LES wood 51 (1999) 7-8                                                  Raziskave in razvoj                                                                                215
UDK: 630*174.7 (Pinus pineaL.)                                                                          Strokovni ~lanek - Professional Paper
Pinija (Pinus pinea L.)
N. TORELLI*
Le kdo je ne pozna! Drevo z zna~ilno    Pinija uspeva predvsem na “kislih”    non in pin parasol; šp. pino pinonero, de`nikasto krošnjo raste v severnem    tleh. Zaradi globokih korenin je zelo    pino maso in pino doncel, port. pin-Mediteranu, od Iberijskega polotoka    odporna proti suši. Pinija raste skupaj    heiro manso; angl.: stone pine, um-do Anatolije v Tur~iji in še dlje proti    z alepskim borom Pinus halepensis    brella pine, parasol pine, Italian stone vzhodu (sl.1). Avtohtona je na Iber-    Mill.), obmorskim borom Pinus mariti-    pine; nem. italienische Steinkiefer, Pi-skem in Apeninskem polotoku ter v    ma Mill. sin. P. pinaster Ait.), cipreso    niekiefer. Angleška in nemška imena Anatoliji, ne pa v sev. Afriki, v Liba-    (Cupressus sempervirens l.), ~rniko    nakazujejo zna~ilno obliko krošnje in nonu in ob severni turški obali (Mirov    (Quercus ilex L.) in hrastom puhavcem    kamnito rastiš~e, ki ga pinija poselju-1967). Rikli (1943) meni, da je prvot-    (Q. pubescens Willd. sin. Q. lanugi-    je. Pinija ne dose`e prav visoke stana domovina pinije Iberski polotok    nosa Thuill.). Je nezgrešljivo drevo    rosti (posamezni primerki 200 do 250 (Andaluzija, Kastilija), kjer izkazuje    klasi~ne mediteranske krajine.                let). Premer je v prsni višini do 1,9 m najve~jo ekološko prilagodljivost. Dru-                                                               in višina do 30 m. Zna~ilno de`nikas-gi spet (npr. enciklopedija Veliki    Kot pri vseh borih se pelodni stor`i    to obliko krošnje dobi pinija šele po Brockhaus) trdijo, da je pinija “prišla”    (mikrosporangijski strobili ali mikro-    50 letih in je posledica doslednega v Gr~ijo iz Azije pribl. l. 400 p.n.š.    strobili) diferencirajo okrog baze ter-    ~iš~enja vej, tudi pri prosto rasto~ih (sl.2). Danes le ste`ka ocenimo, ali so    minalnih popkov oz. novih poganjkov    primerkih. pinijevi gozdovi naravni ali umetni.    in so zato homologni kratkim poganj-Vsekakor so obse`ni sestoji npr. v    kom. Semenski stor`i (megasporan-    ^rnjava je rumenorde~a in beljava okolici Ravenne ob Jadranu in ob Li-    gijski strobili ali megastrobili) so na    belkasta do ro`nata. Prehod med be-gurski obali, umetni. K temu so mno-    koncu novih poganjkov in zato ustre-    ljavo in ~rnjavo je postopen. Branike go pripomogla tudi u`itna pinijeva se-    zajo dolgim poganjkom. Na splošno    in letnice so praviloma razlo~ne, ne-mena - pinjoli (pinocchi, pignoli, pig-    stojijo megastrobili v zgornjem delu    koliko manj v pogojih hitrega prira-nons, pinones) s hranljivim endosper-    krošnje, mikrostrobili pa v spodnjem.    š~anja. La`ne branike so dokaj po-mom (39 % beljakovin in 50 % ma-    Po oprašitvi se megastrobil v dveh    goste. Tekstura je srednja do groba. š~ob) (Franke 1997, str. 246). Morda    letih razvije v 8 do 16 cm dolg in 7    Rast je dokaj ravna. Les je zelo smo-ste `e poskusili toskanski kola~ iz ko-    do 10 cm širok zelenkast stor`. Na    len. Odpornost ~rnjave proti biolo-stanjeve moke, za~injen s pinjoli (ca-    vsaki luski sta po dve semeni (“pin-    škim škodljivcem je dokaj slaba. V stagnaccio) ali pa fritelle iz Emilije-    joli”), ki postaneta zreli šele jeseni tre-    nasprotju z drugimi iglavci naj bi go-Romanje, ligurijski pesto alla genove-    tjega leta. Pinija je eden redkih borov    stota in kvaliteta lesa naraš~ala s širi-se in sugo alla genovese, ki prav tako    s triletnim razvojem semen. Razlog za    no branike (!?) (Labadie, J. 1983). vsebujejo pinjole.                                  to je dolg ~as (24 mesecev) med    Gostota sve`ega lesa (rsv) » 600 ...
oprašitvijo (vklju~no z razvojem `en-    1.050 kg/m3 in zra~no suhega (r12) Avtohtoni sestoji so tudi na Mljetu. Pri    skega hametofita) in oploditvijo. Se-    = 450 ... 620 ... 870 kg/m3. Osnov-nas lahko ob~udujete starejši pinijev    mena so do 20 mm dolga. Pobirajo    na gostota (R) » 515 kg/m3. Trdota drevored na obeh straneh glavne ces-    jih med novembrom in majem s stre-    je nizka, tla~na trdnost aksialno (scbll) te pri Strunjanu (sl. 3).                            sanjem ali strojno.                                 = 22 ... 41 ... 67 MPa, upogibna trdnost aksialno (sbbll)= 39 ... 83 ... Nenavadno je, da ob~utljivo pinijo    Debla mladih pinij imajo pepelno sivo    148 MPa, elasti~nostni modul aksial-uspešno sadijo v Angliji, kar ka`e na    skorjo, starejša pa lubje z globokimi    no (upogib) (Ebll) = 8.400 ... 13.500 ondotno blago klimo. ^e ste obiskali    vzdol`nimi razpokami in velikimi rde~-    ... 17.500 MPa, totalni skr~ek aksial-znameniti Kraljevi botani~ni vrt Kew    kastosivimi luskami (sl. 4). Glede na    no. (baks) » 0,1 %, tangencialno pri Londonu, ste lahko ob~udovali    zelo širok naravni areal in umetno    (btang) » 6,6 %, radialno (brad) » 4 % mogo~no štiridebelno pinijo!                  razširjenost ima pinija številna imena:    in volumenski (bvol) » 10,8 %. (Gior-it. pino domestico, pino italico, pino    dano 1976, str. 385, Busotti 1996).
da pinoli, pigno, pino da pignocchi, * prof. dr. dr. h.c., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo,
Ro`na dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana                          pignu manzu; fr. pin pinier, pin pig-     Pinija sodi skupaj z alepskim borom
LES wood 51 (1999) 7-8
(Pinus halepensis Mill.) in Pinus mariti-ma Mill. (sin. P. pinaster Ait.) v skupino mediteranskih dvoigli~astih borov. Pripadajo sicer trem razli~nim sekcijam (Pinea, Banksia in Eupitys). Od naših borov, vklju~no s ~rnim (Pinus nigra Arn.), se mediteranska trojica lo~i po tem, da imajo v kri`nem polju (radialni prerez!) namesto ene same velike oknaste (fenestriformne) piknje ve~ (2-6) manjših. Pinija ima od vseh treh najmanjše (Huber & Rouschal 1954, str. 10). Nazobljenost trakovnih traheid je manj izra`ena kot pri do-ma~ih dvoigli~astih borih. Greguss je oba znaka posebej poudaril, pri ~e-mer je alepski bor z anatomskega vidika uvrstil celo v sekcijo Pinea.
Razlikovanja lesa treh mediteranskih “dvoigli~arjev” je problemati~no. Za pinijo je zna~ilno, da so razlike med ranim in kasnim lesom zelo majhne (pas kasnega lesa je zelo ozek).
Smolni kanali so prete`no v kasnem lesu, blizu letnice. Trakovi, ki vsebujejo smolne kanale (fuziformni ali vretenasti trakovi) so nekoliko višji (11-18 celic) od tistih, ki jih ne vsebujejo (Gresguss 1955, str. 268).
Gostota lesa v zra~no suhem stanju je r12 » 390 kg/m3. Lastnosti lesa so podobne lastnostim gladkega bora (Pinus strobus), ki ima podobno gostoto (r12 » 370 kg/m3). Letnice so razlo~ne. Les na splošno ni preve~ cenjen.
^e izvzamemo pinije ob rimski Apijevi cesti, je prav gotovo najbolj slavna in tudi najve~krat fotografirana pinija tista v vrtu vile Ruffolo v Ravellu (sl. 5). To je znamenit kraj, visoko nad enkratno Amalfijsko obalo ju`no od Neaplja. Po francoskem piscu Andreju Gideu je “Ravello bli`e nebu kot obali”. V prejšnjem stoletju je bil Ravello atrakcija na “Grand Touru” evropskih intelektualcev in umetnikov. Tukaj se je ustavil tudi Richard Wagner, potem ko je na oslovem hrbtu prijezdil iz Amalfija (sl. 6). V bujnem rastlinju vile je našel Klingsorjev vrt in dobil navdih za svojega Parsifala.
Na tem znamenitem kraju med pinija-mi vsako leto po~astijo Wagnerja z iz-
Raziskave in razvoj
vajanjem njegovih del. V strmem po-bo~ju nad cerkvijo se zdi, kot da orkester lebdi v zraku. Med drugim se je v samoto Ravella umaknila tudi Greta Garbo. Pinije najdemo tudi na vzhodnih vratih krstilnice (baptisterija) v Firencah. Velemojster Ghiberti jih je izdeloval polnih 28 let. Michelangelo jih je navdušeno imenoval kar “rajska vrata” oz. “vrata paradi`a”. Na vratih je deset prizorov oz. ploš~. Na ~etrti (sl. 7) je upodobljen “Abraham in `rt-vovanje Izaka”, na sedmi (sl. 8) pa “Mojzes sprejema deset zapovedi”.
Dioniz pogosto dr`i v roki pinijev stor`, ki pomeni stalnost rastlinskega `ivljenja, vendar z dodatnim odtenkom: vzvišenost boga nad naravo v njenih elementarnih in omamnih silah. Stor` pomeni eksaltacijo `ivljenjske mo~i in glorifikacijo plodnosti. Pinijev stor` najdemo tudi na vrhu tirsa (thyrsus), s trto in bršljanom ovite palice, nekakšnega Dionizovega `ezla in atributa njegovih spremljevalk - menad (sl. 9). Stilizirani kamniti stor`i krasijo stebre vrtnih vrat (sl. 10 in 11), nagrobnike, ku`na znamenja (sl. 12), vodnjake (sl. 13) (Biedermann 1992, Smith 1996, Vedel 1978).
Pinijev stor` pa ne pomeni le anti~-nega simbola plodnosti, temve~ je bil tudi rimsko bojno znamenje. V grbu mesta Augsburga najdemo cemprinov stor` (sl. 14). V bistvu gre za zelen pi-nijev stor` (pyr = pinijev stor`), ki je bil tudi grb rimske legije (nemško ime Augsburg izvira iz latinskega imena Augusta Vindelicorum, ki ga je naselju podelil najverjetneje cesar Tiberij).
4 m visok bronen pinijev stor` najdemo na augsburškem magistratu mojstra Holla (postavljen 1615-20) (sl. 15). Mogo~na stavba je najpomembnejša posvetna stavba nemške renesanse. Na zadnji strani magistrata (Hollov trg) je vzidan še starejši kamen (1450) s pinijevim stor`em in divjimi mo`mi (sl. 16). (Baedecker 1994, Einsle 1997)
Sicer pa se motiv pinijevega stor`a pojavlja `e v asirski umetnosti (sl. 17), od 2. stol. p.n.š. pa tudi v helenisti~ni kulturi. Zgodnje krš~anstvo je povezovalo pinijev stor` z vodnjakom `ivlje-
216
nja. Velik anti~ni bronen pinijev stor` je stal v preddverju stare Petrove cerkve v Rimu, ki se je imenovalo po njem (Cortile della Pigna).
Pinijevim semenom so zlasti v antiki pripisovali zdravilno mo~. Pospeševali naj bi prebavo, lajšali kašljanje in bo-le~ine v prsih (Dioskurides). Plinij starejši je razlikoval štiri vste pinijevih semen (pinea nux). Priporo~al jih je za potešitev `eje, proti hiperaciditeti (zgagi) in za lajšanje ledvi~nih te`av. Kuhana z vinom ali datlji naj bi odvajala `ol~. Pripravljena skupaj s kumari~ni-mi semeni in portulakovim sokom pa naj bila lajšala trebušne in ledvi~ne tegobe. Eskulapova ka~a in pinijevi stor`i so ozna~evali dve lekarni v Pompejih. Dehte~o pinijevo smolo uporabljajo za pripravo terpentina, zlasti tisto z “otoka pinij” (Pityusa = Ibiza) (Brockhaus).
Upam, da vam bo tale naravoslovni, gozdarsko-lesarski in kulturno-zgodo-vinski opis pinije pred po~itnicami na morju prav prišel.
Reference
1.       Baedecker, K. 1994. Baedeckers Augsburg. Karl Baedecker Verlag.
2.       Biedermann, H, 1992. The Wordsworth dictionary of symbolism. Wordsworth Reference.
3.       Busotti, F. 1996. Pinus pineaL . V: Enzyklopädie der Holzgewächse (izd. Schütt, P., Schuck, H.J., Lang, U.M. in A. Roloff). ECOMED.
4.       Einsle, H. 1997. Das Bayerische Lexikon. Bechter-münz Verlag.
5.       Enciklopedija “Das grosse Brockhaus”
6.       Franke, W. 1997. Nutzpflanzenkunde, 6. izd. Georg Thieme Verlag, Stuttgart, New York.
7.       Greguss, P. 1955. Xylotomische Bestimmung der heute lebenden Gymnospermen. Akademiai Kiado, Budapest.
8.       Huber, B. & Ch. Rouschal 1954. Mikrophoto-graphischer Atlas mediteraner Hölzer. Fritz Haller Verlag, Berlin, Grunewald.
9.       Labadie, J. 1983. Etude des exigences ecologiques du pin pignon en region mediterranéenne fran-çaise. Etude FEOGA. CEMAGREF, Ministére de l’A-griculture, Department Forêts. Aix en Provence.
10.     Mirov, N.T. 1967. The genus Pinus. The Ronald Press Company, New York.
11.     Smith, W. 1996. The Wordsworth classical dictionary, Wordsworth Reference.
12 Vedel, H. 1978. Bäume und Sträucher im Mittelmeerraum. Kosmos, Stuttgart.
LES wood 51 (1999) 7-8
Raziskave in razvoj
217
Slike:
1. Areal pinije. S kri`cem ozna~ene lokacije niso naravne
2. Pinijev sestoj (Elba) (orig.)
3. Pinijev drevored (Strunjan) (orig.)
4. Pinija: lubje (Pompeji) (orig.)
5.  Znamenita pinija v vrtu vile Rufolo v Ravellu visoko nad Amalfijsko obalo
6. Amalfi: kamnita ploš~a, ki spominja na Wagnerjevo potovanje v Ravello (orig.)
7. Ghibertijeva “rajska vrata” krstilnice v Firencah:”Abraham in `rtvovanje Izaka” (orig.)
8.  Ghibertijeva “rajska vrata” krstilnice v Firencah:”Mojzes sprejema deset zapovedi” (orig.)
9. Menada s tirzom (iz: Vedel 1978)
10. Stiliziran kamnit pinijev stor` na stebru vrtnih vrat (Por-toro`) (orig.)
11.  Stiliziran pinijev stor` iz terakote na stebru vrtnih vrat (Capri) (orig.)
12.  Kamniti pinijevi stor`i okrog ku`nega znamenja (Na grabnu, Dunaj) (orig.)
13.  Pinijevi stor`i iz terakote v parku vile Garzoni (Collodi, Toskana) (orig.)
14.  Augsburški mestni grb. Podlaga grba je rde~e-bela. Na zlatem kapitlju s kronano glavico v sredini stoji zelen cempri-
nov oz. pinijev stor` (iz: Baedecker 1994)
15.  Augsburška mestna hiša z bronenim pinijevim stor`em. (naslovnica koledarja iz l. 1680; iz: Einsle 1997)
16. Kamnita ploš~a z divjimi mo`mi in pinijevim stor`em na zadnji strani Augsburške mestne hiše (orig.).
17. Asirski motiv s pinijevimi stor`i (pribl. 1000 let p.n.š.; iz: Vedel 1978).
SLIKE:
	14
	1
2	3
4	5    6
LES wood 51 (1999) 7-8
Raziskave in razvoj
218