P fflD[p@[]U00a[?Q2@O v akciji od 13.4. do 25.4.2001 76priložnosti za dober nakup. Dobrodošli v svetu odličnih nakupov! n n Št. 16 (2695), letoLII • Novo mesto, četrtek, 19. aprila 2001 • Cena: 240 tolarjev VELIKONOČNI SNEG- Letošnji velikonočni prazniki so minili v hladnem in neprijetnem vremenu. V noči od petka na soboto je tudi naše kraje prizadeta slana, kije naredila nekaj škode predvsem v sadovnjakih, zlasti so prizadete breskve, in v vinogradih, predvsem v nižjih legah. Na velikonočno soboto popoldne pa se je izmejavalo sončno vreme s snežnimi plohami, kot je ta na fotografiji, posneti v gorjanskem Podgorju. (Foto: A. B.) Odločno proti prehodnemu domu za tujce Pobuda Ribničanov proti namestitvi ilegalnih pribežnikov na mejo med kočevsko in ribniško občino - Protest proti načinu dogovarjanja RIBNICA - Vest, ki so jo objavili na Televiziji Slovenija v sredo, 11. aprila, v oddaji Dnevnik ob 19.30, da.bodo začasni naselitvi ilegalnih pribežnikov namenili motel, ki se nahaja med Ribnico in Kočevjem, je bila razlog za hitri sklic tiskovne konference prejšnji petek. Sklical jo je ribniški župan Jože Tanko, potem ko so se dan poprej sestali krajani po krajevnih skupnostih in se odločno zavzeli proti namestitvi ilegalnih pribežnikov v neposredni bližini njihove občine. Krajani so na župana naslovili pobudo proti začasnemu ali trajnemu naseljevanju ilegalnih pribežnikov na območje, ki je, kot so zapisali, od občinske meje oddaljeno le slabih 100 metrov. Poudarili so, da jim je kot domačinom znano, daje na tem območju le motel Jasnica in dodali, da se jim zdi ravnanje lastnikov motela in ministrstva za notranje zadeve skrajno nekorektno, saj bi morali biti pristojni organi in prebivalci ter širša javnost tega območja o nameravani naselitvi obveščeni s strani ministrstva in ne preko sredstev javnega obveščanja. Po zahtevi, da se jih o kakršnemkoli nadaljnjem ravnanju v zvezi z nameravano naselitvijo temeljito, natančno in nemudoma obvesti, so pobudo sklenili z vprašanjem, ali so taki ukrepi edina “razvojna” vzpodbuda temu demografsko ogroženemu območju. Kot je povedal Tanko, so jim v četrtek na ministrstvu za notranje zadeve potrdili, da je z omenjenega območja prišla prijava na razpis za zbiranje ponudb za najem ali nakup ustreznih prostorov za na-stanjevanje tujcev ter da se o tej možnosti pogovarjajo že nekaj časa. Zato, ker jih kot sosednjo občino o teh postopkih niso obvestili, je ribniška občina v petek na ministrstvo za notranje zadeve poslala protest, obenem pa so ministrstvu posredovali tudi pobudo krajanov in utemeljitev, da motel Jasnica ni primeren za prehodni dom za tujce, ker leži na nefrek-ventni lokaciji, in da zato, ker gre za prometni žep, tudi sicer kočev-sko-ribniško območje ni primerno za naselitev pribežnikov. M. L.-S. 1. maja na Javorovico JAVOROVICA - V počastitev mednarodnega praznika dela, v spomin na padle borce 4. bataljona Cankarjeve brigade in na ustanovitev Gorjanskega bataljona vabita Občina Šentjernej in Območno združenje borcev in udeležencev NOB Novo mesto na Javorovico, kjer bo 1. maja ob 11. uri osrednja proslava ob 60. obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda. Iz Novega mesta bo na Javorovico peljal avtobus ob 8.45 s postajališča pred Mestno občino, ustavil pa bo še na postajališču nasproti avtobusne postaje Novo mesto, pri Windischerju (nekdanji hotel Kandija), v Žabji vasi pri trgovini, na Malem Slatniku in Ratežu. Območni odbor ZB NOB Novo mesto V petek in soboto bo deževno in hladno vreme, v nedeljo pa se bo zjasnilo. DAN ZEMLJE Preveč misleča žival Od začetka do danes je Sonce na Zemlji vzšlo že skoraj dva tisočmilijardkrat. Narava je po nedoumljivo smiselnem načrtu na ozadju neomejenega razpolaganja s časom ustvarila vse živo in neživo naše Zemlje. Življenje, radost, trpljenje in smrt je delila tako, da je hiša, v katero je naselila rastline, živali in ljudi zdržala skoraj pet milijard let. Ustvarila je tudi človeka, zidarja drznih upov. A ta je predvsem v zadnjem stoletju v prebivališču vsega povzročil nezaslišano razdejanje. Zakaj? Privoščil si je zagospodariti nad življenjem, radostjo, trpljenjem in smrtjo drugih bitij, ki so po volji mogočnejše sile od njega tudi dobila življenjski prostor na tem planetu. Ali veste, zakaj se mnoga teleta, ko jih peljejo v zakol, opotekajo? Ker nimajo priložnosti, da bi se naučila hoditi. Vse kratko življenje so privezana h koritu, ob katerem se ubogljivo spreminjajo v sočni zrezek za mislečo žival. Tej je okus pod jezikom zameglil pogled v trpeče živalske oči, ki so jim bili v začetku z enako pravico kot človeku podeljeni modro nebo, šumeče reke in zeleni travniki. Večino jajc danes znesejo kokoši, ki preživijo življenje na prostoru, nič večjem od lista formata A4, in ne poznajo vzhajanja in zahajanja sonca. Grozljivo so oskubene: peruti v svoji miniaturni mučilnici pač ne rabijo. Misleča živa! jih pila s snovmi, ki spodbujajo nesnost, in ko se nesrečne ptice izčrpajo in končajo svoja življenja, njihova trupla spet uporabi v svojo korist. Sužnjevanje dobičku je preseglo vse meje. Milijarde revnih in šibkih, to pa so praviloma eni in isti, so zgrožene nad načinom, kako močni vodijo svet, ki je v glavnem prebivališče revnih, po svojem okusu. Močni so v svoj voz vpregli tudi pridobivanje znanja. Misleča žival živi v usodnem razponi prepričanja, da je dovolj, če misli in kopiči novo znanje. Celo znanost se je začela obnašati tako, kot da je vse živo in neživo tega sveta gola razpoložljivost za njeno vseobsegajočo prakso, njeno poslanstvo pa izzivanje te razpoložljivosti. Vendar človekove teže v sobivanju na Zemlji ne pogojuje količina znanja, ki ga ima, ampak predvsem, na kakšen način ima to znanje. Zavedajoč se tega, bi moral zahteve svoje nravne zavesti vsak skrbno prenašati v svoje umsko življenje. Če bi imeli dovolj moči in si oprtali to breme in ga nikoli več ne odložili, bi bil to boljši svet, ki ne bi potreboval dneva Zemlje. JANEZ PENCA Dnevi slovenske knjige Niz prireditev do svetovnega dneva knjige 23. aprila Berite danes stran 2: Ta in prihodnji teden bosta po vsej državi v znamenju knjige. 23. april je namreč Unesco razglasil za svetovni dan knjige, pri nas pa smo dan razširili in kot edini na svetu praznujemo pravzaprav teden slovenske knjige. Pod skupnim vodilom Podarite knjigo! že od torka potekajo osrednje prireditve v Ljubljani in Mariboru, njim pa so se in se še bodo pridružile številne druge po manjših in večjih krajih širom po Sloveniji. V Novem mestu so dneve slovenske knjige začeli v torek, 17. aprila, popoldan z otvoritvijo knjižnega sejma na Glavnem trgu in gostom prireditve Andrejem Rozmanom Rozo. Danes bo ob 19.30 v športni dvorani Marof koncertna izvedba Kozinove operete Majda v izvedbi Novomeškega simfoničnega orkestra pod taktirko Zdravka Hribarja, danes in jutri pa bo v glasbeni šoli potekal simpozij o skladatelju Marjanu Kozini. Jutri, 20. aprila, bo ob 19.30 sežanska pesnica Maja Razboršek v knjigarni Goga predstavila svojo pesniško zbirko Pretanjeni razbor, na svetovni dan knjige, 23. aprila, pa bo župan dr. Tone Starc sprejel delegacijo iz Karlovca, ki bo v Knjižnici Mirana Jarca prevzela podarjene knjige za oddelek slovenske knjige v karlovški mestni knjižnici. Ob tej priložnosti bo župan novomeški knjižnici predal Jakčev portret Tite Artemis Kovač. Ob sedmih zvečer naslednjega dne bo v hotelu Krka še županov sprejem novomeških literarnih ustvarjalcev in predstavitev antologije Srednjeveški cvetnik. Tako knjigarna Goga kot Mladinska knjiga bosta prodajali knjige po znižanih cenah, v študijskem oddelku Knjižnice Mirana Jarca pa bodo odprta vrata bukvarne s poceni knjigami. V knjižnici frančiškanskega samostana bo 23. aprila od 9. do 19. ure dan odprtih vrat, tamkajšnja razstava o prvih slovenskih knjigah pa bo odprta do konca aprila. V Dolenjskih Toplicah je domače kulturno umetniško društvo pripravilo v torek, 17. aprila, zvečer v kristalni dvorani zdravilišča glasbeno-literarni večer poljske in slovenske ljubezenske lirike in pesmi. Milan Pirker je predstavil poljske in slovenske pesnike od romantike do danes, pesmi je bral igralec Boris Juh, za glasbeni del pa je poskrbel moški pevski zbor Šmihel pod vodstvom Toneta Finka. V Metliki bodo jutri, 20. aprila, ob šestih zvečer v Ljudski knjižnici predstavili glasbeno slikanico Pojemo, pojemo Katje Virant Iršič. V Črnomlju pa so od 17. do 18. aprila na ploščadi pred kulturnim domom pripravili knjižni sejem. Berite danes stran 2: • Različne cene za komunalne storitve stran 3: • Mladi zdravniki nočejo na Dolenjsko stran 11: •Med vojno ukradena, izgnana..., a tudi danes pozabljena Praznična akademija TREBNJE - V počastiteve27. aprila - Dneva upora proti okupatorju in 60-letnici ustanovitve OF slovenskega naroda bo v Kulturnem domu v Trebnjem v sredo, 25. aprila, ob 20. uri svečana akademija. Nastopili bodo: ženski pevski z Mirne, moški pevski zbor iz Mokronoga in glasbeniki iz glasbene šole Trebnje. Slavnostni govornik bo Bogdan Osolnik, častni občan občine Trebnje. POLŽ Uredništvo pride k vam! Danes, v četrtek, 19. aprila, bo uredništvo Dolenjskega lista gostovalo na Dolžu. Novinarji bomo od pol osmih zvečer naprej v gasilskem domu na Dolžu pozorno prisluhnili prebivalcem te krajevne skupnosti. Pridite in nam povejte, kako živite v teh podgorskih krajih, kako je bilo včasih, kaj je danes boljše, kaj slabše, kaj ste naredili, kaj še boste, kaj si želite, kaj je za Podgorje naredila občina, kaj država. Vljudno vabljeni! "ZAVIRANJE KOLA" V DEŽJU - V Metliki so po svoje praznovali vuzemski ali velikonočni ponedeljek že pred davnimi desetletji. O tem je v 19. stoletju pisal Ivan Navratil, precej prostora pa je praznovanju v svojih zapiskih namenil tudi France Marolt. Metličani so ob tej priložnosti ..zavirali kolo", kot so dejali plesu v krogu, a so ta lep običaj oblasti leta 1948 prepovedale. Člani metliške folklorne skupine "Ivan Navratil" so ga znova obudili leta 1992, vendar metliškega obredja ne plešejo več na Pungartu, ampak na Trgu svobode v starem mestnem jedru. Pri lem jih ne more ustaviti niti dež, ki je tudi letos, kot že večkrat doslej, neusmiljeno padal ravno takrat, ko je igrala Mestna godba Metlika, ko so peli drašiški voščači in ko so plesali metliški folkloristi, ki so v kolo povabili tudi številne gledalce, med njimi legendarno metliško vojarinko Marico Zupanič, ki bo letos dopolnila 89 let. (Foto: M. B.-J.) B? u n BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO Ali ste že razmišljali o varčevanju v vrednostnih papirjih? Zdaj je pravi čas za to! BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), “B 07/33-42-410 BPH, Rimska cesta 11, Jrebnje, "B 07/34-60-730 BPH, Kolodvorska uk 4, Črnomelj, "B 07/30-56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, "B 07/81-41-371 ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI RUMENE STRANI Sl 0VFNI.IA TFI um tel. 01) 43G 53 90. fax(01) 436 85 30. www.intermarketine.si I N T E R MARKETING Podpirajo protest MIRNA PEČ - V torek popoldne je še vedno visela v zraku odločitev o tem, ali bodo prekmurski kmetje zaprli mejni prehod Dolga vas, ker v strahu pred vnosom bolezni (slinavke in parkljevke) zahtevajo ponovni? omejitev uvoza mesa in mesnih izdelkov ter tranzita živih živali preko Slovenije iz srednje in vzhodne Evrope. Kot je sporočil predsednik Cvetko Papež, v Govedorejskem društvu Mirna Peč podpirajo prizadevanja prekmurskih kmetov. Upravni odbor tega društva je sredi preteklega tedna obravnaval problematiko in tveganje ter sprejel sklep o podpori protestu, ker je sprostitev uvoza in tranzita za slovensko kmetijstvo lahko usodna. ISSN 0416-2242 9 7704 224 00 Aretacija Miloševiča Z aretacijo Miloševiča so spravili za zapahe dobrega politika; kajti slab politični vodja Srbov in najnovejše Jugoslavije bi že zdavnaj končal ali pod evro-ameriško kroglo ali pod kolom lastnega ljudstva. Aretacija srbskega voditelja je nekako ponesrečeno dejanje, ker so jo izvedli veliko prepozno. Preden so ga sedanji srbski vladarji dali prijeti, je namreč ugasnilo veliko človeških življenj, ki so se morala končati zaradi velikosrbskega gesla o tem, da je Srbija povsod tam, kjer so srbski grobovi. Očitno pa je tako pozna privedba nekdanjega prvega človeka srbskih socialistov za zapahe tudi največ, kar je bilo zgodovinsko možnega v tistem delu sveta. Srbi se bodo morali po Miloševičevi aretaciji šele privaditi spravljivo misliti na svet okrog sebe, saj se jim je verjetno globoko v zavest zaril občutek, da zahodni imperialisti z Natom na čelu hočejo iztrebiti srbski živelj. Srbija pa seje že pripravila na to, da bo od beograjskega zapora do haaškega sodišča na Miloševičevo nesrečo še dolga pot kljub vztrajnosti in hladnosti tožilke mednarodnega sodišča. Več kot desetletje dolgo Miloševičevo osvajanje sveta je vneslo preveč zmede in afer med vplivne opazovalce dogajanja in mirovne posrednike, da bi Miloševiča, ključno osebo s šahovnice, čez noč umaknili brez škode za vse druge. Navsezadnje je na voljo tudi še dovolj srbskega nacionalnega naboja, s katerim računa vsak resni predstavnik mednarodne skupnosti. O Srbiji in Miloševičevi aretaciji govori tudi tokratna anketa. ESTER JERIČ, profesorica angleškega jezika in zgodovine, iz Brežic: "Mislim, da bi morali Miloševiča aretirati že pred desetimi leti. Zasluži si kazen kot vsi ostali zločinci. Žal kazen, če bo še tako huda, mrtvih otrok in vseh drugih ne bo vrnila in ne bo popravila ničesar. Z aretacijo so odlašali. Mislim, da bo tožilka vztrajala, da ga bodo morali dati v Haag.” JOŽE KOZOLE, upokojeni pa-pirničar, iz Krškega: “Mogoče bodo Srbi zdaj postali pametnejši, kot so bili. Najbrž bodo prisiljeni, da Miloševiča predajo Haagu. Miloševič ima še podporo v Srbiji. Miloševičeve srčne težave so bolj politična zvijača, da bi ga dobili iz zapora. Miloševič je dolgo vladal, narod pa se še ni spametoval. Saj so protestirali, vendar ‘ne čuje on dobro’.” ROK BARBIČ, tajnik občine Dolenjske Toplice: “Mislim, da bo mednarodna skupnost s pogojevanjem denarnih in drugačnih pomoči Srbijo prisilila, da bo Miloševiča izročila. Ko-štunica bo močno zaviral, toda Bindič ve, da se bo brez mednarodne pomoči zanj na volitvah slabo končalo. Vprašanje je, kako bi mu sodili doma in kako bi delovalo sodstvo v takih razmerah.” TONE DEŽELAN, poslovodja novomeške trgovine Peko, iz Brusnic: “Končno so le prijeli tega človeka, ki je naredil toliko hudega in škode. Že zdavnaj bi ga morali! S tem so si Srbi vsaj malo popravili ugled v svetu. Za krajo denarja in druge domače barabije mu naj sodijo v Beogradu, ampak njegovo pravo mesto je v Haagu, kjer mu naj mednarodno sodišče sodi za vojne zločine.” MARIJA MIKLAVČIČ, uslužbenka iz Šentlovrenca: “Bil je že res skrajni čas, da se je tudi samodržec, kakršen je Slobodan Miloševič, znašel za zapahi, tam, kafhor po svojih zločinskih početjih edino spada. Upam, da se bodo počasi tudi njegovi sodržavljani, ljudje, ki so nasedli njegovi propagandni demagogiji, zavedeli, daje tako tudi zanje najbolje.” KAREL KOZMUS, invalidski upokojenec s Pečja pri Sevnici: “Škoda mi je preprostih ljudi v Srbiji in tudi drugje v bivši Jugoslaviji, za katere je odhod Miloševiča prišel kar nekaj let prepozno, ker jih je voždova napadalna politika pahnila v nesrečo in revščino zaradi osvajalnih vojn, ki jih je zanetil Slobo ob idejni podpori kar številnih akademikov SANU.” MOJCA BENCE, višja upravna delavka iz Kočevja: “ Miloševiču morajo soditi za to, kar je naredil. Pri nas vemo, kaj se je dogajalo, v Jugoslaviji pa še danes mnogi, predvsem starejši, ne vedo. Njegova aretacija naznanja začetek sprememb. Jugoslaviji se odpira možnost mednarodnega sodelovanja in tudi opustitev vizumov in navezava tesnejših stikov tudi z našo državo.” SLAVKO MAJZELJ, administrator v metliški Beti: “Amerika bo Srbiji zagotovo dala posojila in razmere v državi se bodo vsaj trenutno izboljšale, ker ne bo več izolirana od sveta. A kdo bo posojila odplačeval in kdaj? Krediti so le začasna rešitev in vprašanje je, v kolikšni meri bodo zmanjšali revščino. Ljudje, kot je Miloševič, pa si zaslužijo kazen in morajo odgovarjati.” MARJANA MALNAR1Č, delavka v semiški Iskri: "Menim, da bo prišlo do sprememb na boljše, sicer bi bilo škoda truda pri aretaciji. Potrebna bo tudi mednarodna pomoč, a ne le materialna, ampak tudi psihološka. Pa tudi s pravimi informacijami oz. resnico bodo morali postreči ljudem, ki so doslej živeli v informacijski blokadi oz. so bili seznanjeni le z resnico po Miloševičevi meri.” Splet sejmov ZAGREB - Na zagrebškem velesejmu se te dni, od 24. do 28. aprila, obeta vrsta mednarodnih specializiranih sejmov: Sejem gradbeništva, Interklima (gretje, hlajenje, klimatizacija, obdelava pitnih voda), Inter-protex (zaščita oseb in lastnine), Dom in tehnika (blago široke potrošnje) in Sejem obrtništva. V istem terminu bosta tu tudi Sejem prehrane in Sejem kmetijstva. Različne cene za komunalne storitve Konec prelivanja denarja znotraj Komunale in med posameznimi dejavnostmi - Vsaka občina bo določila cene ali sama krila izgubo - Se države Suha krajina res nič ne tiče? NOVO MESTO - Novomeška Komunala tudi po razdelitvi stare novomeške občine na šest novih na tem območju skrbi za javne komunalne zadeve. Medtem ko je prej vse potekalo v okviru ene občine in vsaj s tem ni bilo težav, pa je po nastanku novih občin vsaka imela občutek, da računi niso čisti in da jo Komunala zapostavlja oziroma izkorišča. Sedaj so se odločili za čiste račune in že letos bodo ugotavljali poslovni izid za vsako občino posebej. Avtomobilski blišč LJUBLJANA - Danes zjutraj so za novinarje odprli 22. mednarodni avtomobilski salon, sicer pa bo za ostale obiskovalce odprt od sobote, 21. aprila, pa do nedelje, 29. aprila, vsak dan med 10. in 20. uro. Po dveletnem premoru organizatorja (Ljubljanski sejem in Avto društvo Slovenija) predstavljata 29 avtomobilskih znamk (ne bo pa znamk Kia, Mitsubishi in Volvo) ter kar nekaj novosti, ki so jih komaj pred dobrim mesecem predstavili na ženevskem avtomobilskem salonu. Poleg tega tudi v okviru iste občine izgube ene komunalne dejavnosti ne bo več moč pokrivati z dobičkom druge. Skratka: doslej se je vse prelivalo znotraj Komunale in se je izguba v eni občini pokrila z dobičkom iz druge in izguba ene dejavnosti z dobičkom druge, sedaj pa je tega konec. Planirani poslovni izid za letošnje leto pa je za vse občine razen novomeške negativen. Medtem ko naj bi imela Komunala v mestni občini blizu 150 milijonov tolarjev dobička, naj bi bila v vseh drugih izguba: v šentjernejski 2,7 milijona tolarjev, v škocjanski 5,9 milijona, v topliški 9,5 milijona, v mirnope-ški 6,6 milijona in v žužemberški Rastoča knjiga že raste Vseslovenski projekt Rastoča knjiga dobiva konkretnejše oblike * Stalna sodobna multimedijska razstava NOVO MESTO - Projekt Rastoča knjiga, ki ga je zasnovala Skupina dobromislečih Slovencev iz hotenja po jasnejši razpoznavnosti Slovencev kot naroda knjige (kulture) in iz hotenja, da sedanje generacije zaznamujejo prehod v novo tisočletje, počastijo vrsto pomembnih kulturnih in zgodovinskih obletnic od tisočletnice Brižinskih spomenikov do desetletnice slovenske države ter simbolno povežejo državljane Slovenije v strateški usmeritvi k znanju, kulturi in odličnosti, dobiva prepoznavne oblike. Projekt je bil zasnovan odprto in je ponujal več možnosti v skladu s svojo “rastočo” naravo. Kaže pa, da se bo za zdaj uresničeval predvsem kot sodobna multimedijska stalna razstava v starem mestnem jedru Ljubljane, kjer bo na ogled dvajset do trideset faksimilov ključnih spomenikov slovenstva, kot so denimo Brižinski spomeniki, Trubarjevi prvi tiski, Vegove logaritemske tablice, Prešernove Poezije itd. Razstavo naj bi postavili že letos do konca leta, če bo seveda odziv javnosti zadosten. Projekt je namreč začrtan tako, da bi ga s prostovoljnimi prispevki financira- la vsa Slovenija, posamezniki, ustanove, podjetja, vsak po svojih zmožnostih. V projekt se je poleg drugih vključila tudi Pošta Slovenije, kije ponudila svojo mrežo za vplačevanje prostovoljnih prispevkov. Tako je na 550 mestih po vsej Sloveniji mogoče dobiti zgibanko s pojasnili o Rastoči knjigi in položnico za nakazilo denarnega prispevka. Kot pravijo pobudniki, je odziv kar lep. Do prejšnjega tedna je bilo največ prispevkov nakazanih iz ljubljanske regije, takoj za njo pa je širša Dolenjska. Na tretjem mestu je Štajerska, sledita ji Gorenjska in Primorska, slabši odziv pa je iz Prekmurja, Notranjske in iz Zasavja. O Rastoči knjigi slovenstva bodo spregovorili tudi na tematskem pogovoru, ki ga ob svetovnem dnevu knjige 23. aprila v prostorih Parlamenta v Ljubljani pripravljata. Državni svet in Društvo Rastoča knjiga. Sodelovali bodo predsednik Državnega sveta Tone Hrovat, predsednica Društva Rastoča knjiga mag. Tatjana Fink, prof. dr. France Bučar, prof. dr. Matjaž ■Kmecl, prof. dr. Manca Košir in prof. dr. Jože Krašovec. MiM POČITNICE NA HRVAŠKEM Ni več tako, kot je bilo Slovenska podjetja morajo počitniške objekte na Hrvaškem oddajati po zakonu o gostinski dejavnosti - Visoke kazni NOVO MESTO - Ker se približuje poletje in z njim čas dopusta, je morda za tiste, ki so lastniki počitniških hišic, stanovanj, apartmajev in domov na Hrvaškem, še zadnji čas, da se prilagodijo hrvaški zakonodaji in zahtevam. Slovenska podjetja in organizacije so lahko svoje počitniške kapacitete do 30. oktobra lani uporabljala po zaprtem sistemu, po tem datumu pa so dolžna svoje poslovanje prilagoditi Zakonu o gostinski dejavnosti RH ter drugim zakonom in predpisom. Hrvaška po tem datumu vse počitniške apartmaje, domove, bungalove in kamp prikolice obravnava kot komercialne objekte odprtega tipa, zato morajo slovenska podjetja na Hrvaškem legalizirati turistično dejavnost, pridobiti obratovalna dovoljenja, kategorizacijo ipd. Imajo pa seveda pri tem podjetja več možnosti. Vsekakor lahko nepremičnino prodajo, česar pa poznavalci trenutno ne priporočajo, saj so cene neugodne in bi v prihodnosti lahko precej zrasle. Če želi podjetje nepremičnino zadržati, lahko na Hrvaškem ustanovi podružnico ali lastno podjetje za to dejavnost ali pa pridobi kapitalski delež pri hrvaškem podjetju. Razume se, da so te rešitve primerne le za podjetja, ki imajo veliko počitniških zmogljivosti. Slovensko podjetje lahko tudi sklene pogodbo o poslovnem sodelovanju ali zastopanju s turistično-gostinskim podjetjem na Hrvaškem, kar so mnoga slovenska podjetja že sprejela kot najbolj racionalno rešitev, še posebej, če so se povezala s slovenskimi lastniki takih podjetij na Hrvaškem. V tem primeru temelji poslovanje na zakupu počitniških objektov. Hrvaško podjetje zakupi nepremičnine, poskrbi za dovoljenja, stroške in vzdrževanje, oddaja prostore v najem in plačuje lastniku iz Slovenije zakupnino. Če slovensko podjetje oddaja prostore samo svojim zaposlenim, sklene s hrvaškim zakupnikom pogodbo o najemu in plačuje nočitve po ceni, ki vključuje vse stroške s*počitniškim objektom. Lahko pa s pogodbo zakupi samo del prostih terminov, medtem ko ostale hrvaško podjetje ponudi trgu. Kolikor je znano doslej, nova pravila ne veljajo za kamp prikolice, ki so nameščene v uradnih kampih. Za podjetja, ki se ne bodo prilagodila zahtevam in zakonom, so predvidene visoke denarne kazni, prav tako za odgovorne osebe v teh podjetjih in tudi za letovalce. Tem po hrvaških predpisih grozi tudi izgon, vsekakor pa pokvarjen dopust. B. D. G. 34 milijonov tolarjev. Sedaj je stvar posamezne občine, da pokrije to načrtovano izgubo. To lahko naredi z višjo ceno komunalnih storitev ali pa jo pokrije iz občinskega proračuna. Komunala je v poslovnem planu za letos vsaki občini predlagala tako ceno storitev, ki bi zagotavljala pozitivno poslovanje. Vsekakor sedaj občine ne morejo računati, da bo izgubo pokrila država ali ..bogata", se pravi novomeška občina. Medtem ko je imela Komunala v zadnjih letih nemalo težav zaradi tega, ker je država določala cene komunalnih storitev, dvigovala pa jih je tako počasi, da so vse od 1. 1992 naprej zaostajale celo za rastjo inflacije, poslej te cene določa vsaka občina posebej. Poslovni plan Komunale za letošnje leto so potrdile vse občine razen mirnopeške. V Komunale pravijo, da ga bodo povsod razen v Mirni Peči tudi začeli izvajati. Zakladne menice LJUBLJANA - Ministrstvo za finance za torek, 24. aprila, razpisuje avkcijo trimesečnih in šestmesečnih zakladnih menic. Za izplačilo, ki bo 26. julija oz. 25. oktobra 2001, jamči država, obrestna mera pa bo odvisna od cene na avkciji. Naročila za nakup sprejemajo pooblaščene banke: Abanka, Bank Austria CA, Banka Vipa, Factor banka, Nova KBM, Nova LB in SKB banka. Novomeška in šentjernejska občina sta potrdili tudi predlagane cene in z določenimi pripombami tudi škocjanska. Mirnopečani soglašajo le s ceno odvoza odpadkov, medtem ko v Dolenjskih Toplicah in v Žužemberku predlaganega povišanja cen še niso obravnavali. Najtežje bo zaradi redke poseljenosti, precejšnje razprostranjenosti in težkega terena prav v Suhi krajini. To je vsekakor problem, pred katerim država pač ne bo mogla dolgo obračati glave stran. Mar naj zato, ker vztrajajo v teh krajih, kjer je življenje že samo po sebi veliko trše kot drugje, sedaj ti ljudje plačujejo nekolikokrat višjo ceno za vodo in druge komunalne storitve kot meščani? Če so to stvari, ki se države nič ne tičejo, to nič lepega ne pove o tej državi. A. BARTELJ Kako s Tajvanom? OTOČEC - Danes poteka v gradu Otočec poslovna konferenca “Kako poslovati s Tajvanom”, ki jo kot eno od vrste podobnih pripravlja Gospodarska zbornica Slovenije. Kot je sporočil direktor novomeške območne zbornice Janko Goleš, pričakujejo okrog 30 slovenskih podjetij in predstavnike Tajvana, ki bodo prišli na Otočec iz Budimpešte, ker Slovenija s to državo nima vzpostavljenih diplomatskih odnosov. Govorili bodo o možnostih gospodarskega sodelovanja ter o vlogi bank in izvozne družbe pri tem, nato pa bo nekaj podjetij, med njimi na primer tudi Iskra Kondenzatorji iz Semiča in Keko Oprema iz Žužemberka, predstavilo svoje izkušnje v poslovanju s to azijsko državo. Vržena rokavica Spoštovani bralci! V želji, da bi se čimbolj približali vašemu pričakovanju odgovorov, ki naj bi jih prinašal vsak dober časopis, smo vam pripravili novo rubriko. Naslovili smo jo Vržena rokavica. Vsak teden bomo z njo izzvali koga drugega. Za začetek smo na podlagi večkratnih pobud naših bralcev zastavili vprašanje s kmetijskega področja. Zanima nas: ali občan, ki kupuje kmetijsko zemljišče, res potrebuje “izpit za kmeta” ter zakaj je tako, kakšni so pričakovani učinki in ali ni to zgolj pobiranje denarja? Vprašanje zastavljamo načelniku Upravne enote Novo mesto Jožetu Preskarju. Kaj bo na to odgovoril, komu bo on zalučal rokavico in v kateri kraj, boste lahko prebrali v naslednji številki našega Dolenjca. Ne zamudite! KAKO KAŽE NA BORZI? Še jutri čas za SKB banko Trgovanje je v zadnjem tednu predvsem zaznamovala rast Petrolovih delnic, ki so iz dneva v dan pridobivale na vrednosti in dosegle 20.000 SIT. Širšemu krogu udeležencev trga še ni znana nobena informacija, ki bi lahko vplivala na omenjeno rast. Nasprotno pa informacije o tem, da bo Mercatorjevo vodstvo odkupilo delnice te družbe, ter zanimanje tujcev za Terme Čatež niso prinesle pričakovane rasti. Tako smo pri Mercatorju ponovno pri vrednosti okoli 14.200 SIT za delnico, medtem ko se je vrednost delnic Term Čatež vrnila na 13.000 SIT. Slabo se je trgovalo tudi z delnicami Leka in Krke, ki beležijo ponovno najnižji tečaj v letošnjem letu: Lekove okoli 40.000, medtem ko se Krkine približujejo 25.000 SIT. Z obema delnicama se je ponovno trgovalo zelo malo, nekoliko več lastniških sprememb je bilo opaziti na osnovi svežnjev. Z bančnimi delnicami se trguje tako kot običajno. Največ prometa je bilo ponovno z delnicami SKB banke, katerih vrednost se še vedno giblje okoli 4.000 SIT. Imetnike delnic SKB banke opozarjamo, da se prevzemni rok izteka 20. aprila, zato pohitite, če želite sprejeti ponudbo za odkup. Prevzemna cena je 19 evrov, kar trenutno znaša okrog 4.100 SIT. Cena je višja od ka- terekoli cene, ki jo je ta delnica dosegla v času trgovanja na borzi. Nekoliko se je okrepila tudi vrednost delnice Dolenjske banke, čeprav še vedno razpravljajo o menjalnem razmerju z delnico Nove Ljubljanske banke. Nekoliko živahneje je bilo trgovanje s pidi, čeprav se je njihova vrednost gibala okoli ustaljenih tečajev. Še vedno lahko iztržite za delnice NFIN okoli 97 SIT, NF2N do 37 SIT, TGINdo 107 SIT, TG2N do 37 SIT ZVIN okoli 72 SIT, ZV2N okoli 35 SIT, VZON pod 40 SIT itd. Vrednost delnic Vizije je trenutno ena izmed najbolj pod vrednotenih glede na njihovo knjigovodsko vrednost. V kratkem lahko pričakujemo preoblikovanje vseh pidov v holdinge oz. investicijske družbe, kar je odvisno od nove zakonodaje, ki bo kmalu sprejeta. Doslej so se že preoblikovali: Kmečka družba, Merca-ta in Certius. Po preoblikovanju so delničarji Kmečke družbe iztržili višjo vrednost za delnico na račun holdinga, s katerim se večinoma trguje nad 7.000 SIT, ter investicijske družbe, ki dosega trenutno vrednost 59 SIT. UVDMIIA BAJEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (07) 371 82 21, 37! 82 27 Novomeška kronika VRTIČKARJI - Da so z lastnino same težave in skrbi, kaže tudi tale primer. Nekateri stanovalci blokovskega naselja Na mestnih njivah so si že pred desetletji na nikogaršnji zemlji za bloki uredili vrtičke, tako da ni treba po vsak peteršiljček, korenček, paradižnik in solato na (drago) tržnico. In da človek ve, kaj da v usta. V denacionalizacijskem postopku je ta zemlja prišla nazaj v privatno last. Nič hudega, nova lastnica bi jo po prav sprejemljivi ceni prodala dolgoletnim vrtičkarjem in ti bi jo radi kupili. Tu pa nastopi stroga država, da lahko kupiš krpico zemlje za blokom, moraš imeti status kmeta, v blokih so pa sami proletarci, in to večinoma že upokojeni. Prav, potem pa vsaj opravljen izpit za kmetovalca! Kot da bodo s traktorjem orali in branali, uporabljali strupe za zatiranje plevela in škodljivcev, kosili s bečesko, s pu-halnikom mrvo pospravljali v dnevno sobo, s kombajnom želi in pridelek spravljali pod balkone in v blokovske kleti. Pa še vsa stvar v zvezi s takim izpitom stane najmanj 50 jurjev. Pa kaj, politični vrtičkarji v Ljubljani že vejo, kaj je to kmetijstvo! PARKIRANJE - Stare dobre čase si bomo zapomnili tudi po tem, da smo lahko zastonj parkirali. Oziroma da smo sploh lahko. Parkirišča pri nekdanji upravni stavbi nekdanjega Pionirja so si pred časom z zapornicami zaprli neznani “najemniki”. Medtem ko so ta “najemniška” parkirišča večkrat napol ali povsem prazna, človek, ki ima opravke v nekdanji Pionirjevi stavbi, kjer je sedaj med drugim tudi davkarija, nima kje parkirati. Pravzaprav ima: na spodnjem prostoru, kjer pa Komunala pobira parkirnino. In tako te 10-minutni opravek stane dodatnih 200 tolarjev. Morda pa hoče tudi na ta način občinska oblast ljudi prisiliti, da bodo bolj uporabljali mestne avtobuse. Kakorkoli že: vprašanje, kaj je s temi parkirišči, je na zadnji seji občinskega sveta postavila svetnica Darinka Smrke in na naslednji pričakuje(mo) odgovor. NASELJE - Manj težav s parkiranjem in z vrtički pa imajo stanovalci romskega naselja na robu Drgančevja za Grabnom. Nič ni njihovo, pa imajo vse! Po novem še svojega obveznega občinskega svetnika. Iz barake in dveh šotorov izpred let je tam zraslo pravo naselje. Seveda na tuji zemlji in na črno. Ker ni urejenih parkirišč, jim ni treba plačevati niti parkirnine, status kmeta in izpite za kmetovalce imajo pa tako in tako drugi. “Urejen” je krožni promet: mimo bencinske čpralke in Krkinega skladišča do naselja in naprej na “priključek” na obvoznico. Ena gospa je rekla, da bi Drgančevje morali preimenovati v Cigančevje. Spomladansko čiščenje v Straži STRAŽA - Turistično društvo Straža bo pripravilo v soboto, 21. aprila, dopoldan spomladansko čiščenje na vsem območju Krajevne skupnosti Straže. Vabljeni! Predstavitev pripomočkov za naglušne NOVO MESTO - Sekcija za naglušne pri Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Novo mesto pripravlja predstavitev in preizkus tehničnih pripomočkov za naglušne, ki omogočajo neodvisnost in lajšajo tegobe slabše slišnosti. Predstavitev bo v torek, 24. aprila, ob 16. uri v društvenih prostorih na Glavnem trgu 11 v Novem mestu, informacije pa lahko dobite ob ponedeljkih in sredah dopoldan na telefonski številki 07 3324 777. ttMfcdt j 2 J J >\ Ž J H O JEJ C J J ] Mladi zdravniki nočejo na Dolenjsko Za dan zdravja dan odprtih vrat v novomeškem zdravstvenem domu - Osnovno zdravstvo za 61.000 ljudi - Dobro lansko poslovanje - Stalno primanjkuje 6 do 8 zdravnikov NOVO MESTO - V počastitev dneva zdravja so v Zdravstvenem domu Novo mesto v četrtek, 12. aprila, pripravili dan odprtih vrat. V avli doma so dopoldne obiskovalcem merili krvni tlak, v laboratoriju pa določali vrednosti krvnih maščob. Pripravili so tudi strokovni in kulturni program. Na razvojni konferenci pa je direktorica doma prim. mag. Tatjana Gazvoda županom z območja, na katerem deluje novomeški zdravstveni dom, in drugim gostom predstavila dejavnost in poslovanje ustanove v lanskem letu in načrte za letošnje. ODPRTO ZDRAVSTVO - Ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja so v novomeškem zdravstvenem domu pripravili dan odprtih vrat. Na razvojni kofe-renci je direktorica doma prim. mag. Tatjana Gazvoda (prva z desne) županom in drugim gostom predstavila delovanje in poslovanje te zdravstvene ustanove ter njihove načrte. (Foto: A. B.) Krajevna združenja ugašajo Letni obračun novomeških borcev - Stalna skrb za socialno-zdravstveno varstvo borcev in udeležencev NOB Zdravstveni dom Novo mesto je eden večjih v Sloveniji, v njem je bilo lani zaposlenih 292 ljudi; deluje na območju nekdanje velike novomeške občine, kjer je sedaj 6 občin in na katerem živi okoli “NOVO MESTO - Novomeška in velenjska regija sta edini dve v Sloveniji, v kateri so poskusno prenesli programe samozaposlovanja brezposelnih oseb od Zavodov za zaposlovanje na centre za razvoj podjetništva. Tu naj bi se v bodoče, če bosta pilotna primera uspešno stekla, zagotavljale celovite storitve usposabljanja, svetovanja in finančne podpore brezposelnim osebam, ki se odločajo za korak v podjetništvo. Program naj bi razširili tudi na druge skupine potencialnih podjetnikov. V Novem mestu projekt vodi Darja Gazvoda iz Podjetniškega centra, ki je svetovalka in organizatorka ter usmerja in vodi brezposelno osebo, ki se želi samozaposliti. Osebo napoti v program svetovalec iz urada za delo, v podjetniškem centru pa se z njo pogovorijo ter jo vključijo v informativni in uvodni podjetniški seminar. V naslednji fazi osebo vključijo v izobraževanje, usposabljanje in svetovanje za samozaposlitev. Kan- Predavanje o živi vodi ( NOVO MESTO - V Kulturnem centru Janeza Trdine bo v ponedeljek, 23. aprila, ob 18. uri predavanje o živi vodi - mik-rohidrinu. V okviru šole Učenje za življenje bo o njej govoril mag. Iztok Ostan, ki si je z mik-rohidrinom pozdravil kronični hepatitis virusa B, ki sicer velja za neozdravljivo bolezen. Skrb za starejše ljudi Za pripravljenost pomagati starejšim NOVO MESTO - Vse dejavnosti območne zveze društev upokojencev Novo mesto so lani potekale pod geslom »Skrb za starejše ljudi", letošnje geslo „Leto prostovoljcev" pa društvom nalaga, da spodbujajo mlajše upokojence k izobraževanju pomoči starejšim. Ena pomembnejših lanskih dejavnosti je bila raziskava o življenjskih pogojih starejših, njihovih potrebah po oblikah pomoči in varstva, pripravljenosti za prostovoljno delo..., ki sojo izvedli v okviru projekta “Skupaj lahko naredimo več za boljšo kvaliteto življenja starejših", ki je potekala pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije in Slovenske filantropije. Ob tem so izvedli še lastno raziskavo o kvaliteti življenja starejših v UE Novo mesto, katere nosilka je bila diplomirana socialna delavka Ljilja-na Butara iz Centra za socialno delo. Novomeška zveza je bila tudi pobudnica sklica posveta o možnosti ustanovitve negovalnega oddelka pri Splošni bolnišnici Novo me-sto ter bila (so)organizatorica različnih kulturnih in športno-rekreacijskih dejavnosti upokojencev. Podobne programske usmeritve ostajajo tudi letos, med drugim bo izvedla anketo o organiziranosti društev in v jeseni pripravila okroglo mizo na temo Društva upokojencev danes in jutri ter nudila pravno pomoč članom s področja zdravstvene, socialne in pokojninske zakonodaje ter druge oblike pomoči. Pravna posvetovalnica deluje pri Društvu upokojencev Novo mesto vsak ponedeljek od 8. do 12. ure. M. 1. 61.000 prebivalcev, z enega konca tega območja do drugega pa je kar 67 km. Številne lokacije, na katerih deluje zdravstveni dom, od Prevol v Suhi krajini do Šentjerneja m Škocjana, po eni strani govorijo o didat podpiše pogodbo, po kateri se mora samozaposliti v šestih mesecih, po podpisu pa lahko pridobi pravico do financiranja stroškov za individualna svetovanja, delavnice, poglobljene seminarje in strokovna usposabljanja. V 30 dneh po samozaposlitvi lahko vloži še vlogo za finančno pomoč: za nepovratna sredstva v višini 6 zajamčenih plač ali za povračilo prispevkov, kar lahko kombinira še s posojilom v višini 1 milijon tolarjev. Novega podjetnika spremljajo še eno leto po samozaposlitvi, po dveh letih pa opravijo še anketo o uspešnosti. Kot pravi Gazvodova, s prenosom programa nimajo posebnih težav, ker so se nanj dobro pripravili, ugotavlja pa, da se je prenos že pokazal kot učinkovit, saj lahko brezposelni ob obisku v podjetniškem centru hkrati pridobijo tudi informacije o posojilih, izobraževanju, usposabljanju in drugo. B. D. G. NOVO MESTO - V letošnjem letu bo Komunala v noyomeški občini opravila za blizu milijardo tolarjev del. Gre za nove gradnje, obnove in rekonstrukcije komunalnih vodov in naprav. Skoraj pol tega denarja, blizu 462 milijonov tolarjev, bo šlo za kanalizacijo. V načrtu je, da bodo zgradili blizu 21 km novega kanalizacijskega omrežja in dve črpališči za čistilne naprave, poleg tega pa še obnovili 850 m kanalizacije. Za boljšo oskrbo z vodo bodo namenili blizu 310 milijonov tolarjev. S tem denarjem bodo zgradili dobrih 11 km novega vodovodnega omrežja in tri črpališča, kar bo veljalo dobrih-185 milijonov tolarjev. 124 milijonov tolarjev pa bo šlo za obnovo okoli 5 km vodovodnega omrežja in 242 priključkov. Ob dnevu tabornikov NOVO MESTO - Letošnje leto je za Zvezo tabornikov Slovenije jubilejno leto, saj bo 22. aprila praznovala 50 let svojega delovanja. To obletnico bodo posebej obeležili tudi člani Rodu gorjanskih tabornikov iz Novega mesta, ki z letošnjim dnevom tabornikov tudi sami vstopajo v petdeseto leto svojega delovanja. V soboto, 21. aprila, se bodo ob 9. uri zbrali v parku pred Kulturnim centrom Janeza Trdine, kjer bo izhodišče za akcijo Ilegalec in zaključek več-- dnevnega zbiranja smeti. Slovesnost ob dnevu tabornikov bo istega dne ob 17. uri v klubu LokalPa-triot. Ob fotografijah bodo obudili spomine na celotno prehojeno pot Zveze tabornikov Slovenije in Rodu gorjanskih tabornikov. Ob tej priložnosti vljudno vabijo medse vse, ki jim je taborniška misel pri srcu in želijo obuditi spomine ali spoznati taborniško življenje. boljšem in dostopnejšem osnovnem zdravstvenem varstvu za prebivalce, po drugi pa seveda o tem, da je to in tako zdravstveno varstvo dražje, kot če bi bilo bolj skoncentrirano. Delovanje in poslovanje take ustanove je zaradi svoje specifičnosti nekaj posebnega, saj vsaj nekatere njegove glavne dejavnosti delujejo 365 dni v letu, in to 24 ur na dan. Lansko poslovanje je bilo dobro. Tako so lani nabavili za 103,6 milijona tolarjev osnovnih sredstev, od tega je bilo 12,6 milijona tolarjev donatorskih sredstev; opravili so tudi številna investicijska dela, od ureditve okolice in parkirišč do preureditev čakalnic in ambulant. “S strateškim načrtovanjem smo zastavili srednje- in dolgoročne cilje našega zavoda," pravi direktorica prim. Gazvodova. “Na osnovi tega pripravljamo projektne naloge za izboljšanje kakovosti zdravstvenih storitev, zniževanje stroškov, predvsem pa za večje zadovoljstvo varovancev in zaposlenih.” Nasploh zadnja leta namenjajo veliko pozornost uvajanju tako imenovane celovite kakovosti in poslovne odličnosti in na tem področju so med vodilnimi zdravstvenimi zavodi v Sloveniji. Ključni problem novomeškega zdravstvenega doma pa je že nekaj let pomanjkanje zdravnikov. “Nasploh je na Dolenjsko zelo težko dobiti mlade zdravnike, čeprav jim nudimo dobro plačo, možnost izobraževanja in še druge ugodnosti,” pravi direktorica. Mladi hočejo po večini ostati v Ljubljani, tudi če morajo dolgo čakati na službo, delajo za manjšo plačo in v slabših razmerah. “Stalno nam primanjkuje 6 do 8 zdravnikov, in če bo šlo tako naprej, se lahko zgodi, da bomo morali kakšno ambulanto celo zapreti.” . R Načrtujejo, da bodo v Novem mestu zgradili 7,5 km novega plinskega omrežja, kar bo veljalo skoraj 114 milijonov tolarjev. Za projekte sanacije ploščadi na Novem trgu bo šlo 10 milijonov tolarjev, za nujna dela v parkirni hiši 2 milijona tolarjev, dober milijon pa bodo namenili za delno obnovitev novomeške tržnice. A. B. Tako bo v prvi razred oz. razreda prihodnje šolsko leto vstopilo 31 učencev. Oba oddelka bosta kar v prostorih vrtca, saj gre za otroke, ki so v vrtcu že sedaj, prostorski pogoji in oprema pa so zaradi vključenosti vrtca v program Korak za korakom primerni tudi za devetletko, do septembra bodo dopolnili le nekaj manjkajoče opreme. “Pa tudi zaposleni so bili v okviru programa deležni številnih izobraževanj, zato smo ga dopolnjevali le po delih,“ razlaga Virant in poudari, da zelo dobro sodelujejo tudi s straši bodočih prvošolcev. Zanje so uvodni sestanek pripravili že aprila lani, izdali posebno publikacijo o uvajanju devetletke na njihovi šoli ter s publikacijo in dodatnimi viri informacij opremili spletne strani, ob vpisu učencev so jim predstavili delo, učiteljice in vzgojiteljice, NOVO MESTO - Na nedavni letni skupščini Območne odbora Združenja borcev in udeležencev NOB Novo mesto so ugotovili, da so zadane naloge lani uresničili, pri vzdrževanju spomenikov celo presegli, zaradi oslabelosti članov pa sta prenehali delovati krajevni združenji v Stopičah in Škocjanu, združenji Gotna vas in Ločna-Mačkovec pa sta se združili s sosedi. V 25 krajevnih združenjih ima območni odbor 1359 članov, od teh je 957 veteranov, povprečna starost članov pa je že nad 76 let. Čeprav ponekod krajevna združenja borcev ugašajo, je večina tudi lani uresničevala naloge javnega interesa, ki se kažejo predvsem v vzdrževanju grobov in grobišč NOB ter spomenikov in spominskih obeležij. Odbori pomagajo svojcem tudi pri pogrebih članov, iz leta v leto pa zaradi vse večjega števila starejših narašča skrb in pomoč članom. Lani so v svoje vrste sprejeli preko 100 novih članov, ki so se ponekod že delovno vključili v odbore krajevnih združenj. Sodeč po poročilu predsednika območnega odbora Ludvika Goloba in razpravi delegatov, dobro sodelujejo z župani vseh šestih občin, ki jih pod svojim okriljem združuje novomeški odbor. Pripombe pa so podali na račun odborov liberalne demokracije glede občinskih praznikov. Kot so povedali, Dolenjska ne sledi zgledom Bele krajine, kjer vse tri občine še naprej praznujejo stare praznike, poseben problem pa predstavlja ponovni sestanek s starši pa naj bi bil prihodnji mesec. Osnovna šola Vavta vas ima tri med seboj povezane zgradbe: staro šolo, ki je bila pred leti adapti- Tone Virant zamrznjeni občinski praznik v novomeški občini, zato v novomeškem združenju praznujejo spominski dan ustanovitve prve novomeške čete. Na račun liberalne demokracije je več pripomb prispeval tudi podpredsednik Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije Jože Božič, delegati pa so govorili tudi o politiki DeSusa in pravicah upokojencev. Odprto ostaja tudi vprašanje lastništva zemljišč, na katerih stoje spomeniki in spominska obeležja NOB izven pokopališč. Ti so del kulturne dediščine, ni pa še urejeno, ali gre pri teh za lastnino združenja borcev ali krajevnih skupnosti v posameznih občinah. L. G. Občni zbor novomeških gasilcev NOVO MESTO - Gasilsko društvo Novo mesto vabi vse člane in ostale, ki bi se jim želeli pridružiti, na redni letni občni zbor, ki bo 20. aprila ob 19. uri v sejni sobi Gasil-sko-reševalnega centra Novo mesto. Zdravstvena tveganja pri prehrani NOVO MESTO - V okviru tretje življenje univerze bo v prostorih novomeškega RIC-a danes, 19. aprila, ob 19. uri predavanje dr. Antona Komata o zdravstvenem tveganju pri prehrani. rana, prizidek, star 13 let, in telovadnico. Prostori vrtca se poleg razdelilne kuhinje, pralnice, likalnice, sanitarij in kabineta za vzgojitelje nahajajo v pritličju starega dela šola ter imajo poseben vhod, ločene garderobe, izhod na zunanje površine in igrišča. Šolo, ki zaradi uvajanja devetletke še ni bila deležna posegov v prostor, trenutno obiskuje okoli 350 učencev in ima 17 oddelkov. “Smo povsem zasedeni. Dodatno bi potrebovali večnamenski prostor - za to sedaj ■uporabljamo jedilnico - za potrebe tretjega triletja devetletke pa bomo adaptirali šolsko podstrešje in tako pridobili potrebne tri učilnice. Za naložbo, ki je ocenjena na okoli 70 milijonov tolarjev, nam je pomoč obljubila novomeška občina. Trenutno najbolj pogrešamo trdno streho nad glavo, saj obstoječa ob vsakem hujšem deževju ali sneženju močno zaceja nad razredno stopnjo. Pa tudi ta bo kmalu zamenjana, saj čakamo le na lepo vreme,“ je optimistično zaključil ravnatelj Tone Virant. M. ŽNIDARŠIČ Pospeški z enega mesta Samozaposlovanje je poskusno na ramenih PC Novo mesto - Bo to začetek širšega pospeševanja podjetništva? Novi komunalni kilometri Letos bo Komunala v novomeški občini opravila za skoraj milijardo tolarjev del v OS Vavta vas pripravljena na devetletko S prihodnjim šolskim letom bodo začeli z devetletko v prvem razredu - So prostorsko in kadrovsko pripravljeni - Za tretje triletje potrebujejo še tri učilnice VAVTA VAS - Osnovna šola Vavta vas je ena izmed treh šol v 'novomeški občini, ki bo v šolskem letu 2001/2002 začela s postopnim uvajanjem devetletnega šolanja, in sicer v prvem razredu. „Menim, da imamo od teh treh šole za uvajanje devetletke najboljše pogoje, tako prostorske kot kadrovske, pa tudi med starši je veliko pripravljenosti za sodelovanje* je povedal ravnatelj OŠ Vavta vas Tone Virant. j 21 J\l IAŠJ J-J O Ei c: J jN MtU Od obrti do uspešnega podjetja Šentjernejsko podjetje Kobra je pooblaščeni prodajalec in serviser družbe Mobitel - V slabih 20 letih so se razvili v uspešno invalidsko podjetje - Kobra je tudi eden od ustanoviteljev Debitela ŠMARJE PRI ŠENTJERNEJU - Poslovna filozofija podjetja Kobra iz Šmarja pri Šentjerneju, pooblaščenega prodajalca in serviserja družbe Mobitel, je stranki ponuditi popolno storitev. „Eno je kupcu prodati mobilni telefon, stranko pa obdržiš s servisom in montažo,14 je povedal Brane Kovačič, ki vodi Kobro skupaj z ženo Darjo. Prav to jih razlikuje od ostalih, ki ponujajo storitve mobilne telefonije, saj so s pravim odnosom do svojih strank uspeli postati eden največjih zastopnikov družbe Mobitel. “Leta 1982 sva z ženo začela z obrtjo izdelovanja in popravila elektronskih naprav za različna podjetja iz vse Slovenije na lokaci- Delavni Vrhpoljčani Jubilejni občni zbor gasilcev GORENJE VRHPOLJE - Na jubilejnem 95. občnem zboru so zbrani člani PGD Gorenje Vrhpolje in ostali ugotovili, da je društvo v lanskem letu ponovno napredovalo. Uspešno so uresničili vse zadane naloge. Tako so uredili vadbeni prostor, organizirali so smučanje na Cerknem, izvedli predstavitve različnih podjetij, vaško zabavo, vrtno veselico, kupili nekaj kosovne opreme, zbrali preko 300 litrov cvička za “suhe“ čase, posredovali pri štirih požarih, sodelovali pri ustanovitvi Gasilske zveze Šentjernej, ustanovili komisijo za članice, v kateri deluje 25 deklet, mladi so se udeležili taborjenja na Gorjancih, 40 članov pa gasilskih tečajev. Obiskali so tudi vaščane Gorenjega in Dolenjega Vrhpolja, Mihovega, Vratnega, Stražnika in Apnenika ter jim izročili društvene koledarje, gasilsko vozilo pa so opremili z novo visokotlačno motorno črpalko, vredno 1 milijon 700 tisoč tolarjev. V letošnjem letu si želijo kupiti prikolico za ostalo opremo, zaščitne obleke, dodatno opremo za črpalko in računalnik. Nadaljevali bodo tudi z izobraževanjem svojih članov, posebno pozornost pa bodo posvečali mladim. D. RANGUS ji, kjer se nahajamo še danes, postavljali pa smo tudi ozvočenja za šole in vrtce," opisuje začetke Kovačič. Obrt je počasi rasla, zaposlili so nove delavce, leta 1991 pa je poleg nje ustanovil še podjetje Kobra-Team, d.o.o. Začeli so sodelovati z družbo Mobitel in zanjo izdelovati napajalnike za takrat prve mobilne telefone v Sloveniji. Sodelovanje je preraslo v montažo mobilnih telefonov v vozila, nato so prevzeli tudi servis mobilnih telefonov in nazadnje še prodajo. Naj povemo, da so do leta 1992 prav oni vgradili v avtomobile vse mobilne telefone na Dolenjskem. Pred tremi leti so se lotili preoblikovanja v invalidsko podjetje, saj so bili od sedmih zaposlenih kar trije delovni invalidi, med njimi tudi direktor Brane Kovačič: “Naša dejavnost je zelo primerna za zaposlovanje invalidov, saj delamo večinoma preko telefonov. Od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve smo dobili soglasje leta 2000. Drži, da so nekatere olajšave pri plačilu prispevkov za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter pri dobičku, ven- Brane Kovačič dar ta denar namenjamo za izboljšavo delovnih pogojev za invalide in vseh ostalih zaposlenih. Tudi ljudem z zmanjšanimi sposobnostmi dela moramo dati možnost." V prihodnosti nameravajo ostati zvesti področju elektronike, vendar z velikim poudarkom na mobilni telefoniji. Kot eden največjih mo-bitelovih zastopnikov - pokrivajo namreč območje Dolenjske, Posavja in Bele krajine - je Kobra tudi med ustanovitelji Debitela, ponudnika storitve mobilne telefonije. M. Ž. Za lepše okolje DOLENJSKE TOPLICE - V soboto, 21. aprila, bo po vsej občini Dolenjske Toplice potekala očiščevalna akcija. Občina je k akciji pozvala vse občane, aktiv kmečkih žena, potapljače, lovce, ribiče, gasilce, športna društva in klube, upokojence, vaški skupnosti, šolo, podjetja in obrtnike in druge. Ob dnevu upora DOLENJSKE TOPLICE - Krajevna organizacija Zveze združenj borcev NOV, Topliška občina in Društvo upokojencev vabijo na prireditev ob dnevu upora proti okupatorju, ki bo v petek, 27. aprila, ob 15. uri v osnovni šoli Dolenjske Toplice. Nastopili bodo recitatorji osnovnih šol Dolenjske Toplice in Vavta vas ter upokojenski pevski zbor iz Straže pod vodstvom Mitje Bukovca. Po prireditvi bo družabno srečanje. Izsilil prednost ŠENTJERNEJ - Ko je M. H. iz Dobrave pri Šentjerneju 14. aprila dopoldne pripeljala v križišče enakovrednih cest pri veterinarski postaji v Šentjerneju, je z neprednostne ceste v križišče zapeljal voznik osebnega avtomobila D. B. iz Sotine. Voznica se je umikala in zavirala, vendar sta vozili kljub temu trčili. V nesreči sta se hudo poškodovali voznica M. H. in njena sopotnica A. H. iz Mihovice. Nove cene vrtca DOLENJSKE TOPLICE - Na predlog topliške osnovne šole se bodo s L majem cene programov predšolske vzgoje povišale povprečno za 17,5 odst. Za mlajše bo nova cena 59.685 SIT, za starejše 49.500 SIT in za družinsko varstvo 58.300 SIT. Cene se niso spremenile že od decembra 1999, zdajšnje povišanje pa je predvsem posledica rasti plač. V občini je v vrtce vključenih okrog 100 otrok, od tega 81 v vrtec pri OŠ Dolenjske Toplice. Starši plačujejo povprečno 32 odst. ekonomske cene vrtca. GEOLOŠKI STEBER - Po besedah predsednika turističnega društva Zagrad Francija Kocjana - na fotografiji ob še nedokončanem geološkem stebru iz domačih kamenin - je to območje geološko zelo bogato, saj se v krogu 10 kilometrov nahaja okoli 20 različnih kamenin. (Foto: M. Žnidaršič) Zagraški log se prebuja Program javnih del pri ureditvi zarasle vaške gmajne v Zagradu v etnološki park se nadaljuje ZAGRAD - Turistično društvo Zagrad iz škocjanske občine si je ob svoji ustanovitvi pred šestimi leti zastavilo velik cilj - ureditev zarasle 8 hektarjev velike vaške gmajne v etnološki park avtohtonega rastlinstva in objektov iz avtohtonih materialov. Ureditev parka z imenom Zagraški log, ki je v teh letih že dodobra dobil svojo podobo, je že četrto leto vključena tudi v program javnih del Zavoda RS za zaposlovanje, z urejanjem pa bodo po zimskem premoru nadaljevali konec meseca. “Preko javnih del zaposlujemo dolgotrajno brezposelne iz našega območja, ki so do sedaj skupaj s člani turističnega društva in ostalimi krajani očistili že preko 80 odst. površine in ga uredili za sprehode,” je povedal Franci Kocjan, predsednik turističnega društva Zagrad, idejni vodja ureditve parka in mentor delavcev javnih del. Tako so parku že postavili brvi in velbani mostiček čez potoček in studenca, geološki steber, klopi, del pešpoti so tlakovali z avtohtonim kamnom - nekaj posebnega so močvirno mokrišče in naravne lože - uredili pa so tudi dva prireditvena prostora. Poleg avtohtonih rastlin, grmovnic in dreves, za označitev katerih bo v sodelovanju z društvom poskrbela osnovna šola Škocjan, bodo svoj prostor v parku dobili tudi podarjeni objekti kulturne dediščine - Rangusova lesena hiša s črno kuhinjo in del starega gospodarskega poslopja, na prireditvenem prostoru pri gasilskem domu na svojo postavitev čaka kozolec toplar iz leta 1827, zbranega pa imajo tudi kar nekaj starega orodja in opreme za hišo. “Selitev hiše bi radi opravili čimprej, vendar imamo težave z denacionalizacijskim postopkom gmajne, ki traja že 7 let. Z Agrarno skupnostjo Zagrad, kije naslednica nekdanjih pašnih skupnosti, imamo sklenjeno najemno pogodbo za 30 let že od leta 1994, vendar se postopek ustavlja za Upravni enoti Novo mesto. Tako ne moremo pridobiti potrebne dokumentacije za postavitev hiše,” je povedal Kocjan. Vhod v park bo predstavljala domačija iz prejšnjega stoletja, ki jo namerava k življenju obuditi Franci Kocjan. V društvu želijo k sodelovanju pritegniti tudi ostale krajane, ki bi z dopolnilno dejavnostjo zaokrožili ponudbo etnološkega parka, želijo pa odprti tudi turistično pisarno, kjer bi zaposlili enega delavca. Pri uresničevanju njihovega smelega načrta sodelujejo tudi z novomeškim Zavodom za varstvo naravne in kulturnem dediščine ter občino Škocjan. Prvi gostje naj bi Zagraški log obiskali še letos, pred uradno otvoritvijo, da bi obudili stare kmečke običaje pa bodo v začetku avgusta uprizorili mlačev rži. M. ŽNIDARŠIČ Svet o proračunu DOLENJSKE TOPLICE - Občinski svet Dolenjske Toplice je na nedavni seji obravnaval 16 točk dnevnega reda. Svetniki so med drugim sprejeli predlog odloka o spremembah ureditvenega načrta za zgodovinsko jedro Dolenjskih Toplic in pri tem podprli 8 predlaganih dopolnil in tudi dopolnilo tukajšnjega zdravilišča, ki zaradi neugodnih rezultatov geoloških raziskav ne bo gradilo načrtovane garažne hiše, temveč običajne parkirne prostore. Svetniki so razpravljali tudi o predlogu osnutku proračuna za letošnje leto, razpravo pa bodo v naslednjih dneh nadaljevala delovna telesa sveta. TUDI VOLKA SE NE BOJIJO - Mirnopeški vrtec obiskuje 97 otrok, še 44 pa jih starši vozijo v novomeške vrtce, kar očitno kaže, da mladine v občini, tako kot se dogaja marsikje drugje, ne manjka. Četica malčkov iz mirnope-škega vrtca, ki sicer sodi v skupino Veverice, se, še posebej če tesno ob njej stojita vzgojiteljici, ne boji ničesar. Ne boji se radovednih obrazov gledalcev, pa četudi so med njimi občinski veljaki in njihovi gostje. Pogumno opravijo nalogo in pokažejo, kaj vse že znajo. Ne bojijo se niti volka, kot so glasno zatrdili v enem zadnjih nastopov: „Naj pride volk...!" (Foto: B. D. G.) Ne v šolo, ampak glavo prodajat! Le redko katera šola se nahaja v tako lepem okolju kot topliška, vendar pot v šolo tudi v mestih večinoma ni tako nevarna kot tu - Kdaj pločniki za šolarje? NAJHUJE JE, KO ZAPADE SNEG - Dolga leta so sneg samo splazili na rob ceste, otroci pa so potem pešačili kar po ozki cesti, ki je za povrh še obdana z visokimi škarpami, tako da se udeleženec v prometu nima kam umakniti. Mamica, ki je tako kot vsak drug dan šla v šolo iskat svoja najmlajša, je zgrožena in ne more verjeti, da se toliko let ni nič ukrenilo. „Ob robu so zarisali rumeno črto in označiti ozko polje za pešce, kar ne pomaga veliko. Saj vidite, avtomobili pripeljejo kar po njem!" se je jezila. Obenem je opozorila na nevarna mesta v centru naselja, kjer segajo vogali hiš prav v regionalno cesto, tako da morajo pešci na cesto, in to v ovinku. (Foto: B. D. G.) DOLENJSKE TOPLICE - Da pločnika ravno tam, kjer bi bil najbolj potreben, ni, omenjajo skoraj na vsakem sestanku v kraju. Tako je že dolga leta, a pločnika, ki bi omogočil šolarjem varno pot k pouku in domov, še ni. Zadnji dve leti so opozorila staršev, sveta staršev in sveta šole še posebej glasna, kaže pa tudi, da v novonastali občini zanje niso gluhi. “Starši so ustanovili posebno komisijo za varnost otrok v prometu, ki deluje kot vezni člen med šolo in občino. Na zadnjem sestanku sveta staršev je predstavnica občine razložila problematiko in prizadevanja občine za rešitev," je povedala ravnateljica šole Darja Brezovar. Ker pri šoli ni primernega prostora za avtobus, učitelji dežurajo pri odhodih avtobusov, prvošolce iz devetletke pa tudi pričakajo ob prihodu. Otroci se zaradi nevarne ceste vozijo z avtobusom tudi iz Podturna, čeprav je do tja manj kot 4 km. Malčke iz vrtca in pozneje tudi šolarje nižjih razredov pogosto peljejo po nevarni poti ter jih opozarjajo na previdnost in pravilno ravnanje. Kot je povedala Mateja Perko, strokovna sodelavka v topliški ob- činski upravi, manjka pločnik od šole proti Toplicam in tudi proti Meniški vasi, poleg tega šola nima primernega prostora za ustavljanje in obračanje avtobusov. "Načrtujemo ga na drugi strani šole, proti taboru Mojca, vendar tam zemljišče ni stavbno. K sreči smo v občini ravno sprejemali spremembe prostorskega plana in smo predlog lahko takoj uvrstili vanj. Če bo_ prostorski plan do poletja potrjen, bomo morda še pred jesenjo uredili obračališče in tudi dostop do šole," je pojasnila. Povedala je še, daje od proračuna, ki ga bodo potrjevali svetniki, odvisna tudi 30-milijonska naložba v infrastrukturno ureditev Meniške vasi. Če bo predlog potrjen, bodo v tem sklopu sredi poletja zgradili tudi pločnik od šole do Meniške vasi ter hkrati uredili še dostop do šole. Če bo tako potrjeno z občinskim proračunom, bodo pripravili tudi projekt za izgradnjo pločnika in javne razsvetljave od šole do Ekonomije oz. križišča z ulico Pod Cvinger. Še vedno ostaja odprto vprašanje krajšega in najnevarnejšega odseka od omenjenega križišča do centra Toplic, ki poteka med visokimi škarpami in tik mimo stanovanjskih hiš z vrtovi. Kdaj bo ta odsek postal varnejši za pešce, še ni mogoče natančno reči. Ureditev je namreč odvisna od dokončne prometne ureditve Dolenjskih Toplic, od tega, kaj bo pokazala prometna študija, ki jo kraj nujno potrebuje, in od odločitve o nadomestni cesti za Dolenjske Toplice. Ker se v tem delu cesta navezuje na regionalno cesto, je treba ta odsek usklajevati z Direkcijo za državne ceste, kar še dodatno zapleta položaj. B. DUŠIČ GORNIK Sentjernejske črepinje v___________ _______________y NAPREDEK - Šentjernej postaja iz meseca v mesec boljši. Od lanskega poletja na osrednjem križišču ne velja več načelo močnejšega, red namreč določa semafor. Tako modernega prometnega znaka nima noben bližnji sosed. So občina, resda manjša, a zelo aktivna in uspešna. Zadnji triumf, ki so ga kot meč v srce vzhodnim sosedom Kostanjevičanom zabodli Šentjernejčani, pa je bila razdelitev prvih treh mest na nedavni salamiadi v Kostanjevici. Otočani so namreč ostali praznih rok. ISKRENOST - Ob zaključku otroške bralne značke Mavrična ribica so Mladi člani KUD Franceta Prešerna otrokom iz šentjer-nejskega vrtca in male šole zaigrali lutkovno igrico Volk in trije kozlički. Malčki očitno dobro poznajo bolj znano zgodbico Volk in sedem kozličkov, saj so uboge mladičke ves čas opozarjali, da pred vrati ni niti inštalater niti raznašalec pice, temveč hudobeni volk, ki jih bo požrl. Vpili so: “Volk!” Ena deklica pa je celo potočila nekaj solzic. S to iskreno gesto so otroci dokazali, da ne marajo in ne odobravajo nasilja. Mirnopeško zijalo STATISTIKA - Tokrat se bomo poigrali s statistiko. Ta pravi, da šteje mirnopeška občina 2.700 prebivalcev, medtem ko območje krajevnega urada v Mirni Peči šteje 3000 prebivalcev. Razlika nastane na območju Karteljevega in Kamene, ki sodi sicer pod novomeško občino, a hkrati v pristojnost mirnopeškega urada upravne enote. To pa še ni vse. Tudi mirnopeški župnik ima na čez precej več duš, kot tamkajšnji župan, saj tudi mirnopeška fara sega čez občinske meje. NE MOREJO - Kot trdi tajnik Zveze lovskih družin Novo mesto, so lovci lani odstrelili vse prašiče, ki so jih lahko. KI SO JIH LAHKO, poudarja. Da jih niso več, bi morda lahko pripisali preveč raztegnjenemu obdobju, v katerem je prepovedan odstrel samic, ki vodijo mladiče, še bolj verjetno pa bi to lahko pojasnili z izkaznico dolenjskega lovca. Povprečni član dolenjske zelene bratovščine je namreč star 51 let. Nekaj mladih nog, mirnih rok in zdravih oči v lovski druščini ne bi škodilo. Morda bi pomagala še kaka ekskurzija na mirnopeška polja v času, ko tam zori koruza in so divji prašiči skoraj dnevni obiskovalci. Mirno-pečani trdijo, da jim divjad prihaja že skoraj na dvorišča, kljub temu pa vsaj polovica članov novomeške lovske zveze še nikoli ni zares videla divjega prašiča! Suhokranjski drobiž ZA VEDNO - Čeprav kar pogosto slišimo črne napovedi, da se 1 bo Suha krajina, če se razmere ne bodo izboljšale, spet vse bolj in bolj praznila in bo sčasoma postala ne samo suha, ampak tudi prazna krajina, vsi ne mislijo tako. Med njimi je verjetno kakšna mladež, morda pa tudi kdo drug, da ne bi po krivem obsojali, ki je na steno stavbe v Žužemberku napisal Krajna for ever (za vedno). Napis sicer ni nov, sliši pa se obetavno. REVEŽI - Suhokranjski starši ne zaostajajo za občani drugih j občin po pripombah zaradi plače- j vanja vrtcev. Ker tudi v občinski upravi ugotavljajo, da podjetniki in obrtniki plačujejo manjšo j oskrbnino za vrtec kot drugi občani, se je Dare Pucelj, strokovni | sodelavec v občinski upravi, ki 1 skrbi za to področje življenja, od- [ ločil ukrepati. V bodoče bo zaseb- j nikom, ki bodo oddajali vlogo za ! subvencijo plačila vrtca, pomolil j pod nos še vlogo za dodelitev enkratne občinske socialne pomoči. Če imajo res tako malo prihod- j kov, je skrajni čas, da se vpišejo na i listo najhujših suhokranjskih so- ! cialnih problemov! S konji k cerkvi sv. Antona DVOR PRI ŽUŽEMBERKU - Konjerejsko društvo Suha krajina letos pripravlja tradicionalno jurjevanje in ježo konj. Dogodek se bo pričel v nedeljo, 29. aprila, ko se bodo udeleženci zbrali ob 9.30 pri plavžu na Dvoru. Konjeniki bodo od tam odjezdili proti Gornjemu Kotu k cerkvici sv. Antona, kjer bo po maši še družabno srečanje. Društvo vljudno vabi k udeležbi! ^Sprehod po Metliki KRITIZERJI - Ljudska knjižnica Metlika in metliška območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti sta na koncu napovedi prireditev v mesecu aprilu povabili, naj jih obiščejo vsi, tudi tisti, ki radi kritizirajo. Mi pa dodajamo: predvsem tisti, ki radi kritizirajo. A se bojimo, da zlasti teh na prireditve ni bilo oz. jih ne bo. Potem namreč ne bi mogli kritizirati, da se v Metliki nič ne dogaja. DENAR - V navadi je, da metliški folkloristi na vuzemski ponedeljek, potem ko na placu zaplešejo kolo, zajamejo gledalce, ki se morajo odkupiti z denarjem, preden jih spustijo iz obroča. Toni Gašperič je letos dejal, da folkloristi sprejemajo tudi čeke, če imajo seveda kritje. A očitno so plesalci kaj hitro dobili dovolj denarja, saj so nekateri, ki so jim mahali z denarjem, morali teči celo za njimi, da so lahko vrgli bankovce v njihove klobuke. Očitno bodo morali pred naslednjim vuzemskim “zaviranjem kola" folkloristi narediti tečaj o pobiranju denarja ali pa vključiti v folklorno skupino več dacaijev... f — ——\ Črnomaljski drobir MOBIJI- Marija Stariha, predsednica sveta črnomaljske območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, je pred pričetkom 15. območne revije mladinskih pevskih zborov Bele krajine, ki je bila pretekli teden v črnomaljskem kulturnem domu, spomnila poslušalce, naj ugasnejo mobilne telefone. Na takšno opozorilo ne naletimo prav pogosto, bi pa bilo ob poplavi mobijev marsikdaj več kot potrebno. Tokrat je imelo učinek, kajti v uri in pol prepevanja se ni oglasil noben mobilni telefon. OBISK- Črnomaljci so se v zadnjih dveh letih kar pridno udeleževali tako sej delovnih teles pri občinskem svetu kot tudi sej občinskega sveta, izostanki pa so bili v glavnem opravičljivi. Na zasedanjih občinskega sveta nista niko-liko manjkala le dva svetnika: Martin Lindič in Vinko Vlašič. Če bi na občinski upravi ugotavljali tudi, kolikokrat je šel v povprečju za govorniški oder vsak svetnik in koliko časa je v povprečju razpravljal, bi za omenjena svetnika ugotovili, da sta bila kar dobra razpravljavca. A tudi v tem primeru bi se pokazalo, daje statistika največja laž: medtem ko je Lindič na vsaki seji po nekajkrat tekel za govorniški oder, pa je Vlašič v zadnjih dveh letih razpravljal ali repliciral le dvakrat, morda trikrat. ZAVESA - Na račun zavese na odru črnomaljskega kulturnega doma je bilo že veliko opazk, ki pa očitno niso naletele na prava ušesa. Ne vemo sicer, kdo bi moral poskrbeti zanjo, bojimo pa se, da tudi tisti, ki bi moral preveriti, v kakšnem stanju je, ne ve ali noče vedeti, da bi moral to storiti. Zavesa je namreč že precej časa raztrgana, in če že ni sram tistih, ki bi morali poskrbeti za primeren inventar, je toliko bolj sram obiskovalce, ki lahko ugotavljajo, koliko novih luknjic in raztrganin je od njihovega zadnjega obiska. Kaj žalostna zabava ali tolažba! Semiške tropine SNEGOBRANI - Semiški svetniki so na marčevski seji spomnili, da na vseh strehah hiš ob glavnih cestah še vedno ni snegobranov. A na to niso opozorili zato, ker bi pričakovali obilico spomladanskega snega, temveč preprosto zaradi tega, da bodo imeli ljudje do zime dovolj časa, da si zadeve uredijo. Izgovorov, da pozimi ni priporočljivo lesti po strehah in montirati sne-golovov, menda ne bodo več upoštevali. PREROKI - Semiški amaterski gledališčniki so s komedijo Vdova Rošlinka kar štirikrat nastopili pred polno dvorano domačega kulturnega doma. A ko so pretekli teden nastopili v veliko večji Metliki, je bila dvorana precej prazna. Izkazalo se je, da Metličani živijo po istem receptu kot Semičani: ko nastopajo domačini, zmanjka prostora celo za župana, ko se predstavijo gostje od drugod, pa bi gledalci v dvorani lahko plesali akrobatski rokenrol. Ali po nekoliko spremenjenem reku: vsak je največji prerok v lastni deželi. KISLICA - Je pa res, da so prej omenjeni gledališčniki v Vdovi Rošlinki še najbolj prepričljivo odi-gradili prizore, ko so pili kisel jabolčnik. Z namrgodenimi obrazi in pljuvanjem pijače po tleh so dali jasno vedeti, kako kisla je pijača. No ja, sicer pa ta prizor lahko Semičani vadijo skozi vse leto... ____j 2 JM -A Š> J H O 3 Č J lxJ Mladih ne vleče med tekstilce Beti kljub težavam lansko leto zaključila z dobičkom - Ker izvaža, je tepena - Od bombaža k drugim surovinam - Del proizvodnje v državah s cenejšo delovno silo - Letos večje zaposlovanje METLIKA - V metliški Beti so preteklo leto zaključili tako, kot so načrtovali, torej z dobičkom, čeprav so imeli velike težave in motnje pri poslovanju. Od prodaje izdelkov so sicer iztržili za 17 odst. več kot leto poprej, a kaj, ko so se znatno, kar za 26 odst., podražile tudi vhodne surovine, predvsem sintetika in bombaž. POBIRANJE VIN ZA VINSKO VIGRED - S pobiranjem vzorcev vin na velikonočni ponedeljek za ocenjevanje za Vinsko vigred, ki bo v Metliki od 18. do 20. maja, se je pravzaprav že začela ta največja zabavno-kulturno-vinska prireditev v Beli krajini. Samo v metliški občini je vzorce pobiralo deset komisij s po tremi člani Društva vinogradnikov Metlika, v ostalih dveh belokranjskih občinah pa so jih pobirali člani Društev vinogradnikov Črnomelj in Semič. Pobiranje vzorcev za ocenjevanje, ki bo jutri in pojutrišnjem, je velik dogodek tudi za vinogradnike. Tako ne čudi, da so člane komisij marsikje pogostili. Tudi pri zidanici Gosenčevih pod Radovico (na fotografiji) je gospodar Jože članom komisije Petru Šneljerju, Ivanu Slobodniku in Janezu Janžekoviču postregel z dobro kapljico, gospodinja Marija pa s pravo velikonočno malico. (Foto: M. B.-J.) EKOLOGIJI V POSMEH- V metliški občini so prvo aprilsko soboto pripravili čistilno akcijo. Čeprav nekateri ugotavljajo, da je ekološka osveščenost ljudi vse večja, pa so kljub temu prizadevni zbiratelji smeti navlekli še veliko odpadkov. Povsem logično je, da so kupe nagrmadili ob cestah, da bi jih tisti, ki jih morajo odpeljati, lažje naložili. Bolj žalostno pa je, da so nekateri kupi odrabljenih avtomobilov, bele tehnike, kant in kar je še takšnih stvari, stati ob najbolj prometnih belokranjskih cestah tudi čez vse velikonočne praznike, kar Belokranjcem ni bilo ravno v ponos. Eden takšnih antiekoloških “spomenikov" je (bil) tudi pri Grmu (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.) Glavni direktor Ivan Malešič je zadovoljen zlasti s povečanim izvozom, pri katerem se je še posebej izkazala družba Preja, ki je na tuje prodala 90 odst. izdelkov. Sicer pa znaša Betin izvoz 68-odst. Od tega pokupijo v Evropski skupnosti in ZDA 57 odst. izdelkov, ostalo pa v nekdanjih jugoslovanskih republikah. “A prav to, da smo pretežno izvozniki, nas precej tepe, saj je tolar precenjen. Bremenijo nas tudi visoke revalorizacije; tu smo imeli primanjkljaj, ki smo ga morali pokriti iz poslovanja,” potoži Malešič. Prizna, da še posebej niso zadovoljni s poslovanjem v profitnem centru Trikotažnih tkanin, kjer je tudi največja konkurenca na trgu. Ponudba pletiv, zlasti bombažnih iz vzhodnih držav, je namreč velika, zato Beti na zahodnih trgih težko konkurira z bombažnimi Semičani desetič na odru VINICA - Semiški amaterski gledališčniki bodo v nedeljo, 22. aprila, ob 19.30 nastopili v tukajšnjem gasilskem domu s komedijo v treh dejanjih Vdovo Rošlinko. To je deseta in hkrati zadnja predstava Semičanov v tej sezoni. Pesmi iz 250 grl SEMIČ - V nedeljo, 22. aprila, bo ob 15. uri v župnijski cerkvi sv. Štefana v Semiču 28. revija cerkvenih pevskih zborov Bele krajine. Zapelo bo okrog 250 pevcev. izdelki. Morali se bodo torej odločili za uporabo drugih surovin. Da pa bi pri konfekcioniranju lahko držali korak s konkurenco, so prisiljeni seliti del proizvodnje v države s cenejšo delovno silo. Zato za Beti že opravljajo lohn posel na Hrvaškem, Madžarskem in v Bosni. Res pa je tudi, da v Beti že primanjkuje šivilj kot tudi delavcev z drugimi tekstilnimi poklici. Ob plačah, ki so 25 do 30 odst. pod republiškim povprečjem, med mladimi namreč ni zanimanja za tekstilne poklice, a tudi starši jim jih odsvetujejo. Kljub lanskim težavam v Beti letos načrtujejo še za 10 odst. več- jo prodajo kot v letu 2000. Povečala naj bi se na tujih trgih, tudi v bivših jugoslovanskih republikah, medtem ko v Sloveniji na bistveno • V Sloveniji ima Beti zaposlenih 1020 ljudi, na Hrvaškem pa 180. Vendar načrtujejo, da bodo v Metliki letos zaposlili več delavcev, kot jih bo odšlo, bodisi visokokvalificiranih kot tudi delavcev v proizvodnji. Glavni direktor Ivan Malešič upa, da jim bo uspelo dobiti kader, ki ga bodo potrebovali, sicer pa je zadovoljen s takšnim pozitivnim zaposlovanjem, kot ga je poimenoval in kot ga v Beti po njegovih trditvah ni bilo že vsaj poldrugo desetletje. povečanje prodaje ne računajo. V Zvezni republiki Jugoslaviji pa imajo namen odpreti celo konfekcijski obrat in prodajalno. M. BEZEK-JAKŠE Nič opozoril, le ukrepi V črnomaljski občini bodo letos temeljiteje nadzorovali zbiranje turistične takse - Lani za 720 tisočakov takse Začetek konca prostorskih težav V Starem trgu naj bi, če ne bo prišlo do zapletov, začeli jeseni obnavljati prostore za otroški vrtec, s tem pa bi rešili tudi problem devetletke - Za pomoč prosili še občino Kočevje STARI TRG - V našem časopisu smo že pisali o prostorskih težavah v starotrškem vrtcu, ki sicer deluje v okviru osnovne šole. Sedanji prostori, katerih lastnik je krajevna skupnost Stari trg ob Kolpi, so namreč neprimerni. V igralnici v prvem nadstropju so skupaj otroci od prvega do šestega leta starosti, ogrevana pa je z električnim tokom, kar povzroča velike stroške. Vseh teh težav so se zavedali za gradbeno dovoljenje. Predra- tudi na črnomaljski občinski upravi, zato so že več let pripravljali rešitve, predvideli pa tudi denar za izdelavo dokumentacije in začetek gradnje novega vrtca. Slednja pa je povezana z republiškimi sredstvi, zato brez zagotovila ministrstva za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ) niso mogli pričeti z deli. Odločili so se, da bodo za potrebe vrtca obnovili staro šolsko gospodarsko poslopje, ki bo s šolsko stavbo povezano s hodnikom. Naložbo je občina prijavila na razpis za obdobje od leta 2000 do 2004, po številu zbranih točk pa seje uvrstila na tretje mesto. Takoj ko bo predlog usklajen z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, bodo zaprosili čunska vrednost naložbe, s katero bodo rešili tudi problem devetletke v starotrškem šolskem okolišu, je 76,6 milijona tolarjev. MŠZŠ naj bi prispevalo skoraj 46 milijonov tolarjev, ostalo pa občina Črnomelj. Vendar v črnomaljski občini ne morejo natančno načrtovati začetka gradnje, saj državni proračun še ni sprejet, pridobiti pa . morajo tudi soglasje ministrstva za finance. A če bo državni proračun sprejet maja, v črnomaljski občini načrtujejo, da bodo junija dobili sklep MŠZŠ o višini odobrenega denarja za letošnje leto ter julija soglasje ministrstva za finance za gradnjo vrtca. Avgusta bodo objavili javen razpis za gradnjo vrtca ter oktobra izbrali izvajalca in začeli z gradnjo, če le ne bo prišlo do zapletov. Če bo zagotovljen denar iz občinskega in državnega proračuna, naj bi bila naložba končana oktobra prihodnje leto. Sicer pa bodo Črnomaljci zaprosili tudi sosednjo kočevsko občino, da v svojem proračunu za prihodnje leto predvidi sofinanciranje gradnje vrtca v Starem trgu. Sedaj sta namreč od devetih otrok v vrtcu tudi dva iz kočevske občine. M. B.-J. METLIKA - Iz ust črnomaljskih svetnikov je bilo večkrat slišati, da v občini zberejo premalo turistične takse. Lani se je je zbralo za 720 tisočakov, leto prej za 9 tisočakov manj. Da so bili pomisleki svetnikov o tem, da pri odvajanju turistične takse le ni bilo vedno tako, kot bi moralo biti, upravičeni, seje pokazalo tudi pri pripravi poročila o uresničevanju odloka o turistični taksi. Zaradi tega so se predstavniki črnomaljske občine ter Davčnega urada Novo mesto in Črnomelj dogovorili o skupnem nadzoru nad pobiranjem in odvajanjem turistične takse ter medsebojnem obveščanju o kršitvah. Ugotovili so, da zavezanci za plačilo turistične takse Davčnemu uradu niso pošiljali poročil, zato tudi niso imeli popolnega seznama zavezancev. Izkazalo se je, da veliko zavezancev, ki sicer nakazujejo turistično takso, nima prijavljene dejavnosti ali opravlja drugačno dejavnost, kot je v resnici registrirana, medtem ko imajo nekateri regi- • Turistična taksa v trikilometrskem pasu ob Kolpi v poletni turistični sezoni znaša 11 točk ali 154 tolarjev. Izven te sezone ter za ostalo območje občine pa je taksa 8 točk ali 112 tolarjev. strirano dejavnost, a je ne opravljajo. Vse to je še dodatno oteževalo nadzor nad pobrano in nakazano turistično takso. Da do tega ne bi več prihajalo, je občina Črnomelj sklenila tudi pogodbo z Davčno upravo RS o tem, da bo Davčni urad nadzoroval obračunavanje in plačevanje ter izterjeval turistične takse. Na občinski upravi obljubljajo, da se bodo povezali tudi s Policijsko postajo Črnomelj, rok pa ne bo držal križem niti komunalni nadzornik. Odbor za kmetijstvo in turizem je predlagal, naj občinska uprava še dopolni evidenco zavezancev. V prvi skupini je sedaj 12 zavezancev, ki so dolžni pošiljati poročila vse mesece v letu, četudi ni pri njih prenočil noben gost. V drugi skupini pa je 7 zavezancev, ki prenočujejo turiste le v objektih sezonskega značaja, kot so kampi in šotorišča, zato morajo oddati mesečna poročila le med poletno sezono. Na občinski upravi poudarjajo, da so doslej kršitelje opozarjali, česar pa ne bodo več počeli, pač pa bo Davčni urad s kršitelji postopal v skladu s kazenskimi določbami Zakona o pospeševanju turizma. Ali se bo po vseh teh ukrepih v črnomaljski občini zbralo kaj več turistične takse, pa bodo svetniki zvedeli na oktobrski seji. M. B.-J. Trdne vezi med štirimi hišami Na Potokih pri Rožnem Dolu živi na štirih domačijah devetnajst prebivalcev, ki si med seboj pomagajo in skupno skrbijo za razvoj vasi - Zadovoljni z življenjem, ki so si ga izbrali mm ItiH PESMI IZ MIADIH GRL - Črnomaljska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je pretekli leden pripravila v črnomaljskem kulturnem domu že 15. območno revijo belokranjskih mladinskih pevskih zborov. Pod vodstvom Judite Ilenič sta se predstavila mladinski pevski zbor (MPZ) črnomaljske OŠ Mirana Jarca in vokalna skupina Srednje šole Črnomelj. Pod taktirko Ani Jankovič-Šober sta zapeta MPZ OŠ Komandanta Staneta iz Dragatuša in MPZ OŠ Vinica (na fotografiji). MPZ OŠ Loka iz Črnomlja je dirigirala Majda Veselič, MPZ OŠ Stari trg ob Kolpi zborovodja Anton Grahek. MPZ OŠ Podzemelj pa zborovodkinja Bariča Flajnik-Koželj. (Foto: M. B.-J.) POTOKI - Okrog Rožnega Dola je šest vasi. Nekatere si bolj upravičeno zaslužijo naziv zaselki, saj je v njih le po nekaj hiš. Takšni so tudi Potoki, ki imajo le štiri hiše, a kar 19 prebivalcev. Predvsem razveseljivo je, da so med njimi tudi mladi in da se v vasi še sušijo plenice. Trije otroci so namreč še predšolski, po dva pa sta osnovnošolca in srednješolca. Pred leti je bilo na Potokih sicer bomo tudi mi, saj gre ne nazadnje šest hiš, a okrog leta 1965 je vse kazalo, da bo vas ostala prazna, saj je do nje vodila le kolovozna pot, po kateri vožnja z avtomobilom ni bila mogoča. Leta 1968 so vaščani s pomočjo Gozdnega gospodarstva pot uredili, k razvoju Potokov pa je veliko pripomogel tudi trifazni električni tok, ki so ga dobili pred dobrimi petnajstimi leti. Potem so dobili še telefon, pred nekoliko več kot desetletjem asfalt, sedaj pa se dogovarjajo še o vodovodu. Le signala mobilne telefonije ni, razen na določenih mestih, ki jih morajo posebej poiskati. A ga menda niti ne pogrešajo preveč. “Ob vseh teh pridobitvah življenje ni odtekalo iz vasi, ampak se je prebivalstvo celo pomlajevalo,” pravi eden od vaščanov Ciril Zorn, ki se že veseli, da bodo končno dobili tudi vodovod. “Seveda bomo tako kot pri vsem, kar smo dobili v vas, tudi tu pljunili v roke. Če je že občina pripravljena pomagati, za obstoj vasi, ki jo imamo radi.” Na Potokih, ki ležijo na 425 metrih nadmorske višine, danes ni mogoče živeti od kmetijstva. Njive sicer imajo, a jih je premalo za dostojno preživetje. Poleg tega je zemlja težka, precej pridelka po- Ciril Zorn spravi divjačina. “Včasih so kmetovali pri vsaki hiši. Pridelali so za živino ter za svoje skromno preživetje. Lačni res niso bili, a tudi belega kruha ni bilo v izobilju. Prav mojega očeta je prvega pognalo v službo. Leta 1962 seje zaposlil kot delavec na železniški progi, a so sosedje tarnali, kako bo opravil delo na domačiji, če bo hodil v službo. Toda kmalu so si poiskali zaposlitev tudi ostali,” pripoveduje Zorn. Danes so zaposleni prav vsi, vsak pa po malem še kmetuje. Redijo predvsem ovce in govedo. Zorn zatrdi, da so zadovoljni z življenjem na Potokih, sicer pa so si ga sami izbrali. Šolarji ob glavni cesti počakajo na kombi, ki jih odpelje v šolo, odrasli se vozijo na delo v Semič, Črnomelj ali Novo mesto. “Odraslim v vasi ni dolgčas, nekoliko pa je otrokom, kijih zato vozimo na različne interesne dejavnosti v Semič. A nam vse te vožnje niso odveč, saj odtehtajo predvsem kvaliteta življenja v naši mirni vasi pa trdne vezi med sosedi, ki smo si vedno pripravljeni priskočiti na pomoč,” v imenu Potočanov pove Zorn. M. BEZEK-JAKŠE J UL i J J-\ e: \ ‘r-1 OBČI)] MŠŠ Kmalu do stanovanj v nebotičniku Trije stari in pet novih stanovalcev čaka samo še na uporabna dovoljenja -Končana prenova celotne stavbe KOČEVJE - Občina Kočevje je prejšnji teden na kočevsko upravno enoto naslovila vlogo za pridobitev uporabnih dovoljenj za skupno 8 stanovanj, kolikor sojih uredili po prenovi stavbe v Kolodvorski 10. Stanovanja v desni polovici »nebotičnika«, kot stavbi pravijo domačini, so obnovili že pred leti, letos pa so zaključili tudi prenovo levega dela. OBNOVLJEN NEBOTIČNIK - Z nedavnim dokončanjem urejanja stanovanj v Kolodvorski 10, so stavbo “nebotičnika" v celoti obnovili. (Foto: M. L.-S.) Zahodna Dolenjska brez klavnice? Nujna kapitalska povezava z lokalnimi skupnostmi RIBNICA - Na drugi skupščini območne kmetijsko gozdarske zbornice Kočevje, ki ima sedež v Ribnici, zajema pa območje osmih občin zahodne Dolenjske, so največ časa obravnavali strategijo klavniške industrije v Sloveniji ter pogoje proizvodnje in odkupa mleka. Območje od Turjaka do Kolpe oziroma zahodna Dolenjska potre- Signal bo prihajal iz Ljubljane KOČEVJE - V prvi polovici letošnjega leta bo podjetje Telekom z optičnim kablom iz Ljubljane povezalo Ribnico in z deli nadaljevalo proti Kočevju. Vremenske razmere so omogočile, da so to zimo kabel položili med Velikimi Laščami in Žlebičem, kjer so jim ostali samo še izkopi na nekoliko zahtevnejšem zemljišču. Optični kabel bo omogočil veliko hitrejši prenos zlasti računalniških podatkov, povezava med Ljubljano in Kočevjem in naprej s Kočevsko Reko ter Kostelom pa bo omogočila tudi napeljavo kabelske televizije na teh območjih. V krajevni skupnosti Kočevska Reka bodo krajane seznanili z možnostjo te pridobitve in se dogovorili o pogojih. Aleš Adamič, predstavnik podjetja Link iz Ljubljane, kije kabelski operater tudi v Kočevju, je povedal, da bo televizijski signal po optičnem kablu precej boljši, kot ga ponujajo lokalni operaterji, cena priključka pa ne bo večja kot pri sedanjih operaterjih. Novi naročniki bi lahko nemoteno spremljali 50 televizijskih in 30 radijskih programov z možnostjo priključka na internet. M. G. buje sodobno klavnico, saj je obstoječa v Velikih Laščah zaradi neizpolnjevanja tehnoloških pogojev stalno pod inšpekcijskim nadzorom in ji zaradi tega grozi zaprtje. V Kočevju pa jo bodo zaradi združitve podjetja Mercator kmetijsko gospodarstvo Kočevje v Mesnine dežele Kranjske tudi v kratkem zaprli. Obratovala bo, dokler bo ekonomsko upravičena oziroma do prodaje objekta. Člani zbornice so si edini, da jim klavnice ne bo zgradil nihče, najmanj pa država, zato je potrebno napeti vse moči in jo ob pomoči lokalnih skupnostih že kmalu zgraditi. Za to je imenovana štiričlanska komisija, ki naj pripravi analizo gospodarske upravičenosti gradnje sodobne klavnice v Velikih Laščah, za kar bi morali odšteti okrog 600 milijonov tolarjev ali iti v nakup kočevske klavnice. Vsekakor bi morali za vselej podreti medobčinske meje in se ne prerekati, v katerem kraju bi jo zgradili; drugače bosta najbližji klavnici v Ljubljani ali Novem mestu. Vseeno je direktor kmetijske zadruge Velike Lašče Ivan Levstek opozoril, da bi v primeru preselitve klavnice na drugo lokacijo izgubili okrog 80 odstotkov strank. Predsednik OGZ Kočevje Jože Zrnec je povedal, da bodo skušali k sodelovanju oziroma kapitalskemu povezovanju pritegniti tudi druge občine iz Dolenjske (Žužemberk, Ivančna Gorica, Grosuplje) in Notranjske (Cerknica, Velike Bloke) ter iz ljubljanskega območja (Ig, Škofljica), katerim sta doslej opravljali storitve klavnici v Velikih Laščah in v Kočevju (skupaj sta na leto zaklali okrog 8 tisoč glav živine). M. G. Trinadstropno stavbo, ki se je je oprijelo ime “nebotičnik”, je postavil leta 1910 slovenski podjetnik Kajfež za delavce svojega žagarskega obrata. Stavba je bila v času nastanka ena prvih tovrstnih zgradb na Slovenskem. Deljena je bila na del, v katerem so bila stanovanja, ter del, v katerem so bili hodniki in sobe za delavce. Takšna razporeditev pa se je ohranila vse do lani, ko so po preselitvi in odselitvi najemnikov iz prvega in drugega nadstropja v levem delu “nebotičnika” končno lahko pričeli s prenovo. Stanovanja v tem delu nebotičnika so bila stanovanja najslabše kakovosti. Bila so v izredno slabem stanju, brez urejenih sani- tarij in z ločenimi bivalnimi in spalnimi prostori, ki jih je razmejeval vzdolžni hodnik. V začetku 90-ih let je občina uredila pročelje Medobmočna revija otroških pevskih zborov LOŠKI POTOK - Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ribnica, organizira danes, 19. aprila, medobmočno revijo otroških zborov. Sodeluje 10 zborov iz območnih izpostav; Ribnica, Kočevje, Ljubljana okolica, Cerknica, Ivančna Gorica in Logatec. Revija bo v osnovni šoli dr. Antona Debeljaka na Hribu v Loškem Potoku ob 17. uri. “nebotičnika” in zamenjala okna. Kasneje so uredili stanovanja v desnem delu stavbe, ki nosi hišno številko 8 in kjer je danes skupno 10 stanovanj, med katerimi jih je 6 v lasti občine. Lani pa so se lotili tudi stanovanj v levem delu s hišno številko 10, kjer je sedaj skupno 11 socialnih stanovanj. Iz nekdanjih hodnikov in sob so namreč v dveh etažah uredili 8 stanovanj; dve dvosobni, dve enosobni ter štiri garsonjere. Vanje se bodo vselili trije stari ter pet novih najemnikov s prednostne liste, oblikovane na podlagi oktobra lani objavljenega razpisa. Celotna prenova bo stala 31 milijonov tolarjev. 17 sojih zagotovili že lani, 10 letos, preostanek pa bodo morali še z rebalansom letošnjega proračuna. Za prihodnje leto načrtujejo urediti še tri stanovanja na podstrešju ter ureditev parkirišča in zelenice. M. L.-S. Zavedajo se nujnosti izobraževanje gasilcev ŠALKA VAS - Usmeritve nadaljnjega razvoja gasilstva v državi, sprejete na 13. kongresu Gasilske zveze Slovenije maja leta 1998, obvezujejo vodstva gasilskih organizacij, da posebno skrb posvečajo usposabljanju in izobraževanju članov prostovoljnih gasilskih društev. V okviru omenjene usmeritve in lastnega programa je v drugi polovici januarja Gasilska zveza Kočevje pripravila izobraževalni program za člane, ki bodo opravljali naloge na strokovno operativnem področju. Strokovne izpite je opravilo 29 tečajnikov. Te dni živahno v Kostelu Predavanje o osteoporozi - Pohod po grajski pešpoti -Postavljanje mlaja in veslaški spust po Kolpi KOSTEL - Te dni bo spet živahno v Kostelu, predvsem po zaslugi domačega Turistično-športnega društva. Najprej bo jutri, v petek, ob 18. uri v osnovni šoli Fara predavanje z naslovom “Osteoporoza tiha epidemija”. Predavala bo priznana strokovnjakinja dr. Duša Hlade-Zore iz Društva za osteoporozo Slovenije, ki je tudi soorganizator predavanja. Predavateljica bo predstavila analizo nedavnega merjenja kostne mase v Fari, spregovorila o vzrokih za nastanek osteoporoze, ugotavljanje te bolezni pa tudi o njenih posledicah in zdravljenju. Naslednji petek, 27. aprila, bo 5. pohod po kostelski gra- Do Osilnice le po novi cesti? Zaskrbljujoča demografska slika v najmanjši slovenski občini ni v ponos države - V podružnični šoli le pet otrok OSILNICA - Na zaskrbljujočo demografsko sliko osilniške občine, ki šteje manj kot štiristo duš, je opozoril tamkajšnji župan Anton Kovač. “Podružnično šolo obiskuje le pet otrok,” je povedal z grenkobo. Še bolj jih tarejo dvolastniška razmerja in kar devet neurejenih meddržavnih prehodov na Kolpi in Čabranki ob tridesetkilometrski meji s Hrvaško. Otvoritev motoristične sezone Z blagoslovom pri Novi Štifti bodo ribniški motoristi odprli letošnjo motoristično sezono - Pričakujejo dvakrat več udeležencev kot lani RIBNICA - V petek, 27. aprila, ob 12. uri bo pri Novi Štifti III. blagoslov motorjev, motoristk in motoristov. Tradicionalne prireditve, s katero bodo člani Motorističnega kluba (MK) Ribn'čan iz Ribnice uradno odprli letošnjo motoristično sezono, se bodo letos prvič udeležili tudi motoristi iz tujine. tembra predstavili na ribniškem sejmu. Še letos pa jih čaka tudi včlanitev v pred nedavnim oblikovano Zvezo motoklubov Slovenije. M. L.-S. “Teh prehodov si ne želimo, ampak so velika potreba, zlasti v Zamostcu, kjer hrvaška policija opravlja svoje naloge, naše pa ni nikjer. Ker ni tovornega prometa proti Čabru in Bab-nemu Polju (cesta pelje naprej proti Postojni) - potniški je zaradi tega redek - je dolina prazna,” pravi. V zgornji dolini Kolpe so prepričani, da jim bo nova schengenska meja prinesla tudi težave, saj bo v mnogo čem ovirala oživitev turizma, edine razvojne gospodarske panoge v deželi Petra Klepca. Osilničani kot žejni vode čakajo tudi na nadaljevanje gradnje višinske ceste med Kočevsko Reko in sredi- Otvoritve motoristične sezone pri Novi Štifti, kjer je tako, kot bo letos na dan upora proti okupatorju motoriste blagoslovil pater Niko Žvokelj, se je lani udeležilo 250 motoristov. Skupaj s sovozniki je bilo na prireditvi preko 300 udeležencev iz vse Slovenije. “Sodeč po zanimanju skozi vse leto, ocenjujemo, da jih bo letos dvakrat Pavel Hočevar več. Samo motoristov pričakujemo okoli 500,“ pravi predsednik MK Ribn can Pavel Hočevar in dodaja, da veljajo napovedi za lepo vreme ter da pričakujejo, da bodo letos prvič prišli tudi motoristi iz tujine: Avstrije, Nemčije, Italije in Hrvaške. Čeprav so v Ribnici uradno ustanovili motoristični klub šele lani, delujejo že od leta 1999 in so, kot pravi Hočevar, doma in v tujini že precej znani. Po podatkih iz lanskega leta združujejo 65 motoristov, med katerimi je tudi 5 žensk. Njihovi člani so v glavnem iz Ribniške doline, vendar tudi iz Kočevja, Dobrepolja, Velikih Lašč, Ljubljane in od drugod. Na občnem zboru v začetku tega meseca so se dogovorili, da bo program njihovega dela podoben kot lani, s tem da bodo letos namesto po Sloveniji organizirali enotedensko potovanje po Grčiji. Sicer pa se bodo tudi letos udeležli motorističnih shodov, sodelovali na modni reviji v Postojni meseca julija ter se sep- Škode še niso poravnali KOČEVJE - Kočevski lovci za lansko leto na račun škode zaradi divjadi dolgujejo oškodovancem 580 tisoč tolarjev. Blagajna je prazna in ne vedo, kdaj bodo poravnali račune. Divjad na Kočevskem pritiska na kmetijske površine tudi zaradi intenzivnega pogozdovanja pašnih površin v globini gozda. Kmetijci lovce obtožujejo, da žival pozimi krmijo na robu pašnikov in travnikov in jih tako privabijo, da tam ostane vse leto. Blagajnik LD Kočevje Marko Kocijančič je povedal, da zaradi poraščenosti Gorskega Kotarja veliko jelenjadi zbeži na našo stran. M. G. I**)'1 I „ 4 w Anton Kovač ščem občine v dolžini 17 kilometrov. Do Dragarjev čez Borovec so jo v dolžini 7 kilometrov že pred leti asfaltirali, a se dela na odseku Dra-garji-Sela (8 kilometrov) vlečejo po polževo. Največja ovira bo pri preboju 3,5-kilometrskega nižinskega odseka med Dragarji in Čačičem, do Sel pa jo bodo obnovili po obstoječi trasi. V državnem proračunu naj bi letos za dokončanje projektne dokumentacije zagotovili 26 milijonov tolarjev, prihodnje leto pa bo na voljo 1.3 milijarde tolarjev, leta 2003 pa še 2.4 milijarde tolarjev za dokončanje te ceste.. M. G. jski pešpoti, ki je dolga 16 km in jo je možno prehoditi 4 do 5 urah zmerne hoje. Start bo ob 10. uri pri okrepčevalnici Samsa na Žagi, kjer bo tudi cilj te krožne poti. Startnina je 200 tolarjev, za kar bo vsak pohodnik dobil čaj na startu in cilju ter nekaj informacijskega gradiva. Pohod bo posvečen 10-letnici osamosvojitve Slovenije, 10-letnici delovanja Turistično-športnega društva Kostel in 60-letnici ustanovitve OF. V ponedeljek, 30. aprila, bodo v Fari na na križišču postavljali tradicionalni prvomajski mlaj, kar bo združeno tudi s kresom, srečanjem postavljavcev mlaja, domačinov in gostov na zemljišču za kampiranje. Na sam praznik 1. maj pa se bo začel ob 11. uri na Kolpi pri Srebotniku 12. tradicionalni tekmovalni spust kajakašev, kanuistov in raftarjev. Cilj bo v 11 km oddaljeni Fari. Prireditev sodi med prireditve Slovenske reke 2001 - Kolpa. Težavnost vode je 2 do 4. Startnina znaša 1500 tolarjev. Na cilju bo družabno srečanje. J. P. Bodo dajatve za NUSZ res manjše? Potoška občina med najvišjimi r Sloveniji LOŠKI POTOK - Občina Loški Potok je preteklo leto začela izvajati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ), ki je dvignil nemalo prahu in povzročil jezo med občani in še bolj med podjetniki in obrtniki. Predvsem so bile primerjave z nekaterimi sosednjimi občinami, ki imajo v celoti boljše pogoje za življenje in močno razvito obrt, industrijo in druge profitne ustanove, večini nerazumljive, saj je bila npr. v Loškem Potoku cena na enega prebivalca trikrat večja v primerjavi z Ribnico, lahko bi preprosto dejali: manjša občina z revnejšimi občani, brez delovnih mest in s sesuto industrijo naj bi plačevala kazen, bogate, z večjim številom prebivalcev in mnogimi občanom dostopnimi dobrinami pa bi prejele nagrado. Še večja razlika kot med občani so bile za podjetnike, če verjamete ali ne, kar za desetkrat in več. Prav gotovo so bili izračuni po-toške občine med najvišjimi v Sloveniji, če ne računamo mestnih občin, če pa upoštevamo klavrno stanje gospodarstva, pa v celoti krivični, zato bi, če bi občini res uspelo v celoti pobrati nadomestila za NUSZ, znesek pomenil kar zajetno izravnavo občinskega proračuna. Kako bo tak izračun izgledal za leto 2001, smo se pozanimali na oddelku za gospodarstvo občine Loški Potok. Pravijo, da je Ministrstvo za finance dajatve z nekaterimi korekturami zmanjšalo približno za polovico v primerjavi z lanskim letom. A. K. Drobne iz Kočevja KVAZI NARAVOVARSTVENIKI - Parkljevka, slinovka in kostna moka so povsem podrli koncept prehranjevanja živine. Tisti, ki se tega zavedajo in želijo biti korak pred ostalimi, že razmišljajo o novih načinih, ki pa so v želji po proizvodnji zdrave hrane neizbežno povezani s sonaravnim kmetovanjem. O tem, kje obstajajo možnosti za to, bodo opravili obsežne raziskave, že sedaj pa se vsaj približno ve, kateri so tisti predeli v Sloveniji, ki bi bili lahko primerni za to. Za Kočevsko je to velika priložnost. Za sonaravno kmetovanje na Kočevskem se namreč že zanimajo nekateri italijanski gospodarstveniki, ki so pripravljeni sofinancirati proizvodnjo zdravstveno neoporečne hrane, in sicer predvsem hrane živalskega izvora. Preden se bodo za karkoli odločili, bodo opravili obsežno raziskovalno nalogo, ki bo temelj za postavitev novih normativov za kvaliteto mesa. Pri tem je, kot meni kočevski podžupan in eden velikih zagovornikov parka na Kočevskem mag. Janez Černač, zelo pomembno, da se ne bi pojavili kakšni kvazi naravovarstveniki, ki običajno vse zablokirajo. Če se namreč ustvari vtis, kot pravi mag. Čenač, da se ne sme nič delati, lahko vse skupaj pade v vodo - tudi takšni projekti, ki so z vidika naravovarstva povsem sprejemljivi! Ribniški zobotrebci TUJČI IN TURIZEM - Pred leti, ko so se zaradi beguncev s Kosova v Ribnici pogovarjali, da bi v nekdanji kasarni ponovno odprli begunski center, so predstavniki ribniške občine ministrstvu za i notranje zadeve in policiji ponudili možnost, da bi nadaljevali z I begunskim centrom, bili pa so absolutno proti, da bi v kasarni ure-dili prehodni dom za tujce, kot je | bila druga od obeh možnosti. Prav j tako so se tudi februarja letos 1 takoj odzvali na dopis ministra dr. | Rada Bohinca, s katerim je župa- ; na Jožeta Tanka seznanil z od- ; ločitvijo ministrstva za notranje j zadeve, da preko javne objave ! poiščejo ustrezne objekte za na- 1 stanitev tujcev. Tanko je ministru odgovoril, da mu pri reševanju te ( problematike ne more pomagati, češ da občina Ribnica ne razpolaga niti z objekti niti z razpoložlji- j vimi prostori, v katere bi ilegalne j migrante in prosilce za azil lahko ! namestili. Tujci, kakršne bi Ribnica sprejela, in to odprtih rok, so ! namreč le tisti, ki pridejo v našo i državo legalno z namenom, da bodo tu preživeli počitnice! Le takšni tujci ustrezajo razvojnim prizadevanjem ribniške občine, ki ; svoj razvoj gradi na turizmu! V soboto dve prireditvi DOBREPOLJE - Planinsko i društvo Dobrepolje organizira v [ soboto, 21. aprila, pohod plan- j inčev na Kamni Vrh. Pohod bo potekal od Strug preko Sv. Ane in j Grmade. Kulturno društvo Do- ' brepolje pa vabi prav tako v so- j boto na igro domače dramske sk- 1 upine Scena. Osnovna šola Dobrepolje je za ta mesec načrtova- j la predstavitev naloge Prehrana v ) Dobrepolju. Zaprta zdravstvena postaja KOSTEL - Danes, v četrtek, 19. ! aprila, ne bo delal zdravnik v Zdrav- I stveni postaji v Fari. Zaradi raznih I pomanjkljivosti je namreč sanitarni inšpektor odredil, da bo do | nadaljnjega postaja zaprta. Podrobneje bomo o ugotovljenih pomanjkljivostih poročali prihodnjič. Laški sel SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN - Območno srečanje folklornih skupin bo v soboto, 21. aprila, v Velikih Laščah. Organizira ga Sklad Republike Slovenije za I ljubiteljske kulturne dejavnosti | Ljubljana-okolica. Na srečanju bodo nastopile le folklorne skupi- 1 ne odraslih. ZA BOLJŠE KMETOVANJE | - Kmetijska svetovalna služba je v minulem mesecu pripravila več raznih oblik izobraževanja, in sicer o ekološkem kmetovanju, o prehrani krav dojilj in vodenju registra živali na kmetijah, trošarini | za kmetijsko mehanizacijo, o mle- , ku in predstavitvi tržnega reda, J seminar o ekološkem kmetovanju i in še prikaz obnove starih krneč- 1 kih sadovnjakov. Trebanjske iveri v J SKOPI ŽUPAN... - “Jaz sem ‘ohern’ človek. Kdor me pozna ve. da ne bi Komunali kar tako nekaj dajali. To je prikrito financiranje ljudi, ki imajo te usluge. Če pa si kdo misli, da goljufam, naj to pove! Ne moremo se iti političnih igric v Trebnjem!” Takole se je hudoval in po malem že izgubljal živce trebanjski župan Ciril Pungartnik, ko je komentiral zadrževanje cen komunalnih storitev. ...IN VARČNI DIREKTOR -Direktor občinske uprave Janez Slak slovi kot strog, delaven in zahteven šef. Taki pa niso nikoli posebej priljubljeni pri svojih podrejenih. Od Slaka gre težko tudi proračunski tolar, če ni vse tako “po regelcih”, kot bi pač moralo biti. Morda si zato Janez ne upa brez posebnega sklepa občinskega sveta ali župana porabiti še kakšen tolar več, da bi podobno, kot to počno administracija že za svetnike, tudi novinarjem gradivo (po)vezali, da se ne bi vsa ta silna solata ob večkilogramskih gradivih za seje razsejala po parketu... JUSTI IN LOJZE OBČUJETA - Članica nadzornega sveta Komunale Justina Pančur je takole strogo zaupno med sejo občinskega sveta šepetala svojemu pred- sedniku Alojzu Kastelcu. Gotovo ga je skušala oborožiti s kakšnim posebnim orožjem za javni nastop, s kakšnim pa, žal, nismo zvedeli... (Foto: P. P.) Izlet na Plitvička jezera TREBNJE - Turistično društvo Trebnje in SŽ prirejajo 5. maja enodnevni izlet na Plitvička jezera. Odhod iz Trebnjega ob 5. uri. Prijave zbirata Rezi Majer (07) 304-4251 in Jožica Prah (041 726-780. Smislu paberki NISMO VEČ V TRANZICIJI - Bivši finančni minister Janko Deželak je bil tako navdušen nad kulinarično ponudbo na Pomladi v Dvorcu Impoljca, daje dejal, da gre za pravo eksplozijo kulinarike. Po njegovem tudi ta dogodek dokazuje, da nismo več država v tranziciji... STOODSTOTNA PODPORA - Sevniški podžupan Andrej Štri-celj in njegov svetniški kolega Albin Ješelnik pa sta polaskala direktorici Cizljevi, daje kolektiv, ki s to gospodarsko dejavnostjo izboljšuje tudi standard stanovalcev, na pravi poti, zato je naposled direktorica dobila ob reelekciji stoodstotno podporo svetnikov. Ob tem se je Milka držala bolj kislo, poznavalci razmer pa sladko hahljali. Dvorec naj bi namreč še zmeraj (po približno treh letih!) ne imel vseh papirjev za opravljanje gostinske dejavnosti! ŽUPANOV “PRUH” - Sevniški župan Kristijan Janc je bil med bogatejšimi državljani, saj je pridelal kar svoj - “prah”. No, ker ne gre za kamnolom, ampak za kilo, se je zlahka odločil za slovo od tovrstnega bogastva in se dal celo operirati. Ja, drugače pri teh zadevah pač ne gre! OCVIRKI - Ravnateljica blan-ške šole Ana Mešiček se na pohodu po okolici Blance na velikonočni ponedeljek ni branila niti dobrih ocvirkov gostoljubnih domačinov, čeravno so skoraj vsi pohodniki prinesli s sabo tudi ostanke velikonočnega žegna. Ana pa je radodarno ponujala tudi svoja pečena (piščančja) bedrca. (Foto: P. P.) J -2 JJ A Š J J-J_OBČI JJ M&Š AVTOCESTA - Občinski svetniki Anton Strah, Alojz Metelko, Franc Bartolj in Franc Hribar zavzeto komentirajo potek avtoceste Bič-Korenitka na maketi, Vida Šušterčič z oddelka za okolje in prostor pa v ozadju posluša pripombe. (Foto: P. P.) Obletnica procesa zoper četverico TREBNJE - Župan Pungartnik se je na 18. seji trebanjskega občinskega sveta “posul s pepelom ", na nasprotni strani (nadzornem svetu Komunale, ki ga obvladujejo pomladniki) pa ni bito opaziti kakšnega priznanja krivde za razmere v javnem podjetju, od koder prihajajo prošnje in zahteve zaposlenih, naj jim nadzorni svet ne nagaja, če jim že pomagati noče, ne more ali ne zna. Predsednik NS Komunale Alojz Kastelic je bil na tej seji s članico NS Justino Pančur, na kateri so dokaj gladko sprejeli odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini ter pravilnik o tarifnem sistemu in sklep o tarifnih postavkah ravnanja s komunalnimi odpadki. Kastelic pa ni dobi! besede, ko so razpravljali o povišanju cen komunalnih storitev, saj so po besedah župana Cirila Pungartnika stališča Metelkovega odbora za prostor, komunalno in prometno infrastrukturo podobna tistim, ki jih je sprejel nadzorni svet Komunale. Čeprav je imela seja dnevni red, sestavljen iz toliko zahtevnih točk, da so se že na začetku odtočili za še eno sejo, je škoda, ker ni dobil besede tudi Kastelic. Tako bi lahko zvedeli tudi, kolikšna je stopnja samokritičnosti za razmere v Komunali in kako bi komentiral pojasnila Komunale k ugotovitvam in sklepom nadzornega sveta z izredne seje 14. marca letos. Vodstvo Komunale je namreč opozorilo občino, da sklepi z omenjene seje NS niso veljavni (čeravno predsednik Kastelic ugotavlja, da so bili sprejeti soglasno), ker so bili na seji prisotni le trije člani (Kastelic, Pavlin, Pančur), po statutu Komunale oz. zakonu o gospodarskih družbah pa lahko NS polnopravno obravnava in sprejema zaključke, če je na seji prisotna več kot ena polovica članov sveta. Očitno je, ob poskusu “odstrela ” sedanjega direktorja Pavla Jarca obupala nad mentaliteto znamenitega tria članica, ki naj bi spadala v krog (ria in bi jo zaradi izobrazbe (je namreč ekonomistka) potrebovali kot Sahara vodo. Člana NS iz vrst delavcev Komunale pa sta že tudi dvignila roke od NS zaradi vsakokratnega že folklornega preglasovanja. Trio ponavlja kot enega najtehtnejših dokazov za nesmotrno poslovanje Komunale predvsem previsoke stroške uprave. O tem in še o čem bi lahko po enem letu od znane novinarske konference Franca Hribarja (SDS) in Marjana Pavlina (takrat SKD), na kateri sta sprožila plaz obtožb proti “štiriperesni deteljici" vodilnih Komunale, bi lahko spregovorili na okrogli mizi, kjer bi se soočili vsi prizadeti akterji... Morda bi bil to pomembnejši prispevek pri medsebojnem (sporazumevanju sprtih strani. PAVEL PERC Mama je umrla dvakrat TREBNJE -Vtorek, 24. aprila, ob 20. uri se bodo v trebanjskem kulturnem domu predstavili gledališčniki iz Prečne z delom Vinka Modern-dorferja Mama je umrla dvakrat in v režiji Franca Pluta, lanskega dobitnika zlate Linhartove značke za režijo. V četrtek, 19. aprila, ob 14. uri bo v Kulturnem domu Trebnje na sporedu film za otroke, Mišji lov. 8. Pesem nas druži VELIKI GABER - KUD dr. Petra Držaja vabi na 8. prireditev Pesem nas druži. V soboto, 21. aprila, ob 20. uri bodo na kulturnem večeru nastopili KUD Ragle, dramska skupina OŠ Veliki Gaber, OPZ OŠ V. Gaber, Cerkveni MoPZ in MPZ V. Gaber, folklorna skupina OŠ V. Gaber in MAja Gliha. Gost večera, ki ga bo povezoval Silvester Polak, bo Marjan Zgonc. Zatem bodo odprli razstavo domačih dobrot AKŽ V. Gaber in likovno razstavo učencev OŠ V. Gaber. V nedeljo, 22. aprila se bo ob 1L uri začel 4. Markov sejem, nastopili pa bodo Stiska godba, Trebanjske mažorete, konjenica in konjske vprege in mladi glasbeni talenti. Na koncu bodo kmečke igre. Oba dneva bodo za jedačo in pijačo skrbeli gasilci, za ples pa ansambel Krjavelj. O Komunali nalijmo čistega vina! Trebanjski občinski svetniki vsaj začasno zakopali bojne sekire zaradi Komunale - Svet sprejel 10-odstotno povišanje cen komunalnih storitev - Precejšnja mera nezaupanja TREBNJE - Župan Ciril Pungartnik je na 18. seji trebanjskega občinskega sveta dejal, da bo dal na glasovanje predlog Metelkovega odbora o povišanju cen komunalnih storitev, ker ve, da predlog Komunale ne bi bil sprejet, čeprav je strokovno podprt z analizo in ni razlogov, da tej ne bi verjeli, še zlasti njej v prid govorijo tudi primerjave cen komunalnih storitev v dolenjskih občinah. Ta politika zavestno vodi v izgubo Komunale, ki jo bo moral pokriti ta občinski svet, je poudaril župan in še (samo)kritično dodal, daje gre očitno za precejšnjo mero nezaupanja, “ki sem ga povzročil tudi jaz in svetniki. To je prišlo že do takšne mere, da nihče noče verjeti drugemu!” Če občinskr-svet (mimogrede naj spomnimo, da imajo pomladni svetniki v njem večino) ne verjame Komunali in županu, da podjetje posluje racionalno, mu je treba to dokazati. Pungartnik je predlagal, naj bi angažirali oddelek za komunalno infrastrukturo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), da bi jim kvalificirano “natočil čistega vina”. Svetnik (LDS) in direktor Komunale Pavel Jarc je povedal, da s svojimi sodelavci (na svetuje analizo cen komunalnih storitev, po kateri samo voda mesečno prinaša že 1,8 milijona izgube, komentirala računovodkinja Slavka Verbič) že več let seznanja in opozarja pristojne organe, da takšno neupravičeno zadrževanje cen ne pelje podjetje nikamor drugam kot v izgubo. Stroški vzdrževanja 1174 km sekundarnega vodovodnega omrežja in dodajanja ogljikovega dioksida pretrdi vodi pa so vse KRUH - Jožica Kozmus s Pečja (na levi) je za svoje dobrote dobita že več priznanj na Ptuju, med drugim tudi dve zlati plaketi, nazadnje lani za pšenični kruh z zelišči. Prijateljica Olga Vene, kuharica v sevniški Lisci pa se je že tudi izkazala s številnimi umetelno okrašenimi in okusnimi kruhi. Jožica in Olga sta v krušni peči pri Kozmusovih spekla pred veliko nočjo toliko kruhov in potic, zvečine za sorodnike in prijatelje, Jožica pa ob sobotah svoje dobrote tudi prodaja na sevniški tržnici. (Foto: P. P.) Občini grozi izvršba zaradi Clanna Velika verjetnost, da Zavod za blagovne rezerve vloži izvršbo zapadlih obveznosti zaradi neplačevanja najemnine za prostore za Clann - Resna grožnja sevniškemu občinskemu proračunu NEZAUPANJE - Župan Ciril Pungartnik nemočno dviguje roke v občinskem svetu, ker premalo upošteva njegovo “dirigentsko"vlogo. V ozadju direktor občinske uprave Janez Slak. (Foto: P. P.) večji. Alojz Metelko je dejal, da se popolnoma strinja z županom, da je treba presekati stvari. Predlagal je, naj se nadzorni svet Komunale še enkrat sestane z upravo podjetja, ali pa bo potrebno poiskati zunanjo arbitražo. Metelko je opozoril, da je N S Komunale predstavil druge podatke, o tem, da se amortizacija “obeša”, da pa je nevarnost, da se bo vodovodni sistem sesul, ker je voda iz Radanje vasi zelo trda. Svetnik Franc Bartolj (Neodvisna gospodarska lista) je bil proti najemanju zunanjih arbitrov, kijih “bomo samo mastno plačali”. Po njegovem je prva naloga NS, da zahteva od direktorja, da je rezultat poslovanja pozitiven. Brane Veselič ((LDS)je menil, daje NS Komunale “zelo nestrokoven. Ali ne pozna kalkulacije? Za to izgubo v Komunali bo NS tudi moral odgovarjati!” Jože Rebolj (DeSUS) je pohvalil Komunalo, daje tri Ustanovni zbor veteranov SEVNICA - Predsednik sevni-škega območnega odbora veteranov vojne za Slovenijo Jani Košir vabi drevi, 19. aprila, ob 19. uri v kulturno dvorano sevniškega gasilskega doma na ustanovni zbor območnega Združenja veteranov vojne za Slovenije Sevnica. Ilustracija -bližnjica h knjigi ŠENTRUPERT - Na osnovni šoli dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu bodo v petek, 20. aprila, ob 16. uri Maruša Avguštin, dr. Milček Komelj in Jože Zupan predstavili delo Ilustracija - bližnjica h knjigi o galeriji izvirnih ilustracij mladinskih del na tej šoli. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci domače šole in trebanjske glasbene šole. . leta dobro gospodarila z istimi cenami in da bi jih morali postopoma, a ne pretirano povečevati. Janez Kovačič (DeSUS) je predlagal, da bi za 100 odstotkov dvignili le ceno čiščenje odplak, za investicije pa naj bo denar iz proračuna. Jože Smolič (SLS+SKD) je menil, da se povišanje cen komunalnih storitev lanskega decembra za 20 odstotkov še ni odrazilo v rezultatih poslovanja. Ludvik Jerman (SLS+SKD) se je zavzel za zmanjševanje razmerja cen med gospodarstvom in gospodinjstvi. Iztok Rep (N.Si) je zavrgel kot nenačelno kritiko, daje za izgubo kriv NS Komunale. Svet je sprejel 10-odstotno povišanje cen za pitno vodo ter za odvajanje in za čiščenje komunalnih in padavinskih voda. Soglašal je tudi s predlogom župana, da on, Komunala in njen nadzorni svet predlagajo strokovnjaka, ki bodo povedali svoje o poslovanju Komunale. p Gradnja šole na Blanci še letos SEVNICA, LJUBLJANA - V sevniškem občinskem proračunu za leto 2001 je predvidena postavka za sofinanciranje izgradnje osnovne šole Blanca, ki je vezana na predvidena sredstva iz državnega proračuna. Občino Sevnica je zato neprijetno presenetil dopis ministrstva, iz katerega je bilo'razvidno, da zaradi izpada sredstev osnovna šola Blanca ni vključena v predvidene investicije. Na dopis seje občina takoj odzvala in na delovnem sestanku pri državnem sekretarju Hermanu Tomažiču in Miri Koren iz sektorja za investicije pri ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, ki so se ga udeležili podžupan Andrej Štricelj, vodja oddelka za družbene dejavnosti Jože Maurer in ravnateljica OŠ Blanca Ana Mešiček, je prevladalo mnenje, da OŠ Blanca izpolnjuje vse pogoje za odobritev investicije, še zlasti, ker je Občina Sevnica v sodelovanju z OŠ Blanca pravočasno in v skladu z zakonom izvedla vse potrebne postopke. Med drugim je pridobila tudi gradbeno dovoljenje. Državni sekretar Tomažič je zagotovil, da bo OŠ Blanca v letu 2001 zagotovo v planu investicij, če bo ob sprejemu proračuna za leto 2001 sprejet amandma, ki ministrstvu za šolstvo zagotavlja dodatna sredstva. Ob vztrajanju podžupana Štriclja, da izgradnja OŠ Blanca ne more biti odvisna samo od sprejetja amandmaja, je državni sekretar zagotovil, da bodo v takšnem primeru sredstva za investicijo v letu 2001 za OŠ Blanca zagotovili po posebnem postopku. Tomažič je tudi obljubil, da se bo osebno oglasil v Sevnici oz. na Blanci, da bi se na terenu seznanil z razmerami. Po tem obisku v Ljubljani je poslanec Branko Kelemina na več naslovov poslal pismo, v katerem sprašuje, ali so bili izvedeni vsi postopki, da bi do gradnje šole na Blanci zanesljivo prišlo še letos. Z občine so ga seznanili s podrobnostmi dosedanjih postopkov. P. P. SEVNICA - Direktor sevniške občinske uprave dr. vet. med. Zvone Košmerl nam je sporočil, da je na občino prišla informacija, da obstaja velika verjetnost, da bo Zavod za blagovne rezerve vložil izvršbo zapadlih obveznosti zaradi neplačevanja najemnine za prostore za firmo Clann. Izvršba bi resno ogrozila izvrševanje letošnjega proračuna, saj znaša glavnica 38 milijonov tolarjev in pripadajoče obresti še preko 100 milijonov. Občina je v vseh letih poskušala doseči dogovor o rešitvi tega problema, kije nastal v letu 1992, vendar posluha kljub prizadevanjem župana, podžupana, poslanca in drugih, žal, ni bilo. Župan Kristijan Janc je s problematiko seznanil še državnega sekretarja dr. Eda Pirkmajerja, sestal pa seje tudi z vodilnimi predstavniki vladne stranke SLS+SKD Slovenske ljudske stranke in jih ponovno prosil za pomoč. Na občini še vedno upajo, da bo o plačilu dolga možno doseči kompromis. Bolj spodbudna novica pa je prispela z Ministrstva za okolje in prostor. To je Občino Sevnica obvestilo, daje v skladišču Zavoda za blagovne rezerve na Blanci uvedlo dodatne preventivne ukrepe. Gre za 24-urno dežurstvo pri nadziranju skladišč na Blanci ter kontrolno merjenje temperature 2712 ton kostne moke, ki je shranjena v skladišču. Podjetje Inspect nadzira skladiščne prostore, deratizacijske vabe za glodalce pa so doslej še nedotaknjene. Javni razpis za izbor izvajalca za odstranjevanje moke ni uspel in bo ponovljen, o vseh aktivnostih pa bo ministrstvo občino sproti obveščalo. Iz občinskih logov pa prihaja tudi novica, da je župan Kristijan Janc z direktorjem Radia Brežice Petrom Špilerjem pri notarju podpisal družbeniško pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Radio Sevnica, d.o.o. Druž- beniki so poleg Radia Brežice še Radio Morje, Tehniška založba Slovenije in Občina Sevnica. Pogodba vsebuje vse sklepe občinskega sveta, izpolnjene pa so bile tudi finančne obveze. S tem je lastninsko preoblikovanje končano, potreben je samo še vpis v register na pristojnem sodišču, z zadovoljstvom ugotavljajo občinski možje. P. P. “Harlekinov padec” SEVNICA - Zveza kulturnih društev in Občinska knjižnica Sevnica vabita na predstavitev knjige Harlekinov padec, literarni prvenec Jute Vennoni, ki bo drevi, 19. aprila, ob 19. uri v sevniški knjižnici. Mlada pisateljica Juta Vennoni (Tanja Mencin) je naša rojakinja iz Krmelja. Harlekinov padec je zanimivo duhovno čtivo, ki v slovensko literaturo vnaša poseben stil in vsebino. Srečanje z avtorico bodo popestrili učenci sevniške glasbene šole. OHRANJANJE IZROČILA - Blanška osnovna šola, aktiv kmečkih žena in kulturno društvo so ob velikonočnih praznikih v kulturnem domu predstavili zanimivo zgodovinsko raziskovalno nalogo in razstavo hrane, posod in nekaterih domačih izdelkov in pripomočkov, v katerih se odraža odnos do dediščine, ljudskega blaga in izročila. Na velikonočni ponedeljek so blanški gasilci pripravili še prvi pohod po bližnji okolici. Udeležilo se ga je okrog 50 krajanov in gostov, pozdravila sta jih sevniški župan Kristijan Janc in predsednica PGD Štefka Vidrih z željo, da bi postal tradicionalen. Pohodnike so povsod lepo sprejeli. (Foto: P. P.) MM J iJ 'Š> j i-i o 3 čj ij MM Podobno slaba, kot je cesta na Šedmu, je še marsikatera vozna površina v krajevni skupnosti Senovo in občini Krško, kamor spada Sedem. Predstavniki javnih ustanov in financ lokalne cestne razmere samo različno razlagajo, vendar bi bilo potrebno razmere tudi spremeniti. Kako uspešna je lahko pri takem spreminjanju krajevna skupnost Senovo? Marjan Šebjan, tajnik KS Senovo: “Krajevna skupnost glede na prvotno sprejeti krški občinski program, pričakuje, da bo v letu 2002 v občinskem proračunu na voljo denar za preplastitev poškodovanih krajevnih cest v KS Senovo. Za letos takega denarja ne pričakujemo, ker v krškem občinskem proračunu ni predvidenih sredstev za tako obnovo cest.” M. L. Tihožitja Tuga Lebiča BREŽICE - V galeriji. Dolenjske banke v Brežicah sta Posavski muzej Brežice in Dolenjska banka včeraj odprla slikarsko razstavo tihožitij Tuga Lebiča. V kulturnem programu so nastopili gojenci Glasbene šole Brežice. Razstavo si bodo obiskovalci lahko ogledali do 13. maja. Čistilna akcija DOBRAVA PRI KOSTANJEVICI NA KRKI - V soboto ob 9. uri se bo pri tukajšnjem gradu začela čistilna akcija, ki jo organizatorji pripravljajo ob dnevu Zemlje. Zbrane odpadke bosta odpeljali podjetji Kostak in Surovina iz krškega v sodelovanju z občino Krško in gradom Dobrava. Vidom Krško Globtourjev partner Turistična dejavnost KRŠKO - Podjetje Vidom Krško in turistična agencija Globtour iz Ljubljane sta na Sremiču pred časom podpisala pogodbo o poslovnem sodelovanju. Na ta način želijo približati kupcem v Posavju ponudbo Globtourja in drugih agencij. Največja novost v ponudbi je prodaja letalskih vozovnic, kot pravi Darinka Volčanšek, vodja turizma v družbi Vidom. Družba Vidom je lani dobila novega lastnika, vendar je njen sedež v Krškem tako kot v preteklosti. Vidom ima lastne počitniške zmogljivosti v Počitniški skupnosti Krško v Nerezinah, apartmaje na Kopah in rekreacijski prostor v Karlčah pri Kostanjevici na Krki. M. L. Na cesti zmanjkuje asfalta Po sledeh lokalnega sporočila - Asfaltni kup pri senovškem pokopališču hode v oči, ker je med Senovim in Šedmom na vozišču že veliko udarnih jam - Mogoče obnova prihodnje leto PREDSTAVIJO SE OB PRAZNIKU - Članice ročnodelske sekcije pokažejo ustvarjalne dosežke tudi drugim. Sekcija ob cvetni nedelji pripravi razstavo v Dolenji vasi, kakršna je bila letos že tretjič. Z razstavo dajo poudarek velikonočnemu okrasju doma. Marija Molan (tretja z leve na fotografiji z letošnje razstave) poudarja, da krajevna skupnost Dolenja vas podpira delovanje sekcije. (Foto: M. L.) “Druga drugo učimo“ Sekcija za ročna dela - Privablja tudi ljudi od drugod KAPELE - “Že za vsakega posameznega človeka veliko pomeni 70 let starosti,” je pred dobrim desetletjem v čestitki ob 70-letnici moškega pevskega zbora Kapele zapisal takratni predsednik Slovenskega okteta gospod Bogdan Pogačnik. Če doseže tako in še večjo starost skupina posameznikov, kot je pevski zbor, je to svojevrsten podvig. Moški pevski zbor Kapele je nedavno praznoval svojo 80-letnico. “Pevci vemo, da čas, ki ga preživimo s pesmijo na ustih, neznansko hitro mine. Tako je najbrž mineval vsem generacijam pevcev v teh 80 letih. Dokaz, da je res tako, je tudi ta, da je leto 2000 minilo, še preden smo uspeli proslaviti naš častitljivi jubilej.” Tako o praznovanju 1920. leta ustanovljenega kapelskega pevskega zbora pravi Vlado Hotko, predsednik Kulturnega društva Kapele. Če je zbor nekoliko odložil slavje ob obletnici, je oboževalce in poslušalce presenetil s kaseto s 16 pesmimi. Za presenečenje bi težko šteli dejstvo, da je omenjeni visoki jubilej dosegel pevski zbor v Kape- lah, kajti v tem kraju je organizirana ljubiteljska kultura in organizirano družbeno delovanje na več poljih pognalo do danes globoke korenine. Zgovoren komentar na to temo, ki je zelo dobro izpovedal lokalno navdušenje za ljubiteljsko kulturo, je prispeval moški zbor Kapele z zloženko ob svoji 80-let-nici. Vanjo je med drugim zanosno zapisal: "Veličastno je bilo avgusta 2000 zapeti na 'placu’ v Kapelah dve skupni pesmi s Pihalnim orkestrom Kapele ob njihovem visokem jubileju, 150-letnici obstoja in delovanja.” Tu mimogrede torej izvemo za še en častitljivo star sestav, širokemu občinstvu dobro znani kapelski pihalni orkester. Pevci kapelskega moškega pevskega zbora se dobijo na vajah in nastopih vsake 4 dni. Vendar so skupaj še pogosteje, in to naključno, poslovno in še drugače. “To je dokaz, da beseda društvo pomeni veliko druženja," pravijo člani zbora, ki skupaj tudi brcajo žogo, hodijo v planine in celo gradijo hiše. • Organizirano so začeli v Kapelah peti leta 1920, ko je študent teologije Anton Radanovič iz Slogon-skega (Ambrožev Tonček) ustanovil moški pevski zbor in ga učil narodne in umetne pesmi ter pozneje ustanovil še mešani, dekliški in mladinski pevski zbor. Današnji moški pevski zbor Kapele vodi Miha Haler. “Kamorkoli nas vodijo poti, je pesem vselej naša spremljevalka,” pravijo. M. L. PRVA ZLATA SABIJA V ZAGREB - V Kleti penin Istenič na Bizeljskem so 12. aprila podelili prvo zlato sabljo. Prejelo jo je podjetje Roto-promet iz Zagreba. Mag. Janez Istenič (na sliki v sredini) in Miha Istenič (desno) sta nagrado izročila Juraju Mihaljeviču, direktorju in solastniku zagrebške firme. (Foto: M. L.) Na vseh poteh je z njimi pesem Moški pevski zbor Kapele praznoval 80-letnico - Leto 2000 pobegnilo, zato pa so se pevci oddolžili občudovalcem s prvo kaseto - Kapele so za to pravi kraj DOLENJA VAS - “Delamo predvsem stvari za olepšanje doma. Lotimo se vsega, od slikanja na steklo do vezenja, poskušamo tudi nekatere novejše tehnike, tudi lončariti smo poskušale. Nič se še nismo odločile: to bomo delale. Poskušamo kar največ. Vsaka nekaj zna in druga drugo učimo." Tako pravi Marija Molan, vodja sekcije za ročna dela pri Društvu MePZ Žarek v Dolenji vasi o delu te interesne skupine. Po njenih besedah je zanimanje za vstop v sekcijo in za delovanje v njej med ženskami precejšnje. Toda bojijo se, da bo zmanjkalo prostora za delovanje, če se bo skupina še povečala. Zaradi takih pričakovanj sekcija ne zapira vrat novim članicam, nasprotno, veselijo se še novih. “Moja tiha želja je, da bi se nam pridružile mlajše," pravi Molanova. Želi tudi, da bi gasilski dom v Dolenji vasi uredili tako, da bi sekcija lahko delovala kar najbolj. Žarkova sekcija iz Dolenje vasi vabi tudi ljudi od drugod in sodeluje z društvi iz drugih krajev. Tako so članice z gostjo iz Bele krajine pred časom v delavnici spoznavale izdelavo belokranjskih pisanic. Zagnano delo sekcije je že podprl tudi krški območni sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti. M. L. Pohod po artiški pešpoti ARTIČE - Turistično društvo Artiče bo organiziralo v nedeljo pohod po artiški sadjarski pešpoti. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pred Banovo domačijo v Artičah, v nadaljevanju poti bodo obiskali preko 20 sadjarskih kmetij. Za omenjeno pot po besedah organizatorjev pohodniki potrebujejo 3 do 4 ure. Artiška sadjarska pešpot se konča pred Banovo domačijo, kjer bodo pekli cvrtje, saj gre za Jurjevo nedeljo. MOŠKI PEVSKI ZBOR KAPELE - Zbor dela pod geslom “Pesem ne pozna meja". Zato je doslej že sodeloval na številnih pevskih prireditvah in ob različnih dogodkih v Kapelah. Obiskuje podobne kulturniške skupine v drugih krajih in jih vabi k sebi v goste. Tudi nedavni jubilejni koncert ob 80-letnici, s katerega je posnetek, so pripravili z gosti, tokrat z zboroma Mežiški knapje iz Mežice in Kralj Matjaž iz Libuč pri Pliberku ter domačim pihalnim orkestrom. (Foto: M. L.) SEDEM - Šedemljani so nezadovoljni, da je na parkirišču senovškega pokopališča nekdo, stresel okrog dva kubična metra asfalta, ki zdaj tam leži nekoristno. Asfalta pa je vse manj na cesti Senovo-Šedem, posebno v zgornjem delu je cesta izredno slaba. Jame na cesti so take, da je domačine strah, da jim bodo odtrgale kolesa z avtomobilov. Tako so nedavno sporočili v pismu s Sedma. Sled pisma nas je privedla res do asfaltnega kupa. Če bi tisti, ki ga je stresel pri senovškem pokopališču, zavil z glavne ceste raje na drugo stran v hrib, bi bil že na šedemski cesti in bi asfalt lahko natresal v šedemske cestne jame. Asfalt je na omenjeni sporni kup stresel zasebnik, kot so prepričani domačini, kajti cestno podjetje je asfalt dozdaj včasih že skrbno stresalo v cestne jame na Šedmu. Cesta Senovo-Šedem skozi vas Šedem je zelo nazoren dokaz, je vozne površine v senovškem hribovju nemogoče ohraniti v voznem stanju z nasipavanjem peska in gramoza. Na omenjeni cesti so namreč jame uradni vzdrževalci pred meseci namreč zadelali s peskom. O tem materialu v jamah in razpokah minulo soboto ni bilo več ne duha ne sluha, ker so ga izpraskali avtomobili in deževnica. Take krajevne cestne razmere so domačinom tudi narekovale napisati omenjeno pismo. KAPELICA POLEPŠANA - Kapelica na Gmajni (pri Raki) je samo ena od mnogih v deželi, vendar ena tistih, ki so nedavni praznik pričakale polepšane z novim ometom in prebarvanim pročeljem. Obnovila jo je domačija Šiško, ker stoji na njenem. Kapelico so obnovili že tudi pred leti, takrat skupaj s krajani. (Foto: M. L.) Zlata sablja za dobro poslovnost Po francoski tradiciji STARA VAS NA BIZELJSKEM - V konec 18. stoletja v tedanjo Francijo sega tradicija odpiranja penečega vina s sabljo. Sablja je sicer imela v Franciji velik ugled, saj je bilo nekaj časa najvišje francosko priznanje častna sablja, ki so jo podeljevali za izreden pogum in največje vojaške dosežke. Prav zaradi takega ugleda je odpiranje omenjenega vina s sabljo veljalo med poznavalci za umetnost. Ta umetnost je postala obred, ki je še danes nepogrešljiv pri proslavi najpomembnejših dogodkov. Z mislijo na tako izjemnost podjetje Barbara internatio-nal in Klet penin Istenič podelila priznanje zlata sablja. “Zlata sablja je nagrada, ki jo podeljujemo tistemu kupcu, ki je v preteklem letu pokazal največji napor in napredek v prizadevanjih za dvig kulture pitja penin in za dobro ime naše hiše.” Tako je o nagradi povedal Miha Istenič, direktor Barbara International. M. L. Brežiška akademija gimnazijcev BREŽICE - Gimnazija Brežice bo v torek, 24. aprila, ob 20. uri v Prosvetnem domu Brežice izvedla prireditev z naslovom Brežiška akademija gimna-zijcev. Gimnazijci se bodo predstavili z besedo, petjem, igro in plesom; gre za prerez skozi celotno delo omenjen šole. Za geslo nastopa so si izbrali verze Svetlane Makarovič “Danes sem lahko regratov cvet ali pisana enodnevnica; to je moj, moj dan.” Vstop na prireditev bo brezplačen, prostovoljne prispevke obiskovalcev bo gimnazija namenila za nakup knjig za šolsko knjižnico. Pesem Posavja 2001 POSAVJE - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti območne izpostave Krško, Sevnica in Brežice pripravlja ob koncu tedna Pesem Posavja 2001. Jutri ob 19. uri bodo zbori nastopili v Leskovcu pri Krškem v avli osnovne šole, v soboto ob 19. uri bo pesem napolnila Lutrovsko klet v Sevnici, v nedeljo ob 18. uri pa bo prireditev v Brežicah v cerkvi sv. Roka. Tekmovanje mladih čebelarjev Posavja PIŠECE - Jutri bo v Pišecah tekmovanje mladih čebelarjev Posavja. Dogodek bodo začeli ob 14.30 v dvorani pri šoli s kulturnim programom, ob 15. uri bodo tekmovalci reševali teste. Ob 18. uri bodo podelili priznanja. Tekmovanje organizirata OŠ Maksa Ple-teršnika iz Pišec in občinska čebelarska zveza Brežice. Praznovanje dneva Zemlje PODSREDA - Kozjanski park organizira letos že četrtič praznovanje mednarodnega dneva Zemlje. Tako bo jutri ob 9. uri v Kul-turno-informacijskem središču Kozjanskega regijskega parka v Podsredi priredil predavanje Hele-fie Matoz. Po predavanju bodo podelili nagrade zmagovalcem osnovnošolskega likovnega natečaja, nato bodo odprli pešpot od Trebč do izvira Trebče. Krške novice DRAGI MOJI! ČAKAM VAS. VAŠ JAŠEK! - Jaški, posebno če so betonski, so izum sodobnega časa. Krško ima več takih jaškov, zato je mesto sodobnega časa. Čeprav je že doseglo tako ugledno mesto v zgodovinskem razvoju, bi lahko svoje jaške pokrivalo s pokrovi. V mestu je namreč vsaj en jašek z razbitim pokrivalom. Vidite ga lahko štiriindvajset ur dnevno ob pločniku blizu železniške postaje, kjer čaka svojo prvo žrtev. Najbolj bi se razveselil kake dolge damske noge v salonarjih. Sprejel bi tudi moško nogo in celo kakega drobcenega dojenčka. UGLEDNO - "Včasih je bila krška občina po gospodarski moči med prvimi v Sloveniji. Danes pa je na dnu z zelo veliko brezposelnostjo. A vendar občinski veljaki razmišljajo o nabavi dveh dragih, predragih občinskih avtomobilov. Menda jim gre za ugled. Toda ugled si človek vendar ustvari z delovnimi uspehi in ne z dragim avtom, mar ne? Če pa kdo misli, da si bo ugled ustvaril z dragim avtom, naj si ga kar kupi, ampak za svoj denar! Pri tem lahko pomisli, če pač hoče, tudi na tisto, da .človek toliko velja, kar plača*.“ - Tako je kratko pismo iz Krškega. Mu je potrebno še kaj dodati? POLIHISTOR, POLIVINIL - Janez Vajkard Valvasor v Krškem, tak, kot je v mestu | danes, gleda nekam dol in malo postrani. Če boste natančni, boste odkrili, kaj ga tako zelo zanima. Slavni polihistor gleda polivinil, s katerim je zadelana okenska luknja njegove hiše. Krški taborniki se predstavijo KRŠKO - Taborniki na 22. april vsako leto prižgo eno svečko več. Letos bo zagorela petdeseta, saj je bila ravno na ta dan pred petdesetimi leti ustanovljena Zveza tabornikov Slovenije (ZTS). Istočasno, ko je dan Zemlje, je tudi dan tabornikov in ob i tem slovenski taborniki pripravijo različne akcije, s katerimi se j predstavijo javnosti. Taborniki rodu Sivi dim iz Krškega bodo pripravili propagandni tabor, ki bo v soboto na športno-rekre-aciiskem prostoru v Krškem ob pomožnem nogometnem igrišču Stadiona Matije Gubca v Krškem. Taborniki bodo ob 11. uri ob himni dvignili zastavo, temu bodo sledile različne taborniške delavnice, ob 20. uri pa se bo začel taborniški večer. Novo v Brežicah ŽVEČILNI GUMI - Na ene od slovenskih žametnih zelenih hlač se je v Termah Čatež na klopi v kopališču prijel žvečilni gumi, ki ga je pred tem izpustil najbrž iz ust verjetno kak dvo-nožec, strasten prežvekovalec. Lastnik hlač se nekdanjemu lastniku žvečilnega gumija iskreno zahvaljuje za razmeroma trajno I darilo in mu čestita, da se ima toliko pod kontrolo, da mu iz ust na klop nista padla dva žvečilna gumija. i NE RAZUM1JEM - Na Bizeljskem je kar nekaj mostov na reki Sotli, ki so po osamosvojitvi Slovenije zaprti in jih na hrvaški strani straži stalna hrvaška policijska posadka. Na takem mejnem mostu pri Stari vasi na Bizeljskem se je prejšnji četrtek slovenski novinar mislil pogo- i varjati s hrvaškim policistom, ki je stražil mejo. Policist je imel dve glavni značilnosti: ni se znal nasmejati in po vsem, kar mu je povedal novinar, je rekel: “Ne razumijem vas.” So pa že bolj svetovljanski hrvaški “usnjeni jopiči" (tajni policisti) sredi Zagreba. Ti razumejo slovensko še posebno takrat, kadar bi radi kupili od Slovenca nemške marke. IZGINOTJA-Pred časom na brežiški razstavi o drogah so njeni avtorji povedali, da je na njihovih dosedanjih takih razstavah po Sloveniji že izginil kakšen razstavljeni predmet. Tako je nekoč nekdo izmaknil iz vitrine alkotest. Mogoče zato, da je potem še pravi čas nehal piti alkohol. Kako so se ob razstavi v Brežicah obnesli lokalni zmikavti, še ni podatkov. Lahko da avtorji razstave po vrnitvi iz Brežic še niso prešteli svoje robe. Javna dela v sadovnjakih V Črnomlju podprli Projekt oživitve travniških sadovnjakov in sadnih vrtov - Preko javnih del za sadno drevje skrbelo 6 delavcev Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Predpraznični petek je na novomeško tržnico privabil številne kupce in branjevke, ki so ponujale: česen po 500 do 600 tolarjev kilogram, čebulo po 200 in rdečo čebulo po 150 do 250, fižol v zrnju po 500 do 1000, koren in kolerabo po 200, krompir po 100, kifeljčar po 200, solato po 300, liter čebulčka po 400, merico regrata, motovilca in špinače po 300, šopek rdeče redkvice po 300 in korenino hrena po 100 do 300 tolarjev. Šopek peteršilja je stal 100 tolarjev, mlade čebule 200, kilogram orehovih jedrc 1000 do 1200, oluščenih lešnikov 1200, ajdove moke 450, suhih sliv 700 do 800, suhih fig 800, suhih marelic in hrušk 1000, suhih jabolk 800 do 1000, rozin 500, jabolk 70 do 140 in hrušk 150, zavitek rezancev in mlincev 300 ter domačega čaja 200, liter in pol sadjevca 1200 in domačega kisa 200, liter borovničevca 1200, kilogram medu 900 do 1100, steklenička propolisa 300, sadika zgodnjega paradižnika ter zgodnjega zelja in solate 25 tolarjev, suhi šopek 100, dobijo pa se tudi različna semena. sejmišča BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 114 do 3 mesece starih prašičev, 20, starih 3 do 5 mesecev, in 10, težkih 100 kg. Prve so prodajali po 450 do 480 tolarjev kilogram, kar je 12.000 do 15.000 tolarjev za žival, druge po 360 do 410, kar pomeni 18.000 do 26.000, in tretje po 320 do 360, kar znaša 32.000 do 39.000 tolarjev za žival. Sindikat kmetov NOVO MESTO - Novomeška podružnica Sindikata kmetov Slovenije vabi to nedeljo, 22. aprila,jjb 9.uri na redni občni zbor, ki bo naTcmetijski šoli Grm pod Trško goro. Lončena podpora ZBORE - Člane Strojnega krožka Krka je na nedavnem občnem zboru pozdravila tudi novomeška podžupanja Martina Vrhovnik, kije ob tej priložnosti ne le pohvalila dobro delo in koristnost takega združenja, ampak je pokazala tudi veliko razumevanja za kmečko sindikalno politiko. Obljubila je sodelovanje in pomoč tudi v bodoče, dosedanjemu predsedniku krožka Marjanu Gorencu, ki se sedaj kali v sindikalnih bojih, pa je podarila lončenega šentjernejskega petelina, da bo lahko kikirikal takrat, ko bo potrebno. In če mu ne bo šlo dovolj glasno, bo lahko še zapiskal. K darilu je namreč pridala še lončeno piščalko! O čem piše Sad? KRŠKO - V 3. številki letošnje revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo Sad urednik Peter Jankovič razmišlja o trženju, mag. Gabrijel Seljak pa obširno piše o varstvu koščičarjev, pri čemer posebno pozornost namenja breskvam pa tudi češnjam in višnjam. Andreja Brence piše o notranji kakovosti jagod, mag. Konrad Beber o uporabi herbicidov v trajnih nasadih, inž. Jurij Mamilovič pa o aktualnih dogodkih v nasadih. ZBURE - Strojni krožek deluje na območju osrednje Dolenjske, saj pokriva polovico novomeške, pa škocjansko in šentjernejsko ter delno posega celo v krško in sevni-ško občino. Ima svoj cenik in na njegovi podlagi nudi pomoč pri oranju, gozdnih in drugih fizičnih delih, pripravi polja za setev, ČRNOMELJ - Črnomaljska občina je v preteklem letu s 150 tisočaki podprla Projekt oživitve travniških sadovnjakov in sadnih vrtov v Sloveniji, katerega nosilec je Kmetijski zavod Ljubljana, Oddelek za kmetijsko svetovanje Novo mesto. Prav ta projekt je spodbudil lastnike travniških sadovnjakov v občini, da so se začeli zanimati za strokovno oskrbo včasih že precej zanemarjenih dreves. To pa pomeni, da bi potrebovali tudi usposobljene ljudi, ki pa bi jih - in s tem so se v Črnomlju strinjali - usposobili preko javnih del. V črnomaljski občini bodo tako letos zaposlili šest brezposelnih, medtem ko bo bil usklajevalec del zaposlen četrtino delovnega časa. Občina bo za sofinanciranje plač za delavce, ki bodo skrbeli za sadovnjake in za koordinatorja ter za sofinanciranje nakupa opreme odštela dobrih 1,3 milijona tolarjev. Projekt, ki ga na državni ravni vodi specialistični svetovalec za sadjarstvo univ. dipl. inž. agronomije Jani Gačnik, bo potekal v črnomaljski občini predvsem v naravovarstvenih območjih, kot sta krajinska parka Kolpa in Lahinja ter na območjih s težjimi pridelovalnimi pogoji. Terenski delavci naj bi obrezali čimveč sadnih dreves ter s pravilnim rezom uravnovesili rodnost, izobraževali ljudi o pravilni, predvsem ekološki pridelavi sadja ter o predelavi v žganje, sok, kis, suho sadje. gnojenju, setvi sami, škropljenju, spravilu krme od košnje do balira-nja, siliranju koruze, žetvi pšenice in koruze ter pri prevozih tovora. Strojni krožek šteje 108 članov, ki so lani oprayili skoraj 1.600 delovnih ur na več kot tisoč hektarih polj. Kot so povedali v poročilu na občnem zboru, sta največ dela opravila Branko Trbanc, za katerim je 241 delovnih ur, in Marko Jordan, kije opravil 190 ur. Strojni krožek je opremil aktivne člane z zaščitnimi oblekami, jim priskrbel obrazce za trošarino in drugo. Aktivno seje vključil tudi v volitve za Kmetijsko-gozdarsko zbornico, kjer je podpiral Listo Gorenc in kasneje še Kmečko listo SKZ, sodeloval pa je tudi pri oživljanju kmečkega sindikata, ki mu zdaj na državni ravni predseduje prav dosedanji predsednik strojnega krožka Marjan Gorenc. Člani krožka so se udeležili regijskega tekmovanja oračev v Slovenski vasi, pripravili so predavanje o pridelavi sladkorne pese v Šentjerneju, organizirali strokovne izlete za člane in pripravili predstavitev priprave in kurjenja lesnih sekancev na kmetiji Zalokar v Vinici pri Šmarjeti. Krožek že tretje leto izvaja javna dela v občini Šentjernej, lani pa je v sodelovanju s tamkajšnjim Turističnim društvom in kmetijo Kovačič iz Drame predstavil starodavno prodajo cvička in prevoz s konjsko vprego, ki sta jo posnela tudi Pop TV in Vaš kanal. Na občnem zboru so za novega predsednika krožka izvolili Franca Zalokarja iz Vinice in si zadali nekaj dodatnih nalog. Tudi letos bodo člane povabili na strokovni izlet, nadaljevali z opremljanjem z zaščitno obleko, solidarnostno pomagali družini Matko, ki je ostala brez očeta, ter vzpodbujali in organizirali prodajo rabljenih strojev, ki so enim že odslužili, drugim pa bi morda prav še kako prišli. Kot nam je povedal Jože Rangus iz Drame, bodo začeli zbirati tudi posamezne primerke starih strojev, ki zadnje čase kar pogosto končajo med starim železom, v strojnem krožku pa bi jih radi ohranili ter ob večjih praznikih ali tudi ob predstavitvi novih strojev razstavili. B. D. G. Letos gre predvsem za predstavitev in nabiranje izkušenj, Gačnik pa je prepričan, da se bo projekt oživitve travniških sadovnjakov v naslednjih letih širil tako po obsegu kot po vsebini., Ko bo v prihodnjem letu mogoče dobiti tudi subvencijo kmetijskega ministrstva za obrezana sadna drevesa, se bo zanimanje kmetov za tovrstna dela gotovo povečalo. S tem pa se bodo odprle tudi nove možnosti za samozaposlitev, zlasti pri oskrbi dreves, predelavi sadja, prodaji izdelkov in promociji. Zagotovo pa se bo odpiralo tudi vse več možnosti za povezovanje projekta oživitve travniških sadovnjakov, ki je okoljevarstveno naravnan, s sorodnimi programi, kot so Crpov, programi naravne in kulturne dediščine, krajinski parki, a tudi s turistično dejavnostjo. M. B.-J. Obvestila in nasveti Za poljedelce Žitnega strgača zatiramo, ko je 10 odst. izleženih ličink. Samo izjemoma zatiramo odrasle osebke. Uporabimo lahko pripravke, kot so: Decis, Fastac, Reldan 40 EC in podobno. Za sadjarje Pozeba Pozeba je prizadela večino sadnih nasadov po vsej Sloveniji. Tudi na območju Posavja, Dolenjske in Bele krajine ocenjujemo, da je pri jablanah ppzeblo od 60 do 100 odst. cvetov, odvisno od lege oz. sorte. Najslabše so odnesle sorte ajdared, jonagold, carjevič, in elstar, kjer je pozeblo od 80 do 100 odst. cvetov. Nekoliko boljša je situacija pri zlatem delišesu in glostru, kjer se ocenjuje, daje pozeba 50- do 80-odstotna. Za normalen pridelek je potrebno, da se oplodi okrog 6 odst. cvetov. Zato ponekod lahko še upamo, da bo iz 20 odst. bolj zaprtih cvetnih popkov, ki so ostali, prišlo do oploditve, kar pa bo zelo odvisno od vremena v naslednjem obdobju. Zato bi kazalo razmišljati o dovozu čebel v nasade v času, ko se bodo odpirali nepoškodovani cvetovi. Pri zaščiti nasadov bi kazalo dati večji poudarek fungicidom, ki imajo kot stranski učinek boljšo oplodnjo, npr. bajletonu, in nekaterim kompleksnim foliarnim gnojilom. Najprej pa je potrebno, da v lastnih nasadih naredimo natančno oceno poškodovanih cvetov po sortah, da se bomo laže odločali o nadaljnjih ukrepih. Potrebno je, da horizontalno prerežemo cvetove v 10-ih cvetnih šopih, v katerih je po 5 cvetovfin preštejemo nepoškodovane plodnice. Varstvo nasadov Ob deževnem času beležimo močne okužbe in izbruhe zimskih trosov jab-lanovega škrlupa. Priporočamo redno škropljenje s kontaktnimi pripravki, ki imajo tudi prednost pri nizkih temperaturah. Uporabimo pripravke, kot so: Dithane M, Captan, Delan, Dodine in pod. Samo v izjemnih primerih (pri močnem prirastku, daljšem deževnem obdobju) lahko uporabite sistemika Chorus ali Mythos, ki delujeta na nižji temperaturi. Za vinogradnike Primeren čas za škropljenje proti akarinozi je ob pojavu zelenega vršička. Uporabimo lahko žveplene pripravke, žveplenoapneno brozgo, oleodiazi-non in drugo. Za dobro delovanje žveplenih pripravkov so potrebne višje poprečne dnevne temperature (okoli 16° C). Škropljenje je priporočljivo opraviti v vinogradih, močno napadenih od trsne kodravosti. Pri škropljenju z insekticidi moramo biti pozorni na čebele! V vinogradu ne sme biti cvetočega plevela. Prvi odkos travne silaže Prvi odkos trave spomladi težko posušimo za seno, zato priporočamo da se odločite za siliranje. Vedno moramo silirati le dovolj mlado travo, ki jo primerno posušimo. Tako dosežemo višjo koncentracijo hranilnih snovi, kar omogoča'nastanek večjih količin mlečne kisline, ki je konzervans. Pri košnji naravnajte kosilnice tako, da ne kosijo preveč “v živo”. Tako moramo vsaj enkrat obrniti, da dosežemo enakomerno osušenost trave. Silaža mora biti v silosu dobro stlačena. Za obtežitev silosov priporočamo obtežilne vreče. Pri siliranju v bale je priporočji-vo temeljito stiskanje in šestkratno ovijanje bal. Poseben problem predstavlja vnos zemlje v silose. Obračalnike in pobiralne naprave nastavimo tako, da je čim manj možnosti pobiranje zemlje s travnika v silos. Večino problemov pri siliranju nam reši dovolj zgodnje siliranje, ko je trava še mlada. Pravi čas za siliranje trave bo letos že v aprilu, zato ne odlašajte s siliranjem trave in izkoristite prvo ugodno vreme za spravilo prvega odkosa trave! jL kmetijsko svetovanje Pripravimo se na setev koruze Setev opravimo, ko so tla topla - Sejemo priporočeni hibrid Bliža se jurjevo in konec aprila, ko je čas za setev koruze na poljih. Koruza je ena izmed glavnih poljščin na našem območju, zato si poglejmo tudi nekaj priporočil za setev. Težka tla za setev koruze smo praviloma preorali že jeseni in lažja tla spomladi. Pognojimo z gnojevko in poravnamo brazde. Samo setvišče pa pripravimo tik pred setvijo, ko zadelamo še rastlinska hranila v obliki mineralnih gnojil. Koliko gnojimo, je odvisno od založenosti tal, vrste tal, vremenskih razmer in od pričakovanega pridelka. Za pridelek 10 ton zrnja na hektar ali 40 in več ton silaže potrebujemo 200 do 250 kg čistega dušika/ha (na vodovarstvenih območjih je največja dovoljena skupna količina dušika le 170 kg /ha), 100 kg fosforja in 260 kg kalija na hektar. Del hranil damo v obliki organskih gnojil, kot hlevski gnoj pred oranjem ali gnojevko zadelamo po brazdah. Preostalo količino hranil kalija in fosforja damo pred setvijo v obliki mineralnih gnojil, kot je npr. 300 kg NPK 8-26-26 na 1 ha. Dušik pa damo ob setvi le eno tretjino do največ polovice od celotne količine, preostalo damo ob dognojevanju z okopavanjem, ko ima koruza 6 do 8 listov. Setev opravimo, ko so tla topla in segreta na 10° do 12° C in primerno vlažna. Pri teh pogojih koruza vznikne v 10, najpozneje 15 dneh. V hladnih, težkih in mokrih tleh pa je vznik počasnejši, večji delež koruze propade, ker razni talni škodljivci, kot so strune, so bolj agresivni v slabših pogojih pridelovanja. Torej opravimo setev čimprej, da se izkoristi vlaga v tleh. Vsak zamujeni dan spomladi se v jeseni pozna za nekaj dni. Na trgu se pojavljajo številni hibridi koruze različnih semenarskih hiš. Prvo pravilo pa naj bo, da izbiramo med hibridi, ki so priporočeni za letošnje leto in za naše območje. Ti hibridi so zanesljivejši, dajo kvalitetne in visoke pridelke ob ustreznih pogojih pridelovanja. Hibridi so razvrščeni v zrelostne razrede, imenovane FAO razredi. Najbolj ran je razred 200, ki je primeren le za pridelovanje koruze po strnišču oziroma za pozne setve ali višje lege kot tudi za slabše klimatske pogoje pridelovanja. Hibridi od razreda 250 do 300 so primerni predvsem za pridelovanje zrnja, od razreda 300 do začetka 400 pa za silažo. Poznejši hibridi niso primerni za naše območje: ob spravilu sicer dajo večjo količino pridelka, ki pa vsebuje veliko količino vlage, kar povzroča večje stroške sušenja zrnja, probleme pri siliranju, prepozno spravilo pridelka v jeseni, kar zavlačuje jesensko setev. Poltrdinke imajo v primerjavi z zobankami hitrejši mladostni razvoj, večjo vitalnost in so odpornejše proti nizkim temperaturam ter primernejše za hladne lege in vlažna tla. Hkrati so zaželjene predvsem v prehrani pršičev. Bolj rane hibride sejemo gosteje in tudi pri siliranju opravimo 10 % do 15 % gostejšo setev. Vendar se večkrat zgodi, da preveč pozornosti posvetimo izbiri hibridov in premalo pripravi setvene površine, gnojenju, varstvu pred pleveli in škodljivci, namenu rabe, primerni gostoti glede na talne in klimatske pogoje ter optimalnemu spravilu. Vse to in še sami naravni pogoji oblikujejo skozi leto količino in kvaliteto pridelka. BERNARDA STARIHA, dipl. inž. kmet. Strojni krožek za pomoč V začetku aprila so se v Zburah zbrali člani Strojnega krožka Krka, združenja za medsosedsko pomoč N HRIBČEK BOM KUPIL., Ukrepi po pozebi Da se ne poslabša stanje v vinogradu Tokratna škoda po pozebi je v primerjavi z vremenskimi napovedmi zmerna, in sicer zato, ker je bila zračna vlaga dokaj nizka. Vendar so velike razlike v poškodovanosti glede na sorto, lego in iz drugih razlogov. V primeru, daje poškodovano manj kot 50 odst. očes, pridelek pri sortah z velikimi grozdi ne bo občutno manjši od zaželenega (ne maksimalnega). Pri sor-! tah z majhnimi grozdi pa izpad I vsake mladice pomeni zmanjšanje pridelka. Pozeba v tem j zgodnjem obdobju (kmalu po brstenju) ne prizadene trte tako kot pozna pomladanska pozeba v maju, ko trta porabi zaloge | hranil za razvoj mladic in težko I odžene na novo. Dejstvo je, da močnejša pozeba zgodaj spomladi razbremeni trto, kar je zanjo po lanski suši in daljši izčrpanosti prav ugodno in bo omogočilo izboljšanje moči trsa in rodnosti v prihodnje. V nobenem primeru sedaj ni potrebno gnojiti, ker bi to povzročilo prebujno rast neprizadetih poganjkov, zaradi česar bi poganjki iz nadomestnih očes shirali. Zavedati se moramo, da trta za odganjanje lahko uporabi le hranila iz zaloge v lesu. Večje potrebe, zlasti po dušiku, nastopijo šele po končanem cvetenju, ker pa dušikova gnojila delujejo pri primernih padavinah že po treh tednih, je potrebno počakati vsaj še do sredine maja. Takrat bo glede na trenutne razmere mogoče natančno Ureja: dr. Julij Nemanič določiti ukrepe za doseganje primerne rasti trte. Obstaja možnost, da zaradi različne prizadetosti trsov vinogradnik preobremeni rodne trse in s tem občutno poslabša kakovost in moč trte, kar ima za posledico občutljivost za pozebo in bolezni ter skrajša življenjsko dobo trte. Zato je potrebno upoštevati splošno pravilo, da je na razvito mladico možno pridelati največ do 30 dag kakovostnega grozdja. Na novo odgnalih nerodnih mladic ne odstranjevati, če imajo prostor na soncu! Razdalja med mladicami mora biti vsaj 6 do 8 cm glede na velikost listov. Nasprotno pa je zasenčene poganjke zelo koristno odstraniti. Pri določanju poškodb, zlasti na listju, bo potrebno veliko previdnosti, da ne bi prišlo do zamenjave znakov prisotnosti pršice ali stenic s poškodbami zaradi nizkih temperatur. Nizke temperature povzročijo značilno raz-barvanje (bele lise) ali raztrganje lista nepravilnih oblik in različne velikosti. Predvsem je potrebno v deževnem vremenu poskrbeti za zaščito proti črni pegavosti, ko se otopli in poganjki zrastejo na okoli 15 cm, pa je potrebna zaščita proti oidiju. Nevarnost peronospore nastopi, ko so temperature nad 10“ C, nekaj dni deževno vreme in dovolj velik list. Sicer pa potrebo po škropljenju napove opazovalna služba. Škropljenja proti pršicam, kjer je bilo opravljeno, praviloma ni potrebno ponavljati, tudi zaradi pozebe ne. Posebno poudarjam potrebo po pravočasnem (nikakor pa ne prezgodnjem škropljenju) in natančni izvedbi. JOŽE MALJEVIČ Spomladanska dela v sadovnjaku VRH PRI ŠENTJERNEJU - Sadjarsko društvo Dolenjske in novomeška Kmetijska svetovalna služba vabita na demonstracijski prikaz in predavanje na temo “Tekoča dela v sadovnjaku in varstvo sadnega drevja”, ki bosta v četrtek, 19. aprila, ob 15. 30 na kmetiji Karlovček (Andraž Rumpret, Vrh pri Šentjerneju 5). Ukrepe, ki jih sadjarji morajo izvajati v sadovnjaku v spomladanskem času, bo predstavil Jani Gačnik, varstvo sadovnjakov in pripravke ter novosti v zaščiti sadnega drevja pa mag. Smiljana Tomše. HELENA MRZLI KAR gospodinjski kotiček Prehranski nasveti za mlade Zdravje in lepota teles hodita vedno z roko v roki. Mladostniki so občutljivi in storijo marsikaj za lep in privlačen izgied. Uspeh pa je le, če redno skrbijo tudi za svoje zdravje. Moderna obleka in kozmetika ne moreta prikriti nečiste in vnete kože na obrazu, krhkih in lomljivih nohtov ter mastnih las. Vse podobne težave pa preprečujejo ustrezna nega, gibanje na svežem zraku, zadosti spanja in raznovrstna, polnovredna hrana in pijača. Do izboljšanja npr. aknaste kože privede omejitev uživanja sladkarij in mastnih jedi, ki jih nadomestijo jedi iz žit, sadja, zelenjave in mleka. Za zdravo kožo, lase in nohte so pomembni nekateri vitamini, kot so vitamin A, ki se nahaja v mleku in mlečnih izdelkih, zelenjavi (korenje, špinača, ohrovt, rdeča pesa), jetrih, jajcih in ribah. Vitamine iz skupine B najdemo predvsem v polnozrnatih žitnih proizvodih (kaše, kosmiči, črni kruh), orehih, lešnikih, stročnicah, kvasu, jetrih, mleku in mesu. Na zdrav videz kože pa imajo največji vpliv sadje, zelenjava, ribe in kakovostna rastlinska olja, ki so bogata z vitaminom E. V zdravi in uravnoteženi prehrani uporabljamo maščobe le kot dodatek pri pripravi hrane, na primer: 10 rezin suhe salame (30 g) vsebuje 43 % živalske maščobe ali 13 g, v 50 g čipsa je 40 % maščobe ali 20 g, v 50 g praženih arašidov je 50 % maščobe ali 25 g. Mladostniki imajo pogosto željo po sladkarijah, ki jo pa lahko uspešno potešijo s porcijo različnega sadja. Na primer: rezina biskvita z marmelado ima energijsko vrednost 1264 kJ (302 kcal), porcija 150 g banan, 100 g pomaranč, 150 g jabolk pa ima le 644 kJ (153 kcal). Sadje vsebuje tudi mnogo vitaminov, mineralov in vlaknin. Kos čokoladne torte ali tablica čokolade (100 g) pokrije s 528 kcal skoraj četrtino celodnevnih potreb po energiji. Kalorije pa dobi telo tudi s pitjem različnih pijač, na primer: z 2 dl kokakole popijemo 78 kcal, z 2 dl tonika 88 kcal, z enako količino pomarančnega soka 90 kcal, jabolčnega soka 94 kcal ter nesladkanega čaja 0 kcal. Nasvet je, naj mladostnik popije vaj 1,5 1 tekočine na dan, npr. vodo, mineralno vodo in z vodo razredčene naravne sadne sokove. Izogiba pa se naj vseh vrst alkoholnih pijač! Priporočjiv je hranilno bogat obrok, ki ga pripravimo za 4 osebe iz 100 g ovsenih kosmičev, 1 dl mleka, 4 dl jogurta, 300 g jabolk, 80 g medu, 40 g rozin, 60 g suhih fig ali sliv in soka 0,5 limone. Ovsene kosmiče prelijemo z mlekom in pustimo 1 uro. Nato dodamo jogurt, neolupljena, grobo narezana jabolka in dobro premešamo še z ostalimi sestavinami. Jed uživamo počasi! Uspehi naših mladih glasbenikov Mladi glasbeniki iz osmih glasbenih šol širšega dolenjskega območja so na državnem tekmovanju v Ljubljani dosegli lepe uspehe - 4 zlata priznanja Revije pevskih zborov NOVO MESTO, KRŠKO - Z nastopom osmih pevskih zborov se bo v soboto, 21. aprila, ob 19.30 v avli Kulturnega centra Janeza Trdine zaključila območna revija odraslih pevskih zborov, ki jo je pripravila novomeška območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Nastopili bodo zbori iz Šentjerneja, Novega mesta in Žužemberka. V Krškem pa tamkajšnja območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti priredi v sredo, 25. aprila, ob petih popoldan v Kulturnem domu medobčinsko revijo mladinskih pevskih zborov. 1 jjg. s U Revija godalnih orkestrov VELENJE - Na 5. reviji godalnih orkestrov glasbenih šol Slovenije, ki bo v petek, 20. aprila, bodo med 19 orkestri nastopili tudi godalni orkestri iz glasbenih šol Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško in Novo mesto. Tematski večer s Festivalom Novo mesto NOVO MESTO - Festival Novo mesto priredi v petek, 20. aprila, ob devetih zvečer v LokalPatriotu tematski večer. Premierno bodo prikazali dokumentarni glasbeni film o Rock Otočcu 2000, ki sta ga posnela Jurij Moškon in Franci Kek, domače smešnice Te hude stvari Male klinike cinizma in predstavitveni film Petnajst minut Na svoji Vesni. Koncert saksofonov ČRNOMELJ - V torek, 24. aprila, bo ob petih popoldan v dvorani tukajšnje glasbene šole nastopil kvartet saksofonov ljubljanske srednje glasbene šole, v katerem igrajo Luka Golob, Uroš Brglez, Matjaž Škoberne in Andrej Tomažin. Koncert je posvečen pripravam na 56. kongres Glasbene mladina sveta, ki bo avgusta v Arlesu v Franciji. Srednjeveški cvetnik NOYO MESTO - V časopisni čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca bodo v ponedeljek, 23. aprila, ob sedmih zvečer predstavili knjižno novost Srednjeveški cvetnik, antologijo latinske lirike srednjega veka. Gosta večera bosta urednik antologije in prevajalec Primož Simoniti in njegov sogovornik Jože Humer. Plešasta pevka v Krškem KRŠKO - V soboto, 21. aprila, bo ob osmih zvečer v Kulturnem domu gledališka predstava za modri abonma in izven, in sicer bodo gledališčniki iz Nove Gorice nastopili s Plešasto pevko Eugena Ionesca v režiji Vita Tauferja. Tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije, ki jih prireja Svet za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije v sodelovanju z Zvezo slovenskih glasbenih šol in Akademijo za glasbo, so se po opravljenih regijskih srečanjih zaključila s finalnim tekmovanjem za klavir, pihala in komorne skupine trobil v Ljubljani. Potekalo je od 29. marca do I. aprila, nanj pa se je uvrstilo več kot 380 mladih glasbenikov, ki so na regijskih osvojili zlata priznanja. Za naše območje je bilo letošnje regijsko tekmovanje v Brežicah, od več kot 90 sodelujočih iz osmih glasbenih šol je dobri tretjini uspelo doseči limit za nastop na državnem tekmovanju. Skupaj so učenci naših glasbenih šol na državnem tekmovanju osvojili štiri zlate, sedem srebrnih, petnajst bronastih in dvanajst priznanj. Glasbena šola Brežice je prejela zlato (Hanan Hadžajlič - kljunasta flavta), srebrno (Mitja Gajski - klavir) in 4 bronasta priznanja (Katja Ogorevc in Nina Gerjevič -flavta ter Tomaž Zevnik in Jožica Zupančič - klarinet); glasbena šola Črnomelj bronasto (Simon Kramarič - saksofon) in priznanje (Nina Jurman - saksofon); Glasbena šola Kočevje srebrno (Nina Skebe - klavir) in bronasto (Tadej Šepec - kljunasta flavta) ter priznanje (Martin Bončina - klavir); Glasbena šola Krško 2 zlati (Jerneja Erjavec - oboa, Ana Stopar - klavir), 3 srebrne (Špela Troha, Nika Tkalec in Primož Urbanč - klavir) in bronasto (Larisa Jagrič - klavir) ter priznanji (Jasmina Erjavec - flavta, Tamara Vardič - klarinet); Glasbena šola Marjana Kozine Novo mesto zlato (Tadej Kristan - klavir), srebrno (Anže Stupar - klavir) in bronasto (Petra Vidmar - klavir, Borut Turk - klarinet) ter 4 priznanja (Manca Dular in Katja Brkič -klavir, Rafaela Križman - kljunasta flavta, Miha Komes - saksofon); Glasbena šola Ribnica bronasti priznanji (Eva Zakrajšek - klavir, Saša Jamnik - flavta); Glasbena šola Ana Stopar je med najbolj nadarjenimi učenci. Na regijskem tekmovanju je osvojila največje število točk, na državnem pa zlato plaketo in drugo nagrado. Sevnica srebrno priznanje.(Nija Androjna - flavta) in Glasbena šola Trebpje štiri bronaste (Florjan Rot - klarinet in Nejc Erazem - saksofon ter Mojca Rebolj in Jasmina Grebenc - flavta) ter štiri priznanja (Dejan Kastelic in Sara Ferlin -klavir ter Saša Hren in Jasna Mole - saksofon). Še posebej sta se izka- Ko je predstave konec, se občinstvu pokažejo lutkarji, da se ve, kdo je zaslužen, da so zaživeli lisica, zajec, tuna in druga bitja lutkovnih igric. Na sliki: skupina lutkarjev iz Artič. Na Senovem tri najboljše Medobmočno srečanje lutkovnih skupin Dolenjske, Posavja in Bele krajine na Senovem - Tri predstave SENOVO - Skozi rešeto kritične presoje dramaturginje Jelene Sitar, ki je kot selektorica spremljala območne lutkovne revije v Beli krajini, Posavju in na Dolenjskem, so se prebile tri lutkovne predstave in se uvrstile na medobmočno srečanje lutkovnih skupin. V sredo, 11. aprila, so si izbrane predstave lahko ogledali ljubitelji lutk v prostorih osnovne šole XIV. divizije na Senovem. Ob navdušenih otrocih, ki so se povsem vživeli v dogajanje na lutkovnih odrih, je predstave spremljala tudi selektorica Renata Kalemba iz Ljubljane z nalogo, da izbere, ali je katera od KONCERTNI VEČER GODALNEGA ODDELKA - Renesančna dvorana na gradu Rajhenburg je bila prejšnjo sredo, H. aprila, premajhna za nastopajoče in obiskovalce koncertnega večera, na katerem je Glasbena šola Krško predstavila sadove svojega dela v Godalnem oddelku. Prireditev je posredno znova opozorila na prostorske težave, ki tarejo krško glasbeno šolo, ki nima primerne dvorane za nastope. V prvem delu koncerta so nastopili solisti, v drugem pa je zaigrat godalni orkester pod vodstvom Suzane Drobila. Orkester je pred kratkim zaključil priprave na Čatežu pri Trebnjem, jutri pa ga čaka nastop na državnem tekmovanju v Velenju med 18 izbranimi godalnimi orkestri iz vse Slovenije. (Foto: M. Markelj) njih primerna za uvrstitev na državno srečanje Festival Zmaja Franceta, ki bo 26. aprila v Ljubljani. Medobmočno srečanje na Senovem je organizirala Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Krško. Prva se je predstavila lutkovna skupina KUD Otona Župančiča iz Artič z igrico Lisica in zajec, prirejeno po češki narodni pravljici. Priredbo, režijo, izdelavo lutk in scene je imela v rokah Marijana Pirman, za glasbo pa je poskrbela Mateja Avšič. Kot druga je nastopila lutkovna skupina Biba iz trebanjskega vzgojno-varstvenega zavoda z igrico Janeza Bitenca Luna gre na pot. Sceno in lutke so izdelali lutkarji sami, za režijo pa je poskrbela Erika Slak Riossa. Srečanje je zaključila lutkovna skupina Cekinček iz črnomaljskega vrtca Otona Župančiča s koroško pripovedko Mojca Pokrajculja v priredbi Janka Modra, z glasbo Urbana Kodra in v režiji Mete Babič. Lutke in sceno so izdelali Jože Nemanič, Petra Črnič in Meta Babič. Kako je z uvrstitvijo na državno srečanje, še ni mogoče nič zapisati, ker bo selektorica Renata Kalemba sprejela odločitev šele potem, ko si bo ogledala predstave z vseh medobmočnih srečanj. Kot je dejala, pri izbiri upošteva več kriterijev, od scenografije, izdelave lutk, interpretacije teksta do same animacije, kriteriji pa so za vse skupine enaki, tako da na zaključnem srečanju nastopijo res najboljše slovenske lutkarske skupine. MiM zali Ana Stopar in Hanan Hadžajlič, ki sta na tekmovanju osvojili drugo oziroma tretjo nagrado v svojih kategorijah. Kot meni Drago Gradišek, ravnatelj krške glasbene šole, kije bila na tekmovanju od naših osmih najuspešnejša, je pri učencih vseh šol opaziti velik napredek, za kar so ob mladih glasbenikih samih zaslužni še strokovno bolj podkovani pedagogi in tudi prizadevni starši. Čeprav širša dolenjska regija ni tako močno zastopana na državnih tekmovanjih kot, denimo, ljubljanska in mariborska, pa se stanje občutno popravlja. MiM Pihalni trio Con brio NOVO MESTO-V sredo, 11. aprila, zvečer je v okviru koncertnega cikla GM Oder v Glasbeni šoli Marjana Kozine nastopil pihalni trio Con brio. Oboistka Manca Globokar, fagotist Boštjan Žekar in klarinetist Gašper Troha so zaigrali dela Mozarta, Ramovša, Tansmana in Merkuja. V prepadih neba Grafike Nevenke Arbanas v galeriji Krka NOVO MESTO - V galeriji Krka so v torek, 17. aprila, zvečer odprli novo likovno razstavo, ki bo na ogled do 11. maja. Z grafikami se predstavlja likovna ustvarjalka akademska slikarka Nevenka Arbanas iz sosednje države Hrvaške. Umetnica je diplomirala na zagrebški Akademiji za likovno umetnost pred 26 leti in tam zaključila podiplomski študij. Ves čas študija in po njem se je izpopolnjevala v umetniških ateljejih za grafiko v Groningenu, Parizu in Pragi. Za seboj ima 19 samostojnih in več kot 200 skupinskih razstav doma in v tujini, njena dela pa se nahajajo v več muzejih, galerijah in zasebnih zbirkah. V Novem mestu se hrvaška likovnica predstavlja z grafičnimi listi iz cikla Hypnosovi listi. Gre za samosvoje likovne stvaritve, iz katerih so odstranjeni ne le vsi mimetični, ampak tudi vsi simbolni in pripovedni elementi, s premišljeno kompozicijo in intenzivnimi barvami pa avtorica doseže, da njene grafike tako vsaka zase kot skupaj prevzamejo gledalca. Najboljši primerki grafik Nevenke Arbanas sugerirajo dinamičnost in vrtinčenje zvezd in meglic v prostranih prepadih neba in z njimi “občutje globoke človeške osamljenosti v teh veličastnih prostorih, ki zbujajo srh, vendar prinašajo tudi nekaj tiste Božje sreče, kije to ustvarila,” je o Hypnosovih listih med drugim zapisal Marko Grgič. Na otvoritvi je umetnico in razstavo predstavil likovni kritik Radovan Vukovič, z glasbo pa je večer popestril Zagrebški kvartet kitar. MiM Razstava ročnih del MOKRONOG - Kulturno-umetni-ško društvo Majolika unikata vabi v petek, 20. aprila, ob sedmih zvečer v prostore kmetijske zadruge na otvoritev razstave ročnih del, keramike, pirhov in intarzij. Pod dežnikom KRŠKO - Danes bo ob osmih zvečer v kavarni Rondo tradicionalni glas-beno-literarni večer Pod dežnikom. Predstavila se bosta besedna ustvarjalca Nataša Špan in Janko Petan, v glasbenem delu pa Tumeavgusti. Gospod gre na lov NOVO MESTO - V Domu kulture bo za gledališki abonma in izven v ponedeljek in torek, 23. in 24. aprila, ob osmih zvečer na sporedu komedija Georgesa Feydeauja Gospod gre na lov v režiji Vinka Moderndorferja. Lojtrca domačih KRŠKO - Jutri, 20. aprila, bo ob petih popoldan in ob osmih zvečer v Kulturnem domu koncert narod-no-zabavne glasbe Lojtrca domačih Radia Brežice. Bojan Bencik, Tomaž Grdin, Katarina Kovačič, Viktorija Bajec, Miha Žnidaršič in Ana Kozar na otvoritvi razstave v galeriji Luna. S prvimi koraki uspešni Razstava črno-belih fotografij petih udeležencev fotografske delavnice v galeriji Luna v Novem mestu NOVO MESTO - Od januarja do marca letos je v sklopu izobraževalnega programa novomeške območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti potekala fotografska delavnica, ki jo je vodil fotograf Tomaž Grdin. Udeleženci so se redno srečevali ob koncu tedna, najbolj zagreti pa so se s fotografijo ukvarjali tudi ob drugih dnevih. Teorijo sta seveda spremljala praksa in delo na terenu, zasilno fotografsko temnico pa so si uredili v prostorih Kulturnega centra Janeza Trdine. Osrednja tema je bila arhitektura v mestnih jedrih. Da je bila delavnica ustvarjalno plodna, dokazuje razstava, ki so jo v četrtek, 12. aprila, zvečer odprli v galeriji Luna. Na otvoritvi je navzoče pozdravil vodja območne izpostave Bojan Bencik, o delavnici in razstavljenih delih pa je spregovoril mentor Tomaž Grdin. Na razstavi so na ogled črno-bele fotografije petih od šestih udeležencev: Viktorije Bajec, Mihe Žnidaršiča, Andreje Češarek in Ane Kozar iz Novega mesta ter Katarine Kovačič iz Šentjerneja. Fotografski začetniki z razstavljenimi fotografijami presenečajo, saj so dela tako tehnično kot vsebin- sko kakovostna, opazni pa so tudi že zametki avtorskih pristopov, četudi je pri nastanku nekaterih fotografij sodelovalo tudi naključje, a to je tako in tako sestavni del fotografskega ustvarjanja. Fotografom je uspelo najti zanimive arhitektonske detajle, odkriti nenavadne poglede na znano mestno arhitekturo, pokazali pa so tudi dober občutek za odkrivanje svetlobnih in kompozicijskih učinkov fotografiranega motiva. “Že štiri leta vodim fotografske krožke in delavnice, a tako dobre skupine, kot je ta, še nisem imel,” je pohvalil svoje učence mentor Grdin. Lahko torej pričakujemo, da bo obsežnejša razstava, ki jo pripravljajo za dneve evropske kulturne dediščine konec septembra, prav tako zanimiv fotografski dogodek. M. MARKELJ Predavanje o zgodovini Novega mesta NOVO MESTO - Zgodovinsko društvo Novo mesto vabi danes, 19. aprila, ob sedmih zvečer na grad Grm, kjer bo o Novem mestu v prvi polovici 19. stoletja predavala Meta Matijevič. Nova številka revije Rast Zaključeno objavljanje Gradiva za dolenjski biografski leksikon - Gost revije akademik dr. Emilijan Cevc Druga letošnja številka revije Rast je nekaj posebnega, kot je zapisal v uvodniku odgovorni urednik, saj se z njo zaključuje dvajsetletno objavljanje Gradiva za dolenjski biografski leksikon, ki ga je ves čas zavzeto pripravljal prof. Karel Bačer in s tem pomembnim delom območje širše Dolenjske razločneje vpisal na slovenski kulturni zemljevid. Poslej bo leksikalni del Rasti namenjen objavljanju gradiva za historično topografijo, ki s tematiko dolenjska mesta in trgi v srednjem veku že teče od prve letošnje številke in ga pripravlja dr. Boris Goleč. Osrednji gost revije je tokrat akademik dr. Emilijan Cevc, umetnostni zgodovinar v pokoju, ki je v pogovoru z Marinko Dražumerič spregovoril o svojem življenju in delu, pri čemer je posebno pozornost posvetil spominom na novomeško gimnazijo v tridesetih letih prejšnjega stoletja in svojemu strokovnemu delu na Dolenjskem. Likovni gostje Galerija Božidarja Jakca iz Kostanjevice. O nji je pripravil zapis njen direktor Bojan Božič, umetnostne zaklade galerije pa predstavljajo barvne in črno-bele reprodukcije, razvrščene skozi vso številko. V literarnem razdelku je največ prostora posvečenega pesmim iz zapuščine pokojnega pesnika Ivana Zorana, ob njem pa objavljajo pesmi še Helena Crček, Vlado Garantini in Smiljan Trobiš, prozo Anica Zidar in Matija Brezovar, kratek prevedeni prozni odlomek pa predstavlja ameriško pisateljico Gertrudc Stein. Razdelek Kultura začenja Katarina Predovnik z zapisom o Celjskih grofih ob spodnji Krki, dr. Maja Žvanut piše o gradu Grm v Novem mestu in njegovih gospodarjih Mordaksih, Jože Škofljanec je obudil spomin na savsko poplavo leta 1781, kot je zabeležena v očeh kronistov brežiškega frančiškanskega samostana, dr. Mihael Kuzmič piše o Jožetu L. Miheliču, dolenjskem rojaku iz Ribnice, kije v Združenih državah Amerike deloval na teološkem in zgodovinopisnem področju (zapis vsebuje tudi Miheličevo lastno predstavitev), Vlasta Henigsman pa predstavlja izsledke šolskega raziskovalnega krožka, ki je raziskal zidanice v Semiški gori. V Družbenih vprašanjih dr. Marko Koščak piše o izzivih, vlogi in pomenu dediščine pri razvoju turizma, dr. Helena Novak pa o projektnem načrtovanju kot skupinski obliki učenja in dela. Rubriko Odmevi in odzivi začenja prispevek dr. Staneta Grande, ki ob predstavitvi knjige dr. Žargija o železarni na Dvoru razmišlja o ustanovitvi posebne muzejske zbirke v kraju. Rudi Stopar je pripravil zapis o krškem likovnem društvu Oko, Katja Ceglar pa predstavlja fotografsko razstavo domače ustvarjalke Sonje Kralj. Slede predstavitve nekaterih pomembnejših publikacij: Milan Markelj piše o knjigi dr. Milčka Komelja o mladem Jakcu, Ivanka Počkar o zborniku Ob 750-letnici Sv. Križa, dr. Mojca Ramšak o knjigi dr. Marije Makarovič Moje Babno polje, Bariča Smole o pesniški zbirki Jadranke M. Zupančič, Klavdija Kotar pa o pesniški zbirki Maje Razboršek. Kot običajno vsebino številke zaključuje kronika kulturnih dogodkov od januarja do februarja, ki jo pripravlja Lidija Murn. reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi - - - ŽALOSTNA ZGODBA IVANKE KOZAN Med vojno ukradena, izgnana..., a tudi danes pozabljena V očeh Ivanke Kozan, sivolase 71-letne gospe iz Straže pri Novem mestu, se zrcalita žalost in razočaranje. Razočaranje nad življenjem. Njena življenjska zgodba je tragična, mlajšim težko razumljiva, tistim, ki so preživeli drugo svetovno vojno pa dobro poznana. „Bila sem ukraden otrok,"pravi razočarano, "tudi po vojni so me izkoriščali delodajalci, danes, ko sem upala vsaj na neko zadoščenje z odobritvijo poplačila vojne odškodnine, pa sem dobila še eno zaušnico: zavrnili so me. “ Letos, ko mineva 60-let od najbolj množičnega izgona Slovencev iz domovine, je Ivanka Kozan z dekliškim priimkom Jerman izgubila upanje, da ji bodo tudi uradno kdaj priznali, kako težko življenje je imela. Bila je poskusni zajček “Začetek moje žalostne poti sega v leto 1939, ko mi je umrla mama. Takrat so mi kot devetletnemu otroku povedali, da je umrla v bolnišnici v Ljubljani, kasneje pa sem izvedela, da so jo ubili. Dodelili so mi skrbnika Franca Rauha, ki seje leta 1941 s Kočevarji izselil na Štajersko. Ker nisem hotela z njim, mi je celo grozil s smrtjo, zato sem se zatekla k Pečauer-jevim v Brežice. Po treh mesecih so me odpeljali v bolnišnico v Gradec v Avstriji, kjer so mi vsak dan dajali nekakšne injekcije. Če sem jih vprašala zakaj, so mi odgovorili, naj bom tiho, da samo nekaj preizkušajo. Nisem bila edina. Ponoči so odnašali trupla, zavita v rjuho. Ko so me vrnili v Brežice, sem še vedno dobivala injekcije, nato pa tudi mesec dni preživela v brežiški bolnišnici. Vse bolj sem slabela. Skupno sem dobila 365 injekcij," se spominja Ivanka. Leta 1942 so jo, lahko bi rekli, pomotoma odpeljali v taborišče Blankenburg. Ker je ni bilo na seznamu taboriščnikov, pol leta ni dobila karte za hrano, tako da je bila odvisna od dobrote internirancev, ki niso imeli dovolj še zase. Nato so jo preselili v taborišče Hubstedt: „Bila sem lačna, polna uši, stenice nam niso dale miru niti v spanju," nadaljuje Ivanka Kozan. Tri mesece po Hitlerjevem samomoru je z ostalimi pobegnila iz taborišča, se selila iz kraja v kraj, v Slovenijo pa se je vrnila na sveti večer leta 1947. Brez odškodnine za trpljenje V letih, ki so sledila, se je Ivanka izučila ta delo pomožne poštarice, se poročila in si ustvarila družino. In ko je že vse izgledalo, da se bo njeno življenje končno uredilo, je hudo zbolela. “Tudi po 4- do 5-krat na leto sem šla v bolnišnico, zbolela sem na živcih in na srcu... Prepričana sem, da so moje zdravstvene težave posledica opravljenih preizkusov oz. prejetih injekcij in trpljenja v taborišču. V taborišču in internaciji sem bila 2 leti, 2 meseca in 25 dni!" pove. Pred desetimi leti se je začel njen boj, da bi ji priznali nekakšno odškodnino za trpljenje, ki je zaznamovalo njena nežna otroška leta pa tudi vse življenje. Najprej je zaprosila za status civilnega invalida vojne. K prošnji je priložila fotokopije transportne karte, potrdila o sprejemu v državljanstvo nemškega rajha z dne 16. novembra 1941, medicinsko dokumentacijo o njenem zdravstvenem KULTURNE DROBTINICE: Blišč in beda naše kulturne izobraženosti MODNI KOTIČEK Pomlad 2001 Čeprav nas tole “zmešano" vreme - danes je plus 20, jutri pa bo plus 2° Celzija - bega kot še nikoli doslej, je koledarska pomlad pred našimi vrati. Še sreča, da smo z vsakim dnem bližje poletju, kmalu bomo odvrgli zimska oblačila in jih zaščitena pospravili do prihodnje zime ter pripravili pomladno-poletno kolekcijo. In kaj morajo vedeti tisti, ki želijo biti vedno v trendu? Nova modna sezona je predvsem vesela, barvita in navdihujoča. Domišljija je na preizkušnji. Izbira lahko med različnimi podobami ženstvenosti od prefinjene, a drzne dame, do elegantne, a sproščene ženske s pridihom moškosti. Tudi romantične in glamurozne ženske pridejo na vrsto, da o pustolovkah in futuri-stkah niti ne zgubljam besed. Dovoljeno je veliko in skoraj vse - poznavalci so kot napovedi iz modnega sveta izluščili 20 različnih slogov - tako da si končno in čisto zares lahko oblikujete svoj edinstveni in prepoznavni osebni slog. In še enkrat na kratko: Silhueta: 50. in 80. leta, poudarjen životec, viden popek ali razkošno v pasu. Dolžine: krila se od gležnjev skrajšajo v mikro mini, seveda letom in postavi primerno. Dopolnite jih z opaznimi nogavičkami, drznost pa boste dosegle z dekolteji. Materiali: od usnja in pletenin do razvajanja z mehkimi džersiji in nežnimi muslini. V slogu: razkošno in raznovrstno. Vzorci: eksplozija barv, geometrijskih in cvetličnih vzorcev. Optične igre na sto in en način. Želim vam kreativno pomlad! JERCA LEGAN Če živiš v kraju, kjer ni prav veliko možnosti, da bi se človek kaj prida kulturno izobrazil, pograbiš vsako še tako majhno priložnost. Ampak tu se kultura deli v pičlih odmerkih. Vsaj ljudje je ne dojamemo toliko, kolikor nam je ponujeno. Tako po koščkih pobiramo drobtinice in se odzivamo na neko kolektivno pripadnost že zaradi druženja in da se ve, kdo sodi na kakšen spisek. .Razstava, o kateri pišem, ni bila kar tako. Umetnica je bila tokrat znana “high woman” in ne odzvati se prekrasnemu vabilu s pestro vsebino bi bila velika škoda. Lep večer je krožil v atriju, kjer se je odvijal umetniški program. Ljudje so gotovo uživali, zlasti zato, ker je bilo dovoljeno celo kaditi, zraven pa si lahko srkal kozarček rujnega in se predajal glasbi. Opazovala sem. Ljudje so navdušeno ploskali, opazila sem tudi gospo, ki sem jo včeraj srečala v trgovini in seje pritoževala nad pomanjkanjem časa v “penziji”, kako mora hoditi na vse razstave, ki jih je v zadnjem času kar precej. Programa je bilo konec in čas je bil, da smo zdrveli v galerijo, kjer seje moje opazovanje nadaljevalo. Ljudje so bili nagneteni okoli slik in vsak je s svojimi očmi občudoval umetnine. Bila sem še na začetku, ko sem videla dve prijateljici, ki sta že pregledali razstavo, ko pa sta se poslavljali, sta opazili še neko sliko na začetku. “Ta pa je z Vidkinega zgodnjega obdobja,” pravi ena drugi. “Jasno, saj se vidi, stanju in fotokopiji izjav dveh prič, ki sta povedali, daje bila po Vojni zelo slabega zdravja. To je prepričalo upravni organ prve stopnje na Sekretariatu za občo upravo občine Novo mesto, ki je Ivanki Kozan priznalo trajni status civilnega invalida vojne VII. skupine kot žrtve vojne od 1. decembra 1993 dalje s 50-odst. invalidnostjo. Drugačnega mnenja pa je bil upravni organ druge stopnje na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve kakšno leto kasneje, ko so odločbo Novome-ščanov razveljavili. Med drugim so v obrazložitvi zapisali, da ji ni uspelo dokazati, da je njena sedanja okvara organizma posledica poškodbe ali bolezni, ki bi jo dobila zaradi vojnih dogodkov. Pa tudi podatkov o njeni izselitvi ni, različne so navedbe, kdaj je bila v bolnišnici Brežice, nima pa tudi zdravniškega potrdila iz Gradca. “Kaj morem, če me niso vodili v evidenci in me niso prijavili? V Gradcu so rekli, da potrdila ne morejo dati, ker je to skrivnost. Pa tudi priče so že umrle. Vse se je zgodilo tako, kot sem opisala, tako krute zgodbe si ne moreš kar izmisliti,“ je s solznimi očmi povedala Ivanka in dodala, da zaradi Ivanka Kozan da še ni imela izpiljene tehnike.” Nobena pa ni opazila, da je pod sliko pisalo leto 2000. Več nisem slišala, lahko pa bi napisala monolog in vso strokovno razlago, ki ga bosta imeli naslednji dan v službi. Počasi sem se vila med ljudmi. Potem sem prišla do gospe, ki se je pri galeristki pozanimala, koliko stane slika, ki stajo gledali. “114 tisoč, gospa,” pravi galeristka. “Poceni.” “Še kar. kajne?” “Veste kaj, meni se zdi, da so Vidkine slike podobne tistim, ki jih dela tista Slovenka leta.” “Ja, bo kar res. Mislite Ireno Polanec?” “Res se mi zdijo na moč podobne.” “Ja, malo so pa res podobne.” “Enake zlate okvirje imajo pa tudi sicer so skoraj enake.” “Res, zelo podoben stil imata.” Takrat me gospa zagleda in reče: “Res, zelo so si podobne, samo malo drugačne.” Konec je bilo strokovnega dela, bila sem preblizu, da bi lahko razpredali naprej. V neverjetnem času smo si ogledali slike, zabave ni bilo konca ne kraja, natakarji so poplesavali okoli s pladnji vrhunskih vin, ljudje pa so okušali dobrote in kimali. Neverjetno, koliko skupnih interesov imajo ljudje, ko sedijo za polno mizo in koliko ponarejenih nasmehov si poklonijo, koliko vprašanj, na katera nikoli ne počakajo odgovorov, si izmenjajo! In vse za en lep večer, ki nam bo bogatil stara leta, ko bomo senilni jokali nad preteklostjo. “Pa tako lepo je bilo nekoč!” si bomo rekli. Sedla sem za mizo, kar prisedeta starejši dami. “Uradnega delaje podobnih razlogov ni imela sreče tudi s prošnjo za poplačilo vojne odškodnine v Sloveniji. Globoko je razočarana nad (ne)pomočjo novomeške krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije. “Konec koncev mi ni za denar. Gre za to, da mi končno priznajo neke pravice, kijih nikoli nisem imela," je zaključila. Lahko bi bilo drugače Ivankinega življenja žal ne more nihče spremeniti, povsem drugačen pa bi bil lahko epilog njene zgodbe. Treba bi bilo upoštevati, da so priče tragičnih vojnih in povojnih dogodkov precej v letih in umirajo. Kar se tiče pomanjkljive dokumentacije, ni nič presenetljivega, da se je izgubila, dostikrat pa tud^.okupatorji, zaverovani v svoje početje, niso vedeli, ne koga ne kam so ga odpeljali. Naj ob koncu zapišemo, da so poslanci Državnega zbora po šestih letih v začetku marca le sprejeli zakon o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Upravičenci so določeni z zakoni o žrtvah vojnega nasilja, o popravi krivic in posebnih pravicah žrtev v vojni za Sloveniji iz leta 1991, poleg že znanih pravic pa bo omenjeni sklad izplačeval odškodnine za telesno in duševno trpljenje in za izgubo bližnjega. Za mesec dni pretrpljenega nasilja bodo taboriščniki, ukradeni otroci, politični zaporniki in zaporniki dobili 35 tisočakov, izgnanci in interniranci 25 000, prisilni mobiliziranci 20 tisoč ter begunci in delovni deportiranci 12 tisoč tolarjev. Toda Ivanke Kozan ne bo med njimi. Prav tako tudi ne tistih, ki z njo delijo podobno usodo. Kot kaže, so se s popravljanjem starih storile nove krivice. MOJCA ŽNIDARŠIČ konec, sedaj je na vrsti požrtija,” pravi ena. “Pa toliko rož, res škoda, da tako hitro uvenejo,” jo dopolni druga. “Se spomniš, kako sva se tukaj včasih zabavali?” Priznam, prisluškujem. “Tu ste plesali, pravite?” se zapletem v pogovor. “Pa še kako! Ob nedeljah je bil tukaj ples. Pekli so odojka, mi pa smo se zabavali. Mladi tega danes ne znate tako, kot smo znali mi. Ni časa, tak tempo je. Ah, mi pa smo znali uživati!” Res je. Včasih je bilo življenje verjetno lepše. Ni bilo potrebno hoditi na razstave in otvoritve. To so počeli ljudje, ki jih je to zanimalo in se niso šteli za okras pri podobnih zadevah. Danes pa trgujemo s poznanstvi, ker nikoli ne veš, kdaj koga potrebuješ. Moraš podpirati ljudi, da pritrdijo še oni tvojim bedarijam, da ne ostaneš “one man” v svojem življenju. Sila naporno je preživeti, ko si ne zaupaš in potrebuješ publiko, da ti ploska in kima. Sami kimavci smo. Potrebujemo tempo, da se preveč ne ustavimo, ker bi se sami s seboj začeli dolgočasiti. Ali pa bi na ta račun morali pojesti preveč tablet: zvečer za spanje, zjutraj pa vsaj dve, da nas poživijo. S tega vidika, je res bolje, da greš med ljudi. Glavo uporabljaš, da z njo kimaš in se smehljaš kot oni mož pred sliko, ko je svoji ženi razlagal in kazal na neko grafiko:”Veš, to je čisti realizem.”. In zadovoljna žena mu je vneto prikimavala. Zopet je izvedela nekaj več. In jaz tudi... MAJA ŠUŠTERŠIČ Svobodne narave svečenik Cvetlice in trave so polne čebel, os in čmrljev. Ščinkavec zatrepeta na vejici, boči grlo in poje. Kapljice rose odsevajo sončne žarke v mavričnih barvah. Kot za obred sezujem čevlje in capljam bos po rosni travi. Pogovarjam se s Petrom Vovkom. On je tisti, kije napisal gornje vrstice pa še na tisoče drugih.. Vse govorijo o doživljanju narave. O drobnih spremembah, ki jih v sobivanju in sozvočju vsega živega in neživega v njej povzročajo rastoči in umirajoči dan, letni časi in človek. Slednji je lahko spremljevalec, opazovalec in občudovalec ali tako kot Peter tudi posredovalec in razlagalec. Enim je dano, da svoja doživetja, občutke in vizije prenesejo na papir in platno, drugim, da jih izrazijo v kamnu, lesu ali kakem drugem materialu, tretjim je na voljo glasba. Peter je izbral besedo, sicer enega najstarejših medijev, ki jih je za medsebojno sporazumevanje kdaj uporabil človek, pa tudi najbolj negotovega. Njegova vrednost je v stalnem upadanju. Kajti človek ni le, kot smo prej omenili, opazovalec in občudovalec, je tudi spreminjevalec in uničevalec. Povečini ne namerno, temveč iz nepoznavanja. S svojo občuteno in pretanjeno besedo hoče Peter vplivati na človeka, da bi videl, razumel in cenil lepoto okoli sebe. Potem bi bil tudi njegov odnos do sveta drugačen. Mu to uspeva? Sodeč po tem, kakšno podobo nudi danes, bi rekel, da ne. A tisti, ki je prepričan v svoj prav, nikoli ne vrže puške v koruzo. Tudi Peter ne odneha. Zdaj ima Peter Vovk že častitljivih petinosemdeset let in le red-,ko se poslovi od svojega stanovanja v Kočevju. Kanarček s svojim žvižganjem in cingljanjem spremlja najin pogovor. Njegova pesem je čisto drugačna od tistih gozdnih ptičjih zborov, ki jih je bil svoj čas vajen poslušati Peter. A življenje je pač tako:’ s starostjo se vse neizprosno krči. V spominu pa je vse še živo in v njem nobena pesem ne bo do konca izzvenela. Peter Vovk se je rodil v slovenski meščanski družini v Kočevju. Njegov oče, tudi Peter, je bil davčni uradnik, mati Alojzija pa gospodinja. Družina s štirimi otroki se je večkrat selila iz enega podnajemniškega stanovanja v drugo. Ko se je Peter rodil, je bilo Kočevje še avstrijsko mesto z mešanim slovensko-kočevarskim prebivalstvom. Tudi po prvi vojni se ni dosti spremenilo. Mesto je sicer prišlo po prvi svetovni vojni pod jugoslovansko oblast, a njegovi prebivalci so med sabo še vedno živeli v slogi in narodni pripadnosti niso pripisovali večjega pomena. Večina je znala govorico drugih ali jo je vsaj razumela. Odnosi so se pričeli spreminjati šele sredi tridesetih let, ko seje nacizem s Hitlerjem na čelu že dodobra zasidral v Nemčiji. Tedaj pa Petra ni bilo več v Kočevju. Bil je na gozdarski šoli v Mariboru, potem pa je dobil brezplačno mesto gozdarskega praktikanta v Auerspergovih gozdovih. Kočevski gozdovi so pljuča Slovenije, zibelka njenega rastlinskega in živalskega sveta. In sem je prišel mladi Peter, že takrat dojemljiv za čudovite zgodbe, ki jih zna posebej občutljivim pripovedovati narava. A svet okoli njega ni imel posluha za rahločutne. Pesem jekla in surove moči je bila takrat čislana. In to pesem je skušal vsiliti tudi Petru. V starojugoslovanski vojski so ga izurili za artilerista. In komaj se je dobro izuril, je orožje že zapelo. Ne v Petrovih rokah, bil pa je v uniformi, ko se je po razsulu starojugoslovanske vojske na vlaku peljal iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Sevnici so ga zajeli Nemci in ga odpeljali v vojno ujetništvo. Najprej v severno Nemčijo, v bližino Hannovra, nato so ga predali Italijanom. Pri njih je preži-votaril dve leti. Kraja Gonars in Bergamo sta mu dobro znana, spoznal je tudi otok Sardinijo, kamor so potem prepeljali slovenske ujetnike, pa pomanjkanje, lakoto in žejo, ki jih je prestajal tam. Internirance so po italijanskem razpadu spet Nemci dobili v roke. Odpeljali sojih na Bavarsko. Delo v taboriščih, delo pri kmetih, nečloveško trpljenje in ponižanje. A vse to ni bilo dovolj, da bi v mladcu otopilo občutek za človeško dostojanstvo. Ko je nekoč sedel za mizo pri družini nemškega kmeta in jedel, je pred hišo ustavil ameriški tank. Nekdo je brcnil v vrata, da so odletela v izbo. Vanjo je skočil ameriški vojak, uperil puško v Petra, potem pa na njegovih prsih zagledal napis, daje vojni ujetnik. Objel ga je in mu izročil puško. Pokazal je na kmeta. “Ustreli ga!“ mu je rekel. A Peter ni hotel. Kmet se je ves tresel od strahu, vendar je ostal živ. In zakaj so Američani tako ravnali? Na hiši, pred katero je obstal tank, ni bilo bele zastave. Torej so sklepali, da se ni predala. Po vojni seje Peter vrnil v Kočevje. Pomagal je obnoviti porušeno mesto, a njegov pravi dom je bil gozd okoli njega. Bil je tudi navdušen športnik in športni organizator. Mnogi starejši Kočevci se ga spominjajo kot atletskega, nogometnega, namiznoteniškega, kegljaškega, šahovskega in fotografskega entuziasta. Potem ko je bil upokojen, pa še kot oskrbnika koče Pri jelenovem studencu na Mestnem vrhu. Peter Volk si ni nikoli ustvaril družine, a njegovi otroci so v Dolenjskem listu, Planinskem vestniku. Lovcu in Rasti razveseljevali veliko bralcev, ki jim je blizu prava, nedotaknjena narava. To so verzi, s katerimi jo je opeval. Biti njen glasnik, to je bilo Petru vseskozi veselje in dolžnost. Še se pogovarjava in vmes kanarček neutrudno žvižglja svoje melodije. Tukaj mu jaz dodajam drugačno: \ Divja češnja pri studencu sipa bel cvet. Plah in začuden gleda zajec okoli sebe. V zelenih plaščih z novimi obšitki stoje smreke. Zvezdasti mah lopi stopinje mojih bosih nog. Je iz pesnitve z naslovom Gozdni kozmos, ki mi jo Peter podari v slovo. Tudi verzi na začetku so vzeti iz nje. TONE JAKŠE *Če izbrani GSM operater slučajno ne podpira povratnega klica, z ročno izbiro poiščete drugo ustrezno omrežje gostovanja. Podrobnejše informacije in navodila za uporabo so na voljo v vseh Mobitelovih centrih, na naši spletni strani in na številki 121. mobi ZA VSAK ŽEP WWW. MOBITEL. Sl U NIV 0 X šaH I vrcmcr ><• I.ogoio MAT! Po novem lahko uporabljate Mobigostovanje brez naročila v obe smeri. Poleg sprejemanja klicev in SMS-ov lahko zdaj tudi kličete iz tujih omrežij s t. i. povratnim klicem*. Storitev povsem preprosto vklopite/izklopite sami in tako ohranite anonimnost. Iz omrežja Mobitel GSM (se pravi ko ste še v Sloveniji) samo pokličete s svojega mobija brezplačno številko 125 in sledite glasovnim navodilom odzivnika. Velja pa seveda pred odhodom napolniti račun Mobi, saj je opravljanje klicev v Mobigostovanju možno le, če je stanje pozitivno. Lahko pa se odločite za že znano Mobigostovanje po naročilu. Omogoča vam uporabo prav vseh storitev, ki jih ponuja izbrano GSM omrežje tujega operaterja. V našem najbližjem centru morate le izpolniti vlogo ter zagotoviti na svojem računu Mobi najmanj 5.000 SIT dobroimetja za vsak mesec gostovanja. Mobigostovanje brez naročila odslej v obe smeri. ^3 Marko Zelo novo. Zelo Mobigostovanje. Obnaku ali Primere dobite brezplačno klimatsko napravo, Almera Elegance, Šport in voljo v posebni ponudbi z brezplačnim zavornim sistemom ABS in klimatsko napravo. :a Almero ali Micro letnik 2000, privarčujete 400.000 oziroma 180.000 tolarjev. Pohitite! NISSAN ADRIA d.s.0.. pooblaščeni uvoznik za vozila Nissan v Sloveniji, http:/www nissan.si Pooblaščena trgovca: SEVNICA: Avtomehanika Zierer (07) 81 40 389; OTOČEC: Avtomehanika Vidrih (07) 30 99 310. [ nT««a* Načrtujemo m izboljšujemo U vat kot 80 im MHz DOLENJSKI LIST RENAULT AKCIJE v mesecu aprilu • do 200.000 tolarjev popusta pri menjavi staro za novo • do 600.000 tolarjev popusta za vozila letnika 2000 BREZPLAČNA KLIMATSKA NAPRAVA pri vozilih TWINGO, CLIO, THALIA, MEGANE Količine so omejene! TPV d.d. PC TPV - AVT0 Kandijska 60, 8000 Novo mesto * tel. 07/391 8114 Mazda 626 karavan, Vaš drugi dom. , veta $ 'Oo.O 3.691.537 SIT ali 33.000 DEM Pri Mazdi 626 2,0i karavan vas bo poteg popolne opreme (ABS, 4 varnostne zračne blazine, TCS, avtomatska klimatska naprava, električni pomik stekel, električno nastavljiva zunanja ogledala, nosilci prtljažnika na strehi) navdušila tudi cena: vaša bo že za 3.691.537 SIT. MMS KREDIT & LEASING Pohitite v salone z vozili Mazda in si zagotovite avto, v katerem se boste resnično počutili kot doma. Pooblaščeni prodajalec: MAKOMA, Novo mesto, 07/393 42 1296 ODVETNIŠKA PISARNA SITAR Novo mesto, Glavni trg 22 gbjavlja prosto delovno mesto TAJNICE Zahteve: srednja šolska izobrazba, popolno obvladanje strojepisja in dela z računalnikom. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas po uspešno opravljenem trimesečnem poskusnem delu. Nastop dela 1.8.2001 oziroma po dogovoru. Ponudbe pošljite v 15 dneh z oznako na kuverti: TAJNICA. dkm j]wM8 -4fcr- ',or RADIO OGNJIŠČE Kum 105,9 Boe 107,3 r MSPORT M ŠMIT, Gregorčičeva 8, Kranj, tel.: 04 258 74 48, DELOVNI ČAS: od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. M ŠPORT, Glavni trg 10, Novo mesto, tel.: 07 393 50 00, DELOVNI ČAS. od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. PRODAJA IN SERVIS KOLES IN KOLESARSKE OPREME Kolesarska majica, VAUDE PILLAR s kratkimi rokavi, ženska. Material: Sprintnit - dvoslojna tkanina, notranji sloj usmerja vlago proti zunanjemu sloju, kjer se posuši, notranji sloj nadomešča aktivno perilo, barva: modra/temno modra, siva/čma, rdeča/čma. Števec, SPECIAUZED SPEEDZONE COMP s prikazom trenutne, povprečne, maksimalne hitrosti, štoparice z avtomatskim vklopom in izklopom, prevožene skupne in trenutne razdalje, primeijave trenutna/povprečna hitrost */-, ure. ^oeetiT 4.900 sit Kolesarske rokavice, CHIBA CROSS WIND zgornja stran: Lycra, Airvent, Frotir, spodnja stran - dlan: Digital Carbon, vlakna, barva: siva, modra, črna, rdeča. 3.590 SIT Ponudba velja od 14.4. do 5.5.2001, oz. do prodaje zalog. 20% popust ■ kolesarski tekstil jesen/zima 2000/01 CASTELLI, VAUDE 40% popust ■ tehnične jakne za pohodništvo in alpinizem C£ D ¥ K Ul S Pooblaščeni uvoznik in prodajalec koles blagovnih znamk: ssprSfjJjfes, SPECIAUZED, ^y\ Svojo hišo in opremo sem s 40% popustom, ker a) sem izbrala paket premoženjskega zavarovanja ZM za 10 let. b) imam psa čuvaja, ki pametno gieda. c) nikakor nisem mogla dobiti 50% popusta. zavarovala Izberite m Mova individualna premoženjska zavarovanja ZM lahko sklenete pri vseh zastopnikih Zavarovalnice Maribor in zavarovalnice Tlita. Premoženjska zavarovanja hiše, stanovanja in opreme lahko sklenete v tolarjih ali z devizno klavzulo za poljubno obdobje od 1 do 10 let. Pri zavarovanjih, sklenjenih za obdobje daljše od 3 let, vam bomo priznali posebni popust. Ta pri zavarovanju za 10 let znaša kar 30%. Še dodatni 10% popust na letno premijo pa boste pridobili, če boste pri nas istočasno zavarovali tako svojo nepremičnino kot tudi stanovanjsko opremo Sodeluite v naši nagradni akciji! Izberite najmodrejši zaključek zgoraj navedene trditve, izpolnite kupon, ga izrežite, prilepite na dopisnico in pošljite na naš naslov. ZM d.d - za akcijo !PZ Cankarjeva 3 2000 Manbor Nagrajence bomo izžrebali 15. maja 2001 NAGRADE: 3 x paket individualnega premoženjskega zavarovanja za 1 leto 10 x majica ZM Nagradna akciia za premoženjska zavarovanja Najmodrejši odgovor je: (obkrožite) a), b), c) Ime in priimek: Ulica in hišna št.: Kraj in poštna št.: K IPZ - DL -1 Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto, Seidlova 5 tel.: 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305 HI \\l II 0|f USTVARJAMO AVTOMOBILE * * RENAULT Nekaterim tudi poleu^gg, vroče. Se- ,i voz. Renault Avantura je ; ena z brezplačno klimatsko napravo* Megaue, cv, T.vingiJ* Tbalia in Kangoo za vsako avanturo. tna av z brezplačno klimatsko napravo isil www.ro nault.si v.acuenault.si ABANET Spletna banka WWW.ABANKA.SI Vtem tisočletju uporabljam Abanet! Abanet je Vaša nova spletna banka, s katero boste DENARNE ZADEVE OPRAVILI KJERKOLI IN KADARKOLI. ABANET VAM v TRENUTKU OMOGOČI SPREMLJANJE RAČUNOV IN VAŠEGA PORTFELJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV TER PLAČEVANJE POLOŽNIC. PRINAŠA VAM TUDI BORZNE INFORMACIJE. IN VSE TO HITRO, UČINKOVITO, S SVEŽIMI PODATKI BREZ ČASOVNIH ZAMIKOV! Z ABANETOM BO VAŠE DENARNO POSLOVANJE NAENKRAT POSTALO PREPROSTO IN PREGLEDNO. Vec časa je vec svobode. Abanka d.d. Ljubljana WWW.ABANKA.SI Krčana sta že v Angliji KRŠKO - Krška plesalca Luka Vodlan in Amadeja Plevel, člana plesnega kluba Lukec, sta minuli teden že odpotovala v Anglijo, kjer bosta nastopila na pionirskem svetovnem prvenstvu v standardnih in latinskoameriških plesih. Pred prvenstvom sta nastopila na mednarodnem turnirju v Birminghamu, kjer sta v konkurenci 20 parov iz Anglije, Rusije, Ukrajine, Italije in Slovenije v standardnih plesih osvojila sedmo mesto, v latinskoameriških plesih pa sta bila deveta. Sodniki so ju najbolje ocenili v angleškem valčku in tangu, kjer sta zasedla 4. mesto. Spet vroče v Štukljevem hramu Nabito polna športna dvorana Leona je v soboto pozdravila novo zmago domačih košarkarjev nad ljubljanskimi - Krka Telekom : Union Olimpija 87:85 NOVO MESTO - Vroča košarkarska pomlad se bliža svojemu vrhuncu oziroma velikemu finalu lige Kolinska med Krko Telekomom in Unionom Olimpijo, ki se bosta v prihodnjih tednih srečevala čedalje pogosteje. Razgrete strasti med igralci, klubskimi funkcionarji in navijači na finalu pokalnega turnirja v Zagorju so se med tednom sicer nekoliko pomirile, a vse skupaj je Novomeščane spodbudilo, da so že v četrtek pokupili vse vstopnice za sobotni derbi drugega dela lige Kolinska, kar se ni zgodilo niti pred najbolj odmevnimi tekmami Su-prolige. V soboto nikomur ni bilo žal denarja za vstopnico. Tudi četrta tekma med najboljšima slovenskima košarkarskima moštvoma je upravičila sloves velikega derbija, po razburljivem zaključku pa so izid v medsebojnih obračunih med Krko Telekomom in Unionom Olimpijo v tej sezoni Novomeščani izenačili na 2:2, z zmago pa so se na lestvici lige Kolinska spet izenačili z Ljubljančani, o moštvu, ki bo imelo v finalu prednost tekme več na domačem igrišču, pa bo tako odločala tekma v Ljubljani. Tekmo je z zabijanjem na svoj način začel novomeški Američan Benett Davison, njegova poteza pa je že v prvi minuti spravila na noge tritisočglavo občinstvo v nabito polni dvorani Leona Štuklja. Prav Davison je bil najbolj zaslužen, daje Krka Telekom z minimalno razliko dobila že prvo četrtino, v drugi četrtini pa je v vsem svojem sijaju zablestel Samo Grum, ki je do konca polčasa dosegel kar 19 točk, in novomeški košarkarji so na odmor odšli s prednostjo 15 točk. Delni izid druge četrtine je bil senzacionalnih 25:11. Mnogi so že videli lahko zmago novomeškega moštva, vendar tekme še zdaleč ni bilo konec. Novomeščani so na začetku drugega polčasa zaigrali precej bolj lagodno, kar so Ljubljančani dobro izkoristili in pol- drugo minuto pred koncem tretje četrtine so s košem Modriča povedli z 61:60. Tedaj je svoje minute doživel bojeviti novomeški “rezervist" Dejan Jevtovič, ki je svoje moštvo z osmimi točkami vrnil v igro in Krka Telekom je po njegovi zaslugi zadnjo četrtino začela s prednostjo 8 točk (71:63), kar pa ni bilo dovolj za miren zaključek. V zadnji četrtini so gostje preko centrov hitro spet vzpostavili ravnotežje na igrišču, minuto in 25 sekund pred koncem pa so imeli pet točk naskoka in kazalo je, da bo zmaga odšla v Ljubljano, tedaj pa je Krko Telekom v igro z zabijanjem vrnil Davison, Ljubljančani so svoj napad zapravili, Dončič pa je s trojko izenačil. Sedem sekund pred koncem s črte prostih metov Anzulovič popeljal svoje moštvo do vodstva, Olimpija pa ni znala izkoristiti zadnjega napada, in ko je Bečirovič podal v prazno, se je v dvorani Leona Štuklja začelo slavje. Lepenatka - Rogatec TREBNJE - Planinsko društvo Trebnje bo v nedeljo, 22. aprila, pripravilo planinsko turo Lepenatka -Logatec. Prijavite se lahko pri Rudiju Germovšku po telefonu 041 870 460. PREHITER ZA VETERANA - Veteran slovenske košarke in kapetan ljubljanskega Uniona Olimpije Slavko Kotnik kljub 39 letom dobro drži korak z mladimi, a poskočni Američan Bennett Davison je bil zanj le prehiter. Priljubljeni Davison je ob bil jeseni ob prihodu v Novo mesto nevajen evropskega sloga igranja košarke nekoliko zmeden, vse, kar je pokazal, pa je bil izjemen odriv in zabijanje, zdaj pa igra vre bolje tudi v obrambi in dosega koše tudi z meti z razdalje. Na tekmi z Olimpijo je ob 65-odstotni uspešnosti meta dosege! 23 točk ter temu dodal 10 skokov in eno asistenco. (Foto: I V.) ZDAJ ME PA GLEJTA - “Zdaj me pa glejta!" si je najbrž mislil Samo Grum, ko je preigral Olimpijino obrambo in takole neovirano vrgel na koš. Hrvat Emilio Kovačič in najobetavnejši evropski košarkar Sani Bečirovič sta ga lahko le gledala. Prav z Bečirovičem je Grum tesno povezan, saj sta v otroštvu v Slovenski Bistrici pod taktirko Sanijeve-ga očeta skupaj spoznavala skrivnosti košarkarske igre, potem pa se je njuna pot razšla. (Foto: IV.) Gorazd Štangelj še čaka in upa Novomeški kolesar Štangelj ni zadovoljen z nastopi na prvih letošnjih dirkah - Po Baskiji le Rebellinov pomočnik - Zdaj prve tekme svetovnega pokala N0V'0 MESTO - Najboljši slovenski kolesar Gorazd Štangelj z začetkom letošnje sezone ni zadovoljen. Na dirki Po Baskiji je igral vlogo pomočnika prvemu možu Liquigasa Davidu Rebellinu. Ta teden ga čakajo tri zelo močne dirke; včeraj naj bi nastopil na svoji prvi letošnji dirki za svetovni pokal, Valonski puščici v Belgiji, danes vrti pedala na dirki druge kategorije pokala UCI Veenendaal - Veenendaal na Nizozemskem, v nedeljo pa ga čaka še ena preizkušnja za svetovni pokal v Belgiji dirka Ličge - Bastogne - Ličge. Dirka Po Baskiji, ki sodi v kategorijo horse, je bila za najboljšega slovenskega kolesarja prva resnejša etapna preizkušnja v novi sezoni, glede na to, da ima letos bistveno manj nastopov od tekmecev, pa mu je bila v moštvu Liquigas dodeljena vloga pomočnika, prvi mož ekipe pa je bil seveda Davide Rebellin. Za Gorazdovo moštvo se je dirka Po Baskiji začela izvrstno z zmago Rebellina v šprintu desetih ubežnikov, Novomeščan pa je na cilj pripeljal v prvi zasledovalni skupini s pol-minutnim zaostankom. O zvezdniški zasedbi dirke pričajo tudi imena nekaterih kolesarjev, ki so na cilj pripeljali skupaj z Gorazdovim moštvenim tovarišem Rebellinom: Švicar Alex Zulle, Španci Abraham Ola-no, David Etxebarria in Igor Astaro, Krčanom še ena dirka KRŠKO - Mednarodna avtomobilistična zveza je avtomoto društvu Krško pred dnevi zaupalo organizacijo še ene kvalifikacijske dirke za SP posameznikov v speedwayu. Organizatorjem četrte letošnje kvalifikacijske dirke na Portugalskem zaradi slabega vremena ni uspelo izpeljati tekmovanja v Santaremu. Mednarodna zveza je hitro določila novega prireditelja. Odpovedano dirko so zaupali AMD Krško, ki bo tako letos pripravilo kar tri kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo. 12. maja bosta tako v Krškem domača dirkača Izak Šantej in Zlatko Krznarič dobila izjemno priložnost, da se uvrstita med 8 voznikov, ki bodo nastopili v naslednjem krogu svetovnega prvenstva. Organizator dirke ima pravico, da med udeležence tekmovanja dva domača dirkača. Nizozemec Michael Boogerd, Lit-vanec Raimondas Rumsas in Italijana Stefano Garzelli in Francesco Casagrande. V drugi 175 kilometrov kilometrov dolgi etapi od Asteasuja do Mungie je zmagal Italijan Stefano Zanini (Mapei), Gorazd Štangelj pa je tako kot Rebellin, kije zaradi bonifikacij izgubil vodstvo v skupnem vrstnem redu, etapo končal v skupini zmagovalca. Gorazd je v tretji 162 kilometrov dolgi etapi od Mungie do Araie veliko pripomogel, da je Rebellin že drugič na dirki Po Baskiji dobil ciljni šprint glavnine, medtem ko je sam popustil in preizkušnjo kočal s sedemminutnim zaostankom na 72. mestu ter s tem zapravil vse možnosti za vidnejšo uvrstitev v skupnem vrstnem redu, rumeno majico pa je oblekel Nizozemec Michael Boogerd. Za Rebellina je bila usodna najtežja, četrta kraljevska etapa, ko po padcu ni mogel več ujeti vodilnih, za katerimi je precej zaostal tudi Štangelj, ki je Rabelina vlekel cel ciljni klanec. Etapo je dobil Španec Angel Castresana, vodilni v skupnem seštevku Boogerda pa je osvojil drugo mesto. Zadnji dan dirke Po Baskiji so morali kolesarji dvakrat na štart. Dan so začeli s 100 km dolgo etapo. Štangelj je sodeloval v pobegu 12 kolesarjev, ki so bežali večji del etape, glavnina pa jih je še pred ciljem ujela. Zmagovalca dirke Po Baskiji je odločil 10,2 km dolg kronometer, ki ga je najhitreje prevozil Litvanec Raimondas Rumsas. Štangelj. ki se ni kaj posebej trudil, je za njim zaostal 1 minuto in 12 sekund, v skupnem vrstnem redu dirke pa se je uvrstil na 62. mesto. Z nastopom na dirki Po Baskiji ni bil zadovoljen, še posebej, ker se je dirka za njegovo moštvo s padcem Rebellina končala že v četrti etapi. Boljše izide pričakuje na naslednjih dirkah, na katerih naj bi se njegova forma dvigala, prvi višek pa naj bi dosegel na Giru dTtalia. Z vodo v rezervoarju pač ne gre Najboljši krški speedwayist na prvi dirki na domači stezi ni imel sreče z motorji V finalu A obračun Ljubljančanov - Ferjan je moral pokazati, vse kar zna KRŠKO - Krčan Izak Šantej, ki je že nekaj let drugi najboljši speedwayist v Sloveniji, je bil tokrat zagotovo najbolj razočarani udeleženec dirke. Njegov tekmovalni motor je odpovedal že pred štartom prve vožnje, v kateri pa je, potem ko je še pravočasno zamenjal motor, vseeno zmagal. V drugem nastopu mu je motor odpovedal v prvem zavoju, ostal je brez točk, brez možnosti za nastop v finalu in s tem tudi brez možnosti za boj za naslov prvaka, saj je do konca prvenstva ostala samo še ena dirka. Kasneje so njegovi mehaniki v gorivu našli dodano vodo in sumijo, da je šlo celo za sabotažo. Finale A je pred okoli 3000 gledalci minil brez nesrečnega Šanteja pa tudi njegov klubski tovariš Flrvat Zlatko Krznarič je pristal v finalu B. Z zmago na drugi dirki letošnjega državnega prvenstva pa so se pomeri- V Gabrovki prvi tek za Dolenjski pokal GABROVKA - Športno društvo Presad iz Gabrovke bo v soboto, 21. aprila, ob 10. uri pripravilo prvo prireditev za dolenjski pokal v tekih 22. tek na Pe-telinjek. Moški se bodo pomerili na 11 km, ženske na 6 in mladi na 1 do 2 km dolgi progi. Prijave zbira in dodatna pojasnila daje Igor Medved po telefonu (01) 89 71 041. NESTRPNO ČAKA - Gorazd Štangelj nestrpno čaka, kdaj bo prišel v formo, s kakršno je navduševal lani jeseni. Pravi, da je naredit vse, da bi se lahko tudi letošnjo pomlad enakovredno kosat z najboljšimi na svetu, a mu ni jasno, zakaj tega še ne zmore, vendar tudi lani ni vedel, kaj je naredit, da je bil tako dober. Upa, da bo že na naslednjih dirkah pokazal, kaj zmore. Klasični dirki svetovnega pokala v Belgiji Valonska puščica (La Flčche Wallonne) in Ličge - Bastogne - Ličge bosta odličen preizkus forme mesec dni pred začetkom Gira. ki je v prvem delu sezone Gorazdov prvi cilj. Ii štirje Ljubljančani. Kljub temu ni šlo za prijateljski obračun, vodilni v skupnem vrstnem redu Matej Ferjan, kije brez težav dobil vse nastope pred finalom, pa seje moral zelo potruditi in. pokazati vse svoje znanje, da je ugnal klubske tekmece. V finalu A je. Ferjan dobro štartal in povedel, že ob izhodu iz prvega zavoja pa se je tik ob njem na notranji strani znašel Kolenko. Na koncu zavoja je Kolenko zapeljal v luknjo, tako da ga je dvignilo, a je obdržal ravnotežje, zadel pa je Ferjana in ga s tem nevarnim manevrom prehitel ter vodil dva kroga, dokler ga ni Ferjan na istem mestu celo s pomočjo komolcev prehitel praktično na istem mestu. Ferjanu na zadnji dirki letošnjega državnega prvenstva v nedeljo v Len- Gorjanci zbrisani, Cerklje visijo CERKLJE - Slovenska zveza za avtošport AŠ 2005 je predstavila letošnji tekmovalni koledar. Ker je imela nova zveza težave z včlanjevanjem v domače in mednarodne športne in avtomobilistične organizacije, predstavljeni koledar dirk še ni povsem dorečen. V vsakem primeru v koledarju ni več gorsko-hitrostne preizkušnje na Gorjancih pa tudi nekdaj tradicionalne prireditve na klancu med Impoljco in Studencem AŠ 2005 ne načrtuje. V koledarju sta le dve dirki na edinem slovenskem dirkališču Mobikrog v Cerkljah, za katere pa med slovensko zvezo in upraviteljem dirkališča še ni dokončnega dogovora. Preizkušnji slovenskih avtomobilistov v Cerkljah naj bi bili 22. julija in 21. oktobra. Kegljači so končali Z 18. krogom se je končalo 10. državno prvenstvo v kegljanju. Vse ekipe z našega konca razen ženskih ekip Kočevja in Trebnjega so obdržale ligaški status. Kočevke so se iz L A lige preselile v 1. B ligo, Trebanj-ke pa iz L B-lige v 2. ligo zahod. Izidi 18. kroga: L A-liga, ženske - Izola Kočevje 7:1,; L B-liga, ženske -Rudar Trbovlje : Rudar Črnomelj 3:5, Miroteks II: Trebnje 4:4; 2. liga, zahod, moški-Triglav: Kočevje 2:6; 2. liga, zahod, ženske - Komcel : Sremič Krško 6:2; 3. liga, zahod, moški - Poštar: Rudar Črnomelj 2:6, Adria Portorož : Novo mesto 5:3; 3. liga, vzhod, moški - Petrol : Brežice 1:7, Sremič Krško: Pivovarna Laško 5:3 (N. G.) Matej Ferjan davi za peti zaporedni naslov prvaka zadostuje četrto mesto. Izidi: finale A - 1. Ferjan, 2. Kolenko, 3. Dolinar, 4. Žagar (vsi AMTK Ljubljana); finale B: 1. Krznarič, 2. Šantej, 3. Štojs (vsi AMD Krško); finale C: 4. Glavan (AMD Krško); Skupni vrstni red po dveh dirkah: 1. Ferjan 40, 2. Kolenko 34, 3. Dolinar 31, 4. Šantej 31, 5. Žagar 29, 6. Krznarič 26, 7. Koren 24, 8. Štojs 23, 9. Legan 18, 10. Glavan 12 Slovenija kolesari Med 11 prireditvami v drugi akciji “Slovenija kolesari", ki jo pripravlja odbor športa za vse pri Olimpijskem komiteju Slovenije skupaj s Kolesarsko zvezo Slovenije in Turistično zvezo Slovenije so vključene tudi nekatere množične prireditve, ki bodo potekale po cestah Dolenjske, Posavja in Bele krajine. 6. maja se bo v Novem mestu začel maraton ob Krki, 19. maja bodo s štartom v Ljubljani pripravili izlet v Metliko, sevniški maraton bo 27. maja, 17. junija pa bo v Grosupljem maraton špica. Furst na stopničkah tudi v Celju KRŠKO - Plavalni klub Celulozar iz Krškega je na velikonočnem plavalnem mitingu v Celju nastopil s 23 mladimi tekmovalci. Med 470 plavalci iz Hrvaške, Madžarske in Slovenije se je najbolj izkazal Matej Furst, ki je po petih medaljah na državnem prvenstvu tokrat v Celju med mlajšimi dečki osvojil srebro na 50 m hrbtno (33,94) in bron na 50 m prosto (30,78). Konec tega meseca bo na Dunaju veliki plavalni miting, na katerem bo kot član mladinske državne reprezentance nastopil Krčan Jaro Kovačič. J ni'J j'j števil & NOGOMET 2. SNL, 21. krog - DRAVINJA : ELAN GRANIT COMMERCE 0:0 Ostali izidi: Zagorje : Esotech Šmartno 1:2 (0:0), Aluminij: Beltinci 4:0 (0:0), Železničar Ligro : Živila Triglav 0:2 (0:1), Via-tor&Vektor: Brda 2:0 (2:0), Livar Ivančna Gorica : Feroterm Len-term 5:0 (1:0), Nafta : Jadran Šepič 0:0, Renkovci (prosti) 1. Živila Triglav 21 15 3 3 47:13 48 2. Aluminj 21 12 6 3 43:21 42 3. Elan Granit Commerce 20 13 3 4 37:21 42 4. Esotech Šmartno 20 11 5 4 38:22 38 5. Jadran Šepič 20 10 5 5 33:19 35 6. Livar Ivančna Gorica 21 10 3 8 38:30 33 7. Zagorje 8. Nafta 9. Železničar Ligro 10. Dravinja 11. ViatoriVektor 12. Šentjur (izstopil) 13. Beltinci 14. Feroterm Lenterm 15. Brda 16. Renkovci 8 6 7 27:21 30 7 7 7 23:22 28 7 5 9 26:35 26 7 5 9 18:27 26 6 510 31:32 23 6 3 6 23:27 21 5 511 23:39 20 5 411 19:44 19 3 215 27:56 11 2 315 24:48 9 KOŠARKA Liga Kolinska, 5. krog 2. dela -KRKA TELEKOM : UNION OLIMPIJA 87:85 (23:22, 48:33, 71:63); Novo mesto, športna dvorana Leona Štuklja, gledalcev 3000, sodnika: Kolar (Kranj), Lindič (Ljubljana). KRKA TELEKOM: Anzulovič 14 (7:8), Jevtovič 9 (4:6), Dončič 6 (1:2), Petrov 5, Davison 23 (1:2), Grum 23 (4:4), Drobnjak 5 (1:2), Courtney 2 (2:2). UNION OLIMPIJA: Golemac 14 (1:2), Udrih 2, Bečirovič 28 (10:12), Modrič 7 (1:1), Brezec 16 (2:4), Jordan 2 (2:2), Kotnik 4, Žukauskas 2, Kovačič 10 (4:6). Prosti meti: Krka Telekom 20:26, Union Olimpija 22:29. Met za tri točke: Krka Telekom 5:14 (Anzulovič, Jevtovič, Dončič, Petrov, Grum), Union Olimpija 3:14 (Bečirovič 2, Golemac). Osebne napake: Krka Telekom 26, Union Olimpija 28. Pet osebnih: Golemac (34.), Kovačič (738.), Grum (39.). Ostali izidi v skupini za prvaka: Kraški zidar : Rogla l0O:8O, Geoplin Slovan : Pivovarna Laško 96:77; izidi skupine za obstanek: Zagorje Banka Zasavje : Kemoplast Alpos 105:99, Loka kava : Savinjski Hopsi 88:94, Triglav : Helios 67:81 Lestvica skupine za prvaka: 1. Union Olimpija 27 25 2 2602:1806 52 2. Krka Telekom 27 25 2 2430:2037 52 3. Pivovarna Laško 27 18 9 2384:2300 45 4. Geoplin Slovan 27 16 11 2251:2150 43 5. Kraški zidar 27 12 15 2016:2225 39 6. Rogla 27 11 16 2241:2424 38 Lestvica skupine za obstanek: 1. Helios 28 14 14 2260:223942 2. Triglav 28 12 16 2062:218240 3. Kemoplast Alpos 27 11 16 2338:241738 4. Zagorje Banka Zasavje 27 8 19 2198:2402 35 5. Savinjski Hopsi 27 7 20 2138:237834 6. Loka kava 27 4 23 2052:2421 31 V Italiji prvič zadeli v polno Sijajna zmaga Boštjana Mervarja na prvi dirki za veliko nagrado Marchigiana v Italiji - Celo Bettini mu ni mogel do živega - Na drugi dirki Branko Filip tretji NOVO MESTO - Novomeški kolesarski klub Krka Telekom v petih letih, odkar v mednarodnem merilu tekmuje s poklicnim moštvom, še ni imel zmage na dirki v Italiji, Meki poklicnega kolesarstva. Od minulega konca tedna ni več tako. S prvo zmago v Italiji se ponaša novomeški šprinter Boštjan Mervar, ki si je na prvi dirki za veliko nagrado Marchigiana izboril največji uspeh v karieri in pozornost italijanskih tekmecev in medijev. Že po 20 km prve dirke za veliko nagrado Marchigiana je pobegnila skupina 11 kolesarjev, med katerimi sta bila tudi Mervar in njegov klubski tovariš Vladimir Miholjevič. Ubežniki so narekovali močan tempo, saj so jim bili zasledovalci ves čas za petami, med njimi pa je bil tudi nekdanji član Krke Telekoma Ivan Quaranta, ki je zdaj eden najboljših šprinterjev na svetu. Kljub prizadevanjem zasledovalci ubežnikov v 140 km niso ujeli, tako daje na cilj pripeljala skupina 8 kolesarjev. Trije kolesarji iz ubežne skupine namreč niso zdržali tempa, ki gaje narekoval Vladimir Miholjevič, ki je s tem preprečil morebitne pobege in omogočil Boštjanu Mervarju, da seje osredotočil na ciljni sprint. Tokrat hitri No-vomeščan ni izpustil sijajne priložnosti iz rok in je kot za šalo opravil z vsemi tekmeci. Njegov šprint je italijanska državna televizija v svojih športnih poročilih večkrat ponovila, Boštjanu pa je čestital tudi eden najboljših kolesarjev na svetu Paolo Bettini, kije dejal, da tokrat v boju s Slovencem ni imel nikakršnih možnosti za uspeh. Letos od Čateža do Novega mesta 8. kolesarska dirka Po Sloveniji se bo začela na Čatežu, končala pa na novomeškem Glavnem trgu - Na štartu tudi kolesarji najboljšega moštva na svetu Mapeia NOVO MESTO - Kolesarska zveza Slovenije je tudi organizacijo letošnje dirke Po Sloveniji zaupala dolenjskim kolesarskim delavcem oziroma natančneje kolesarskemu klubu Krka Telekom. Čeprav bo le nekaj dni po koncu največje domače kolesarske prireditve v Sloveniji gostoval italijanski Giro, novomeški organizatorji niso imeli večjih težav pri zbiranju denarja. Organizacijski odbor je letošnjo dirko Po Sloveniji predstavil javnosti minuli teden v Ljubljani. Tudi letos dirka Po Sloveniji po klasifikaciji mednarodne kolesarske zveze UČI sodi v 5. kategorijo, kar pomeni, da na njej lahko nastopajo tako poklicna moštva, državne reprezentance in amaterske ekipe. Nastopiti ne morejo edino kolesarji, ki so na svetovni lestvici uvrščeni med najboljših 100, kar pomeni, da na dirki Po Sloveniji najboljši novomeški in slovenski kolesar vseh časov Gorazd Štangelj ne more nastopiti, tudi če bi na dirki nastopalo njegovo moštvo. Start letošnje dirke Po Sloveniji bo 8. maja na Čatežu, cilj pa 13. maja v Novem mestu. Organizacijskemu odboru dirke načeluje dolenjski rojak poslanec LDS Tone Anderlič, ki je novomeškim organizatorjem dirke pomagal tudi lani. Organizacijski direktor dirke Mirko Fifolt je na uradni predstavitvi dirke povedal, da so letos vse podredili prizadevanjem, da bi dirko spravili v višji razred. Tako bodo letos ekipe štele po osem kolesarjev in ne šest, kot je bila navada do zdaj. Za nastop na dirki je vladalo precejšnje zanimanje, tako da so morali kar nekaj moštev zavrniti. Prednost so dali uveljavljenim poklicnim moštvom in domačim ekipam, saj je osnovni namen dirke, da domači kolesarji dobijo priložnost nastopiti na močni mednarodni prireditvi in osvojiti točke za svetovno lestvico UČI. • Spored 8. dirke Po Sloveniji: 1. etapa, 8. maja: Čatež - Beltinci, 190 km, 2. etapa, 9. maja: Radenci - Ptuj, 120 km, 3. etapa, 9. maja: Zreče - Rogla, 16,5 km (gorski kronometer), 4. etapa, 10. maja: Maribor - Ljubljana, 168 km, 5. etapa, 11. maja: Ivančna Gorica - Ajdovščina, 175 km, 6. etapa, 12. maja: Sežana - Vršič, 158 km, 7. etapa, 13. maja: Ribnica - Novo mesto, 178 km. Nastopilo bo 17 moštev, od tega deset poklicnih. Vodilno moštvo svetovne lestvice Mapei bo nastopilo s svojo mlado ekipo, edina sloven- SLOVEN!JA ALI GIRO - Podpredsednik organizacijskega odbora dirke Po Sloveniji Jože Peterlin, ki Slovenijo zastopa tudi v mednarodni kolesarski zvezi UC1, in predsednik slovenske kolesarske zveze Aleš Čerin, sicer član uprave Mercatorja, sta se na predstavitvi slovenskega "Toura" enotna, da si dirka Po Sloveniji in gostovanje italijanskega Gira ne konkurirata, saj bosta obe prireditvi naredili zelo veliko za priljubljenost kolesarskega športa pri nas. Odziv pokroviteljev je bil dober, kar je zelo pomembno, saj bo dirka Po Sloveniji stala 52 milijonov. Zmagovalec dirke se bo z Glavnega trga v Novem mestu odpeljal s slovenskim avtom leta Fiatom Puntom. (Foto: I V) Druga dirka za veliko nagrado Marchigiana je potekala po podobnem scenariju. Tokrat je po 20 km pobegnila skupina 15 kolesarjev, vendar je izjemno težka krožna proga naredila svoje, saj seje ubežna skupina, v kateri sta bila tudi Miholjevič in Branko Filip, počasi razpadla, na cilj pa so kolesarji prihajali posamično. Branko Filip je na izredno težki preizkušnji s tretjim mesto dokazal, da se vrača v formo, v kakršni je bil, preden je pred tremi leti odšel na začasno delo v Nemčijo. Med 18 kolesarji, ki so končali naporno dirko, je bil tudi Vlado Miholjevič. Trener novomeških kolesarjev Srečko Glivar, ki svoje fante danes vodi na dirki 2. kategorije pokala UČI Veenendaal-Veenendaal na Ni- Po novi poti na Gorjance ska poklicna ekipa Krka Telekom pa se bo za zmago potegovala z vsemi svojimi najboljšimi kolesarji, iz ekipe bo namreč izpadel samo eden. Poleg Krke Telekoma bo na štartu še šest poklicnih moštev iz druge jakostne skupine pa avstrijska reprezentanca in pet domačih amaterskih moštev Perutnina Ptuj, Radenska Rog, Sava Kranj, Savaprojekt Krško in selekcija Dolenjske. I. V. Renata splezala na vrh NOVO MESTO - S pomladanskim delom tekmovanja v vseh štirih travnih malonogometnih ligah so začeli tudi nogometaši novomeške občine. V L travni ligi je po jesenskem delu vodilni Pagras - Rus ostal brez točk, kar je vzpon na prvo mesto omogočilo okrepčevalnici Renata. V 10. krogu so bili v 1. travni ligi doseženi naslednji izidi: Pagras - Rus : Kaval Brusnice 3:5, Regrča vas : Podljuben Strasbergar 1:2, Parketar-stvo Cesar : Plastoform Šmarjeta 1:2, Okrepčevalnica Renata : FS Žužemberk 5:2, Elfis Elektroinsta-lacije : Bajer Benini 0:1. Lestvica po 10. krogu: L Okrepčevalnica Renata 21,2. Pagras - Rus 21,3. Parketar-stvo Cesar 18, 4. Bajer Benini 17, 5. Podljuben Strasbergar 12, 6. Regrča vas 12, 7. Elfis Elektroinstalacije 11, 8. Kaval Brusnice 10, 9. Plastoform Šmarjeta 9, 10. FS Žužemberk 8. Na listi strelcev vodi Bojan Juršič z 12 zadetki. Metalci so se zbrali v Brežicah BREŽICE, NOVO MESTO - Na metalskem mitingu, ki ga je na domačem stadionu pripravil atletski klub Fit Brežice, seje med 75 atleti iz 8 slovenskih atletskih klubov najbolj izkazal brežiški olimpijec Primož Kozmos, ki je v metu kladiva zmagal z rezultatom 70,21 in s tem dokazal, da se po poškodbi uspešno vrača na atletska tekmovanja. Njegova sestra Simona je v metu kladiva z rezultatom 55,40 m zmagala med dekleti in le za 1 meter zaostala za državnim rekordom 56.44 m. Primc začel v Splitu NOVO MESTO - Najboljši novomeški atlet, rekorder v metu diska Igor Primc, je za začetek poletne sezone nastopil na mednarodnem mitingu v Splitu, kjer je bil na 10-dnevnih pripravah skupaj s hrvaškim reprezentantom Mustapičem in beloruskim rekorderjem Vladimirom Dubrovschikom. Z metom 61,95 m je zmagal Primc. NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v nedeljo, 22. aprila, pripravilo prvi pohod po novi planinski poti “Gorjanci”. Zbor udeležencev pohoda bo ob 8.30 pri spomeniku v Gabrju, novo pot pa bo predstavil Gorazd Primic, ki bo pohod tudi vodil. Pot vodi iz središča Gabrja mimo Šumečega potoka in Gospodične na Trdinov vrh in navzdol mimo Miklavža in Gospodične nazaj v Gabrje. Trebanjci izločili Sevničane SEVNICA - Šahisti Trebnjega so v L krogu moštvenega pokala šahovske zveze Slovenije v Sevnici premagali domače šahiste s 3,5:0,5 in se tako uvrstili med 16 najboljših. Za Trebnje so nastopili Miha Furlan, Martin Kodrič, Tomaž Marinšek in Mitja Piškur. Pol točke za Sevnico je na tretji plošči v dvoboju z Marinškom osvojil Toni Kranjec. (J. B.) Windisch doma drugi v državi NOVO MESTO - Na mladinskem državnem prvenstvu v squashu v Novem mestu se je od domačih igralcev najbolj izkazal Sebastian Win-disch, kije na domačem igrišču med mladinci do 19. leta osvojil drugo mesto, zmagal pa je Ljubljančan Miha Kavaš, ki je bil najboljši tudi v kategoriji do 17. leta. Medtem ko je Rok Puc (Konex Ljubljana) zmagal v kategorijah do 13. in 15. leta. Med dekleti je bila najboljša Velenjčanka Darja Grudnik. Slapšakova zmagala v Ostravi KRŠKO - Krška plavalka Urša Slapšak je na mednarodnem plavalnem mitingu v Ostravi na Češkem zmagala na 50 metrov prosto in s časom 26,89 sekunde postavila tudi nov rekord mitinga. Na tekmovanju je nastopilo 350 plavalcev in plavalk iz petih držav. Pot štirih slapov na Bohorju NOVO MESTO - Mladinski odsek planinskega društva Novo mesto bo v soboto, 21. aprila, pripravil izlet po poti štirih slapov pri Senovem na Bohorju, udeležencem pa bo Anton Petrovič razkazal geološko zbirko in premogovniški rov. Prijave zbira Tomaž Mikec po telefonu 041 560 077. Črnomaljci v finalu ŠKL ČRNOMELJ - Košarkarji-osnovne šole Mirana Jarca iz Črnomlja so dosegli še en podvig. Potem ko so učenke te šole osvojile naslov državnih prvakinj za osnovne šole, se je mešana ekipa šole uvrstila tudi v finale Šolske košarkarske lige (ŠKL). Črnomaljci so v četrtfinalu ugnali vrstnike iz Celja, v polfinalu pa Mariborčane. zozemskem, je po italijanskem zmagoslavju povedal, da je Krki Telekomu po Mervarjevi zmagi močno zrasel ugled, žal pa dirki ne prinašata točk UCI. Prireditelji namreč na ta način prihranijo precej denarja, zaradi tradicije in močne konkurence pa vseeno nimajo težav z udeležbo nekaterih najboljših kolesarjev na svetu. I. V. Na drugem turnirju štiri zmage Miragea NOVO MESTO - Na drugem turnirju za državno prvenstvo v light contactu za člane in mladince ter v šemi contactu za dečke in deklice v Izoli so tekmovalci kluba Mirage CPS iz Novega mesta osvojili štiri prva mesta. Med mladinci je v kategoriji do 56 kg zmagal Marko Sobot, Dubravko Mikač pa je bil v kategoriji do 63 kg tretji. Med mladinkami je Sabina Šehič zmagala v kategoriji nad 60 kg. Med dečki sta svojih skupinah zmagala Boris Mikač in Darko Šišarica, Enisa Mujakič pa je bila pri deklicah v svoji kategoriji druga. V članskih kategorijah je Mirage tokrat ostal brez zmage. Tomaž Marenče je bil v kategoriji do 84 kg drugi, v kategoriji do 63 kg pa je bil Branko Grmaš tretji, Vlado Ilinkovič pa peti. Na Boč in Sladko goro NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v soboto, 21. aprila, pripravilo izlet na 979 m visoki Boč in 350 m visoko Sladko goro. Prijave sprejema Mojca Verček po telefonu 041 745 849. Blaž Redling Blaž Redling ne pozna poraza Mladi tenisač zmagal 24-krat zapored NOVO MESTO - Letošnjo zimo seje s serijskimi zmagami v slovenskem teniškem vrhu v kategoriji do 9. leta uveljavil No-vomeščan, član teniškega kluba Portovald Blaž Redling, ki je brez poraza zmagal na štirih tekmah zimske serije Jaki športa, na koncu pa je dobil še ma-sters te serije. V svoji kategoriji je zapored zmagal 24-krat. Blaž se je začel s tenisom ukvarjati pred dvema letoma, ko so ga starši vključili v teniško šolo novomeškega kluba Portovald. Vadi pod nadzorstvom češkega trenerja Jirija Volte, ki pri obetavnem športniku najbolj ceni njegovo psihično stabilnost, kije pri tako mladih športniki redka. Da bo Blaž postal teniški zvezdnik, si Jiri ne upa napovedati, saj je od obetavnega cicibana do vrhunskega igralca dolga in naporna pot, vendar glede na prve uspehe je Blaž na dobri poti. I. V. SEVNIŠKI UPOKOJENCI TRETJI - Sevniška upokojenska vrsta je na šahovskem prvenstvu društev upokojencev Zasavja in Posavja v Litiji osvojila tretje mesto, Krčani so bili četrti, Brežičani šesti in Senovčani osmi. Zmagali so upokojenci iz Trbovelj. Takole so se Sevničani (levo) spopadli z domačo ekipo, s katero so se razšli brez zmagovalca (2:2). Sevniško vrsto je vodil naš zvesti šahovski dopisnik Janez Blas (levo z očali). Foto: Tone Kos) ([aKRKLZDRAVILIŠČK HOTELI OTOČEC 'S TENISKI CENTER OTOCEC V_________________________________ Smeli načrti nevtralcev Z občnega zbora - Organizirati tudi igre brez meja LOŠKI POTOK - Na kratko smo že nekajkrat poročali o aktivnostih večje skupine mladih iz vasi Retje, ki že nekaj let delujejo na raznih področjih in se sami imenujejo nevtralci. Le-ti pripravljajo razne prireditve, kot so smučarski skoki, sankanje, poleti kolesarska tekmovanja, uspešno igrajo mali nogomet v občinski ligi in večina njih je aktivno vključenih v PGD Retje. Ker so morali vse prireditve prijavljati preko registriranih društev, so preteklo leto klub registrirali in 10. marca imeli svoj prvi redni letni občni zbor. Iz poročila predsednika kluba Matjaža Mišiča je razbrati, da je klub deloval uspešno, žal pa so to zimo odpadle vse prej naštete zimske aktivnosti, ker ni bilo snega. So pa kar veliko postorili okoli male Bloudkove skakalnice in med drugim postavili nov sodniški stolp. Ker je pretežni del članov tudi pri gasilcih, so skupaj z njimi naredili nekaj klopi in miz, ki bodo služile za prireditve na prostem. Ekipa mai-onogometašev je uspešno tekmovala, obiskala pa je več tekem prvoligaša Korotana iz Prevalj, kjer za Korotan igra njihov član Boštjan Slavec. Klub Nevtralia je v obdobju od registracije pa do občnega zbora gospodaril z milijonom in 200 tisočaki, izdatkov pa je bilo kar 900 tisočakov. Plan za leto 2001 je podoben dosedanjim, novo pa je, da nameravajo letos organizirati igre brez meja, povabiti kakšno gledališko skupino, pridobiti ustrezne klubske prostore, urediti odbojkarsko igrišče in svojo dejavnost predstaviti na internetu. Za vse to pa bodo potrebovali kar nekaj denarja in pridne roke. Trenutno jim je le občina namenila oz. obljubila 100 tisočakov. A. KOŠMERL dežurni poročajo UKRADEL TELEFON - Neznanec je iz avtomobila P. T. iz Novega mesta, parkiranega na dvorišču stanovanjske hiše, 10. aprila med 13. in 16. uro vzel mobilni telefon znamke Nokia in polnilec zanj. LAČEN NE BO - Iz Zidanic lastnikov Š. A in A. B. iz Dvora, je neznanec med 7. in 9. aprilom odnesel več suhomestanih dobrot in električni vrtalnik. POLOMIL TRTE IN DREVESA - Med 8. in 9. aprilom je nepridiprav v vinogradu in sadovnjaku v Peski pri Sečjem selu posekal in polomil okoli 230 vinskih trt ter polomil 14 sadnih dreves. A. B.-ju iz okolice Vinice je tako naredil za 60 tisočakov škode. TELEKOMU ODNESEL TELEFONSKI KABEL - Neznanec je 9. aprila med 10. in 13. uro iz ograjenega prostora podjetja Gra-tel, d.o.o., v Novem mestu vzel kolut s telefonskim kablom in tako novomeško enoto Telekoma oškodoval za 700 tisoč tolarjev. POSEKAL DREVESA - Med 1. in 10. aprilom je neznanec v gozdu v Berčicah posekal okoli 10 kub. metrov hrastovih in 10 kub. metrov kostanjevih dreves. Lastniku je naredil za 250 tisočakov škode. ODNESEL JE MOTORNO ŽAGO - Neznanec je'med 8. in 10. aprilom iz sadovnjaka na Talčjem Vrhu, ki je last M. Š. iz Črnomlja, odnesel motorno žago in tako naredil za 50 tisočakov škode. IZKOPAL SADIKE - Neznanec je v sadovnjaku B. S. iz Črnomlja izkopal 24 sadik različnega sadnega drevja. UKRADEL OSEBNE DOKUMENTE - Nepridiprav je med 10. in 11. aprilom iz osebnega avtomobila, parkiranega pred stanovanjskim blokom na Mirni, ukradel avtoradio, vozniško dovoljenje in osebno izkaznico. A. M. iz Mirne ima za 10 tisoč tolarjev škode. TELEFONIRAL BO - Neznanec je v noči na 15. april vlomil v trgovino TBK v Sevnici in ukradel 39 rabljenih in 4 nove mobilne telefone. Škoda znaša okoli 700 tisočakov. Ponaredil tisočake KRŠKO - 32-letni B. R. iz okolice Krškega je 11. aprila na svojem računalniku skeniral tri bankovce za tisoč tolarjev in jih tudi natisnil. Kasneje je v skladišču piva Pivovarne Laško v Krškem zaboj laškega piva in 6 plastenk radenske plačal s štirimi bankovci po tisoč tolarjev, od tega sta bila dva ponarejena. Policisti so osumljencu zasegli opremo, s katero je bankovce ponaredil, in preostali ponarejeni tisočak ter ga ovadili na pristojnem okrožnem državnem tožilstvu. Zasegli preko 10 kilogramov heroina Heroin, ki ga je Hrvat v najetem avtomobilu skušal pretihotapiti v Slovenijo, v ulični prodaji vreden tri milijone mark - Ali gre za organizirano mrežo prekupčevalcev? KRŠKO, OBREŽJE - Na mejnem prehodu Obrežje so policisti Policijske uprave Krško minuli ponedeljek, 9. aprila, nekaj čez deveto dopoldne pri natančnejšem pregledu osebnega avtomobila Fiat tipo z varaždinsko registracijo, ki gaje vozil Zagrebčan P. M., odkrili dobrih 10 660 gramov heroina. Po besedah Ivana Ureka iz Urada kriminalistične policije krške policijske uprave gre, sodeč po količini zaseženega mamila, za organizirano mrežo prekupčevalcev. Kot je na četrtkovi novinarski konferenci povedal Urek, seje policist na mejni kontroli za podroben pregled vozila, najetega v zagrebški izposojevalnici avtomobilov ter voznika in prtljage odločil, ker se mu je 35-letni Hrvat zdel živčen. Pod zadnjim sedežem je našel osem zavitkov z rjavo prašnato snovjo, ovitih z rjavim lepilnim trakom, za katero so ugotovili, da je heroin. V postopek sta se vključili tudi ogledna skupina krških kriminalistov in mobilna carinska enota, ki je našla še dva zavitka na vezni steni pod vetrobranskim steklom na sopotnikovi strani. Skupno je P. M. tako prevažal kar 10 kilogramov 660 gramov heroina, ki so ga nato poslali v analizo v Ljubljano, fiata pa predali carini. Hrvata, osumljenega neupravi- čene proizvodnje in prometa z mamili, so pridržali in ga v torek privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku krškega okrožnega sodišča, ki je zanj odredil pripor. Po predvidevanjih kriminalistov naj bi opojna droga prišla iz oz. preko Turčije, njena končna postaja pa naj bi bila slovenska prestol- • Cena grama heroina v Sloveniji znaša od 60 do 70 nemških mark, tako da je vrednost v ponedeljek zaseženega mamila okoli 750 tisoč ntark, v ulični prodaji pa bi stal kar 3 milijone mark. niča Ljubljana. Po letu 1996 s štirimi kilogrami in pol ter letu 1999 s 5,6 kilograma zaseženega heroina na Obrežju je to tretje večje odkritje te trde droge na slovensko- Desetletje slovenske IPE Slavnostna akademija i’ petek OTOČEC - Slovenska sekcija IPE praznuje deset let delovanja. Jubilej bodo obeležili s tednom druženja IPA prijateljev na Otočcu od 18. do 22. aprila z izdajo priložnostne revije o nastanku, razvoju in delovanju sekcije ter številnimi drugimi prireditvami. Osrednji dogodek bo-slavnostna akademija 2(L aprila ob 18. uri v hotelu Šport na Otočcu. Slovenski policisti so nacionalno sekcijo IPE ustanovili 20. aprila leta 1991 na ustanovnem kongresu v Gozd-Martuljku, v mednarodno policijsko združenje IPA pa so bili sprejeti 6. novembra leto kasneje na kongresu v Riu de Janeiru in tako postali 54, polnopravna članica te največje organizacije policistov. Danes slovenska sekcija šteje že skoraj 6000 članov. Prenovljene spletne strani LJUBLJANA - Od torka so javnosti dostopne prenovljene spletne strani Ministrstva za notranje zadeve in Policije. Na starih sta se predstavljala skupaj, sedaj pa informacije ministrstva najdete na naslovu http://www.mnz.si. o policiji pa http://www.policiia.si. hrvaški meji in eden večjih letošnjih slovenskih uspehov v boju proti prepovedanim drogam. Direktor policijske uprave Krško Andrej Zbašnik je ob tem povedal, da se so v porastu tako kazniva dejanja kot število umrlih zaradi drog. Med drugim je poudaril, da ni težava le v preprodaji opojnih snovi, temveč tudi v vse večjem številu kaznivih dejanj uživalcev drog, da bi dobili denar zanjo. M. Ž. Požar zanetil s cigareto SMOLENJA VAS - 15. aprila zvečer je zagorela opuščena lesena lopa v Smolenji vasi. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je občan, močno vinjen, odšel spat v lopo. Pred spanjem si je prižgal še cigareto, nato pa zaspal. Prižgana cigareta mu je padla na seno, ki seje vžgalo. Občan seje pravočasno zbudil in nepoškodovan zbežal iz lope, požar pa so pogasili gasilci GRC Novo mesto in PGD Smolenja vas. Prekratka varnostna razdalja NOVO MESTO - Na priključku hitre ceste št. 1 pri Mačkovcu se je 10. aprila ob 10. uri zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji voznice osebnega avtomobila Hyundai coupe V. J. iz Novega mesta zgodila prometna nesreča. V njej je bila voznica golfa Novomeščanka N. J. hudo poškodovana. DRAGOCEN TOVOR - Osem zavitkov heroina pod zadnjim sedežem. (Foto: dokumentacija PU Krško) TATINSKA “INŠTALACIJA" - Direktor Dolenjskega muzeja na sliki ne občuduje najnovejše kiparske inštalacije v bakru in betonu pred muzejem, ampak si jezen ogleduje škodo, ki so jo povzročili tatovi, ki so se v noči med II. in 12. aprilom lotili bakrene kritine na zidu ob stopnišču in na strehi razstavne dvorane. Uspelo jim je odnesti več kot 60 kilogramov bakra s strehe, z zidu pa ga niso mogli odtrgati in so ga le poškodovali. Očitno je bakrena kritina na Dolenjskem muzeju zelo mamljiva za “specializirane" tatove, saj so se letos že tretjič poskusili nezakonito' založiti z bakrom. Policija je storilcem za petami. (Foto: MiM) Motorist hudo padel DRNOVO - T. M. iz okolice Krškega je 15. aprila popoldan zaradi neprilagojene hitrosti, ko je pri Drnovem pripeljal na glavno cesto št. 5. izgubil oblast nad motornim kolesom in padel. Pri tem seje hudo poškodoval, zato so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Med prepirom večkrat udaril NOVO MESTO - M. Š. iz Bele krajine je med prepirom 14. aprila zvečer v stanovanju večkrat udaril A. Š. in jo hudo telesno poškodoval, tako da se zdravi v novomeški bolnišnici. Kazenska ovadba zoper M. Š. sledi. Pijan pa še brez vozniške ŠENTJUR NA POLJU - 50-let-ni M. U. iz okolice Sevnice je 15. aprila pet minut pred peto popoldan pri Šentjurju na Polju vozil po sredini vozišča in povzročil prometno nesrečo z materialno škodo. Policisti so med ogledom ugotovili, da je kršitelj vozil neregistriran osebni avtomobil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola. Napihal je kar 3,18 g/kg alkohola. Zasegli ukradena sprinterja OBREŽJE - 48-letni Nemec V. R. je 12. aprila zjutraj s tovornim vozilom nemške registracije mercedes benz sprinter na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje vstopal na Hrvaško. Policist je med mejno kontrolo ugotovil, da ima ponarejeno prometno dovoljenje in daje bilo vozilo, vredno 5,5 milijona tolarjev, ukradeno v Nemčiji. Dan kasneje pa je policist med kontrolo odkril še enega ukradenega sprinterja z nemško registacijo, vrednega šest milijonov tolarjev. 38-letne-mu Nemcu T. B. so tako kot njegovemu predhodniku odvzeli prostost in ga privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem. Našli ukradeni avto ČATEŽ OB SAVI - Nepridiprav je v noči na 12. april v Čatežu ob Savi ukradel osebni avto Fiat Uno in se odpeljal v Sežano, kjer so vozilo našli in ga vrnili lastniku. Izkoristil stisko dveh prebežnikov Siniši Dordeviču leto dni zapora, ker je kot član združbe čez mejo maja 1999 spravil dva Jugoslovana - Organizator prehoda -“Nisem kriv“ - Pomagača že kaznovana - Pripor podaljšan NOVO MESTO - Splošno znano dejstvo je. da je tudi na področju širše Dolenjske vse več ilegalnih prebežnikov državne meje, to pa obenem pomeni tudi vse več ljudi, ki jim pri tem pomaga, seveda za velika plačila. “Kot član združbe je izkoristil stisko ilegalcev, in to iz čiste koristoljubnosti. Nedvomno je glavni organizator, kije izdelal načrt ilegalnega prehoda dveh Jugoslovanov," je v zaključni besedi na glavni obravnavi na Okrožnem sodišču v Novem mestu zoper 32-letnega hrvaškega državljana Sinišo Dor-deviča povedal okrožni državni tožilec. PROMETNA (NE)KULTURA - Mednjo gotovo sodi tudi (ne)pravilno parkiranje, za kar pa se mnogi vozniki - tudi po tejle fotografiji sodeč - ne zmenijo prav dosti. Mnogi ustavijo, kjer se jim zdi, da jim le ne bo potrebno storiti koraka ati dva več, kot je treba, če pa s tem koga ovirajo, jih ne zanima. Zlasti pogosto se to dogaja v ovinku pri nekdanji Ribji restavraciji oz. ob lokalu Dodo s Pub (na sliki). Sankcij je očitno premalo ali pa so neučinkovite? (Foto: L. M.) Zasegli mamila v bližini Africe TREBNJE - Trebanjski policisti in kriminalisti urada kriminalistične policije so 15. aprila izvedli akcijo na območju Trebnjega, še posebej pa so pod drobnogled vzeli okolico diskoteke Africa, kjer se je med 22. in 6. uro zjutraj odvijala Rave party, ki se jo je udeležilo okoli 700 obiskovalcev iz vse Slovenije. Policisti so zasegli 3 jointe, 10 gramov konoplje, 32 tabletk ekstazija, 7 tablet ter 4 zavitke in stekleničko z neznano snovjo. Zoper dva osumljenca so napisali kazensko ovadbo zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, zoper 16 kršiteljev pa so podali predlog sodniku za prekrške zaradi kršitve 33. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Žužemberčan našel mino ŽUŽEMBERK - H. B. iz Žužemberka je pri kopanju jarka za izgradnjo kamnite ograje pri svoji stanovanjski hiši našel mino. O najdbi je obvestil policiste, za mino pa so nato poskrbeli pirotehniki. Našli marihuano OBREŽJE - Delavec iz Enote za zatiranje tihotapstva Carinske izpostave Obrežje je med carinsko kontrolo pri Z. L. iz okolice Novega mesta, kije 12. aprila zvečer z osebnim avtomobilom vstopal v Slovenijo, našel 1,032 grama marihuane. Siniša je bil osumljen kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo (čl. 311/IIL, II. KZ RS) in senat s predsednico Milojko Gutman gaje spoznal za krivega po obtožbi. Siniša seje nekaj dni pred usodnim 6. majem leta 1999 z neznanim vodičem in Blažem Krhlikar-jem ter Danilom Vajdičem - slednja sta za storjeno kaznivo dejanje kot pomagača že pravnomočno obsojena, dobila sta vsak pet mesecev zapora - sestal v motelu Trebnje, kjer so se dogovorili o skupni akciji. Siniša jima je za prevoz ilegalcev od državne meje v Beli krajini do Ljubljane seveda obljubil denarno nagrado, zagotovil pa jima je tudi svoje spremstvo, da bi ju opozarjal na morebitne policijske kontrole med potjo. Tako sta 5. maja ponoči Vajdič in Krhlikar z golfom prispela v Metliko in se z obtoženim Sinišo odpravili na pokopališče pri cerkvi v Podzemlju, kamor je čez nekaj ur prišel še neznan vodič z dvema ilegalcema, državljanoma ZRJ. S Hrvaške ju je prej ilegalno prepeljal s čolnom preko reke Kolpe. Nato je sledila pot proti Novemu mestu in do Ljubljane. Prebežnika sta se peljala z Vajdičem v golfu, pred njim pa v alfi Siniša, Krhlikar in neznani vodič. Vseskozi so med seboj komunicirali po mobilnem telefonu. Toda na poti so prvi avto zaradi kontrole ustavili novomeški policisti, zato je Krhlikar zatem Vajdiča obvestil, naj prebežnika naže- ne iz avta. Ta je v Pogancih zapeljal v gozd in ju izpustil, toda policisti so ilegalca in kasneje voznika prijeli. Policist PU Novo mesto Branko Turk je kot priča povedal, da sta s sodelavcem tisto noč že prej v Beli krajini opazila alfo z zagrebško registracijo, parkirano ob cesti, in ko jo je Turk kasneje v Gotni vasi ustavil zaradi kontrole, ga je kolega takoj spomnil na to. “V avtu so bili trije, bili so mi sumljivi, toda nisem imel nobenih otipljivih dokazov. Takoj sva se zapeljala po cesti proti Gorjancem in v gozdu zagledala parkiranega golfa. Pregledala sva okolico in našla dva ilegalca, nato pa sva dobila še voznika. Zdaj sva vedela, da povezava med avtomobiloma obstaja," seje dogodka spominjal policist. Krhli-karja so čez nekaj dni izsledili ormoški policisti, obtoženega Sinišo pa na podlagi razpisane tiralice šele novembra 2000 na mejnem prehodu z R Hrvaško v Petišovcih. Od takrat je iz pripornega razloga begosumnosti tudi v priporu. Obdolženec je v svojem zagovo-. ru zanikal sodelovanje pri sprova-njanju ilegalcev in članstvo v združbi, ki bi se s tem ukvarjala. Prebežnika naj bi čez mejo spravil neki Boris, ki se menda piše Ja-zovec, ter neki Ivo, on pa je vozil le avto, ker Boris ni imel izpita. Prebežnika sta menda bila Borisova prijatelja ali sorodnika in “meni seje šele med vožnjo posvetilo, da sem udeležen pri sprovajanju ile- galcev," je dejal Siniša, ki trdi, da mu ni nihče obljubil nobene nagrade in ni dobil nobenega denarja. Prebežnika sta s pomočjo organizirane mreže vodičev ilegalno potovala iz Črne gore preko BiH in Hrvaške v Slovenijo za plačilo vsak po 1.000 DEM, kar sta plačala že v.Veliki Kladuši. Kot sta povedala, je bila njun cilj Italija. Obtoženec se v zagovoru ni mogel spomniti kar nekaj stvari. “Zaradi težkih psihičnih težav sem nekatere stvari že pozabil." Tudi njegov zagovornik je menil, da ni nobenega dokaza, ki bi potrjeval Siničevo ukvarjanje s sprovajanjem ilegalcev, niti naj za to ne bi imel motiva, saj je imel v Sloveniji, kjer živi z ženo in invalidnim sinom ter si gradi hišo, dobro službo, do zdaj pa je tudi še nekaznovan. “Obtoženčev zagovor je nesprejemljivi in lažen, ko zanika aktivno vlogo pri sprovajanju ilegalcev, kar je razvidno tako iz izjav prijetih prebežnikov kot Vajdiča in Krhli-karja. Sklicevanje na nekega Borisa Jazovca kot glavnega organizatorja, za katerega je policija ugotovila, da sploh ne obstaja, pa je smešno," je menil tožilec, očitno pa tudi senat, ki je Sinišo obsodil na leto dni zapora (za tovrstno KD je zagrožena kazen od enega do osem let zapora!), kamor se obtožencu všteje tudi čas pripora. “Predvsem zaradi dozdajšnje nekaznovanosti in zdravstvenih razlogov smo se odločili za najmanjšo možno kazen," je povedala sodnica Gutmanova. Senat, ki je Sinišo tudi oprostil povrnitve vseh stroškov kazenskega postopka, ni sprejel tožilčevega predloga za določitev stranske denarne kazni ter kazni izgona tujca iz države in mu je do pravnomočnosti sodbe podaljšal pripor. L. MURN [ Odgovori, popravki in mnenja j Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Jože Pacek DL št. 15, 12. aprila Rimski Seneka je svaril: Danaum fatale munus!” (Usodni dar Danaj-cev). Predno sem se bil lotil tega pisanja mi je bilo nerodno predvsem zaradi prijatelja Martina Luzarja, avtorja tokratnega portreta tedna. Če me nanj ne bi opozorili prijatelji, bi ga bil prav lahko zgrešil, ker ponavadi ne berem takih nekrologov. Iz priobčenih generalij sklepam, da sva z g. duhovnikom Jožetom Packom pravzaprav iste generacije: oba rojena tik pred koncem vojne, jaz 6. januarja, on 14. aprila 1945. Prisojene zasluge njegovih baje tako hudo naprednih pisem bralcev pa so le predebele, da bi jih spustil človek mimo mimo, češ naj mu bo za rojstni dan. Naj podčrtam, da bi si to bolj zaslužil kdorkoli drug, na primer njegov boštanjski vrstnik, g. Fonzi Žibert, da ne omenjam patra Karla iz Razborja. Tudi g. Fonze izdaja farna oznanila, prav nič nenavadnega za računalniško pismenega župnika. Za cel teden po tokratni veliki noči pripravlja z odborom za praznovanje “Teden praznovanja ze lepoto Boštanja”. Prišel bo celo humorist Honza Fonza, znani družinski trio Novina, kulinarične dobrote bodo dali na dražbo, Jurjevih pesmi ne bodo peli le od hiše do hiše v noči, temveč bodo z njimi priredili kar revijo, nastopali bodo številni glasbeni talenti domače osnovne šole, na sporedu bo pravcati glasbeni shovv program, predstavile se bodo vse številne pevske skupine naše krajevne skupnosti, od mešanega zbora naše župnije do okteta Jurija Dalmatina in domačih Čukov. Po koncertu bo pogostitev, domačini, ki nas delo trga na različne konce in za družinske ograje, se bomo lahko srečali na pogostitvi. In to komaj dan za Veliko nočjo. Vsemu sta poslala vnaprej voščilo domači župan in celo nadškof dr. Franc Rode. Cenim tako ljudsko zbližanje ob kulturi in ne ob bojujoči se cerkvi, kakršno je v številnih odvečnih odgovorih kazal v boju z menoj g. Jože Pacek tudi na straneh Dolenjskega lista. Nič nimam z njegovim bojda težkim življenjem po vojni, opozicijskimi idejami. Verjetno smo k bolj demokratični in svobodni Sloveniji prispevali kaj tudi drugi. Spoštujem vernost dolenjskega človeka, zato teh nekaj vrstic, ki sem jih zapisal proti duhovniku Jožetu Packu kot težavni osebi, niso noben protiverski spis. Mislim, da bi nam tudi na teh prostorih bilo bolje, če bi imeli manj porodetovskih pastirjev, ki največ škodijo samostojni Sloveniji! ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56 Svečanost ob dnevu upora proti okupatorju METLIKA - Metliški občinski odbor za proslavo ob dnevu upora proti okupatorju in 60-letnici ustanovitve OF vabi na svečano prireditev, ki bo v torek, 24. aprila, ob 20. uri v športni dvorani tukajšnje osnovne šole (vhod s Trdinove poti). Slavnostni govornik bo član območnega odbora ZZB Novcf mesto Boris Gabrič. V kulturnem programu bodo nastopili Mestna godba Metlika, folklorna skupina Otroškega vrtca, metliški in podzemeljski osnovnošolci, program pa bo povezoval Toni Gašperič. Na ogled bo tudi slikovno gradivo, ki ga bo pripravil Belokranjski muzej iz Metlike. Branje je del kulture Vzgoja dobrega bralca se zučne v družini Učimo se vse življenje in tudi naša osebnostna rast se nikoli ne konča. K izraznosti in kakovosti le pa sodi tudi bralna kultura. Ustrezne pogoje zanjo ustvarjamo že v družini, nato pa te temelje le še nadgrajujemo. Kako torej začeti? Za uresničitev tega načrta (vzgojiti dobrega bralca) so potrebni trije dejavniki: otrokovo navdušenje, primerna knjiga in potrpežljivost odraslega. Začeti je treba zgodaj, otroka pa najlažje navdušimo tako, da ga v bralni krog doma vključimo sprva kot poslušalca, ko še sploh ne zna brati. Potrebno pa je, da to druženje poteka v prijetnem, sproščenem in zabavnem vzdušju. Mladi bralec potrebuje potrpežljivega vodnika, ki mu bo znal prisluhniti, ga vzpodbujati, a tudi pravočasno odnehati. Čas branja mora biti primeren otrokovi starosti ih s tem tudi zbranosti. Le tako lahko pri njem preprečimo dolgočasnost, naveličanost in utrujenost. Pri prvih korakih do branja je pomembna predvsem zabava ob spoznavanju črk, besed in besedil Zato je dobro, da so v knjigah za bralne začetnike tudi privlačne ilustracije, ki mu pomagajo širiti besedni zaklad in domišljijo. Starši ste svojim otrokom lahko bralni zavezniki in vzorniki. Prevsem pa vam ne sme biti žal časa, ki ga namenjate vzgoji bralne kulture. Današnja družba nas ves čas preizkuša in zasipava z vedno novimi podatki in dejstvi. Če nismo dovolj kritični in ne znamo ločiti bistva od navlake, realnosti od iluzij, nas poplava podatkov posrka vase, naš spomin hromi. In kako naj se iz tega rešimo in oblikujemo svoje mnenje in pravi odnos do vsega, kar nas obdaja? Branje oz. visoka bralna kultura namreč ni razkošnje in privilegij izbranih, dostopna je vsakomur: revnemu, bogatemu, izobražencu, čudaku, sentimentalnežu in puristu. Le osvojiti jo je treba. IRENA POTOČAR PAPEŽ Perhaj ostaja predsednik Programsko-volilna seja - Breda Oklešen je predsednica območne organizacije - Oživili novomeško pisarno ZLSD NOVO MESTO - Predsednik občinskega odbora tudi po četrtkovi programsko-volilni seji občinske organizacije Združene liste Novo mesto ostaja Igor Perhaj, za podpredsednika so izvolili Franca Pluta in za tajnika Sebastjana Podobnika. Novo predsedstvo je dobila tudi novomeška območna organizaeija združene list£ Marjana Somraka je na predsedniškem mestu zamenjala Breda Oklešen, podpredsednik je postal Slavko Bratkovič, tajnik pa Zdenko Ivančič. Slednji bo od 4. maja dalje vsako sredo od 10. do 17. ure na voljo vsem članom in ostalim v pisarni združene liste na Novem trgu 6 v Novem mestu. O delu v minulem letu, parlamentarnih volitvah in delovanju svetniške skupine ZLSD v novomeškem občinskem svetuje govoril dosedanji predsednik območne organizacije in eden od dveh svetnikov stranke Marjan Somrak. Poudaril je, da so volilni rezultati stranke boljši kot v letu 1996. V vseh občinah je število vo- livcev poraslo, največji porast so opazili pri mladih in na podeželju, padec pa pri upokojencih. Tako Breda Oklešen kot Igor Perhaj pa sta med prednostne naloge v prihodnosti uvrstila izboljšanje prepoznavnosti stranke, priprave na lokalne volitve drugo leto in parlamentarne volitve leta 2004, povečevanje članstva itd. Perhaj je med drugim povedal, da morajo do srečanja prihodnje leto izdelati program razvoja občine, ki bi predstavljaltemelj volilnega programa na lokalnih volitvah, pravočasno pa morajo pripraviti tudi listo kandidatov zanje. Na četrtkovi seji, ki se je je udeležil tudi podpredsednik strokovnega sveta ZLSD Igor Lukšič, so dali tudi predloge za posamezne funkcije v stranki, med ostalimi Novomešča-na Jožeta Florijančiča za člana predsedstva iz pokrajine in Marjana Somraka za podpredsednika kongresa ali člana predsedstva. Vseslovenski kongres ZLSD bo 9. in 10. junija v Kopru. M. Ž. Za ureditev čim več sadovnjakov V okviru projekta oživljanja travniških sadovnjakov bodo v nekaterih občinah potekala tudi javna dela NOVO MESTO - Novomeška enota Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje ter novomeški oddelek Kmetijskega zavoda Ljubljana sta v sodelovanju s podjetjem Portoval pred kratkim na Srednji kmetijski šoli Grm pripravila predstavitev projekta Oživljanje travniških sadovnjakov. Vodji projekta Jani Gačnik in Franc Kotar, ki izvajata program, sta projekt predstavila predsedniku državnega sveta Tonetu Hrovatu, vodstvu šole, profesorjem in strokovnim sodelavcem šole. Pogovarjali so se o možnostih razširitve projekta v okviru dejavnosti šole. Po predstavitvi so prisotni ugotovili, da ima šola vzorno urejeno infrastrukturo, ki zajema: novo zasnovan sadovnjak starih sort jabolk, moderen kotel za žganjekuho, linijo za pasterizacijo soka in ustrezne objekte. Strokovni zbor šole bo v kratkem razmislil o možnostih vključitve v projekt tako v okviru šolskih kot obšolskih dejavnosti oz. uporabnosti projekta za zaposlitev ali samozaposlitev njihovih dijakov. Predsednik državnega sveta Tone Hrovat je predlagal, da se projekt nadaljuje tudi v smeri priprave ustreznega zakona, ki bo urejal problematiko ureditve travniških sadovnjakov, kar bo lahko tudi osnova za subvencioniranje pokrivanja stro- Predstavitev eko projekta DRAGATUŠ - Osnovna šola Komandanta Staneta v Dragatušu vabi danes, 19. aprila, ob 15.30 na ogled razstave, na kateri bodo predstavili nacionalni projekt “Eko šola kot način življenja”. Pol ure pozneje bo v telovadnici šole še kulturni program, sledil pa bo podpis eko listine ter zasaditev avtohtonih in eksotičnih dreves in grmovnic. škov urejenja visokodebelnih dreves. S tem ukrepom bi po predsednikovem mnenju ne le ohranjali stoletno zgodovino, ki daje značilen izgled krajini, pač pa nudili tudi možnost dodatnega zaslužka kmetijam ter ne nazadnje preprečevali proces zaraščanja krajine. Pomen projekta pri vključevanju brezposelnih oseb in iskanju zaposlitvenih možnosti zanje je predstavila Silva Bajuk, direktorica podjetja Portoval, kjer so zadnjega pol leta ob pomoči Zavoda za zaposlovanje pripravili različne oblike programov izobraževanja za vključitev brezposelnih oseb v javna dela pri izvajanju opravil v sadovnjakih. Načrtujejo, da bi v začetnem obdobju brezposelni v manjših organiziranih skupinah urejali stare kmečke sadovnjake preko sistema javnih del. Pred kratkim je bil namreč program izbran na republiškem Odboru za izbor javnih del, na predlog novomeške enote Zavoda za zaposlovanje, ki bo izvajanje tudi sofinanciral v prvih 5 občinah. Občine Črnomelj, Semič, Žužemberk, Dolenjske Toplice in Kostel so se odločile, da bodo sofinancirale izvajanje programa. Cilj projekta je, da bi ob ustrezni povezavi in obliki skupinskega dela posameznikov uresničili nove zaposlitve ali samozaposlitve v kmetijstvu in pod strokovnim nadzorom uredili čimveč sadovnjakov v omenjenih očinah. M. S. Razstava Saša Pavloviča ČRNOMELJ - V petek, 20. aprila, bo ob 20. uri v Speličevi hiši v Črnomlju odprtje razstave slik Saša Pavloviča z naslovom “Nevidni dotik". Avtor, ki je za svoje delo prejel Župančičevo plaketo, se želi z razstavo zahvaliti vsem, ki so ga pri tem podprli. Za štirikilometrski vlak V vseslovenski čistilni akciji “Brez smeti narava zaživi” zbrali več kot 15 tisoč kubičnih metrov odpadkov - Množično LJUBLJANA - V soboto, 7. aprila, se je zaključila večina čistilnih akcij v Sloveniji. Tretji vseslovenski čistilni akciji Brez smeti narava zaživi, ki jo je organizirala Lovska zveza Slovenije skupaj z območnimi lovskimi zvezami in lovskimi družinami, so se letos pridružili Turistična zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, ministrstvo za okolje in prostor. Mestna občina Ljubljana ter Krekova zavarovalnica, ki je udeležence nezgodno zavarovala. Odpadkov je bilo precej manj kot lani. Tudi tokrat so odkrili precej divjih odlagališč. Čistilne akcije se je udeležilo 7.642 lovcev, 2.938 članov drugih društev in krajanov ter 2.451 šolarjev oziroma mladih. Akciji so se pridružila tudi prostovoljna gasilska, kulturna, kinološka, športna in planinska društva ter taborniki. Z odpadki, ki sojih nabrali 15.956 kubičnih metrov, bi napolnili 443 vagonov, kar pomeni nekaj več kot 4 km dolgo vlakovno kompozicijo. Te smeti še niso vse, saj bodo nekatere čistilne akcije potekale do konca aprila. Med zbranimi odpadki je bilo največ plastenk in pločevink ter različne druge plastike. Udeleženci so zbrali 90 avtomobilskih školjk in 190 • Na LZS menijrt; da je bila iskrica letošnje akcije posaditev 850 sadik plodonosnega drevja na območju Prlekije. Kot so povedali lovci, želijo s takim sajenjem obogatiti gozdni rob in s tem pomagati urejati naravni habitat male divjadi in srnjadi. Tako bodo sadili tudi v prihodnje. primerkov bele tehnike, večinoma štedilnike na trda goriva in hladilnike. Med nesnago na poljih in v gozdovih je bilo tudi 20 akumulatorjev ter 35 1 barv in motornega olja. Med nevarnimi najdbami so bile ponekod tudi bombe iz 2. svetovne vojne. Vojne in odvrženo razstrelivo novejšega datuma, ko^e v poročilo zapisal Mitja Kersnik, tajnik Lovske zveze Slovenije. M. L. Načelnika generalštaba slovaške vojske generala Cerovskega (v sredini) sta na obisku v novomeški vojašnici spremljala načelnik generalštaba slovenske vojske brigadir Ladislav Lipič (levo) in poveljnik 3. operativnega poveljstva, kamor spadata tudi vojašnici v Novem mestu in Cerkljah, brigadir Alojz Završnik (desno). (Foto: I. V.) Slovaški generali pri nas Slovaški vojaški vrh na čelu z načelnikom generalštaba generalom Cerovskim v Novem mestu in Cerkljah NOVO MESTO - V sredo in četrtek se je na uradnem obisku v Sloveniji mudila delegacija slovaške vojske na čelu z načelnikom generalštaba generalom Cerovskim, ki si je ogledal tudi vojašnico Novo mesto in Cerklje. V sredo se je general Cerovski v Ljubljani sestal z načelnikom generalštaba slovenske vojske brigadirjem Ladislavom Lipičem, sprejeli pa so ga tudi predsednik države in vrhovni poveljnik slovenske vojske Milan Kučan, obrambni minister dr. Anton Grizold in pred-sednik odbora za obrambo pri državnem zboru Rudolf Petan. V četrtek je slovaška delegacija obiskala vojašnico Novo mesto, kjer ji je poveljnik 3. operativnega poveljstva brigadir Alojz Završnik predstavil naloge in območje odgovornosti enot, ki jim poveljuje, po pogovorih med vrhovoma obeh vojska pa so si slovaški gostje ogledali oborožitev in opremo enot slovenske vojske, ki domujejo v novomeški vojašnici. Po pogovorih z vrhom slovaške vojske je brigadir Završnik povedal, da so ugotovili, da se tako na Slovaškem kot pri nas ukvarjajo s podobnimi težavami in da jih tudi rešujejo na podoben način, saj sta obe vojski nastali na podoben način v približno istem času, po razpadu Jugoslavije oziroma Čehoslovaške. Obe vojski si tudi prizadevata za vstop v severnoatlantsko vojaško zvezo Nato, zato je tovrstna izmenjava izkušenj za obe strani zelo koristna. Po kosilu v vojašnici seje delegacija odpravila še na ogled vojašnice v Cerkljah. L V. Koncert bluesa NOVO MESTO - V petek, 13. aprila, zvečer je bil v LokalPatriotu večer bluesa, na katerem je nastopil Mr. Lucky, poslušalce pa je pred nastopom ogrel novomeški Trio Jerneja Zorana. | Ljubljansko pismo \ Smo res socialna država? Med brezposelnimi 40 odstotkov invalidov LJUBLJANA - Leto 2003 bo evropsko leto invalidov. Temeljna zahteva in poslanica Evropske unije je, da bi do takrat vsi parlamenti evropskih držav ustanovili delovna telesa, ki naj bi se ukvarjala le s skrbjo, kako olajšati življenje invalidov. In kako skrbimo za invalide pri nas? V Sloveniji ima 150 tisoč ljudi status invalida: od tega je okoli 130 tisoč delovnih invalidov, 5 tisoč otrok z motnjami v razvoju, 7 tisoč civilnih in vojnih invalidov in 8 tisoč ljudi z drugimi tipi invalidnosti. Veliko je tudi takšnih s telesno okvaro, a nimajo priznanega statusa invalidnosti in nikarkšnih posebnih pravic. Invalidi so ena najbolj ranljivih skupin v naši družbi, kar postane zlasti očitno, ko se žele zaposliti. Zakon, ki ureja zaposlovanje invalidov, je zastarel in tudi zato ga podjetja ne upoštevajo. Med brezposelnimi v Sloveniji (12 odstotkov je vseh) je kar 40 odstotkov invalidov, kar pomeni, da bo težko ustreči zahtevi Evrope, ki terja njihovo bistveno višjo zaposljivost. Urad RS za invalide ugotavlja, daje država še največ naredila za varstvo vojnih invalidov. Vojni invalidi so na boljšem kot drugi invalidi tudi zato, ker je njihov status zakonsko urejen. Najpomembnejša naloga društev in Zveze vojnih invalidov je skrb za socialno in zdravstveno stanje njihovih članov, zlasti pa nudenje pomoči mladim invalidom pri vključevanju v delovni proces, ter skrb za pomoč starejšim invalidom pri oskrbi v njihovih druži- nah in pri organiziranju bivanja v domovih za starostnike. Društva in zveza skrbijo tudi za oskrbo invalidov s protetičnimi in ortopedskimi pripomočki ter za adaptacijo stanovanj za gibalno ovirane invalide. Soodločajo še pri sprejemanju tehničnih predpisov za usposabljanje prometnih sredstev za javni promet ter sodelujejo pri reševanju socialnozdravst-venih vprašanj vojnih invalidov. Kar 3.600 članov društev invalidov je nekdanjih udeležencev NOB, ki so postali invalidi zaradi poškodb v vojnem času. Imajo pa invalidi veliko opravkov in skrbi, predno jim uspe uveljaviti svoje pravice. Tako jih z invalidskimi pripomočki oskrbuje Zavod RS za rehabilitacijo, vendar je postopek pri uresničevanju te možnosti dokaj zamuden. Le-čeči zdravnik najprej invalidu izda napotnico, nato mora invalid na zdravstveno zavarovalnico, od tam pa na zavod za rehabilitacijo, kjer ga obravnava skupnina strokovnjakov. Prej je bil ta postopek krajši, saj so invalidi vse to uredili na omenjenem zavodu. Težave imajo invalidi tudi pri uvozu avtomobilov. Vojni invalidi so bili do nedavnega oproščeni plačila prometnega davka in plačila carine za uvoz, v letu 1999 pa je bila ta olajšava odpravljena. Invalidi morajo sofinancirati tudi nakup ortopedskih čevljev itd. Pred leti je lahko skoraj vsak invalid, ki je bil zainteresiran za zdravljenje v naravnih zdraviliščih, dobil napotnico za zdravljenje v zdraviliščih celo za tri tedne itd. Iz raziskav o naši skrbi za invalide je razvidno, da kljub različnim oblikam družbene pomoči tretjina članov invalidskih društev živi v relativni revščini, kar velja zlasti za invalide, ki so sami ostali na kmetijah. Še težji je položaj vdov invalidov, saj nimajo enakih pravic kot njihovi možje. Če res želimo v Evropo, bomo torej morali razmisliti tudi o teh vprašanjih, kako skrbeti za invalide. Če res želimo (p)ostati tudi socialna država... VINKO BLATNIK OB DNEVU ROMOV - Pred vrtcem Pikapolonica v novomeškem romskem naselju Žabjak - Brezje so romski učenci iz osnovne šole Bršljin in njihove učiteljice ter vrtičkarji in vzgojiteljice ob 8. aprilu, svetovnem dnevu Romov, pripravili pester program. Peli so, plesali, recitirali in se predstavili z zgodbo Gradič - Grado v romščini. Prebivalci naselja so veseli tovrstnih dejavnosti, saj spoznavajo smisel vzgojno-izobraževalnega dela z njihovimi otroki. Izobrazba zanje ni vrednota, ob takšnih trenutkih pa vsaj za kratek čas zaznajo, da lahko kljub svoji drugačnosti z vključevanjem in sodelovanjem dosežejo lastni napredek. (Člani medijskega kluba Bršljinko OŠ Bršljin) IZDELOVANJE BUTAR - Mirnopeški vrtec Cepetavček je v petek, 6. aprila, gostil starega ata in mamo enega izmed “cepetavčkov". Pomladansko zelenje, kot so mačice, leskove šibe, bršljan, drenov list, virh, žingerc, vejice brinja in ciprese so nabrali otroci s starši, Drago in Frančiška Saje pa sta jima pokazala in razložila obliko in način izdelave butare. Drago Saje jim je povedal, da so nabrane vrste dreves, grmov in zelišč namenjene varovanju doma in živine pred strelo in drugimi nesrečami, pospeševanju rasti in odganjanju bolezni. Na koncu so otroci butare okrasili s papirnatimi trakovi in rožami. (Pripravila: Marija Mikec) EKOLOŠKI DAN - Učenci podružnične šote Birčna vas smo pred kratkim pripravili ekološki dan. Pobirali smo odpadke ob cesti v bližnji okolici šole, pred njo pa smo zasadili cvetlice, ki nam jih je podarilo cvetličarstvo Zupančič. Okoli šole je sedaj lepo, zato naprošamo vse popoldanske obiskovalce šolskega igrišča, da ne uničujejo cvetja, grmovnic in igral, odpadkom pa so namenjeni koši. (Učenci in učiteljice podružnične šole Birčna vas) USTANOVNI OBČNI ZBOR MLADINSKE KOMISIJE GZ TREBNJE - V trebanjskem gasilskem domu so na ustanovnem občnem zboru mladinske komisije Gasilske zveze Trebnje za predsednika izvolili Petra Marna. Najpomembnejše naloge komisije bodo: izobraževanje mladih za pridobivanje preventivne značke, sodelovanje na tekmovanjih, taborjenje in organizacija pohoda. Zbora so se udeležili tudi predsednik in poveljnik GZ Trebnje Anton Strah in Janez Bregant, predstavnik občine. Dušan Mežnaršič, predstavniki sosednjih gasilskih zvez Ivančna Gorica, Črnomelj in Šentjernej. Kulturni program so pripravili harmonikar s pevkama iz PGD Sela pri Šumberku in gasilska mladina Vrhtrebnjega. (Foto: F. Bartolj) Minister zakon na ogled postavi Minister zakon na ogled postavi, ker kapital bolj ljubi kakor delo, v parlamentu gleda in posluša ne preveč veselo, kaj opozicija in javnost o njem pravi. MARJAN BRADAČ (Prosto po Prešernu) Jelenov Žleb - pomembna zmaga V Jelenovem Žlebu 27. aprila ob sodelovanju Slovenske vojske in borcev NOB srečanje v spomin na dogodke iz 2. svetovne vojne - Tudi kot spomin na zaključek partizanske protiofenzive V Jelenovem Žlebu bo 27. aprila množično srečanje v spomin na dogodke iz 2. svetovne vojne. Na prireditvi, ki jo namenjajo tudi obletnici OF, začetkom 2. sv. vojne na naših tleh in spominu na zmago nad nacizmom in fašizmom, bodo sodelovali enoti Slovenske vojske, godba na pihala Slovenske vojske in skupnosti borcev nekaterih partizanskih enot. V Jelenovem Žlebu sta 26. marca 1943 bataljoni: Cankarjeve brigade in bataljon Gubčeve brigade v silovitem dveurnem boju porazili bataljon italijanske divizije Macerata. Ko je boj trajal, je bilo važno, kdo bo prvi Srečanje starostnikov PONIKVE - KO Rdečega križa je 6. aprila v gasilski dom Ponikve povabila krajane Dolenje Nemške vasi, ki so že presegli 70 let. Lepo sta jih pozdravila predsednik KS Marjan Uhan in predstavnica OORK Trebnje Štefka Gregorčič, kulturni program pa so pripravili učenci podružnične šole Dol. Nemška vas. Na koncu so prijetno klepetali ob dobrotah, ki so jih pod vodstvom Slavke Čeh pripravile članice RK. Še posebej so občudovali eno najstarejših zbranih, nasmejano 90-letno Frančiško Dular iz Rodin. FANI MAL1ŠIČ Kočevski fotografi ponovno uspešni KOČEVJE - Na tretji razstavi barvnih diapozitivov 2001 Rome Southern iz cikla 6 razstav GaSo v Združenih državah Amerike so bili uspešni kar trije člani kočevskega fotografskega društva Grča. Aleksander Čufar je za svoje diapozitive prejel tri častne trakove v treh kategorijah, častni trak osvojil tudi Stanko Lavrič, medtem ko je Darko Mi-kulič prejel medaljo GaSo za diapozitive žabice, fotografirane v Slovenski vasi. Poleg tega je Lavrič svoja dela razstavil v Hongkongu in na razstavi v Gran Tour delle Coline v Italiji, s svojimi deli pa je uspel tudi Čufar na razstavi v avstralskem Syd-neyju. Kočevski fotografi so svoja dela poslali tudi na natečaje v Anglijo, Belgijo, Ameriko in Indijo. (J. P.) Novomeščanka Leila Bdeir poleg uspešnega študija na pravni fakulteti v Ljubljani uri tudi svoje govorne in jezikovne sposobnosti. Kolegi s fakultete so jo pred mesecema pritegnili v svojo debatno skupino, konec marca in v začetku aprila pa je skupaj z Matejem Blatnikom iz Ljubljane na evropskem prvenstvu v debati zastopala barve pravne fakultete. Prvo tovrstno prvenstvo v Sloveniji je pod okriljem nevladne organizacije ZIP, ki skrbi za kulturo dialoga, potekalo v Izoli, projekt pa je podprla tudi Republika Slovenija. Debate so sicer potekale od jutra do večera, vendar so študentje vsak prosti trenutek izkoristili za sklepanje prijateljstev. Zbralo se je 65 skupin iz različnih fakultet vzhodne in zahodne Evrope ter Izraela, med njimi tudi iz Jugoslavije. Slovenijo so zastopale štiri skupine, in sicer iz Pravne fakultete in Fakultete za družbene vede iz Ljubljane ter dve skupini Univerze Maribor. Zmagali so Angleži. Poleg njihovega znanja in, veščine jim je pri tem pomagala še izvorna kultura - tekmovanje je namreč potekalo v angleškem jeziku in po sistemu angleške parlamentarne debate. Pa tudi sodniki so le ljudje in nanje vpliva tako aktualna politika kot image države tekmovalcev. Naši predstavniki, ki so se uvrščali v zadnjo polovico, se niso mogli znebiti vtisa, da so bili še posebej naklonjeni Izraelcem, vzhodnjakom pa manj. Izhodišča debat so bila zanimiva - naj naštejemo le tri: evropska Unija bi morala ukiniti subvencije za kmetovalce, darovanje človeških organov bi moralo biti obvezno, iskalci azila bi morali dobiti azil v prvi varni državi na njihovi poti. Ne glede na to, ali so se s temi izhodišči strinjali, so morali poiskati argumente za in proti ter jih na prepričljiv način*/.agovarjati. V angleški parlamentarni vrsti debate izhodišče obdelajo 4 skupine: prvo imenujejo zasedel vrh grebenov Male bele stene. Prve so prišle tja čete drugega Ljubiteljska kultura in kmetijstvo TURJAK - Predsednik KUD Marij Kogoj Turjak, Franc Pečnik, kar pogosto uporablja besedni zvezi ljubiteljska kultura in ljubiteljsko kmetijstvo. Na vprašanje, kaj natančno misli s tem izrazoma, je odgovoril: “Na našem območju so majhne kmetije, se pravi, da so njihovi lastniki zaposleni v glavnem drugje, hkrati pa se doma ukvarjajo amatersko oziroma ljubiteljsko še s kmetijstvom. Tako ljubiteljsko kmetijstvo pa je še posebno pomembno predvsem za ohranjanje videza kulturne krajine oziroma za ohranitev našega življenjskega prostora. Pomembna pa je tudi ljubiteljska kultura, in to ne le zaradi splošno znanih dejstev, se pravi za ohranjevanje in nadaljevanje kulturne vzgoje na našem območju, ampak tudi za ohranitev dobrin, ki jih imamo. Med take na primer sodi naš dom krajanov, v katerem imajo sedež tudi kulturne in druge organizacije, ki smo ga ohranili krajanom tako, da smo ustanovili Kul-turno-turistični zavod Turjak, saj bi sicer naš dom prišel v last drugih, čeprav smo ga v glavnem sami zgradili." J. P. LITIJA - Društvo Heraldica Slovenka je letos na dan prvega izobešanja slovenske trobojnice s celodnevno prireditvijo obeležilo 10-let-nico svojega delovanja. Dopoldne je slovenski metropolit dr. Franc Rode med mašo za domovino v prepolni cerkvi sv. Andreja na srednjeveškem vaškem trgu blagoslovil zastavo, popoldne pa so jo gardisti 12. gardnega bataljona slovenske vojske ponesli do geometričenga središča in jo ob himni slovesno razobesili. Prireditve so se udeležili številni krajani, politiki, cerkveno vodstvo. “prva vlada", nasprotuje ji “prva opozicija", delo nadaljuje “druga vlada", ki zagovarja stališča prve vlade, zaključi pa “druga opozicija", ki povzame ves primer in ga predstavi v svoji opozicijski luči. In tako se ponovno pokaže, kako je resnica relativna in skonstruirana. Razkorak med dejstvom in družbeno predstavo o njem ne bi mogel biti večji. Zmaga stališče tistega, ki ga zna bolje predstaviti ter je povrhu vsega morda še lepši in doma iz pravega kraja. Vse pa mora potekati na kulturen način. Kulturen dialog, zasnovan na argumentih, je osnovna civilizacijska pridobitev. F s SEVNICA - Kako varujemo zdravje, če se redno gibljemo in živimo aktiven, športno-življenjski slog? Vključite v svoj življenjski vsakdan čim več gibanja. Znanstvene raziskave kažejo, da lahko pol ure zmernega gibanja dnevno pomembno izboljša vaše zdravje in vas ohranja aktivne in samostojne tudi v poznejših letih. Športno društvo Partizan Sevnica v sodelovanju s Športno unijo Slovenije, CINDI Slovenije, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zdravstvenim domom Sevnica vabi odrasle med 20. in 65. letom starosti na preizkus hoje na 2 km, v katerem bodo ocenili vaš fitnes indeks oziroma telesno zmogljivost in vam svetovali pri načrtovanju zdravju prijazne športne vadbe. Preizkus bo potekal v soboto, 28. aprila, v parku pred bataljona Gubčeve brigade in tako pred Italijani obvladale položaj. Vse tri čete so skupaj štele okoli 150 borcev. Bataljonski poveljnik divizije Macerata Michele Genovese je spoznal, da mu stojijo nasproti močne partizanske sile. Potem ko so partizani nezadržno prodirali v notranjost italijanske obrambe, je po dveurnem boju ostanek italijanskega bataljona brezglavo bežal proti Ribnici. Partizani niso mogli za njimi zaradi prevelike utrujenosti, saj so šli v boj po sedemurni naporni hoji brez počitka. V boju so sodelovali skoraj vsi lažje ranjeni partizani, ki so bili poškodovani že pred tem bojem. Boj in zmaga v Jelenovem Žlebu sta bila tudi zaključek partizanske protiofenzive po znani italijanski roški ofenzivi, kije trajala od 16. julija do začetka novembra 1942 in je bila najdaljša okupatorska ofenziva na Balkanu in v Jugoslaviji. Omenjena partizanska protiofenziva seje začela z zavzetjem italijansko-belogardi-stične postojanke na Suhorju v Beli krajini. V tej partizanski protiofenzivi je padlo 423 Italijanov, 93 belogardistov ter 12 ustašev in hrvaških domo-branov. Štiri slovenske brigade z dvema hrvaškima so imele skupno 135 mrtvih. ZDRAVKO TROHA Ljubljana Slavnostni govornik je bil litijski župan Mirko Kaplja, ki je obudil spomin na prvo dviganje slovenske zastave pred 153 leti. Takrat jo je v Ljubljani “razvil študent prava Lovro Toman s svojimi prijatelji kot protest proti nemški zastavi, ki so jo razobesili na ljubljanskem gradu,” je povedal župan. Zbrane sta pozdravila tudi predsednik državnega zbora Borut Pahor in predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle. V kulturnem programu so nastopili: orkester slovenske policije, pevci domačega PZ Lipa. igralec Tone Kuntner in dijakinje litijske gimnazije. K. ŠUŠTERŠIČ KUD Predoslje v Semiču SEMIČ - V soboto, 21. aprila, bo ob 20. uri v tukajšnjem kulturnem domu gostoval KUD Predoslje. Predstavil se bo z dramo Draga Jančarja Veliki briljantni valček. Lutke in komedija ČRNOMELJ - V petek, 20. aprila, bo ob 17. uri v tukajšnjem kulturnem domu gostovala češka lutkarska družina z 200-letno tradicijo Theater Narcis iz Prage, ki napoveduje pravi lutkarski spektakel. V nedeljo, 22. aprila, pa bo ob 19.30 Gledališče Prečna nastopilo s komedijo Vinka Moderndorferja Mama je umrla dvakrat. Srednjo šolo Sevnica, od 10. do 12. ure. Preizkus hoje na 2 km je enostaven, natančen in varen ter ponovljiv test, ki so ga razvili na inštitutu za telesno dejavnost na Finskem. V naravi bodo na osnovi tako hitre hoje, kot jo zmorete, in pri tem ne ogrožate svojega zdravja, določili vašo telesno zmogljivost. Na osnovi dobljenih rezultatov telesne zmogljivosti vam bodo svetovali ustrezno telesno dejavnost in športno vadbo, ki bo izboljšala vaše zdravje in telesno počutje. Poleg športnih strokovnjakov vam bo svetoval tudi zdravnik. “Če mislite, da niste športnik in da nima smisla opraviti testiranja, potem je test namenjen ravno vam, ki se gibate premalo in bi se želeli več, ki se ne ukvarjate redno s športom ali sploh ne, ste telesno nedejavni ali zmerno dejavni, morda Brez pravega haska Kar nekaj državnih uslužbencev - gre za direktorje zavodov ter za nekatere občinske voluharje - bend nad birokracijo in z njo povezano administracijo. Nad papirnato vojno, ki zaposli množico ljudi za več mesecev. Izpolniti je treba najrazličnejše obrazce, zadostiti statistiki, ustanovam iz Belega mesta, kjer ima svoje pisarne državni aparat, ki verjame zgolj in samo napisanemu. Pa četudi lažnemu. Ekipa zaposlenih v muzeju, na primer, mora pisno odgovarjati na vprašanje, koliko eksponatov je bilo kolikokrat razstavljenih in videnih od obiskovalcev in koliko obiskovalcev je bilo od tega starejših od osemnajst let, neporočenih, verujočih oziroma neverujočih, s saniranim oziroma zanemarjenim zobovjem, s prebolenimi ošpicami in oslovskim kašljem ter s plačanimi in neplačanimi položnicami za porabljeno električno energijo. Spet v knjižnici se jim rola zaradi zahtevanih podatkov o bralcih: so si prišli sposodit knjigo v čevljih ali adidaskah, so rojeni pred letom 1990 ali po njem, imajo končano srednjo šolo, obvladajo angleški jezik, aktivno ali zgolj pasivno, so bili cepljeni proti španski gripi, so testirani za AIDS in podobno. Nič boljše ni po šotah, kjer ravnatelj domala nima več časa za delo z učenci, učitelji in starši, temveč večino svojega časa prebije ob računalniku, če hoče ustre&vsem, ki bi radi imeli najrazličnejše podatke o šoli: koliko jih pešači in kako daleč, koliko jih ima samo mamo, koliko jih ima samo očeta, koliko jih je v rejniških družinah in tako dalje in tako naprej. Vsakdanje, življenjske zadeve pa trpijo, za ukvarjanje z njimi ni časa in krajani so, razumljivo, nezadovoljni. Odgovorne imajo za lenuhe, ti pa se hočejo dobesedno razčesniti od dela. Tako kot delavci v Kruppovih pisarnah. S šopi papirjev so šest mesecev letali iz pisarne v pisarno kot nori, četudi so proizvodne prostore zavezniki zbombardirali do tal. TONIGAŠPERIČ Cesta v Sotlo uničena MIRNA- Cesta v Sotlo je popolnoma uničena, zato so že imenovali gradbeni odbor, ki naj bi pridobil soglasja lastnikov zemljišč za temeljito obnovo ceste. Po besedah Štefana Velečiča, vodje oddelka za okolje in prostor na trebanjski občini, je ta sanacija že nekaj let v programu. Potrebna celotna rekonstrukcija pa bi stala okrog 12 milijonov tolarjev, če bi gramoz dala krajevna skupnost Šentrupert kot nepovratna sredstva. Ta krajevna skupnost ima peskokop v Zabukov-ju, od koder seveda vozijo tudi težko naloženi tovornjaki. Rekonstrukcijo ceste v Sotlo bosta ob sodelovanju gradbenega odbor?, izvedli mirnska krajevna skupnost in trebanjska občina. tudi prekomerno prehranjeni ali debeli, ki bi želeli nekaj početi, pa ne veste, kje začeti. Sedaj je priložnost za začetek, pomagali vam bomo ugotoviti, kje ste, in vam svetovali, kako naprej za boljše zdravje in počutje," poudarja predsednik ŠD Partizan Robert Perc. Pridite v športni opremi in ugotovite svojo telesno zmogljivost, testiranje je brezplačno! Športno društvo Partizan izvaja akcijo v sklopu oživitve rekreativne dejavnosti v Sevnici in s tem širi krog podpore za boljše pogoje rekreativnega športa in nov športni dom. S svojo prisotnostjo boste podprli prizadevanja za življenje z več gibanja. V primeru dežja preverjanje odpade. Več informacij na telefonu 041-523-148! P. P. Čigava resnica je prava Na evropskem prvenstvu v debati je debatirala tudi Novomeščanka Leila Bdeir - Zmagali so Angleži Trobojnica na GEOSS-u Za leto dni so slovensko zastavo razobesili v središču države - Celodnevna prireditev Zmerno gibanje izboljša zdravje Preizkus hoje na 2 km pod nadzorom strokovnjakov v soboto, 28. aprila, v parku pred Srednjo šolo Sevnica od 10. do 12. ure - Načrtovanje zdravju prijazne športne vadbe TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 19.4. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Risanka; Male sive celice; Zgodbe iz školjke; Nosorog in druščina, nan.; Slovenija skozi čas; Ljubo doma; Svetovni izzivi - 13.00 Poročila - 14.00 Človek, dvignjen iz samote pozabljenja, dok. oddaja - 14.25 Zoom - 16.00 Slovenski utrinki -16.30 Poročila -16.45 Risanka -17.00 Enajsta šola -17.45 Novi raziskovalci, dok. nan. - T8.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.00 Prvi in drugi - 21.20 Osmi dan - 22.00 Odmevi - 22.50 Gibljive slike - 23.20 Plenilci, nad. SLOVENIJA 2 9.00 Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Angel, varuh moj, nan.; Caroline v velemestu; Frasier, nan.; 12.I5 Šport; Svet poroča; Francozov pritok, ameriški Film - 16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Angel, varuh moj, nan. -18.00 William Faulkner's Old Man, Film -19.35 Videospotnice - 20.05 Osamljen planet - 21.05 Naše malo mesto, hrvaška nan. - 21.55 Poseben pogled, film - 23.00 Aliče na begu, nemški Film KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Družinski zgled, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Adrenalina - 14.00 Košarkarska liga -18.00 Ti in jaz, nan. -18.30 Filmske zvezde, nan. -19.00 Čarovnice, nan. -20.00Gola resnica, nan. - 20.30 Košarka - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Seinfeld, nan. - 23.15 Popoln spomin, nan. POP TV 10.00 Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Umor, nan. - 15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nan. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Sporočilo, film - 21.45 Urgenca, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Risanka - 18.00 Pokličite župana - 18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Vinska klet Krško - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 lz združenja lokalnih TV - 22.00 ATV predstavlja - 22.30 Veriga uspeha - 23.00 Novice HTV 1 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mladino -12.00 Poročila - 12.35 Naša zemlja, nad. -13.25 Dok. oddaja - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.05 Program za otroke in mladino - 16.00 Morje - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo - 17.55 Ljubezen je čudna, izobr. oddaja -18.25 Kolo sreče - 19.13 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Naravni parki v ZDA - 20.50 Pol ure kulture - 21.25 ŽeljkaOgrestazgosti - 22.25 Narava politike - 23.10 Odmevi - 23.30 Planina, dok. oddaja - 0.00 Nočni program HTV 2 10.50 Poročila -10.55 Ponovitve oddaj -12.35 Poslovni klub - 13.10 Montrealska policija, nad. - 13.55 Knjižnica - 14.55 O znanosti z namenom - 15.55 Poročila - 16.05 Naša zemlja, nad. - 16.55 Poročila za gluhe in naglušne -17.00 Vsakdanjost - 18.25 Panorama -18.55 Poročila - 19.00 Na zdravje, nan. - 19.30 Policija, nan - 20.10 Urgenca, nan. - 20.55 Polni krog - 21.10 Dok. film - 21.45 Nevidni človek, nan. - 22.35 Rob Roy, ameriški film -0.50 Svetovni muzeji PETEK, 20.4. SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Pod Pekrsko gorco; Lutkovna nan.; Risanka; Enajsta šola; Novi raziskovalci, dok. nan.; Alma, drama - 13.00 Poročila - I3.25 Prvi in drugi - 13.45 Poslednje kraljestvo atlantskega lososa - 14.35 Osmi dan -15.05 Vsakdanjik in praznik -16.00 Mostovi -16.30 Poročila - 16.45 Zares divje živali -17.10 Pravljičar, nan. -17.45 Resnična resničnost - I8.20 Dosežki - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Garači, nad. - 21.00 Deteljica - 21.10 TV Poper - 22.00 Odmevi - 22.5iPolnočni klub - 0.05 Strah pred ribami - 0.10 Smešno v kinu, francoski film SLOVENIJA 2 9.05 Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Angel, varuh moj, nan.; Osamljen planet; Croossmaheart. Film; Rdeča zastava, film - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Angel, varuh moj, nan. -17.55 Hokej - 20.30 Cousteau ponovno odkriva svet, nad. - 21.25 Kontesa Dora, hrvaška nad. - 22.10 Fourth Protocol, angleški film - 0.10 Rojstva, poroke in smrti, nad. -1.05 Iz slovenskih jazz klubov KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Popoln spomin, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 PopVRoll - 14.00 Bravo, Maestro - 14.45 Prin z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake - 16.20 Herkul, nan. - 17.10 Stražar, nan. -18.00 Ti in jaz, nan. -18.30 Filmske zvezde, nan. - 19.00Čarovnice, nan. - 20.00 Junior, film - 22.00 Felicity, nan. - 23.00 Trije, nan. - 0.00 Policisti, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde POP TV 10.00 Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Umor, nan. - 15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Špiclji, ameriški film - 21.00 Jeklo, film - 22.45 Zlata krila, nan. - 23.40 Nevarne dirke, nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Avtomobilistično zrcalo - 17.30 Turistična oddaja- 18.00 Kmetijski razgledi-18.30 Tedenski kulturni pregled -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike -21.40 Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav? - 22.40 Rezerviran čas - 23.00 Novice HTV 1 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program -H.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila - I2.35 Naša zemlja, nad. - 13.25 Dok. oddaja - 14.15 Izobraževalni program - 15.10 Program za otroke in mladino -16.00 Svet podjetništva -16.30 Hrvaška danes -17.05 Hugo - 17.30 Televizija o televiziji -17.55 Mah antikvariat - 18.25 Kolo sreče - 19.13 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Glasbena oddaja - 21.10 Ay Carmela, španski film - 22.55 Odmevi - 23.15 Redheads, film - 1.00 To je moje življenje, film - 2.30 Nočni program HTV 2 9.45 Poročila - 9.50 Ponovitve oddaj - 13.25 Urgenca, nan. -14.10 Željka Ogresta in gostje - 15.10 Nevidni človek, nan. - 15.55 Poročila - 16.05 Naša zemlja, nad. -16.55 Poročila za neme in gluhoneme osebe -17.00 Vsakdanjost -18.25 Panorama - 18.55 Poročila - 19.00 Zakonske vode, nan. -19.30 Policija, nan. - 20.10 Zakon in red. nan. - 20.55 Polni krog - 21.15 Latinica - 22.55 Pravi čas - 0.25 Svetovni muzeji SOBOTA, 21.4. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček; Male sive celice; The Salt Prince, film; Lingo; Tednik -13.00 Poročila - 13.10 Mostovi - 14.10 4x4- 14.40 Oddaljena obzorja - 16.30 Poročila - 16.45 Franček, ris. nan. -17.05 Leteče dvigalo, nad. - 17.50 Na vrtu -18.15 Ozare -18.20 Svet čudes, dok. nan. -18.50 Risanka -19.00 Danes -19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik - 20.05 Pika na i - 21.35 Frasier, nan. - 22.10 Poročila - 22.45 Sopranovi, nad. - 23.35 Primer Ipcress, angleški film SLOVENIJA 2 9.35 Tedenski izbor: Videospotnice; Štafeta mladosti - 13.00 Šport - 17.55 Hokej - 20.30 Getting It Right, film - 22.05 Praksa, nan. - 22.45 Sobotna noč KANAL A 9.20 Od devete do pete, ameriški film - 11.00 Kung fu, nan. - 12.00 Nesmrtna, nan. - 13.00 Mladoporočenci - 13.30 Stilski izziv - 14.00 Košarka - 16.00 Košarkarski pregled - 17.00 Pop’n’Roil - 18.15 Beverly Hills 90210, nan. - 19.10 Prijatelji, nan. -19.40 Dvakrat v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Dva obraza zla, ameriški film - 22.45 Vrtinec poželenja, ameriški film - 0.30 Policisti, nan. POP TV 8.30 Risanke - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Mestni fantje, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Ljubezen ni slepa, ameriški film - 14.00 TV Dober dan -14.50 Rock n Roli -16.30 Močno zdravilo, nan. -17.30 Svileni upi, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je bitfmilijonar - 21.10 Padli, ameriški film - 23.20 Michael Collins, film VAŠ KANAL 13.00 Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.25 Video strani - 17.00 Kako biti zdrav? - 17.30 Motosport Mundial - 18.00 Iz združenja lokalnih TV - 18.30 Belokranjski obzornik -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Glasbena oddaja HTV 1 8.35 Poročila - 8.40 Zelig, film -10.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.30 Dokumentarna odd. -13.00 Prizma -13.55 Poročila - 14.10 Oprah show - 15.05 Hruške in jabolka -15.35 Divja obzorja -16.10 Zlata dekleta, nan. - 17.05 Glasbena odd. - 18.40 Povabilo -19.30 Dnevnik - 20.15 Tedenski pregled - 21.05 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 21.20 Mad Dog And Glory, ameriški film - 23.10 Seks in mesto, nan. - 23.40 Poročila - 23.50 Frostov pristop, nan. -1.30 Nočni program HTV 2 9.40 Ponovitve oddaj -13.50 Hišni ljubljenci - 14.35 Sveti glasovi, dok. oddaja -15.10 Briljanten- 15.55 Risanka - l6.20Črno-belovbarvi- 17.10 Obdobje ljubezni in obdobje smrti, ameriški film -19.30 Policija, nan. - 20.10 Last Don, nad. - 21.00 Svet zabave - 21.30 Poročila - 21.40 Glamour Cafe - 22.35 Rock klub - 23.35 Črni maček - 1.35 Svetovni muzeji NEDELJA, 22.4. SLOVENIJA 1 8.00 Živžav: Telebajski; Tabaluga: Pika nogavička; Miki Makin črkopis; Tekmovanje pihalnih orkestrov; Pomagajmo si; Svet divjih živali; Ozare; Obzorje duha; Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila - 13.10 Ne joči Peter, slovenski film - 14.35 50-letnica Zveze tabronikov Slovenije - 15.30 Parada plesa -16.00 Ljubo doma -16.30 Poročila - 16.50 Vsakdanjik in praznik -17.45 Slovenski magazin - 18.15 Slovenija skozi čas, dok. oddaja - 18.45 Risanka - 18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna -19.30 Dnevnik - 20.05 Pomladni 3x3- 21.40 Pod preprogo - 22.30 Poročila - 23.10 Brez reza SLOVENIJA 2 8.55 Videospotnice - 9.30 Noro zaljubljena, nan. - 9.55 Naše malo mesto, nan. -10.45 Policija - Il.l5 Naša pesem -12.25 Šport; Motociklizem; Odbojka; Rokomet - I9.30 Videospotnice - 20.05 Ladja sužnjev, dok. oddaja - 20.55 Trend - 21.30 Turistična oddaja - 22.00 Končnica - 23.00 Madness of the King George, angleški film KANAL A 8.30 Pozdravljena Dolly, ameriški film -11.00 Kung fu, nan. -.12.00 Nesmrtna, nan. - 13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 PopVRoll -14.45 Rock v Riu, koncert -16.30 Divja Amerika, dok. odd. -17.25 Adijo, pamet, ,nad. -18.15 Merlose Plače, nad. - 19.10 Prijatelji, nan. - 19.40. Rosvvell, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Prinašalec pic, ameriški film - 22.45 Rusi prihajajo, ameriški film - 0.50 Adrenalina POP TV 8.30 Risanka - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Mestni fantje, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Ameriška gimnazija, film - 13.00 Ravnateljica, film - 14.40 Morilske skrivnosti, ameriški film - 16.30 Močno zdravilo, nan. - 17.20 Pride čas, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Tat za vedno, nan. - 22.10 Športna scena - 22.55 Operacija Šimpanz, ameriški film VAŠ KANAL 13.00 Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali? -13.30 Video strani -16.30 Zaigrajmo in zapojmo-17.10 Posnetek dogodka- 18.30 Dolenjski obzornik -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.20 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi - 22.10 Športna scena - 23.00 Novice - 23.20 Od sobote do sobote PONEDELJEK, 23.4. SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; A; 4; Zares divje živali, dok. odd.; Pravljičar, nan.; Oddaja za otroke; Resnična resničnost; Dosežki; Na vrtu; Svet čudes; Parada plesa - 13.00 Poročila -13.30 Ljudje in zemlja -14.20 Polnočni klub - 15.30 Gibljive slike - 16.00 Dober dan, Koroška -16.30 Poročila -16.45 Mikin Makin črkopis - 16.50 Telebajski - 17.15 Radovedni Taček -17.45 Dober večer - 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Julija, nan. - 21.00 Otroci pepela, dok. oddaja - 22.00'Odmevi - 22.50 Stebri slovenskega gledališča SLOVENIJA 2 9.00 Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Angel, varuh moj, nan.; Kontesa Dora, nad.; Cousteau ponovno odkriva svet, nad.; Trend; Sobotna Poč; Policija -16.30 Rad imam Lucy,nan.-17.00 Angel,varuh moj,nan.-18.00 Regionalni program - 18.30 Jasno in glasno - 19.30 Videospotnice - 20.05 Skrivnosti vojne, nad. - 21.00 Studio City - 22.00 South park, nan. - 22.30 Metropolis - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Canterburyjska zgodba, film KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Roswell, nan. -11.50 Ricki Lacke - 12.45 Dannyjeve zvezde - 13.45 Zmenkarije -14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.20 Herkul, nan. -17.10 Stražar, nan. - 18.00 Ti in jaz, nan. - 18.30 Filmske zvezde, nan. -19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Helikopterska enota, nemška nan. - 20.55 Divje srce, ameriški film - 23.10 Dosjeji X, nan. -0.10 Dannyjeve zvezde POP TV 10.00 Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser - 11.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Športna scena - 14.05 Umor, nan. - 15.30 Oprah show - Nagrade v Ljubljano, Novo mesto in Trbovlje Do roka smo prejeli 166 rešitev in žreb je izmed reševalcev 14. nagradne križanke izbral Staneta Mikuža iz Ljubljane, Marijo Vesel iz Novega mesta in Barbaro Kužnik iz Trbovelj. Mikužu je pripadla denarna nagrada, Veselova in Rožnikova pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do četrtka, 26. aprila na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 16”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. Rešitev 14. križanke Pravilna rešitev 14. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SPLAVAR, TRAGIKA, RENEGAT, KALIN, DA, ODENSE, KLARISA, GAP, LAJAVT, SANA. OSANA, ATLAS, ANN, REBRINA, KIT, KOROTAN, AKA, ANAPEST. 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.55 Sedma nebesa, film - 21.50 Možje v belem, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Posnetek dogodka -18.15 Športni pregled-18.45 Nas poznate?-19.00 Novice- 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan! - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.20 Klepet z... - 21.50 Športni pregled - 22.20 Veriga uspeha - 23.00 Novice TOREK, 24.4. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kiltura; Odmevi; Mostovi; Radovedni Taček; Otroška oddaja; Lahkih nog naokrog; Dober večer, Pomagajmo si; Julija, nan. - 13.00 Poročila - 14.15 Otroci pepela, dok. oddaja - 15.05 Stebri slovenskega gledališča - 16.00 Prisluhnimo tišini -16.30 Poročila -16.45 Sprehodi v naravo -17.00 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad. -17.45 Sir Norman Foster, dok. oddaja -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Vrtičkarji II., nan. - 20.35 Nadnaravno, dok. nan. - 21.10 Aktualno - 22.00 Odmevi - 22.50 Second Sight, angleška drama SLOVENIJA 2 9.00 Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Angel, varuh moj, nan.; Skrivnosti vojne, dok. nan.; Oddaljena obzorja, francoski film; Studio City; Metropolis -16.30 Rad imam Lucy,nan.-17.00 Angel, varuh moj,nan.-18.00 Policistka, dekle iz revije, ameriški film -19.30 Videospotnice - 20.05 Štajerskih 7, koncert - 20.50 Vdovstvo Karoline Žašler, slovenski film - 22.35 Na univerzi, oddaja TV Maribor - 23.05 Svet poroča - 23.35 Idioti, danski film KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Helikopterska enota, nan. -11.50 Ricki Lake - 12.45 PopVRoll - 14.00 Bravo, Maestro - 14.45 Ricki Lake -15.15 Ricki Lace -16.20 Herkul, nan. - 17.10 Stražar, nan. - 18.00 Ti in jaz, nan. - 18.30 Filmske zvezde, nan. -19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Kickbokser, film - 21.50 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.20 Seinfeld, nan. - 22.50 Udarci pravice, nan. POP TV 10.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 TV Dober dan - 14.05 Umor, nan. - 15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Ukradena mladost, ameriški film - 21.45 Naša sodnica, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Risanka -17.45 Veriga uspeha -18.20 Športni pregled - 18.50 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20,00 Deliti skrivnost, ameriški film - 21.35 Novice - 22.00 Športni pregled - 22.25 Slovenska zastava na Antarktiki, dok. film - 23.00 Novice SREDA, 25.4. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanka; Leteče dvigalo, nad.; Sprehodi v naravo; Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad.; Lingo; Sir Norman Foster, dok. od- daja; Vrtičkarji; Nadnaravno -13.00 Poročila -13.25 Obzorje duha -13.55 Solni princ, film - 15.20 Aktualno -16.00 Mostovi -16.30 Poročila - 16.45 Pod klobukom -17.45 Zgodbe o komisarju Rexu - 18.45 Risanka -19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Sedmi pečat, film - 22.00 Odmevi - 22.55 Gospodarski izzivi - 23.30 Glasbena oddaja SLOVENIJA 2 9.00 Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Angel, varuh moj, nan.; Tri vstopnice za 26., francoski film; 14.00 Turistična oddaja; Na univerzi, oddaja TV Maribor; Jasno in glasno; Resna glasba - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Angel, varuh moj, nan. - 18.00 Najboljši prijatelji, nemški film - 19.30 Videospotnice - 20.05 Športna sreda - 23.00 Umori, nan. - 23.40 Poišči in uniči, ameriški film KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Udarci pravice, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Dannyjeve zvezde - 13.45 Komedija zmešnjav -14.45 Ricki Lake - 15.15 Ricki Lace - 16.20 Herkul, nan. - 17.10 Stražar, nan. -18.00 Ti in jaz,nan,-18.30 Filmske zvezde, nan. -19.00 Miza za pet, nan. - 20,00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Spet zaljubljena, nan. - 22.00Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.00 Družinski zgled, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde POP TV 10.00 Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Naša sodnica, nan. -14.05 Umor, nan. -15.30 Oprah shovv -16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Moja usoda si ti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Prijateljici do konca, ameriški film - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Svetniki in grešniki, ameriški film - 17.45 Smo dobri gospodarji? -18.15 Klepet z... -18.45 Nas poznate?-19.00 Novice-19.1524 ur - 20.00 Agencija za šport - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Brez panike - 21.45 Turistična oddaja - 22.10 Avtomobilsko zrcalo - 22.40 Rezerviran čas - 23.00 Novice NE ZAMUDITE NA VASEM KANALU • Nocoj se nam lahko pridružite ob osmih zvečer, ko bomo v studiu predstavili Vinsko klet Krško, tedenski kulturni pregled pa bomo zavrteli ob 21.20. • V petek vas vabimo ob petih popoldne na ogled Kmetijskih razgledov, ob 21.20 pa bomo zavrteli mladinsko oddajo Brez panike. • Belokranjski obzornik bomo predvajali v soboto ob pol sedmih zvečer, tri ure pozneje pa glasbeno oddajo Zaigrajmo in zapojmo, ko se bodo predstavili ansambli Sijaj, Jasmin in Korenine. Oddajo bomo ponovili tudi v nedeljo ob 16.30. • V ponedeljek si lahko ob 18.15 ogledate Športni pregled, ob 21.20 pa Klepet z Metko VVachter; z njo je klepetala Verica Marušič. Uro pozneje pa bomo zavrteli še oddajo Verigo uspeha, v kateri je gostja Milena Zupančič. • Najmlajše vabimo pred male zaslone v torek ob petih popoldne, ko bomo predvajali sinhronizirano risanko Črni tulipan, v Verigi uspeha, ki jo boste lahko spremljali ob 17.45, bodo sodelovali štirje znani Slovenci. Deliti skrivnost je naslov celovečernega filma, ki ga bomo predvajali ob osmih zvečer. • V sredo začenjamo spored ob 17. uri s celovečernim filmom Svetniki in grešniki, ob 19. uri bo naš gost v živo novomeška Agencija za šport, gospodarsko oddajo bomo predvajali bo 21.20, ob pol desetih zvečer pa boste lahko v mladinski oddaji Brez panike spoznali prostovoljno delo. oi£NJSKi DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista nagrado dodelil Veroniki Šaver iz Semiča L Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: L (2)’ Oprosti mi - ansambel Petra Finka 2. (5) Pri Štepcu - ansambel Tineta Stareta 3. (1) Me vsak dan rajš’ ima - Mi trije in Stiski kvartet 4. (3) Kadar mame ni doma - ansambel Mačkoni 5. (8) Nekaj lepega - ansambel Grm 6. (4) Očka naš slavi - Trio Frančič 7. (9) Pod Rogom tu živimo - ansambel Rog 8. (6) Moj dom - ansambel Slavček 9. (-) Brez otroških oči - ansambel Mladi Dolenjci 10. (7) Slovensko dekle - Igor in Zlati zvoki Predlog: Prepelica - ansambel Vasovalci gsg------------------------------------------------------------------£§ Kupon št. 16 Glasujem za: ____________________________________________________ Moj naslov: _____________________________________________________ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto NAGRADNA KRIŽANKA 16 DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST ZIMZELENA LEPOTNA RASTLINA IZ DRUŽINE LILIJ BAKHOVA PALICA AMORET SEVERNO- ATLANTSKI PAKT STAREJŠA AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (CLAIRE) SLOVENSKA PEVKA ZABAVNE GLASBE JEZERO V ETIOPIJI POSKUS UMORA IZ POLITIČNIH RAZLOGOV SIRARSKI OBRAT i ENOSTAVNA BELJA- KOVINA 365 DNI > AVTOR: JOŽE UDIR JUŽNI SADEŽ MESTO NA JAPONSKEM (ZIMSKE OLIMRIGRE 1998) HERCE- GOVEC KRALJ ZAH. GOTOV (370-410) DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST OCVIRK ANTON PULZNO AMPLITUDNA MODULACIJA ŽIDOVSKI RELIGIOZNI MISLEC (URIEL, 1585-1640) MINERAL TITANOV OKSID TUŠ 7 ENERGIJSKIH CENTROV V JOGI PISMENA DELOVNA ZADOŽLITEV ČEHOV ANTON MOŠTVO OLIVER CROMVVELL MESTO V S. ITALIJI (PENEČA SE VINA) TURŠKI VEUKAŠ JAR MOJSTER LESOREZA (1753-1806) IT. IGRALKA MIRANDA KAR JE NARISANO TELEVIZIJA SLOVENIJA KEMIČNI SIMBOL ZA ALUMINIJ JANEŽ NAJVIŠJI VRH V TURČIJI KIP IME SLIKARKE VOVKOVE Mladi za evropski natečaj Za natečaj “Evropa v šoli” prispelo 71 likovnih in 66 literarnih del učencev osnovnih in srednjih šol NOVO MESTO-V okviru natečaja “Evropa v šoli”, ki poteka pod pokroviteljstvom Sveta Evrope, Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Evropske kulturne fondacije, so letos pripravili likovni in literarni natečaj na temo Lepše okolje - lepša Evropa. V pisarno Društva prijateljev mladine “Mojca” iz Novega mesta, ki je letos prevzelo regijsko koordinacijo, je prispelo kar 71 likovnih in 66 literarnih del učencev osnovnih in srednjih šol iz 14 občin naše regije. Dela, ki bodo sodelovala na nacionalnem tečaju, sta izbrali strokovni komisiji. Med likovnimi izdelki učencev nižjih razredov osnovne šole izbrali dela Tjaše Bobič in Jelene Davidovič iz Vavte vasi, Janeza Kranjca in Anje Rudman z Brusnic, Kaje Gričar in Maje Šantej iz Šentruperta ter Matica Tomšiča z OŠ Trebnje. V kategoriji predmetna stopnja se je komisija odločila za izdelke Kristjana Kiseljaka in Mihe Strazbergerja z OŠ Šmar-jeta, Davorja Kobeta iz Brusnic, Teje Hutevec z OŠ Šmihel, Marjane Rus z OŠ Struge in Anje Grešak iz Brš- ljina. Med deli srednješolcev bodo na natečaj potovali izdelki Alenke Štrukelj, Katje Kocjan in Dulijane Reichard iz Srednje šole Višnja gora ter Helene Marn iz Šolskega centra Novo mesto. Na nacionalnem natečaju bodo v kategoriji razredna stopnja z literarnimi deli sodelovali: Lara Zupančič iz Trebnjega, Matic Kelvišar iz Brš-ljina, Klavdija Matko iz Brusnic, Anja Cesar, Tjaša Sovič in Jure Cerov-šek iz Mirne Peči ter Lina Zorman iz Šmarjete. Med učenci predmetne stopnje so bili izbrani: Kaja Kambič, Alenka Murgelj in Megi Guculovič iz Bršljina, Denis Bojane iz Brusnic, Matej Kastelic iz Mirne Peči ter Bernarda Praznik in Maja Beg iz osnovne šole Šmarjeta, v srednješolski kategoriji pa sta se na natečaj uvrstili deli Marka Ostojiča in Ksenije Dvoršak iz Šolskega centra Novo mesto. Koordinatorji natečaja na Dolenjskem, Društvo prijateljev mladine "Mojca”, bodo nagrajene učence in njihove mentorje povabili na zaključno prireditev, ki bo 9. maja v Evropski hiši v Mariboru. KOČEVSKI FOTOGRAFI PONOVNO USPEŠNI - Na prvi razstavi GaSo pod pokroviteljstvom ameriške fotografske zveze PSA so kočevski fotografi ponovno dosegli izjemne rezultate. Po nenadejanem lanskem uspehu - osvojitvi treh medalj in šestih častnih trakov - so Darko Mikulič, Stanko Lavrič, Janez Papež in Aleksander Čufar že na prvi razstavi od šestih prišli v izbor za razstavo kar s 29 deli. Papež je za dve deli prejel dva častna trakova (pričujoča fotograf ja z naslovom Na robu je ena od nagrajenih), Čufar pa častni trak in medaljo organizatorja. (Foto in tekst: J. Papež) INDIJSKA PRA VLUCA - Učence nižje stopnje na novomeški OŠ Šmihel je v četrtek, 22. marca, obiskal glasbenik Martin Lumbar, ki je pet let živel v Indiji. Seznanil jih z indijsko glasbo in inštrumenti, kot sta sitar in tabla, zapel nekaj indijskih pesmi, skupaj z otroki pa nato tudi nekaj slovenskih ljudskih pesmi. Naj kot zanimivost povemo, da je Martin kot otrok pel Kekčevo pesem v filmu "Srečno, Kekec", in prav s to pesmijo je tudi zaključil prijetno druženje s šmihelskimi učenci. (Foto: H. Murgelj) Poročila se bova Priročnik za bodoče mladoporočence Priročnik za mladoporočence “Poročila se bova“ je knjižni prvenec Jerce Legan, ki je nedavno izšel pri DZS. Avtorica je knjižno delo s koristnimi nasveti za bodoče mladoporočence ustvarila skupaj z uglednim psihologom dr. Marijanom Košičkom, pomožnim škofom Jožetom Kvasom in seniorjem Gezo Ernišo. Po besedah Jerce Legan so v sodobni družbi kratki in jedrnati, predvsem pa uporabni odgovori na številna vprašanja iz vsakdanjega življenja zaradi nenehnega pomanjkanja časa vedno bolj dobrodošli, pričujoči izdelek pa jih združuje tako s področja poroke kot razumevanja med partnerji. Avtorica opisuje, kakšna poročna oblačila so na voljo; kakšna je izbira poročnih prstanov, šopkov in tort; kje so v Sloveniji posebej primerni kraji za poroko; na kaj morata biti mladoporočenca pozorna pri pisanju vabil in kaj vse morata vedeti, da bo slavje teklo čim bolj gladko... Psiholoških sprememb, kijih prinese poroka, pa se dotikajo ostali avtorji. Tako dr. Košiček svetuje, kako postaviti temelje dobrega zakona, pomožni škof Kvas pojasnjuje, kakšna je cerkvena poroka, senior Erniša pa se teme loteva s stališča evangeličanske Cerkve. Knjiga “Poročila se bova”, ki bo ob pomanjkanju tovrstne domače literature gotovo dobrodošel priročnik, lahko označimo tudi kot vodnik za pripravo na enostavnejše in prijetnejše življenje v dvoje, in sicer tako za tiste, ki na skupno pot šele stopajo, kot za tiste, ki so si večno ljubezen in zvestobo obljubili že pred leti. M. Ž. Za drugačno učenje Priznanja za posebne dosežke pri učenju odraslih LJUBLJANA - Andragoški center Slovenije (ASC), ki skrbi za razvoj in popularizacijo izobraževanja odraslih, bo letos v Tednu vseživljenjskega učenja - TVU 2001 že petič podelil priznanja skupinam in posameznikom za izjemne učne oziroma izobraževalne dosežke. Razpis za dobitnike priznanj bo trajal od LO. aprila do 10. maja, morebitna pojasnila in potrebni obrazci pa so na voljo na Andragoškem centru v Ljubljani ali na spletnih straneh www.acs.si/tvu. kjer zbirajo tudi prijave. Priznanja ACS bodo podelili v treh kategorijah (v vsaki največ po pet priznanj), in sicer: posameznikom in skupinam za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja ter posameznikom, skupinam, ustanovam, podjetjem ali lokalnim skupnostim za izjemne strokovne ali promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih. Med dobitniki priznanj v minulih letih niso le strokovnjaki in organizatorji najrazličnejših oblik učenja odraslih. Priznanja so bili deležni tudi na videz anonimni posamezniki, ki jih je življenje potisnilo v slepo ulico, kjer so ugotovili, da jim bo le novo znanje vlilo potrebno samozavest za prihodnost. S. B. K. Igraj kolce ČRNOMELJ - V soboto, 21. aprila, bo ob 17. uri v tukajšnjem kulturnem domu 18. območna revija belokranjskih otroških in mladinskih folklornih skupin Igraj kolce. Vstopnice po 300 tolarjev bodo v predprodaji uro pred prireditvijo. Se jih bo država le spomnila? V slovenskem društvu Krederica v Novem Sadu tudi Dolenjci - Še zbirajo humanitarno pomoč za socialno šibke družine Posledice razpada nekdanje skupne države so na svoji koži občutili tudi Slovenci v drugih republikah. Medtem ko je država nekako našla stik s svojimi državljani na Hrvaškem in se ves čas trudila pomagati ogroženi manjšini v Italiji in Avstriji, pa je pozabila na rojake v Srbiji. Zaradi popolne mednarodne izolacije beograjskega režima med državama do letos ni bilo prav nobenega uradnega stika. To praznino so občutili tudi Slovenci v Srbiji. V tej republiki naj bi jih živelo nekaj tisoč, samo v Beogradu več kot tri tisoč. Vizjakova skupina za hitrejša izplačila Poslanci predlagajo spremembo zakona o poplačilu odškodnine žrtvam BREŽICE - V torek, 28. marca, je skupina poslancev s prvopodpisanim poslancem iz Brežic mag. Andrejem Vizjakom v Državnem zboru vložila predlog sprememb in dopolnitev Zakona o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. S predlaganimi spremembami želijo poslanci predvsem pospešiti izplačilo odškodnin upravičencem po t.i. vojnih zakonih, med katerimi so najštevilnejši izgnanci. Predlagatelji sprememb zakona se namreč ne strinjajo z veljavnim zakonom, ki predvideva počasnost pri izplačilu odškodnine upravičencem, ki bi bile v celoti poplačane šele v letu 2009. Prvopodpisani predlagatelj sprememb zakona poslanec mag. Andr^ Vizjak meni, da ni utemeljenih razlogov, da vlada odlaša z izplačilom sicer simbolične odškodnine upravičencem. Slednji so predvsem starejši ljudje, kar še posebej upravičuje čimprejšnje izplačilo. Po podatkih Ministrstva za gospodarstvo je zbranega že okoli 7 milijard tolarjev denarja, ki se namensko zbira za poplačilo odškodnine upravičencem. Zato predlagatelji sprememb zakona menijo, da bi do izplačila celotne odškodnine lahko prišlo prej, kot predvideva sprejeti zakon. Spremembe zakona o skladu za poplačilo odškodnine predvidevajo tudi ugodnejšo obrestno stopnjo za obrestovanje obveznic in krajše roke zapadlosti obveznic v izplačilo. Predlagatelji sprememb zakona so po Vizjakovih navedbah pozvali vse poslanske skupine v Državnem zboru, naj podprejo in sopredlagajo predlagane spremembe zakona. M. L. V Novem Sadu , torej v Vojvodini, deluje od februarja leta 1997 slovensko društvo Krederica. Šteje več kot tristo članov, med katerimi jih je veliko s koreninami iz območja širše Dolenjske pa tudi Neslovencev oziroma prijateljev Slovenije. “Društvo se je resno lotilo konkretnih nalog. S politiko nimamo nič, želimo pa si, da bi tudi v tem delu nekdanje domovine ohranili slovenski jezik in kulturo. Po svojih močeh zbiramo humanitarno pomoč za socialno najbolj ogrožene družine, ki so v najhujših časih delile usodo domicilnega naroda”, je povedal zelo dejavni član društva Krederica iz Novega Sada Slobodan Ubiparip. Sam je več let živel v Sloveniji, zdaj skuša čim bolj strniti vrste tamkajšnjih Slovencev in njihovih prijateljev. Upa, da bo z navezavo diplomatskih stikov med ZRJ in Slovenijo matična država bolj prisluhnila tudi rojakom onstran Donave. Najmanj tako kot konzul Slovenije v Budimpešti Keček, ki je bil v Novem Sadu navzoč na slovenski prireditvi ob 200 letnici rojstva Franceta Prešerna. Na sedežu društva imajo tudi telefonske številke: 00381641353615 (Kužner) in 0038163597284 (Ubi-parip) M. G. Območna revija Pesem Posavja 2001 SEVNICA - Sevniška območna izpostava vabi na eno izmed revij Pesem Posavja 2001, ki bo v soboto, 21. aprila, ob 19. uri v Lutrovski kleti na sevniškem gradu. Na reviji bodo sodelovali mešani pevski zbor (MePZ) Lisca Sevnica, lovski zbor Globoko, MePZ Žarek Dolenja vas, ženski pevski zbor ETRŠ Brežice, moški pevski zbor (MoPZ) Stara vas Bizeljsko, Posavski oktet, MePZ Franc Bogovič Dobova in MoPZ Svoboda Brestanica. Slobodan Ubiparip (Foto: M.G.) DOLENJSKI LIST Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje Postregli vas bodo s: • picami • hamburgerjem • giricami • pomfritom • sladoledom • ledeno kavo • sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. 07/ 33 21 878 Vabljeni! DOLENJSKI LIST LERAN Novo mesto, Lebanova 24 http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon: 07/33 79 940 07/33 79 941 faks: 07/33 22 282 mobitel: 050/633 553 041/633 553 Prodamo: • HIŠE: v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Dol. Brezovici, Jagodniku, v Krškem, Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Grobljah, Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Žužemberku; • STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Škocjanu, Šentjerneju; • VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Gor. Suhadolu, Podbočju (Šutenski Vrh), Straži; • GRADBENE PARCELE: nad Tuševim Dolom, v Mirni Peči, Novem mestu; • POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah (središče), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod; • POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju, Dol. Vrhpolju (gostilna in stanovanje); • KMETIJE: v Praprečah pri Šentjerneju, Šentrupertu (okolica), na Trebelnem (okolica). Oddamo: • poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu. Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite. ZAHVALA Mnogo bolečin si prestal, a obupal nisi nikdar in zdaj boš v grobu mirno spal, a v naših srcih vedno boš ostal. V 55. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, sin, ati, stari ate, tast, brat, stric in svak ALOJZ MOHAR - SLAVO z Jugorja pri Metliki 2 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in sv. maše, kakor tudi tistim, ki ste darovali za Onkološki inštitut ter pokojnika v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadjem počitku. Posebna zahvala osebju OI iz Ljubljane in ZD Metlika, kolektivu KZ Metlika, kolektivu Otroškega vrtca Metlika, LD Suhor, PGD Jugorje in pobratenemu PGD Nova Cerkev ter gasilcem sektorja Suhor. Zahvaljujemo se tudi vsem govornikom za ganljive besede slovesa, lovskemu pevskemu pevskemu zboru iz Črnomlja za zapete pesmi, g. župniku za lepo opravljen obred, g. Janžekoviču za zaigrano Tišino, pogrebni službi Hiti in vsem, ki boste pokojnika ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi 2.260.000 sit (20.490 DEM) AVTO MARKET C Leasing £□□□') nejboljdi partner AvtomarkeT TRGOVINA LEASING AvtomarkeT d.o.o., Dunajska c. 421, Ljubljana Črnuče Avtomarket, Ljubljana • tel,: 01 561-35-25 in 01 562-33-00 IZ PORODNIŠNIC 1 i z bREŽiške poreod NiŠNici V času od 16. marca do 11. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Darja Sotošek iz Krškega - Matica, Tanja Žitnik-Mijokovič iz Brežic -Tilna, Mojca Cizel iz Orešja - Tomija, Mojca Ajster iz Brezovice - Martina, Antonija Kranjc z Vinjega Vrha - Simono, Zojnija Hudorovac iz Gorice - dečka, Klavdija Zalokar s Senovega - Špelo, Milena Savine iz Sevnice - Blaža, Mojca Bele iz Kristan Vrha - Benjamina, Doroteja Zidar iz Župeče vasi - Tamaro, Mojca Omerzel z Zdol - Kristino, Sonja Bratanič iz Brežic - Aljaža, Sandra Ogorevc iz Kapel - Gašperja, Herimna Švajger iz Križ - Roka, Jožica Aringer iz Artič - Jaka, Andreja Popelar iz Senožet - Tjašo, Albina Ameršek iz Dol. Leskovca -Tadeja, Natalija Arh iz Žadovinka -Aljaža, Milena Tomše iz Globočic -Andreja in Andrea Jelen iz Nove vasi - Roka. Čestitamo! V SPOMIN 22. aprila mineva dvajset let, odkar ni med nami naše KRISTINE GERKŠIČ roj. Nemanič Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče ali se je kakorkoli spominjate. Vsem še enkrat najlepša hvala! Eptina zajčka nagrajevala LJUBLJANA - Nagradna igra "A veš, koliko te imam rad”, ki jo je vodila založba Epta, se je na prvi pomladni dan zaključila. Otroci so na razglednicah z ilustracijami iz slikanice o dveh zajčkih Sama McBratneya vpisovali sporočilca o ljubezni, naklonjenosti in toplini, najbolj prisrčne pa je založna nagradila s slikanicami. Za pokušnjo navedimo enega od nagrajenih sporočilc: “V ljubezni je tudi devet deset.” Temeljni kamen za dom na Lukovcu LUKOVEC - Preteklo nedeljo popoldne sta se župan Kristijan Janc in podžupan Andrej Štricelj udeležila postavitve temeljnega kamna za izgradnjo Kulturno mladinskega doma na Lukovcu. Ta dom naj bi še bolj povezal prizadevne krajane tega okoliša, ki so denar za izgradnjo med drugim pridobili tudi z organizacijo nedavnega zelo obiskanega dobrodelnega koncerta v Sevnici. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta ALOJZIJA BARIČ roj. Šubašič iz Ul. Mirana Jarca v Novem mestu ZAHVALA V 94. letu nas je zapustila TEREZIJA RAVBAR s Sel pri Ratežu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Novo mesto za skrb in nego, gospodu župniku Cirilu Plešcu za lepo opravljen obred, pevcem iz Šmihela, sosedom za poslovilne besede in pogrebni službi Komunale Novo mesto. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala! Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom z Rateža in Sel pri Ratežu, prijateljem in znancem, ki so se 9. aprila na pokopališču v Brusnicah tako številno poslovili s toplimi poslovilnimi besedami, pesmijo, cvetjem in podarjenimi svečami od naše drage mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in tete. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni Žalujoči: vsi njeni Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra in teta KRISTINA ŠKOF iz Gornje Lokvice pri Metliki Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in darovane sveče. Še posebej se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč. Iskrena hvala gospodoma župnikoma za opravljen obred, pevkam, pogrebnima službama Piškurič in Malerič ter govornici za ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi za denarne prispevke v korist Onkološkega inštituta v Ljubljani. Vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala! ZAHVALA Umrla je naša aka ALOJZIJA FRANKO roj. Marinč (1913 - 2001) iz Velikih Brusnic, oskrbovanka Doma starejših občanov Novo mesto V prvi vrsti se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Novo mesto, ki je vsa leta tako lepo skrbelo za našo ako, hvala vsem tistim, ki so jo v tem času obiskovali in ji krajšali samotne trenutke. Zahvala tudi vaščanom in sorodnikom, ki so se prišli poklonit njenemu spominu v tako velikem številu. Zahvaljujemo se g. Banu za besede slovesa, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem in pogrebni službi Oklešen. In na koncu se zahvaljujemo tebi, ljuba aka, za toliko lepih in prijetnih trenutkov, ki smo jih lahko preživeli s tabo. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, babica in tašča roj. Novak Hudo 2 Naša iskrena zahvala je namenjena vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni mami darovali cvetje, sveče, sv. maše in jo pospremili na zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem, g. župniku za opravljen obred in besede slovesa. MARIJA SAJE Žalujoči: sestri Marija in Terezija z družinama Vsi njeni Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Odšla si brez slovesa, še reči nisem mogel ti besede v slovo. Zdaj hiša prazna mi sameva in boleč spomin na njo. Po dolgi in težki bolezni nas je v 69. letu starosti zapustila draga žena, sestra in teta MARIJA KASTELIC Dolenje Karteljevo 25 Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, sovaščanom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali. Posebno se zahvaljujem družinam Fabjanovim, Barbovim, Jeračevim in Gerdenčevim, ki so ji v njenih najtežjih trenutkih slovesa stali ob strani. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem za lepo zapete pesmi v njeno zadnje slovo. Žalujoči: mož Tone, sestra Dani z družino, vnuk Lado ter vnukinje Miri in Ani z družinami ter Kastelčevi s Pangrč Grma ZAHVALA Zdaj iščejo oči te, mati, kliče moje te srce, a tebe ni, ni več v domu našem, ti v grobu si in to boli. Zapustila nas je naša draga žena in mami MILENA ČEH roj. Drčar iz Mokronoga Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo našim dragim sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za pomoč, izraze sožalja in sočustvovanja v težkih trenutkih slovesa. Posebna hvala vsem, ki ste zanjo darovali cvetje, svete maše in sveče ter jo tako številno pospremili k večnemu počitku. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred ter kolektivom Mercator Dolenjska, Trimo Trebnje, Avto Slak in Novi Ljubljanski banki. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 52. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ati, sin, nečak, svak in bratranec BORIS GRABRIJAN Ul. Moše Pijadeja 8, Črnomelj Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja ter sočustvovanje v težkih trenutkih bolezni in slovesa. Hvala vsem, ki ste mu lajšali trpljenje, posebej dr. Galacu, dr. Petrinovi in ostalemu osebju oddelka ORL novomeške bolnišnice. Zahvaljujemo se rokometašem veteranom, ki so se tako lepo poslovili od pokojnega, posebej g. Andreju Severju za občutene poslovilne besede. Hvala vsem našim sodelavcem za sočutje, sveče in cvetje ter vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ljubil si dom In družino, v majhni vasici ti srečen si bil, zdaj pa na hribčku mirno boš spal, svečko ti vedno nekdo bo prižgal. V 72. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric in tast JOŽE NOVAK iz Drenja 8 Iskreno se zahvaljujemo dr. Koklju, zdravstvenemu osebju Pljučnega oddelka, sorodnikom, sosedom, sodelavcem Novolesa N.P.. Zdravilišča Dolenjske Toplice, trgovini Pri gradu, slaščičarni Barbič in podjetju IBM iz Nemčije, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala g. Virantu za lepe besede slovesa, pevcem za zapete pesmi in zaigrano Tišino, pogrebni službi Oklešen ter g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 83. letu starosti nas je tiho in nepričakovano zapustil naš dragi ata, mož, stari ata, brat, stric in tast JOŽE PERKO Vrtače 5, Žužemberk Ob tihem in nepričakovanem slovesu našega dragega ata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in žalne sveče. Hvala ker ste našega ata v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna hvala g. župniku Marku Marinku za lepo opravljen obred, gasilcem in Gasilskemu društvu Log za številno spremstvo na zadnji poti, Krajevni skupnosti Sela pri Šumberku, pevcem iz Velikega Gabra, Društvu upokojencev Veliki Gaber in osebju Splošne bolnišnice Novo mesto. Hvala govornikom ge. Anici Travnik, g. Petru Trunklju in predstavniku Društva upokojencev za občutene poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste pokojnega imeli radi. V tihi žalosti: vsi njegovi w/ai3 ^z/Aninr^i/A tedensk|koledar*k|no*belatehn|ka*čest|tke*elektron|ka*kmet|jsk|stroj|,kupim- torna vozila »pohištvo LlZ-nA U LjL^LjLNJ \_/L-lAC/ Z_]L-iAIAJLIIaA]L-lA POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ZENITNE PONUDBE • ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 19. aprila - Ema Petek, 20. aprila - Neža Sobota, 21. aprila - Simeon Nedelja, 22. aprila - Leonida Ponedeljek, 23. aprila - Vojko Torek, 24. aprila - Jurij Sreda, 25. aprila - Marko Lunine mene 23. aprila ob 17.2S - mlaj kino BREŽICE: Od 19. do 22.4. (ob 18.30), 20. in 21.4. (ob 23. uri) ter 23. in 24.4. (ob 21. uri) Škandalozno pero. Od 19. do 22.4. (ob 20.30) ter 23.4. (ob 18.30) Dokaz življenja. 25.4. (ob 18.30) 102 Dalmatinca. 25.4. (ob 20.30) Sovražnik pred vrati. ČRNOMEU: 20. in 21.4. (ob 20. uri) Billy Elliot. GROSUPLJE: 20.4. (ob 20. uri) Brodolom. 22.4. (ob 20. uri) Himalaja. IVANČNA GORICA: 19.4. (ob 20. uri) Brodolom. KOČEVJE: 21.4. (ob 20. uri) Himalaja. 22.4. (ob 19. uri) Brodolom. KRŠKO: 19.4. (ob 19. uri) in 22.4. (ob 18. uri) Dajmo, punce. 19.4. (ob 21. uri) in 22.4. (ob 20. uri) Med tvojimi nogami. 24. (ob 19. uri) in 25.4. (ob 20. uri) Morilec mehkega srca. METLIKA: 22.4. (ob 18. in 20. uri) Billy Elliot. NOVO MESTO - Dom kulture: Od 19. do 22.4. ter 25.4. (ob 18.30 in 21. uri) Sovražnik pred vrati. NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: 19., 20. in 22.4. (ob 17. in 19. uri) ter 23. in 24.4. (ob 19. uri) 102 Dalmatinca. 19., 20. ter od 22. do 24.4. (ob 21. uri) Hotel za milijon dolarjev. RIBNICA: 21.4. (ob 21.15) Brodolom. TREBNJE: 20.4. (ob 20. uri) in 22.4. (ob 17. uri) Šesti dan. VELIKE LAŠČE: 21.4. (ob 20. uri) Brodolom. MALE OGLASE sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko 07/39 30 512 Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate , na avtomatski telefonski odzivnik. OSMRTNICE in ZAHVALE sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko 07/39 30 540 Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov: info@dol-list.si Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu: http://www.dol-list.si KMETIJSKI STROJI TRAKTOR URSUS, 60 KM, letnik 1990,4 x 4,1500 delovnih ur, prodam. 0(07)8189164, po 15. uri. 898 KOSILNICO BCS in voziček prodam. O (07)3347062. 910 MOTORNA VOZILA MOTORNO KOLO SKUTER, letnik 1999, prodam. 0(07)33-41-613, po 16. uri, Jakelj. HYUNDAI accent, letnik 2/96, prva lastnica, prodam. O (040)276-588. 904 TWINGO PACK, letnik 1996, daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik stekel in ogledal, zelen, zelo lepo ohranjen, prodam. O (07)3380761 ali (040)578 188. 909 GOLF D, letnik 1989, prodam ali menjam za accent s servo volanom. O (031)893971. 911 POSEST DVODRUŽINSKO HIŠO v Novem mestu, Cesarjeva ul., na parceli 720 m2, prodam. © (041)661 331. 871 $ SUZUKI Avtomehanika o Jurij Murn, s.p. > i- Resslova 4, Novo mesto n 07/30 24-791 • prodaja in montaža letnih gum po ugodnih cenah c/) DC LU N Z < • brezplačna hramba zimskih gum 3 > Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dornii (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjani Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič. Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolporlaži 240 tolarjev, naročnina za 26 izvodov v I. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev, za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolportažnega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odsl. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.390 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev); za razpis 3.700 tolarjev, V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881 Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d.. Novo mesto. 970-7100-4405/9 Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540 Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet: http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o Tisk: DELO-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5. VINOGRADO (1600 m2), z zidanico (25 m2) pri Adlešičih, prodam. © (041 >481-660. 885 POSESTVO, cca 1 ha, blizu Sevnice prodam. ©(07)81-43-368. 892 NJIVO, 0,5 ha, Jelše nad Otočcem prodam. ©(031)359-924. 894 BREŽICE-ŽEJNO, novejšo dvostanovanjsko hišo, 250 m’ stanovanjske površine, 800 m2 parcele, s priključki, prodam. © (041)733-616. 895 VIKEND v Šentrupertu s sadovnjakom prodam. © (031)364-392. 896 V BLIŽINI Šmarjete prodam stavbišče, 72 m2, in kmetijsko zemljišče. 4454 m2, za 3.000.000 SIT. ©(041)235-746. 903 VINOGRAD, 23 a, z vikendom, v Knežji vasi nad Karteljevim, prodam ali dam v najem. © (07)3380285, po 20. uri. 916 POLOVICO HIŠE z vrtom v Novem mestu prodam. ©(07)30-82-089. 887 PREKLICI JANJA RABZELJ, Ob Sušici 33, Dolenjske Toplice, preklicujem diplomo št. 528/89-1, Novo mesto, izdano 4.12 1989 na STŠ Maribor, Oražnova 2. 890 PRODAM SMREKOVO OBLOGO, ladijski pod (širine 5, 7, 9 in 11 cm, debeline 13, 16 in 20 mm) ter bruna in okrasne zaključne letve prodajam po ugodni ceni. Možna dostava. Mizarstvo Blažič, Družinska vas. © (07)30 73 587. SENO in balirano slamo (4 oglate bale), kvalitetno, prodam. © (07)3085684 ali (031)513-392. 902 PRIVEZE za govedo in rabljeno ostrešje ugodno prodam. 0(07)4975098. 913 PEČ za pice, hladilnik 600-litrski in hladilno vitrino prodam. ©(07)3323683. 922 BOBROVEC KRIŽEVCI, 8000 kom. s sle-menjaki, nov na paletah, deske colarice, suhe, dolžine 2 m in trame 18 do 22, dolžine 6 m, 6 komadov, prodam. 0(07)4922727 ali (031) 788360. 920 SMREKOVO kolje za fižol prodam. 0(07)30-78-513. 891 BELO in rdeče vino, nebalirano seno ter 2 ha košnje prodam. ©(07)30-73-613. 919 RAZNO PARKETARSTVO - polagamo, brusimo, lakiramo parket. Ponudba več vrst tropskih parketov. Za vsa naročila v aprilu 8 % popusta. tf (041 )652-747 ali (07)3378260. 781 ' PREPIS VOZIL' 041/546-159 ROLETARSTVO BAYER Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/202 868 Kitajska restavracija NANKING Mačkovec 6 (bivši Pavlin) Novo mesto, tel. 07/33 70 630 Letni vrt Odprto vsak dan od 12. do 23. ure. GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana delovni čas: vsak dan non-stop Novo mesto: 041/538-235 REALIZACIJA TAKOJ !!! DEŽURNE TRGOVINE Mercator Dolenjska, d.d. ob sobotah: od 7. do 13.ure: vse živilske prodajalne • od 8. do 20. ure: Mercator center Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava • od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova_________ PARKETARSTVO Kuman - brusimo, lakiramo parket, ladijski pod, polagamo laminate, pluto, topli pod z vašim ali našim materialom, ff (041)746-851. 897 SLUŽBO DOBI PRODAJALKO za tekstil zaposlim. Mirena, d.d.o., Straža, ©(07)38-47-030. 893 Zaposlimo kuharja in natakarja za nedoločen čas, z najmanj 2 leti delovnih izkušenj. Inf. na tel. 07/ 33-28-360 ali 041/609-233. Nudimo dober zaslužek za terensko delo. Pokličite 031/623-894! SIMPATIČNO DEKLE in fanta za strežbo v lokalu v centru Novega mesta zaposlimo redno ali honorarno. Dodo, d.o.o., Glavni trg 3, Novo mesto, © (031)200-545 ali (041)686-900. 702 OKREPČEVALNICA AS pri AMZS na Otočcu za določen čas zaposli dekle za delo v strežbi. Lahko je tudi študentka. © 041/ 730151. NATAKARJA (-ICO), pomožnega natakarja (-ico), kuharja (-ico) in pomožnega kuharja (-ico) zaposlimo. © (05)67-47-101, od 12. do 16. ure in od 19. do 22. ure. 755 PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v novomeški okrepčevalnici Caffe de Pariš. Omogočimo opravljanje pripravništva. © 07/33 22 765 ali 041/628 385. FRIZERKO s prakso, sposobno za samostojno delo zaposlimo. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Moško in žensko frizerstvo As, Zvvit-trova 1, Novo mesto. 899 IZUČENEGA ZIDARJA za opravljanje gradbenih del na območju Semiča in okolice zaposlimo. Zidarstvo Duhan, Stanko Adamič, s.p., Oskoršnica 10, Semič. Zainteresirani pokličite od 6. do 6.30 ure na © (07)3068592. CELI SVET, d.o.o., Brnčičeva 5, 1231 Ljubljana - Črnuče, zaradi razširitve dejavnosti zaposlimo 2 trgovca (ki) v trgovini v Slovenski vasi in v Brežicah. Kandidati naj oddajo svoje vloge v 8 dneh po objavi. 901 STANOVANJA ENOSOBNO STANOVANJE, 44 m2, na Seidlovi 64 v Novem mestu oddam. © (07)3847080. 905 ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero najamem s 1, junijem 2001 v Novem mestu ali Trebnjem. © (031)280-302, popoldne. DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, 63 m2, in triinpolosbno, 100 m2, prodam. ©(031)503-314. 908 V NOVEM MESTU prodamo dvosobno stanovanje, 57 m2, četrto nadstropje. © (041)705-194 ali (07)3326369. 918 ŽIVALI SPREJEMAMO NAROČILA za bele enodnevne in kilogramske piščance, rjave in gra-haste jarkice. © (07)8189038, Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec. 126 VALILNICA NA SENOVEM obvešča, da zbira naročila za vse vrste enodnevnih in večjih piščancev, © (07)4973190. Naročila pa bomo zbirali tudi v trgovini Graben v Novem mestu, © (07)3323141, trgovina Popotnik, Dobrava (gasilski dom), © (07)3081133 in v Kmetijski zadrugi Metlika, C. brigad 12. 596 NESNICE, mlade, hisex, rjave in grahastem, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec, Črnomelj. © (07)3052806, v Gostilni Krulc, Mostec, Dobova, © (07)4967587, in pri Dušanu Sajovcu, Vavtavas, O (07)3084111. 820 RJAVE JARKICE in bele piščance za dopi-tanje prodajamo vsak dan. Prevolšek, Čatež, ©(07)3489075 ali (0411572-088. 851 SIMENTALCA, težkega 500 kg, prodam. © (041 )382-403 ali (07)3071222. 906 2 KRAVI SIVKI v a kontroli, breji 9 mesecev, prodam. ©(07)3344137. 907 ODOJKE, težke 20 do 30 kg, prodam. © (041)598-224. 912 4 KOZE z mladiči in kozla prodam, puhalnik Tajfun ali Grič pa prodam ali menjam za govejo živino. S (041)883 445 ali (07)4971713. ŠTIRI 100-kilogramske prašiče prodam. Er-šte,© (07)3071343. 915 KOZE z mladiči prodam. ©(07)30-66-669. BIKCA SIMENTALCA, težkega 140 kg, in plug Slavonec, 12 col, prodam. S (07) 4956035. 917 DALMATINCI z rodovnikom, lepo pigmen-tirani, stari 5 tednov! Informacije na © (05)6770-249 ali (041 >975-330. 921 TELICO SIMENTALKO, brejo 7 mesecev, prodam. ©(07)33-48-096, 886 Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije Podružnica za Dolenjsko in Belo krajino vabi na ogled razstave SRCE IN ŽILE Odprtje razstave bo v torek, 24. aprila 2001, ob 17. uri v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. Razstava bo na ogled do 10. maja 2001. Vljudno vabljeni! CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ V NOVEM MESTU VAM JE NA VOLJO VSAK DAN V TEDNU 24 UR NA DAN. Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanje varnosti), če se nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično, spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija: POIŠČITE POMOČ! Prijazne svetovalke so vam na voljo po telefonu ali osebno. Vse kar morate storiti, je da pokličete telefonsko številko ali se oglasite osebno na centru. 07/337-40-30, Florjanov trg 2, Novo mesto ZVEDELI BOSTE VSE. KAR VAS ZANIMA. POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA! V__________________________________________J KOVINOTEHNA MKI, d.o.o. KOVINOTEHNA Podbevškova ul. 15 Novo mesto A\Yv\ vabi k sodelovanju več delavcev za delo v inštalaterski dejavnosti za področje: • ogrevanja in plinskih napeljav • prezračevanja in kleparstva • vodovoda • elektrike Od kandidatov pričakujemo, da imajo dokončano IV. stopnjo strokovne izobrazbe strojne ali elektro smeri in vsaj 2 leti delovnih izkušenj na inštalaterskem ali sorodnih področjih. Istočasno vabimo k sodelovanju tudi diplomirane elektro in strojne inženirje, po možnosti ustrezne smeri za delo na področju instalacij v gradbeništvu. Želen je opravljen strokovni izpit po Zakonu o graditvi objektov. Kandidati naj pismene vloge za zaposlitev z vsemi dokazili in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na zgoraj navedeni naslov. MESARSTVO KRUSIC Bezenškova 11, 1000 Ljubljana tel.: 01/540-37-42 PO NAJVIŠJIH CENAH ODKUPUJEMO ŽREBETA IN KONJE. ROK PLAČILA 15 DNI! tel.: 041/653-525, 041/644-711, 041-755-848 Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. Naročilnica za DOLENJSKI Llfl S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:___________________________________________________________Upokojenec: da ne Naslov (kraj, ulica, hišna številka):_______________________________________________________________ _______________________________________________ Pošta:_______________________;_________________.____________ Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 2001 Kraj: Datum: Podpis: Bodite atraktivni, bodite opazni -za novo pričesko vam je na voljo imena Simona šimec, s.p., Novo mesto, Marjana Kozine 3 Telefon: 07/33-73-461 Gsm: 041/609-144 Poleg najnovejših trendov c oblikovanju pričesk vam nudimo: • nego las ir lasišča • modne ženske ir moške pričeske • barvanje, pramene • trajno preparamo las • izdelavo slavnostnih pričesk • Delovni čas: ponedeljek-petek: od 8. do 19. ure, sobota: od 8. do 12. ure Veselimo se vašega obiska in se priporočamo, Otvoritev 20.4. nastopajo: DMPob 17h Marijan Novina ob 18h Kakovost, zdravje in lepota vašega življenja. Montaža mavčnih plošč Primož Staniša, s.p. mb* Črmošnjice 5 b, Novo mesto GSM: 041/544-699 Podstrešno stanovanje, obokani ali spuščeni stropi, novogradnja ali obnova - z vašo fantazijo ter našo spretnostjo in znanjem lahko uresničimo vse vaše želje. Svet ni samo raven, takšen je, kot si ga želimo. N kupovati drugje bi bilo potratno Sedaj 20 x večji kot doslej A V, \ P - priložena nosilna torba - nosilnost 80 kg O T '$MHX W ti V Prodajni center podov PCP PUREBER: ^£S-SB MAN4P Foersterjeva 10, Novo mesto tut^Učtul z^ijcz RADIO f BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz - 6 glav hi fi stereo - SHOW VIEW - NTSC predvajanje 1 A 08 - prostornina 2,5 I - dvojno izolirane stene - filter za paro - hitrost ožemanja do 1100 obratov/minuto - dodatno izpiranje - nakup aparata lahko uveljavljate kot davčno olajšave ■Ija do razprodaje zatog. Tiskarske oapalce niso izkijutenc. DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST Trp Mojb Meifo! * presenečenje za najmlajše |AE>Y CLtfTtRi 10% otvoritveni popust O*' 20 BIGBOriG aprila dalj PORTRET TEQA TE Halo, tukaj DOLENJSKI UST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le ■ opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dati kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. \_______________________/ “Pisno reklamacijo morate najprej vložiti na I. stopnjo na območno enoto Telekoma. Če jo ta zavrže, vložite pritožbo na drugo stopnjo, prav tako na domačo območno enoto, in če tudi to zavrnejo, imate možnost pritožbe na službo notranje kontrole na upravi Telekoma v Ljubljani. V primeru, da se tudi tukaj ne reši pritožba v vaše dobro, vam kot zadnji korak ostane še civilna tožba, pri tem pa lahko vključite tudi Urad za varstvo potrošnika." Jožeta iz Koprivnika je zanimalo, ali imajo dolgoletni naročniki Dolenjskega lista popust pri mesečni ali letni naročnini. Njegov sosed Jože Jordan je naš naročnik že več desetletij. V naši naročniški službi smo izvedeli, da imajo pri naročnini 10 odst. popusta upokojenci. Da bi ga uveljavili, pa morajo na naš naslov poslati le fotokopijo odrezka od pokojnine. Starejša krajanka iz okolice Bučke želi javno pohvaliti in se zahvaliti poštarju premične pošte Bučka Silvu Venetu: “Je ne le vesten in pošten, ampak tudi zelo ustrežljiv in prijazen. Vse poštne usluge uredi na domu in s polno mero potrpežljivosti s starejšimi prisluhne tudi našim vsakodnevnim težavam. To nam starejšim in osamljenim veliko pomeni, saj je marsikomu poštar Silvo skoraj edini obisk. Njegova dela so posnemanja vredna!" Zadnji nas je tokrat poklical Jernej iz Novega mesta. Sprašuje se, kako to, da bodo, kot kažejo dogodki, z asfaltom opremili vsak košček novomeške severne obvoznice prej kot pločnik od križišča pri ločenskem mostu do Tovarne zdravil Krka, po katerem vsak dan v službo in iz nje hodi množica ljudi. Slednji morajo biti po njegovem mnenju tudi zelo spretni, da lahko na omenjenem križišču z njega sestopijo oziroma se nanj tudi ponovno povzpnejo, saj je prav neverjetno visok. M. Ž. 16 ilegalcev v prostoru za orodje OBREŽJE - Na mejnem prehodu Obrežje so 12. aprila zjutraj pri vstopu v Slovenijo v tovornem vozilu odkrili 16 tujcev (13 Kitajcev in tri Kurde), ki so bili skriti v prostoru, namenjenemu orodju. Vozilo naj bi bilo namenjeno iz Hrvaške v Španijo. KUHARJEV HREN - Pred tremi leti je 57-letni Sevničan Martin Kuhar ob robu vrta pri vikendu v Žabjeku posadil hren. /z pritlikavca je sosed Jože Kozinc pred veliko nočjo izkopa! tegale 98 cm dolgega in 26 cm debelega orjaka. (Foto: P. P. ) Vrhunec kulinarike Pomlad v restavraciji Dvorec na Impoljci 1MPOLJCA - Nemalo je tujih potnikov, ki med vožnjo po regionalni cesti Sevnica-Krško sprašujejo, če imajo na Impoljci ugleden hotel, kjer bi lahko vsaj prenočili. Presenečeni potniki seveda na recepciji zvedo, da v domu upokojencev in oskrbovancev ni prostora za zunanje goste, pač pa jim lahko toplo priporočijo restavracijo Dvorec. In tako so že kar številni gostje naključno zvedeli za gostinski lokal s prvovrstno kulinarično ponudbo pa tudi temu primerno ponudbo vin in drugih pijač. Dober glas pa seže, no, tudi do angleškega veleposlaništva v Ljubljani. Je kaj boljšega od priporočila prijatelja ali vsaj znanca? Vodja restavracije, komaj 24-letni Miran Ojsteršek, ki se je kalil v priznani kuhinji restavracije gradu Tabor nad Laškim, pa je prejšnji četrtek povabil predstavnike sedme sile, nekatere podjetnike in politike na že po naslovu obetaven dogodek -Pomlad v restavraciji Dvorec. Že ob prihodu pred večstoletne častitljive in pred nekaj leti temeljito obnovljene in dozidane zgradbe na Impoljci je goste pozdravila ledena skulptura ribe, Ojsterškova ekipa, v kateri so bili tudi njegovi starejši kolegi, priznani kuharji za izbrane priložnosti, in goste je za spodbujeno delovanje brbončic ponudila gostom razne penine in suha vina, seveda ni manjkal niti posebnež cviček. Dobrote v restavraciji pa so obetale že ob opazovanju. Ko je znani publicist, poznavalec vin in dobre jedače Drago Medved poudaril, da ima vrhunska kulinarika svoj smisel zavoljo druženja, je bil to dober obet, da se bo začelo zares. Kuharski mojstri pa so gostom po želji postregli z odličnimi flambiranimi palačinkami, polnjenimi tudi s hruškami, ruski bife pa je seveda ponujal pestro bogastvo sladic in sadja. Težko ponovljiv dogodek! P. P. P N • 7 j/rrrvt i/čf Gozdič je že zelen Gozdič je že zelen, travnik je razcveten, ptički pod nebom veselo pojo. “Ptički, jaz vprašam vas, al’ bo že skor pomlad, al’ bo že skoraj zelena pomlad?" “Pomlad že prišla bo, k’ tebe na svet ne bo, k’ te bodo d jati v to črno zemljo." (Ljudska) \_______________________ Belokranjski filmski popoldan DRAGOMLJA VAS - Tukajšnja Ljudska knjižnica in metliška območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti bosta pripravili v nedeljo, 22. aprila, ob 15. uri v gasilskem domu v Drago-mlji vasi belokranjski nedeljski filmski popoldan. Na ogled bo nekaj dokumentarnih in igranih kratkih filmov, ki so jih posneli predvsem domači amaterski filmarji. Posebno domačini si bodo z zanimanjem ogledali film o vr-varjih iz sosednje Bušinje vasi, zavrteli pa bodo tudi film Podobe Bele krajine, ki so ga pred kratkim premierno prikazali v Belokranjskem muzeju v Metliki. Stezinar o popotovanju okoli sveta METLIKA - Pretekli mesec je Metličan Bojan Stezinar pripovedoval o dogodivščinah, ki jih je na dveletnem popotovanju okrog sveta doživel s kolesom. Svojo pripoved je končal v Indoneziji, v ponedeljek, 23. aprila, pa bo ob 20. uri v tukajšnjem kulturnem domu nizal spomine, popestrene z diapozitivi, s poti po Avstraliji, Novi Zelandiji ter vse do Čila. Vstopnina bo 500 tolarjev. J rt H[ I m F' mi POMLAD V DVORCU - Direktorica zavoda Impoljca Milka Cizelj je med gosti, ki so se ob prihodu v Dvorec, kjer so kuharski mojstri uprizorili pravi ognjemet kulinarične ponudbe, ob kateri je domala zastajal dih, posebej pozdravila Janka Deželaka, dr. Tomaža Časa in sevniškega podžupana Andreja Štriclja. Na ovalnem omizju pa so se vabljivo vrstile čudovito oblikovane predvsem ribje jedi, od soma, morskega psa, kovača, morske lastovke, lososa... Seveda ni šlo niti brez kaviarja, ostrig in pripadajočih prilog. (Foto: P. Perc) UDOVIČ ZMAGAL S TREMI ZADETKI - Na velikonočno nedeljo je na tradicionalnem sekanju pirhov na sevniškem Glavnem trgu - po virih vestnega kronista tega lepega običaja Jožeta Maurerja že 44. po vrsti - med 55 tekmovalci zmagal s tremi zadetki v drugi seriji 42-letni podjetnik Anton Udovič - Zvone z Orehovega pri Sevnici. Organizator Maurer in Vito Kocutar sta zadela že s prvim kovancem v prvi seriji in si tako delila 2. mesto. Od 550 metov je v pisanicah ostalo le 15 kovancev, enega je v predzadnjem 9. mestu v samo sredo zaluča! celo pisec tehle vrstic in si delil 8. mesto. Številne opazovalce so privabili na prizorišče sekanja pirhov sevniški godbeniki. S šunko, cvičkom s pelinom in ob domačih godcih so “tekmovalci" in nekateri navijači zaključili v vrtu gostilne Vrtovšek. (Foto: P. P.) Kradejo že spominske plošče Komu je bila napoti plošča v spomin črnomaljskemu častnemu občanu, pisatelju, pesniku in prevajalcu prof. dr. Vinku Beličiču? ČRNOMELJ - Lansko zadnjo septembrsko soboto so se v Črnomlju z mašo, slovesnostjo in odkritjem spominske plošče spomnili častnega občana prof. dr. Vinka Beličiča, ki je umrl 27. septembra predlani. Beličič je postal častni črnomaljski občan januarja 1994, in sicer zaradi izjemnega prispevka h kulturi in literaturi, v katero je vedno vpletal tudi Belo krajino in njene prebivalce. O dr. Vinku Beličiču, ki se je rodil 19. avgusta 1913 v Črnomlju, pokopan pa je na OpčinaFT pri Trstu, sta na slovesnosti govorila direktor in glavni urednik založbe-Mladika iz Ljubljane, sicer pa belokranjski rojak prof. Janez Mušič ter mag. Janez Kramarič. Beličič je dolgo časa sodil med zamolčane, saj so bila njegova dela v Sloveniji nepoznana, izhajala jta so v Italiji, Argentini, Avstriji. Življenje potr-žačenega Belokranjca, ki je dolga leta kot begunec živel na hišnem pragu svoje domovine, je postalo prijaznejše šele leta 1991, ko je lahko obiskal Slovenijo in so v domovini prekinili molk o njegovih delih, v katerih je bil zvest skrbi za svoj narod, jezik, kulturo, omiko in vero. V spomin na častnega občana je ob obletnici njegove smrti črnoma- ljski župan Andrej Fabjan na hiši na Kolodvorski 7, kjer je nekdaj stala Beličičeva rojstna hiša, odkril spominsko ploščo. A plošča, na kateri je bilo napisano: “V hiši, ki je stala na tem mestu, je bil rojen prof. dr. Vinko Beličič (1913-1999), slovenski pesnik in pisateljuje bila pritrjena na pročelje le pol leta. Konec marca jo je nekdo odstranil. Mag. Kramarič, ki je pripravljal lansko slovesnost, je ob tem še toliko bolj prizadet, saj ne gre za navadno pobalinstvo ali vandalizem, temveč za zelo prefinjeno delo. Plošča ni bila razbita, ampak previdno odstranjena, za kar je odstranjevalec (morda pa jih je bilo celo več) potreboval primerno orodje in lestev ali nekaj podobnega, saj je bila plošča pritrjena precej visoko. Ker pa hiša stoji ob glavni črnomaljski ulici, si je moral izbrati tudi pravi čas, da ga ne bi kdo opazil. Mag. Kramarič pravi, da lahko o tem, komu je bila spominska plošča napoti, zgolj ugiba. Zato so primer vzeli v svoje roke policisti, komandir črnomaljske Policijske postaje Jože Stopar pa je povedal, da še raziskujejo, zbirajo obvestila in podatke, do dokončnih rezultatov pa se še niso dokopali. M. BEZEK-JAKŠE TEŽA VE PRI ODKRIVANJU PLOŠČE - Ko je konec novembra črnomaljski župan Andrej Fabjan odkriva! spominsko ploščo častnemu občanu prof. dr Vinku Beličiču na hiši na Kolodvorski 7, je imel kar precej težav pri snemanju črnomaljske zastave s plošče. Čeprav je visoke postave, so mu morali priskočiti na pomoč. Torej je moral biti tisti, ki je pol leta pozneje odstranil ploščo, pravi velikan ali pa si je moral pomagati z lestvami. (Foto: M. B.-J.)