiva v namiznem 'tenisu za posameznike in dvojice. Tekmovanje je bilo že v mesecu decembru v dvorani TVD Partizan,, rezultati pa so siedo. Mla.isi'. mladinci : ; Starejši' Mladinci ; 1, Sitar Marjan 1. Furlan Janez 2. Purlan Franci 2. Kern Janez 3. Ješe Vinko 4, Seiko Silvo 3-. 'Praprotnik Drago Dvojice: 5. Janc Janez 6. Veber Janez 1. Furlan Janez - Maglica Franc 7. Nadišar Mirko 2. Furlan' Franc - Roblek Miro 8.‘ Lauseger -Lojze 3. Janc Janez -. Jaše Vinko 9. Smolej -Franci 4. Nadišar Mirko - Sitar Mrir j an 10. Krmelj Jože 5 « Veber Janez - Klemenc 11. Štucin 'Stojan 6, Smolej Franci -Sedaj Vinko V januarju pa smo imeli tuli prvenstvo aktiva v slalomu, na katerem so poleg naših mladincev nastopili tudi taborniki odreda "Severne meje". Progo, ki je bila dolga 300 m, z višinsko razliko 40 m ter s 37 vrat.ci je bilo treba prevoziti dvakrat, in je zahtevala od vsakega nastopajočega nekaj znanja,. Kdor ni bil Vešč smučanja, je v prvem, ali kasneje, v drugem teku padel in odstopil, ali pa je bil diskvalificiran; v:obeh vožnjah pa so bili uspešni res samo najboljša. Prvič so nastopile na tekmovanju tuli mladinke, sicer samo dve, a sta obe pokazali, da se lahko merita tudi z mladinci, saj bi v njihovi konkurenci zasedli 4. • oziroma 6, mesto* Najbolje je, da pregledamo kar rezultate : Mlajši'mladinci ; Starejši mladinci; 1. Lausegar Lojze 81,6 I. Sadež Slavko 80,0 2 . Svjlko Silvo 84,6 . 2. Teran Slavko 98,6 3. Roblek Miro 92,4 . 3- Furlan Janez . diskvai 4. Sedaj Vinko 101,8 4. Koder Drago diskvai 3- Herak Marjan 130,8 Mladinke : 6, Krmelj Jože 148,3 7= Hladnik Anton ,diskv, 1* Ude Marjeta 94,4 8. Zaplotnik Pavel diskv. 2. Čufar Milena 114,4 9. Štucin Stojan diskv. 10, Srečnik Dušah diskv, Streljanje je bilo zadnje tekmovanje,' katerega smo izvedli in to za .spremembo kar med tednom/ S tem smo mogoče delno pogrešili, ker .tisti iz. popoldanske izmene niso prišli v poštev in bili prikrajšani za športni užitek te vrste. .RoZrul + -.til Mlajši alali nei: 1- Slapar Jože — JL26_Jcrogov 2., Valjavec Pranci 123 krogov 3» Polajnar Boris 122 krogov 4 Primožič Simon 119 krogov 5- Zaplotnik Pavel 112 krogov 6» Koz amornik Ivo .101 krog 7 - Roblek Miro 91 krogov 8. Šolar Rajko 86 krogov 9o Štucin■Stojan 79 krogov 10. Grm'Marjan 69 krogov 11. Smolej Pranci 48 krogov Starejši mladinci: 1, Rustja Milan 163 krogom- 2. Kristan Andrej 130 krogov 31 Bečan Karel 123 1 - krogov 4, Cvirn Ludvik 88 krogov 5 », Furlan Janez 84. krogov V preteklem tednu pa so naši igralci namiznega tenisa gostovali v Kropi in v dvoboju za prehodni pokal izgubili srečanje z mnogo boljšimi igralci iz -'.’PLAMENA" z rezultatom 9 ; 3- Pripomniti moramo, da je bila organizacija zelo. slaba. Kaši šahisti .pa so igrali 'neodločeno 4 : 4 z ekipo Podljubelja, vendar pa je na žalost nastopil v mladinski ekipi Podljubelja . samo en mladinec, ostali pa so bili uslužbenci obme onega .poverini št va 1' ' ': 'V nedeljo-'P4, \t.m. pa, je bilo pri Matizovcu v Podljubelju 'sankaško tekmovanje, na katerem so poleg naših tekmovalcev .sodelovali tudi mladinci terenskega aktiva Podijubelj. Rezultati pa so takile; . p 1- Jano Pavel 8,90 2» Golnajer Anton 9-09 I" 3.. Teran Rudolf 9,48 3 C G O - ... O c ?> o o « * c t • • © o • • Cf ’ « o A * POZOR, VAŽNO’OBVESTILO ! ! Obveščamo vse mladinke in'mladince, da bomo pri izplačilu 12;» februarja obračunali letno članarino po 120din^ A. M A A A A A A A A •*'•/'» A A A A A A A A A A. A A A A A A A A A A A A A A A A A’ A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A. A A A A A A A A a A .S A A A A V ODGOVOR BRALCEM ' Z odgovori na anketo smo debili.tudi vprašanje, kakšna usoda čaka naše odslužene kotlovske posode, kot sta to stari planonocevn kotel med garažo in priročnim skladiščen in stari zbiralnik parvi med garažo in Bistrico. Na vprašanje smo dobili naslednje pojasnilo: Stari plane noe e vni kotel nameravano prodati. Ce ne’ najdeno kupca, kateremu Di mogel kotel še koristiti, ga Dono prodali kot rabljeno kotelno pločevino (Dinos). Stari zbiralnik pare smo prvotno hoteli uporabiti kot rezervoar za mazut, ko preidemo s preureditvijo kotla G-2 na kurjenje s kurilnim oljen. Ker pa rabimo, za naše potrebe centralno ogrevar. posodo ,za shranjevanje goriva., s prostornino 500 kubičnih metrov (doslužoni akumulator pare ina le 100 kub.•metrov koristne prostornine), smo od te namere odstopili. Zbiralnika pare ne borno prodali, saj ga bomo potrebovali, ko bomo prešli od parne na okononiSnejšo toplovodno centralno,kurjavo. Kor postaja zaradi težav pri nabavi premoga, zaradi zvišanja cen tako premogu kot električni energiji vprašanje oskrbe z energijo tudi za naše podjetje odločilno, mu bomo posvetili v prihodnji številki poseben sestavek. + + + + + + + + + + + ++ +++ +++ +++ +++ +++ +++ +++ +++ +++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++,++ ++ ++ +++ +++ +++ +++ ■+•++ +++ +++ +++ +++ +++ + 4- + + + + + + + ■ + MEDSEBOJNI ODNOSI Cilj vsakega podjetja je v prvi vrsti proizvodnja z delitvijo, povečanje storilnosti in zmanjšanje stroškov poslovanja. "No, kaj pa imajo medsebojni odnosi opraviti s storilnostjo in ekonomičnostjo !", boste pomislili, ko boste prebrali prvi stavek. Če pomislimo, da je proizvodnja proces, v katerem sodelujejo delovni pripomočki, material in človek, moramo priznati, da je ravno človek v proizvodnji najvažnejši člen. Industrijska psiho logi ja gre še malo dlje, ko pravi, da je predpogoj za napredek le dela voljan in zadovoljen človek. Od tu je kratek skok do ugotovitve, da igrajo medsebojni odnosi v delovni skupnosti pomembnejšo vlogo, kot si mislimo. Verjetno bi zaman iskali podjetje, ki bi se lahko pohvalilo, da ne pozna nezadovoljstva, da nima težav na področju medsebojnih odnosov. Zakaj ne? Zato, ker dobrih odnosov ni mogoče enostavno kupiti, kot kupimo n.pr. nove stroje, ko so nam stari odslužili (to seveda ne pomeni, da materialni položaj članov delovnega kolektiva ne vpliva na medsebojne odnose!) Dobro odnose je treba šele ustvariti in jih negovati, kar seyeda ni enostavno, saj je človek s svojim notranjim svetom mnogo bolj zamotan mehanizem, kot najbolj zapletena elektronska naprava, ki jo je ustvaril človek. To seveda ne pomeni, da so dobri medsebojni oinoai-..javkaj... "Bokaauge nan lo staro resnico, de velikih ciljev ne daremo doseči hitro in z lahkoto. V želji, da tudi Tekstilec prispeva k prizadevanjem, da odnosi v našem kolektivu ne bi bili takšni, kakršni so, bomo skušali vključiti v naše glasilo kdaj pa kdaj tudi kak krajši sestavek s tega področja. Zapišimo danes z.a uvod nekoliko besed. 0 kritiki Znano je, da temelji -napredek na kritiki obstoječega stanja, torej na dvomu.,o njegovi popolnosti. Znanost je priznala to za enega osnovnih principov, saj pravi, da omogoča prodor novim plodnim spoznanjem le kritično ocenjevanje doseženih rezultatov. Smisel kritike je torej v tem, da bi se tisto, kar kritiziramo, izboljšalo; da bi se izboljšalo n.pr. naše delo, naše gospodarjenje, morala, politika, znanost. Ker pa je predmet kritike tako ali drugače vedno povezan s človekom, gre naposled tudi za izboljšanje človeka, Zaradi vseh navedenih kvalitet resnične in konstruktivne kritike je umljivo, da ima. kritika nepogrešljivo mesto tudi v naših delovnih skupnostih, saj pomaga razvijati in poglabljati resnično socialistične odnose. Kritika naj bi kolektive Še bolj povezovala in jih spodbujala k čim boljši in čim intenzivnejši uresničitvi delovnih nalog, samo samoupravljanje pa kritiko mod delovnimi ljudmi le še.pospešuje, saj nastopamo upravljal-ci z vso odgovornostjo in vse manj prepuščamo odgovor drugim nadrejenim. * - Poročilo Tovarniškega komiteja ZK in tovarniškega odbora sindikalne organizacije in razprava ha zadnji partijski konferenci in sindikalnem občnem zboru v našem podjetju so opozorili na številna nerešena vprašanja, kot so; nizki osebni dohodki, pomanjkljivosti v delu strokovnih služb (analitska ocena, kadrovska politika, ’ vprašanje investicij, planiranje, obveščanje), skrajšani delovni čas, disciplina ipd. S tem sestavkom ne nameravamo ugotavljati utemeljenosti izrečenih kritik.,, iskati krivce in ločevati zrna, od plevela. Kritika na omenjenih zborih je zajela namreč tako široko področje, da se moramo- čutiti prizadete oziroma krive za' določene neuspehe pravzaprav vsi. Pojdimo nekoliko vase, priznajmo si svoje napake in - skušajmo jih popraviti, Ne morda zato, da. bi potrdili resnico, da je "smisel kritike v tem, da bi se tisto, kar kritiziramo, izboljšalo". Ne. Preprosto zato,.ker bomo pomagali s tem sami sebi in s tem posredno ; tudi delovni skupnosti, v kateri živimo * • ; ; ; ; ; ; ■ (Glavne misli so povzete po Leonu Žlebniku ‘ (Dà‘bi še bolje razumeli ). r 34 ALI JIH POZNAMO *? ' ‘ f j Nagel razvoj znanosti in tehnike nam prinaša poleg veličastni! dosežkov človeškega razuma in nadvse koristnih pridobitev na področju zadovoljevanja osebnih in skupnih potreb žal tudi poplavo tujk - mladih, mednarodnih kulturnih besed, sprejetih predvsem iz klasičnih in romanskih jezikov ter angleščine. Najbolj rabljene prehajajo iz znanstvenega jezika preko časnikov tudi v ljudski - pogovorni jezik. Gotovo poznate naslednjih deset besed, Poznate tudi njihov pomen? Vabimo vasY da. z^naslednjim .quizem. (tujka za našo.uganko, trd oreh izpraševanje ali izpit.) preizkusite svoje znanje. Za vsako izmed. 10 .tujk predlagamo po tri domače izraze ali opise, od katerih, je pravilen seveda le eden. Pomislite malo in-se odločit©- jpri .vsaki napisani, tujki za eno od treh možnih rešitev (a,b,c).,rKp boste pregledali vseh 10 besed, lahko, primer jate svoje mnenje's pravilnimi odgovori, ki so napisani nykaj strani zadaj, kjer boste našli tudi svojo oceno. In zdaj besede/, po katerih pomenu vprašujemo: 1. situacija' - 'a': red, b; stanje, položaj, c: priložnost 2. amortizacija./-- a: povečanje proizvodnje ž uvajanjem sodobne organizacijo;: dela, b: postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev zaradi obraba,, c : uveljavitev na tujem tržišču '3«.-sanforiziran" - a: negorljiv, b: obdelan tako, da se pri pranju ne krči, c: pobarvan s posebnimi barvili. 4. varianta - a: različica, b: močna zamisel, c: tuje plačilno sredstvo' " ■ ’ , ■ 'p 5. brutoprodukt - a: postopek množenja, b? z dolom ustvarjena nova vrednost, c: vrednost letne proizvodnje 6. realizacija - a: poenostavitevj b: prodaja, c: odmor,'oddih 7. kredit - as posojilo, b: zamenjava, c; dobiček 8. rabat - a:, popust , b : obrestna, mera, c s račun 9. investirati - a; posoditi, b: vložiti denarna sredstva v nekaj, c s negospodarno gospodariti - 10. specifičen - a: dragocen, b: razdeljen, e: p jseben, s vejo vrst ep,. . ; • • • • • •* • • • • • • • • • • ••• ••• • • • • ••• ••••' '••••• •••• ••• • • • • • * • ■'•••• ••••• • • • * ••• • • • • • • • • • » • I # • • • « #-•' • • • • • • • • •' • * • • • V BL6»jad-*«'-Tje.cöiaia*r«<,..irfS-: bili v naso pod jo "tj o spre-jo-td pruaTAj n ji.--delavci in delavke : - v tkalnico: ■Herezija Meglič, Marija Boštar in Miroslav Kavar - v predilnico: Alojz Petrovič in Štefan Ahačič Odšli pa so iz podjetja v decembru 1964. sledeči: - Irena Ravnik - iz tkalnice - pravilna odpoved - Pavla Švare - iz tkalnice - pravilna odpoved - Jožica'Mali - iz komercialnega sektorja - pravilna odpoved - Marija Rozman - iz predilnice - pravilna odpoved - Nataša Gordane - iz tkalnice. - samovoljni izstop - Minka Zaplotnik - iz predilnice - v pöko-j, , - . ' / \ • • * • • • • • • • • • • • • m. • • • • » « članom kolektiva Ob mojem odhodu 'iz podjet ja želim izraziti zahvalo vsem članom delovnega kolektiva BPT za sodelovanje, katerega sem z zadovoljstvom in v polni meri koristil v času mojega službovanja v podjetju. Vam vsem iskreno želim mnogo osebnih uspehqv in zadovoljstva ter uspešnega napredka podjetja. S tovariškimi pozdravi ! Rozin Lado • • • • • • ♦ * • « • • . • • .9 9 ZAHVALA Septembra 1964. leta sem se na delovnem mestu ponesrečil in bil kasneje deležen sploš- nega. zanimanja in sočustvovanja od strani sodelavcev, kot tudi vodstva oplemenitilnice, • .. čutim dolžnost, da se za to javno zahvalim za obiske . Posebno zahvalo sem dolžan tovarišu Suročiču in zastop.sindikata. Franc Pogačnik • Glasilo delovnega kolektiva Bom bazne predilnice in tkalnice Tržič. Ureja odbor za seznanjanje in obveščanje : Janez Slapar, Hazim Omerovič, Franc Šarabon, Franc Bačnik in Francka Pucelj. Glavni urednik:Nacu Pirjevec. Tehn. urednik: Franc Šarabon. Zunanja oprema: Viktor Ivnik. Tiska oddelek za izobraževanje Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v nakladi 1600 izvodov. Izhaja vsak mesec. Loto že nata je minilo in v. pozabo utonilo. Zdaj, ko novo je prišlo, vsi na boljše upamo* Za ta novo in ta staro smo voščili si po malo in poljubov tisoče — polnoč namenila je ... • Ko nam srečno Novo leto spet po žilah zaplapolalo, 'želja lepih smo voščila, .da nam je kar dih jemalo. Cene dol’ ..in dinar gor’ ! !.. - da v začetku tega letanam množijo se teleta; Če bo vsega res obilo, se bo le kaj pocenilo •i«n t-a-ko -v- novi dan z -upom stopamo na- -plan. • ; . ; ’ Z-da-j- ozrimo-* -se naz-a-j^ ■ * ■ ; . ; ' P kdaj zgodilo se je kaj... V januarju - to je lani - bil je Tito med Tržidani. .Kar smo v športu tekmovali, smo: pokalov dost* pobrali* •Konfekcija; je zaživela, s polno paro je pričela; kapne,- rjuhe in blazine iz'našo šivajo tkanine. Po starem se vrtel je svet, ko je bil nov statut srnrejet. Ob letu vsem--nam jasno, bo, če bo po, novem boljše šlo. V aprilu mnogo je ljudi iz kolektiva dalo- kri; bo bolnim lajšala'trpljenje in jim podaljšala živijen, (173 litrov res ni malo in marsikje se bo-poznalo). V samoupravne organe sq nove moči bile izbrane -volili smo take ..ljudi, v katere zaupamo vsi. Gasilsko 'društvo BPT obstoja res kar dolgo že. Gasilsci dobri fantje so v nesreči vsem pomagajo. 1 In-ko. napočil je avgust, kdor ni bil - šel-je na-dopust na morje ali v planine ter širom lepe domovine. In ko se odpočije vsak, v tovarno spe spet svoj korak. Tam stroji venomer: brne in se iz dneva v noč vrte metrov tisoče za plan stko .nan tkalke, dan na dan za,dopiač,.trg in,za ..izvoz, ,za potrošnje doprinos se opisujejo uspehi, kot bi se stresali orehi. Takrat pa zadovoljni smo, ko teden malo skrajšano ko prosta je sobota, se marsikaj izmota. *Qđ. besede k pa 3- bo na&paj--r-Wu šlo" - Tito Je dejal Vsak naj tega se drži; dela več, manj govori in če kdaj kaj obljubuje, naj obljube izpolnjuje» Ne varaj se, če avto imaš, da radi tega več Veljaš * si v kolektivu ti vsak dan kot jaz - le kolektiva član. Kako bo kaj z rotiranjem in večnim kritiziranjem; pri nas rotira (če ni nov) le tisti, ki bo šel navzgor. No kroničar je šel navzdol, ko novo leto je okol’ in ko Tekstilca pregleduje, nad upom svojim obupuje. Kje je dobiček, kjer profit, naš standard ni nikoli sit. Sc cene dvigajo navzgor,a vrednost dinarja gre dol, Rad sanjal bi, da bi mesa. najedel se do sitega, da bi imel vsa’j milijon, (saj fantazija je zastonj) da sonce' sije vsaki ;lan,» -m [ odmeva vrisk čez hrib in plan, ; o. da sreöa-'sije vsem iz oči p in v zadovoljstvu vse živi. Ko bi ostal na veke mlad, . da iride kmalu spet pomlad. : Takrat, ko rožica Vzcvete, bo vzradostilo se srce. A kar korajžno - vse bo šlo, če tlačil bom to zemljico. V letu tem vsem srečne dni VAŠ STARI KRONIČAR ŽELI. ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ NAŠI VOJAKI NAM PIŠEJO Ob novem letu smo prejeli pošto od dveh vojakov, ki sta se nas spomnila: Tole nam pišeta: "Vsem članom delovnega kolektiva BPT želim srečno, zadovoljno ter uspehov, polno novo leto 1965. - Filip Jazbec. Tovariš Filip! V imenu kolektiva se Ti Zahvaljujem za novoletno čestitko ter Ti želim, da bi Ti čas hitro minil in bi se spet kmalu vrnil med nas,- Drugi pa, ki se nam je oglasil^, ja -vc4:>k -Jsjoöxt sX«5rO-ar^. nam med drugim, kako so praznovali Dan republike. Imeli so športne prireditve ih tekmovanja. Piše nam, da je na tekmovanjih dosegel dva uspe- • ha, in sicer drugo mesto v namiznem tenisu in peto mesto na bradij i. 4—h + + + + ++++++ .++++++++ +++++++++4-++++++-:•-+ 4-++++-I-++++ ++ Želi ^^«rvrirKy-TaaslcöÄnd e ■''mnrNstrxce : "Vsemu delovnemu kolektivu BPT posebno pa škrobilcem, želim srečno, zdravo in veselo novo leto 1965 ter obilo uspeha pri nadaljnji izgradnji » Hvala za čestitke; želim Ti isto, kot tovarišu Jazbecu, Vsem vojakom pa lep pozdrav Urednik, »h* •’u v T -H J- ì 1 h- \Js Nekaj dni pred koncem lanskega ;l!his sda pripravila Društvo ZITTS in Sekcija mojstrov razgovor o''sestayljänpd' ne'Šanic bombaža„ Ker menimo, da bi tema utegnila zanimati tudi trste, :kl sé' razgovora niso udeležili, povzemamo 'in objavljamo v skrajšani obliki najvažnejše misli iz prispevka t q va ri š a J are z a i: i bi ar’j a.» • ’ Iz vode in ogljikovega dioksida zgradi narava s .pomočjo fotosinteze vsako leto tolikšne količine cenenih,bombažnih vlaken z odličnimi tekstilno-tehnološkimi-lastnostmi3- da bo bombaž v bližnji bodočnosti še vedno najvažnejša-tekstilna surovina, Jugoslavija ima posebno v Makedoniji ugodne pogoje,za gojenje bombaža. Storiti pa bo treba še veliko, če.. hočemo., Ida se nam bo po predvidevanjih agronomov posrečilo s povečanjem obdelovalnih ‘površin in hektarskega prinosa v letu T$7'0 : pokriti 20 $> potreb, (Ce pomislimo, da je bil prìds lek'bombaža v zadnjem letu le okrog 2.000 ton,, moramo priznati, da bo treba vložiti v kulturo bombaža veliko napoto-v - 20- ■ f> potreb pomeni namreč 17.000 ton,) Bonbažarske predilnice so zato vezane predvsem na uvoz (iz držav konvertibilnih valut - funt, dolar, ali iz držav, s katerimi smo sklenili klirinške pogodbe h,pr , vzhod-)'.. Tako bedo naše predilnice predelale v letošnjem letu ameriški, grški, pakistanski bombaž, bombaž in Ugande in‘Tanzanije, Združene arabske republike , Brazilije, Mehike, Turčije, Sudana, Irana, Malljah Izraela, Jemena in Toga (v skupni količini - 86,000' ton). Ta pestrost sili jugoslovanske- predilnice bombaža k predenju mešanic, sestavljenih iz, različnih vrst bombaža z različnimi 'last- no šteti, Jà jlh. mojamo - , če hočemo rrzri ■ ti toženrš-i s'ikalerlmi se mora j o zato ha ši prediXcd--s popri jeti «, £ru>-'osnovnih' lastnosti predstavlja dolžina vlaken! ?'-trgovini "• •'"'z bombažem se je uveljavil takoimenovani "trgovski šta-pel", "ki- •• nam podaja povprečno dolžino 10$ najdaljših vlaken, izraženo Običajne* v angleških colah. Trgovski štapel vleče jo"klaser.ji ročno, za dblo5avan-je. .dolžine vlaken pa si pomagamo v laboratorijih tudi z aparati,1 ki' nas seznanijo tudi s porazdelitvijo dolžine vlaken V,-vzorcu z-odstotkom.'kratkih vlaken (Zweiglov aparat aZ&_ doloeevan-je. štapla,. fibrograf). ' Ker-'lahko . spredemo iz daljših vibken. prejo višje" številke .(fine j šo nit),''je-dolžina vladen pri sestavi mešanic, odločilnega- pomena. -•hie manj'važni, kot dolžina .vlaken, pa sta važni za klaserje tudi flrioČav oziroma dozorelost in trdnost bombažnih vlaken* Za - šilo. se -je pri nas udomačil izraz, "mikronaža". Merimo jo, .kot nam že'ime-pove, z mikronerjem, ..izražamo pa z enotami normirane .skale, ki nam pri ameriškem bombažu pomeni j o'-'mikrograme vlaken _ nadene.angleško ‘colo. Približno lahko rečemo, da je mikronaža \. oblika, utežnega številčenja f inope vlaken, saj velja? čim višja je •mikrp.naša, tem boi j groba, so vlakna in čim nižja je mikronaža. tem-finejša vlakna imamo v vzorcu. ; ; Za določanje trdnosti .vlaken,bolje rečeno trdnosti snopiča vlaken, uporabljamo takoimenovahlbgressìey - Tester, ki nam podaja trdnost enega miligrama težkega snopiča vlaken z dolžino 11 mm v angleških librah, čim višji je Presslyjev indeks, temveč ja’ j? trdnost, tem večja je tudi trdnost .preje, ki jé- spredena iz tega bombaža,; Ji noč a in trdnost.določene vrste pravilno dozorelega bombaža sta med sebojvdoloceni zvezi. Tako so,-rnh^&imšr fine - dolgovlaknate vrste bombaža i.z figipta zelo trdne, gr obe j še vrste. n.pr% indijskega bombaža'(visoka mikronaža) pa imajo precej nižjo-, trdnost (nizek Presslyjev indeks). Prejo- z .neko zahtevano trdnostjo spredemo lahko iz odgovarjajočega materiala - materiala z, zadosti velikim Prèsslyjevim indeksom,- pri čemer pa igrata odločilno vlogo tudi dolžina vlaken- in finoča. (visokih številk ne moremo. presti iz grobega ■ bombaža z visoko mikronažo, ker imamo gv prerezu preje le mà'jhnb število vlaken. Posamezne vrste bombaža se ločijo, med' seboj tudi po čistoči, barvi, .prediini sposobnosti, načinu egreniranja, to je odzrnjevanja semen od vlaken in nenazadnje tudi po ceni., Zahteva, ki jo postavljamo pred sestavijalca mešanic-, je. v bistvu tales izbrati med .zahtevami kupca preje (trdnost,. enakomernost, i zgled) in razpoložljivimi vrstami bombaža z določenimi cenami vedno nekakšen kompromis, ki naj omogoči ekonomično predenje in zadovoljivo obnašanje preje v nadalnji predelavi.. haloga je torej vse prej, kot enostavna, posebno, če upoštevamo, d» ialite va j o razlike v la 9insaÀtàJìrTm>^xi±x>~^ v tehnolo- škem prooo »u -•( nas+avi^ov. razteznih pol j , spremembe v-dolžini rd na križnem navitku, spremembe v afiniteti do barvil) spremembo v obsegu posluževan ja . strojev .(število predilnih vreten-, . previ jalnih enot in tkalskih' strojev, ki jih lahko /opravlja ena delavka, je odvisno pri nespremenjenih ostalih pogojih predvsem od števila pretrgov) ter s,tem spremembe v stroških in ceni. _ . . . -■ p-.’ • I •• 0-9 ••• « • • • t • ♦ • « * • •' *' *• • • • • • • • • • • M I • • • • ODGOVORI ‘SESTAVEK "ALI JIH POZNAMO?" li situacija - b: beseda se naslanja na franc, situation, ki pomeni, stanje, položaj, razmere. 2. amortizacija — b: beseda izhaja iz francoskega glagola amor-tir (umoriti, oslabiti), ki izhaja iz latinskega ad-mortire (ubiti). Samostalnik amortizacija pomeni danes med drugim v jeziku ekonomistov postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev zapadi obrabe in zastarevanja. 3. sani-oriziran-. - b: pridevnik sanforizirah je prevod angleške-. ga sanforized, ki je varstvena znamka za bombažno blago, ki je v .plemenitenju obdelano tako, da .se pri pranju niČ več ne krči. Mož, ki je izumil ta- postopek obdelave, se je pisal- . S anipr ; . ; .1.- varianta - «a: lat inčem je pomenil glagol variare to, kar pomeni hstm spremeniti, zamenjati, biti različen. Varianta je t u j kr za mnogo manj znano domačo različico. . 5. brutoprodukt -c: v jeziku gospodarstvenikov pomeni brutopro-dukt vrednost letne proizvodnje., 6 realizacija — b: latinski real pomeni stvaren, resničen, dejanski, glagol realizirati slovenimo z uresničiti, realizaci- -ja pa nam pomeni.spremembo izdelkov v denar (prodajo) 7. kredit - a: že prvotno je pomenil kredit zaupanje, vero v neko. 'osebo ; .če'" damo /komu kaj., na kreditpomeni to še danes, da mu zaupamo, .zato..privino Slovenci kreditu kar posojilo. 8. rabat'-- iz..,latipskega re-abbatuere sta nastala pri Italijanih ràbatterevin pri Eranóozih rabattre (znižati, dati popust). Od' tu pa rabat, ki tudi .nam predstavlja tujko za naš popust pri prodajni ceni. : 9. investirati. - b: glagol investirati jo prònešen iz latinskega in-vestire,- pomeni pa han dolgoročno vložiti kapital (de- . nar) v nekaj. specifičen - c: beseda pz. hru^m-Lz.. 1 j^dasLn, -^*po er zl c, posebne vr•grt^^^-re^g-rret-en. Isto pomeni beseda specifičen tudi itd. nam, torej posebne vrste, značilen, izrazit, lasten In zdaj še ocena: Za vsako pravilno rešitev si lahko zapišete točko, Ce ste jih : zbrali 9 ali 10, si lahko Čestitate, v šoli bi dobili petico. Sodom do oserà zadetkov vam pribori oceno "prav dobro", če imate 5 do 6 točk, imate "dobro", če ste zbrali 4 točke, pa zadostno oceno. 9 * O • TJüHNICNI DIREKTOR ODHAJA NA DRUGO DELOVNO MESTO c » - Tovariš Ladislav ROZIN je v začetku meseca januarja 1965 zaprosil Upravni odbor podjetja za sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Kljub temu, da ga bomo kot dobrega strokovnjaka težko pogrešali v podjetju, .je Upravni odbor, ki je po statutu za to kompetenten, sklenil, da se ga, upoštevajoč njegove osebne momente, z dne 31. januarjem 1965 sporazumno razrešil Tovariš Rozin ima tri 'otroke, ki bodo že drugo leto vsi obiskovali srednje šole in je prav iz tega vidika želel menjati delovno mesto, odnosno kraj službovanja, • Tovariš Rozin nam je dejal, da se težko odločil za.ta korak, da težko zapušča podjetje in kolektiv, s katerim je sodeloval več kot osem let. Tudi drugod ga bomo pogrešali* Občani so ga izvolili kot odbornika v Občinsko skupščino. Gospodarstveniki tržiškega področja so ga že drugo mandatno dobo izvolili za. predsednika Kluba gospodarstvenikov. Kot predan politični delavec je bil že več let zapovrstjo izvoljen v Občinski komite Zveze komunistov, Poleg tega je imel še celo vrsto drugih funkcij v raznih svetih, komisijah in odborih. Prav vsled tega nam ni vseeno, da nas. zapušča, vendar smatramo, da bo tudi na drugem delovnem mestu vložil vse svoje silo in kot dober strokovnjak ter predan politični delavec vedno krepil in jačal prave socialistične odnose. Na novem odgovornem delovnem mestu, kjer bo kot direktor tekstilne tovarne "METKA" v Celju, mu dosedanji delovni tovariši želimo mnogo sreče in uspehov. A / A ^ A A ^ A / A A / A / A A / A / A A r A / a A / A / A A / A / A A / A / A A / A / A A » A > A A / A / A A r A / A A A / A A / A / A A A A A A A / A ,• A A / A / A A r A 0 >• SFltil s IWV m" ■ .Ldì^'-.ganuar-'jst'-s-D odprli11 na Gospodarskem razstavišču 10. secern ko-nfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarsko-predelovalne industrije in raznih nodnih artiklov, ali'krajše , M0i)A 1965. Tekstilna in usnjarska indù-.. stri ja., ki. sodelujeta s 15 cjo v skupni vrednosti industrij- ;j ske proizvodnje in s 17 i° v našem skupnem izvozu, sta.napolnili na letošnjem sejmu mode (menda spadajo tovrstni sejmi ned poslovno najbolj uspešne sejme Gospodarskega- . razstavišča) vse razpoložljive kapacitete prostorov in: skušali prikazati radovednemu obiskovalcu in poslovnim .pri-. ja.t el jem t kaj sta pripravili za letošnjo sezono. Zanimanje-industrijo za to sejmsk.o pri- * reditev, najlepše dokazuje šte-vilb razstavijalćev - kar -134 se jih je zbralo pod streho razstavišča. Strokovna žirija je podelila 294 kolajn, potrošniki smo si ogledali razstavljene predmete, nekateri tudi.modne revije, predstavniki razstavljajočih podjetij so navezali ali poglobili stike s poslovnimi partnerji - skratka "Sejem. Moda 1965 je", kot piše novinarka Dela, : "pokazal napredek in opravil svoje poslanstvo", MODA 1965 MODA 1965 MODA 1965 5 MODA 1965 MODA 1965 MODA 196 965 MODA 1965 MODA I965 MODA 1 19-65 MODA 1965 MODA 1965 MODA DA 1965 MODA 1965 MODA I965 MO V mesecu decembru so se v r podjetju- pripetile le tri -obratne nezgode, in sicer so se ponesrečili sledeči: TEREZIJA LANGUS, predicate je urezala s pločevino na votku na prstanec leve roke. - V bolniškem staležu je bila od 8. do 26,. decembra. •-Vzrok - pokvarjena cevka ža> votek, ■ JOŽEFA 3TUBI.JAK, "tkalka! * . ■ Pri natikanju Vo.tka .jo ‘ja’ udarila ročica tkalskega stroja, v zapestje, desne . ro-:kc, vsTed öeäar‘‘je bila v bolniškem staležu od 10. d.o ’19» decembra lani. Vzrok.motnje v normalnem tehnološkem procesu, MILAN' DOBRIN, str o j ni ki ju-Čavnicar- si - je poškodoval .levo nogo,: ko mu je pri pi-., 1 jenju.rvsled tresenja delovne ,,mize in. primoža padel z mize kos železa na nogo, ; Udarec ni takoj povzročil potrebe ;-da bi šel k zdravniku, pa c po;ga je začelo boleti selo po novem letu, vsied česar je šel v bolniški stales sc3 e 5* januarja 1965, Vzr-ok - zaradi neprevidnosti. . .Skupno je bilo v letu 1964. IO9 obratnih nezgod, od katerih -jih je bilo .20 ria poti na delo oziroma z dela. 'Ge na hitro primerjamo' to stanje s prejšnjim (1963.) letom, vidimo,., da je število nekoliko nar astio in to od,; 95 na 105,- ■ V bodočo pa se nezgod še bolj varu jmo J ! ; C.'. Pred sindikalno organize,cijo predsedstva in vseh članov ...J-n-urjenim vodstvom stoji pred da pri delu sodelujemo in tako vrati vrsta nalog, zato je izbojujemo boljše jrezuTtertee— naloga '1 o varni äke^a^pdJbrrra _jr i—dciu'irf''samoupravi j an j u, + +■ ». f + + + + + + + +++ ++ + 4--H- ++ + + + + + + + + 4* ++ ++ + + + + -f—h 4~r + + + + + + + + + + ++ ++ -+++ , +++ + + + ++ + + + + +++ r++ . + + •f + + ' + + PRAKTIČNI NASVETI PRAKTIČNI NASVETI PRAKTIČNI NASVETI PRAKTIČNI NASVETI PRAKTIČNI NASVETI PRAKTIČNI NASVETI PRAKTIČNI NASVETI p' jr Danes si težko predstavljamo, kako so nase babice shajale brez električnega likalnika, naši dedje pa brez električnega briv-, - skega aparata. Še težje si je zamisliti, da bi naša gospodinj-I stva ' nenadoma ostala bre z elektrionega^toka : nxrngjonk— t—trttfltr štedilnik, elUKLTlčne -nerrcre7 električne bojlerje, se-j salce za prah, grelne blazine, radio in televizijo! j . Elektrika nam prinaša v naš deni ''gospodinjsko pomočnico", to-{ ‘ .’pioto.razvedrilo' in ;e;nkrat v mesecu - tudi inkasanta, ki nam 'V „prinaša račun-za porabije'n’o električno energijo, ki pa ima te-' ‘le rubrike i ■ ■ • ’ ’V 1/65 2388;‘ 2181 207 ' gosp. 12 ' '■ , 2484 360 50 2894 obračun, mesec novo j prejšnje stanje Števca por a kWh 'tar „ c.e na kWh obr e kWh prisp, din s. ma raču. z ne c Prav bi bilo, da bi si znali v vsaki družini sami izračunati, koliko toka so že porabili v mesecu, saj bi si s tem prihranili presenečenje in slabo -voljo ob koncu meseca, ko je treba plačati račun. Izračunati porabo električne energije pa tudi ni prav nič težko. Zadostuje, če vemo, da merimo električno energijo v kilovatnih urah (kWh), Vsako gospodinjstvo ima električni števec, ki stalno kaže porabljeno električno energijo v kWh. Poglejmo zgorn j i jorlmar-ž—*-_ Tod rubriko'"stanje števca" imamo dve številki - novo in prejšnje; do 31. decembra 1964 smo porabili n*pr, 2181 kWh, do 31» januarja 1965. pa skupaj že 2388. V mesecu januarju smo rorej porabili 2388 - 2181, to je 207 kilovatnih ur„ Če vemo, da plačuje večina gospodinjsko elektriko po takoimenovani gospodinj- ski tarifi, torej po 12 din za kilova-tno--uro, nam ne bo težko .jwr^ox^3>14*uKi_al43lctrlko. V na-šegr^pri.me.ru-dobi- : 207 X 12 = 2.484 din Če prištejemo k temu znesku še prispevek (v našem slučaju din 360, ki pa je odvisen od števila prostorov za vsak prostor po din 120,-) in stroške meritev (v našem slučaju din 50.-), lahko vemo že pred prihodom inkasanta, za koliko bomo morali olajšati svojo denarnico - za navedeni primer; 2484 + 360 + 50 = 2.894.- din Porabljene kilovatne ure pa lahko izračunamo tudi drugače. Na vsakem električnem aparatu imamo namreč podatek o njegovi moči, izraženi v vatih ali kilovatih. Če piše, na električni pečici, da je njena moč 1,5 kW, ne pomeni to nič drugega, kot da porabi pečka v eni uri 1,5 kilovatnih ur električne energije. Kolik energije porabi, če gori 5 ur? Če jo porabi v eni uri 1,5 kWh, jih bo porabila v 5 urah pač petkrat več, torej 1,5 x 5 + 7,5 kWh. . Pako smo prišli do enostavnega obrazca za izračun porabljene električne energije, če poznamo moč in čas uporabe električnega porabnika; kilovatna ure = moč v kW x čas v urah Napravimo majhen primer: recimo, da nam nora v nekem prostoru vs.dk dan po 10 ur goreti 100 vatna' žarnica.. 'Kolikšen strošek nam predstavlja to v mesecu s 30 dnevi?. Ker ima 1 kV/ 1000 W, je moč stovatne žarnice izraženo, v kW le 0,1 kW. Čas gorenja bo 30 dni s 10 ur = 300 ur. Če uporabimo zgornji obrazec, znaša poraba toka 0,1 x 300 = 30 kWh, Tako lahko izračunamo porabo električnega toka za vse aparate in pripomočke, ki jih uporabljamo. Tako izračunana vsota porabi kilovatnih ur nam da število, *ki se bo pojavilo kot odi Silna postavka v računu - pod rubriko "Poraba kWh". ž Članek je odgovor na vprašanje bralcev (anketa). • • • • • # • • • • « • ••••• • « • • • • * • • • • • • ♦ • è • • • * • # • ••••••• « • • • • f •«••••••• ♦ • t • • • • •«••••• • • •••• • ••¥•♦« . • « • » • • • • • • • ~ÌfywrnAai_yiv%^^ . Đne 8. februarja se vsako leto spopinjž m jve83ega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Letos mineva že 116 let, odkar je leta 1849. umrl v Kra- * nju. Kar je on napovedal že pred več kot sto leti, se je uresničilo z našo narodno-osvobodilno borbo. Njegov spomin bo najbolje počaščen z nojogovo pesmijo: Spet trte so rodile pri jat’li vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, • ki vtopi - vse skrbi, ," v potrtih prsih up budit V sovražnike z oblakov rodu naj naš’ga trešči grom! Prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom, naj zdr o beri j ih roke ■ si spone, ki jih še teže! Ldinost, sreča, sprava k nam naj nazaj, se vrnejo! Otrčk, kar ima Slava, vsi .naj si v roke sežejo, da oblast • ' . in •jz njo Čast, ko pred j spet naša bosta last! Bog živi vas Slovenke, prelepežlahtne rožice! ..... Ni take je mladenke j ko naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov iz vas bo strah sovražnikov. Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! 26 ' M ' NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGjA&ß^ GRAD NA ^.TH?T7 ffG^MHTJAfiRftPKAjggrŽA.TIKA . .NAGRAD N/^KRIŽARIL NAGRADNA KRIŽANKA NAGRABNA“TffiTŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA VODORAVNO : 1, naš smučarski "as" t (sedaj v JLA). 6. pokriva- lo. 10. glavno mesto bal-- kanske države. 12. resnica 13. nemško mesto znano po steklu (J). 14. "šmirarji". 16. bodica. 17. povorka. 18. Virovitica. 19. romunska atletinja. 20. kratica za.recept. 22. italijanska kratka puška. 23. dolžinska mera (okrajšava). 2$. roman v slikah. 26. črka s, prizvokom. 27. od Irene. 29c stara dolžinska mera. 30. da se pere. 31. ne spi. 32, ime znaka za matematično neznanko. 33. velika zajemalka za vodo. 34. trg -po angleško. 38. delavka pri statvah. NAVPIČNO s 1. pevovodja, ki je bil v Tržiču.. 2. pismeno potrdilo, spričevalo. 3. pokrajina v Angliji. 4.. .osebni zaimek. 5. tebe, 7. kraj na zapadu Romunije. 8. smučarski skakalec poročen s Tržičanko. 9. najvišje karte. 11. fakin, potepin. 14. sekira ža tesarja. 15 kraj severno od Bleda. 17, družabnik, soigralec. 19. mesto v Svici. 21. delavka v predilnici. 24. moško ime. 26. stari oče. 28. pleme, rod. 29. vrsta, drobnih tiskarskih črk. 30. gostija, veselje, 31. udav. 33. kegljaški klub. 1 2 3 4 5 JA 6 7 8 9 11 S 11 4 11 1Ò AAs 1H 15 *• - i 16 SSV V N 16 sAN 13 |21 ! bi 22 š 23 24 23 26 il 28 * 2$ 30 \ JA J1 31 d 33 -d JO 35 1 • • • • • * • , • • • • • REŠITVE PREJŠNJE KRIŽANKE c Prejšnjo križanko so pravilno rešili in bili izžrebani: 1. nagrada Ivanka,Zaletel 2. nagrada Janez Avsenek 3. nagrada Pani Zadnikar Nagrade lahko dvignete v kadrovskem sektorju, soba 10. Tovarišici Pepci Radič se zahvaljujemo za čestitke ob novem letu. Dobili smo Vašo križanko, toda na žalost ni bila izžrebana, Pa drugič več sreče. Uredništvo TT 908TRŽIČ TRžIšKI teks 1965 858(497.12) 4001965,1 885.3 £ e COBISS e TISKAUO V TOV. OBUTVE, PEKO' TRŽI J TRŽIČ