Letnik XXXIV, številka 4, junij 1987 Poštnina plačana pri PTT enoti Celje Uspešen junij Mesec junij je bil za cinkarnar-je zelo uspešen iz več razlogov. Razveselili so nas rezultati poslovanja, ki so dosti boljši od prvih štirih mesecev. Celotni prihodek smo od lanskega enakega obdobja povečali skoraj za enkrat in dohodek za polovico. Tako se je izguba na ravni delovne organizacije znižala več kot za milijardo din. Uspešen referendum nam je omogočil, da bomo lahko boljše urejali delovna razmerja, nove volitve pa so nam zagotovile uspešno samoupravljanje v prihodnje. Naši inovatorji so se zopet izkazali. Dobili so priznanje na jugoslovanski razstavi inovacij »Rast Začenjamo z novo rubriko YU«, devet naših sodelavcev je zaradi uspešnega inovatorstva na dan samoupravljalcev dobilo občinsko priznanje. Občinsko priznanje je prejel tudi naš sodelavec Rudi Mraz za uspešno delo v samoupravnih organih. Na enajstem delovnem srečanju kovinarjev vse Slovenije, kjer je sodelovalo okrog 350 kovinarjev, najboljših na regijskih tekmovanjih, je bil naš sodelavec Slavko Zeme najboljši v strugarskih veščinah. Zelo uspešni so bili tudi cinkarni-ški športniki in športnice, ki so slavili zmago na 28. letnih igrah grafičarjev Slovenije. Vse to bi lahko bila lepa spodbuda tudi za uspešen konec leta. Urednica Kje so še rezerve Pri vsej različni dejavnosti, ki jo opravljamo v naši delovni organizaciji, prihaja zaradi različnih vzrokov do uspehov, pa tudi do napak. Zadnje pa bomo v sedanjem gospodar- skem položaju morali zmanjšati na minimum. Titanov dioksid, cink titanova pločevina in žveplova kislina so izdelki, ki so življenjskega pomena za nas. Do njih bi se morali obnašati bolj racionalno in gospodarno- Kako in na kakšen način? Tržni položaj se nenehno obrača, zato je potrebno hitro prilagajanje, kateremu moramo slediti vsi, od proizvodnje do marketinga in razvoja. Kako še bolje slediti, kaj še izboljšati? V delovni organizaciji imamo vrsto dobrih delavcev, ki lahko z dobrimi zamislimi uresničijo naše cilje. Tudi v kadrih imamo rezerve. Rezerve imamo tudi v boljši organizaciji, načinu dela, razporeditvi kadrov, stimulaciji... in ne nazadnje tudi v samoupravljanju v dobrih in hitrih odločitvah. Ta uvod smo napisali zato, ker odpiramo novo rubriko z naslovom Kje so še rezerve. Pričakujemo, da boste prispevali svoja razmišljanja, kje menite, da so rezerve v naši delovni organizaciji. Vsaka ideja bo dobrodošla, lahko jo poveste tudi po telefonu interno 353. Sodelujmo vsi skupaj, saj največjo napako naredimo, če smo toliko slepi, da je ne vidimo. Prvo tako temo odpiramo že danes. Na vprašanja o rezervah v kadrih nam odgovarja Alenka PREGELJ, dipl. psih., vodja kadrovske službe, na 3. strani. Ob dnevu borca Pred 46. leti je najvišje vodstvo komunistične partije Jugoslavije na čelu s tovarišem Titom, sprejelo zgodovinsko odločitev za oboroženo vstajo proti okupatorju in domačim izdajalcem. Priprave so bile pod vodstvom KPJ izvršene že pred okupacijo in po njej v vseh delih Jugoslavije. Ustanovljeno je bilo vodstvo, vojaški štabi, predvideni komandirji in komandanti za vodenje partizanskih enot na celotnem ozemlju. Akcije zbiranja orožja, opreme sanitetnega in drugega materiala so potekale zlasti po kapitulaciji bivše jugoslovanske vojske. Prva puška je počila v Srbiji v Beli cerkvi 7. julija 1941, ko so partizani napadli orožnike. V Sloveniji smo imeli v tem času tudi že ustanovljene partizanske enote. V spomin na vstajo in prve partizanske borbe v Sloveniji, praznujemo 22. julij dan vstaje, ko je bila prva borba na Rečici pri Ljubljani. V štirih letih smo imeli v Jugoslaviji močno armado, približno 800.000 borcev, ki je uspešno pregnala sovražnike maja leta 1945. Svobodo smo si priborili sami, a smo jo tudi drago plačali. Imeli smo veliko število žrtev, nad 1.700.000. Imamo svojo organizacijo Zvezo borcev, v katero so včlanjeni še živeči borci. Ko danes govorimo o socialni varnosti borcev in invalidov NO V, ne moremo biti povsem zadovoljni. Vojna taborišča in nenehna angažiranost po vojni so pustila posledice. Zdravstveno stanje se nam je hitro slabšalo, zlasti sedaj, ko smo že v letih. V naši delovni organizaciji je še približno 20 članov Zveze borcev NO V. Ludvik Zagmajster Želimo vam prijeten dopust Strojnica novega obrata ogljikovega dioksida foto: Lampcr NA KRA TKO 2 Komunisti podaljšali mandat predsedstvu Na junijski akcijski konferenci so člani novo organizirane akcijske konference Zveze komunistov podaljšali mandat sedanjemu predsedstvu do jesenskih volitev. Predsednik predsedstva je Marko Tukarič, člani pa Stane Jakše, Jože Farčnik in Jože Hernaus- Medtem ko je Mira Gorenšek, dosedanja članica in namestnica predsednika, na lastno željo odstopila od kandidature za konferenco, so namesto nje izvolili Zvoneta KANDUČA iz Titanovega dioksida. V akcijski konferenci Zveze komunistov so doslej bili vsi člani ZK v delovni organizaciji. Nova organiziranost pa zahteva delegatski princip v tistih organizacijah, kjer je veliko število čla- nov. Iz vsake osnovne organizacije ZK so delegirali po štiri člane, le v eni, ki je v manjši sestavi pa tri člane. Tako akcijska konferenca po novem šteje 35 delegatov, ki bodo iz osnovnih organizacij prenašali stališča o skupnih vprašanjih delovne organizacije. V novi sestavi bodo člani akcijske konference skušali izpolniti lansko leto sprejet program dela- Predvsem se bodo osredotočili na akcijsko enotnost in učvrstitev povezanosti družbenopolitičnih organizacij. V jeseni načrtujejo delovno akcijsko konferenco, ki bo namenjena obravnavanju gospodarjenja delovne organizacije, kadrovski politiki in dograjevanju sistema stimulativnega nagrajevanja. Dopisniki poročajo S položajem gospodarstva jugovzhodne Srbije in širše gospodarstveniki niso zadovoljni. Vzroki so znani; ekonomski ukrepi intervencijskega zakona, samo gospodarstvo pa je še naprej obremenjeno z velikimi zahtevami družbenih struktur. Dokaz temu so viški, ustvarjeni v interesnih skupnostih v proračunu skupščine občine Niš za prve tri mesece tega leta, in sicer v vrednosti 175 milijard din. Temu je treba dodati tudi našo neposlovnost, nepravočasnost dobav, kratke roke plačil in kot spremljajoči dejavnik slabega položaja še velike transportne viške, ki so v nekaterih primerih nerealni. Da bi povečali delež cinkarni-škega nastopanja na tem področju, je nujno potrebna večja fleksibilnost poslovne politike. Prevoznike, ki nerealno plačujejo prevozne stroške pa bi bilo potrebno popolnoma izključiti- Danes, ko je poraba in kupna moč prebivalstva znatno zmanjšana v primerjavi z lani, ko je vse večja konkurenca na tržišču da ne omenjamo nekontroliranega uvoza, ki nam vse bolj otežkoča poslovanje je potrebno s kupci negovati boljše stike in jim dajati večji pomen. V. Jovanovič V vlogi teritorialca Prejšnji mesec so pripadniki cinkarniške enote teritorialne obrambe imeli drugo srečanje, odkar je bila ta enota ustanovljena. Usposabljali so se v nudenju prve pomoči pri vseh elementarnih in drugih nesrečah, se seznanili z uporabo zaščitnih sredstev za radiobiološke in kemično nevarne snovi ter z delovanjem zunanjih sovražnikov in njihovim vplivom na JLA in teritorialno obrambo. Namestnik komandirja voda, Franc SMEH je povedal: »Ta oblika obrambnega usposabljanja in obrambnega delovanja blizu delovnega mesta je primerna in dobra predvsem zato, ker to okolje dobro poznamo. Dosedanja oprema in oborožitev je dotrajana in bi jo bilo potrebno zamenjati s sodobnejšo. To pa zahteva precejšnja finančna sredstva, ki so odvisna od poslovnih rezultatov delovne organizacije. Izboljšave v oboroženih enotah, pa naj gre za JLA ali TO potekajo počasi in po nekakšnem voznem redu- Če bi imel možnost kaj izboljšati pri vsem tem, bi spremenil miselnost ljudi, da tega orožja ne bi nikoli kupovali in uporabljali!« Potek naših investicij To bo Grafika Vl.-obrat grafičnih preparatov Hala obrata vzdrževanja »B« skladišče drobnega materiala, dobiva končno podobo V vzdrževanju že pripravljajo nov »Lurgi« filter za obrat titan dioksida V tem obdobju se zaključuje podpisovanje pogodb, tako da bomo lahko začeli z izvajanjem intenzifikacije titan dioksida. V juniju je bil tudi tehnično pregledan nov obrat barijevega sulfida. Gradnja pčitniškega doma v Logarski dolini pa že gre h koncu. Začenjamo novo rubriko Kje so še rezerve Zamenjava neučinkovitih kadrov mora postati neizprosna praksa V Cinkarni s kadrovsko strukturo zaposlenih nismo posebno zadovoljni. Manjka nam učinkovite organiziranosti in predvsem znanja. Na pamet govorimo, da smo zaposleni le za pet do šest ur dnevno. Koliko to velja, je težko oceniti, vendar nam gospodarski položaj trenutno ne kaže, da bi lahko temu bilo tako. Zato je kolegij direktorjev v aprilu, kot je bilo omenjeno že v prejšnji številki, sklenil, da omejimo zaposlovanje posebno na administrativnem in pomožno-tehničnem področju. Opozorili so tudi, da je potrebno izboljšati zaposlenost v smislu sedemurne intenzivnosti dela ter povečati znanje obstoječim kadrom. CINKARNAR: Kako bomo uresničili sklep kolegija direktorjev? Kje so naše notranje rezerve? Kaj razumemo pod administrativno oziroma pomožno tehnični kader? PREGELJ: Cinkarna je v zadnjih dveh letih skušala na področju zaposlovanja izvajati restriktivno kadrovsko politiko in obenem dvigovati izobrazbeno strukturo. Cilj, ki smo si ga zastavili, tudi dosegamo, in to ne s prisilnimi ukrepi in izkazovanjem tehnoloških viškov v smislu odpuščanja delavcev, ampak reagiramo v smislu normalne fluktuacije, prerazporejanja nalog in delavcev. Spremljamo različne elemente ab-sentizma (različne odsotnosti od bolniških, neopravičenih izostankov ipd.), ki nam še kako povedo, kje so naše notranje rezerve. Ni prijetno slišati, da se je izkoristek našega delovnega časa znatno poslabšal v letošnjem letu. In ni prijetno videti, kako delavci odhajajo domov pred uradno uro zaključka dela, itd. Tu so torej še tudi naše notranje rezerve- Naša delovna organizacija ima tudi specifično starostno strukturo - veliko mladih in veliko starejših- To je do določene mere tudi povod za psihofizično izčrpanost nekaterih zaposlenih, invalidnost oziroma zmanjšano delovno zmožnost. Narava dela v težki bazni industriji kot je naša, ne omogoča dovolj del, ki so primerna za to populacijo in marsikdo zaradi navedenega ni produktivno zaposlen. Spontano upokojevanje delavcev in obenem izboljševanje delovnih pogojev, tudi predstavlja eno od navedenih notranjih rezerv. Druga oblika iskanja notranjih rezerv pa je prerazporejanje del, kjer lahko enemu delavcu dodelimo še dodatna dela oziroma ga zadolžimo še za pokrivanje drugih področij ali procesov. Ce ob tem še posodabljamo procese dela tako na tehnološkem področju kot tudi na administrativnem (računalniška podpora), potem ni težko najti notranjih rezerv tudi tu. Vsekakor pa ob restriktivni politiki zaposlovanja ne pozabljamo na visoko kvalificirani kader, ki ga DO potrebuje in ga tudi zaposlujemo. CINKARNAR: Ali je Jluktuacija vi-sokostrokovnega kadra visoka in če je, kateri so vzroki zanjo? Kakšni so naši cilji za povečanje števila visoko- strokovnega kadra? PREGELJ: Če pogledamo malo zgodovino Cinkarne, potem lahko rečemo, da je bila zaradi ekoloških in ekonomskih težav »obremenjena« s kopico negativnih predznakov, in kot taka je bila kadrovsko nezanimiva- Stanje se je začelo popravljati po letu 1980 in od takrat dalje je na kadrovskem področju še opazen negativen halo-efekt zgodovine, a ne več tako izrazit. Pridobili smo si kar nekaj visokostrokovnega kadra. Trenutno imamo 90 delavcev z visoko izobrazbo, 70 z višjo izobrazbo, okoli 400 s srednjo izobrazbo, 680 kvalificiranih delavcev in še vedno okoli 1150 nekvalificiranih delavcev (slednje je pogojeno tudi z nekaterimi nezahtevnimi proizvodnimi procesi). Enako - zgodovinsko gledano - je bila včasih fluktuacija tudi okoli 20 odstotkov, v zadnjih letih pa se giblje od 7 do 10 odstotkov. Za tovrstno industrijo je fluktuacija v okvirih normale, še posebno, če upoštevamo platakurtično distribuirano starost (več starih in mladih). Na vprašanje lluktuacije visokostrokovnega kadra lahko z veseljem odgovorimo, da tu nimamo posebnih primerov ali posebnih vzrokov, pogojenih z delom ali delovnim okoljem. Fluktuacija visokostrokovnega kadra je v povprečju manjša kot fluktuacija nekvalificiranih. So sicer posamezni odhodi, predvsem iz osebnih razlogov, kar pa ocenjujemo kot normalno. Vprašanje o naših ciljih v smislu povečanja visoko strokovnega kadra bi povezala z izpostavitvijo modela spremljanja in usmerjanja profesionalnega razvoja kadrov ter izobraževalne dejavnosti. Tudi v Cinkarni smo spoznali, da je kader eden od bistvenih dejavnikov, ki pogojuje in bo pogojeval našo uspešnost, naš razvoj in naš obstoj. Zaradi pomembnosti navedenega naj ne bi bili prepuščeni le spontanosti v svojem razvoju, ampak je nujnost, daje to sistematično voden proces, ki je v središču razvojnega dogajanja in obenem njegov akter. Da si zagotavljamo ustrezen kadrovski potencial, moramo začeti že pri ustreznem štipendiranju. Naša DO ima povprečno okoli 100 rednih štipendistov in okoli 100 delavcev ki se izobražujejo ob delu- CINKARNAR: Kako doseči kakovostni vidik na kadrovskem področju? PREGELJ: Izhodišče je v uskladitvi dveh vidikov: vidik individualnega -osebnega razvoja in vidik delovne organizacije in njenih ciljev. Vidik osebnega razvoja, ki si ga zamišlja posameznik, je potrebno optimalno približati dolgoročnim usmeritvam in potrebam delovne organizacije (seveda pa ob tem ne smemo pozabiti tudi na trenutne delovne potrebe v DO). Vsi posamezniki bi morali poznati sebe, svoje prednosti in pomanjkljivosti. Delavce pa mora poznati tudi OZD, ker je to osnova za ustrezno načrtovanje in usmerjanje profesionalnega razvoja kadrov. V smislu spoznavanja, spremljanja in usmerjanja je izdelan tudi naš model profesionalnega razvoja kadrov, ki zajema tri osnovne sklope: 1. strokovni razvoj (izobrazba, znanje, sposobnosti ipd). 2- osebni razvoj (vrednote, nagnjenja, interesi, motivi, aspiracije, ipd). 3. delovni razvoj (delovanje posameznika pri delu, v skupini ipd ). Iz tako zastavljenega teoretičnega modela spremljanja in usmerjanja profesionalnega razvoja, ki ga uporabljamo v naši DO tudi že v praksi, predvsem za kader VI. in VII. stopnje zahtevnosti, in ker model ni samemu sebi namen, nam dobljene informacije služijo med drugim delno tudi za kreiranje izobraževalnih akcij. Tehnično - tehnološki, organizacijski in družbeno ekonomski razvoj neprestano vplivajo na spremembo strukture zahtevanega znanja v delovnih procesih. Ta nenehni razvoj in potrebno znanje pa narekujejo kadrovski funkciji usmerjanje in pripravo novih kadrov ter SPREMLJANJE IN RAZ- VIJANJE ZNANJA že zaposlenih. Programsko zasnovo nekaterih izobraževalnih oblik pripravljajo neposredno v posameznih delovnih procesih. Splošnejše izobraževalne oblike kreiramo na osnovi poprej-šnih razgovorov v kadrovksi službi, ki jih damo v verifikacijo strokovnim delavcem CC, vse pa je zajeto v letnih načrtih - programih, le-ti pa so seveda deležni samoupravne verifikacije. Zaradi specifičnosti naše proizvodnje skušamo predvsem dograjevati in izpopolnjevati različne oblike internega izobraževanja oz. izpopolnjevanja. S tako zastavljenim delom želimo dolgoročno gledano doseči čim večjo izrabo obstoječega in pridobljenega znanja, zmanjšati podza-poslenost ter podpreti tehnološki razvoj in prestruktuiranje DO. Alenka Pregelj CINKARNAR: Kje so vzroki za razvrednotenje sistema delitve (s spremembami nazivov in opisov del; s povečanjem števila izvajalcev pri višjih indeksih; z dvojnimi indeksi, z nadomeščanjem) ? Ali s tem ne vplivamo destimulativno na ostale? PREGELJ: Ocenjujem, da lahko že tako postavljeno vprašanje vpliva destimulativno na nas vse- Tema osebnih dohodkov in z njimi povezanih razporeditev je vedno aktualna in v današnjih časih, ko nam širši družbeni položaj omejuje tako družbeni kot osebni standard, smo še posebno občutljivi in prehitro radi posplošujemo. Metodologija delitve OD in razporejanja je bila realizirana leta 1983. Vemo, da mora biti organizacijski vidik postavljen živo in življenjsko, enako iz njega izhajajoče razporeditve oziroma morebitne spremembe, kajti togost na tem področju ima lahko hude negativne posledice. Nadalje vemo, da smo prav s tako zastavljenim razvidom in možnostjo prerazporejanja želeli doseči fleksibilnost, to je hitro prilagajanje potrebam delovnega procesa. In kaj sedaj? Verjetno zaradi posamičnih primerov kršenja dogovorjenih pravil ni zanič model. Nasprotno. Ocenjujemo, daje še vedno ustrezen, da je doživel nekaj malega korektur (v petih letih se je spremenilo s kompletnimi reorganizacijami 15 odstotkov sprememb, kar je neizmerno malo) pri 6 odstotkih del pa je bil uporabljen 22. člen - to pomeni, da so posamezna dela pridobila en indeks več- Za petletno obdobje torej to ni veliko, ob upoštevanju, da se počasi spreminjajo tudi naše vrednote. Jasno pa je, da je bilo želja po spremembah znatno več- Vendar niso doživele samoupravne verifikacije. Za zaključek bi poudarila - uspešneje ko bomo delali, več bomo lahko namenjali našim osebnim dohodkom in prav sem naj bi bila usmerjena naša aktivnost in razmišljanja. TRZISCE IN MI 4 Posebna rubrika Cinkarna na tržišču Piše: Darja Vovk Sredstva za zaščito rastlin oziroma širše, fitomicinska sredstva, so sredstva, ki izboljšajo bolezensko stanje rastlin. Cinkarna proizvaja iz te palete fungicida: CUPRABLAU IN CUPRAMIX TER ZELENO GALICO, ki hkrati deluje kot zaščita in kot gnojilo. Cuprablau in Cupramix sta sredstvi za varstvo rastlin na osnovi bakra. Za razliko od Cu-prablau-Z, kije čisti bakrov preparat, je Cupramix kombiniran - vsebuje organsko komponento, ki vpliva na širši spekter delovanja- Oba preparata se uporabljata kot zaščita proti raznim glivičnim obolenjem v vinogradništvu in poljedelstvu. Zelena galica se uporablja za sadno drevje, predvsem hruške, robide, breskve in vinsko trto, za preprečitev obolenja rastlin zaradi pomanjkanja železa. Glede na ostala sredstva za zaščito rastlin, ki jih je v Jugoslaviji registriranih več kot 800, v svetu pa okrog 100.000. razpolaga Cinkarna sicer z ozko ponud- KOMBINIRANO SREDSTVO ZA VARSTVO RASTI bo in majhnimi količinami, vendar sta Cuprablau in Cupramix edina fungicida na bazi bakra ponovno uveljavljajo kar potrjuje tudi rast prodaje v zadnjem obdobju. Cuprablau med izdelki domačih proizvajalcev nima pravega konkurenta. Podobno sicer delujeta plavi kamen Zorke Šabac, Župe Kruševac in Radonje Si-sak ter modra galica RTB Bor vendar to niso pripravljeni preparati- Cisti substituti po delovanju aktivne snovi so Bordovska čorba in bakreni kreč - Zorke, Bakroeid - Župe, Bakreno vap-no - Radonje Sisak in drugi- Od tujih proizvajalcev so z najširšo paleto sredstev za var- ■ FUNGICID V OBLIKI PRAHU ZA SUSPENZIJO stvo rastlin zastopani Ciba Gei-gy, Bayer, Basf in Hoechst. Domača proizvodnja po kakovosti ne zaostaja za tujimi proizvajalci. Sicer pa velja tudi za te kot tudi za številne druge izdelke bazne kemije, velika uvozna odvisnost predvsem aktivnih substanc, ki tvorijo 80 odstotkov uvoza zaščitnih sredstev. Značilno za mednarodno menjavo na tem področju je. da Jugoslavija uvaža aktivne snovi iz zahoda in izvaža končne proizvode na klirinško področje (vzhodna Evropa in DDR). Cuprablau in Cupramix sta izdelka lastnih sintez iz domačih surovin, zelena galica pa je stranski proizvod pri proizvodnji titanovega dioksida- Kljub majhni vrednosti, saj predstavlja komaj dva odstotka celotne realizacije tozda Kemije, so ti izdelki dohodkovno zelo zanimivi. Cinkarna je glede na ostale proizvajalce, ki so vezani na uvoz, v ugodnejšem položaju in bi lahko z aktivnejšo obdelavo tržišča svoj delež na domačem trgu še povečala. ŽELEZOV SULFAT - HEPTA HIDRAT FeS04-7H20-zelena galica CUPRABLAU Uspeh na inovativnem področju Perspektiva mikrocinka na dobri poti Nova proizvodnja, ki jo ustvarja dipl. ing. Robert Jedlovčnik s sodelavci, je na dobri poti, da prične z rednim obratovanjem. Od lanskega junija, ko je začel s ponovnim razvojem, je bilo narejenih nič koliko poskusov, ki so pokazali, da je kakovost mikrocink plošč boljša od poljske in za spoznanje slabša od zahodnonemške. Okrog 300 plošč je že šlo v prodajo in ni bilo nobene reklamacije. Pri izdelovanju mikrocink plošč pa se pojavljajo druge težave. Proizvodnja namreč teče po istem postopku in proizvodnji liniji kot proizvodnja baker-cink-titanove pločevine, ki jo delajo v valjarni pretežno za izvoz. Po besedah Jožeta Narak-sa, direktorja tozda Metalurgija bodo z zamenjavo kokil za vli- c « ! I J *S1 /?- J tSMArtjr vanje cinka omogočili tudi neovirano proizvodnjo mikrocinka. Dosedanje kokile za vlivanje morajo zaradi dotrajanosti zamenjati. Že prihodnje leto bodo postavili večje, tako da bodo s tem tudi povečali proizvodnjo pločevine za približno tisoč ton, mikrocinka pa bi lahko izdelovali tisoč ton na leto. Grafika ta izdelek, ki pride iz proizvodnje mikrocinka v Metalurgiji še naprej predeluje v tiskarske plošče za izdelavo klišejev. Z novo proizvodnjo mikrocinka bi odpadlo plačevanje predelave cinka v zahodni Nemčiji. Z lastno predelavo bi tako prihranili 7,4 mark od plošče ali skupaj 296 tisoč mark za letne potrebe. Poraba mikrocink plošč seje od leta 1980 do danes sicer znižala iz 500 na 200 ton, vendar je po grobi oceni v Jugoslaviji še vedno za sto ton višja. Mikrocink namreč izpodriva usmerjanje tiskarn iz knjigotiska na ofset tehniko in iz flekso tiska na fotopolimere. Cinkarna bo tako v državi edina proizvajalka mikrocinka, v svetu pa so še štiri proizvajalci v zahodni Nemčiji in eden v Poljski. Po besedah Marjana Dreva, vodje priprave proizvodnje v Grafiki je domači mikrocink zelo zanimiv, saj ima Grafika stalne kupce, strojno opremo in znanje. Žal kakovost plošč še niha in je za redno proizvodnjo še nekoliko prezgodaj. Kot so pokazali nekateri poizkusi, bo mogoče te plošče plasirati tudi na tuje trge. MG. Pri preizkusu mikrocink plošče v razvoju Iskrica iz drugih glasil Ing. V. Ružič uspešno inovira V EMU je aprila začela delati pilotna čistilna naprava za filtre, ki jo je zasnoval naš sodelavec dipl. ing. Vojislav Ružič- To je podobna naprava kot jo je zasnoval že v mežiškem rudniku lani. Za EMO in Celje je to velika pridobitev, saj je ta tovarna s 60 tonami floura na leto največji onesnaževalec- Čistilna naprava ne daje odpadkov in je bila v sodelovanju z Emom in Metalno iz Maribora narejena z dinarskimi stroški. Iz odpadkov nov izdelek Briketke preizkušene Konec aprila 1987 je inženiring firma KNAUF iz Iphofna v ZRN ob naši prisotnosti na poizkusni briketirni napravi, iz okrog 17.000 kilogramske pogače titanove sadre izdelala 4.000 kg briketk, ki so 19. maja v cementarni Trbovlje, uspešno zamenjale naravno sadro pri proizvodnji cementa. Briketiranje titanove sadre so si ogledali tudi predstavniki cementarn iz Trbovelj, Anhovega, Umaga, Koromočnega in Pod-suseda- Firma Knauf je vodeča pri vrednotenju in uporabi kemičnih sader. predvsem sader od odžvepljevanja dimnih plinov termoelektričnih central (REA-Gins). S titanovo sadro se je prvič ukvarjala na našo pobudo. Raziskave je opravila iz lastnega interesa, da lahko svojo ponudbo razširi še nanjo- Ko smo že lani pripravljeno titanovo sadro iz prve stopnje nevtralizacije s pomočjo našega izvoza in ob pomoči narodne banke iz Celja, izvozili in dostavili firmi Knauf, so njeni strokovnjaki pripravili testno napravo- Najprej so titanovo sadro z okrog 40 odstotki vlage popolnoma osušili s sušilnikom z lopaticami na dveh oseh, ki se vrtita druga od druge in z dna mečeta kose in prah sadre v sotočno plinovroč sušilni zrak. Prah titanove sadre so nato iz skladiščenega silosa na briketir-nem stroju stisnili v briketke, ki imajo obliko cigarete- Osnovni princip briketiranja je stiskanje praškaste snovi med dvema, k sebi vrtečima se valjema z ustre- znimi vdolbinami. Seveda je potrebno sipko snov poprej zgostiti z vertikalnim polžem v dozirnem silosu. Trdnost in obstojnost briketk sta odvisna od pogojev dela in narave sipke snovi. Predelano titanovo sadro v briketkah smo po ponovnem carinjenju delno skladiščili v Cinkarni za poskuse izdelave mavca in zapiralnih mas v rudarstvu, večji del pa prepeljali v Trbovlje. Ob prisotnosti trboveljskih ce-mentarjev in predstavnikov ostalih cementarn so bile briketke dozirane preko transportno tehtalnega sistema v mlin za mletje klinkerja, skupaj z ostalimi dodatki. Klinker cement so z standardnimi metodami kontrole kakovosti, primerjalno analizirali s cementi, izdelanimi iz fosforjeve sadre Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik in naravne sadre iz SR BiH. Rezultati analize so pokazali, daje titanova sadra popolnoma uporabna za proizvodnjo cementa in lahko nadomešča naravno ali fosforjevo sadro. To smo poprej ugotovili že z laboratorijskimi raziskavami, ki nam jih je izdelal Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane, katerega predstavniki so se tudi udeležili testov. Predstavniki cementarn so se tako osebno prepričali o uporabnosti sadre. Pozvali smo jih, da se v primeru, da v Cinkarni uresničimo tehnologijo proizvodnje briketk, obvežejo z odkupom določenih količin. V poprejšnji tržni raziskavi smo namreč ugotovili, da je možno pri navedenih cementarnah uporabiti 70 000 ton briketk iz titanove sadre, kar smo si zastavili tudi v dolgoročnem razvojnem načrtu. Te podatke potrebujemo za izdelavo investicijske zasnove, tega razvojno raziskovalnega projekta- Predstavili smo vam le del uspešnega reševanja odpadkov z zamenjavo hidriranega apna s cenejšo apnenčevo moko, ki znižuje stroške nevtralizacije in odlaganja ter daje možnost proizvodnje novih izdelkov. Kako smo se v Cinkarni lotili tega problema smo predstavili tudi na Tribuni tržnega gospodarstva na Rogli 21. maja letos. Naš prispevek, plod predvsem domačih inovacij in raziskovalnega dela, je bil zelo odmeven med udeleženci posveta tržnih ekonomistov Slovenije. Dani Podpečan Uspešna odprava posledic požara Posledice požara v obratu »S« kisline, ki je bil 11. aprila letos, so uspešno odpravili. Tega dne popoldne je nepričakovano začel goreti hladilni stolp za procesno vodo. Močan dim iz enega ventilatorja je prvi opazil tov. Govedič in poklical dežurne gasilce. Ti so takoj prišli na kraj nezgode. Tudi s pomočjo članov poklicne gasilske brigade in nekaterih članov gasilskega društva, naši gasilci požara niso uspeli pravočasno pogasiti. Goreli so namreč izredno gorljivi materiali, predvsem les in plastika, gorenje pa sta pospeševala oba ventilatorja. Pri gašenju so bili v veliko pomoč tudi delavci iz obrata, še posebej pa se je izkazal tov. Turk. Škoda je bila ocenjena na 70 milijonov din. Skupina vzdrževalcev operativnega vzdrževanja obratov Metalurgije se je takoj lotila obnove poškodovanega objekta. Že dva dni po nezgodi so v pripravi dela imeli vse podatke o domači opremi, kije ustrezala kot zamenjava za uvoženo- Večina delov je iz standardnega programa TIM Laško. To so bile lopatice za ventilator iz armiranega po- liestra, lovilci kapljic ter elementi za pretakanje hladilne vode. Zamenjali so razdelilni sistem za vodo z razpršilnimi šobami, prav tako standardni izdelek TIM-a. Pri obnovitvi lesenega dela pa seje izkazala tudi gradbena skupina tesarjev. V rekordnem času so zamenjali poškodovano konstrukcijo. Ker ni bilo ustreznih načrtov, so vse elemente izdelali po vzorcih starih. Težave so imeli z nabavo izrednih dolžin jelovega lesa. Vse pa je bilo potrebno premazati z ustreznimi vo-doodpornimi sredstvi. Opravljeno delo je dokaz, da lahko z doma izdelano opremo privarčujemo veliko deviznih sredstev. S hitrim ukrepanjem smo preprečili izpad načrtovane proizvodnje, saj so vzdrževalci med obnavljanjem hladilnega stolpa opravili tudi redni letni remont celotne linije, ki je bil predviden za maj. Težave, ki so se pojavile s predčasnim remontom, smo s pomočjo in razumevanjem delavcev centralnih delavnic uspešno premostili. Franc Preložnik Briketke na transportnem tchtalnem traku pred vhodom v mlin Hladilni stolp je v zelo kratkem času obnovljen in zopet normalno obratuje NAŠI INOVATORJI VEDNO V OSPREDJU 6 Naši inovatorji na Reki Jubilejni 15. RAST YU in 5. nastop Cinkarne Letošnji RAST YU '87 je bil v znamenju 15. obletnice obstoja te pomembne manifestacije, kjer so bili prikazani inovacijski dosežki, ki sojih ustvarili profesionalni razvojniki in številni inovatorji širom Jugoslavije. Na svečani otvoritvi, ki je bila 28. maja pred dvorano Mladosti na Reki je predsednik organizacijskega odbora Tomislav Kovač med drugim dejal: »Z zadovoljstvom in ponosom ugotavljamo, da je jugoslovanska razstava izumov, tehničnih izbolj- šav in novosti RAST YU doživela tako pomemben jubilej«. Že to, da je razstava organizirana že petnajstič po vrsti, je dokaz, da nam je vsem potrebna- Inovatorjem, da predstavijo javnosti svoje dosežke in strokovnjakom iz združenega dela, da najdejo rešitve za svoje proizvodne in tehnološke probleme. Letos je razstava imela še poseben pomen, ker je poleg Jugoslavije razstavljalo še sedem tujih držav. Prvi skupni nastop delovnih organizacij Celja na RAST YU Pokrovitelj skupnega nastopa najbolj inventivnih delovnih organizacij v Celju je Občinska raziskovalna skupnost v Celju, ki je s centrom RAST YU podpisala petletno pogodbo- V Celju so k skupni pogodbi pristopile: AERO, CINKARNA, EMO, LIBELA in ŽELEZARNA ŠTORE. Možnost nastopa pa imajo tudi druge DO ustanove in šole. Na skupnem razstavnem prostoru (100 m2) so letos poleg omenjenih podpisnic še sodelavci: O RS CELJE. RC CELJE, in TŠC MARŠAL TITO CELJE, vsi skupaj z 32. pomembnimi inovacijskimi dosežki. Cinkarna je na letošnjem RAST YU prikazala sedem razvojno - inovacijskih dosežkov. Naslovi in avtorji: AKTIVNI CINK OKSID Molnar Andraš, ing. - RS, KISLO ODPORNI LAK, Dušan Žbogar, dipl. ing. - RS, Marjana Torova, ing. - RS, Ksenija Nežmah - RS MERILEC PRETOKA ZA AGRESIVNE MEDIJE, Dejan Ketiš, dipl. ing. - RS, Vlado Vrečko, dipl. ing. - RS, Bojan Završnik, TOZD Veflon PTFE - MEMBRANSKI VENTILI, Anton Žerjav, dipl. ing. -TOZD Veflon, Bojan Završnik -TOZD Veflon PTFE MEMBRANSKA ČRPALKA, Anton Žerjav, dipl. ing. - TOZD Veflon HIDRAVLIČNI POLNILNI STROJ HPS 86, Friderik Leskovšek - TOZD Grafika Za vse naše razstavljene eksponate je bilo veliko zanimanje, še posebej za nove izdelke, ki so pretežno namenjeni kemični industriji in so jih do sedaj uvažali. Člani društva DIATI si ogledujejo film o inovacijah ob obisku na RASTYU Zlata plaketa RAST YU 87 - za membransko črpalko Razstava RAST YU ni po- iskani izdelek, tehnično rešitev membna samo po tem, da je ali najti idejo za novo rešitev v mogoče prikazati, videti in najti lastni sredini, temveč tudi po priznanjih, ki jih prejmejo avtorji. V času desetdnevne razstave posebni odbor ocenjuje najuspešnejše rešitve, katerim ob koncu podelijo: zlate, srebrne in bronaste plakete s priznanji. Letos je tako naj večje priznanje prejel Anton ŽERJAV, dipl. ing. za PTFE membransko črpalko, ki bo kot nov izdelek kmalu našla svoje mesto na trgu. Poleg Cinkarne so zlato plaketo dobili še AERO in EMO, srebrno pa Železarna Štore in TŠC Maršal TITO. Največje priznanje: »Velika nagrada Jugoslovanske izložbe izuma, tehničkih unapredaja i noviteta«, je bila podeljena sozdu RMK ZENICA iz ZENICE. PNEVMATSKA ČRPALKA ZA AGRESIVNE MEDIJE Dan Celja na RAST YU V času razstave se odvijajo tudi številna srečanja, obiski raznih strokovnih in političnih osebnosti, kakor tudi dnevi, ki jih pripravijo veliki proizvodni sistemi iz Jugoslavije in nekatere tuje države. 3. junija je bil »dan Celja« v organizaciji Občinske raziskovalne skupnosti.Na dnevu Celja, kjer je imel uradno predstavitev Alojz Bonič, član predsedstva SO Celje so bili prisotni številni udeleženci RAST-a, predstavniki gospodarstva in javnega obveščanja. Na dnevu Celja so bili prisotni tudi številni vodilni in vodstveni delavci iz vseh DO v Celju, ki so razstavljale, kakor tudi družbeno politični delavci Celja. Temeljito je predstavil vlogo in pomen ORS njen predsednik Zvone Hudej, ki je še posebej prikazal inovacijsko in razvojno-raziskovalno delo v občini in širše. Pomen projekta »P«, ki naj bi v bližnji prihodno- sti odigral pomembno vlogo v prestruktuiranju celjskega gospodarstva in delo mladih raziskovalcev. Cinkarno je predstavil Vili Raznožnik, podpredsednik KPO, enako so bile predstavljene še ostale DO iz Celja. Ob koncu je predstavitev Celja kot izrazito industrijskega mesta in njegove vloge v jugoslovanskem prostoru zaokrožil še novi predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Zvonimir Hrabar, ki je dejal: »Brez inovatorjev, inova-torstva in ustvarjalnega dela na vseh frontah življenja in dela ne bo in ne more biti dobrih rezultatov. Te pa lahko ustvarijo samo ljudje, ki znajo, morejo in hočejo pomagati, da prebrodimo težave v katerih se nahajamo«. Prav to je potrebno uveljaviti in začeti izvajati v vseh naših delovnih okoljih. Maks PEČNIK 'Hr •« ''w i Zopet je bilo lepo Letošnje, že 14. srečanje upokojencev naše delovne organizacije smo preživeli v hrvatskem Zagorju. Izlet smo organizirali v dveh dneh. Prvi dan se je izleta udeležilo šest, drugi dan pa pet avtobusov. Vsega skupaj je bilo 520 upokojencev, od tega 450 cinkarnarjev, ostalo pa so bile njihove žene, oziroma možje. Prijetno je bilo gledati vedre in nasmejane obraze naših upokojencev, ko so prihajali pred Vrtnico, kjer je bilo zbirališče. Veselili so se izleta in snidenja s prijatelji, s katerimi bodo zopet obujali spomine na preteklost m se pogovorili o trenutnih težavah, ki jih imajo- Pot nas je vodila mimo Podčetrtka, kjer smo imeli prvi polurni postanek, skozi Kumrovec v Tuheljske Toplice. V športno rekreacijskem centru Mihanovič so upokojencem postregli z malico- Pot smo nadaljevali do Gornje Stubice, kjer smo si ogledali veličasten spomenik Matiji Gubcu, tu smo naše upokojence tudi ovekovečili s fotografijo. Po kratkem postanku smo odšli v muzej Seljačke bune, kjer smo si ogledali razstavo orožja iz 16. in 17. stoletja, ter vrsto slik iz tistih časov. Ker se je dan prevesil že v drugo polovico, je bilo treba kreniti dalje, oziroma se vrniti v Najstarejši cinkarniški upokojenci Udeleženci ob spomeniku Matije Gubca Stubiške Toplice, kjer smo imeli kosilo in zares lep kulturni program. ki gaje pripravila kulturno umetniška skupina Kapelš-čak iz Stubičkih 1 oplic-Da pa ne bi ostali brez naših polk in valčkov je ves čas za njih skrbel neutrudni Franček Kme- tec s svojo »frajtonerico«. Prvi dan smo imeli v skupini 4 upokojence stare nad osemdeset, in sicer: Jožeta SOTOŠKA - 84 let, Ivana KOMPLOŠKA- 85 let, Franca TKAVC 82 let in Antona KODRIN - 82 let- Drugi dan pa je bila ta generacija še številnejša, in sicer: Henrik KOK - 80 let. Ciril PESJAK - 80 let, Anton GAJSTER - 81 let, Franja JAVORŠEK - 82 let, Jože FARČNIK - 85 let, Jože ČATARIČ - 87 let in Albina JAVORŠEK - 88 let- Vse smo predstavili mlajšim vrstnikom in priložnostno obdarili. Večino življenja so delali v Cinkarni, v pokoju pa so že približno 20 let, nekateri pa še več. Med upokojenci so bili tudi taki, ki so pravkar odšli v pokoj ali so v njem nekaj mesecev. Tako je tudi prav, saj bodo prav oni nadaljevali to tradicijo še naprej. Bližal se je konec izleta, zato smo vodiči povabili naše varovance v avtobuse, da jih odpeljemo nazaj domov, k njihovim vsakdanjim opravilom, do prihodnjega leta, ko jih bomo zopet pričakali pri Vrtnici ali kje drugje in jim omogočili en dan razvedrila in zabave za njihove žulje in trud v preteklosti. Konferenca OOZS se zahvaljuje vsem upokojencem, ki so ustno pa tudi pisno izrekli zahvalo za dobro počutje na izletu- Mirko Poklšek Z dopisnice Nekdanji delavci, mojstri, kurjači, ki smo dolga leta delali v Cinkarni, smo si segali v roke in si želeli več zdravja in veselja. Bil sem v četrtem avtobusu. Naš vodič je bil dolgoletni cin-karnar Rudi Mraz. Vodil nas je uspešno in dobro. S šoferjem sta med vožnjo pripovedovala zgodbe in nas veselo zabavala. Ogledali smo si zagorske kraje, dolino reke Sotle, urejene vinograde, običaje, nošo in navade tamkajšnjih prebivalcev. Ko smo si ogledovali spomenik Matije Gubca, freske, ki prikazujejo mučenja in kronanje, nas je sti- skalo v grlu. V muzeju smo vzorno poslušali zgodovinarko o kmečkih uporih. V Tuhinjskih Toplicah smo imeli dobro malico, v Stubicah pa kosilo. Presenetil nas je nastop dramske skupine in folklore iz Stubice, ki je bil namenjen samo nam. Bilo je čudovito. Takšnega ali podobnega izleta si še želimo. Name sta napravila zelo dober vtis tudi govora tov. Rebova in tov. Poklška. Sindikatu Cinkarne, kolektivu, ki je omogočil izlet in vsem, ki so pomagali pri organizaciji, se iskreno zahvaljujem- Ivan Podlesek Letošnji novi ribiški car letošnja naj večja riba na »Ribiškem carju« na Šmartinskem jezeru, katerega pokroviteljica je bila Cinkarna, je bila težka komaj nekaj čez dva kilograma. Drugo mesto je »ujel« naš sodelavec Bojan Jurkovšek, ki pa ni prišel po priznanje. KULTURNA STRAN 8 Veteran v novinarskem poklicu Organizirano prizadevanje za obveščanje delavcev se pri nas začenja z ustanavljanjem prvih delavskih svetov. Poleg sporočanja na oglasnih deskah - sten-časih se je začelo uveljavljati ob tradicionalnih sestankih najrazličnejših delovnih skupin obveščanje z glasili in bilteni. To pa je pomenilo ustanavljanje prvih delovnih mest v podjetjih in delovnih organizacijah z novinarskimi in informacijskimi poimenovanji... Začelo seje pionirsko utiranje posebne novinarske in specialne informacijske profesionalne poklicne smeri, katere poudarek je vse bolj postajal cilj: obveščati in usposabljati delavce za dobro delo in učinkovito gospodarjenje ter upravljanje z družbenimi sredstvi za delo. Večji del pionirjev takega, lahko bi zapisali industrijskega novinarstva, je že zapustil to svojo poklicno delo. Upokojili so se- In čeprav so opravili veliko za izoblikovanje sedanjega družbenega poznavanja ter pri- znavanja informiranja delavcev, večina - razen nekaj izjem - ni bila deležna nobenega vidnejšega družbenega priznanja. Zato se je Delavska enotnost ob ustanovitvi Voljčevih nagrad in priznanj za dosežke na področju obveščanja v združenem delu odločila, da vsako leto dokler bodo za to utemeljeni predlogi -podeli tudi spominska Voljčeva priznanja začetnikom organiziranega obveščanja delavcev v delovnih organizacijah pri nas. Letos bodo taka priznanja prejeli: Vladka Bidovec, Lojze Ce-puš, Jože Gerhart, Pepca Jež, Slava Kovač, Danilo Kovačič, Bogomil Lilija, Peter Likar, Milan Poljšak, Branko Pungartnik, Stane Tušar, Zlatko Šentjurc in dr. Branko Vrčon. Spominska Voljčeva priznanja so bila podeljena hkrati s podelitvijo Voljčevih nagrad in priznanj za leto 1986 v maju na Otočcu, ko je bilo srečanje novinarjev in organizatorjev obveščanj. Režiser: Dušan Mlakar Premiera bo predvidoma v II. polovici oktobra. Hans Christian Andersen, Bogomir Veras: ANDERSENOVE PRA- VLJICE Letošnja otroška igra je delo igralca in režiserja Bogomirja Verasa. S songi, glasbo in zavestno preprostimi uprizoritvenimi rešitvami je povezal štiri besedila velikega danskega pravljičarja. Predloga obeta, da bo režiser lahko ustvaril tako rekoč domačo malo »opero« za otroke. Režiser: Miran Herzog Premiera bo predvidoma v I. polovici novembra. Bernard Shaw: HUDIČEV UČENEC To je nekakšen western iz časov severnoameriške osvobodilne vojne. Dick, imenovan tudi Hudičev učenec, sedi slučajno v izbi župnišča, ko se prikaže angleška vojaška patrulja, da bi aretirala župnika, ki jo menda med kolovodji upornikov. Dick se v navalu junaške požrtvovalnosti kratko malo proglasi za župnika, vojaki ga odvedejo, obsojen je na vislice. Na čelu zmagovitih upornikov pa se še pravi čas oglasi pravi župnik in igra se konča srečno. Režiser: Franci Križaj Premiera bo predvidoma v II. polovici januarja 1988. Dane Zajc: MEDELA Dane Zajc, eden največjih slovenskih pesnikov se je na našo prošnjo lotil pisanja nove drame. Po svoje je oblikoval zgodbo o kraljični 'in čarovnici Medei. Prepričani smo, da bo Medeia uprizorjena vznemirljivo. Režiser: Zvone Šedlbauer Predvidena premiera v II. polovici marca 1988. Tone Peršak: PETER IN PAVEL Avtor, ki je svojo igro podnaslovil »satirična komedija«, seje lotil naše ekonomske in moralne krize in jo odslikal v bridki, a vendarle tudi zelo veseli in zabavni komedijski zgodbi. Režiser: Franci Križaj Premiera bo predvidoma v I. polovici maja 1988 Poleg naštetih predstav si bodo obiskovalci naše hiše lahko ogledali še RDEČE NOSOVE Petra Barnesa v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, v II. polovici novembra. NA ODRU HERBERTA GRČNA bomo tudi v prihajajoči sezoni skušali realizirati dva teksta. Predstavljamo vam enega, za katerega smo se že odločili: Janez Žmavc: HOLANDSKA KRALJICA Štirje mladi ljudje pridejo v gledališče, da bi odigrali »Holandsko kraljico«, ki jo je napisal eden izmed njih. Brž, ko stopi igralec - avtor na oder mu začne delovati mašinerija fantazije, kajpak mimo napisanega teksta. Tema igre je polaščanje in urejanje sveta. Režiser: Vinko Moderndorfer Našo ponudbo bomo popestrili, kot običajno, z gostovanjskimi predstavami drugih gledališč. Z vpisom abonmaja za sezono 87/88 pričenjamo 29. maja in ga bomo zaključili 12. junija. Vabimo vse dosedanje abonente, da izkoristijo predsezonski vpis in s tem tudi 10 % popust. Vpisovanje abonmajev bomo nadaljevali s pričetkov nove sezone, in sicer od 1. 9. do 10- 9- za dosedanje abonente ter od 14. 9. do 18- 9. za nove abonente V novi sezoni 87/88 vam SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Celje želi kar največ umetniškega užitka ob spremljanju novega repertoarja. S L G CELJE Zbiranje motivov prejšnjega stoletja Da se veliko naših sodelavcev v svojem prostem času ukvarja tudi z umetnostjo, kulturno dejavnostjo in drugo ljubiteljsko dejavnostjo, ni novo spoznanje. Včasih pa, ko odkrijemo katerega od njih, smo presenečeni, da tega prej nismo opazili. Zlatko Šentjurc prejema priznanje Ljubiteljem gledališke umetnosti Ob pripravah na novo sezono 87/88 vam predstavljamo naslednji program: Jean Baptiste Moliere: ZGRABITE SGANARELA Vinko Moderndorfer, naš stalni gost režiser - in tudi avtor je povezal v gledališko celoto tri tekste znamenitega francoskega komediografa: »ZDRAVNIK PO SILI«, »SGA-NAREL ALI NAMIŠLJENI RO-GONOSEC« in »GOSPOD PLEMENITI PRASETNIK«. Izbrana dela razodevajo Moliera kot avtentičnega ljudskega umetnika. Prepri- čani smo, da vam bodo igre o Sgana-relu ugajale, in vam prinesle veliko veselja, razigranega smeha in žlahtne modrosti- Režiser: Vinko Moderndorfer Premiera bo predvidoma 25. septembra 1987. Harold Pinter: STARI ČASI Harold Pinter je najuspešnejši angleški dramatik novejše dobe. Kriza sodobnega človeka je našla v njem izjemno globokega in rafiniranega pričevalca- Igra STARI ČASI govori o nemižnosti ljubezni in celo elementarnega sporazumevanja med ljudmi. Mirko NIKOLIČ, katerega kot sam pravi, imajo nekateri za čudnega človeka, drugi za revolucionarja, je tudi ljubitelj umetnosti. Leta 1972 je med potovanjem po Švici spoznal vrednost in skrivnost bakroreza- Porodila se mu je ideja, da bi lahko stare motive kopiral in izdeloval mul-titiske bakrorezov. Vrednost teh kopij vidi v čistini zarez, pri čemer je potreben prefinjen čut in ostro oko. Zbira predvsem motive s prejšnjega stoletja iz starih zaprašenih in že odvrženih knjig. Prodal je že preko 72 slik, ponuja pa jih delovnim organizacijam in posameznim zbirateljem, zase pa sestavlja zbirko- »Umetnost se neha, če delaš za denar«, pravi Mirko, ki dela v skladišču titanovega dioksida, »a danes človek ne more živeti samo od umetnosti«, dodaja. Mirko Nikolič Rešitev nagradne križanke »PREMIKALKA« Izžrebanci so naslednji nagrajenci: 1. nagrado dobi Marija Koštomaj Avser, 2. nagrado Tatjana Pukl in 3. nagrado Barba Dečko- Vodoravno: LAKTAT, ISERE, AGRUMI, STVAR, KRONOS, RABA, PREMIKALKA, SISAK, AR-HAIK, KIMONO, CITADE-LA, KRI, ASESOR, AV, ENEJ, TIT, STRITAR, NASKOK, RIDA, ARENA, ATENTAT, REVIR, ČAKA, KOŽARNA- ZAHVALE Lepo se zahvaljujem Dragotu Lamperju iz tozda Vzdrževanje, ker je 27- maja 1987 našel 600-000 din in jih izročil uslužbencu v poslovalnici Jugobanke, Celje. Poštenemu najditelju sem izročil najdnino, ki mu pripada po zakonu, to je 60-000 din. Franc Zalokar Ob boleči izgubi drage mame in tašče ZOFIJE TEMNIK se najlepše zahvaljujemo vodstvu skladišč in delavcem skladišč izdelkov in embalaže za darovano cvetje in spremljanje na njeni zadnji poti. sin Branko Temnik in družina Cvikl Ob prerani izgubi drage sestre MARIJE GORENAK se iskreno zahvaljujem sodelavcem Splošne službe za venec in spremljanje na zadnji poti ter Konferenci OO ZS za denarno pomoč. sestra Helena Korošec Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETA REPAR iz Ostrožnega, se iskreno zahvaljujem kolektivu Cinkarne za darovani venec in poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti- žena Rozalija ter sinova z družinama Naša nova rubrika s temo: Začnimo živeti zdravo »Zdravje ni le odsotnost bolezni, temveč fizično, psihično in socialno blagostanje organizma«. Iz definicije Svetovne zdravstvene organizacije o zdravju sledi, da mora za zdravje človek skrbeti predvsem sam, in sicer ne samo takrat, ko bolezen že nastane, temveč tudi takrat ko je zdrav, da bi blagostanje organizma vzdrževal. Današnja mehanizacija, avtomatizacija, velika delitev dela, vse večja uporaba pesticidov, onesnaženost okolja, pester način življenja, slabi medsebojni odnosi so dejavniki, ki neposredno vplivajo in ogrožajo življenje in zdravje našega človeka. Vedno več je raznih bolezni, poškodb na delu in izven dela, nevarnost radijacij na eni in slabšanje socialnega stanja našega delavca na drugi strani. Vse to nam poraja strah pred prihodnostjo, zato se vse bolj sprašujemo, kako se zavarovati pred temi dejavniki, skratka, kako zdravo živeti, skrbeti za lastno zdravje, da bi svojo življenjsko dobo podaljšali in ohranili dobro počutje oziroma izboljšali zdravstveno stanje. Nova rubrika ZAČNIMO ŽIVETI ZDRAVO bo redno izhajala v našem časopisu. V njej bo bralec z rednim branjem dobil odgovor na marsikatero vprašanje, ki je aktualno za današnji čas. Vabimo vas k sodelovanju, uredništvu posredujte želje in vprašanja, ki vas najbolj zanimajo in kaj bi radi vedeli v zvezi z zdravjem, življenjem in boleznijo. ODGOVORI NA VPRAŠANJA, KI NAS VZNEMIRJAJO DEJAVNIKI TVEGANJA Tveganje povečujejo - spremembe na moškem ali ženskem spolovilu (herpes, ranice, rak itd); - bolezni, ki se prenašajo s spolnim občevanjem; - krvavitve med spolnim odnosom (sado-ma-zohističm odnosi, zanesljivo ob menstruaciji). Tveganje je večje, če občuje okuženi moški z zdravo žensko, kot pa obratno Pri spolnem odnosu preprečimo izmenjavo sperme: - uporaba preservativa (kondoma), ki močno zmanjša možnost okužbe; - vzdržnost. Okužen moSki - zdrava ženska Preservativ (kondom). Preprečiti izliv sperme Tveganja, da se okužimo z virusom AIDS-a. pri tej vrsti odnosov m, česar pa raziskave še niso potrdile Ker so virus našli tudi v slini, ne moremo izključiti možnosti okužbe, zlasti, če je poškodovana sluznica penisa ali ust. Preservativ Preprečiti (kondom) :liv sperme Tveganja n obstaja le, pn katerem partnerjev c vzroči krvavi PREPREČEVANJE DEJAVNIKI TVEGANJA ANALNI SPOLNI ODNOSI Tveganie narašča s šte- R viiom partnerjev. Pri po- R novnem vnosu virusa R mod seropozitivnima R osebama se poveča KS možnost, da se bo raz- R vila bolezen ** Tveganie povečujejo H zlasti * - poškodbe sluznice R (ranice herpes). mf - krvavitve, ki jih je pov- K' zročil odnos »Varna spolnost- - partnerja se lahko ljubkujeta, gneteta, drgneta, dotikata ali masturbirata brez tvoganja, - ne početi ničesar, kar draži ali poškoduje sluznico, jo izpostav- . Ija telesnim tekočinam ali izločkom Ani-linkciji se je potrebno odpovedati pri krvavečih poškodbah zadnjika ali ust. Preservativ (kondom). Preprečiti izliv spermi Razen pri poškodbah ustih ali na penisu Okužena sperma razen Ni tveganja Ni nevarnosti, kiju lemikam v |avnost Kakšne spremembe zakona o združenem delu V večjih delovnih organizacijah in občinskih organizacijah potekajo razprave o spremembah zakona o združenem delu, zato tudi naša delovna organizacija ni izvzeta- O tej temi so se sicer bolj seznanili kot pa razpravljali najprej direktorji tozd in vodje služb, potem pa še aktivisti v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih naše delovne organizacije. Na kratko je težko opisati vse spremembe, menim pa tudi, da spremljate tudi druga javna glasila. Vzrok za začetek razprave so večletne slabosti in protislovja, ki so se nakopičila v tolikšnem obsegu, da že spodkopavajo in deformirajo samo bistvo sistema, vplivajo pa tudi na razraščanje in poglabljanje družbene krize. Prvi del sprememb in dopolnitev naj bi sprejeli še pred predvidenimi spremembami ustave. To pa pomeni, da tistih rešitev, ki nasprotujejo ustavnim, ni mogoče spreminjati oziroma dodajati (opustitev pretiranega normativizma, podrobnost pravil organiziranja zaposlenih v družbenem sektorju). Iz predloga sprememb in dopolnitev smo izbrali le tista področja, za katera menimo, da so najbolj zanimiva in pomembna za vse nas. Temeljna ugotovitev tega dela sprememb in dopolnitev zakona o združenem delu je nedvomno ta, da zakonodajalec zahaja v prevelike podrobnosti in da so posamezne opredelitve vse preveč odraz trenutnih problemov pri zaposlovanju v drugih republikah in pokrajinah. Takšen pristop, ki je z vidika sprejemanja sistemskega zakona vsekakor sporen, onemogoča uveljavitev republiških posebnosti, prav tako pa ostaja vse premalo zadev za samoupravno urejanje te materije v organizacijah združenega dela. V predlogu je vse preveč očitna težnja po ekstenzivnem in neselektivnem zaposlovanju. To izhaja predvsem iz določila, da mora OZD obvezno sprejeti kandidata, ki izpolnjuje formalne pogoje po objavi ali razpisu-Prav tako je v aktu o sistemizaciji mogoče kot alternativo vnesti največ dve stopnji izobrazbe. Tudi obvezno sprejemanje pripravnikov je zelo formalno urejeno. Posamezni strokovnjaki, predvsem v naši republiki, zagovarjajo mnenje, po katerem je nelogično še nadaljnje vztrajanje pri aktu o sistemizaciji, ker to po njihovem mnenju povzroča preveliko statičnost organizacije. No, do določene večje elastičnosti v zvezi z razporejanjem delavcev je novi predlog le pripeljal- Tako lahko v primerih, določenih v samoupravnem splošnem aktu ali zakonu, poslovodni organ samostojno odloča o začasni razporeditvi delavca na drugo nalogo, odredi delo prek polnega delovnega časa, odobri plačani dopust, izreka ukrepe za lažje kršitve delovnih dolžnosti, izda odločbo o suspenzu in daje mnenje o delovnem prispevku delavca. Na ta način so precej poenostavljeni posamezni postopki, povečana pa je seveda odgovornost poslovodnega delavca- Najpomembnejše spremembe na tem področju se nanašajo na zaostritev odgovornosti za kršitve delovne obveznosti- V predlogu je predviden izrek obveznega prenehanja delovnega razmerja za določene kršitve delovnih obveznosti, kot so: neizpolnjevanje delovnih obveznosti, nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi, nedoseganje pričakovanih rezultatov dela iz neopravičenih razlogov v obdobju treh mesecev v tekočem letu, kršitev predpisov oziroma določil samoupravnih splošnih aktov s področja požarne varnosti, zlorabe ali prekoračitev pooblastil, zloraba bolniškega staleža in drugo (99. člen predloga). Takšen pristop poraja vprašanje ustreznosti opredelitve neod-tuljivih pravic delavcev, da sami urejajo medsebojna razmerja in odnose pri delu, vključujoč tudi odgovornost kot enega izmed temeljnih dejavnikov teh odnosov. Posebej se postavlja vprašanje ustreznosti avtomatizma pri izrekanju ukrepov kršilcem brez podrobne proučitve vzrokov, ki so privedli do kršitve. Ti so lahko zelo različni od primera do primera- Sledeč tej logiki ukinja predlog tudi delovno pravno varstvo delavcem v primeru, ko preneha potreba po delavcih v OZD, kije zašla v težave zaradi neodgovornega odnosa posameznih delavcev do dela- V takšnem primeru sledi delavcem, za katere tako odloči delavski svet, prenehanje delovnega razmerja (110. člen predloga). V predlogu je tudi določba, ki naj bi enotno urejala obvezno upokojitev delavcev z dopolnje- no delovno dobo 40 (35 let ženske) let ali starosti 65 let (60 ženske), namesto, da bi to prepustili v urejanje republiškim zakonom. Ne nazadnje pa bi vprašanje upokojitve delavcev moralo biti odvisno tudi od razpoložljivih sredstev pokojninskih skladov v posameznih republikah. b) Delavski svet delovne organizacije Osnutek sprememb in dopolnitev ZZD prinaša v tej točki dve spremembi. Prva pomeni uskladitev z novim zakonom o planiranju in daje delavskemu svetu DO v pristojnost, da določa predlog akta o skupnih osnovah za pripravo srednjeročnih planov TOZD in srednjeročnega plana delovne organizacije. Druga je mnogo pomembnejša in se nanaša na vprašanje odločanja v delavskem svetu DO, ko se odločitve sprejemajo s soglasjem delegacij TOZD. Osnutek predloga je črtanje 2. odstavka 477. člena, ki govori o odločanju s konsenzom (soglasjem) vsake od združenih TOZD ter z novo opredelitvijo načina odločanja v spremenjenem 528. členu. Po tej spremembi naj bi tudi še v bodoče veljal princip večinskega odločanja delegatov vseh TOZD v DS DO, če ni v SaS o združitvi ali v zakonu določena drugačna kvalificirana večina. Prcmikalka, stara 50 let je bila prepuščena zobu časa. Delavci tozda Transport in skladišča so se jo usmilili, zaščitili in jo kot muzejsko vrednost postavili pred svojo poslovno zgradbo. foto: Pečnik »CINKARNAH« izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija Celje. Naklada 3000 izvodov. Vsi člani organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Mira Gorenšek, odgovorni urednik Leopold Slapnik, lektor Jelka Bombač. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon 33-112 interno 353, tisk Tiskarna Cinkarna. Po mnenju sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo opravičeno davka št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974.