ri milijoni brezposelnih! Ali bodefo ti mil ni še glasovali z& prazen "dinner pail"?
DELAVCI!
faptej »* »vobodo in pravice svoje! I*icul»iti we mtf« »Mesar, pridobit« p« lahko ve«.
baročni tin (subscription):
a<tM Uto. 7=>c na pol leta *a Ameriko ($1.50 •ar year, 7Sc half jrssr iu America. $2 na leto, H ,h>1 leta m Evropo (ti por year 91 per half for Europe.
Slav. (No.) 31.
Leto (Vol.) III.
iKedo dela za koristi jednote?
Storil j« to za svoje koristi!
V glasilu, "01. Svobode" se je nahajala svoječasno slika, ki je prtnUtavijala. kako trije roparji ^socijalisti) praznijo blagajno 8." N. P. .1. in kako drže vsak enega: Koctda, Klobučar in J. Stanič za roke; a prav v tistem času so imeli ti "policaji" v svojih lepih denar Jednote, katerega niao zaslužili, marveč po krivem prisvojili.
Nobeden tistih pa, ki ao bili na al i ki od sov i jal isto v ni niti centa dolgoval Jednoti, kaj še, da bi ai ga neopravilno prilastil.
Konda in kompanija so to ve-doma uprizorili in zopet so vrgli 40(H) članom peska v oči!
Metali ao pesek v oči v interesu — njih!
Vedno ao pa pisali, da delajo
in pišejo za koristi Jednote. dani s,m(,bn<) k„r Ko,ula lahko vodi tak so pisali in delali v prilog za ae! Kakor ao terorizirali II. konven-
jfloogo se je pisalo o s. n. iv j. jjkee ie piše. Nekaj ae je pisalo v prilog nekaj za propast. Nekaj m je pikalo navidezno, indirektno v prilog — nekaj i m. direktno v pnlof.
Nekaj se je svoj čaa pisalo direktno ta propast z gotove strani — od druge pa indirektno, navidezno v prilog in, eni direktno v prilog. Tisti, ki ao svoj čaa navidezno pisali v prilog pišejo danes direktno za propast, med tem ko jim prvi, ki ao ie preje pisali za propad — sekundimjo. Prvi ao kterikalci in drugi nekaki libe-ratoi privrženci. Tretji, ki pišejo direktno za stvar — v prilog, ao IMtjalisti
tri stnije je opažati, da pi&ejo e eadevah, ki se gode v s. n. p. j.
Ako razvrstimo glasila teh treh fltruj, tedaj dobimo, da ao piaali: tisrikalci v "Ainer. Slovencu", "liberalni privrienei" v "Glasu Slvobode" in aocijalisti v "Prole-
W"
Ker smo rekli, da »o klerikalci |
'pisali vedno za propast Jednote je tirba, da povemo motive, zakaj ao tako piaali
Navedli bomo motive za klerikalce, pa tiidi za liberalne privržence. Povedali bomo pa tudi, zakaj »o socijalisti pisali vedno di rektno v prilog. Začnimo pri klerikalcih. Stara stvar je, da klerikalci na nprotujejo vsakemu napredku, pa naj se ta poraja v družabnem življenju ali drugod; vsepovsod je netavljal rimski deepotizem pot splošnemu napredku. In ker je bila 8. n. p. j. ocividni napredek v slovenski javnosti, ki je izhajal hrwt pomoči rimskih poiuagačcv, je bilo to dovo4j uzroka delati ti Jednoti. £ato so postali ta-»j v začet kni odkriti aovražniki Jednote in taki ostanejo tudi v prihodnje. Ampak teh se nam ni treba bati.	*
Bolj oprezni moramo biti napram našim zahrbtnim 8ovražni-k»m iz tabora liberalnih privrien- soeijaiietov, katerim je marsikak csv, ki jih bomo fotografirali.! Han Jed. zato hvaležen, kar do-Kaksnu je bilo glasilo liberalnih kazujejo razna pisma. Da je"Pro-privrženeev "Glas Svobode" v letaree" v resnici delal direktno službi g. N. P. J. z njegovim go- v prilog Jednote je pokazala pred spodarjem M. V. Kondo?	.vsem 3. konvencija, ki je uposte*
Ozrimo se malce nazaj, v čase vala stvari, ki so med časom terorizma, ko je stari odbor via-,44anarhije" dogajale, kterih in-dal II. konvencijo v Chicago.
;; Od bllzo in daleč
Ko stoji K o uda tako — plačan za svoje laži iu zakrknenosti — istamijen, pa Klobučar na drugi strani kljubuje z oddajo blagajne tiovenui odboru, katero zadevo zanese pred sodišče.
Konda, izgubivši vse triumfe v prvi igri, se takoj pridruži svoje-iimi nekdanjemu kompanjonu "izza časa knofov" — daai je bil takoj )k> konvenciji še hud nasprotnik Klobučarja — pa se pogovorita. <la bosta delala skupno proti Jednoti in novemu odboru.
boj, ko ima orožje; rojaki pa, vsaj eni, tudi gredo na limanice in tako stareta odbor in konvencija bo tukaj.
To bi ne ugajalo le Klobučarju, temveč tudi Kondu in mogoče še komu drugemu ....
Rečeno — storjeno.
Fuzija v "Glas Svobode" od
cijo ne postavno, taka nepostavna de jati ja »o počenjali i v dobi njih vladanja.
Prav res: delali so v soglasju konvencije, ki so jo sami vladali s terorizmom, z večino glasov. Ker smo že omenili preje aocija-liste. omeniti moramo tudi teh glasih).
Kaj je pa "Proletarec" storil direktnega v prilog Jednote T
Ali ui ta list vedno prinašal najbolj interesantne dogodke v Jednoti in zavračal Kondove laži I v "01. Svobode"? Ali ni ta list mahnil po klerikalcih in liberalnih privržencih, katera je vedno smatral za enako škodljiva elementa! Kdor dvomi nad tem, ta naj vzame v roke 1906—1907 in 1908 tekoči ietuik in prepričal se bo, da je tako. Nikdar pa ni "Proletarec" delal tega z namenom, da bi silil
kam v Jednoto, niti da bi iskal kie	M
% JrnTKr ieh^TrfafcalntChied re-Trrfa-affT
Po volit
raje vsak. če ze ne takoj — l>*	.......
čez čas obrne od njega.
Tako je propal na celi črti gle-dg dohodkov; a tudi aocijalisti so um dali brco. Ostal je sam s svojim glasilom.
Krajevne volitve, le po deželi dne 7. le so malone povsod za socialistično ali
Pri volitvah v (lil bili socialistični kan dermane skupaj lt>,| med tem ko so ii i:i,7oo glasov. V ('hI rej napredovali v tritisoč gliisov. Najt dobil letos sodrug kandidat v 27. wi 1*1.'» glasov. Vseh g|
ao se vrši-•ila, začrta-sp napredek
tagu so do-Idati /h al U5 glasov, lani samo Igu srno to-»m letu za glasov je >rge Koop. dobil je
''Kongres mora brez vprašanja nekaj storiti v tem oziru. Zatrt je anarhije je pred vsemi drugimi vprašanji najvažneje. Anarhist je sovražnik humanitete, sovražnik vsega človeštva in na najnižji vrsti kriminalitete. Niti en imigrant ne sme na naše bregove, ako je anarhist; niti en časopia, tiskan tukaj ali zunaj, ne sme krožiti v ti deželi, ako pro|Ntgira za anarhistične ideje".
Theodore Roosevelt.
Socialistični sodnik.
V mestu Mena, Ark., je bil dne 7. aprila izvoljen policijskim sodnikom socialistični kandidat, sodr. S. L. Linsav. Kandidat /a iaov je biio n,*y°rja je ostal v častni manjši-ll so dobili ni
Razmerje glasov med kandidatoma socialistične in demokratske
otklauih 254,9»; 4j republikanci 107,651, demokrat je 92,128, prohibit ion isti !>,877, Hear
stova 44Independent league" .franke je sledeče:
14.928 in neodvisni I'l.M'l. Zmagali so v večini republikanci. Največji poraz je doživel* v Chieagu Hearstova 44neodvisna;ligakise je hvalila prod volitvami, da bo shell najmanj 40.000 glasov. "Liga" je ostala še <laleč za socialista.
Najkrasnejši v speli mi pa želi liaeii kandidat je v Milwaukee. Sodrug Krnil Seidel. laitdSdat v4 mayor ja je dobil 20,8<>8 glasov;
demokrat
zgoraj se je pričela; od spodaj pa
je bilo že vse pripravljeno, da se nij^uv nasprotnik jsmljejo okrožnico na vsa d ruš |>., Hose fcj j,. \A tva. s katerimi se vse zruja in napelje za novo konvencijo. Pozabiti
bil pa 23,115 glaso drdat je torej
ON
socijalisti, ki so Člani Jednote zavedajo svojih interesov in se ne fMLste voditi za nos mor&ličnim propalicam. Kar je storil "Proletarec" v korist S. N. P. J. je stvar
aeveda ne smemo, da je to k temu. ^„,0 za 2247 glaso v.
srlila tudi Klobučarjev* tožba, ki jo vodi napram novemu odboru, ki bi se v slučaju, tla se vsa društva izrečejo za konvencijo zavr-šila ugodneje. Klobučar je tožil, na prvi način namreč, tla se konvencija ni vršila pravilno; ko so mu pa povedali na aodniji, da so sklepi ^konvencije ustavni, je ipkal drugih načinov, za zsdrže-
ral za novo konvencijo.
Z vsem tem pa je hotel ozir, hoče Klobučar doječi to: 44če se bo vršila konvencija, potem sem jaz zmagal in pokazal, da se prva, ozir. (III.) ni vršila pravilno.
Konvencija bi se torej ne sklicala zato, ker tista volitev v La|sov-Salle ni bila pravilna, pač pa. da Socialistični Klobučar pokaže, češ: moja velja! To so prozorne stvari Klobučarja, katerim se je zadnji čas pridružil tikii Konda.
n. je do-naš kau-v manjšini tna manj-• socialisti
Za mayorja: J. P. Davis (dem.) 3.1«; W. J. Dunman (soc.) 220.
Za (»olicijskega sodnika: S. LK Litisav (soc.) MIG; C. C. Palmer (dem.) 269.
"Pinheads".
"Ameriški oblastniki so heads (bucične glavice) avtoriteti."
Tako jih je Tiazval sodnik W. t Gavnor od vrhovnega sodiiča v državi New York, ko je govoril pr«t člani Harvard Political kluba v Bostonu, Mass.. dne 11. a-prila.
Sodnik Gavnor je govoril o svobodi govora in svobodi zborova-je obdrža- nJ& ter ostro kritiziral postopanje onih oblastnikov v Chieagu, Philadelphiji in New Yorku, ki so razgtiali shode brezposelnih. Najgrša napaka na svetu" — ja, kar se j dejal je sodnik - "je. goniti Iju-kovalo, je dt» skrivnih sej in zarot. Pusti
pin-v svoji
šina! V ostalem so izvolil 9 aldermanovJ li so. starih šest mandatov in pridobili še tri nove warde ter na predovali za 4000 glaaov od zad njih volitev 1. 1906. Da aodr. Sei-tlel ni priMlrl /a i|ia( je že za gotovo ji kri\<> to. k.-t* se j
m msiL-------
d 1 radi malomarnost
$500! NAGRADA! $500!
Podpisani delegatj« tgetje koncencije v La Salle, IU., in člani gl. odbora S. N. P, J., plačamo listu ' Olas Svobode oziroma ni«, g o vim dopisnikom...
$500 NAGRADE,
ako nam dokažejo, da amo ai vseli v nalogo:
1.	Ukrasti Slovensko Narodno Podporno Jednoto in jo prenesti v Cleveland;
2.	prekrstiti Slovensko Narodno Podporno Jednoto v Cleve-landsko katoliško jednoto.
Ako nam nadalje dokažejo:
3.	Da smo ae zvezali z najgnusnejšimi sovražniki resnice, ki nam naj bi slutili v izdajalci namen;
4.	da obstoji tu v Clevelandu kaka sarota v ugonobitev S. N. P. J.
Dokler se nam pa to ne dokaže, imenujemo list "Glas Svobode":
list propadlih koristolovcev, list laii,
list obrekovanja in zavijanja, lift špijonaže! 1!
Lastnika, urednika in tozadevne dopisnike pa: lalnike, obreko-valce, špijone in grobokope Slovenske Narodne Podporne Jednote !!1 Svota $600 je v ta namen naložena pri Lake Shore Banking A Trust Co., Corner E. 55th St. and St. Clair Ave., Cleveland, 0.
Sedaj pa .na piano s dokazi, vai, komur je mar za $600, da se vi Ji kedo deluje za dobrobit jednote, in kedo laže. Prilezejo naj na dan tudi elevelandski ščurki is svojih špranj. Cleveland, O., dne 11. aprila 1908.
JOSEPH ZALOKAJt, podpredsednik. FRANK K0RCE, blagajnik JOSIP KALAN, nadzornik.
in lačnih delavcev, kterih so so najmanj nadejali. .Brž so sklicali večje število policajev, kteri so hrezposleeem /.shranili vhod v City Hall. Bolgari so dosegli toliko. tla jim je County Board drugi dan dovolil nekoliko živeža.
idrzaio vo-
litve. Rose.ju je pa pomogla do iz
-volitve tudi njegova nezaslišana
razsipnost. Izvolitev ga je stafa blizo *40,000.
Sramotno so pa pogoreli republikanci v Milwaukee. Njih kandidat Pringle je dobil 18.349 gla-
voliv-1*® jih- ntti govorijo javno, in za-in tut hrbtnega ko varstva ter napadov
^hranrwmr
ritetne 4<pirtheatis" v ti prosti deželi n/vejo razumeti tega. marveč vporabljajo silo po ruski metodi. Pretepanje socialistov s po-licijskimi kolci in kratenje svtv btsle govora in zborovanja ne bo tiikdar oslabilo socializma."
Kaj je k tisti zadevi pisal Konda J tarča " ne pa iz "Glas Svobode
' 1,1 že bi ** bil* »koraj nakana obnesla, da to ni opazilo dr. "Sla-
— ozir. proročal v 4G1. Svobode'? Zato »o možje zleteli. Molčal je; za koristi — svoje! Kaj Konvencija sama je torej popa Časi komišna?	stavila Ktmdo-Klobučarja na lai, Kakšno stališče je zavzemal da sta delala v prilog Jednote. Konda s svojim listom, ki je bilo Pripoznala se je potreb« lastne-zajedno glasilo Jednote? Ali se je ga. strokovnega glasila, ki se bo, potegnil za koriati Jednote? —»1 ko se v uradu uredi — sam izpla-Kaj ie; opravičeval se je za ko- feval z inserati. risti svoje! v službi Jednote, ka- To je bil velik napredek ; a Kondu. ki izdaja glasilo liberalnih privržencev to ni bilo všeč, do-brovedoč. da stem izgubi dohodek.
kor je bil, je glasilo Jednote izrab IjsI v svoj zagovor, v svoje opra-vieenje.
Ni se oprašeal v glasilu, marveč predrzno je procal 4000 olanom, ki ao plačevali glasilo in tistega, ki jih je izkoristil na tako podel način. Ko so pa aocijalisti vzeli Injunction na trojico, je Konda slepil člane Jednote in pisal v "Gl. Svobode": — "proti Jednoti ao!" 44Jednoto hočejo uničiti" i t, d.
Konda je vrgel s tem 4000 članom Jed. peska v oči, v glasilu, ki so ga plačali člani.
(Zato pravi sedaj: v koš z glasilom.)
A Konda je ptiskusil z ulogo inešetarja. Slinil se je okoli tistih oseb. ki bodo vse te stvari preskrbovale v nadi, da bi i po vplivu druge rake lahko kaj neslo. Toda zmotil se je.
Njegova tihotapska munira je k sreči toliko vzbujljiva. da lahko opozori na nekaj, kar bi imelo priti za njegovimi solzami, pa se
Mja" št. 1, in "Nsr. Vitezi" v Chieagu. katerima sta Klobučar in Konda poznata od blizu in Slavi ja izključi Klobučarja — in pozneje tudi M. V. Kondo.
Žela sta. kar sta sejala.
Sedaj se "Glas Svobtnle" pridružuje klerikalnemu "Amer. Slovencu" in oba pišeta v propast. Jednote — seveda zaman.
44Proletarec" bode tudi v bodoče pisal direktno v prilog Jednote iz sledečih vzrokov: ker socijalisti stoje vedno na braniku svojih interesov, naj si bodo le ti v Jednoti ali pa na političnem polju v boju zoper kapitalizem in privatnemu izkoriščanju, ki naj si bo kjer koli.
Kdo dela torej za koristi Jednote?
Clan 8. N. P J. in soc. kluba št. 1.
'JI
Agitirajte za "Proletarca"!
Socialistična stranka je politični izraz delavskega razreda.
Ameriška vlada da nam delavcem le toliko svobode, da smemo svobodno stradati in tudi svobodno poginiti« To .vidimo vsak dan.
Kapitalist ne plačuje delavca iz svojega. Desetinka mezde, ki jo dobi delavec, prihaja iz njegovega dela ali produkta. Kapitalist ne more plačati delavca, ker ne dela in ne producira.
I
Dolžnost vsakega socialista je,
podpirati svo rajte za
mu nove
Finci v Astoria Oreg., so iz svoje tamošnje dvorane odstranili Rooseveltovo sliko. Lokalno kapitalistično časopisje besni vsled
časopisje. Agiti- tega m nazivlje vse ondotne Fince
Pridobite
— anarhiste. Ali je Roosevelt res kak vladar po "milosti božji"? Živeli Finci!
Japonski /delavci, ki gradijo Železniško progo v Koreji, dobe 36 centov plače za 12urno delo. Dvanajst centov od dnevne mezde jim odračunajo za hrano; ostane jim torej za sedem dni trdega dela $1.61. ^
Socialistična kampanja za je-senske volitve se je začela že dm- j pop, ki pravi: moli in delaj, saj gi dan po spomladanskih volit- po smrti ne boš itak nič nesel na vah.	ni svet
Pogostokrat čujem delavca, ki skrbno povprašuje: kakšen denar bodemo imeli pod socializmom? Nepotrebno vprašanje. Kak denar pa sploh poseduje delavec? Denar ima kapitalist in tudi dobro skrbi, da ga delavcem nikoli dosti ne ostane. Kapitalistu pomaga tudi
Filipinski otok je stal ameriško ljudstvo okroglih $1.500.000.000. To mnenju Filipinea Aquinalda smo Američani pomorili 100.000 njegovih rojakov in požgali ter opustošili brez števila mest in naselbin. Ljudje na Filipinah niso zahtevali dmzega. kot pravico, svobodo in samovlado. Zakaj smo jih torej morili?
Cyrus Northrop, predsednik na univerzi v Minneapolisu. Minn., je bil radoveden, kakšnega političnega mišljenja so njegovi dijaki. Odredil je torej glasovnice, na kterih so bili voditelji treh strank, republikanske, demokratske in socialistične ter pozval dijake, da glasujejo. Ko so po glasovanju šteli glasove, našli so, da je bilo za Roosevelta in Bryana oddanih 180. a za Debsa samega — 740 glasov, Seattlski reverend je imel prav. ko je rekel, da socializem raste.
aldermani v Milwaukee so sledeči: -
Glasovi:
Wartla: Ime: soc. dem.
rep. 793 779
929 855
737 855
833 793
9—II. "Ries	1349 1016
tO—Wm. Korh 1105 ti&O 11—K T. M elms 1935 1373 12 Max Grass 1075 950 17—L. A. Arnold 1034 591
19—-J.	Rummel
20—A.W.Strehlow	21«9
21—L.	Wei ley 1483
22—J.	Hassman 1141 Poročila o izidu volitev
drugih krajih so tudi nad ugodna.
V	Aurora. Mo„ so socialistični glasovi narasli za 50 odstotkov.
V	Vandusenu, Mo„ so st«cialisti zmagali na celi črti. Ivoljeni so bili vsi kandidati na socialistični listi.
Napredovali so socialisti tudi v Kewanee. 111. Njih kandidati so dobili po 250 glasov.
V	Kast St.. Louisu, HI., so dobili socialisti 20fi glasov. Lansko pomlad so imeli samo 58 glasov.
V	Grant! Rapids. Mich., so našteli 800 statističnih glasov. Pred dvema letoma so imeli tam socialisti 500 glasov.
/eč hrane za topove v Avstriji.
V avstrijskem državnem zboru je bil dne 9. aprila sprejet predlog za povišanje števila vojaških novincev, kakor tudi domobrans-tva.
Predlog določa, da se zvjša število avstrijskih domobrancev na 50,000 mož. Nadalje hočejo nabaviti nove domobranske baterije in 1112 oddelke s strojnimi topovi. 718 Tudi napredek! Za blagor naro-860 dov se skrbi najlepše, da se tla po j tiranom več mesa za človeške kla-
R00SEVELT0VE POSLANICE.
Predsednik Roosevelt se je pred kratkim zo|>et oglasil z eno poslanico v kongresu. Te poslanice so letos kaj nsiovitne. In značilne ho tudi. Rooeevelt, ki že sedem let, odkar sedi na j»red»#H»U»kem sto-lu, bombardira kongrty z iepodo-rt&ltol' Tra rrmT^P VMTf
krat spomnil, da se sedanji kon-
trres bliža h koncu in da so blizo
generalne volitve. V očigled temu je treba reči delavstvu kako!
ui	• Ampak take profesorje, ki delajo
kajti hlajče bode plačal šele pozneje. — To ve vsak šolarček, vendar pa učeni knjigovodja g. Krže tega ne zapopade, ker drugače ne bi sam sebe v nos sunil".
Po mnenju teh dveh "raČunar-jev" gresta v prodajalno po hlače, pa jih ne plačata, — dasi imata denar v žepu — pa tudi ničesar ne dolgujeta. V žepu imata še vedno $10 in hlače, ki so vredne $4. Ko sta zapustila prodajalno (sta naredila 4 tolarje) dobička stem, ker nista hotela plačati hlače.
Mesto, da bi jih uiiela le $6,
!	'II - , ■!	. ,
pravi $8 diference. Seveda se mi
ne čudimo tema profestvrjema račun ice če pomislimo, tla so takih računov vajeni ki nesejo dobiček.
vsej vmee.
Roosevelt ima zopet ipecielno po slanico. Topot proti anarhistom.
Rt>o*evelt je letos zelo pltslovit s poslanicami. Vrli predsednik se res veliko trudi, kako bi proti koncu svojega predsedništva "o-sreČil" republiko. Zadnji teden — 9. aprila — je zopet poslal v kongres poslanico, v kteroj topot obdeluje anarhizem kot "najvažnejše vprašanje" teh dni.
Ta poslanica je najmanjša kar jih je predsednik kedij poslal v zvezino zbornico. Glasi se:
"Sen s tu in hiši zastopnikov: Tukaj prilaffim pismo od justič-nega odelka l^ro pove vsa Vsled tega jaz trdim, da obstoječi šta-tuti dajejo predsedniku moč, da prepreči, da bi se generalni (vrhovni) poštar rabil kot initrument v službi zločinov, to je da prepove rabiti pošto v svrho priporočanja umorov, požigov in veleiz-daje. In na temelju teh itatutov hočem postopati.
4,760,000 delavcev brez dela.
Samuel Stodel, zastopnik delavske organizacije Industrial Workers of the World, je prošli teden izdal poročilo o brezposelstvu 37 ameriških drŽAvah. Po njegovem zatrdilu je 4.750.000 delavcev, ki so veleti zadnje krize zgubili delo.
Premogarji.
Položaj premogarjev je zelo resen. Lewis, preilsednik združenih premogarjec, je izjavil minulo soboto. v Springfieldu. 111., da največja bitka meti delom in kapitalom, kakoršne še ni videla Amerika. se bode pričela, ako ne pride še istega dne do sporazumlje-nja med premogarji in operatorji.
Važna konferenca med premogarji in operatorji se je vršila v soboto v Springfieldu, a se je razbila brez kakega vspeha.
Pričakovati je torej, da voditelji premogarjev še te dni ofici-jelno razglasijo štrajk, ki pa v resnici in po volji operatorjev traja že štirinajst dni.
Bolgarski bresposleci pred City Hallo.
Preteklo sredo je prikorakalo okrog 300 brezposelnih Bolgarov pred chikaško City Hall in prosilo dela in hrane. Gospodje v mestni hiši so bili kar iz sebe, ko so videli dolgo vrsto raztrganih
prikupno besedo. In kako to gre?
O, lahko. Predsednik je • prefri- j . .	.. .. . . , ...
,.nli,ičar kadar j. trriJ	je. <1* pnd.jo
. ,	,, . . po taki soli tje. kamor spadajo:
(I6IEVC6. i ritlMiv 'vi i •	. i« i
...» , . v šolo, »jer se tolče kamenje, pride m čez nekaj j
iu r lt..In hičn I
Proletarca"
ga n
humbugati gumb. pisar časa roma |H>slaniea v Belo hišo' preti kongres.
V svoji zadnji specielni poslanici priporoča Roosevelt sedemnajst i zakonov oziroma dodatkov k obstoječim zakonom. Med temi je: otrtčko delo. delavčev odškodninski zakon, penzija za telesno poškodovane vladne vslužbence,
4 4 injunction i oskrbništvo za bankrotirane želez nice, regulacija tnistov delavske organizacije, štrajkii bojkoti, finance, tarif in vodovodi.
Roosevelt je dobro znal. ^o je pisal to poslanico, da njegovo pri-poročilo za te zakone bode malo iadalo. Kajti vsakdo, ki zasleduje politično delo v deželi, ve, tla kon-
na tak način račune bi vtaknila vsaka oblast {khI ključ in to radi
Spominjajte se na prijateljskih sestankih, zabavnih večerih in veselicah.
Od uredništva.
Sodr. A. L.: Z Zupančičevo aferi se ne bi radi pečali dokler ne zvemo pozitivnega sklepa. Čuje-
.	ril • I mo' 8e 8 ^k*™	ffl*
promt n» jh i e, jedjl0tin (Hjbor. yiti yag dopis je
vedno dosti časa. Zdravi! Isto velja tudi g. M—ehu v LaSalle.
Sodr. P.: Vaš dopis glede u-mrlega br. Basa 11 i ja izostane, kajti prejeli smo. že poročilo o rav-noistej zadevi. Č> bo treba še kaj o tej stvari poročati, pa se oglasite. Pozdrav.
Sodr. K—č: Imformirali se bo-
gres nima več posebno važnega ,	, , ^
. demo poprej o gnjezdu, iz ktere-
opravila v tem svojem zasedanju. Kongresmani bodejo vlekli mastne plače in počasi "ubijali" Čss. Ampak taka priporočila bodejo "vlekla"; dobra opora bodejo pri volilni kampanji.
To je vse. kar je podkurilo Roosevelta. da izdaja posebne poslanice. Gnjilo republikansko stranko. k t »rt> reprezentira predsednik in njegova aovladajoča klika, je treba zopet prikazati v svetli luči in to potom pisanih obljub in očetovskih" nasvetov, ko se bližajo volitve.
Kar sedemnajst novih zakonov zahteva Roosevelt, in to v Času. ko so koneresu dnevi že šteti. Naš premodri predsednik pač zasluži, da se mu ploska.
Upajmo, tla je to njegov zadnji "bluff", s kterim lovi kaline. Ameriško delavsko ljudstvo se je po njegovem sedemletnem "vladanju" že lahko prepričalo, koliko je za njega dobrega storil. Zato mu pa sedaj ne rrjame več — pa naj se Se tako "ogreva" za delavca.
ga je izletel ta ptič, potem bomo storili naše najbolje. Da ste nam zdravi!
Gosp. J. J—č: Preveč,'preveč! Vsega "Proletarca" vendar ne moremo posvetiti osebnostim. Do-tični tepci ne zaslužijo tega. Zapomnite si pregovor starih Grkov, kteri pa po malone tritisoč letih velja še dandanes: proti neumnosti se še bogovi zastonj borijo. Na $dar!
Sodrugi dopisniki, kterih dopisi še niso priobčeni. prosimo, da po-trpijo. Vse pride na vrsto.
Nova profesorja v računstvu
sta M. V. Konda in A. H. Skubie.
V predzadnjem listu "G. S." čitamo med drugim:
"Recimo da A. ima v žepu $10 in kupi hlače za $4 nau panje, to-raj ima Se v žepu vedno $10 ne pa
DENARJE * STARO'DOMOVINO
SOilLJAMOi
M • 10.in .......................M) kron
u I 10 4*.....................lOOkroa
sat 40.00.......................800 kron
m 9 lorro.....................aoo kron
Z* • 704 00......................1000 kros
■ft 91017 00......................»000 kr»n
rpaurlnft f ?*u«ft pri uk itoul. Items * a»ktitn« »»oO popolnost lipU-
brss viaarja odbitka N»l' daaaraa pollljataa lipta4a)se. kr. pMtSl hranilni urad v II. «o 11 dnah. Ornarja nam p*a'atl )*aajprlllfaa)a So
ISA 00 v foMlil t prtpornfafttm ali ra*1-trlrmnam? ptran,	si)»aka j>« D«
■»tatic Poatal Masa? Order all pa Naw York Sank Draft.
Frank Sakser Co.
109 fireeswtch St., New York
• 104 ftf. Cleir Ave.. N. E. Cleveland. Ohio
PVtOLET AREC
UST ZA IMTKKKSK DELAVSKEGA
, LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik ia twUJ«Ulj
Jegealevaaaka delavska fisktona Urnih*
t Cbkafo. 111.
MurotelM: Zt Aatiico |l M m ctlo lito, 7k n pol LaU. Za E vropo S2 «» c«lo teto, $1 m pol t«U.
Oglati pa d*amfo*** tri tyrmm^nbi bitalii 'a j4 paUg Mr«f« ma»mamin t mM nT.i K J maalui>.
PROLETARIAN
Owsad and pubhstotd K VKBV TuMOAT by
So« t h Slavic Workmen » Publishing Coaipan* Chicago. Illinois.
JOMH OatUK. President,
John Fmnč. Secretary.
Anton PuetunN, Treasurer
avascaiPTiON MTU! U»Med State« and Canada, 11.91 • year lie lor hart f ear F ore ign count net S> a year, $1 for hall year. AOvaamtMO NATIS on agreement.
NASLOV <ADDRESS):
"PROLETAREC"
087 So. Centre Ave., Chicago, III.
»te "pridnosti ye a»«daj zopet >>tiH|s*ndiraii.
<3. Odločen protest proti izva-urodni konvenciji, ker no vemo !>ode li tudi novi odbor — sedanji glavni odbor — tako radovoljuo od<lal svoje prostore.
4. Opozarjamo člane S. N. P. J., da ne naj ne ozirajo na zanjke, ktere jim nastavljajo ti slavni "naprednjaki".
6. Ta resolucija se ima poslati v natis "Oiutt Hvobode", jeduo-lineum "Glasilu" in "Proletar-euM.
Društvo Sloga štev. 16, S. N. P. J. John Krmenc, tajnik; FVrdntand Bizjak,- nadzornik; Krank iiačuu. Joe Kolenc (delegat v Kenoahi) člana.
ARE O4
31
♦ »»MMMM*t«MM

DOPISI
Kansas City, Mo. — Cenjeni so-drug urednik! Turoben je položaj, v kterem se nahajajo tukajšnji Slovenci in del., .ska masa sploh. O razre<lni zavednosti ni duha niti sluha. Nobeden se ne zaveda, da bi moralo bolje biti, kakor je. Ni čuda, ako imajo potem tukajšnji kapitalisti dobro letino.
Tukaj se v večini dela v Armourjevih in Swiftovih kla vnicah. Za navadne delavce je delo jako težko in umazano; mnogi morajo delati v vodi. In plačaf Jako slaba; dobijo le po 17 ali 18 centov na uro.
K delavski uniji ne spada nihče. O kakem političnem zavedanju še sploh ni vredno govoriti. Slovenci imajo dva podporna društva, eno spada k J. S. K. J., a dnigo k jo-lietski jednoti. Ravnokar se je pa ustanovilo tretje društvo, ki se imenuje "kranjsko podporno zabavno društvo Radeeki". (Živio! Slovenci pa le napredujejo! — Op. ured.) To društvo misli biti samostojno; ne bo spadalo k nobeni jednoti in če se ne motim bode bolj svobodomiselnega duha. Sploh to društvo ima lepo pn-hodnjost. V odbor so izvoljeni sledeči rojaki, kteri se res veliko trudijo za društveni napredek te naselbine, zakar zaslužijo pohvalo: P. Prelesnik, predsednik; E. Skala, podpredsednik: Tony Mar-tinčič, tajnik in John Kovačič, blagajnik.
Pozdrav vsem razrod no zavednim delavcem širom Amerike.
Vrbovski Tone.
I ker je bil dolžan aaesiuout za tri
mesece. Ali misli on, da bodo društveni tajniki hodili za njim in ga prosili, da poravna svoj dolg!
V 4401. Sv." sem čital, da smo člani društva Sloga na tisti seji, ktere se ji vdeležil glavni jednotin tajnik, klicali bratu gl. tajniku: ven iz hale! To ui res! Bil sem navzoč, a nisem slišal nič takega.
Bratje na resno delo! Delujino sloino in odločno in ves kondati-zem, klobučar i rem ter slavni pod-jedizem nam ne bo mogel nič. Iztrebimo iz jednote vse kar je gujilega in pojdimo naprej pod geslom: napredak, bratstvo iu HVOIHMIU, - ------ -HI—»
La Balle, 111., 6. aprila. ~ Cenjeni urednik! Prosim, priobčite ta doipis v vašem cenjenem listu 4 4 Proletarec ".
V 14. štev. 44Glasa Svobode" sem bral. da je Frank Basalli, član društva Triglac št. 2, v La Salle, IU., storil samoumor in da vsled tega ni hotel stari odbor S. N. P. J. poprej izplačati njegove smrt-nine.
To je laž, laž, laž!!!
Omenjeni član je delal v Cedar Pointu, v premogokopu. ki je .r>46 čevljev globok. Delal je 75 čevljev nad dnom v shaftu. ko se je delavcem na površju po nesreči izmuznila okrog 6 yardov dolga in 6 palcev debela cev in priletela na Basalii-ja s tako silo, da nmi je predrla prša čez in čez. Nesrečneža so morali pozneje rezati, da so izpulili cev iz njegovega telesa. Razen njega so bili pobiti tudi še trije Irci, John Ogen, Joe Sport a za tretjega sem pozabil, kako se je pisal. Eden teh je tudi umrl vsled poškodb.
Zdaj pa sodite rojaki, kakšen samoumor je to bil. O. M. Konda-tu svetujem, da je bolje če svoj list kvita, ee nima dru/.ega pisati v njem kot same laži. Capito?
I	M—ch.
član društva Triglav št. 2.
Milwaukee, Wis., .'U. marea. — Cenjeno uredništvo! Prosimo, priobčite v "Proletaren" kakor hitro mogoče sledečo resolucijo.'
Ker "Gla* Svobode" v svoji 10. štev. v nekem dopisu zlorablja ime našega, tako napredujočega društva Sloga štev. 16 S. N. P. J., mi Člani dr. Sloge zaključujemo:
1.	odločen protest proti onemu dopisu v 01. Sv. in vprašamo, kedaj je bilo naše društvo v dogovoru s takoimenovano 4 4 zvezo", osnovano po A. Podjedu in M. Klrarjut
2.	Protest proti br. A. Podjedu, ki trdi. da ga je izobčil glavni odbor v 24 urah radi kritiziranja zapisnika III. konvencije. Izobčilo ga je dr Slogs radi trimesečnega d- Iga. nakar j»« bil po |>oravnavi istega spet nazaj spejet, s radi
Chisholm, Minn.
' V nedeljo dne 29. marca se je vršil tukaj v našem mestu veliki delavski shod. Govorili so govorniki različnih narodnosti. Shod je otvoril organizator Zapadne rudarske zveze, rojak John Movern. Moveni — govoril je v angleškem jeziku — je z iskrenimi besedami tolmačil sedanji bedni delavski položaj, kterega so zakrivili kapitalisti; ki so povzročili krizo v deželi. Govoril je tndi o razrednem boju in stališču, kte-nega zavzemata delavsc in kapitalist ter naglašal, da sedaj je zadnji čas, da se združijo delavci vseh narodnosti in kot produ-centje vsega bogatstva zahtevajo pravic, ktere jim krati neproduktivni a izkoriščajoči kapitalizem.
Iz med ostalih govornikov je nudil največjo pozornost eden Liean (Lika, Hrvatsko), ki je govoril v hrvatskem jeziku. Govoril je prepričevalno in navdušeno. Dejal je med drugim:
44Moji rojaki, kar jih je tukaj, so bili vedno zoper delavsko organizacijo. Niso podali roke ostalim bratom delavcem v znanem boju 1. 1907, kterega so vodili rudarji za pravice delavskega stanu in in boljše pogoje svojega mučnega življenja. Niso se ozirali na otroke ubogih rudarjev, ki so šli na štrajk, da jim priborijo bolji košček kruha. Moji rojaki so se raje pridružili lastnikom rudnikov in jim pomagali pahniti trpina delavca na isto stopinjo kot je bil pred štrajkom. Toda ne zamerim jim, da so tako delali. Bili so nezavedni in nepodučeni o razredni borbi; niso znali, da je organizacija delavstvu prepotrebna. Ali zdaj je stvar drugačna. V sedanjih dnevth krize in bede moji rojaki lahko sprevidijo, koliko drži kapitalist do delavca. Sedaj, ko vidijo tisoče in tisoče strada-jočih delavem*, njih žen in otrok, morajo sprevideti, da je delavcu kapitalist največji nasprotnik. Itd."
Tako in enako je govoril ta Li-čan Navdušil je svoje rojake tako, da so bili takoj vsi vneti za rudarsko organizacijo;
Zelo me veseli, da so se začeli tudi hrvatski delavci zanimati za organizacijo. Čas je že bil!
Delavci bodejo vse počasi prišli do spoznanja, da pod kapitalizmom ni druzega kot sužnost. Spoznali bodo tudi. tla le v združevanju — ako se delavec z delavcem združi — je mogoče storiti konec tej sužnosti pod kapitalističnim jarmom
Sistem, pod kterim sedaj živimo, moramo ovreči in ga nadomestiti s takim, tla bode delavec deležen vsega produkta, kar ga sam prod uc i ra.,
Clan Chisholm Miners unije.
Milwaukee, Wis., 7. aprila. — Cenjeni mi list "Proletarec"! Dovoli mi nekoliko prostora, da ra-zodenem Slovencem posebno pa članom S. N. P. J. nektere važno stvari.
Že preti štirinajstimi dnevi sem poslal "Glasu Svobode" dopis, tb-kaječ se napadov na društvo Sloga štev. 16. Toda o tem dopisu ni še sedaj ne sluha ne duha. 44Resnicoljubni" Glas Svobode! — zakaj ni prostora za moj dopis? Zakaj nisi priobčil dopisa, kteri ni bil druzega kot odgovor na razne napade na naše društvo Sloga štev. 16? Kaj ne, resnica te bode — resnica ti je odveč! Po voiji ti je samo hujskanje in hinavstvo!
Kje so pa "naprednjaki", ki so se zavzeli, da 44izboljšajo" jednoto? Kje je vaša "zveza"? Ali kaj napreduje? Kedaj je bila ustanovljena? In na kakšni podlagi?
Bratje S. N. P. J.! Vse to hujs^ kanje proti novemu odboru ni druzega kot delo enega "strokovnjaka" — seveda, brez prakse. (Tskih "strokovnjakov" je več. j Op. umi.) Delo je bilo izvrstno napeljano, — a mož se je vseeno vrezal. Domišljavee si je že marsikaj predstavljal, kakor se bode ursdovslo pri 8. N. P. J. če on doseže svoj namen. Anton Pod jed so nekaj jezi, da ga je izključil glavni odbor (!) v 24 urah. Izključilo ga je pa društvo Sloga.
"Kadnička Straža"
.)»• Mini hrvataki eoeiaJiatitnt liat v Ameriki. Iahaja vaako drugo sredo in »tau« 91.00 NA LETO. Nanlov: "RADNIČKA STRAŽA7', 115
FISK ST., CHICAGO, ILL. Priporočajte ta liat bratom Hrvatom!
illation i liat v Ameriki. Iahai
Cumberland No. 2, Wyo., 2.
aprila. Cenjeno uredništvo "Pro-letarca°! V 74. štev. 44Glasa Na-roda" se nek tukajšnji F. K. zaletava v našo slovensko socialistično organizacio in nas člane iste imenuje širokoustneže in kničače. Mi še nismo nad nikomur kričali. Kar smo zadnjič pisali v "Prole-tarcu", to je bila čista resnica. Da se nekteri slovenski delavci slabo obnašajo, je res; in zato je ogenj v strehi.. Pregovor pravi: resnica oči kolje. F. K. in tepci njegovega kalibra, ki ne razumejo nič o soeializmu, naj se ne repenčijo preveč. Socialisti, ki vemo kaj de-laipo, ki vemo, tla je socializem edini pripomoček za osloboditev delavea iz kapitalistične mezdne sužnosti, s«' niti malo ne zmenimo če zakvaka žala v luži. Bili so že drugi ljudje, ki so se zaganjali v našo delavsko zvezo, pa niso nič opravili; tako ne bodeš tudi ti F. K. Najbtulje je torej, da si tiho in spiš še nadalje spanje nezavednega — dokler se enkrat ne vzdramiš.
F. K. nekaj kvasi o "delu" iu "bratski ljubezni". O, ti! Ko že govoriš o bratski ljubezni, poglej It jo pri tvoji stranki vse v — bratski ljubezni. Če se ne spominjaš več poglej corpus delicti — moža v obraz.
Ker se bi F. K. tudi rad nekaj norčeval češ, da »mo 44 veseli so-drugi", mu lahko pokažemo, da smo v resnici tudi veseli in korajž-ni, kadar se na gre za naše ideje. Zapeli bomo torej: Bodimo le veseli, čeravno smo "kričači"!
. Mi trdno upamo, da zmaga naša bo
Rdeč prapor že vihra po planjavah amerikanskih.
Naprej bratje, naprej! — pod barjak naš rdeči;
rešite verig se tlačanskih.
Člani slov. soc. kluba Zmaga št. 11.
Milwaukee, Wis., 8. apr. — Cenjeni urednik! Prosim, dovolite mi malo prostora v našem priljubljenem listu "I*roletarec."
Ne morem si kaj, da ne bi poročal sodrugran širom Amerike o izklu tukajšnjih volitev.
Ceda Amerika je povpraševala, kdo bo mayor mesta Milwaukee. Izvoljen je demokrat Rose z 22,-014 glasovi. Socialni demokrat Seidel je dobil 20,907 glasov. Republikanci, kteri so bili poprej na krmilu, so doživeli letos vefikan-ski poraz; njih kandidat Pringle je dobil samo 18.JM9 glasov. Socialdemokratska stranka je izvolila 9 aldermanov; domokratje imajo 8 in republikanci 6 aldermanov. Volitve se je vzdržalo kakih 20 tisoč volivcev, nekaj zaradi slabega vremena, dmgi pa radi malomarnosti.
Sjmročiti moram tudi, da v war-dab. kjer stanujejo Slovenci, je sodrug Seidel prtslrl z večino. Torej rojaki. le naprej tako složno!
Socialdemokratska stranka je v dveh letih napredovala za 6000 glasov. K Rose-je v i izvolitvi j<» največ pripomogel denar, kajti potrošil je 1*40,000. Ako vpošte-vauno, tla ima mayor v Milwaukee /a svojo dveletno dobo $10,000 plače, je potemtakem Rose prekleto malo profitiral. Tudi republikanec Pringle je pokopal za volitve okrog $2f»,000, a vrhutega še doživel fiasko.
Slovenci, stojte krepko v volilnem boju, kajti bližajo se nam še jesenske volitve. Stopite v vrste razrednozavednih tlelavcev in glasujte za socialiste. Ne dajte se podkupiti za par glažev pijače, kako;« so to sedaj napravili tukajšnji Poljaki in Italijani.
Prebirajte dobre socialistične časnike. Posebno vam priporočam 44ProJetarca", ki s« neustrašeno bori za ideje socializma. Želim 44 Proletaren" najlepši vspeh, mnogo naročnikov in da ostane pravičen, tako da bode v zgled drugim slov. socialističnim listom
Pozdrav atnfrugom in vsem zavednim slovenskim delavcem v A-rneriki.
Frank ltačun.
tareu" črtieo "DoJina solz" in nehote sem se spomnil naših Cle-velandčanov. Marsikaj bi vam po-vt«tlal — j»a raje molčim, kajti bojim se za Nvbjo kožo. Tako se pa hočem danes omejiti na kaj dru-zega.
štaparno še vedno, a sedaj že v večjem številu kot zadnji čas. Cele trume brezposelnih delavcev vidim vsak dan na ulicah,<*»ki korakajo zamišljeno sem itn je. Pravijo, da bodo Še več tovarn .zaprli. Ke naj! Na ta način hočejo menda kapitalisti ptxkoriti ubogo delavsko rajo, da jo lažje izrabijo pri jesenskih volitvah.
Rojaki beže v staro domovino; kar trumoma se umičejo iz Cleve-lainla. FXc^a dne sem jih videl kar tri vozove, ko so se odpe-jali. Človek si lahko misli: ubogi delavec, kako te požrešni kapitalisti gonijo iz kraja v kraj. —
Velikonočni prazniki so pred durmi, a k 4tžegnu" bomo menda malo nesli . . .^(akor se vidi, marši ktera družina bo imela letos tu-žno "alelujo.'* M^rda nas bog kaznuje, ker smo veliki 44 grešniki" — ali vragvedi kaj namerava z namk
IVed enim letom mi je nek rojak kazal nekake papirje in se ba-hal: "Ha. to ti poglej; to bo neslo dobiček". Namuznem se in vprašani: "Kaj je to?" Seveda, on je mislil, da me ima za Mihel-iHk "Delniee" — mi odgovori — 44to so delnice; ta papir je vreden $1.~>0. Ali koliko je to vredno, ker grem "žiher" na sejo delničarjev in tudi profita bom dele-/..•II " Vprašam ga, ako mi proda tiste papirje — dasiravno sem vedel koliko je vreden papir s številkami vred —. 44Ha — ha! tega pa že ne," je dejal in skrbno spravil papir. Preiti par dnevi zopet srečam tistega rojaka in ga brž vprašam, če bi bil tako dober, da bi mi prodal tiste papirje. Jezno mi je odgovoril: "H — naj jih vzame!"
Tako je, kdor zna. pa zna. škandal, da se še dobijo ljudje, ki gredo na lini prefriganeem, kte-rih ni prav nič sram če namaže jo tudi rojaka-Sedaj se zopet nekai novega' kiffll pri tem "delniškem podjetju." Nekaj mislijo prefar-bati. dasi je bilo že tolikrat pre-farhano. Radoveden sem, s kakšno farbo bodejo sedaj mazali. Najbolje je. da pošljejo staro na-dušljivo "teto" v loundry, kajti žajfe rabi obilo; najbolje bi pa bilo, da odpeljejo mrhovino na pokopališče, kamor že davno spada.
Prod kratkim sem čital nek dopis o 4chicaškem perilu. Pisec je pozabil dostaviti, da v Clevelandu je toliko smrdečega perila, da ga ne opere žajfa celega sveta. V o-stalem smo pa tu fini fantje. Stavim. da v Clevelandu bode največ svetnikov. Strank imanfs brez števila in z verami ni nič bolje. Posebno ta nova —roženkran-ska vera je fletna; ta je za pet drugih.
Prihodnjič pa še nekaj bolj fle-tnega.
Pozdrav pmletareem po širni Ameriki.
develandski gimpel.
ste — nič! Igrava ničla ste po prepričanju! In Vi hočete govoriti o prepričanju druzih?
S tem mi menda {Mijete hvalo, ker sem se enkrat boril za Vaš 01. Sv. in pri tem požrl marsiktero grenko zaradi Vašega lista.
Ker je pa z obrekovanjem moje osebe v zvezi tudi neki France Budna (potovalni agent za Glas Svobode), vprašam tudi tega kuščarja, kaj ga briga moja pozicija in ntoj zaslužek? Kolikokrat je bil pa že ta "down in out" odkar je v službi btissa Martina? Ali je kopita dolgov tudi zaslužek???
John Meden.
Nagla bolezen.
Vsakemu se lahko pripeti, da naglo zboli Brez kakega vzroka dobi bolezen v želodcu in pustiti mora delo. V takih slučajih i-mate v Trinerjevem zdravilnem grenkem vinu najbolje sredstvo, kajti ono vam najhitreje pomaga in vas perfektno ozdravi. To vinsko zdravilo ne uredi samo prebavnih organov, temveč jih tudi ojači, da lahko opravljajo vsako naporno delo. Kadarkoli je vaše prebavljanje v neredu, izgubili bodete apetit. vaše telo bode o-slalielo in z vašo eneržijo je proč. Ako w vjiošteva, tla ti pojavi lahko povzročijo smrtno bolezen, je zelo važno, da se taka bolezen prepreči. Zapomnite si torej, da je Trinerjevo zdravilno grenko vino najboljše sredstvo za vse te slučaje; ono je blagodejno tudi za najbolj zdražljiv želodec! Temu morate posvetiti največjo pozornost. V lekarnah. Jt>s. Triner. 616 —622 So. Ashland Ave., Chieago, 111.
FR. SAKSER CO
109 Gr«enwich Street,
New York;	J
PODRRUŽNICA
6104 St. Clair Avenue. N. E. Cleveland. Ohio.
OFICIJELNO ZASTOPNIŠTVO VSEH PAROBRODNIH DRUŽB.
Priporoča ae HJovenoeoi in Hrvatom o priliki potovanja v stare domovino, ali ako iele koga aem vaeti — v prodajo parobrodsik listkov po najaiiji ceni.
£eleznikke listke sa vae kraje v Z Jedi a. drl a v ah in Europi PoiUja najceneje ln najhitreje denar v staro domovino, bodizl zasebnim strankam, poeojilnlcam ali v kterokoll rvrho.
Vaak aloveaaki potnik naj pazi, da pride na itevilko
109 GREENWICH STREET
in nikamor drugam ter naj ee prej dobro prepri&a, ako je na pravem proatoru, prodno ee da pregovoriti, da komu vroča .lenv v mnenju, da ima opraviti z nami.
Slovencem in Hrvatom!
naznanjamo, da izdelujemo raznoviatne
^t-l^l.^ po najnovejšem kroju. Vnij*ko delo; trpežno in lil IMMt lic^ v 7-aiogi imamo tuli raxue druge potreba.i tie, k «|
daji v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte ai naio izložbo. Z veem apottovanjecn
%sr
MOBtUf ISiANOaVt
Kaj je mislil?
Voznik (obrnivši se k potnikom na vozu): "Gentlemani, od tukaj naprej je ta pot le za mule in osle. Prosim, iztopite in nadaljujte pot peš." — The Catholic News.
A git i raj te za "Proletarca"!
Aka hotel dobro naravno vino piti, eglaai ae pri -
JOS. BERNARD-U
620 Bine Island Avenue
Telefon Canal 8431	CHICAGO
Pri ojema dobii najbolja kalifomij-aka in importirana vina.
I. STRAUB
URAR
336 W. I8th 8t.,	Chicago, I1L
Ima večjo zalogo ur, veriiie, prstanov in drugih dragotin. Izvriuje tudi vsakovrstna popravila v tej stroki po zelo nizki ceni.
ObiMite ga!
fiOQTII NA dobro in vedno preskrbljena 1 I Lil Af z najboljšimi pijačami, unij-
skimi smodkami in prostim prigrizkom.
nvnr^flP za društvenene seje, svatbe, • liTUl dllC) zabavne večere, veselice itd.
Potujoči rojaki vedno dobro došli.
Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk
Frank Mladič
587 SO. CENTRE AVE.,	CHICAGO. ILL
t
Sveli kruh in fino pecivo dobite vedno v hrvatako-alovenaki pekarni
Curiš i R&d&tkoviča
623 So. Throop Street
Poslano.
G. Konda, kaj Vam je moja o-se-liH na poti! Čemu še mene via- f čite v svoj nizkotni lint T 44 Down in mit" bodete lahko tudi Vi. kadar Vas bodejo ljudje dobro »poznali, kakor sem Vas že jaz.
<*d kedaj ste pa Vi kakšen socialist? Ali mislite, da ste zato. že socialist, še pri ameriški stranki plačujete mesečni ase*mcnt.T G j Konda. zakaj me niste tega vprašali pred petimi leti, ko smo v Clevelandu pri Skrbetu, 13 Cilf-ton Ct,, ustanavljali soc. kl.ibf Ali Vas ni bilo sram vporabljati nesocialista v svoje svrhe in koristit G. Kotula, Vi ste za — dobiček vse: socialist, klerikalec, brezverec itd.! To se pravi, da Vi ni-
Vozi tudi na dom
CHICAGO.
na drobno!
In debelo!
J. Silverstein
Chicago.
;
487 So. Hslstcd St.
izdelovatelj importiranega ruskega in tur&kega tabaka, amodk, cigaret, ta-
baka sa ooaljanje itd. Tabak za cigaret, funt........60c
100 fckatljic po 2 unči tabaka sa cigarete.................i........ S5.O0
1000 ikatljic cigaret O. K. z rortkotn *»...................... $3 00
Pomlad je tukaj.
Bmsona ženinov in neveet prihaja. Če ae ženite, jo važno za vaa, da ai omislite dobro sliko kot apomin na vai ženitvanjaki dan. Dobrt aliko, da boJjie ne morete dobiti, vam izdeda
izkušen fotograf,
391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
Ima večletno akuAnjo in izdeluje najfinejie fotografije po zmernih
cenah.
TELEFON CANAL 287.
U8TA NOVLJENO 1883.
Cleveland. 0., !>. spr. — Sod-rrg urednik! Cital arm v "Prole-
ki:
Predno kupite kmetijo ali sploh kako zemljišče
PlSlTE ZAUPNO

F. GRAM U. NAYL0R, MO.
Tam je dobiti fte najlepfto ia najrodevitnejfto zemljo v Arr-rikt.
Pristno Domače Vino
Belo vino.................... 60c galon <
Rdeče vino »..................50c galon
Rdeče ataro vino...........45c galon
Rmeno vino.............. 50e galon
Poeoda prosta. Te cene veljajo odjemalci od 50 galouov naprej; izključena pa niao tudi manjša naročila. Vino poiiljam proti predplačilo ali po C. O. D. po vai Ameriki.
. Priporočam ae rojakom tudi za obisk moje lepo nrejene goetilse z izbornimi pijačami in z vedno pripravljenim prostim prigrizkom. Za dobro hi točno poetrežbo, kakor tudi za pristnost vina jamčim.
JOSIP ZALOKA,
809 Edison Road N. E.f
Cleveland, 0.
/
M, La« in Fr.
S7H West tata St., Chicago MODERNO OPREMLJENA 8LOVEN-8KA TRGOVINA Z JE8TVINAMI (GROCERIJA.)
Najboljši ril, kava, Čaj, moka itd., sploh vaakovretno domače ia prekomor-ako blago vedro aveše po najniftjl ceni na prodaj.	*
Na	rovnHm btsgn tud sa
•lom. sa kar nič nr r»šnnim.
NajboljL in naje ("je obAvalo kupite Ipri
John llofath
631 Bi se tyssd Av, CHICAC
Sprejemi	po-
p av ia
HJ8im 11 tttttti '»♦■>»♦»»»
SOCIALISTIČNA STEZA
B v Chieagu, IU. I. John Petri«, 718 W.
IU.
U dopisi, tičoei m m ali posameznih klu-ptlil.>«.)" na gorenji naslov
anKa if ii Vesti iz Clevelanda. i:
; , Poaebna poročila "Proletareu" J \
**	o
IMMMMIIMI»H»HHH» i
IMENIK
klubu v podrejenih Jugo-
Boclahetičui zrssi r Chieagu:
Id aocialističui klub Atev. IH. Anton Pre*ern, pred-Podlipec, fia. tajnik, 509 St. Bedna mesečna aeja ~č«trto soboto r tueseou, v prosto-. ft. Mladiča, 587 8. C outer Ar. i*iali»ti6ni klub itev. Z, 0 Ignac žlembergar, predsed-' Kravanja, tajnik, Box 101. aeja vsako aadnjo so-eu v prostorih sodr. Ivana
NpUi aocialistiAni klub iter, ik, l"a. Kru.ii k Podboj, pred-^fccfaa Zabrw, tajuik, Box 305. ti soeialistiini klub iten. ga) le, III. Jos. Bratkovii, pred-falaotin	tiijnik, 1231
jrjt Beliti »ta 1. in 3. ne-tu; 3. nedelja j« plačljiva
■i
I socialistični klub Bo-Hev 5, Claridge, Pa. John Ba-
E
socialistični klub itev. 6, Wjro. John dare, predsed-Medved, tajnik, Box 33, socialistični klub iter. 7, \ trtah. Val.-ntiu Eltz, predsed Hefman. tajuik. Jajseiovanski eoeialistiini klub itere. Wash. John Maku«, tajnik. i tenski socialistični klub itev. 9 Chicago Dl. Her t« pre4eednUa; Mary Griloc, taj-674 W. 2 lat Pl. Bedna aeja vsako ro ia tretjo nedeljo v mesecu, ▼ pro-coir. Fr. Mladiča, 587 Centre ar. saeialistični klub itar 10, BI. Louis Bodman, predsednik; tok Praprotaik, tajnik. Bedna me-ttja vaako tretjo nedeljo v me-m, v prostori h sodr. Joka Kolenec, H. Broadway St.
IHOOSU socialistični klub Zmaga
11, Camberlaod Camp No. 2, Wyo. s Takia, predsednik; Anton Jalor-a, tajsik. Bedne seje začasno r hiii U IS (bankhouae).
socialistični klub iter. 12, , Wyo. Math Brunakule, pred-Frank Čaiigaj, tajnik.
lodrugi ▼ Cumberland, ^^^Jr "Wyoming.
Prihodnje redna aeja sociali-kluba 14Zrnata" štev. 11 vrši dne 25. aprila ob 7 uri v finski dvorani.
lodmgom na znanje.
Pretečem teden smo na znane S razposlali več pismenih iroinie, v kteri h se slovensko de vstve v Ameriki vspodbuja k riatistilini organizaciji. 2ele$ da bi te okrožnice rodile plo-sad v prid socializma, tudi ostale sodruge, za ne vemo naslovov, da bi jim Klali okrožnico, da delujejo v »jih naselbinah za ustanovitev ciatističnh klubov za pojasnila tiskovine, ki so potrebne za u-liritev kluba? se je obrniti na tajnika Jugoalov. soc. zveze: r;W- St. Chicago. 8 socialističnim pozdravom
John Petrič, tajnik. --
Podpora štrajkujočim.
U Salle, IU. — Cenjeni sodrug ■ednik! Priobčite sledeče v naše asiln:
Ker ne vemo, kaj nameravajo "tniki tukajšnjih premogokopov shrtimo štrajk, sklenil je naš fotlov. socialistični klub štev. La Salle, IU., na seji dne 5. •rila t. 1., da v slučaju če se pri-* štrajk. pri pozna klub svojim toom tedensko podporo od 15. »ja naprej in sioer: samci do-jo $1.50, oženjeni pa $2. Seve-k. to velja le za tiste, ki so v sniei v slabem gmotnem polo-jo.
Val. Potisek. tajnik.
Proslava 1. majnika.
|8odmgi pri soc. klubu štev. 2, 1 Olencoe, O., prirede v družbi kkfce socialistične sekcije v Nef-i 0.. veselico in koncert dne pr-majnika. Prodava se vrši v toraiii Ane Drnač v Neffu, O. tofram se objavi prihodnjič.
Laden — prodal kolo.
Steve Hokti* leži že več tednov v St. Alena Uospitalu. Delal ie v tvornici America Steel and Wire Co. v Newburgu in tam se je po nesreči opekel tako, da so zdravniki imeli malo upanja, da (»zdravi. Končno so zdravniki prišli do Hklepa. da liokus bode o-»Iravil, ako se dobi človek, ki bode pustil poHneti toliko svoje zdra ve kože, kolikor je potrebuje prvi na ožganih delih teleaa, kjer je sedaj manjka. Po dolgem iskanju so dobili moža, ki je prišel iMHlavno iz Htarega kraja, kteri je bil pri volji prodati svojo kožo, kolikor »c je potrebuje. Da ^je bil mož brez posla in življenskih sredstev, tega še omeniti ni treba. 8. aprila se je izvršila operacija. Zdravemu brez posl ecu so izrezali več kosov — manjih in večjih — kože in jo prilepili opečenemu Hokusu. Bolnik *e boje že bolje počuti.
Kaj vse naredi lakota! Misliti »i morate, da to ni šlo tako lahko, kakor da bi hlače šival. Radoveden sem, bi li se dal kak milijonar živega dreti. Ako zvem, kodiko je dotični revež dobil za svojo kožo, bodem vam poročal. Mislim, da dosti ni dobil, kajti drugače bi že kričalo kapitalistično časopisje: poglejte, kako draga je delavčeva koža!
Nekaj vsakdanjega.
Fred Shredar, kteri je stanoval na 36f>7 N. E. 57th St., je bil že ver -mesecev brez dela. dasiravno ga je iskal dan za dnevom. Stradal je z ženo in tremi otroci vred. Končno sta ga skrb in giad prignala v obup in pred par dnevi je šel na tir I^ake Erie železnice in se vrgel poti vlak. Kolesa ao :nu odrezala glavo tih ramen.
Kapitalistično časopisje je pa pisalo, da se je Shredarju — zmešala pamet. Da je bil siromak žrtev morilskega kapitalističnega sistema, o tem Čaaopisje molči
Proti popravku šol.
Šolsko nadzorstvo v East Cle-velandu je naprosilo mestno upravo, da dovoli bondov za $175,000 za popravilo šol in nabavo železnih lestev, ki so dobra rešilna sredstva pri požaru. 7. aprila je mestni svet glasoval za to svoto in sicer je bil£ večina proti bondom. S tem je bila avota. ki se je imela porabiti za varstvo šolskih o-trok, odklonjena. Lepo gospodarstvo I
Položaj železniških delavcev.
V	bližini Newburga delajo novo železnico. Ta železnica bode zgrajena čež tri velikanske mostove; zasuti bode tudi treba nebroj manjših in večjih grabnov, koder bodejo postavljali tir. Pri terof delu bi potrebovali kakih 6 do 7 tisoč d«lavcev za dobo treh let in to samo v obližju Clevelanda, tako da bi delavci lahko stanovali v mestu.
V	minulem letu so plačali navadnemu delavcu na železnici $1.75; letos rtiu plačajo pa 90 centov — beri: devedewet centov —. Delo dobi le oni, ki stanuje v kompanijskih hišah. Za to stanovanje mu odračunajo pri mezdi $1 na mesec. Kake pol ure od mesta se nahaja velika lesena hiša, ktera je bila pontavljena, da služi kot bolnišnica v slučaju nalezljivih bolezni v mestu. To hišo je sedaj kupila železniška kompanija za malo svoto — in nastavila v njej svoje delavce. Delavci so tam notri natlačeni kakor čebele v čebelnjaku. Bosa ima tudi pro-dajalnico, v kteri.morajo delavci kupovati hrano; in tako ostane delavcu oil hrane, perila in stanovanja — ako dobro varčuje — 20 do 25 ccntov na dan. Sla-bejši delavci t. j. mlajši dobe celo samo 80 centov na dan.
Amerika t — Amerikat — Ja — Amerika! Z osemdesetimi ali devetdesetimi centi na dan se lahko živiš, posebno če imaš še —družino!! O, mizerija!
Sodrugi, kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem listu. Kadar kupujete, prosimo, omenite "Proletarca".
TRIMESEČNI RAČUN UGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
— Od 1. januarja do 31. marca 190S. — Dohodki:	StroAkl:
laaca 31. dee. 1907............$13.10 TiKkovlne...................
poti ....................... 2H.G0 J D. T. Drutbl odračunana na-
MŠtftUi« tiaakl . ....... r.. 9.«5 ro^aiaa ................
Vaakin aae«m««nt ............12.05 I>olg za ekspedicijo lista......
D T. Drnfcba (rrniter poaojila) 24.3« Prortslla za oglaw...........
Znaki in soc. xnamke........
.♦24.77
Skupaj...................9*7.26
Stroiki...............«5.32
^rri...................$21 J
M\ III, 31. »nri I90S.
Bkupaj...........
.. 26.00 .. 4.00 .00 .. 9.05
Agitatorifien del, i
^♦#♦♦»»♦9999 91998 9911119
NAftl ZASTOPNIKI
8Jedeče ao druge aaatopnike priporočamo delavcem, kteri eo r njihovem obližju. Pooblaščeni so pobirati naročnino in oglaae U "Proletarca" ter prodajati delnice za Jugoslovansko delavsko tiskovno drutbo: John Kraranja, Box 101, Oleneoe, O. Valentin Potisek, 1231 Main St., La 8alle, 111.
John Dsjak. 1385 E. 39th St., N. E. Cleveland, O.
fitsfan Zabrlc, Box "805 Coneinaugh,
Pa.
Domoulk Petrič, Durango, Colo. John Medved, Box 33, Cumberland,
Wyo.
Joe Debevc, 4620 Humboldt St., Dan ver, Colo. Mike Žugelj, Box 202 Murray, Utab. Frank Hlttl za drftavo Minnesota. J. W. Mohar, LeadriUr, Colo. Alojs Budman, Aurora, 111. Frank 6allgaJ, Glenco«, Wyo. Joe Makauz, Boslyn, Wash. Ed. Hoffman, Murray. ITt&h, Valentin Stallck, L Box 326, Bock Springe, Wyo.
V Thleagu so poobloičeni pobirati naročnino naslednji sodrugi: Frank Lisjak, Frank Mladič, Frank Udovl«, John Psferič in vsak drugi aodrug, ki ima pobotniiko knjižico. / Nadalje priftoročamo somliljonikom sv dotičnih naselbinah sledeče sodruge agitatorje: Trank Drmota, Box 96, Morgan, Pa. Frank Podboj, 759 Coloinan are., Johnstown, Pa.
Sodrugi, porabite jirosti čas teh lepih dni v dobro socializma. Agitirajte za "Ihroletarca" in pridobite mu nove na-robnike.
Listu r podporo: Fr. Miklavčič 15c.
Bojak Valentin Stalick, Bock Spring*, Wyo., nam pUe sledeče:
44O. urednik 44Proletarca"! Tu vam po&iljain po postal money order-u 93 ra dva aova narodmka. Vai liat 4 4 Proletarec " je najbolji socialistični in delavski list kar jih je r Ameriki. Cunja Gl. Svoboiie n. pr. ni za drugo kot za obkrevanje in sramotnnje oseb. To pa zaradi tega, ker Gl. Sv. ni več glasilo S. N. P. J. in ker M. V. Konda ni re« tajnik te jednote. — Ako vam je drago. jas lahko zastopam "Proletarca" v ti naselbini, kajti do sedaj nimata tu Ae nobenega zastopnika kakor je meni inana
S pozdravom vam udani
Valentin Stalick.
Jo^a "itrt«, tM»*k. mj-V 1. r Kr. IsnrM* I. r n* d'.orni k it.
Mr. John Stonich, Chicago, je poa*al •tiri nove naročnike. .
SODBUGOM ZASTOPNIKOM IN AOI-TATOBJEM Za prvi majnik bodsmo Izdali slavnostno itevilko "Prolstarca". Ta kterUka ns bo Imela nikaks polemiike vsebina; posvečena bode a prvemu majnlku, velikemu mednarodnemu prazniku rasradno-zarednega delavstva, Storilka lslde 29. aprila in 1. maja Jo bodsjo imeli todi najbolj oddaljeni naročniki "Proletarca". Ker bodo U številka salo zanima* ls vsakega socialisti čas mialsčega de larca, Je ielaU. da dobi film reč čit* taljer. Slrlts torej "Proletarca" med ona delavce, ki se fte ne zaroda J o svojega mednarodnega prasnika.
SODRUGI! ClTAJTE!
V upravniitvu " Proletarca' \ 587 Ho. Center Ave., Chicago, IU., je dobili sledeče socialistične broiure in knjige:
Socializem.................v.....10c
Zakaj smo socialisti?............7c
Socialna demokracija in kmetliko
ljndstro.......................5c
Komunistični manifest...........20c
Nain bogastva ..................5c
Drama duševnega Prešernovega
ii v! jen j a .....................20c
Kdo nničnjo hrolzvajanje v malem ..........i..........1.....15c
Vsako teh brofcir poiljemo poitnine prosto. 8rt,lrugi, sezite po njih, doklci ne poidejo.
Fra'k Kvasn'čka
Trgovina s železnino, raznim orodjfm in pohiitvom. T opravlja peči.
643-645 W. lftth St.
Chlcaso. III.
FDW F. MODIS
Pmdaja vsakovrstne kovčeke (ko fre) in laklje za potnike. Jemlje te stvari tudi v popravila.
684 W. lflth ST. CHICAGO, ILL
ZNANJE ANOLEfiČINE JE MOČ
Vsadko ki hoče zvedeti, kako se angleški jezik hitro in lahko nauči, in to brez vsakih knjig in strojev. ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi — naj se obrne na
THE 8TEINER ACADEMY OF ENGLISH, Slov. Dep. P. 669 Loomls St. Chicago, 111.
in slehernemu se bo na toivažno u-praXanje odposlal nemudoma od-
s haterim bi /ndovv n-n. t*ij ho rsd r tem j-vedal tuli svrjemn prijatelju. '
Matija Erklavec
edini slovenui krojač- " v Chieagu
naznanja rojakom, da ima sadaj veliko aslogo vsakovrstnega blaga sa isdelo-vauje nvoikih obisk. Jemlje r popravek in čiatenje tudi stare oblaka. Cene ao zmerne nizka.
624 SO. CENTBE AVE. CHICAGO.
TeL 645 B.
Ako potrobujei s^totnladanake ali lst> nt> oblake, naroČi si pri.. pciananA «'o tram krojaču
Viktor Volk & Co.,
838 • 1st St., LaSalle, III.
Izvriuje vas v njegovo stroko apadi:-..oča dela lično, hitro in po unsrnih
. iMiah.
Obiskuje rojake voaki mesec r okoli-««h La Salle, Jolieta, Chicaf«, L t. d Ako žalite kaj naroČiti, piiK* mu.
Rojaki.
Xaia navada je, o velikonočnih priz-
rikih prigrizniti dobro iusfco.
Oglasite se pri:
Janez Trškan-o
587 So. Centre Ave.
Frank Mladič a salon.
On Vam postreie z domačimi suhimi šunkami in kioibasami. Prinese Vam
t udi na dom.
Angleščina
v 3 do 6 mesecih
Lepopisjc, slovffliStna in računstvo. Pouk ae vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajo sastonj.
Slov. koretpondenčna iola
B«x 191.	Station s.
Cleveland, Ohio.
Delavci
Denar ni zgubljen. Kupite "stock" Ju go-slovanske Delavske Tiskovne Družbe in postanite lastniki edinega slovenskega delavskega tednika v Ameriki Delnica stane $10. Plača se lahko v dveh! obrokih po $5. Pišite za pojasnila.
Jugoslovanska Delavska Tiskovna Dražba
3 87 South Centre JK%)*nu* Chicago. III.
DR. F. J PATERA
Ordinuje; na severozah. voglu ASHLAND IN MILWAUKEE AVE.
od 12. do 3. ure popol.: od 7. do 8. ure zvečer v pondeljklh, torkih, četrtkih in petkih. Telefon Canal 180.
Dri KAREL STULIK
527 So. Winchester Ave.
Telephone West ST*
Zdravi notranje in xuuanje bolezni ter jo izvrsten ranocelnik. Ursduje: doma od 1—2 pop. ter s večer po 7 uri. V lekarni gos. Hermaneka, Cantre a 18. Str., od 6 7 pop. v lak.rni J. Htulik. na 21. 8t. a Paulina nI., od 11 do 12 dop. Priporoča ae Slovencem.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode in nz-nih neopojnlh pijač.
S2-S4 Flak St. Tel. Canal 1405
GOSPODINJE POZOR
Kajboljie, najfinejie in oknanajis meso prodaja po najniftji ceni slovenski mesar 378 W. 18. Street	Chicago
MIHA LACK0VIC
376 Weet 18th »t.	CMoago.
Klobase ia innke poAilJam tndi isvea Chicago proti C. O. D. pod r tet, Ju, ako
se naroči 21 fnntor.
PiAite za cmlk v s!rtref«Vr»»n JmMVii. Ta Ch'e«go i okidfen rtmi /iitlspnih Janet Trftksu.
KAKO PRIDE V hA DENAR NAJVARNEJE V STARI KRAJ?
< e ga poilete po Moho^ Mladiču, 617 So. Centra uve., Chicago, 111. On je z zvezi z g. Sakserjem v New
Yorku in po&ilja denar točno, varim in zanesljivo v stari kraj.
Ako potujete v stari kraj ali želite koga svjjih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem iatotako kupite vozni listek pri Mohor Mladiču. On preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih eenah.
Mohor Mladič,
617 So Cetnter ave, Chicago, IU.
FINE SMODKE,
vedno* svsfto pivo, isborno vino in fino žganje ss dobi r
GOSTILNI
J. J. Vodak, Sons
683 LOOMIS 8TBEET,
CHICAGO, .. ILLINOIS
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1235-lst St.,
La Salle. Ill
Toči vse, gostilni podrejene pijače i ase priporoča rojakom za obilen obisk. Postrežba točna in solidna.
580 SOUTH CENTER AVE. CHICAGO
Največa slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap. prekoramnic, regalij in drugih stvari za društva Pišite v slovenskem ^ziku po moj 80 strani velik cenik kterega pošlem zastonj.
Andro Simuličs
PEKARNA
FINO PBCIVO VEDNO V ZALOGI II E. 22nd ST. CHICAGO.
JuEO*lovRnska vinarna!
Podpisani naznanjam Hrvatom ia
Slovencem v Chioagi in okolici, da točim najboljfta raznovrstna vina po
pri mirni ceni
Pridite, pripeljite znance in prija-tHje, da so prepričate Z vsem spoitovanjean
SLAV0LJUB ŠTAJD0HAR,
318 W. lBth St., Chicago
PREMOG, DRVA in KOKS
PBODAJA
ALBERT DENMARK
Pisarna na voglu
Center Ave., in 18. ulica
Prodaja konj i konjskih oprar. > Telefon Canal 2248
594 S. CENTRE AVE.
CHICAGO, ILL
POZOR! SLOVENCU POZOR!
8 A L O O N
8 modernim kegljlttea
Sveže pivo r sodčkih in buteljkah in druge raanovrotne pijače ter unijake smodke. Potniki dobe čedno preno čiiče za nizko ceno.
Postrežba točna Jn lzborna Vsem Slovencem'in drugim 81oranom se toplo priporoča
MARTIN POTOKAR,
564 SO. CENTEB AVE., CHICAGO
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Zdrarnik sa notranja bolesni ln ranocelnik.
Isdravniika preiskava brezplačno—plačati je le xdavila. 647 In 840 Blue Ialand Are., Chicago. Za dne ure: O«] 1 do 3 popol Od 7 do 0 eveč^T. Izven Chicage živeči bolniki naj piislo slovenski.
t Rl glavna in najboljša zdravila.
ZBOLJiANE, LAKSATIVNE, KININ KBOGLJICE.
Oztlrarijo prshlsjenja r glavi r lt urah. Prri dan ja traba pouiiti \iMtko uro auo krogljioo do dsaatih ur; potem pa trikrat n% dan dva da tri dni. Za akutni glavobol j js treba raeti 4 krogi jics, pomaga r sni uri. —
Coua jUk.
HERMANBS.OV BALZAM ZA KAŠELJ
js najbolj« pripomoček proti kaliju, gripi, ouftici prehlajenju is ' bolnemu vratu. Cena 23 in 80e.	s
HEBMANEKOVO ELEKTRIČNO OLJE
je najboljii pri|>omoček zoper bolečine v prsih in hrbtu, zoboboJu, glavobolu, reaniatizmu, uhobolu, apahneaju itd. Ceoa 25 in 50c.
IZDELUJE IN PBODAJA
J. C. HERMANEK, lekarnar, 587 Center Av.
COB. 18TH STBEET, CHICAOO, ILLINOIS.
Slovencem	N0VA
in bratom Hrvatom ea priporočam SLOVENSKI 80STILM r poaat mojega, dobro urejeni*ga pri FRANC ČECHU.
SALOONA
kjer j ku bo redno postreie no s dobrimi pijačami, linijskimi amodkami itd. Imam tudi ' pool' ali igralno mizo
FRANK HUDALE,
811 So. Center Ave.	Chicago
Rojakom v Chieagi naznanjam, da •mm »opet odprl aroj nori saloon, r I ti rem točim vedno sveie pivo, domač« vino itd. Dobre smotke na razpolago.
Imam tudi prostorno dr orano za veselice, svatbe, zabavne večere itd. Pri> l>uročam ss r obili obisk. w 8 spoltovanjeni
FBANO CECH, f»68 So. Osntra Are.	Chicago.
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
Novih
50.000
iztisov.
sezastouj razdeli med Slovence.
"ZDRAVJE" Katero je izdal prvi, najstarejši in najzaneslji-—,—— vej§l zdravniški zavod.
. The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža ln ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL
INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava Človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem Času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, k*m se Vam je v sluCaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mo^r^ načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj i*ojitUi, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
THE
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. NEW YORK. N. Y.
Jože Sabath
adrokat ln praml zastopnik v
ski h in clrlnlh zadevah.
Piiite slovenski! 1628 1638 Unity BuUding 79 Dearborn St.,	Chicago, HI.
Bes. 5155 Prsirie Ave. Phone Drexel 7271.
Kosiček Bratje
•ALOON
Dobro pivo, wiskey, likere, rino,
izvrstne smodke in prigrizek.
k
Oglasita se na Centri I

Slovenci Pozor!!!
Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku.
Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni.
JURA J MAMEK 1*1 iC8enui.!r Acficw
ee 66	8 8M»t M 8 8 8	»»»aaee.
r kazenskih in eirilnih zaderah.
svojo fino oTBAVLJBxo Leopold Saltiel
BRIVNICO	0DVET,rat
priporočam vsetn bratom Sloreneem
J OHM HORVAT
810 Centre Are.,
TiOVEVPBO IinVAT^K! Bi IV EC. razpolago
Auto Phone 6065.
Office Phone Main 3065
Resilience Phone Irwing 4170
Chicago, ni UBAD: 27 METBOPOLITAN BLOCS
•	Pleverornp.	R.» n.lol|»l*
Slovenski is hrvnlski časniki si	)„ j.,, Snlle ulice
Stanovanje: 1217 Sheridan Bosd
■ •

. • i
-
' fTff 1 r ^r" ;	*■'■ •


Edmondo de Amicis ad memoriam
ktera mu je predstavljala barbarizem divjih t'uuv, je bil zvest lju
V minuleui mesecu marcu — v številni spisi za propagando socia
meneč n proletarskih dni — umrl	lizrna so tudf trajne vrednosti. Ve je v solčni Italiji hrabri in geni- čina njegovih novel, povesti in j hitel j zatiranega ljudstva. On, ki
jaini boritelj, slavni pisatej in ne-	črtic so socialnega dela. V vsaki so mu bili odprte sijajne palače umorili apostol,socialističnih idej, teh ima ostro šibo za brezsrčno bogatašev, je ljubil priposti dom
Edmondo *de Amicis, star 61 let.	buržoaaijo in gorko solzo za pro- trpečih, preziranih, zasužnjenih
Bil je i iajf»opulamejni pisatelj nove, pre porojene in napredne ltaljje, ktera se je osvobodila tiranskih vlad, zvezanih s gnjusni-mi črnimi izsesavači. Celo klerikalci priznavajo, da je s Amici-sem umrl eden najboljših italijanskih pisat olje v.
I)e Ainleia je bil goreč socialist. Ovekovečil je univerzalno bol, od ktere trpi danainje ljudstvo; oiašjal je vzdihe onih, ki nosijo okove breaprava; pretresel je kruto srce marši kterega tirana ...
Socialistični misli dal jede Amicis jak upliv. Njegove knjige ao prodrle v vsako palačo, njegov« brošuri ce, polne iskrene ljubezni do zatiraneg* proletari jata, poplavile so vasi in mesta v Italiji.
Socialistična tendenca se zlasti zrcali v njegovih dveh velikih •knjigah "Na oceanu" in "Roman onega uičtelja." Vprvi opisuje de Amicis bedo, »li-hovanj in muke tisočerih izseljencev, ktere prevažajo ogromni parobrodi v tuje kraje. Tam vpraša de Amicis: "Kje je njihova domovina! kje radost rodnega krova T" Druga knjig* je pa slika enega ogoljufanega življenja, ki se je porajalo v bedi in ostalo ve« čas v bedi, a v poštenju in ponižnosti.
Ostala njegova dela: broaure in
lelarsko ljudstvo. Kako so bili priljubljeni njegovi spisi, dokazuje že to, da je večina teh prevedena v tuje jezike. Tudi mi Slovenci imamo nekaj prevodov od Edmondo de Amicisa. Kdo ne pozna venčka krasnih črtic v njegovi knjigi "Srce" — italijansko "Cou'rc" — v itirih zvezkih, ktero smo čital i ie kot otroci. Poslovenjenih je tudi paT njegovih pro' l>agandističaih črtic "Pogovor" in "Pridobi vaj mo ideji nežne duše." Ti dve črtici sta natisnjeni v brošuri, ki je izšla v založbi časopisa "Naprejl" v Idriji poti naslovom: "Zakaj smo socialisti". Obe črtici je ponatisnil " Proletarec* ' pred dobrim mesecem in rojaki v Ameriki, ki so čitali ti dve črtici, lahko spoznajo, da je bil Edmondo de Amicis najboljši duh Italije ,navdušen socialist.
' Edmondo de Amicis je tudi pisal knjigo "Prvi maj", toda ta knjiga ni prišla na svetlo. Hotel je napisati nekaj velikega, zviše-nega. in ni bil zadovoljen z onim kar je napisal. In sežgal je rokopis.
Vrli proletarski boritelj je bil zvest našim načelom do Zadnjega diha; do zadnje ure je ostal pionir socializma. On. ki je svojevoljno vrgel raz sebe oficirsko obleko.
delavcev. On. ki je imel priliko pristmtovati sijajnim banketom v milijonarskih salonih, sedel je raje na shodih in sestankih med svojimi sodrugi, med delavci. Videli so ga, ko se je dal pod starost slikati z rudarjem, ko se je sprehajal plieah mesta Geneve s prenašal-cem premoga z zamazanim m razcapanim delavcem; srečali so ga Vsakega *Vma j ni ka v delavski paradi z rdečim cvetom na prsih .... Bil je prosti Član velike vojske, ktera v borbi pričakuje zmage. Socialističnemu časopisju je bil sot rudni k do zadnjih dni.
Danes ga ni več. Utihnil je njegov bojni protest proti krivici.
Za teboj, mili sodrug. žalujejo proletarei vsih dežela. Njih pla-meneči prsporji, trofeji tolikih slavnih bitk. se uagibljejo turobno, v črno zamotani, k zemlji, ktera te krije ....
Bojevnik pravice! Sprejmi venec tudi od slovenskih proletar-cev v Ameriki. Idejalifi venec rdečih karanfilov ti polagamo na sveži grob.
Socialisti tokraj in onkraj oceana, Šepetajo danes tvoje besede, svoj razstanek z enim milim pokojnikom:
"Počivaj sodrug. mi nadaljuje mo našo pot
Novo blago ameriškem trgu.
Novo! Novo!
Na trgu slavne ameriške republike se nahaja povsem novo blago. Novo! Importirali so to blago iz stare, zarjavelo Evrope. Tam je veliko tega blaga. Pridelali so ga že toliko, da je v tem pridelku nastala te prava pravcata nadpro-dukcija. Evropejci so po mnenju Amerikancev lahkomišljeni, ne-podjetni ljudje; nasprotno so pa Amerikanci po mnenju Evropejcev — humhugarji. In res! Stvar, za ktero ne da idealni Evropejec niti piškave pare — plača praktični Amerikanec z milijoni. To ni humbug! Ravno tako je z blagom, o kterem govorim. Ko je to blago — ko so ga "fini ljudje" pridelali — preveč na evropejskem trgu padlo pod vsako ceno, mislili so si hepodjetni Evropejci: porinimo to robo na ameriški trg. tam imajo
slokifc, suhokošeenih. mrklih. grdogiedih in kakoršnih kdo hoče — postav.
Vsak kos tega blaga ima svoj napis. fitajmo "Ladies, here is your choice!" Carlo, italijanski princ oddsljene kraljeve žlahte.- Odličnjak v dvoboju. Poseduje dolge nohte, čast in portopej — druzega nič. Cena $4,000.000. —
Gottfried, nemški baron, navdušen kvartopirc in bivši čestileo moških ljubic. Poseduje plemski naslov, dva tucata svilenih žepnih nit in pudeljns. Cena $5,000.000.
Jeno-Joseph-Maria. ogrski grof. Brb in krona. Kadila? cigaret ;v sili tudi konjski mešetar. Poseduje "grad" v vrednosti 200 tisoč kron in dolga pol milijona kron. Cena
sedaj priliko, da si kupi po enega plemenitega lopova.
Mati, ki ni tako "srečna", da bi oče čepel na milijonih, navadno tolaži svoje hčerko z besedami "Pridna bodi (m ti bom kupila lepo bluzo ali novomodni klobuk veliko pentljo."......
Ne tako mati-milijonarka. Ta pravi: "Pridna bodi hčerka — pa ti bom kupila grofa ali princa."
In hčerka je "pridna" dokler ne pride nekegs^dne "plemeniti" pritepenec, lopov na robu propa-da. ki je stavil zadnjo karto na milijon ameriških dolarjev. Hčerka odpluje s kupljenim "gro-fem" ali "baronom" čez ocean in z njim — ne z njo — odplavajo tudi milijoni, ki so bili izsesani is ameriškega proletarijata.
Ameriški perieMriJM. ki Jr n stvaril vse bogastvo te dežele, je obsojen, da kupuje hčeram kapi-
$2Ofl00.0QR" (^Hporočl jm>!
itak denar za '^o^^mtTm *** bll*° krmil° P°ide )
roba je kakor nadašč primerna — | -Kmrihfffrancoski markiz. Za- _ so rekli -- za ameriške milijonar- ^nji te V«*le. Poseduje prost po-jtalistov tudi to preperelo, gnjilo je -r pardon! milijonarke. *led P® vw»ni Parizu in v zastavni-, jn ničvredno blago — to "pleme-Oglejmo si malo to plemenito ci frak» krtač»co za brke in očetov njto" govedino iz Evrope. Arne-blago ali bolje plemenito živi- avileni mošnjiček. Cena $o0.000.- nški proletariat je plačal Van-no. ki je sedaj v Ameriki na pro- Itd. derbiltovi hčeri 20 milijonov dodaj. Saj trg je vsakemu svoboden. Dobro blago se samo hvali — larjev za nekega ciganskega "gro-še "undesirables" smejo na to in to je res dobro blago. Ni čuda fa" — in to v času mizerije, ko je "bargain sale". ako iifiajo ameriške uiilijonarske s to tisoče proletarcev stradalo in Cela vrsta jih je — debelih,i velik ''bafgain daV". Vsaka ima prosilo kruha____ Ivan Molek.
SOCIALIZEM IN ŽENA.
.............m
< ►
. ................................................M
ODGOVOR NA VPRAŠANJA
' Spoštovani g. urednik: — Ker se zelo zanimam za socializem in socialistično gibanje med ienakim spo.om, želim, da mi pojasnite Sektere stvari. Ksj nsj ienskain koristi socialistična politika! V 4' Proletarcu '' aem ie večkrat čitala o "mezdnih sužinjah"; iene se v večini drže hiše in hišnega dela;; ali so te tudi mezdne suiinjet Ali bi v socialistični družbi iene ne opravljale teSkega delat Č stala sesn tmti v Videm listu o "meislistični izobrazbi otrok." Kašnt naj bo logično ta izobrazba T Ali ae naj otrokom ie v nežni mladosti vbija v glavo politika in zamotana ekonomska vprašanja? Kakšen namen inajo sedanja ženska socialistična društva f AM je rA, dn je socializem v nasprotju r vero, ali ds sploh ne priznava mkake veref
Prosim, odgovorite mi jasno ns ta vprašanja, in če mi po volji odgovorite,
(Nisestnih ljudi, ki vse pridelajo Socializem ne smatra žene za in izdelajo, a ničesar ne posedu-	politično sredstvo, kakor to dela jejo. Če torej govorimo o raznih	klerikalizem iu druge stranke, ki vladaricah in drugih 'plavokrv-	so v službi kapitalizma. Sociali nih" paši n j ah. ki so imele moč f zero. temelječ na principu: svobo-in vpliv v vladajočih krogih, mo-	da rn enakost za vse, priznava že-ramo si misliti, da so bile te 'bla-	ni iste politične pravice, kakor goredne" in "presvetle" pro-	možu. Enake pravice za moža in dukt one manjše polovice člo-	ženo! Potrebno in koristno je to-veške družbe, ki že od nekdaj	rej. da v socialistični politiki sovi ada. izkorišča in kroti s silo	delujejo žene kakor možje. Zlasti večjo polovice bezpravnih ljudi	so ps to dolžne delavke in prole-Krvavo nasilje, ki je rodilo kralje	tarske žene, ki so nA milost in a» in cesarje, je rodilo tudi pape-	milost izpostavljene kapitalistic-žinjo Ivano, cesarico Marijo Te-	nema izkoriščanju, režijo itd. Socializem v ekonomiji je danes
Vzlic temu pa. da žena nim* teoriia5 v P°,itiki J« Pa pristopa v politično ospredje/ je ,n na mno^h kr*j,h že odWojo*» vseeno važen indirekten faktor ! Prvn	mf>ra "lftviti
na Mitičnem polju. In to velja ,lhzemi na Petrinem polju in po-tudi Z4 proletarako ženstvo Na-1t<>Tn na I^P^Jamkem.^ Ta zma P«»stanem Vsšs sodruginja kakor tati j sprfAn1ki naprednih idej so to že gA ne 1)0 tako lfthka- *ko ni člsniea kluba "Prolotarka."	d	^ m orf?anjzipar [avski razreil. ki je WMits)j socia-
Mary K-, Chicago.	]• ^ kore l^k, ktere izrabljajo	M^čno organiziran.
••	v svoje politični namene. Na	dr>^ro ^gsnizirani delavci, ki se
Z veseljem Vam odgovorimo	Kranjskem n. pr. so duhovniki —	,2obr»7»J^o m *-»dijo v politiki
na stavljena vprašanja. Ker bo	ff|aVni stebri klerikalne stranke—	m P°.£0*i° poJitične zahteve, za-
pa odgovor važen in podnčljiv	organizirali dolgo vrsto Marijinih	morej° oh VRaki PriIiki nastopi-
ie za marsiktero drugo rojakinjo,	<fnižb in dnijri4l p^obnih ženskih	tj m	wte Ta P®^i«i»a or
ki je v dvomih in v nesporazum-ljenjn s socializmom. Vam odgovarjamo javno na tem mestu
Ženska politika.
Žena res danes direktno ne igra ravnokake vloge v politiki. Brani ji to družabni sistem, ki že od pamtiveka stavi ženo na nožjo stopinjo od moža in ji odreka vsako politično pravico. Se-veds. tu ne smemo prezreti izjem, ampak te izjeme ai je lastil le gospodujoči razred ali razred o-nih, ki so vladali in vladajo, n-kazovali in ukazujejo, bres'pro-
skupin. ki. seveda pod krinko ve-1	** delavca je socialisti
re. shižijo v notacijo umazani kle "na	v * *™nko
h kalni ^Jitiki. Iw^T^m^,	tAk° kakw TTHV
K ran isk oni marveč no vsi Arstri-	t»o«e in tisoče proleUrk
Kranjskem, marveč po vsi Arstri ji in drugih- klerikalnih državah.
Poglejmo tu v Ameriki. Poglejmo takozvane lige temperenčni-kov. Te lige so polne žensk, ki se nsjfanatičneje borijo proti opo> nim pijačam. Ta protigostilniška gonja ime politični značaj in je zadnji čas pouzročila velikanski
je že združenih v mednarodni so cialistični stranki.
Socialistična politika seznanja ženo s sedanjim kommpiranim političnim in drulabnim sistemom. Socialistična politika je koristna proletarski ženi. kajti ka že ji, kaj je bilo ženstvo v preteklosti, kaj je danes in pokaznje

prevrat v mnogih državah naše^, pot do ^ k%m . ^ ^ republike.	dočnost. Žena se mora ravno tako
To dokazuje ksko vspesno boriti za svojo p<^itjčno in go-duktivnega dela užvali in uživa- vstraja ženska agitacija, bodisi v spodamko sbobo<lo. ktero ji obeta jo. nikakor pa ne proletarski raz- tem ali onem oziru, ako je v sini- socializem, kakor mož. m! ali razred podložnih, brez- bi politike.	•	i	(Dalje prih.1
Aagleiki spisat UttOB SiBClair. z avtorjevim
dovoljenjem poslovenil
Jože Zavrtalk . . .
(Copyright, 1905, 1M06, by Upton Sinclair )
(Nadaljevanje.)
V brezmejnih kolobarjih in krogih se se sučejo plesalci — kedar pa p<*tajajo vrtoglavi, priftno obračati se v drugo smer lTra za uro miuevs in noč pričenja razgrinjati svoja tenuia krila. Dvoje kadečih oljnatih svetilk le slabo razsvetljuje sobo. Navdušenost godcev se je zgubila, igrajo vedno enoinisto melodijo, dolgočasno in zaspano. Dvajset taktov — kedar jih končajo, jih pa prično znova. Nakrat se zmotijo in ne morejo začeti, kar prouzroči tako zmešujavo. da se vzdraiui tudi ilebeli policaj, ki lenari na ležišču za durmi.
,Marija je prouzročila vse! Marija je ena tistih lačnih duš, ki sh da «bupa krila Ueie^e nwize. Ves dan je preživela v silni razburjenosti -- ali naj sedaj poneha f— privoliti ne more v to. Nje duša vzklika z Faustom: "Ostani, ko si tako krasna!" Ali je to prouzročila pivo, godba, ali razbiu-je*H>st. — pač je domnevsla. d» tako ne sme biti. Ali ona ne odneha v divjetm drvenju dokler ne pri-de iz takta radi neumnosti trikrat nerodnih godcev. Pri vsaki pavzi prične kričati Marija in hiti k odru, kazoča svojo \**t godcem in razbijajoča z nogami, vsa rdeča v lice in vsled jeze nezmožna jwwlu-»ati kako pametno besedo. Zastonj skuša prestrašeni Tamoazius o-pravičiti se. da je volja dobra, meso pa preslabo. Zaman jo skuša pomiriti Jokubas, katerega davi kaš<'lj; zastonj govori teta Elzbie* ta. "Szalin!" YP»j« Marija. "Paulakl isz kelio! Zakaj vas neki plačamo, otroci.pekla?" Iz strahu zopet zaigrajo godci, Marija pa prične s svojim delom.
Na njenih ramah je sedaj vsa teža zabave. Le razburjenost daje še moč Oni, vse druge ženske in možki so trudni — moč Marije je pa nepremagljiva in neizčrpna Sedaj priganja plwalee. Kar je preje bilo velik krog, je sedaj le le podobno hruški, Marija je pa tako-rekoč peoclj te hruške. Na eno stran vleee, na drugo suvg. krtfi, poje, sploh je z oairom na eneržijo podobna ognjeniku.
Semintje stopi kdo v sobo in jmsiti vrata odprta. V sobo prihaja mrzel zrak. Mimoskaikajoča Marija sune vrata in jih zaloputne. T« dogodek, v katerem je bfl glavni junak Sebastijonas Szedvilas. je provzročil majhno pavz/ Mali tri leta stari Sebastijonos, ki je tekal brezskrbno po sobi, je držal k ustnicam steklenico mrzle, rdeče soda V i ee Nakrat se zapro vrata in zadenejo njegovo steklenico. Njegovo vpitje prouzroči. da obstanejo vsi plesalci. Marija, ki ni mogla niti muhi storiti kaj zalega, ki se je včasih po ves dsn hudovsLa nad groznimi morilci, prime otroka za roko in ga skuša potolažiti s poljubi. Sedaj od poč i nc jo tudi godci in se okrepčsjo s pijačami. Msrijs pa sklepa mir s svojo žrtvo. Posadi jo na pivotoč in ji ponuja čašo penečega piva.
Mejtem časom so pričeli v drugem kotu boječe razgovarjati se teta Elzbieta. ded Antanas in drugi intimni prijatelji obitelji. Bili so v zadregi Veseli ja je bila |>ogodba. ne zapisana ali dogovorjena, pač pa obvezna. Darovi gostov za troške svatbe so različni, vendar je pa vsakdo vedel, koliko se računa na njega. Vsakdo se je potrudil, da je del nekoliko več. Ali. odkar so prišli v novo domovino, je to drugače Dozdevalo se je, kot bi brl zrak prepojen s strupom, katerega so v sebe vdihaJi vsi mladi fantje kar naenkrat. Prihajali so v skupinah in si napolnili svoje želodce z dragimi jedili, potem se f»a /mszali proč. Nekdo je vrgel klobuk drugega skozi okno. Oba sta pohitela iz sobe kot da bi hotela navidezno pobrati klobuk! ali nikdo ju ni videl več. Ali zbralo se jih je kar pol tucata in zijali so po-gisttitelja in meni tebi nič odšli. Drugi, še zlohnejši so se zbrali pri pivotoeu in se napili na troške mlade zakonske dvojice. Zmenili se niso za nikogar, druge so pa pustili v veri, da so že plesali z mlado nevesto, ali da se ie pojdejo plesat ž njo.
Proti vsem tem aedostatkom je bila obitelj brezmočna. Toliko časa so delali in napravili so tako ogromne troške. Ona je stala poleg, nje so pa razodevale bojazen. Ti strašni računi, koliko ji delajo predglavice po noči in po dnevu! Kolikokrat jih je v duhu pre-rešefala fft seštela' ko je hodila na delo — petnajst <kfarjev za race. dvanajst?za godce, pet za cerkev in za blagoslov prcblažene device — in tako naprej do kraja. Najhujši je pa bil grozni račun (Jraiczu-nasa, katerega je imel še le položiti za jwvo in žganje. Glede gostilničarja si je človek lahko le domišljal, koliko bo računiH* Naprej, v proračun je postavil vedno manj. Ta je vsakega najbolj neusmiljeno odtl, če ga je tudi preje smatral svojim prijateljem. Prične ta ko, da s pol sodčkom piva začne točiti vašim prijateljem, konča pa z drugin sodčkom, ki je bil do polovice prazen in tako vam obesi dva sodlka Pogodi se. da bo za določeno svoto točil gotovo vrsto, v resnici ph pijejo vaši prijatelji strup, ki se ne da opisati. Ako ae pri tožite, ne doeeiete nič, k večjem slab večer; če pa greste na sodišče je pa isto kot bi.šJi pritožiti se ljubemu Bogu. Gostilničar je prijatelj velikih iolitičarjev v okraju, kar pomeni toliko, da bodete plačali, ne da bi črhnili besedico, če pridete kedaj ž njim v navskriž.
Najbolestnejše je pa vplivalo, da so mnogo žrtvovali taki. za katere so fcile take žrtve pomembne. Tu je bil stari Jokubas, ki je da roval pet dolarjev, doeim je vsakdo vedel, da si je Jokubas Szedvilas izjMwodiJ dvesto dolarjev na svojo trgovino z delikatessmi, da je plačal za več mesecev zaostalo stanarino. Zopet tam je bila slaba in stara vdova Aniela s tremi otroci, ki je bolehala za revmstizmom iti je prala za obrtnike na HaJsted ulici za take cene. da je človeka sram povedati jih. Aniela je darovala svoj večmesečni dobiček iz kokošje reje; lastovala je osem piščancev, katere je redila v kurniku pod stopnjicimi od zadaj. Ves dan so otroci Aniele iskali pičo za piščance po smetfičih. Kedar so šli doli do IIalst<*d ulice blizo jarkov, vselej jih je spremljala mati, da bi jim kldo ne ukradel odpadkov. Z denarjem s«' ni dalo ocenit teh piščancev — cenila jih je različno, ker si je domišljala, da bo za nje dobila nekaj zastoj, da bo sprejela za nje dobro sveta, za katerega ona tolikrat žrtvuje svoje dobro. Radi tega je euvala piščance po dnevu, ponoči se je pa navadila gledati kot sova. Nekoč so ji ukradli enega in mesec ni minul, ne da bi bil kdo skuhal zopet ukrasti drugega piščanca. Iz tega lahko vsakdo razvidi. kako velika je bila žrtev Aniele za svatbo, ker ji ji teta Elzbieta nekoč za nekoliko dni posodila denar, da jo niso radi zaostale stanarine posadili na cesto.
Cimdalje več prijateljev se je zbralo, mejtem ko so se tožbe o dogodkih glasile naprej. Nekateri so se približali, nadejajoči se. da lm-do Čnli razgovor, gotovo s«' je šlo za stvari, ki bi pretrgale nit po trpežljiosti tudi svetnikom. Slednjič je prišel tudi Jurgis. katerega je nekdo opozoril na razgovor, in razodeli so mu vso zadevo. Jurgis jo poslušal mimo le obrv je na jezil, in semtertje je pogledal srdilo po sebi, morda bi bil s svojimi velikimi pestmi tudi obdelal kakega fanta. Ali zjasnilo se mu je, da bi mu to ne koristilo. Račun bi se gotovo ne znižal, če bi ob ti uri katerega posadil na cesto — imel bi le škandal. Jurgis je želel z no »istaviti svatbo in ves svet prepustiti samemu sebi. Njegove pesti so se odprle in pristavil je mir-ro: "Zgodilo se je, solze pa ne pomagajo, teta Elzbieta."^
Sedaj se obrne proti Oni. ki stoji ob njegovi strani in zapazi njen prestrašen pogled. "Dušica", reče tiho. "ne muči se. to nam ne pomaga. Plačali bodemo račune; delal bom ustrajnejše." Tako je Jurgis pri vseh težkočsih govoril v tolažbo, — Ona je bila že tega navajena.
"Ustrajnejše bom delal." je rekel v Lita vi ji, ko mu je neki u-radnik ukradel poa, drogi ga pa dal zapreti, ker ga ni imel, oba pa predala njegovo lastnino nekemu drugemu. Tako je zopet rekel v New Yortcn. ko je prišel kot jegulja glsdkemu agentu v roke, ki ga je s previsokimi in oderuškimi cenami oskubil. Sedaj je to tretjič rekel in Oni je odleglo. Bilo pač tako prijetno, če se ima soproga kot odraščena ženska, ki je lahko razvozljal in rešil vsako nalogo, ki je bil tako velik in močan.
Zadnje ihtenje majhnega Sebastijonasa je utihnilo, ko se je godba zopet spomnila svoje dolžnosti. Ceremonija se prične Še enkrst, toda le oralo se jkh vdeleži plesa. Bira je kmalu končana in posa-mezni psri prvčn»» ]>l.-s;.ti sr mkrat. Polnoči j«4 preč. in stvari niso več v redu, kot so bile. Plesalci so leni in zaspani, mnogo jih je pre-
teč pilo iu prekoračil«« mejo zmernosti; plešejo mon«, krogom, uro za uro / ufasujemuii očmi, uu pol n. -av* raščsjoči otrpnosti. Možje drže ženske trdo; in po pol čem plesu nc poznajo obraza od drug drugega; nekai._ ne plešejo, temveč so posedli po kotih. Drugi, ki še vettSS? dijo po sobi gorindol, nekateri zopet stoje v skupinah in ve vsaka skupina |">.l«' svojo pesen Mejtem, k.. . H.s beži, ^ Ijajo ra/lični pijanci, jwsebno mod fanti. Nekateri .-e ^s takajj ,m si* /a roke drugih iu govoreči grdo in nesramn« « , hočejo zojwt pretepati in iščejo pri vsaki priliki vzrok za pr beli policaj se po|M»ln<Hii« predrami, ker je čas m izvršen gove službe. Sedaj mora biti na mestu, kajti bitke ob dveh aoČi, če m- jih ob pravem času ne odvrne, so kot gozdni |>ožari' trebil jejo vso rezervo jsilicajske |M»staje. Glasna naloga je, vsaka začenjajoča bitka takoj v začetku udiiši. "Zadaj za dv* se le malokedaj poroča o razbitih glavah, ker so tam ljudje razbijati glave živalim, in sicer vsaki dan. Radi tega radi to svojo navado tudi na glavah svojih prijateljev in družin, smo veseli, da naše moderne državne uredbe dovoljujejo le mož razbijati glave za ves kulturni evet.
To noč morda ne pride do poboja, ker Jurgis še bolj pazi \ lica j. Jurgis je pil mnogo, kot bi pil vsakdo, če je treba vw ti, kar se pije in ne pije. Jurgis precej prenese in se ga ne s p rtv, tako iz ravnotežja. Le enkrat bi kmalu prišlo do prepir*, kar j§ krivila Marija. Marija je že pred dvema urama prišla do preprtf, da je altar v kotu na katerem kraljuje božanstvo v beli n< bleki, pravi dom za muze, ako že ne najpripravnejši prostor u .Marija si j*' uprav priborila požirek piva, ko je čula o malopriij ki hočejo zastonj piti in jesti. Marija gre naravnost proti da bi govorila o tetn. Ko jo hočejo potegniti proč, pa drži dva pridneža za ovratnik. K sreči je policaj pameten in Marijo ne i jo ven. -
Vsled tega preneha godba koiihaj za eno ali dve minuti. Ti zopet začuje stara, strašna melodija z nova, melodija, katero iij jo pol ure brez vsake spremembe. Je pač ameriška melodija, st) se naučili na ulici. Vsakdo pozna tekst, vsaj prvo vrsto, ponavljajo vedno:
"V dobrem poletnem času
V	dobrem poletnem času	11
V	dobrem poletnem času itd."
V teh vedno ponavljajočih besedah je nekakšna hipnotični la. Nekakšna otrpnenost objame vse, ki pojejo in igrajo. Nik<k ne more ubraniti temu objemu, ali pa ne misli ubraniti se mu. t* tri ura zjutraj, veselje do plesa je minolo, tudi moč je že tudi tista sila, katero je provzročilo brezmejno pitje. Dotieni ljek morajo biti točno ob sedmi uri zjutraj v delavski obleki t n i ca h Durhama. Browne ali Jonesa. Kdor bi /»mudil le eno to, bi zgubil plačo za eno uro, kdor bi pa zakasnil več minat, našel svoj medeni ček obrnjen proti steni, kar pomeni, ds*lshkoi vsaki dan od 6 ure zjutraj pa do to8 z drugimi glad nim i brej stoji pred vrat mi klavnic. Tu ni nobene izjeme, tudi za maji ne, ki je zaprosila za neplačan praznik po žeaitv&njakem di katerega so ji pa oklonili. Ker se jih toliko ponuja, ki radi in ki poslušno spolnujejo vse ukaze do pičiče, bi bila blaznotfj sliti take, ki ne vbogajo. ---- -
Majhni Oni prihaja skoro slabo vsled sprijenega zraka rj bi. Ona. ni okusila kaplje, vsi drugi pa smrde po alkoholu, koti tilke po petroleju. Nekateri so zaspali na stoleh. aJi pa na tlik. njih pa prihaja smrad, ki brani .približati se jim. Jurgis vča«ik gleda Ono poželjivo, minila ga je bojazen. Pred vratmi je m zijalasta množica; Jurgis pa pazi, kedaj zagleda kočijo. Kočij* Jurgis se pa slednjič tudi naveliča čakati in pristopi k Oni, ki; bledi in se tr<*se. Zarije jo v šal. potem pa še v svojo suknjo. L«] ulici proč je njuno stanovanje. Jurgisu pa tudi ni za kočije.
Dolgi ali kratki kIovcm niso v navadi, kakor tudi ne a«fl roko. Plesalci ju ne opazujejo, otroci in stari ljudje so pa jenosti Naspali. Ne da bi zinil besedico, vzame Jurgis Ono v in m- oddalji. Ona pa zdihujoče položi svojo glavo ob njegovo Ko pride domov, ne ve ali spi ali je v nezavesti. Ali ko odi* ta. odpre tudi Ona svoje oči.
"Ti ne pojdeš danes v delavnico k Brownu. dušica iisijO šepeta Jurgis, ko stopa po stopnjicali navzgor; Ona ga j»a trda] me za roko.
"Ne, ne!" mrmra razumljivo. "Kaj takega si ne upam To|i la nesreča za naju T' Ali on ji zopet odgovori: "To prepusti |j zaslužil bom več denarja, delal bom ustrajnejše."
II.
Jurgis je govorit lahkomisljeno o delu, ker je bil mlad. Pri vedovali so mu, da so se delavci v klavnicah v Chicagi oneisn li, in kako žalostno so potem živeli in končali. Pripovedovali so dogodke, da »o se človeku jezili lasje na glavi in ga oblila kurja| — toda Jurgis se je tem zgodbam smejal. Bil je komaj štiri ra« tukaj, pa mlad iti velikan. Njegovo zdravje je bilo predobro. & mišljati si ni mogel, kako bi se onezavestil. "Kaj sličnega se pri| možu, kot si ti." je navadno dejal, "silpnas, ubogo človeče -I moja pleča so široka."
Jurgis je bil otrok, otrok z dežele. Bil je človek, kakeršn« bijo delodajalci in katere le neradi vidijo ostaviti delo. Ako se je za povedalo, da mora iti na gotovo mesto, tedaj je urno stekd Kedar pa ni in»el opravka, je pa skakal in plesal, veseleč se f preobile moči. Delal je z drugimi delavci v vrsti, ali vrsttli »o * prepočasi, to se je lahko opazilo v njegovem nemiru. Vsled tegi ga porabili večkrat za izvršitev kakega posebnega dela. Že di dan po svojem prihodu v Chicago, je stal le pol ure pred cent« časovno postajo Browna et Co. ko ga je neki delodajalec poki notri. Bil je ponosen in se smejal črnogledom. Zastoj so mu pr vedovali, da čakajo v množici, iz katerega je delodajalec izbral i ga. nekateri »» mesec dni, drugi pa še po več.
"Da, kakšni ljudje pa so to," je navadno odgovarjal. "S• dani i»ridaniči, potepuhi ljudje, ki so svoj denar zapili in ki b jo sedaj drugega zaslužiti za žganje. Nemogoče je. da bi pustili di s takimi rokami" — stisnil je svoje pesti in ju dvignil kviška "lakote umreti."
"Razumemo, razumemo/so mu odgovarjali. "Ti prideš i d« prav daleč odtod." In to je resnica; Jurgis ni videl velikega w še majhnega ne, dokler ni odšel v tujino, da bi si priboril pr* do One. Njegov oče, njegov stari oče in pred njima toliko pradc o kolikor ve povedati ustmeno poročilo, so živeli v tistem del« tavije, ki se menuje Bieloviecz, carska šuma.	•
To je velikb zemljišče, ki meri stotisoč oralov, ki je že od
kdaj lovišče plemstva. I je nekaj kmetov je živelo v ti šumi, ki *» i
li stare privilegije. Med temi je bil tudi Antanas Rudkus, ki je |
življal sebe in svoje otroke v tem pragozdu na pol tucata oralih
mljišča. Poleg Jurgisa je imel še enega sina in hčer. Sin je odšel p
desetimi leti k vojakom in nikdo ni več čul o njem. Sestra se j« «
žila in zet je kupil posestvo, ko se je stari Antanas odločil, ds t sinom izseli.
Minulo je pol leta. odkar je Jurgis prvič srečal Ono — na kem od grmovja sto milj oddaljenem konjskem semnju. Jurfil nikdar mislil na ženitev; temu se je vedno smejal, kot peiulH stavljeni i»asti, v katero se ima ujeti mož. Ali sedaj je ponudil njo očetu par konj. katerega je prignal na semenj za na prodaj* da bi bil kedaj občeval ž njo, iivzemši par smehljsjev. kateie tnenjsl ž njo rdeč kot škrlst. Toda o*e One je ostal trd kot
dekle je bilo še otrok,1 on pa premožen klnet, ki ne oddaja * hčere takim potom.
| | Žalosten in pobit je odšel Jurgis domov, delal je trdo *ko«i1< tulad in poletje, da bi jo pozabil. JCo je prišla jesen in je bila if končana, je Jurgis spoznal, da jo pozabiti ne more. Premeril jel rinsjst dnevno pot peš, ki ga je ločila ml One.
(Dalje prihodnjič.)