SteV. 153 Posamezna Številka 20 stotink V Trstu, v žetrtek 30. lunlia 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XWI khaja — UrxemJl ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica Frančiška Aslfkega Štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — NefrankIrana pism« m ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik konsorcij Usta Edinosti — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol fceta L 32.— in celi leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. INO Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi dena.nlh zavodov. mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57' Kako si vzgajalo bodote rodove Skoraj ni dneva, da bi ne zasledili v italijanskem časopisju žaljivega namiga* vanja na jugoslovensko civilizacijo in nekulturo, na »balkanifcem«, ki baje diči vsako naše delo. Po italijanskih nazorilh tiči naš narod še globoko v te* mi srednjeveštva; blagodejna luč, ki je zasvetila iz Rima vsemu zapadu, ni še prodrla med mase našega ljudstva. Tudi nas Slovencev se oklepa duh balkanstva, tudi mi smo še nezrel element v človeški družbi, tudi vse naše delo je delo napol izobraženega naroda, ki se ne zaveda visokih ciljev svobodnega človeškega življenja. Vse naše delo, kulturno in ci* vilizatorno, nosi še znake popolne ne* zrelosti. In to, pravijo, na vseh poljih: v politiki, v gospodarstvu, v izobrazbi i'td. Zanimivo bi bilo primerjanje vsega našega dela z delom drugih kulturnih narodov, ker bi nam to podalo jasno sliko našega narodnega zdravja, naše notranje moči, ki je brez dvoma vir vsakemu napredku. Najnaravnejše za nas, primorske Jugoslovene, je gotovo primerjanje z delom naših najbližjih sosedov, Italijanov. Najzanesljivejše merilo duševnega na* predka vsakega naroda je gotovo skrb, ki jo ta kaže do razvoja najmlajše veje svojega narodnega telesa, do svoje mla* dine. Kajti ite smeri, ki jo ima v vsakem narodu vzgoja otrok, lahko sodimo na njegovo duševno zrelost. Čim več skrbi posveča narod vzgoji in izobrazbi lastne mladine, tem kulturnejši je, t. j. tembolj se zaveda visokih ciljev, ki jih ima nase človeško življenje. Oglejmo si nekoliko, kakšna je ta skrb pri naših sosedih! Vzgoja otroka začne že v domači hiši; tu se pravza* prav postavljajo temelji značaju in vsej duševni zgradbi bodočega človeka. Dos ba tega dela v družini se seveda odte« guje našemu razmotri van ju, ker je za? prta med štiri stene in je vsako natans čnejše opazovanje skorajda onemogo* čeno. Vendar 1 i postavili sem z mirnim srcem trditev, da je otroška vzgoja ~n velikem delu naših sodeželanov usme? rjena na neko nezdravo, enostransko pot, ki potiska otroka že v prvi mlado? sti od edino veljavnega in pravega cilja človeškega življenja: od ljubezni. V mlado srce Ee že od začetka vbija so* vraštvo do bližnjega. Vsakdanje življe* nje nam potrjuje to domnevo. Ni dne? va, da ne bi slišal na cesti petletnega paglavčka ali deklico, ki zaluča za teboj najnavadnejšo psovko: ščavo! Otroče se morda niti ne zaveda pomena izreče? ne besede, vrže jo tja v en dan, kakor jo je čul doma iz ust nacionalno prena? pete matere, a izreče jo v zavesti, da je udaril tako svojega bližnjega. To je strup, ki polagoma ustvari iz otroka ne? strpnega človeka, zaničujočega vse, kar je zrastlo na njivi njegovega naroda. Ta domača vzgoja najde v italijanski ljudski šoli svojo vestno pomagalko. V najblažjem slučaju nadaljuje šola vzrfos jo v to smer z prekomernim in zaslep? ljenim poveličevanjem vsega italijan? skega. Tu igra posebno veliko vlogo ono običajno povdarjanje nekdanje veličine italijanske in rimske kulture. Otrok zai* de tako v precenjevanje samega sebe kot človeka in naravna posledica je ^o* polno nerazumevanje ali preziranje vrednosti njegovega sočloveka, V -->? vojnem času pa je ta šola zašla po kriv? d? države ?n nezrelega učiteljstva še na nevarnejšo pot. Tu se šola izrablja ne samo v svrho utrjevanja državnega "a? triotizma, ki je v neki meri tudi dopiu* sten, ampak izrablja se v čisto naciona^ listi enostrankarskem duhu. Sovraštvo do vsega, kar je slovensko, se goji po ne? kem načrtu in tako vztrajno, da se ka? žejo sadov* te vzgoje vsak dan na javni cesti. Naj navedemo samo za primer, da se na ljudskih šolali spodnje okolice, kjer so združeni italijanski in slovenski otroci pod ir'o streho, kaže nacionalno sovraštvo v malih, dnevnih sporih, ki *ih V predvojnem in medvojnem času ni bilo nikdar opaziti. Italijanska deca je zašla ne po lastni krivdi na neko pot, ma narodoma. Nekaj čisto običajnega je že pri nas, da poje deca pod vod* stvom svojih učiteljev nacionalistične, zasramuijoče popevke, ki so vse prej kot v čast italijanskemu narodu. Pred tedni smo celo videli v sprevodu, ki se je po? mikal v politične svrhe po tržaških uli? cah, oddelek šolskih otrok pod vod? stvom svojega učitelja, kateri so nrepe? vali navdušeno fašistovsko pesem in vzklikali z nekaikim ponosom znane sramotilne besede proti Slovencem in ko? munistom. Taka je tedaj šolska vzgoja v našem mestu in upravičeno se moramo vprašati: Kaj bo čz tega? Kakor bi ne bilo še zadosti tega du? ševnega zastrupljevanja italijanske mla? dine, pa je začel pred meseci tržaška Ust »II Piccolo« izdajati vsako soboto po? sebno prilogo svojemu večernemu listu, ki je namenjena, kakor izhaja iz njene? ga posebnega naslova »II Piccolo dei piccoli«, izključno italijanski mladini. Z neko radovednostjo smo spremljali ta list od njegovega rojstva sem, misleč, da bomo našli v njem odseve sodobnega razvoja italijanske slikatske in knjizev? ne umetnosti, na mladinskem polju; pa smo se temeljito motili. Da, še več! Iz prevideli smo, da je bil ustvarjen iz niz? kih političnih nagonov, kar se more vsakemu poštenemu človeku, naj je ne? dagog ali ne, studiti v dno duše. Že pri oprema lista smo morali ugotoviti, da tu ne more biti govora o kakem estetskem čustvovanju izdajateljev, kar nikakor nc dela časti velikemu tržaškemu mestu, ki hoče veljati nekaj tudi na umetniškem polju. Risbe in njih vsebina so prav duševno »kanibalstvo«, ki nima namena, ko samo vzbujati v mladini in? stinkte najnižje vrste. Take vrste listov mora iz estetskih nagibov odkloniti ne samo vsak umetniško čuteč človek, am? pak tudi sleherna vzgojitelj. Kajti naio ga risb v mladinskih listih je tudi vzgoj na in sicer v največji meri, ker v njih se uči otrok izpoznavati lepoto linij žive narave, tega neizčrpnega vira vsega le? pega. Če se pa ozremo na vsebino lista samega, pa se nam lasje kar zježe. Nič prijetnih, čudovitih pravljic, nič mičnih povestic iz človeškega življenja, nič zve nečili pesmic, odmev otroške notranjo? sti aH narave, nič pouka iz najrazličnej ših polj človeškega delovanja! V njem je vse le banalnost, zvito preračunana na učinek, potem še zraven gnoj, iztak? ni en v gnojnici sodobnega poUtiške^a življenja. V povestih se pripovedujejo grozovitosti, v smešrricah se obravnav vajo vsi! dnevni dogodki, od politike sem do najneslanejših dvoumnosti, v pesmih pa divja nacionalistični strup najhujše vrste, ki pridiga sovraštvo na levo in desno. Danes je ost naperjena proti so cialistom, jutri proti Slovencem, po? jutršnjim spet proti komunistom itd. Velikomesfcni, poulični gnoj na celi črti! Govora je o bombah, revolverjih, sirijskih vislicah, rabljih, policajih itd., tako da je zastrupljenje mladih src po polno. Kaj naj reče k temu resen knji? ževnik, kaj skrben pedagog! Kam naj pripelje italijansko ljudstvo taka vzgoja njegove mladine? Kako naj se ublažijo in popravijo vse grozne posledice vojs j nih let, ki so zarisale marsikatero senco v srca nedolžnih otrok? Tako delo, izvirajoče iz kosmate vesti nesramnega židovstva; more pognati celo generacijo v duševno pogubo, a vse zaradi more? Htnih hipnih potreb dnevne politike. Tak nacionalizem ni naciondalizem, am? pak je blaznost, ki se mora nekoč kruto maščevati nad brezvestneži. občinah: absolutno veČino 28, polovico mandatov 14, relativno večino 12, v manj šinit 111, brez »istopstva 667. Komunistična strimka v občinah: ab? solutno večino 4, polovico mandatov —, relativno večino 5, v manjšini 21, brez zastopstva 802. Jugoslovenska dem. stranka v obča? nah: absolutno večino 5, polovico man? datov 2, relativno večino 6, v manjšini 51, brez zastopstva 768. Narodno?soc. stranka v občinah: ab? solutno večino 1, polovico mandatov —, relatino vdčino —•, v manjšini 31, brez zastopstva 799. „ Neopredeljeni v občinah: absolutno večino 14, polovico mandatov 5, rela? tivno večino 5, v manjšini 57, brez za? stopstva 757, _ Ce se ozremo na vzgojno delovanie našega doma, naše šole in naših listov, moremo z zadovoljstvom vzklikniti. »Hvala ti, Bog, da si1 me rešil teme in pokazal luč!« Ni treba, da bi ta svoj vzklik še posebej pojasnjevali s -Mrob? nim opisovanjem razlike našega vzgoj? nega dela, kajti čisto je našo delo in jasno, brez vseh postranskih namenov in usmerjeno v edino pravi cilj, ki je: Vzgojiti našo mladino v boljše ljudii ki bo v prihodnosti gotovo v veliko Kajti le ta cilj nam bo porok za srečo oviro vsakršnemu sporazumu med obe?! naših bodočih dni. Ustava odobrena. — Regent prisegel BELGRAD, 28. Na današnji seji usta? voda j ne skupščine se je vršilo glasova? nje o sprejemu ustave v celoti. Ustava tje bila sprejeta z 223 glas. -roti 25. Ta? koj po glasovanju je naznanil dogodek ljudstvu 101 strel iz topa. Popoldne je prisegel na ustavo regent Aleksander. 4Regentova prisega se je izvršila zelo 'svečano. Svečanosti so prisostvovali vsi ministri, poslanci in cerkveni dostojan? stveniki vseh treh veroizpovedi. Ko se je Aleksander vračal v dvor, mu je pre? bivalstvo prirejalo burne ovacije. Uspešen protest }ugoslovenske vlade radi motenja razmejitve ob Muri BELGRAD, 28. Ker to organizirane tolpe obor oženili avstrijskih sel j ako v ponovno izzvale incidente na obmejnih sektorjih reke Mure, moteč pri tem teh? nična razmejitvena dela, se je razmejit? vena komisija med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo cbr? nila na poslaniško konferenco g prošnjo da podvzame avstrijska vlada potrebne korake v olajšanje razmejitvenih del. Poslaniška konferenca je sporočene lJZ-loge odobrila in dne 30. maja t. 1. izro čila avstrijskemu poslaniku v Parizu posebno noto, v kateri je zahtevala od avstrijske vlade, da ukrene vse potrebno v smislu predpisov, predvidenih v členu 33 samtgermainske mirovne pogoibe glede pomirjenja obmejnega prebi valstva. Rezultat občinskih volitev v Sloveniji Najnovejša številka »Naših Zapis? kov« prinaša izčrpno statistično gracjvu o zadnjih občinskih volitvah v Slove? niji. Rezultat teh volitev je jasno razvi? den iz naslednjega: Slovenska ljudska stranka v občinah: absolutno večino 528, polovico manda? tov 59, relativno večino 41, v mata j šini 171, brez zastopstva. Samostojna kmet stranka v občitaah. absolutno večino 105, polovico manda« tov 29, relativno večino 13, v manjšini 270, brez zastopstva 415. Jug. socialna?demo'kratična stranka v. Reka Po krvavih spopadih na Reki REKA, 29. O krvavih pred včerajšnjih dogodkih se doznavaj o še te le vesti: Alpinska stotnija je dobila strog ukaz, da prepreči z vsemi sredstvi vdor kakih reških demonstrantov na Sušak, in sicer za to, ker bi to moglo imeti za posledico kake mednarodne zapletljaje. Ko so dč? monstramti prišli do sušaškega mosta, ki je bil zastražen po alpincih, so jim le ti odločno zaprli pot. Ker pa so Je? monstranti poizkušali s silo vdreti črez most, so alpinci otvorili na nje ogenj. Arditi so sklenili izvršiti vsled tega proti alpincem kazenski pohod. Prebili so včeraj zjutraj orožniške kordone in vdrli na Sušak in prišli do alpinske vo? j as rtiče, kjer so jih alpinci sprejeli streljanjem iz pušek. Pri tem spopadu je bil ustreljen poročnik in bivši legionar Zamboni. Vest o streljanju s strani su? saških Hrvatov, ki so jo objavili neka? teri hujskaški listi, je torej laiŽnjiva. V Reko se je med tem vrnil relativen mir. Po mestu krožijo sicer še vedno oborožene skupine imadeničev, toda do hujših spopadov ni prišlo. Fašistovska, demokratično ? nacionalna, republikan? ska, nacionalistična in ljudska stranka so izdale proglas, v katerem prosijo svo*'e člane, naj ne hodijo oboroženi po me? s tu. Kak uspeh bo imela ta prošnja, se lahko predvideva. — Včeraj so se začela pogajanja med italijanskim blokom in ZaneUovci za se? stavo provizorične vlade, ki naj bi* na? redila končno red na Reku todi zdi se, da pogajanja ne bodo imela uspeha. Za? nella vodi pogajanja za svojo stranko iz Opatije. Kar se tiče vprašanja luke Baroš, se je izjavila tudi Zanellova stranka proti ločitvi te luke od reške luke, pou? darjajoč, da avtonomaška stranka pri? znava rapallsko pogodbo le v uradnem besedilu. Italija in mala ententa PRAGA, 28. V tukajšnjih političnih krogih je vzbudila veliko pozornost m? terpelacija, ki so jo vložili nekateri po* slanci italijanskega parlamenta, na itali? janskega min. za trgovino z ozirom na čehoslovaško konkurenco. Smatra se, da je to akt maščevanja italijanskih votli1? nih krogov, ki niso naklonjeni posled? njim dogodkom v centralni Evropi in jih zveza držav male entente navdaja s strahom. Konferenca delavskih telovadnih društev v Prai?i PRAGA, 29. Mednarodna konferenca delavske zveze za telesno vzgojo in šport, ki se je vršila v Pragi, je eno^s? no odobrila sledeči proglas, ki ga ;e predložil francoski zastopnik Aurav: »Mednarodna konferenca delavske zve? ze za telesno vzgojo in šport izra?^ -— ci vladi svojo odkritosrčno hvaležnost radii lepega sprejema, ki so ga bila de? ežna zastopstva vseh narodov, ter uve? rava, da bo ohranila prijeten spomin na zanimanje, ki ga ;e kazala čehoslovaška vlada za telesno in moralno vzgojo med? narodno ? socialtetične delavske mladi? ne.« Praški občini je konferenca tudi po? slala svojo zahvalo. Konference so se udeležili/ avstrijski, belgijski, finski, rancoski, angleški, jugosk>venski, švi* carski in nemški zastopniki. Zunanja trgovina Cehoslovaške PRAGA, 29. Pristojbina za izvoz pa? pirja, papirnatih izdelkov in grafičnih proizvodov je bila znižana od Yo % na y±% vrednosti. Za lan in lanene stvari na V* % in ravnotako tudi za obuvala. Italija Italijanska vladna kriza RIM, 29. Še vedno se nervozno išče mož, ki bi mogel nadomestiti' bivšega ministrskega predsednika Giolittija; do? slej se pa še ni našel. Zbornica se v tem oziru ločii na dve stranki. Desnica, faši? sti, nacionalisti, liberalni1 demokrati, ki se hvalijo, da so povpočili vladno kri? zo, bi hotela — Giolittija nazaj. Ljuid? ska stranka bi1 se tudi ne protivila Gio? iittijevi vrnitvi. Vse druge stranke so odločno proti njemu. Kar se tiče socia? listov — ki se sicer drže še v ozadju, ker se še niso odločili za sodelovanje na vla? di in sodelujejo le neuradno pri reševa? nju vladne krize — se smatra, da bi ne bil njihov odpor tako močen edinole proti enemu možu: sedanjemu predse d« nilai zbornice Do Nicoli. De NicoLa uživa razen tega velike simpatije tudi pri drugih strankah in je zelo verjetno, da bo poverjena njemu sestava nove vlade, če bi se Giolittii res ne nameraval na kak način vrniti na vlado. Toda Gio? litti ni mož, ki bi se — vredno je to po? noviti — dal voditi za nos. Spletka, s katero so se hotele nekatere stranke re? šiti ministra vnanjih stvari in si ohraniti ministrskega predsednika samo kot zdravnika za — notranje bolezni, ni mogla zaslepiti starega lisjaka Giolitti j a. Povedal jim je v svojem govoru na kratko, toda odločno, da je uganil nji? hove načrte: »Jaz se popolnoma stri? njam z izjavami ministra Sforze o vna? nji politiki«, je rekel Giolitti. S tem je povedal vse. Iz teh kratkih bss^d je razvidna njegova zavest, da Italija še krvavo rabi njegovega vodstva, obenem pa tiči v teh besedah opomin: »Če ho? čete, da pridem nazaj, boste morali do* voliti, da vodim razen notranje politike tudi vnanjo politiko, kakor sem lo vo? dil doslej!« Zelo značilen je v tem oziru tudi' po? govor, ki ga je imel bivši ministrski predsednik z nekdanjim ministrom vnan. stvari Sonninom. Znano je, da sta si bila ta dva moža zelo huda nasprot? nika in zato je naredilo poročilo lista »Tempo« o njunem prisrčnem pogovo? ru velik vtisek na italijansko polifeno javnost. »Tempo« pravi, da se je začel pogovor med dvema politikoma nena? doma iin nepričakovano pred otvoritvijo včerajšnje s en a tove seje. Ko je vstonil Giolitti v dvorano, se mu je Sonnino, ki je sedel na desnici, nenadoma približal in mo dal roko v pozdrav. Giolitti, ki ni pričakoval tega pozdrava, je dal svojo desnico bivšemu ministru vnanjih stva? ri, in videlo se je, da sta si moža pri* srčno stisnila roki. »Torej — je dejal Sonnmo — Ti si za* res sklenil, zapustiti vlado? Da — je odgovoril Giolitti — sklenil sem oditi v Cavour. Vzel pa bom goto? vo listek za tja in nazaj — je pripomnil smehljaje. Toda Ti ne smeš odpotovati — je odgovoril Sonnino — država pričakuje še veliko od Tebe. Čemu zapuščaš vlado? Gotovo bom pustil vlado v boljših razmerah, nego sem jo prevzel. Ko sem prevzel vlado, niso mogli potovati o rož? niki ne kraljevi stražniki, danes je to drugače. Toda glasovanje v zbornici me ni zadovoljilo. Prigovarjalo se je hudo vnanji politiki. In vendar sem jaz nare? dil mir, mir, ki ga Ti' gotovo ne odo? bravaš. Da — je odgovoril Sonnino — ne odobravam Tvojega miru, toda nedvom? no si dal našS državi mir. Moja naloga je torej dokončana — je pripomnil Giolitti. Toliko glede vnanje dosedanje politi? ke, pri kateri namerava — kakor se vidi Giolitti vztrajati. Da pa bo stavil za svojo eventuelno povrnitev na vlado pogoje tudi glede notranje politike, je razvidno iz nadaljnjega pogovora s Son? ninom. »Ti moraš ostati na vladi — je dejal Sonnino. Kakšni vzroki ti to branijo?« »NciSem Ti skrivati — je odgovoril Giolitti, ki je bil medtem potegnil Son? mna na stran, toda vendar ne tako da? leč, da bi: ju ne bili mogli čuti senatorji na bližnjih sedežih — nočem Ti skrivati, da je vprašanje uradniške reforme zelo oči j ivo. Zbornica se po večini ni po? kazala navdušena za to, da bi se dala vladi v tem vprašanju polnomoč. In ven? dar ne bo mogla nobena vlada rešiti tega ogromnega in zapletenega vprašanja, Če ne bo imela polnomoči. Pripominjam, da sem zapazil po raznih znakih, da se tudi ljudska stranka ne more odločiti glede dovolitve te poln omoči.« V nadali nem pogovoru je Sonnino vprašal Giolittija, ali je predložil kralju za svojega naslednika Bonomija. Gib? litti je zanikal. Na vprašanje, ali je predložil De Nicolo, se je nasmehnil, kakcr bi hotel potrditi. Medtem je predsednik senata Tittoni pozvonil v znak začetka seje in Sonnino je rekel samo: »Ti ne smeš vzeti nikakega voz? nega listka, temveč moraš ostati v Rimu v korist državi!« Giolitti se je zopet nasmehnil, po? zdravil Sonnina in odšel proti vlad? ni klopi. Tako »Tempo«. Zdi se torej, da bi se vladna kriza pripisati med drugim tudi s^oru med ministrskim predsednikom Giolittijem in neapoljskim poslancem ministrom Labrfolo. »Vedeti se mora — pravi list — da je nastal med koncem februarja in prvimi dnevi marca velik spor med ministrom Labriolo in vlado, ln sicer zaradi stališča, ki sta ga zavze? mala predsednik in dva njegova »atta? chčja« nasproti fašizmu. Največ skrbi in nejevolje so delali ministru javnih del napadi na delavske zadruge in zbornice. Minister Labriola je smatral te napade kot napade na lastno delovanje, katere? ga namen je bila obramba veli ustanov brez ozira na strankarske mržnje. Vsled tega je Labriola smatral za po« trebno, da se pogovori na šari oči z N. E. Giolittijem, da mu izrazi jasno svoje mnenje in da sliši tudi njegovo mnenje. Pogovor se je vršil v predsedni? kovi pisarnici v Viminalu, in ta pogovor ni bil kratek itn ni imel nikakor značaja navadnih razprav med ministri. Minister Labriola je branil zelo živahno svoje sta* lišče in je pozval Gioli'ttija izTecno, naj mu pove svoje mnenje o fašizmu, ker namerava — tako je rekel Labriola — zavzeti v tej stvari odločno stališče. Sta* ri predsednik je zasukal vprašanje. Naj* prej je dal prav svojemu ministru glede njegove nejevolje proti fašistom. Obža? loval je nato fašistovska nasilja, s^omfc njal je svoje socialistom prijazno delo? vanje, in se je končno izjavil silno no* hvalno o zadrugah, poudarjajoč, da so njegove naredbe k ves tor j em in prefek? tom določne, ker on ne namerava nika? kor dopustiti, da bi dežela postala žrtev bele reakci'je s strani zasebnikov, ki iz? vršni ej o belo rekcijo večkrat biez vzroka. Toda — je pripomnil Gioliitti — treba je postopati previdno, treba je obvaro? vati državo od velike nesreče. Če odredbe proti fašistom ostajajo samo na papirju — je dejal Gfolitti — tiči vzrok v tem, da imajo fašisti veliko pristašev v upravnih uradih in pri samih policijskih organih. Razen tega prihaja v upoštev še vojska, kjer neki general zelo spretno dela. Treba je torej delati previdno — je zaključil »stari« —, da se prepreči fašistom, nahujskanim vsled vladne strogosti, da pahnejo deželo v zmešnjavo s hujskanje vojske — na upor... Giolitti; pa je na vsak način zagotovil Labrioli, da bo kot vladni predsednik vi? soko cenil mnenje enega svojih sodelo? vailcev in da se bo poizkušalo vse, da se potlači začenjajoča se meščanska vojska. Labrioli so se zdele Gio lit ti je ve izjave iskrene. Vsled tega jih je vzel — <čerav? no ne z navdušenjem — na znanje in ostal na svojem mestu, ker se je prepri? čal, da bi bila previdnost morda res po? trebna. Toda prišlo je hujše. Nasilja so se nadaljevala in število požganih za* drug je zrastlo že na stotine. Minister Labriola je tedaj uvedel preiskavo, kas tero je poveril svojim uradnikom, ker »prefektovskian poročilom« ni nikakor zaupal. Izide te preiskave je zbrati v ve? liko knjigo, katero je poslal ministrske? mu predsedniku s pospremnim pismom, v katerem ga je zopet pozval, naj mu pove svoje mnenje o fašizmu, ker da namerava zavzeti nasproti njemu do* ločno stališče. To pismo je bilo izročeno ministrske? mu predsedniku nekoliko dni pred vo? litvami, toda ostalo je brez odgovora, dokler se ni> Labriola po volitvah vrnil v Rim. In tedaj se je tudi slišalo o bur? nih sejali ministrskega sveta. Krvavi spopadi med fašisti in komunisti v Grossetu. — En mrtev in šest ranjenih GROSSETO, 29. Tukaj je prišlo do krvavega spopada med fašisti in socia* listi. Iz Firenc je prišla v mesto skupina fašistov. Neki člani te skupine so se nekje srečali z nekimi komunisti, s ka? terimi so se začeli prerekati. Prišlo je do spopada, v katerem je bil ranjen en fašist. Fašisti so takoj nato vdrli v me? sto, streljajoč iz revolverjev. Pri Porta Nuova je prišlo do spopada z zidarji na neki zgradbi, ki so sprejeli fašiste s ka? menjem. Fašisti so odgovorili s samo* kresi in ubili nekega zidarja. Do hudega spopada je prišlo tudi na trgu VLttorio Emanuele, kjer so bile tri osebe težko ranjene. V vsem je bilo ranjenih 7 oseb, katerih ena smrtno. Prefekt je dal aretirati nekoliko komunistov. Giolitti vendarle vrnil na vlado, čeravno j se splošno zagotavlja, da je odklonil Sovjetski veljak o sedanjem položaju vse tozadevne predloge, ko bo enkrat imel zagotovilo, da lahko dela po svoji volji. Ker pa bo treba za to še precej £asa, bo sestava začasne vlade najbrže poverjena sedanjemrm predsedniku zbor? niče. Posvetovanja pri kralju se medtem nadaljujejo. Danes zjutraj so bili spre? jeti senator podpredsednik markiz Tor? rigiani, podpredsednik zbornice Mauri in končno bivša ministrska predsednika Salandra in Orlando. Popoldne 6e bo kralj posvetoval z Nittijem, Sonninom, Luzjzattijem in Bosellijem. Giolittijeva politika nasproti fašistom in Labriola RIM, 29. Neapoljski Kst »Giomale della Sera« smatra, da se ima sedanja Rusiji DUNAJ, 28. Poslanik sovjetske vlade v Berlinu Viktor Kop je dal ruskemu listu -Novi Mir» sledečo izjavo: «Rusija se nahaja sedaj na poti svojega oz-dravljenja. Samo nekoliko mesecev ima Rusija mir in že se opaža preporod njenih gospodarskih moči. Obiskal sem mnogo tvofnic predvsem kovinarskih delavnic, in ugotovil z veseljem, da jkm ne manjkajo ne stroji ne druge tehnične naprave. Večina tistih tvor-nic, ki delajo, ima isto število delavcev kakor prej. Manjka pa jim strokovno osobje. Re«itev iz te zadrege se išče s tem, da se izobražujejo kvalificirani delavci in da se uporabljajo inozemski strokovnjaki. Najvažnejše vprašanj« v ruskem gospodarskem življenju je razvoj industrije v Petrogradu. Osredni izvršilni odbor je posvečal temu vprašanju na svoji zadnji seji posebno pažnjo. Ker pripadajo druga baltiška pristanišča novim obrobnim državam, je postal Petrograd veliko trgovsko središče. Stran II »EDINOST« V Trstu, dne 30. junije 1921. Vesti, da so KronstadtsH vstaši uničili peiro-Jk seji samo 15. Svečanost je trajala samo grajske tvornice in celo tudi mesto, so po pol-1ure Občinstvo je bilo popolnoma «■> y-v m n ftmitliano I lKtirt^Ttl ft»r »»i 4 »m i rt *r | | « f1 ■ 1 * • 1 »t f | — hlauno. Zasedanje je bilo odgodeno do 13. julija. Llovd George naznanil zbornic?, da je stavka rudarjev končana LONDON, 28. Lloyd George je naznanil doljni zbornici, da se je med ru* darji in vlado sklenil sporazum. Pcgod* ba bo veljavna do 30. septembra 1912. in se bo lahko odpovedala tri mesece vna* prej. Ta sporazum — je rekel Lloyd George — je resen poskus z udeiežbo pri dobičku, kakršnega še ni bilo v nobc* ni drugi državi. Nato je sporočil Cham* berlain, da bo predlog o kreditu 10 mi* Ijonov za pomoč oškodovanim krajem izročen zbornici prihodnji petek. Razprava o doseženem sporazumu se bo vršila še le po osmih dnevih, da se tako olajša naloga voditeljev rudarjev in da se prepreči vsak vpliv od zunaj. Kovinarski delavci proti znižanju plač LONDON, 29. Predlogi gospodariev o znižanju plač so bili predloženi zvezi kovinarskih delavcev, naj glasuje, ali se ti predlogi imajo sprejeti ali) ne. De* iavci so se izrekli z veliko večino proti; sprejetju omenjenih predlogov. noma izmišljene. Obnovitev industrije v Petro gradu bo odvisna predvsem od zalaganja tega mesta s premogom. Politični položaj v deželi se je tudi zboljšal. Gospodarske preuredbe so kmete pomirile in jih približale sovjetski vladi. Borbo proti Maknovim tolpam na Ukrajii^ se uspešno nadaljuje. Tolovajstvo je že bilo na svojem vrhuncu. Dogodke na Daljnem vzhodu smatrajo v Moskvi za nov poskus nekaterih držav sporazuma, da bi zopet začele politiko vtikanja v ruske zadeve. Z vojaškega vidika ne predstavlja to pustolovstvo nikake nevarnosti in tamkajšnje domače čete so zadosti mečne, da napravijo same konec temu novemu poskusu.* - Nadležni Se meno v. — Odgovornost japonske vlade PEKING, 27. P rotib ol j š eviš k a vlada v Vladivostcku je izdala, čim je general Semenov prišel v mesto, proglas radi pomirjen j a prebivalstva d a 1 j ti ovz hodn e republike. Proglas naglasa, da se general Semenov nahaja v Vladivostdbu; le za^ časno in da bo v kratkem zopet od? potoval. Angleški listi, ki izhajajo v Pekingu, zahtevajo od japonske vlade, naj po jasni svoje stališče glede zadnjih dogodi kov v Vladivostcku. Pred kratlnm je japonska vlada obelodanila tozadevno neko izjavo. Ta izjava pa ni nikogar prepričala, da je japonska vlada popol* noma nedolžna. Ruska daljnovzhodna republika kliče Ameriko na pomoč ČITA (glav. mesto daljnovzh. rep.), 27. Diplomatski zastopnik ruske daljno* vzhodne republike v Pekingu je izročil tamkajšnjemu poslaniku Zedinjenih dr* žav noto, s katero protestira vlada dalj s novzhodne republike proti temu, da J a* ponska podpira p rotir e volne io n are e v Vladivostcku. Vlada dalj novzhodne re* publike prosi vlado Zedinjenih držav, naj zahteva od Japonske, da se umakne z ozemlja ruske daljnovzhodne rc* publike, Asiifiia De Valera in Sir Craigh odgovorila Lloydu Georgsu LONDON, 29. De Valera je odgovo* lil Llovd Georgeu tako*le: Posvetujem se s ristimi med poglavitnimi zastopniki irskega ljudstva, ki so najbolj odkiito* srčni pristaši trajnega miru med obema sosednima narodoma. Toda ne vidimo nobene pot: ki bi pripeljala do tega miru, ker nočete priznati irskih ob las t ev in ker odklanjate načelo svobodne sa< moodločbe. Preden bi Vam odgovoril Azila Turki naznanjajo nekoliko delnih uspehov. ANGORA, 28. Uradno turško poročilo pravi: Pri Bakčidžike je bil neki grški oddelek, ki je hotel prodirati proti Tadare in Ispie, odbit z velikimi zgubami in se je moral umakniti. Neka turška tonpedovka je obstreljevala obalo vzhodno od Jalove. Neka druga grška torpedovka je zastonj poskušala izkrcati pri Smirnei oddelke, katerih naloga bi bila, da pomagajo grškemu oddelku, ki je prišel iz Bakčidžike. Pri Brusi so vrgli turški letalci nekoliko bemb v grške hangarje. V okolici Bruse in pri Ušjaku so Turki nenadoma in uspešno napadli grške sprednje straže severnc-zahodno od Ušjaka in Isajiilerja ter zahodno od Domleu Bunarja. Južno od Nazili so Grki skušali prekoračiti reko Mederes. Bili so odbiti in so imeli z£ube. bolj obširno, bi se želel posvetovati z nekaterimi zastopniki irskih manjšin. De Valera je pLsal Siru James Craigu, ministrskemu predsedniku severne Irske in štirim glavnim unionistom, da bo v njegovem govoru na Llovd Georgeo--vo pismo beseda todi o življenju in bodočnosti političnih manjšin na Irskem. Vsled tega bi želel vedeti najprej, kak? šno je njihovo mnenje, ter jih zato va* bi, naj se snidejo z njim v nedeljo dne" 4. julija predpoldne v mestni hiši v Du? blinu. Včeraj zvečer Llo-yd George ni še imel De VaJerovega odgovora in jc prečital doljni zbornici brzojavko, ki jo je dobil od Sira James Craiga. Criig pravi v svoji brzojavki, da sprejema va* bilo h konferenci, na kateri bi se Taz* pravljalo o načinu za pomirjen je Irske. Sir Craig misli poslati na to konferenco finančnega ministra Pollocka, naučnega ministra Londonderry*ja in ministra za delo Andrewsa. Državna konferenca. — Kanada in Južna Afrika preti zvezi z Japonsko LONDON, 29. »Daily Mail« poroča Ministrski predsedniki angleške držaje so se sestali včeraj pod Balfourjevim predsedništvom in so razpravljali o vprašanju obnovitve zveze z Japonsko. Kanadski' ministrski predsednik se je iz< rekel proti obnovitvi, če bi se z njo Ah? glija zamerila Zedinjcnim državam. Ka* nada se boji, da bi se oboroževanje vsled obnovitve zveze še poostrilo. Juž* na Afrika je zavzela isto stališče. Klavrna otvoritev južnoirskega parlamenta DUBLIN, 28. Danes je bil otvorjen južnoirski parlament. Od 120 poslan* cev dol j ne zbornice so prišli k seji samo poslanci, ki jih je izvolilo vseučilišče v Dublinu. Od 64 senatorjev jih je prišlo Francija Francozi za odločen nastop proti Giški PARIZ, 29. »Petit P ari s i en« jav lin: Med Londonom in Parizom se vršij j pogajanja o zadržanju, ki ga bo treba zavzeti spričo grškega odgovora. List trdi, da so francoski krogi mnenja, da je treba poslati grški zadnji opomin in ji povedati, da se spušča s svojo oien* živo v pustolovstvo, katerega posledice bo nosila sama, ter da ne more nikakor upati na pomoč s strani Anglije, Fran? cije in Italije. Razdor v zvezi francoskih železničarjev PARIZ, 29. Tajnik urada reformist'č* nih železničarjev je poslal uracku skraj* nih železničarjev zakonitim potom po* ziv, naj zapusti prostore zveze želez* niearjev. _ Ogrska Madžarski zunanji minister o podajanjih z dr. Benešem. BUDIMPEŠTA, 29. Minister za zunanje posle grof Banffy se je izrazil napram poročevalcu madžarskega dopisnega urada o sestanku v Marjanskih Lažnih: Povodom konference v Brucku sprožena vprašanja, katero, se sedaj podrobno razpravljajo v Budimpešti in Pragi, so se dopolnila s pravkar izvršeno izmenjavo misli. Sestanek v Marjanskih Lažnih zatorej ni konec izmenjave teh idej, temveč j2 nadaljna postaja konstruktivnega delovanja, katerega smoter je zavarovanje srednjeevropskega miru z vpoštevanjem upravičenih interesov vseh držav. Izpraznitev zapadne Elad^arske. DUNAJ, 28. «Parlamentskorrespcndenzn. poroča, da so države antantnih velesil izročile Madžarski noto, v kateri se madžarska republika pa opozarja na to, naj pod nobenim pobojem ne dovoli izgredov pri izpraznitvi Zapadne Madžarske, ki pripade po trianonskem mirovnem dogovoru Avstriji. Vsak poiskus zavlačevanja izpraznitve in vsi nemiri bi imeli za Madžarsko zelo slabe posledice. Antantnc velesile so pozvale Avstrijo, da iraenuje v komisijo, ki bo takoj po ratifikaciji trianen-skega miru začeia z delom, to je z razmejitvijo v Zapadni Madžarski, svojega zastopnika. i r Grška Pred začetkom grške ofenzive LONDON, 29. Dopisnik Usta »Ti* mes« poroča iz Smirne, da se bo grška ofenziva začela v najkrajšem času. Kralj Konstantin, prestolonaslednik Ju* rij, princ Andrej in general Papnalas, vr* hovni poveljnik grških čet, so odpoto* vali danes iz S mirne na fronto. Železničarjem se bodo znižale plače PARIZ, 29. »Chicago Tribune« javlja, da se bodo s 1. julijem znižale plače ameriških železničarjev za 12%. Sporazum glede Knoxcve in Porterjeve resolucije \VASHINGTON, 28. Listi javljaio, da sta se obe zbornici sporazumeli gle* de Porterjeve in Knoxove resolucije o prenehanju vojnega stanja med Zecft* njenimi državami ter Nemčijo in Avstrijo. Angleški mc&smedasici in vojna v Mail Aziji CARIGRAD, 28. Med indijskim? mo* hamedanci se bolj in bolj širi hudo na* spro to vanje proti vsakemu vtikanju! An* glije v spor med Grško in Turško radi usode Smirne in Trakije. Po mestih In* dije se vršijo shodi, na katerih se skle* pajo resolucije v prilog Turški. V eni takih resolucij je izre&no rečeno, da se bo v Indiji v sporazumu z narodno skupščino proglasila neodvisna republi* ka, ako bo Anglija posredno ali nepo* sredno, javno aH tajno podpirala Grke v njihovi borbi proti angerski vladi. Japonska in ruska napoved vojne PARIZ, 28. Japonsko poslaništvo v Parizu javlja, da ni bilo še obveščeno o tem, da bi bil Čičerin napovedal Japon* ski vojno. Ako se pa pokaže, da je ta vest resnična, se ne bo zadržanje japon* s-ke vla-de vsled tega nikakor spremenilo. Japonska je poslala svoje čete v Sibirijo 1. 1918. v sporazumu z Anglijo, Francijo, Z edin j enimi državami in protibolj ševiš* kega dela ruskega prebivalstva. Japonske operacije so bile na korist vsem orne«! njenim državam. Kljub temu je japon* ska vlada skleniia, da bo te operaeije skrčila in ne razširila. Japonska ne pri* znava sovjetske vlade in vsled tega nje* ne napovedi vojne ne bo upoštevala. Ako bodo Rusi napadli, bodo Japonci odgovarjali le toliko, kolikor bo z ah te* vala potreba lastne obrambe. Kitajska proti obnovitvi angleško-japonske zveze. LONDON, 28. Delavski dnevnik «Daily He-ra!d» je objavil sledečo brzojavko, ki mu jo je poslal predsednik kitajske republike: «Ki-tajska je dežela delavcev v najširšem pomenu te besede. Od 450 miljonov duš našega prebivalstva jih je 95% dclavcev. Delavec pa ima ^o našem socialnem redu višjo stopnjo kakor trgovec. Prijateljska pomoč angleških delavcev bo v krizi, ki se pripravlja, posebno dobrodošla. Posledice obnovitve angleško-japon-ske zveze — pravi Lcnox-Sampson, svetovalec kitajske vlade — bedo grozne, ker bi nova zveza udušila vsa prijateljska čustva Kitajcev nasproti Angliji in bi povečala nevarnost oboroženega spopada na Daljnem vzhodu. Ako se zveza obnovi, bo sledil na Kitajskem bojkot angleškega blaga in Japonska bo nadaljevala svojo politiko zakupovanja nasproti Kiiajski, naj bi ta njena politika imela dovesti tudi do vojne.* _ Japonski prestolonaslednik pride v Rim. PARIZ, 28. Japonski prestolonaslednik pride v Rim med 10. in 15. julijem. Spremljali ga bodo knez Kanin, grof Kinda, načelnik pre-stolcnaslednikovega spremstva, admiral Ta-kešita in general Nara. Prestolonaslednik ostane v Italiji kakih 10 dni. Načrt uradnega cbiska bo objavljen še ta teden. Pismo Is Ulmm Ustanovitev skupin 1. Kakor je znano, so se morale po po* slovniku rimske zbornice ustanoviti &ku* pine. Skupina, ki doseže vsaj deset čla* nov*poslfmcev, ima pravico do ustanov vi t ve lastnega urada. Tako so ustano* vili* popolari, socialisti, komunisti, nacio* nalisti', agrarci, fašisti, socialni reformi* sti, socialni demokrati, liberalni' demo* krati in demokratični liberalci svoje u* rade, ker vsaka teh skupin Šteje več ko deset poslancev. Kaj pa Slovanii. ki jih je pet, Nemci, ki so samo v štirih? Poslanci tistih strank, ki štejejo v zbornici manj kot 10 zastopnikov, gre* do v tako imenovano »mešano skupino«. Tako so prišli Slovenci avtomatično v mešano skupino, ki šteje 25 udov, ker so v nji razen 5 Slovencev še 4 Nemci, 4 Sardinci * avtonomisti, 8 republikancev in posamezniki, kakor neodvisni list Canepa, bivši prvi minister Nitti. Keko so nas opeharili republikanci in Sardinci 2. Te skupine so važne v dvojnem oziru. Vsaka skupina določuje, seveda; z odobrenjem strankinega vodstva, svojo parlamentarno politiko. To je kajpada mogoče samo v skupinah, ki so v njej poslanci ene in iste stranke, a v mešanem klubu, ki sestoja iz najrazličnejših ele* mentov, je v tem. pogledu obstoj skupine brez pomena. Pač pa imajo ski—^ ne še drugo važno nalogo, namreč, da iz* volijo izmed sebe po nekaj Članov v stalne parlamentarne komisije, ki so: za notranje zadeve, zunanje zadeve, pravo* sodstvo, šolstvo, narodno gospodarstvo, vojsko in mornarico, javna dela, promet in za finance. Mešana skupina je imela nalogo, da pošlje v vsako deveterih komi*-1"1 -o ene* ga člana. Parlamentarna navada' in r>ra* vo tovarištvo bi zahtevalo, da bi se po* slanci mešane skupine mej sabo zme* nili in si prijateljsko razdelili članstvo v vse komisije; v nekatere komisije naj bi š!i republikanci, v druge Slovenci in Nemci, v druge zopet Sardi in drugi po* ssmezniki. Kaj pa se je z.c*odik>? Repiu* blikanci so se zmenili- s Sardinci in nor drugimi', tako da so preglasovali Slovan ne in Nemce. Tako smo ostali mi izven komisij. Republikanci in zavezniki niso le pre* lomili parlamentarni običaj, marveč so tudi pokazali, da ne privoščijo zastor>* nikom 600 tiscic Slovenov in 200 tisoč Nemcev niii enega zastonnik^. - člen govori o upokojitvi uradnikov; ta člen ne obsega posebnih izprememb razen te, da dobe odpuščeni uradniki, ki' ni* majo še 5 let službe, odškodnino v znes* ku toliko letnih plač, kolikor let so v službi. V tem členu je tudi določba«, ki pravi, da ima minister pravico odpustiti uradnike iz zdravstvenih oz i rov ali vsled nesposobnosti in tudi nezadostne* ga uradniškega delovanja. Kčkor vidifmo, sta ta dva člena precej trda. Po določbah teh členov bi imel mi* nister absolutno oblast nad svojimi uslužbenci, katere bi smel po svojem preudarku poljubno odpuščati, odsta* viti. premeščati itd. Člen 3., 4. in 5. govore o začasnem od* puščanju nepotrebnega uradništva, člen 6. pa o odpuščanju provizoričnih name* ščencev. Rok za odslovitev zadnjih po* teče 31. decembra 1921. Osmi člen doJcča začasne odredbe o gmotnih poboljških. To so najvažnejše točke tega načrta. Načrt v ostalem ni ne pravičen lie demokratičen in o reformi uprave pravzaprav ničesar ne govori. Prvič se s tem načrtom ne doseže iz* enačenje vseh državnih uslužbencev, kar so ti poslednji po pravici zahtevali. Drugič to ni p ikaka reforma upravnega sistema, temveč le nekako pooblastilo, da sme vlada ven metati, kogar hoče. Razume se, da so državni nameščenci slilno razburjeni vsled tega načrta, ki je v nekaterih ozirih še slabši od prejšnje pragmatike. Jasno je, da bodo> z vsemi močmi vplivali na parlament, da ne sprejme načrta v tej obliki. Tudi mi se ne strinjamo s tako refor* mo, kil ni reforma. Kaj se pravi slaba državna uprava, smo izkusili prav dobo tudi mi na Primorskem, odkar je uki* njena deželna in občinska avtonomija in vladajo povsod državni komisarji. S tem, da je državna uprava razširila svoj delokrog na deželne in občinske posle, ie prinesla vse svoje slabosti tudi v ta Koliko zla so napravili in še napravijo jo pri nas nesposobni in nepotrebni ko« misarji in občinski gerentie, to pač do* bro vemo in imamo priliko opazovati vsak dan. Zatorej vrnite nam najprej naše deželno in občinsko avtonomijo. To bo za naše kraje najboljši začetek k zboljšanju uprave. ski mM i! vanje, ki je mogla sprejemati v njem kneginje, jela je zadobivati pristop v najlepšo družbo, njene hčere, v toaletah mladih princes, so i-mele prijateljice v prvih zagrebških hišah, .*> o nji sami, Krivcšićki, se je, kamor je prišla, vedelo, kdo da je in izkazovala se ji je čast. Ali, še ni bilo vse doseženo najlepše je ležalo v bodočnosti, v nedaljnji bodočnosti, ko se bo mogel Krivošič, priaobivši si dovolj i-| metja — ni več vpraševala, na kak račun — mogel umakniti iz kupčije, živeti kot pravi* gospod od svojih dohodkov, in bo mogla ona, omoživši sijajno svoji hčeri, sredi odličnega sorodstva, ponosno gledati okolo sebe in ji ne, b treba več trpeti, da bi gledali nanjo od zgoraj doli. Kakor da je vsa sila človeškega in naravnega prizadevanja po dovršenosti, pa povzdigi od stopinje do stopinje više, v te| ženi prišla v tej obliki do izraza — tako je ona* hrepenela za enim samim: da se izkoplje iz tihega, skromnega kroga malih meščanov* in ■ da se pepne višje, čira višje, da ne bo zadnja, marveč med prvimi i Pa slednjič po kratkem času pol leta tako* razočaranje! Namesto višje: nazaj v tmino, morda še nižje, nego poprej. Kako jeprišlo to? — se je vpraševala sedaj in vila roki, ko je hodila po sobi vsa iz sebe. Kdo bi bil mislil kaj takega, kdo bi bil mogel pričakovati niti v sanjah? Mnogo se je trošilo, to j eres, mari pa ni kupčija donašala ogromnega dohodka v primeri s prejšnjim? Kam torej je šlo toliko denarja? Komaj da je videla pred seboj, v kaj se je trosilo — a ka mje šlo drugo? (Dalje prih.) V Trstu, dne 30. Junija 192f. »EDINOST« Stran III. vesti Poziv našega ženstva za pomoč Istri. Prejeli smo in radi objavljamo: Dne 3. julija se bo vršila, kakor objavljeno, prireditev na korist nesrečnih bratov Istra-nov. Tudi naše ženstvo hoče položiti svoj oboi in je sklenilo, sodelovati omenjenega dne in pripomoči k materialnemu uspehu. Odbor, ki se je sestavil v omenjeno svrho dne 18. t. m., je sklenil, da se, kakor o sličnih prilikah v nedavni preteklosti, postavijo na obširnem vrtu svetoivanskega »Narodnega doma® 4 paviljoni, kjer bodo naše zavedne gospe in gospodične nudile gostom okrepČila v jedi in pijači, in sicer v 3 za to prirejenih pavilijonih. V četrtem pavilijonu bo srečolov, kjer bo poskušal lahko vsak za mal denar svojo srečo. Da bo gmotni uspeh čim večji, so prevzele odbor-nice ne baš prijetno nalogo, nabirati prispevke za opremo pavilijonov. Zato se obrača odbor naših gospa in gospodičen s toplo prošnjo do vseh, ki so blagega srca, da darujejo kaj v navedene namene. Ni pač prijetno delo, katero so prevzele naše zavedne gospe in gospodične, posebno v sedanjih časih, ko se vrsti nabiranje za nabiranjem in se vtegne še tako ?lemenito in blago dejanje krivo tolmačiti, oda Časi so taki in žalibog ostanejo taki še do nedogiedne bodočnosti. Navezani smo na pomoč blagcčutečih in požrtvovalnili rojakov. Trkati moramo na njihove duri, da pridemo Tako vidite, gospod urednik, je v našem zavednem Boljuncu. Tudi godbe na orkestron ne zmanjka. — Eden za več Boljunčanov. ^estS Iz Goriške Iz Doraberga. Županstvo občine Domberg vabi vse one, ki so pristojni v dornbersko Redne publikacije za tekoče leto, 4 po številu se tiskajo in bodo kmalu gotove. Pavel Golia: Pesmi o zlatolaskah. Izdala Slov. Matica, cena broš. 24 jugosl. kron. — Golia je sicer zakasnel, toda zelo krepek poganjek Župančičevega vpliva. Bolj pesnik filozofiranja, ki se bori s tvarino, nego oblikujoč škodo. Po gostilni so fašisti tudi streljali s samokresi in metali bombe. Ko so izvršili fašisti svoj čin, so nemoteno odšli. Varnostnih organov ni bilo nikjer. Ker se ni prijavil do včeraj še nihče na rešilni postaji in v mestni bolnišnici, se ne ve, koliko oseb je bilo ranjenih pri tem napadu. Fašisti so razširili glas, da so opuštešili gostilno zaradi tega, ker so se zbirali v njej «nevarni komunistični zarotniki-, no e tržaškega ilvUenSa f*«^ r« * njegovih verzov Št. germainske pogodbe zadobile italijansko j ° moiki nestalni, usodepolmjjubezm m državljanstvo po polnem pravu (di pieno di- ženskl vdanosti. Golia ne rešuje življenjskih ritto občino, a prebivajo izven nje, da pošljejo ob- in «£netajoč pesnik gledanja. Vedno mu zabri-uradu do 10. julija t. 1. svoje natanč- še plastičnost njegovih verzov miselni refleks, črnskemu Čudna so pota naSega življenja , . . Včeraj popoldne je stopala po pomolu «Teresa» priprosto oblečena ženska s povešeno glavo in bledega lica: njeni koraki so bili počasni in težki, kakor da bi se odločevala na dolgo, čudno pot . . . Tupatam se je za hip ustavila in se zaglobila v teške misli: misli so morale biti v resnici težke, kajti ženski so silile solze v oči in ji kapale po bledem licu. Videti je bilo tudi, kakor da hoče neznanka zadrževati solze: ali ni se jih mogla ubraniti. Medpotoma je večkrat vzdihnila. Ko je dospela do konca pomola se je zopet za hip ustavila ter se zagledala v morje, ki je zaganjalo svoje peneče valove ob pomol. V skrajnem obupu se je nagnila čez obal in se vrgla v valove. To so pa zapazili neki mornarji, ki so se nahajali ob tistem času na nekem bližnjem ___ -i oi____- _i_ n a.-.*/»I nekaterih jezikih in obsega mnogo naslovov posameznih trgovcev in tvrdk Čchoslovaško republike ter inozemstva. XI. Stai*ova»jska pisarna preskrbi za malo zneske ugodna in zdrava stanovanja v hotelih in zasebnih hišah. Vsakemu tujcu se prida spremljevalec, ki mu pokaže prideljeno bivališče. XII. Kolodvorska služba. Na vseh kolodvorih se nahajajo med praškim semnjem informacijske pisarne, v katerih aajajo tolmači o-biskovalcem, po njihovem prihodu v vseh jezi-kih brezplačno potrebna pojisnila. XIII. V veletržni pisarni zastopnikov tujih dr.?av se daj'ejo obiskovalcem sejmišča vsa .J. Ji----O £,itt- „u Iton J — - čova osebnost stoji jasno v njegovm verzin, priredi v nedeljo, 3. julija ob 16.30 v dvorani toda enolna slika to nL Najboljše so njegove gostilne «Mikuž» veselico s petjem m. narodnoj £ t k;er ■ čisto liri5no razpoloženje, igro .Domena v petih dejanjih. K obilni ude- i samo od£in/a mističnost bivanja, ves ta-' * I iinclvpni nr?no<= ItuKpf^ih > spada v brzojavko «Po demisiji Giolitti je ve vlade. — Kdo bo Giolittijev naslednik?* in sicer v tretjo kolono odzgo-raj, po stavku: V pogovoru z urednikom lista M----Zn I^Io Trli Mnprnltni m£ni nrn/im* nevarno. Z okna prvega nadstropja je padla včeraj zjutraj okoli 9. ure 7 letna Silvana Segulin, stanujoča v ulici. Media št. 18 ter dobila pri padcu več nevarnih notranjih poškodb. Na lice mesta je bil telefonično pozvan ^ zdravnik rešilne postaje, ki je dal nezavestni deklici prvo pomoč ter jo dal nato odpeljati v mestno bolnišnico. je vdrla v gostilno «Treviso» v ulici Udine št, €1 večja gruča rojanskih fašistov, ki so po gostilni razbili vse, kar jim je prišlo pod roko in ^ povzročili s tem lastniku gostilne ogromno iz Esire Iz Boljunca nam pišejo: V nedeljski »Edinosti« je mimogrede omenil dopisnik naš pevski zbor, a pikreje se je te zadeve dotaknil dopisnik v četrtkovi številki od 23. 6.. Dovolite tudi meni, gospod urednik, par besed. Že parkrat sem imel pero v roki, a vsakokrat mi je neka nevidna moč porinila roko v stran; morda bom pa danes srečnejši. Naše pevsko in bralno društvo se imenuje »Prešeren« in obstaja že dolgo, recimo dvajset let. Imamo pa tudi zavedne narodne pevce, ki že čez šestdeset let pojejo narodno pesem in njih glas se je razlegal tudi na raznih taborih, ki so jih naši očetje priredili na Kranjskem in Primorskem. Pred letom ali približno 1 "A leto po zaključku svetovnega klanja smo imeli občni zbor in na tem tudi dosledno izvolili odboi. Za predsednika smo izvolili najmočnejšega in najtežjega moža v vasi v dobri veri in s trdnim prepričanjem, da more le močna roka voditi Prešernovo ladijo v sedanjih težkih časih. Za podpredsednika smo izvolili ljubitelja sladke trine kapljice, ker le bog Bah nam zamore vlivati veselje v naša žalostna srca. Tudi blagajnika smo izvolili, ki naj bi nam polnil blagajno, kakor izvir Rižane mlinsko strugo- Imamo tudi druge zelo častite odbornike, ki naj bi zelo vestno opravljali poverjene jim posle. Imeli smo tudi pevske vaje, ki so se jih — resnici na ljubo bodi povedano — pevke vestno udeleževale. Čast, komur čast, — pa mirna Bosna. Besede mičejo, vzgledi vlečejo. Pri nas pa to ne velja; menda ga res ni pravila brez izjeme. Sosednja društva v Ricmanjih, Borštu, Dolini in drugod so celo ponovno priredila veselice. Tu pa noče nič »mikati« in nič »vleči«. Pripravljali smo se za ustanovitev Ljudskega odra še v avgustu 1919., a fašisti so skoraj dve leti kasneje, t. j. v maju 1921. zaman iskali tajnika ljudskega odra, niso ga našli. Ustanovilo se je tudi »Srenjsko pevsko društvo«, ki se pa tako lepo razvija kot Prešir-novo. Imeli smo tudi nekoliko dobro obiskanih »nerodnih« plesov, brez trikolore pa tudi brez trobojnic. Prvih nismo hoteli, drugih nismo smeli. Sedaj sta pa začutila potrebo dva »fanta od fare«, katerih eden je bil celo v narodni armadi, da se razobesi trikolora. Ker se pa boje, da bi na solncu pobledela in ker orožniški »brigadijere« prihaja še le zvečer v vas, jo razobesijo komaj po solnčnem zahodu na občinsko murvo. Pravijo, da bo morala na dan plesa vihrati »una cinquantina di nostre tricolore«. Sicer pa pravijo, da so sklenili tri-kolorni ples zavedna dekleta in zavedni fantje bojkotirati. Naši zavedni m opa sedaf kosijo in spravljajo seno, pokadijo v senci kako cigareto, a za take malenkosti se niti ne zmenijo. Iz Šebrelj. V sredo dne 22. t. m. je umrl v Šebreljah cerkovnik Jurij Lapanja v starosti 87 let. Mož je začel s svojim 6. letom streČi pri maši, potem pa je skozi vse življenje do pred pol leta opravljal službo cerkovnika. Ni bil pa le cerkovnik, ampak on se je vdeleže-val vedno tudi vseh javnih zadev v občini. Ko so naši predniki ustanovili leta 1384 tukajšnje bralno društvo, je bil pokojnik kot ustanovitelj. Ravno tako je bil prvi med ustanovitelji tukajšnje posojilnice, katero so ustanovili leta 1890. Podžupan občine je bil od leta 1S66. do leta 1905. nepretrgoma. Ni pa bil pri teh javnih napravah le z imenom, ampak je povsod tudi deloval, kajti mož je bil jako zmožen. Kot neumoren narodni delavec je užival globoko spoštovanje pri svojih soobčanih. Naj počiva v miru i Vesfi Ez N^irafilike Pianista pri Vipevi. Barkovljanski pevci so prjšli v nedeljo, 26. junija pod vodstvom rodoljubnega g&spoda nadučitelja Starca tušem ter so pri božji službi mojstrsko izvajali Vola-ričevo slovensko mašo. Ljudstvo je kar strmelo. Cerkev je bila natlačeno polna. Popoldne pa je donela slovenska pesem, da jo je bilo slišati po vsej gorenji Planini. Kako lepa, bistra in jasna mora biti naša Adrija, da so njeni «Adrijaši in mejaši» tako bistri in jasni v srcu in v grlu. Kličemo: Iskrena hvala in na svidenje! Vojsko-Čekovnik. V poročilu o izidu volitev na našem volišču je bilo objavljeno, da je dobil pri nas italijanski blok 3 glasove, kar je pa pomota. 3 glasove so dobili komunisti in ti glasovi so bili pomotoma objavljeni kot blokovi. Kljub temu, da so dobili vsi volilci brez izjeme dan pred volitvami v kuvertah po pošti glasovnice Italijanskega bloka z bedastim letakom vred, se naši ljudje niso nasedli laškim spletkam, temveč 60 pokazali, da so in da hočejo ostati Slovenci. Jugoslovenska narodna stranka je dobila pri nas 216 glasov, komunisti 3 glasove. Iz med vseh občin idrijskega okraja je bila najboljša udeležba na našem volišču. Volitev se je udeležilo 90V* odst. volilcev (v Rimu, v središču 3000 letne kulture, le 42 odst.I) In to kljub temu, da ni bilo pri nas nobenega shoda in da so imeli nekateri volilci iz Čekov-nika nad 3 ure dolgo strmo pot, so naši volilci v polni meri izvršili svojo narodno dolžnost. Čast jim za to! IVAN BALOH: Mole cečerne misli (Odgovor Mladiki.) Zajci so delikatesa. Blagor mu, komur se ob sedanji draginji obiino plode. • Prvega aprila prihodnjega leta bodo izdali vsi naši futuristi svoje: »Poje« zije«. Ker jih pa nihče ne bo razumel, se bodo vsedli skupaj tn občudovali drug drugega, kateri med njimi je večji.., ^v Misli ni treba črtati na tešče, ker to za prazen želodec ni dobro. »Umetnost« ima sedaj rasna imena: simbolizem, Impresijonizem, espresijo* nisem, naturalizem* f u turizem, kubizem etc. Morda nam bodočnost prinese še — norizem. iu.1 K* X ju:iiu V/ * AA J ■-«. — - ----/-T --- , jinstveni odnos ljubečih src. V reševanju ma-' gdalenskega problema pa ni prišel daleč. Od Dostojevskega cela vrsta do Jeruzalemovke je že pisala z enakimi zaključki, a močnejšimi črkami o opustošenju zlorabljenih src. Pcln, čisto samonikel izraz je v zbirki bolj redek, toda dokazuje Golijevo vero v umetnost. Formalno bi Golia imel opraviti z Levstikom . - radi rim, ako bi ta še živel. Komur je za lahko: «pni =>Viza« na potne liste po znižani pristoj- jalcem v vseh dvomljivih in nejasnih slučajih. Cehoslovaška vlada, kateri je svetovna važnost tega podjetja za narodno-gospodar^ko življenje dobro znana, ga podpira v vsakem obziru in nudi tujcem najraznovrstnejše olajšave. Posestniki razstavnih znakov in izkaznice imajo med razstavo na vseh čehoslova-ških železnicah polovično vožnjo in prosi vstop na razstavni prostor. Razen tega izdajajo zastopniki čehoslovaške republike v liričnost in zabrisano, bolj sanjarsko občuteno nogo plastično gledano mističnost, bolj pri vrhu nakazano nego do zadnjih groz preživeto življensko skrivnost, bo to knjigo z veseljem prebral, velikih umetniških iznenadenj sicer ne bo doživel. Najnovejše smeri v umetnosti. Boljševiški moskovski »Novij Put« poroča o umetnosti v sovjetski Rusiji. Tu izvemo marsikaj zanimivih stvari. »Gledališka umetnost se kljub vsej gospodarski mizeriji intenzivno goji. Tu obstojata dve smeri. Ena teži za tem, da se gledališče kot tako sploh odpravi in »spoji popolnoma z življenjem.« (Tega, odkritosrčno rečeno, ne razumemo). »Druga smer gre za tem, da se pozornost osredotočuje na zunanje dejanje v nasprotju z notranjim razvojem«. Tu se polaga, največja važnost na gesto, na igralce in njihove tvorilne možnosti in na dekoracije. Zanimivo je, da se v tem gledišču med drugim igra znani skozi in skozi katoliški misterij francoskega pisatelja Claudela >Veselo oznanjevanje«, — Kar se tiče slikarstva, je ena struja za to, da se »slikarstvo kot samostojna veja kulturnega življenja sploh uniči in spoji z življenjem« (tudi to je precej nerazumljivo), druga pa je za to, da se ohrani. Najnovejša šola v slikarstvu se zove suprematizem, ki je reakcija na kubizem. Suprematizem ne upodablja več realnih predmetov, na čemer sloni kubizem, in se tudi cdreka vsaki prostornosti. Na tem polju se odlikujeta zlasti Malijevič in Li-zickij. Rodzenko pa slika tako, da se zdi, kakor da bi se vpodobljeni predmeti bližali In oddaljevali. — V kiparstvu je najbolj zanimiv načrt za spomenik internazionali, ki ga je napravil Tatlin. Spomenik predstavlaj tri ogromne kubuse, ki so postavljeni drug na drugega v obliki spiralne linije in so izdelani iz jekla in stekla. — Kar se tiče pesništva in literature, pa vlada v Rusiji strašno pomanjkanje knjig, tako da se morajo dela razširjati v rokopisu. bini. Ravno tako so pripravljene vse mogoča olajšave, kar se tiče izvoza in uvoza na praškem semnju razstavljenega blaga. Vodstvo semnja daja Kupcem z največjim veseljem vsa potrebna pojasnila v važnejših slučajih in se trudi napraviti obiskovalcem razstave bivanje v Pragi v vsakem obziru ko« iikor mogoče prijetno. Dodatek. Praga spada k najkrasnejšim mestom Evrope ter ima celo vrsto zgodovinskih in arhi-tektoničnih stavb svetovne zgodovinske vrednosti. Cehoslovaška republika, zaradi njen« naravne krasote povsod znana, ima več sve-tovnoznanih kopališč in zdravilišč, kakor sa na primer: Karlovy Vary (Karlsbad), Marian-sk6 Lažne (Marienbad), Františkovy Lažne, (Franzesbad), Pištany (Postyen), Jachymov (Joachimsthal) z radiovimi kopeli, katere so znane daleč okrog itd. Praška gostoljubnost je povsod znana in o-stane vsakemu obiskovalcu trajno v spominu. Velesemenje je v vsakem obziru tako urejen, da ima tujcc priliko z malimi izdatki v najkrajšem času V;^znati njegove izdelke in se seznaniti z vseTLii domačimi in tujimi izdelovalci najraznovrstnejšega blaga. Kriza v italijanski tekstilni industriji/ Veči-italijantkih predilnic za bombaž se je zalo- na ^Rjiievnost In umetnost Slovenska Matica je ravnokar izdala kot izredni izdaji dve knjigi in sicer: t. F. S. Fin-žgar: »Razvalina življenja«, ljudska drama. — 2. Pavel Golia: »Pesmi o zlatolaskah«. Obe knjigi sta na prodaj v matični pisarni v Ljubljani na Kongresnem trgu štev. 7, II. nadstr. Cena broširanima knjifiama je 24 jugosl. kron, vezanima pa 30 jugosl. kron za izvod. Člani, ki so članarino za tekoče leto že poravnali, dobe po en izvod broširanih knjig četrtino, po en izvod vezanih knjig pa petino ceneje. — Tretji mednarodni velesemenj v Pragi. (Konec) Vodstvo se trudi nakupovalcem ugoditi v vsakem obziru. Med razstavo uradujejo na sejmišču sledeče pisarne: I. Informacijska pisarna daja kupovalcem vse informacije glede razdelitve posameznih oddelkov in stojnic. II. Trgovka pisarna daja kupeom pojasnila glede čehoslovaške trgovine, posebno kar se tiče izvoza in uvoza. III. Pisarna za trgovino z inozemstvom daja vse informacjie, kar se tiče na semnju sklenjenih pogodb s tujino. IV. Tarifni oddelek daja pojasnila o carinah, formalitetah itd. V. Veletržna borza posreduje ponudbe in povpraševanja ter izdaja posebni borzni časopis. VI. Pošta, brzojav in telefon. V posebnem poštnem poslopju je kupeom 60 telefonskih zvez na razpolago. VII. Tolmači dajajo v vseh jezikih potrebna pojasnila. VIIL Prevozna pisarna preskrbuje dovoz vzorcev na sejmišče in odpelje nakupljeno blago. IX. Zveza čehoslovaških bank izpelje v raz stavi vse bančne transakcije in preskrbi vse potrebno glede tujih menjav. X. Tiskovna pisarna izdaja celo leto v vseh jezikih sveta veletržni časopis, katerega berejo z velikim zanimanjem v prvih trgovskih In obrtnih krogih In v katerem imajo oglasi izborne uspehe. Da obiskovalci posamezne oddelke in izdelke, za katere se zanimajo, lažje najdejo, izide pri vsakem semnju katalog, v katerem so rrazstavljalci in njih blago a) po oddelkih b) po abecedi c) po razstavljenih predmetih zaznamovani in razdeljeni. Omenjeni katalog, izide, kakor rečeno, v žila za dobo enega do dveh let z bombažem po ceni 27 centov za funt. Bombaž pa notim sedaj v Ameriki 12 do 13 centov funt. V istem položaju se nahajajo predilnice za volno, ki so se tudi založile za daljšo dobo ob visokih ct>-nah. Nekatere tvrdke so že napovedale konkurs, n. pr. tvrdka S. Pignoli & Co. v Bo-logni. — Posledice jagoslovenske carinrke politike v Avstriji. Prosti izvoz živil iz Romunije, Madžarske in Amerike je povzročil v Avstriji neverjetno znižanje cen. V Avstriji je sedaj splošno dovolj živil, ki so cenejša nego v Jugoslaviji. Dunajske tvrdke ponujajo mariborskim trgovcem moko po 2.50 K ceneje kot ja jugoslovenska moka. V Gradcu so žemlje cenejše in boljše kot n. pr. v Mariboru. — Svinjski semenj v Mariboru. Iz Maribora poročajo: Na svinjski semenj v petek, 24. t. m. so prignali 146 ščetinarjev in 3 koze. Cene: Plemenske svinje kg žive teže 24—26 K, pol-pitane svinje 26 K, mladi prašiči 6—8 tednov stari po 200—600 K, tri mesece stari 600—800 kron, šest mesecev stari 900—1300 K. Kupčija je bila živahna. Promet skozi Sueški prekop za lansko !eto izkazuje 4009 ladij, oziroma 17,574.600 ton. Na prvem mestu je bila seveda Velika Britanija z 2359 ladjami oziroma 10,833.800 tonami. Znana družba P. in O. (Peninsular in Oriental) sama izkazuje okoli 2 miljona ton prometa. Na drugem mestu je bila japonska tonaža (358 ladij, oziroma približno poldrug miljon ton), jasno izražajoč važno vlogo, ki jo bo i. mela Japonska pri reševanju vzhodnega vprašanja. Tretje, oziroma četrto mesto sta zavzemali Nizozemska in Francoska. Cene v Ameriki v zadnjem Času zelo padajo. V maju 1. 1920. so bile na splošno 272 odstotkov nad onimi leta 1913. — Volna je ob višku stala 309 odstotkov, bombaž 326 odstotkov, svila 454 odstotkov nad normalom leta 1913. Toda v 6 mesecih je svila padla od 454 odstotkov na 150 odstotkov, volna v 9 mesecih cd 263 odstotkov na 116 odstotkov, bombaž pa v 11 mesecih od 326 odstotkov na 87 odstotkov. Okoli srede tekočega meseca (junija) je bombaž vsled zastoja angleške tekstilne industrije notiral niže kot v predvojnem Času, volna je bila le 12 odstotkov in svila 65 odstotkov dražja kot pred vojno. In vendar, kako draga je obleka še vedno pri nas! Vobče so bile ceno v Ameriki koncem aprila le 54 odstotkov nad normalom leta 1913. Jeklo je bilo začetkom maja 51 odstotkov ceneje kot julija 1917., vendar pa še vedno 63 odstotkov nad normalom leta 1913. Vendar vkljub vsemu temu zunanja trgovina zastaja vsled visokega kursa do-dolarja. Nekoj iflsisnpssa rudnika Pri seji se je sklenilo, naj se Sconoli odstavi, saj itak ni zmožen za deželne ga uradnika in ljudje nimajo do nje^a ?5aupanja, veliko več velja kirurg Gut, d tu že dolgo z uspehom zdravi lj«udi. , Bratovska skladnica bi onih 700 gl., tere sedaj plačuje Scopoli*ju, lahko lje obrnila in s sedanjim padarjem in karnarjem bi bili zadostno preskrb* Lieni. f 28. decembra 1757. je cesarica zadevo ila. Sartori se oprosti, ker so napadi njega nutemeljeni, Scopoli dobi ukor. . -ponavljale so se male praske, ki t>a Jmso tolikega pomena. Leta 1763. prosi Scopoli pri dvorni kamori za 2 mesečni Idrijski slabi zrak mu ne ugaja; zdravniki mu svetujejo, naj se na duinaj* ski kliniki posvetuje o svoji bolezni Do* pust je dobil, a v tem času je pa. na Dunaj dospela prošnja za stalno u po? kojenje, ki je bila od tuje roke pisana. V prošnji je rečeno, da je 9 let tu napor* no delal, da je v tem času 2600 rudariev zdravil, nekatere v več ur oddaljenih k strmih hribih. K tem je moral tudi v slabem vremenu peš hoditi. V prostih urah študira naravoslov. Kranjske, kar je bode gotovo na korist države, kar spri čuje njegova tiskana knjiga o rastlinah Kranjske, katero je cesarici podaril. Upal je radi tega, da po 9 letih vendar dobi kako boljše mesto. Zrak tu škodu* je njemu kakor družini. Izgubil je prvo ženo, nekaj otrok, dober del svo^^a premoženja, zadovoljnosti in blatosta^ nja, a je potrpežljivo vse nosil in tiho upal na boljše. Po zdravniškem spriče* valu je njegovo zdravje omajano in ras di tega je priSel na Dunaj. Prosi cesari* co, naj mu vsaj 400 gl. penzije dovoli do onega časa, ko dobi kako drugo službo. Do takrat bo pa še študiral na korist visokega erari a*. Ko je dobil Sartori prošnjo v roke, je poročal, da mu o kaki bolezni ni nič znanega, tudi o kakih drugih težkočah ne ve. Pred odhodom je pač Scopoh prosil ljubljanskega zdravnika dr. Kucca naj bo za Idrijo pripravljen, a ga ni bilo treba klicati. Kinurg in lekarnar sta vse zmagala- Če se Scopoli vpokoji, mora drug? zdravnik v Idrijo; če se pa zopet vrne, se ne bo dolgo držal prf rudniku, on je zgubil vse veselje do svoje službe ne uživa zaupanja pri ljudeh; najbolje je, da se mož vpokoji V tem času pa so hoteli ustanoviti v Idriji »eine Lenrkanzel fiir den chomi* schen metalliirgisehen Unterricht«. Sco* poli za to zve in štiri tedne potean, ko je nameraval Idrijo zapustiti, prosi za to službo in jo tudi 13. septembra J7ii3. dobi. Sartoriju se naroČi, naj kupi za 1600 gl. Steinbergovo hišo — prej l onta? niš — in za popravilo se doda šc 1082 gl. 13 kr. Sola naj se čini prej otvori. Jamomerstvo in geometrijo naj oredava Jože Mrak ali njegov adjunkt Bernard Šeber. Sartori odgovori, da se j amo mer* stvo že nekaj let v gradu poučuje. K pouku lahko pridejo praktikanti in mla? di rudarji; da se v teoriji pouče, v jami se pa praktično izvežbajo. Naj ostane to predavanje tudi nadalje v gradu. Mrak ima zato 300 gL naj se mu Še 200 doda. Pozneje sta se k temu predavanju še preklopih hidravlika in mehanika. Vse pa naj bode le za domače ljudi; tujcev ni treba jemati v šolo, ker je Idrija pre* oddaljena od glavne ceste in ker stano* vanj manjka in draginja plaši. Saj celo rudniški uradniki imajo le majhna sta* no van j a prt obilni družini. Vse se po* trdi, samo Mraka se nagrada odkloni 14t novembra 1763. je začel Scopoli s predavanjem. Slušatelji so bili začet* koma Josip baron Seenus, Anton Mrak, Josip Leithner, Josip Kraus, Ignacij pl. Kossen in Mihael pl. Evershaffen ter Franc Lainpe. Drugi mesec prosi Sco* poli, naj se mu napravi še kemični labo* ratorij. Za materijal in korespondenco prosi 200 gi in slugo bi tudi' potreboval. Ko dostavijo prošnjo Sartori j u z o* pombo, naj se izrazi) o tem, pove, da bi vsa naprava stala 1606 gl. Predlagal je, da bi bilo bolje, ako bi se vse to omisliš lo v gradu. Tam je že tako preskus a Ini* ca — Probiergaden —, kjer se fcuiie ko* vine po zimi k večemu enkrat na mesec preiskujejo. Tu ima na razpolago vse mogoče. Laboratorij se napravi lahko tudi v lekarni, kjer je že peč, če ni dru»-gaJče tudi v pritličju Steinbergerjeve hiše, nikakor pa ne v prvem ali drugem nadstropju, kakor Scopoli želi, ker je nevarno radi ognja in bi bilo adaptira^ nje predrago, saj bi vse stalo 4488 fl. Treba pač štediti, ne pa kakor Scopoli dela, ki je kar na svojo pest naročal špajiska zapirala pri oknih, ki bodo stala 53 fl, katere bo maral rudnik plačati. Oglje, instrumente, retorte, posode M dr. dobi Scopoli pri rudniku, sluge ne potrebuje, ker mu delavec pri preskuse* valnici lahko pomaga, po leti pa Dreda* vanja itak prenehajo. 6. febr. 1764. odgovori! dvorna kamo* ra, da je zadovoljna z Sartori j evim na* svetom. Zapirala naj se "a fzplačajo le iz rudniške blagajne; saj je znesek majhen in tako pri hiši kot inventar ostanejo. Okrega se pa Scopoli. ker stvari samovoljno preko oskrbnika na* ročuje. To jemlje ugled predstojniku in moti enotno vodstvo, zato se za naprej ne bo več poravnalo, kar na svojo pest naroči. 9. septembra 1764. poskuša še enkrat Scopoli dobiti laboratroij v svojem sta* novanju. Dokazuje, koliko časa da zgu< bi, ko sta šolska soba in laboratorij tako oddaljena saj celo bolniki radi tega trpe in do poskusalnice v gradu i a kar 70 stopnjic. Od tukaj snih prakti* kantov in rudarjev ne hodi nobeden več k predavanju razen Seenussa, Krau* sa in Seithnerja. »Moja volja na ie, edi=» no visokemu eraru koristiti; saj iz tega vzroka nisem sprejel ponujane mi sIužj be v Passau z letno plačo 1000 gl. Po* znejŠi svet bode občudoval učenost in napredek pod vladanjem Njih Veličan* stva«. (Dalje prih.) Stran rv. »EDINOST« V Trstu, dne 30. junija 1921. mesu ▼ Sloveniji. Ker so v Sloveniji POROČNE SOBE, iz trdega lesa prodam od su odvisne od kakovosti blaga, so po L 2000.— naprej. Postelje od 135 naprej, Cene cene mesu odvisne od kakovosti blaga, so po mestih in na deželi zelo različne. Dobro vo-lovsko meso se ne more sekati po isti ceni kot mršave stare krave in biki. V Ljubljani je najvišja prodajna cena za volovsko meso n a. trgu 30 K kg prvi del, 34 kron zadnji del. Za mesnice prima voli 32 K prvi del, 36 K kg zadnji deL Pričakovati je v kratkem ugodnejših cen. Ljubljanski veliki semenj. Podaljšani rok za prijave razstavnikov poteče dne 25. junija. Potem se začne z dodelitvijo prostorov, pri čemer se bo sejmski urad kolikor mogoče oziral na želje posameznikov. Razstavišče je že planirano in se gradi betonski temelj za stavbe. Poslopje sejmskegu urada kakor tudi stavba, kjer bo za časa velikega semnja nastanjen brzojav, telefon in pošta, bo zidano in bo kmalu dograjeno. Ravno-tako tudi hitro napreduje delo vrhnih stavb, ki se gradi drugod, pa se kasneje preneso na razstavišče in tam sestavijo. Stranke, ki postavijo lastne paviljone, se pozivljejo, da takoj začno s pripravami, da bodo pravočasno gotovi. Zelo neugoden vtis bi napravilo, ako bi stranke dovažale svoje vzroce na razstavišče, ko se je veliki semenj že pričel; poleg tega bi dovažanje in prevažanje blaga oviralo poset-nike sejmišča. Razstavniki se ponovno opozarjajo, da seja-ski urad napravlja za stranke napisne table samo z navedbo imena in sedeža izložnika in tekočo številko. Ako si stranka želi napisne table s popolnim naslovom in označbo proizvodov v več jezikih, naj si jo da napraviti lama. Vendar smejo biti te table pritrjene le v notranjosti najetega prostora. Na sejmskem prostoru bodo postavljene posebne velike table, kjer razstavniki proti odškodnini lahko nalepljajo reklamne plakate. Zaradi tega naj se vsak založnik p< alužuje tega sredstva reklame v kolikor mogoče izdatni meri. S tiskanjem sejmskega kataloga se bo pričelo, čim bo dodelitev prostorov gotova m bo sejmski urad imel tudi druge potrebne po*, datke na razpolago. Cene na Angleškem so bile dne 30. aprila t. 1. 128 odstotkov nad normalom, julija 1914., 1. junija ^pa le še 119 odstotkov, torej so kljub rudarskemu štrajku padle v enem mesecu za 9 točk. Pocenila so se posebno živila, osobito mleko in surovo maslo. Zanimivo je, da je kaj takega mogoče na Angleškem, kjer se morajo uvažati živila za večino prebivalstva, kajti kot je pred kratkim izjavil znani brodarski magnat lord Inchappe, bi Angleška z lastnim pridelkom mogla preživljati le 15 miljonov ljudi, torej približno le eno tretjino svojih prebivalcev. Mogoče je pa to radi tega, ker so cene pomorskega transporta silno padle. Atnerinke 5elez»ice so v zadnjem času znižale plače vseh nastavljencev za 12 odstotkov ter tudi drugače izkušajo skrčiti svoje izdatke. Na drugi strani pa nočejo ničesar slišati o znižanju tarifov, kar bi brez dvoma ugodno vplivalo na razvoj železniškega prometa. Karak-i teristično za ameriške prometne razmere je dejstvo, da je začetkom t. m. še vedno bilo nezaposlenih okoli 420 tisoč železniških vozov. Vodne sile na zemlji. Celotna energijska potreba naše zemlje se ceni na 120 miljonov H. P. (konjskih sil). Od tega je krito samo 20 miljonov H. P. z vodnimi silami, dočkn je na celi zemlji na razpolago za okrog 745 miljonov iT. P. vodnih sil. Od tega odpade na Evropo okoli 65 miljGnov H. P., torej na vsakega prebivalca približno 0.2", na Afriko 160 miljonov (na prebivalca 1.141. ra Severno A-meriko 160 miljonov (na prebivalca 1.27), na Južno Ameriko 94 miljonov (na prebivalca 5.25), na Avstralijo 30 miljonov H. P. (na prebivalca 3.75 H. P.j. Vendar se vse te vodne sile radi nestopno-sti ali raznih drugih ovir ne morejo izrabiti. Toda tudi če vzamemo od 745 Cliljonov H. P. vodnih sil celi dva tretjini proč, še ostane več kot preveč za potrebo naše zemlje. V Jugoslaviji imajo za svojo potrebo nad mero vodnih sil, ki še čakajo v veliki večini izkoriščanja. V sami Sloveniji es izkorišča nad 40.0C0 H. P. Falska elektrarna proizvaja spomladi in jeseni, ko je dovolj vode, okrog 35.000 H. P. na dan, a pozimi in poleti, ko je stanje vode nizko, le 18.000 H. P. Elektrarna si v času nizkega stanja vod pomaga z akumulatorji, v katerih zbere po dnevi, ko se elektrika ne rabi v toliki meri, dovolj elektrike za po noči. V Franciji se od 6 miljonov H. P. vodnih sil izkorišča 1.5 miljona, v Nemčiji od razpoložljivega 1 in pol miljona 0.62 miljona, V Angliji se ceni vodna sila na 1 miljon H. P.; od tega se izrablja le 8 odstotkov. Italija izkorišča, od razpoložljivih 5 miljonov le 26 odstotkov, Španija cd 5.2 miljona 12 odstotkov, švica od 2.5 miljona 24 odstotkov. Oblike, v katerih nam narava nudi vodn* sile, so zelo različne. V nekaterih deželah je obilo vodnih sil z močnim padcem, ki se dajo z malimi stroški prirediti za izkorščanje, tako na Norveškem, kjer se od 11.9 miljona H. P. izrablja 1.36 miljona. Razpoložljiva vodna sila njagarskih vodovadov v Ameriki se ceni na 5 miljonov H. P. Izkoriščanje teh sil razmeroma ne bi bilo težko prirediti. Prireditev vodnih sil za izkoriščanje v Jugoslaviji, pred vsem v Sloveniji, je združena večinoma s precejšnjimi stroški zaradi po večini malega padca in nc- žimnice od 60 naprej, vzmeti od 80 naprej. Via Fonderia 12, I. desno. 1122 BIKA plemenjaka, švicarske pasme, starega 18 mesecev, prodam. Škerl, Tomaj 56. 1121 GOLDINARJE, krone in srebro plačam več kot vsakdo drugi. Solonicchio, via del Olmo ŠL 3, III. 1045 PRODAJALKA z večletno prakso, izvežbana v vseh strokah mešanega blaga, se sprejme takoj. Pri ponudbah naj se navede svoje zadnje mesto službovanja, ter se reflektira samo na boljšo moč.. Podlogar &. Petelin, Sv. Peter na Krasu. ZLATO IN KRONE plačuje po najvišjih cenah F. Pertot. via S. Francesco 15, II. 824 ŽABICE, angleške ključavnice, ključe, mizarske klopi, pile, vijake, klešče, žreblje in žico ima na prodaj Zaloga železnine, Via Fabio Lilzi 17. 1097 KOVAŠKI pomočnik, vešč tudi strojnega in mehaničnega ključavničarstva, išče primera« službe. Ponudbe pod «Zmožen» na uprav-ništvo. 1108 MODERNA gospodska kuhinja je na prodaj v ulici Molino a vento št. 5. Interesenti si jo lahko ogledajo brez vsake obveze. 1115 ZLATO in prebrne krone plačam več kot drugI kupci. Albert Pcvh, urar, Marzini 46 (v bližini drv enega trga). 25 POZOR! Srebrne krone in zlato po najvišjih i cenah plačuje edini grosist Beileli Vita, Via i Madonnina 10. I. 740; NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem poleg delavnice odprla tudi salon za izgotovljena zimske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A Mer-molja Rieger, ulica Coscmerciale 3. 586 UBIRALEC in popravljalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo 1, V. nad. 853 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. (37 Št. 238. 518 ai^Ias (518) Da se sestavi izkaz državljanov, ki na temelju St. Germainske mirovne pogod? be dobe polnim pravom italijansko drs žavljanstvo, se vabijo oni, Id spadajo v tukajšnjo občino, a prebivajo v drii^ih občinah, da pošljejo do 8. julija t. 1. tu* kajšnjemu županstvu družinski izkaz iz® dan od oblasti sedanjega bivališča. ŽUPANSTVO OBČINE MAREZIGE, dne 23. junija 1921. Komisar: Kozlovič. NAZNANILO. Podpisani uljudno naznanjam sL občinstvu, da sem prevzel Zastopstvo Sinverjewih Šivalnih strojev, karere bom prodajal proti jamstvu tudi na obroke ! Obenem priporočam svojo bogato zalogo žepnih in stenskih ur, budilk, uhanov, prstanov, verižic itd, po najnižjih k>nktrenčn h ; enah Krasna d.^rSSa za birmo! Za obilen obisk se priporoča 511 H, IPelrSc urar in zlatar v dostojni, Glavni trg, poleg šole, prej požtna hi$a k De Masi l (L Mm Mavricija Wackvltza nasledniki Trst, ul. Torra Mana 32. Tetefan 23-33 Velika izbira majoličnih in železnih peči, ekonomskih ognjišč in štedilnikov. — Izbira majoličnih plošč za kuhinje, kopeli in closet Velika zaloga plošč iz litega (tirol-lskega ali navadnega) železa in pečic za ognjišča. Zaloga cementa, cementnih plošč, pečic, ražnje v, vratic iz litega železa vsake velikosti 13 0 prodaja v sodih kakor tudi v steklenicah v veliki ali majhni količini, po zmerni ceni fco. postaja Pula. 492 enakomerne množine vode v "različnih letnih ! T0VGFHO ZQ HUlMifijS Ž93n]fl, FCSAnO Dfl PflU. časih. — (Jutro) Švicarski tečeji. ŽENEVA, 28. Lira 28'S5, marka 8'1, avstr krona 1'08, angl. funt 22'2125, fr. frank 47'5315 dolar 5*8975. II OCSLASi UČENKA, pridna, dobra računarica, z zadostno šolsko izobrazbo, poštenih starišev, se sprejme v tigovino z mešanim blagom. Reflektira se le na «Notranjke». Ponudbe tozadevne na upravništvo »Edinosti* pod «Notranjka». 1120 Vzorci z navedbo cene se pošljejo na željo Izvoz livil is kakor koruze, fižola, moke, sliv, krompirja in drugih deželnih pridelkov dobavlja le vagonske poši!|atve najceneje tvrdka (463 PfiicraostlReisiir, Ljubljano. Jugoslavija Naslov za brzojavke PAREM Ljubljana. 'a likvidiram© svoj m velike naloga ! E?? nadali ulemo drugi om Si 1. Obleka (3.20 cm volnenega blaga 140 cm) 2. Klobuk ali slamnik ali pa dežnik 3. 3.50 m zefira za srajco in ovratnik. 4. Svilena ovratnica (moderne risbe) 5. Par nogavic vsake barve. 6. Dva robca I. vrste. 7. Vsakemu omotu pridenemo 3 predmete, ki bodo dobrodošli vsakemu moškemu. Predmeti na prosto izbero so razpostavlj in točna postrežba 1. Obleka (3.20 m volnenega blaga 140 cm), 2. Par čevljev I. vrste. 3 Klobuk ali slamnik ali pa dežnik. 4. Par nogavic vseh barv. 5. Dva robca I. vrste. 6. Vsakemu omotu pridenemo 3 predmete, ki bodo dobrodošli vsakemu moškeiriu. eni v naših oknih. — Resnost naših ponudb sta vsem dobroznana. ALOJZIJ POVH Trst, telefon štev. 3-29 Pi?zza Garibaldl 3 (prsi Barrtaa) Največjo tebero daril za birmo dobite samo v trgovini Piazza Oarlbalcll št. 3, (prej Barriera) Čast mi je naznanili cenj. občinstvu, da sem preselil svo o ft/fgotmsd ikoif. in csv-¥§5© Ma^a, blizu Jadranske banke V ©pafejč« — Istočasno javljam, da sem oskrbtl skladišče z najfinejšimi in najboljšimi švicarskimi, pariškimi in tuzernskimi čevlji. Specialiteta: čevlji „BALBY". — V skla dišču imam tudi veiiko zalogo kož grapon, wache, box, chevreau in vseh drugih čevljarskih potrebščin. Priporočam se za mnogobrojen obisk 509 VuKeSšš Pava. sledim istim, čeprav v lastno zgubo, nudeč čisl, starim in novim odjemalcem priliko, nabaviti si po novih, bre^konkurenčnih cenah pristna Uda, trm namizna in izbrana vina. Obenem javljam, da sc mi je posrečilo dobiti glavno zastopstvo in zalogo za Notranjsko ene najstarejših in največjih tržaških tvrdk S. H. Megari: Žgnr.ja, konjak rum, špir t, Vcnnouth, Maršala i.t.d. Brezplačni vzorci s cenikom, samo trgovcem ozir. gostilničarjem, vedno na razpolago Pridite pokušati Priporoča se domaČa tvrdka 49'J Menjavaš ■ MIlftH ŽhlDERŠiČ - Preslrans'H tO/0 p&pus&a 99 ZaStevgjtc Via G. C3>prln 5 BI (Sv. Jaaob) Najboljši nakupovalni izvor OBUOMA za gospe, gospode in otroke Se priporoča cenjenemu občinstvu z zajamčenim blagom, ki je neprekosljive trpežnosti. Stara In pognana tvrdka I---- 10% popita 473 znamka „JELEN" Glavni zastopniki fratelu mu Trst, via Tintore 5 Telefon 1164 99 izvršuje m tiskarska dela točno in solidno Mori tiskamo se nahajajo v uliti Sv. Mila Mw i 20 lllB&llg9H5S!UQBIIIHIIHM I Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kron], Ljub-______________________jj ljana, Maribor, Metkoulf, Opatija, lm]m, | j sprejemu jioge na Hranilne Knjižice, žiro in Me vloae pod najusodnejši pogoji. S » šlbenlK, Mnrt Zažreb, tost, GM " I Poslovne zuezezuseml oeUlml krojlotu-ln Inozemsto