Inseratl se sprejemajo in vel j A tristopna vrsta;
8 kr., če se tiska lkrat,
IS	2
n ii u n 4 II
i» n n it ^ ii Pri večkratnem tiskanji se «ena primerno zmanjša.
Rokopisi •e ne vračajo, nefirankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16.

Političen lisi za slovenski narod.
Po pošti prejemsn velja:
Za celo leto , . 10 gl. — kr. za pol leta . . 6 ,, — za četrt leta . . 2 „ 60 ,,
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 ,, za četrt leta . . 2 „ 10
V Ljubljani ua dom poj velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na Stolnedi t hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden in sieei v torek, četrtek in soboto.
nih rečeh. Tu naj omenim spet le to, da so sklenili nasvetovati škofom, naj v načrt bogoslovnih naukov ali vsaj v vstave duhovske sprejamejo tudi nauk o umetniji, poglavitnih njenih pravilih, o njeni zgodovini in o nalogah, ktere sedanji čas imajo posebej duhovni, kedar se zidajo cerkve nove ali pa popravljajo stare itd.
Tretje veliko zborovanje pa bodo od 22. do 2G. sept. t. 1. imeli laški katoličaui v Flo-renci, kjer se obravnavale bodo enako pomenljive reči, in častni predsednik ima biti ondotni škof sam. — Kdaj kdaj bodo pač tudi katoličani avstrijski zborovali tako skupno in vspešno, ali katoličani slovenski po svojih katoliških in katoliško-političnih društvih v beli Ljubljani, v središču uboge Slovenije, si mislim na Slemškem — Resnicki.
Bilo je v Poitiersu, kjer je o katoliškem zborovanji po nekterih besedah o Franciji, ktera se dobro povzdiga in vživa milo sočutje po Irskem in Angleškem, spregovoril slavni msgr. Nar d i na pr.: „Gospoda moja, nekaj prav lepega in blagega je to katoliško zborovanje. Ko bi tudi le samo nameravalo zbirati za cerkev in za blagor svoje očetnjave gorečih mož, da se med seboj spoznajo in si razodevajo svoje vzajemne misli in želje, to bi bilo že velike koristi. Pa je veliko več. Ono je vir dobrih in svetih misli, ktere koj naslednji dan se v£ še ne dozorijo vse, kterih mnoge pa sčasoma gotovo prineso blagega sadii; ono je lep izraz pogumnosti nasproti toliki slabot-nosti; ono je znamnje življenja, ktero se pričenja ali marveč zopet vzbuja. To življenje, gospoda moja, je katoliško življenje, pravo krščansko življenje, t. j. resnica, pravica, pravo, človeški in božji razum. To življenje hočejo zadušiti; ui jih malo, ki so si domišljali in si
še domišljajo ga vničiti. Ljudje ti imajo razna imena: nekdaj imenovali so se ljubomoderci (filozofi), dandanes imajo petdeset, ali marveč, nimajo prav nobenega gotovega imena. Najna-vadniše zovejo se prostomiselci; toda jaz jim odrekam drugo polovico njih imenovanja. Kajti ko bi res mislili na kodrcijo in div-jaštvo, ktero bi nasledovalo po zatrtem krščanstvu, morali bi, mislim jaz, ako niso zveri, ustrašiti se prepada pred seboj. Toda napuh slepi; strasti, ktere vladajo njih srce, jih ma-mijo; oni ne sodijo, oni sovražijo. Naj si bode; gospodje ti so, nikar se ne motimo, povsod pri delu, in zbrani v beznicab, v čumnatah ministerskih, na sedališčih postave dajočih zbornic, v pisarnah časnikarskih, povsod skušajo z vsemi močmi zrušiti to božje poslopje. Mi pač vemo, da se jim ne bode posrečilo. Ko bi človeška spridenost kaj premogla proti cerkve kamnitemu ozidju, davno že bi ona bila zginila; kajti rad bi videl, ali ti gospodje po svoji najboljši volji morejo biti grozovitniši mimo nekdanjih cesarjev, ali bolj prekanjeni in predrzni kot oni junaki reformacije in enciklopedije. Da, gospodje, ako ne bi imeli božje obljube, zgodovina poslednjih 19 stoletij bi spričevala, da je cerkev neumrljiva.
Toda — ali mar nismo dolžni jo braniti? Pač, gospoda moja! vprvič nikjer ni rečeno, da bode povsod vladala stanovitno, in kar se je zgodilo na jutru in po severni Evropi, dosta je, da nas s skrbijo navdaja. Potlej, gospodje, je tudi naša dolžnost in pravo naše, ki nas k temu pozivate; je glas naše vesti, časti in celo ljubezni do očevine, ki nas naganjajo k temu. To je vzrok, da ste tukaj, da si prizadevate zedinvati se s Francije in vsega sveta dobrimi katoličani. Jez hočete narediti proti onemu groznemu natoku hudega; vidite, da je že dosta
Moč katoliškega zborovanja.
Slemško nad Vačami 10. sept.
Na Slemškem godi se le velika in sicer pod okriljem sv. Križa le krščanska politika, ki je tudi katoliška. Ta pa nam katoličanom veldva, da se zbirajmo pod omenjeno zastavo in da se bojujmo s sovražniki svojimi z zedi-njenimi močmi. Po tej velevi zbirajo se že nekaj let dobri katoličani v družbe ali društva, in ta imajo potem časih v č 1 i k a zborovanja, da pospešujejo tim bolje svoje blage namene. In ravno te dni je brati po časnikih od treh takih velikih zborovanj, ki ne bodo brez dobrega sadu.
Prvo veliko zborovanje imeli so že pretekli mesec francoski katoličani v Poitiersu, kjer so po najobilnišem načrtu obravnavali jako tehtne stvari, ktere prav v živo poprije-majo sedanje človeštvo. Tu naj omenim koj, kar vzlasti tebe zadeva, dragi „Slovenec"! da je v drugi srenji P. Matthieu govoril o dolžnostih, ktere ima vsak pravi katoličan do čas-ništva. Na tisuče katoličanov, je dejal, bi rado, da bi katoliško časništvo potegovalo se sploh za nje, toda namesti da bi se naročevali na katoliške liste in jih podpirali denarstveno, prebirajo liberalne umazane liste in jim pomagajo tako, da vedno bolj razširjujejo svoje nečedno rokodelstvo. Katoliški časniki tolikrat pogrešajo potrebnih pomočkov in se po vnanje ne morejo skušati z liberalnimi, presojajo pa se kar najostrejše, kedar koli se pokaže tu ali tam kak tiskarni pogrešek ali kaka druga pomanjkljivost itd.
Drugo veliko zborovanje imeli so odi. do 4. t. m. nemški katoličani v Freiburgu, kjer so glasili se preslavni govorniki o silo potreb-
Nravnost v nejeverstvu.
(Dalje.)
Tudi sedanji poganski svet ni brez tacih grozovitnosti. J. T. Pinchon, misijonar in apo-stoljski vikar na Kitajskem nam jih pripoveduje po sporočilu družbe božjega detinstva od leta 1873 str. 20.
Med drugim piše : „Poganski Kitajci imajo vsaj v nekterih krajih navado, svoje za smrt bolne otroke moriti. Verujoči na dušno preseljevanje, si domišljujejo, da bode duša njih otrok po smrti se vrnila, da bi škodovala svoji rodbini. Da bi otroški duši vzeli to nagnjenje in to željo, zgrabijo umirajočega otroka, ga otolčejo, v popir zavijejo in na kako cesto polože. Prinesli nam so pred štirimi leti deklico, vso raztepeno, z bulami obdano in tako črno, da ni imela za ped zdrave kože. Župnik glavnega mesta jo je krstil, in potem je kmalo v Gospodu zaspala. V 2, 3 mesecih smo sprejeli
12 tacih sirot in jih spravili v nebesa", piše misijonar.
Nadalje piše ta misijonar: Naši prosto-mišljaki v Evropi se ne zavedajo, da pišejo pod vplivom krščanske izreje, ko vse sile napenjajo, da bi zatrli zadnjo sled krščanstva. Njih srce je obrazila in požlahnila nježna skrb pobožne matere. Zatorej kažejo neko dobrosrčnost svojega mišljenja, ki izhaja le iz njihove, ne še popolno zadušene vere, akoravno razodevajo zunanje bolj umetno narejeno, kot resnično brezvernost. Res tirjajo krvine vezi, da ima oča ljubezen do svojega otroka; ali te vezi je raztrgala hudobija. Sto let nenravnega življenja pri kakem narodu je dosti, da se pokonča v njem vse, kar je dobrega vložila vanj dobrotljiva roka Stvarnikova. Človek, ki je iz-rejen po živinskih načelih, poživini se sam. V potrjenje tega pripoveduje misijonar neko do-godbo.
Blizo mesta Tsong-kin-tschau imata dva brata lepo domovanje; eden teh je neoženjen, drugi pa je oča treh otrok. Najstarejši teh
otrok je še-le 9 let staro, prav čedno, brihtno dekle. Mati teh otrok je umrla pred letom. Oča vozi oglje v mesto ter ga večkrat ni doma. Meseca junija preteklega leta pride mož domu in se mu hoče dozdevati, da je zmanjkalo nekaj rajža, za kacih 75 kr. Zavoljo tega se besno togoti in dolži mlado hčerko, da ga je ukradla. Revica svojo krivdo spozna, obžaluje in jo-kaje prosi odpuščanja. Vse je bilo zastonj. Strašno jo je oča pretepal, suval ter vso zmla-čeno vrgel v potok, ki je tekel mimo hiše. Sreča, da voda ni bila globoka. Deklica je kobacala iz vode, ko pride ravno mimo neki popotnik. Revico zagledavši skoči v 3—4 čevlje globoko vodo in spravi siroto na suho. Pelje jo v neko bližnjo prodajalnico. Tam jo sprašujejo, da zvedo vso dogodbo in njeno rodbinsko ime. Peljajo jo v očetovo hišo in skušajo divjega očeta potolažiti. Dal se je pomiriti, opravičeval je svoje grozovitno ravnanje in obljubil vse, kar so prosili za njegovo hčerko. Kazal je, kakor bi svojo napačnost zelo obžaloval.
spačenosti, lažnjivosti, krivičnosti; da mora to nehati ali vsaj zmanjšati se, ker ako bi se še shujšalo, propadli bi v stan tako grozne zmešnjave, da bi prekosil onega ob času Gotov in Vandalov. Kaj je storiti, da uidemo tej strahotni nevarnosti?
Najprej nam je, gospoda moja, poklekniti, in to ste blage volje storili. Na tla ste popadali pred altarjem ter prosili milosti, ne tolikanj zase, marveč za svoje brate, za svoje zmotene sodržavljane, kteri so pa vedno še meso od vašega mesa, udje iste velike družine; in ko nam je snoči pravil gospod Legentil, kaj ste storili in še hočete storiti na Montmartre, da kaže spominek prihodnjim časom, kako se pokori Francija, tedaj je moje srce tako globoko ginjeno bilo kakor vaše. — Molitev in krščansko življenje najprej; potlej pa beseda. Beseda, gospoda moja, je svet najprej spreobrnila, potem pokvarila; mora ga toraj ona zopet popraviti....
Beseda najprej s prižnice, potem v očetovski hiši, po časnikih, dobrih bukvah, dobrih listih; vzlasti pa beseda dobrih učiteljev in dobrih učilnic. Nikar se ne hudujte o tem, da devam vspored šolo pa prižnico; prižnica brez šole je neplodna, prižnica spopolnuje šolo, pa je ne more nadomestiti.
Gospodje! Francija, Belgija, Nemčija, Anglija, katoliška Irlandija in moja Italija so to pač dobro sprevidele; kažejo to zedinjenja k vstanovljevanju katoliških šol in vseučilišč v Lourainu, Londonu, Dublinu. v Lilah, Parizu, Angersu in v po previdnosti božji tolikanj oblagodarjenem Poitiersu. Čast iu slava bodi Belgiji, ktera je o svojem času dala prvi vzgled; čast tistim, kteri so znali to posnemati v manj vgodnih razmerah. Poskušala je to tudi uboga katoliška Nemčija. Leta 1862 bili smo na katoliškem zborovanji v Porečji (Aachen); bilo je tam tudi mnogo naših rojakov. Posvetovali so se in sklenili vstanoviti prvo nemško katoliško univerzo v Koloniji najprej, potem v Fuldi. Vi veste, gospodje, kaj se je zgodilo.
Ker nam je priporočena vzlasti previdnost, naj samo rečem, da težavne okoliščine, v kterih se nahajajo sedaj po Nemčiji škofje, duhovni in katoličani sploh, niso jim dopustile izvršiti one osnove. — Sami sprevidite, da v deželi, kjer je 5 škofov, 1800 duhovnov in 34 založnikov ali vrednikov časnikarskih po ječah ali v pregnanstvu; kjer so duhovščini pobrali njih posesti in druge pomočke; kjer so ubogi katoliški vradniki pregnani na granico rusko ali
Vljudno se poslovi od tistih oseb, ki so mu pripeljali hčerko.
Zdaj zapre hišne duri, vnovič pesti in pretepa neusmiljeno ubozega dekleta, ter ga zopet sune v tisto vodo, misleč si, da zdaj bo gotovo tam utonilo. Motil se je. Dva človeka sta delala na bližnjem polji in zapazila vse to. Brž pritečeta na pomoč, izlečeta otroka iz vode in ga neseta županu bližnjega mesta. Brž pokličejo zdravnika, ki je deklico srečno pripravil v zavednost. Potem nesö deklico v v molivnico, ki jo imamo mi v tem mestu. Neka dobra duša se je deklice usmilila in mu obleko dala. 20 dni potem pridem jaz v mesto, piše misijonar, dobil sem deklico v dar in zdaj veselo živi v naši sirotišnici za otroke.
Vrnimo se k prejšnjemu premišljevanju. Ali so morda poganski modrijani hudo oporekali v imenu človečanskega sočutja zoper gro-zovitnosti, ki so zadevale otroke? Ne, ampak vse opisane ostudnosti jim so bile prav pametna, modra naredba. Plutarh piše o slabotnih otrocih: „Da taki otroci žive, ni dobro ne
pa odstavljeni; kjer protestautovska vlada voditi hoče duhovska semenišča, izpraševati duhovne in župnike, ni lahko mogoče, vstanoviti katoliško univerzo.
Dve reči ste, kterih ne smemo zamenjevati: prostost ali marveč pravico, učiti resnico, dobro in pravo, pravico, ktero smo častno si zopet priborili, z rečjo, ktera me z grozo vselej uavdaja, t. j. s prosto učitvo. Ta beseda je nevarna, gospodje! ni je nobene proste učitve. Učitelju ni prosto, učiti vse, kar mu pride v glavo, ktera glava utegne biti hudobna; temuč uči naj vede ne le s tankim znanjem predmeta in po pripravnem navodu, temuč tudi v duhu resnice, pravičnosti, spoštovanja do velikih načel, ktera so podlaga človeštva družbinstvu. Ne sme mu biti prosto, ukreniti s pota, kteri mu je odkazan po veri in nravi, ali kvariti drago mladost, na ktero se zidajo vse naše nade. Kakor je ni prostosti otrovati ali ostrupiti vode, tako je tudi ni prostosti, motiti duha mladosti in mlada srca kvariti po naukih, kteri se resno potrditi ne dajo. Ni je nobene prostosti, po kteri naj dela se hudo."
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. septembra.
Avstrijske dežele.
Cesarica je bila ll.t. m. v Sassetotu jezde na sprehod padla s konjem, pa se k sreči ni nič poškodovala. 22. t. m. zapusti Sassetot in se čez Monakovo, kjer se bode dva dni mudila, vrne na Dunaj, od koder se bode po kratkem bivanju podala v Güdollö.
..Tir. VolkMlilatt" piše, da baron G i o v a n e 11 i ne sprejme volitve za državni zbor, in priporoča volilcem glasov ne cepiti in enoglasno voliti konservativnega poslanca.
BPalmatinska državna poslanca La-penna in Keller sta se poslanstvu odpovedala.
Vnanje države.
Krcc^ovinski vstanek. IzCetinj se poroča, da je več voditeljev vstajniških 11. t. m. prišlo prosit Črnogorce, da bi se nemudoma lotili vojske. Reklo se jim je, da naj po-trpe in toliko časa čakajo, da se izve, kaj stori srbska skupščina. Tudi črnogorski starašine so bili nedavno pri knezu Nikici in mu prigovarjali, da naj se usmili sobratov in sovernikov ercegovinskih in z vsim ljudstvom hiti jim na pomoč. Pa knez je neki odgovoril, da ima živo sočutje z nesrečnimi in zatiranimi
za nje, ne za državo." Seueka piše o jezi in pravi: „Ubijemo steklega psa, nevarnega vola; svoje otroke pa potopimo, ako pridejo na svet slabotni in popačeni. To ni jeza, ampak modrost, ako se znebimo stvari, ki ni za rabo."
Bodi si tedaj otrok, suženj ali starček, bil je zaničevan kot nič vredna stvar; in to ne iz nagle jeze, ampak prav s premislekom, iz modrosti in najostudnejše samopridnosti, ki jo je vdihnil v človeško srce „morilec od začetka sveta."
Premišljujmo, kako je preziralo in črtilo pogansko modrijanstvo, ki je največ vplivalo na nravnost, delalni stan, rokodelce in druge delalce. Eden najmilosrčnejših nejeverskih učenjakov, Ksenofont, zove člane delalnega stanu sodrgo valjalcev, črevljarjev, zidarjev, kotlar-jev, branjevcev; pri tacih ljudeh, pravi, je doma le splošna nerednost, spačenost. Njih življenje je surovo, pravi Aristotelj; na krepost pri taki druhali še misliti ni. Delavec potem takem ni pošten človek.
Celo Sokrat govori po Platonu: „De-
Ercegoviuci, da se bodo pa določbe njegove opirale na zadržanje mogočnejše Srbije in zlasti na sklepe narodne skupštine v Kragujevcu. „Fol. Cor." se vsled tega za trdno nadja, da je s tem nevarnost vojskina odstranjena ali pa vsaj jako oddaljena. Upamo pa, da se ta nadeja nasprotnikov slovanskih ne bo vresni-čila in da se sobrati naši ne zanašajo zastonj na Črnogoro. „Glas Črnogorca" z nova po-vdarja odločnost vlade črnogorske in N. W. Tgbl. se 10. t. m. iz Belega grada telegrafuje, da vojni minister črnogorski, vojvoda Plemenac, je imel 10. t. m. priti na Dunaj, da bi kakor mislijo, naznanil pričetek vojske.
Turška se močno pripravlja na vojsko in je oborožila celo Črkese, ki so nedavno iz Kavkaza preselili se v Bulgarijo. Vsled tega se je Srbska pritožila pri vladi turški, ki je pa zagotovljala, da nič hudega proti Srbiji ne namerava. Zarad večje varnosti pa vendar hočejo Srbi pri Aleksinacu zbrati 40.000 mož.
Posredovalna komi sij a bode svoje obravnave najbrže nadaljevala v Dubrovniku, kamor je te dni prišel tudi c. namestnik baron Rodič. Bodo li tuji konsuli kaj opravili ali ne, se še ne ve. Turška vlada jim odreka pravico pogajati se z vstajniki in jim. naklada posel prigovarjati Ercegovincem, da naj pritožbe svoje izročujejo edino le komisarju turškemu. Jutri se imajo sniditi v Stolacu in Serveru-paši poročiti, kaj so opravili, če ta poročila ne bodo ugodna, hoče Server-paša objaviti oklic, v kterem bode obljubil, odpraviti nepravščine, in določil čas, do kterega se morajo vdati. Ker je iz vsega razvidno, da Turška za posredovanje tujih kon-sulov nič kaj ne mara, ji list Andrassy-jev P. L. odgovarja, da konsuli nimajo le pomiriti vstaj-nike, ampak da bodo preiskovali njihove pritožbe; in če bodo videli, da so te opravičene, potem Turčija nima opraviti z uporom nepo-kornih podložnikov, ampak z zahtevami cele Evrope, ki jih bode vzela v svoje varstvo.
General Stratimirovič je po nekem beligradskem poročilu v soboto 11. t. m. z mnogoštevilno vojno vstajnikov odmarširal, pa ne vejo kam. Za prvega adjutanta je imenoval sina od 1. 1848 sem znanega generala Kričanina.
Poljaki se Srbom ponujajo, da hočejo osnovati prostovoljske čete. 8. t. m. so v Beligrad došli 4 na Nemškem vliti risani topovi.
Pri Gradiški so se 10. t. m. tepli vstajniki in Turki. Vodja vstajnikov, hajduk Pepika, je v bitvi padel. 11. t. m. so kristijani
lavci in rokodelci nimajo prilike, samih sebe spoznati; njih posel je toraj sramoten, za poštenega moža nikakor pristojin."
Enako je mislil Ciceron. „Preprosti in grdi so vsi tisti ljudje, ki jim plačujemo delo in ne umetnosti. Delalci so že po svojem opravilu zaničljivi ljudje, v njih delavniščnicah ne more biti nič žlahnega."
Pač žalostno. Rokodelec biti, je že samo na sebi sramotno; nič lepega se ne more misliti o njem. To je bil sad poganskega modri-janstva; tako spačeni, nečloveški nauki so se razširjevali v razsvitljenem veku Rimske in Atenske slave! Krvavo je potrebovalo ubogo človeštvo milejših dni, žlahuejšega modroslovja. Zato se je Sin božji včlovečil, delavec postal, da bi podučil človeški napuh, kaj je revež, kaj je delavec.
Tak je bil svet pred krščanstvom. Tako je mislil, čutil i živel.
(Dalje sledi.)
napadli Turke med Trebinjami in Bilki m i in jim vzeli 80 konj otovorjenih z živežem, še preden so trebinjski strelci Turkom prišli na pomoč. Turški vojaki silno trpč, ker morajo vedno sem ter tje marširati in nikjer nimajo pravega počitka.
„Glas Črnogorca" 13. t. m. mdni, da 6e bo srbska skupščina odločila za vojsko, ktero zahteva ustaja pa prihodnost in korist srbskega naroda; narod bi z navdušenjem sprejel ta sklep, zlasti pa Črnogorci, ki so zmerom pripravljeni združeni s Srbi pričeti vojsko. Ker se ministerstvo Bističevo obotavlja, je mogoče da bode moralo odstopiti. Vstaja v Bosni se močno širi in te dni so vstajniki dobili 2000 pušk, ki se od zadej bašejo.
,,Ruski Mir", glasilo carjeviča, nabira darove za Ercegovince in prigovarja Rusom, da naj se kot prostovoljci vdeležč vstaje.
SrfiMki knez Milan je bil pri povrnitvi iz Kragujevca v Belemgradu slovesno sprejet. O skupštini se čuje, da predsednik njen močno agitira za vojsko s Turki.
SpanjNko ministerstvo je odstopilo in Jovellar je sostavil novo ministerstvo, v kterega Canovas ni hotel vstopiti, ker hočejo za prihodnje C o r t e s e vpeljati splošno volilno pravico.
Izvirni dopisi.
I« Hre/.iJ, 13. sept. — Gorenjska, mati škofov zala, je obhajala pretekli teden veliko veselje, ker videla je pri sebi tri slavne škofe. Milostljiva knezoškofa krški in lavantinski sta se pripeljala v ponedeljek o poldne v Lesce, od koder so se prvi po železnici naravnost dalje v Beljak in od tod v Celovec, lavantinski pa k blejskemu jezeru podali, ker so želeli ogledati nekoliko lepih krajev gorenjskih. V sredo na malega Šmarna dan zjutraj so maševali pri D. M. na jezeru, in opoldne se odpeljali do Kranjske gore; od tod so šli h krasnim jezerom pod Mangartom. Zvečer so spali v Kranjski gori, drugo jutro ondi maševali, ter se odpeljali dalje čez Koroško proti domu.
Namen teh vrstic je vzlasti nekoliko obširneje popisati popotvanje prevzvišenega kneza nadškofa goriškega, Andreja Golmajerja, po naših krajih. Ko je bilo slišati, da bodo prišli prevzvišeni gospod v Radolico, svoje rojstno mesto, in na Brezje ter bodo malega Šmarna dan ondi maševali, je to zaslovelo po vsem Gorenjskem in vse je hitelo skupaj videti premilostnega metropolita iu rojaka, ter prejeti njihov vikši-pastirski blagoslov.
V torek proti večeru so sprejeli prevzvišenega kneza nadškofa gospod Ignacij Mali, o. gl. sežanski in lastnik gradu Podvinskega v Mošnjah, pri kterem, kot sorodniku, so si izvolili visoki gospod stanovati in dvakrat prenočiti, pa g. dekan begunjski in župnik mošenjski na Dobrempolji, ter jih spremili med gromečim strelom in veselim slovesnim zvonenjem v Pod-vinski grad. Po kratkem oddihu so se podali prevzvišeni knez in nadškof v farno cerkev sv. Andreja, svojega patrona, ki je bila praznično opravljena in razsvitljena, in pred ktero je čakala šolska mladina z zelenimi vejicami iu obilno farmanov, kterim so potem blagoslov s presv. R. Telesom podeliti blagovolili. Pred gradom in cerkvijo so stali maji in slavoloki s primernimi napisi.
Drugo jutro, na praznik rojstva D. M., so se peljali prevzvišeni knez in nadškof ob osmih na Brezje k Mariji pomagaj maševat. Poleg znamenja, pri kterem se zavija od velike ceste stranska na Brezje, je bil napravljen slavolok
in na lopi pri vhodu pred romarsko cerkvijo Marije pomagaj med maji latinsk pozdrav z letnicami: Introlens aVe arChlpraesVL eX-CeLLentlssIMe AnDrea!
Cerkev je bila natlačena z romarji, da je bilo z lepo in z grdo komaj toliko prostora narediti mogoče, da so prevzvišeni knez in nadškof mogli v njo in do oltarja Marije pomagaj, kjer so potem tiho sveto mašo imeli in molili še pri naslednji maši monsgr. Janeza Globočnika. Ogledovali so potem, kolikor je bilo zavolj neznane gnječe mogoče, oltar in zaobljubljene podobe v kapelici Matere božje, kterih veliki množini so se čudili, ter nam na-ročevali, da naj čudeže, ki se gode, sporočamo višji duhovski gosposki, ki naj jih potem preišče, in kar je gotovih, cerkveno potrdi.
Po opravljeni pobožnosti je bilo težko iz cerkve priti, kajti natlačena je bila, da se še skoraj ganiti ni bilo mogoče. Vendar se je polagoma začel delati dušek pri velikih vratih in jeli smo se pomikati po cerkvi — prevzvišeni vikši pastir blagoslovljaje. Kar jih vjame neka ženska za roko jo poljubiti in zdajci so si jo podajale romarice iz roke v roke in po-ljubovale posvečeno nadškofovo roko, da so morali prositi: „pustite me, pustite me, da vas bom mogel blagoslavljati". A ni bilo mogoče roke oteti pred pobožnim ljudstvom, dokler se ni postavil duhoven na desno in branil prevzvišenega gospoda. Skozi vrata stopivši pod lopo, so premilostni nadškof stopili na ondotno lečo, in neštevilne množice romarjev so veselo zašumele videti svojega metropolita, ter so prejele škofov blagoslov. Ljudje bi bili radi pokleknili, a ni bilo mogoče; stali so na tesnem kakor zagozdeni ne le ob cerkvenem obzidju ampak tudi po bližnjih potih in tratah okoli cerkve, da ni bilo videti druzega kakor glave, in je bilo komaj mogoče še le po ovinkih pripeljati prevzvišenega gospoda do kočije. Pripravljen je bil v sosednji gostilni zajuterk, a ljudje so bili po hiši in veži vse tako zarinili, da ni bilo mogoče va-njo priti, iu so se morali tešč odpeljati premilostni nadškof. Poklonili so se jim kot svojemu metropolitu poprej še sosednji duhovni pastirji, mestni župnik radolški, župnik ljubenski, dobravski, ovsiški in kovorski; nekteri so pririli v cerkev, da so pri sv. maši azistirali, drugi so morali pred cerkvijo počakati, ker va-njo niso mogli. Ljudstva je bila neštevilna množica; pred tremi leti na sv. Ane dan, ko je bila procesija za sv. Očeta in se je bilo sošlo štirinajst fara, je bilo ljudi veliko, a mnogo mnogo tisuč jih je bilo zdaj še več.
Pri naslednjem velikem sv. opravilu je imel pridigar lepo priliko poslušne romarje opomniti velike sreče tistega svetega dneva za sosesko Breško, za faro Mošenjsko in za vse pobožne romarje, ker poleg splošnega veselja, kterega po besedah sv. cerkve rojstvo D. M. je oznanilo vesoljnemu svetu, se oni še posebej veselč, da so tisti dan počastili Marijo, pomoč kristjanov, in se njenim prošnjam priporočati, med njimi bili slaven mož, velik g. prečastit škof sv. cerkve, — prevzvišeni knez in nadškof Goriški, naš metropolit, kteri imajo pod seboj štiri škofije, tržaško, poreško, krško na otoku in našo ljubljansko, vredni naslednik sv. Hermagora, aposteljna naše dežele na sedežu nekdanjih škofov Oglejskih premilostni gospod dr. Andrej Golmajer, ki so bili rojeni pred 78 leti v bližnji Radolici, čez 53 let že opravljajo neomadežano daritev nove zaveze in čez 20 let nosijo težko butaro vikšega škofovega pastirstva, ter so ravno v nedeljo poprej v Ljubljani posvetili naši škofiji novega
knezoškofa, milostljivegadr. Janeza Krizo-stoma Pogačarja. Te sreče dobri farmani in pobožni romarji nikdar pozabili ne bodo, temuč pripovedovali jo bodo svojim otrokom in rod za rodom jo bo pomnil. Vsak je bil vesel, kdor je mogel biti tisti dan na Brezjah.
Popoldne ob štirih so se podali prevzvišeni knez in nadškof v rojstno mesto Radolico, kterega že čez 39 let niso bili videli, in kjer so jih radostno in navdušeno sprejeli z mogočnim strelom, častitljivim zvonjenjem, obilnimi maji in slavoloki. Prva pot je bila v cerkev, pred ktero so jih sprejeli mnogoštevilni farmani in njim na čelu duhovščina, c. k. okrajni glavar Avgust pl. Wurzbach, mestno občinsko predstojništvo, oba grofa Thurna in drugi odlični gospodje. Po opravljeni molivti so ogledali zakristijo, vso prenovljeno lepo gotiško cerkev, nekoliko časa v tihi molitvi postali pred krstnim kamnom ter potem ginjeno spregovorili: „tukaj sem bil krščen."
Iz cerkve so šli najprej v grajščino od-zdravljat okrajnemu glavarju in grofoma Thur-noma, potem v farovž, kjer je bilo pripravljene nekoliko malice in kmalo dalje na pokopališe na Gradišu, kjer počivajo njihovi ranjci starši in brat. Pomolili so v ondotni kapeli, pogledali nekoliko tudi po pokopališu nagrobni spominek svojih staršev, potem pa vrnili se v mesto, ter šli pogledat svojo rojstno hišo pred mesto'm, ktero so darovali mestu za napravo ubožnice za domače siromake, kar priča ploša nad vra-timi vzidana za vedni spomin z napisom: „Ubo-žnica vstanovil dr. Andrej Gollmajer Knez Nadškof Goriški 1869. Kuhinjo in vse za stanovanje pripravljene sobe so prevzvišeni darovatelj natanjko ogledali, bogato obdarovali tam prebivajoče reve, ter potem se poslovili od Itadoličanov in skozi grajšinski vrt se podali k vozu ter se odpeljali. Vsa Radolica je gledala za njimi s srčnimi željami: da bi le še kdaj in kmalo spet prišli k nam.
Prenočili so spet Podvinom in drugo jutro, t. j. v četrtek, odpeljali se k Blejskemu jezeru. Nikdar ne bomo pozabili srečnih ur, ko smo imeli častitljivega prevzvišenega gospoda med seboj. Spremlja naj jih po vsih njihovih potih varstvo Marije, ki jo kličemo: „Pomoč kristjanov!" —
I« Šmartna pri Kranji. 10. sept. Ker si, dragi Slovenec, že mnogokrat svojim čitateljem o šolstvu in sploh o razmerah učiteljev poročal, povej tudi, kako marljivo naš č. g. župnik J. Krašovic, zraven velikih skrbi pri cerkvi in novih zvonovih, ki jih v kratkem dobomo iz dunajskega Novega mesta, skrbe tudi za lepo odrejo mladine v šoli. Posebno pa se imam v imenu šolske maldine zahvaliti našemu č. g. katehetu Blažu Šokliču za lepo podporo naše krajne šolske bukvarnice, ker so iz lastnega žepa pri Mohorjevi družbi našo šolsko bukvarnico za prejemo družbenih knjig naročili in pa da so toliko udov pridobili za Mohorjevo družbo. Za letos smo bukve že prejeli, ter brali v koledarjevem imeniku ogromno število družnikov naše fare, ki jih je razun Šentvida na Dolenjskem, ua deželi naj več. Hvala tudi drugim šolskim dobrotnikom! B. Šokliču za to slava!
Od Drave. 11. sept. (Žusemski klin z dravskim klinom.) V „Slovencu" od 9. sept. štev. 106 se je oglasil žusemski srenjski predstojnik gosp. MihaŽlof gledč tamošnjih farnih razmer. Potrebno se zdi pisatelju omenjenega gospoda opomniti, da ni v štev. 100 „Slov." zopet fare ali prav za prav enostranskega g. dopisnika grajal, kajti ni takrat drugokrat, ampak še le prvokrat zastran tamošnjih^raz-
mer za pero prijel, ker so mu tisti kraji dobro znani, dopis v „Slov." štev. 98 pa je čisto enostransk. Kdor misli močen klin zabiti, kakor si je tisti gosp. v štev 98 „Slovenca" mislil, da ga je zabil, se mora okoli ozreti, ali mu kdo za hrbtom ne stoji, ki bi utegnil klin iz-biti. Ker pa tisti gosp. dopisnik tega storil ni, 6e je vrezal. To si naj zanaprej vsak za ušesa zapiše, preden bo o mastnih duhovskih službah kaj abotnega v „cajtenge" pisal, kajti duhovniki — ne drugi — vedo, kaj oni dobrega imajo in kje jih čevelj tiščf. —
Da bi moral kak dopis zastran Žusema ravno od Drave biti, češ, da bi se niti v Žu-semu niti kje v sosednjih farah človek ne našel, ki bi se drznil tako očitno ugovarjati, v tem se gospod Žlof moti, kajti duhovniki niso nikjer babe, ktere se mokre veje boje, in ki bi si zategadelj ne upali komu resnice v kakem časniku očitno povedati, ali bi morebiti še celo pred kakim srenjskim predstoj nikom na kolena popadali, kakor Turki pred pašo ali malikovalci pred svojim malikom. In ker g. Ž. prav razločiti ne ve, kdo je predrz-než in kdo ni, mu mora pisatelj tudi to povedati. Predrznež in lažnjivec ob enem je po mnenji pisateljevem tisti, ki očitno po časnikih laži trosi; ker pa pisatelju dozdaj še nihče dokazal ni, da bi se bil kedaj po časnikih zlagal, akoravno že več let v razne časnike piše, ni pisatelj predrzen in lažnjiv, ampak resnicoljuben. Predrzen je v očeh vsakega poštenega in pametnega človeka tisti, ki duhovniku oponaša, koliko v denarjih dobiva, koliko zberači itd., o tem pa besedice ne črhne, ka-košne stroške da duhovnik ima, kakor je gosp. dopisnik v štev. 98. „Slovenca" storil. Predrz-neži so tisti liberalizma pijani ljudje, ki pri vsaki priložnosti kvasijo, kako bogati da so duhovniki, pa jim še toliko ne dajo, kolikor bi si v oko natrositi ali za noht dejati zamogli To ve pisatelj iz lastne skušnje in mu tega dohtarji in notarji celega sveta ovreči ne morejo, kajti ima tehtnih dokazov toliko pri rokah, da bi se jih vsak advokat vstrašil, ker je bil pisatelj že na raznih krajih kaplan. Naj je pa pisatelj tudi samo kaplan in nič več — gosp. Ž. misli, da je kdo drugi — naj se gosp. Ž. ne čudi, ako je pri vsem tem vendar-le gospodu v „Slovencu" ugovarjal, kajti imamo v Avstriji tiskovno svobodo, po kteri se sme v posebnih okoljščinah komu resnica povedati, ko bi bil tudi kaj več, kakor je gospod dopisnik v „Slov. štev. 98, in če n. pr. v državnem zboru celö ministrom poslanci ugovarjajo, zakaj bi se pa takemu enostranskemu dopisniku kakega časnika ugovarjati ne smelo, če mršavo piše? Mimogrede se naj še opomni: ker gospodu Ž. ni prav, da je pisatelj g. dopisniku iz Žusema ugovarjal, naj pa on kaplanu ugovarja, če mu je kos. Prosta mu pot! —
Pisatelj tudi omenja, da ni hotel nobenega gospoda ostrašiti, naj bi za Žusem ne prosil, kakor gosp. Ž. misli, ker dobro ve, da se tisti gospodje bregov ne zbojijo, kteri imajo dosti telesne moči za nje; pa to je že od marsikte-rega duhovnika slišal, naj bi se duhovnikom kruh ne jemal in dohodki ne krčili, in to že zategadelj ne, ker mora duhovnik mnogokrat zastonj pisariti, kar je se ve da zopet samo duhovniku znano in ne kakemu škricu. V tem ko na primer srenjski gospod predstojnik na vadno svojega pisača ima, kterega iz srenjske kase plačuje (Gemeindegesetz für Steiermark § 28, IV. Hauptstück), nima župnik nobene takošnje kase, iz ktere bi za „šribarja" denar jemal, ampak mora vs« sam storiti, ako nima kaplana ali mu tisti ne utegne pomagati, in k
temu še mora za črnilo, papir itd. iz svojega žepa skrbeti in drag čas za takošnje posvetne akte zgubiti. Vse to pisatelj dobro ve, ker je že mnogokrat kaj namesto kakega župnika ali kakega srenjskega predstojnika za državo pisal. —
Konečno še pisatelj pove, da je jako vesel, ker je srenjski gospod predstojnik iz Žusema izjavil, da so Žusemci izvrstnega gospoda dobili, kterega je vsa fara srčno vesela. K vsej fari se prišteva v prvi vrsti, brez dvoma, srenjski gosp. predstojnik, in ker je po tem takem tudi on novega gospoda vesel, gotovo ne bo tako ravnal, kakor tisti trije srenjski predstojniki in pisatelju osebno znani nemškutarji, izmed kterih je bil eden v konjiškem, drugi v slovensko-bistriškem in tretji v mariborskem okraju o svojem času ljudem prepovedal, da naj nič duhovnikom ne dajo, kar se ve, da ni obveljalo, ker niso imeli k temu pravice in je katoliško slovensko ljudstvo rajše narodne duhovnike, kakor pa nemškutarsko-liberalne srenjske predstojnike poslušalo. Zategadelj želi pisatelj za Amen novemu gospodu dukovniku na Žusemu, gospodu srenjskemu predstojniku in vsem poštenim Žusencem srečo in dolgo življenje, vsem norcem pa pamet, ki še le takrat sprevidijo, da je duhovnik siromak, ko umrje in se njegove lozne srajce in raztrgane hlače prodajajo, kar je pisatelj že par krati sam videl in slišal. —
(Gorelo) je v torek zvečer na ljubljanskem močvirji, menda „pri lipah." Ta krat „gasilci" vendar niso šli gasit — n. pr. na Ježico.
(Nesreča.) Kočevski poštni pot je ob ovinku pri Rožnih ulicah povozil staro ženo, ktero so zelo poškodovano v bolnišnico prinesli. Je pač tudi res čudo, da se na tem ovinku ne zgodijo bolj pogosto nesreče, kajti ulice so tako narodne in ozke, da če se dva voza srečata, se ne moreta drug druzemu ogniti. Ilic, Ithodus, si. mestni magistrat.
Eksekutivne dražbe.
18. sept. 3. Jože Krašna-vo iz Budanja (76o gl.) v Ipavi. — 2. Jan. Bikovnik-ovo iz Žiginaric (400 gl.) v Ribnici. — 2, Ant. in Marije Okorn-ovo iz Metlike (700 gl.) v Metliki. — 1. Jože Petrove evo iz Srednje vasi (8865 gl.) na Vrhniki, 20. scp. 3. Jan. Koiošic-evo iz Lcpenč (2053 gl.) v Radoljci. — 2. Fr. Lavrič-evo iz Krtine (1379 gl. na Brdu. — 2. Miha Debelak-ovo iz Topola (1600 gl.) v Ložu. — 2. T. Cesarjeva zapuščina Moravčah (llOO gl.) na Brdu. — 3. Reze Rupert-ove v Krškem (1272 gl.) v Krškem. — 2. Andr, Vernig ovo v Ljubljani.
Domače novice.
V Ljubljani, 16. septembra.
(Postava o učenji slovenščine na ljubljanski viši realki), ktero je sklenil kranjski deželni zbor nemčurski stranki vkljub, ni za-dobila cesarjevega potrjenja. Dokler bo to ali enako ministerstvo na krmilu, ga menda ne bo zadobila nikoli, dasiravno bi bila silno koristna in potrebna. Tudi za nižo kmetijsko šolo na Dolenjskem obljubljene podpore ministerstvo dozdaj še ni ukazalo izplačati.
(Bogoslovske šole) se prično 1. oktobra.
(Za kočevsko gimnazijo) ministerstvo ni imenovalo nobenega kateheta, ampak je določilo, da za 1. 1870 ostane pri sedanjem pro-vizoriju.
(Iz seje deželnega odbora 7. in 11. sept.) Pritrdilo se je predlogu krajnega in okrajnega šolskega sveta, da se Jurij Adlešič definitivno potrdi za nadučitelja na vipavski ljudski šoli, na protest nekterih odbornikov vipavske občine pa odgovorilo, da po dotični šolski postavi nima občinski odbor, ampak pomnoženi krajni šolski svet besedo o oddajanji učiteljskih služeb. — Pritrdilo se je dalje šolskima svetoma, da za definitivnega učitelja na ljudski šoli v Borovnici pride Franc Papier, sedaj učitelj v Polhovem gradcu, — učitelj M. Kračman, pa za definitivnega učitelja na ljudski šoli v Žalni. — Obrtnijski šoli v Ljubljani se je iz deželne Franc-Jožefove ustanove za leto 1875 dovolilo 200 gold., obrtnijski šoli v Novem mestu pa izjemno za 1875 leto 400 gold. ■ Predlogu pomnoženega krajnega šolskega sveta, da se služba 2. učitelja v Mokronogu odda Karolu Kaligerju, je deželni odbor pritrdil, predlogu o oddaji službe za 3. učitelja pa ne. — Primarij dr. K. Bleiweis in deželni inženir Fr. Vičl sta se danes podala na pot, da ogle-data več avstrijskih druzih norišnic na Nemškem in v Švici.
(Zasežen) je bil včeraj zopet „Slov. Narod" zavoljo uvodnega članka in pa nekega iz n e-zasežene „Politike" ponatisnjenega sestavka. Gosp. Ahčin je priden, to se vidi._
Telegrnlične denarne cene 15. septembra.
Papirna renta 70.45 — Srebrna renta 73.85 — 18601etno državno posojilo 112.66 — Bankine akcije 931 — Kreditni akcije 214.75 — London 111.75 — Srebro 101.80. — Ces. kr. cekini 5.29. — 20Napoleon 8.91.
Dijaki
(73-1)
veči in manjši, se sprejemajo na stanovanje s hrano in brez nje v ključarskili ulicah št. 254, III. nadstropje.
V Andr.. Schreyer-j evi
prodajalnici železnega in galanterijskega blaga v »pitalškili ulicah je posebno velika zaloga sledečih reči:
Posebno lepi nagrobni križi krasno pozlačeni od 6 do 50 gld.
Mlinsko žage iz angleškega vlitega jekla.
Tesarske in mizarske žage.
Kotli i 1. kotlov ine (kufra), graško delo za vzidati.
Kotli \z vlitega železa, držč od 20 do 120 bokalov.
Mlinski stekli in grebeni.
.Šine, podvozi, pužc, lenieži in vbg druge sorte železa.
Peči in hranilna ognjišča (Sparherde) s kositarja ali vlitega železa.
Vratica in rnžnjl za-nje.
l.onci, kožice invse sorte kuhinjskega orodja.
Kositnr s cinka za strthe, tudi črni železni kositar.
Vsake sorte pile in rašpije, kline za oble, svedri in vse drugo enako orodje za mizarje in tesarje.
Ključavnice in obešalnicc z vsem, kar gre. zraven.
Lopate, rovnice, matike, gnojne vile, branji zobje, coklje, podkove in verige.
Velika zaloga cvekov iz drata in iebljev.
Nove cimentiranc stalne in decimalne vage vsake velikosti.
Novi cimentirani tehtniki (uteži) iz mesinga v škatljicali mešani.
Novi cimentirani tehtniki iz vlitega železa od '/j do 20 kilogramov.
Nova literskn mera za tekočino iz kositarja, in za suhuino iz kositarja ali losa.
Vsake sorte noži in vilice, žlice in zajemal-nice (šeflje), britve in škarje, nožiči za peresa, tase lepo malane, svečniki, možnnrji in gladuikl, venci iz pleha z rožami za grobove, oko* i za mrtvaške trugo. podobe svetnikov za molitvene bukvice in v okvirih. rožni vcnci,križci in svetinje, albumi, listnice, smodčnice, lovske in popotne torbicc in denarnice.
Za sv. Miklavža in božič:
Največa zaloga otroških igrač od 2 kr. do 20 gld. na zbir, prodaja se na drobno, pa tudi na debelo trgovcem in kramarjem.
Naročila se izvršujejo po železnici, ali pa po poštnem povzetji, za dobro blago se daje poroštvo. Spoštovanjem
(67-3)	Andrej Sclircyer.