t&. itnflh. i tmm. i vmtm. i **■ m. niLMi. za Avsho-Ogrsk*: . «• Nemđ)»: edo.Teto skapaj naprej . K 39*— I cdo lcto naprej . . . . K ŠK- na mtsec • « • • • 3*30 v ćelo lcto oaprej . • • • K 35.— Vpra?«ije2i glede iaseraiov se iaj prilog sa odgovor doptsatca aH otamka, ffpraTUliiTO (»podaj, 4vorišče levofc Bnmfltva Bife« *L i, flti— fetS. !■>■!■ vsak dan mva4«r !svb«m*1 m4«1|« Sa atman, Inacrati veljajo: peierostopna petit vrsta za enkrat po 20 vio* zm dvakrat po 10 viiL, xa trikrat «ii veArat po 16 viru Parte in zahvan vrsta 25 vio. PocUno vrsta 30 vin. Pri večjih inaercijah po dogovara. Uptavništvo n»J ae poSUjajo naročnine, rcklanadje* inserati L t d» to je administrativne stvari ^^—— Posaamossii itevflfca t«H« 10 vinari«*. ■ Na ptemena naročita brez istodobne rposlatve naročnine M im odra. »Vsrtfcui tiskana- tetefoa ŠL St. .Slovenski Narod* vdja v Linbl|ani na dom dostavljen: • v upravništvu prejemaa: ćelo lcto aaprej . . - - K 24*— cdo leto naprej . , . „ K 21y-pol leta . . • . . • 12*— pol leta „ •*•„•!• • 11«— octrt teta . .ti - • • 6-— četrt leta „ •^.".•i. • %$° u mesec . *'\ • • • 2*— na mesec » • • •* * 9 1*90 Dopis! na} se frankirala. Rokoplsl se ne vračaj«. CrtđniaUvoi Knaflorm vllca 4t 5 <* pritHčjn lcvo.) teltfoa ti S4. Hi eraio psiiio. Dunaj, 30. bepterabra. (Kor. ur.) Uradno razglasaio: VZHODNO BOJIŠČE. Fronta proti Romuniji. Vzhodno od Petrokemija smo za-vrnili ronirnskc šunke. Pod povelj-ništvom generala von Faikenhavaa stojeće uemške in av?tro - ogrske čete so pri Sibinru dosegle poj>3lno zmago. Bavarska obko!:!na kolona je s širokim zamahom pred štirimi dnevi v hrbtu sovražnika zaprla ce* sto preko Rotsniurmskeša prelaza (Veres Torcava): vsi sovražni po-skasi ga zopet odpreti. so bili brez-uspešni. Istočasno so prodrle z zapada, severa in vzhoda av^ao - o&rske ia nemake kolone proiS romunskim diviziiam. boreclm se južno od Slbj-nja. Sovražnik se 5e ofcupno braniL Borba ia bila izredno krvava. Oropan vsake že!ezniš:«e proge. so zbežali razbiti ostanki remunskih zvez v go-rovje Fogaraš. Število vjetife nara-šča od ure do ure. Pteii je zeio velik, ker mora pustih sovražnik svo?e vozove, v kolikor ?»h ne more uničitL na mestiL Romunska ofenziva proti sed-mograški vzhodnl fronti, kl so io predvćerat^njim zopet pričeli po uspebih boiev pr? Sibinlu. oi raoRla riičesar izpremeniti. ludi severno od Togarasa in pri Szeke!y Udvarizeiv-ju stofeče skupine so se morale umakriti na Rlavno siia fer je na-sprotno pnnesel južno od fiegna pro-tisunek nemških čet 11 romunsklh častnlkov in 591 nož ter 3 strojne puške. Dne 29. septembra ie napadel c. in kr. monitorški odde!ek,oiačen od skupine vedet. e.tsga arniiranega parn!ka in nemškesa monitorskega čolna \Veichsel«. roinunsko pristani-sce Corabia. Ko so v boj« uničili so-vražne obrambne naprave, so vdrle naše enote v notranio prtstani^ko kotlino. Lničile so kolodvor, voja-ške pr!star)ške naprave, armirane ruske pamike, ki so bil! !ani zbežali v Corcbfjo, minonosce in vlačilne ladje ter privedte knnčno 9 avstro-ogrskih« v pristanišču zadržanih vla-čilnth ladij v brodovno taborišče. Na naši strani nolrenfh izgub. Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla: Bofi v pokralin! Ludove trajalo. Pri šunku smo odvzeli Rusom 4 čast-nike, 532 mož in 8 strojnih pu§k. Armadna fronta gfm. princa Leopolda Bavarske ga. Ražen tega, da smo zavrnfli ruski sunek pri Vltoniecu in poleg espešnib bojev na poKu pred poljsko legijo nobeoJh posebnih dogodkov. ITALIJANSKO BOJ1ŠCE, Sovražni topovski ogenj ki ogenf metal min na Kraški visoki ptanoti irala ter ie popoldne narasel. Na Cimonu se nam ie posrećilo, spraviti ?e žive nadalfnjih 7 halija-nov. med nihni enega častntškeca aspiranta. JUGO - VZHODNO BO.TlSČE. Nobenib posebnih đozodkov. Namestnik načelnika generalnegl štaba pl. Hoier, fmi. DunaL 1. oktebra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJlSCE. Fronta proti Romunski. Zapadno od Petroseniia so se tuđi včerai ponesrečili vs] rontutiski šunki. Enako smo s težkimi izgubami za sovražnika zavrnili roraiinske od-dclke pri Caneni. južno od prelaza Verestoronya (Rotenturm). Severo-zapadoo od Fogarasa stoji romunsko prodiranje. Zapadno in severoza-padno od Szekelv Udvarfce!yia tra-ia pr;t;?k nasprotnika na naše eks-pori rane jarke. Na bojišcu pri Slbinju smo spra-vi!! do včersi dopoldne nad 3000 vjetih. 13 tosKn-, 1 lopo za lerala. dve letall 10 lokomotiv, 300 železniških vozov z municijo, nad 200 municij-skih vozev. 70 avtomobiiov In nad 200 napolnjenih tovornia vozov, en bolnički vlak in vellTce množine dru-gega voinega materijala. Dopoinilna poročila bodo sledila. Pri predvčerajšnjem napsdu nemških čet južno od Hegna ie izgu-bil sovražnik s topov Armadna fronta generala k o n j e n i c e nadvojvode Karla. V Karpatih 'e bfi poiemal. Jugozapadno in južno od Brzezanov je sovražnik napaćel z močnimi silamL Med Zloto L!po in Nara;ovko se bo-reče turske čete so ga vrgle v ljutih fcHžinskih bojih nazaj. Severno od kolodvora Putotori so pridobili Rusi neka? sto metn>v prostora. Fronta generalfeldmar-šala princa Leopolda Ba- skc?a. Pri armadi generalobersta von Bohm - Ermo!H!a :e pre5e! sovražnsk na ofceh straneh ceste iz Brodov v Zlečov v napad. Na enj točki so se ponesrečili triie, na drugi 7 ruskih Simkov. Južno od cesta ie vdri sovražnik v odsek nekega polka. Da-nes z'utrai Izvršeni protisunek napreduje ugodno ter ie zopet zavzel večl? del izgubljenih tarkov. ITALIJANSKO BOJISCE. Ocrenj topov ia metal min liall-ianov je bil proti Kraški visoki pla-noti zopet vča$!h zelo živalien ter se ie razte^nil tud) na nrše pozidle v doliri reke Vipave. JUGO - VZHODNO BOJISCE. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fmL Hii uradna palo. Bcrolin, 30. septembra. (Kor. u.) Wolrfov urad pore ča: Veliki glavni stan; ZAPADNO BOJIŠČE. Fronta gfm. prcstolona- slednika Ruprehta Bavar. skega. Kakor prejšnji dan, so napadli tuđi včerai An^ieži z močnhni silami med Ancro in Courcclettoni. Po iz-premene po'n^m bližinskem beju smo iiii zavmiii. Sicer ie maihni delui sun-ki in art?»ierii«kž boi. ki se ie severno od J?ornrre in v posameznia odse-kih južno od reke ponoldr-e PoostriL VZHODNO BOJiSCE. Fronta generalfeldmar-šala princa Leopolda Bavar s k e g a. Na fronti ob Stohodu j« izvršila siotnifa polaske ledile u^pešen sunek pri Žitovicsh. Juco - zapadno od VI-tonjeca so Rusi zaman napadli. Pri posrečenem podvzetju v okolici Hulisiovcev, severno od Zborova v noči na 29. ssptember smo vje-12 3 čaSiTiike in 70 mrseny na crti Parad-Szekely Udvarhe!y in od Fo^arasa sem v napad. V gorovju Gyorgeny smo sovražnika zavrnfli. Bolj proti jugu so se varstvene čete umaknile. Nemške čete so uspesno napadle pred potokom Aarv južno od Hegna eno iz med romunskih kolon, jo vrgle nazpi in vplenile tri strojne puške. Dne 26. septembra uvedena ob-koltlna bitka pri Sibin.iu ie dobljena. Pod vrhovnim poveljništvom generala von Fa'kejihavna so nemške in av-strijske čete po trdovratn»h bojih uničuioče porazile moćne dele roni unske I. armade. Po težkih krvavih izgtibah je rfcežal sovražnik v neredu v ned ost opno gorovje na obeh straneh od nas že 26. septembra v drzrtem pohodu v gorah sovražnika za hrhtom Z3sedenega prelaza Ro- tenturm. Tu Jiti je sprefei uničujoči 1 ogenj bavarskih čet pod generaJlajt-nantom Krafftom von Belmensingcn. Razbrenieniln« sunek II. romunske J armade Je prišel prepozno. Naše čete so se borile z največjo ihitostjo. ko so izvedele, da so z entento za kulturo, — ogroženo od Nemčiie — se boreči lakomni Romuni umorili ne-oborožene ra^jence, kl se n!so mogli braniti. Število vfetnikov in deloma v Koratetn gorovju raztresenega ve-likega p'ena se ni dodano. V gorovju Hatszeg in v odseku pri Mehadiji so se razbili romunckl nanadL BALKANSKO BOJIŠĆE. Nobenih dogoJkov posebnega pomena. Naše letalske fiotiljc so z us!>e-hom rapadie železnlški znost pri Ćr-nlvod! in sovražna taborisča čet Prvi generalni kvartirnj moister v. L u d e n d o r f f. Berolin, !. oktobra. CKor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJISCE. Pri armadi generalfeldrnaršala ▼ojvode Albrehta ^'ilrttsniberskega ter 6b flandrskl fronti in ironti v Ar-toisu armadce skii^ine nadvroivx>de Ruprehta so razvijrH Anglcži posebno živahno delovanie pstriflj. Na bojni fronti severno od Som-me Ie dobil ariiHeriiski boi popoldne vel?ko silo. Zopet so ?e vršili pri Thiepvalu in vzhodno od tam močni anglešk: napadi, ki so jih Čete gene- ! rafov von Štetna in Ssksta von Ar- J minsa po trdovratnih bližinskih bojih zavrnlle. Iz Rancourta in zapadno od tam so franeoski polki zaraan na-skočili naše pozicije. Delni šunki iz Coiirceletta in Morvala in severoza-padno od Hali a so se ponesrečili v zapornera osmiu. Fronta nemškega presto-lonaslednika. Na desno od Mose so se odigravali pod zača^no ožMjafočim se de-lovanjem artiljeiiie maihni brezpo-membnl boji z ročni ini granatami. VZHODNO EOjIŠCE. Rusi so na raznih točkah zopet priceli z napadalnim delovaniem. Fronta gfm. princa Leopolda Bavarskega. Zapadno od Lučka narasča so-vražno streljanie od dares z.tatraj. Na obeh straneh železnice Brodi-Lvov in bol] proti jugu do Graberke pri Zborovu smo deloma z zapornim ognjem ustavili sovražno prodiranje, deloma pa se ie do sedemkrat obnovljeni napad popolnoma razbil. Na južnem napadalnem krilu so se Rusi vstalili v najsprednji obrambni crti. Fronta generala kavale-rije naavojvode Karla. Na obeh straneh Zlote Lipe Ie prišlo do silnih bližinskih bojev. V kolu med Ceniiovko in Zloto Lipo se je nasprotnik potisni! naprej. Boli proti zapadu so vrgle turske čete sovražne oddelke, ki so bili vdrli« včerai in danes zit;traj % močnimi protinapadi zopet nazaj ter vjele pr7 tem 230 mož. V Karpatih ie vladal v splošnem mir. Število pri cesti Klavzuri vjetih ie naraslo na vec kakor 600 mož. Bojišče na Se dm ograskem. Na vzhodni fronti smo zavrnfli v dolini Maroša napade. V dolini Gor-geny in boli proti jugu so se umaknile prednje čete sovražnemu šunku. P!en nemških čet iz boiev južno od Hegna se zvisuje za 8 topov. Se-verozapadiro od Fogarasa fe sovražnik ustavll svoie napade. Iz bitke pri Sibinju ie bilo cio včerai zvečer pripcljanih: Nad 3000 v]et;h in 13 topov; nadalje smo vpte-nilf: Eno lopo za zrakoplove, 2 zra.-kopiova. 10 lokomotiv, 300 vagonov z municijo, nad 200 municHskih vok, nad 200 natovorfenih voz za prtHa-go. 70 avtomobilov, en lazaretu! vlak. Nadalnii materijal homo sete počasi spravili iz gozdov. Prelaz Ro-^enturm Ie poln razbitih vozil. Južno od prelaza smo zavrnili močne ro-munske šunke, naperjene proti viši-nam zapadno od Canenija. V gorovju Hatszej? se sovražnfk zaman napadal zapadno od doline Strele (Strlge). BALKANSKO BOJIŠČE. Armadna skupina gfm. v. Mackensen a. Die 29. septembra si Se Izsilila avstro - ogrska donavska ffotilia pot v prlstanišče Corabia, uničila 9 in vplenila 7, deloma obloženih ladif. Bukarešto Je naša flotilja ietal bombardirala ter opazovala dober uspeh. MAKEDONSKO BOJIŠČE. Na mnogih točkah med Pre-spanskim jezerom in Vardasiem živahno streljanje in osamljena brez-uspešna sovražna podvzetja. Silen napad je spravil vrh Kajmakčalana v posest nasprotnika. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. LISTEK. Bolnik. Poljski spisal Z. Niedzwiecki. (Konec) Začel sem ga izpralevati in iz-vedcl sem nekaj nepričakovanega* nekaj čndnega, smešnega in ostud-nega. Težko borni ljudje imajo svojo posebno prazno vero. Misli}©: če ka-ka stvar, ki Je njihova last, vzbudi pri kakera drugem človeku lakom-nost tako da se ie polasti. pa zapusti bokzen boimika in preide na do-tičnega drugega človeka. Zat« me-čefc> skozi okno knjige ali slaščice in zlasti denar ter preže ede ure na okna, kakor ribič ob vodi, če bo kdo pobral dotično stvar. To se zgodi đosti pogostoma.Ubogi ljudjc poana-jo to prazno vero in se dotičnih stvari ne dotokncio. bolje vzgoieoi Uadic pa poberei*'* te st\Tari in tih pošljejo nazaj v fcrlrnco. >Ali res mislite,« sem vprasal, »da vsi born?ki to neumnost verja-meje?^ »Tud? naj^ametriejši. ki leži pri nas četrt leta in vidi, da se mu obra-ča na slabše. peskusi na ta način za-gnati svojo b#Iezen nri oknu. »Odšel sem in kmalu sta moje misli zadušila srud in zaničevanje.« >Kateri norec ali lažnjivec si je pač izmisli! nauk. da naredi trpljenje človeka plemeniteišega?« »Tu se \idi, koliko plemenite}-šega naredi človeka bolezen.« »Ta urmrajoci revež, Čigar uso-da me je ganila, Čigar kosti se spremi njajo v gnojjei se mu je smrt vsed-la na prsi in nru izsesava zadnje soke ter ga davi, čifar dnevi so šteti, pa gre in ^reži kakvr razbojnik iz svojega skrivališca na življenje in na zdravje svojega bHžnika. ki mu ni mčesar zlega storil in čisto nič nm ni m tem« kako postane njegova irtev. Z —jvaiT|ini naporem svotfi umirajočih moči misli, da bo kdor-koli planil po vabi. kakor plane lačna podgana na strup. ter z njo prevzel bolnikovo trpljenje, njegovo gnojenje in njegov smrtni boj.« »Obžaloval sem prej tega groz-nega človeka, sam sobe sem naivno varal, da umolkne beštija vsaj v človeku. ki ga' je že premagalo trpljenje in da ugasnejo krvoločni instinkti egoizma. Nikdar pa ne bi bil mo-gel slutiti, da poskusi ta polmrlič še trenotek. predno izdahne zadnji smrad sv#je sape, drugega zdravega člo\feka zavratno umoriti, samo da bi sam. četudi Ie en dan še živel.« »In taki so vsi ljudje. vsi. vsi... najbrz tuđi jaz... to se pač sele pokaže pri primerni priliki.« »Ali si že videl v .menažeriji ti-jrre v ldctkah? Seveda si jih že vi-đeL Kaj ne, mirni so, kakor teleta. Tihi in lenl. Ce !ih gledaš, se vpra-šaš kar začnden: Kaj to da so rigri?« A oglej si lih, kakšni postanejo. kadar se bliža ura žretm, kadar fim hlapec mm. ieleznih viiali ponudi me- sa __debela telesa planejo pokonci. se iztegujejo in skačejo po kletki kakor obsedeni. Oči žare, iz njih se svetita kri in ogenj, iz penastih gob-cev se čuje požrešno sopihanje in beštije, ki so bile pred trenotkotn še čisto mirne, gledalo kakor pobesnele druga drugo in si. pripravljene za skraini boi. kažeio zobe. Sele surovo meso je dalo priliko, da si spo-znal tigrovo dušo, kakor se pokaže človeška duša v vsi svoji zverski besnosti, če sta si dva človeka ali dve skupini ljudi izbrali isti plen.« »Zato pa me ne navdaja nobena stvar s takim zadoščenjem. kakor ogledovanje Človeških spopadov.« ^Bitka med dvema armadama, prepir dveh branjevk. medsebojna psovanja dveh strani:, pretep dveh obešenjakov, pravde, dvoboji, izdajstva, zločini — vse to mi vzbuja v srcu tako zadoščenje, kakor da sem prisostvoval dejanju največje pravičnosti.« >NaJ se med seboj pretepajo, koljejo, obrekjojejo, goljufajo, demo- Strni J. „đLOVENSKI NAKOO*, One 2. oktobra 1916. 225. Sie%. Via iaga pri lojn. Sibinj, glavne mesto enakoime-nega komitata, je zopet zavzet. Voč romunskih polkov je bilo v silnih bo-jih pred zavzetjem mesta in pozneje pri zasledovanju uničenih. DoČim so se naše in nemške čete na scvcrncra delu fronte na Sedmograškem name-noma malenkostno umikale. da bi za-Dellale sovražnika k silnejšim šunkom proti temu delu fronte in dobro zakritim našim glavnim silam, so izvršile naše čete na jugu neopaženo obkolilne operacije y Sibinjskem go-rovju in proti prelazu Verestoronva. Dasiravno so naše čete pritiskale na sovražnika s treh strani, se je ta vendar z vso silo ustavijai, zlasti ker so mu neprestano prihaja'a z juga ojačenja. Razvila se je tu silna bitka, v kateri so bile romunske čete konečno popolnnma poražene in vr-zene v gorovje Fogaras ob romunski meii. Plen do sedai se ni popolnoma šestet in tuđi število vjetih rarasča od ure do ure. Uradna poročila nam iavljaio tuđi, da je prevzel važno nalogo na sedmogrc^ki fronti bivši načelnik nemškega generalne-ga štaba general Falkenhavn, kf si je takoj s prvim nastopom zasluži! ime zma^ovaica pri Sibinji. Amsterdam, 1. oktobra (Kor. u.) »Niemve van den Dag« piše: če je poročilo o odločifni zrna&i pri Sininju resnično, so doživeli Romun" tu velik poraz. Učinek se bo pa seveda po-kazal tuđi na frontah, ki 50 ob sebi v-ažnejše. k?kor ona na Sedmograškem. Poles: tega pa iroa zrnaca tuđi politlčen ucinek, ker je za venizeliste na Grskem zmaga centralnih držav na vzhodu ravno v tem trenotkii ze-!o nepriietna. P r v i č po bitki pri Tannenbergu je bila tu obkoljena armadnasku-pina in obsoiena v predajo ali uničenie. ROMUNSKO UPADNO POROCILO. 27. septembra. Ob severni in severozapadni fronti v gorovju Kelemen in Gorgenv boji patrulj. Južno od Sibinja se vrše silni boji se v dolini Jiu. Naše čete so napadle so-vražniku in ga vrgle nazaj. Lmika se z vso naglieo v severni in severo-zapadni smeri. Vpienili smo 2 strojni puški in vjeli 100 mož, med njimi 2 ča^tnika. — Vojna v zraku. Dne 26. t. m. so vrglu. sovrazna letala čez dan na Bukarešto in vaši južno od mesta bombe, ki so zahtevale nekai žrtev. skorai i/ključno !c žene in otroke. Neki zeppelin je vrgel v no-či na 27. t. m. vžigalne bombe na Bukarešto. ki so provzročile dva inajhna požara, katera snio hitro pogasili. Bombe so ubile eno ženo in ranile eno. Naša artiljerija je zep-pelina prepodila. \" okolici Toplice je prisilila naša artiljerija sovražno letalo. da je Šio na tia. Boji na prelazu Vulkan. ^Frankfurter Zeitung poroča o bojih na prelazu Vulkan, da se je so-vražna pehota dobro držala, zato je imela tuđi izredno velike izdube, zlasti ob gori Branu. Silni nrotinapadi pa so že tu dokazalu da je romunska Infanterija slaba in da romunska artiljerija slabo strelja. Romimi so bili skoro vedno v premoći ter so bili Dostavili v boj najboljše polke. Tuđi u je bilo mogoče konstatirati barba- raliziraio in more. Ena podlost naj kaznuje drugo, človek naj vsaj od časa do časa pokaže, kakšen je v fesnici, in če si je pridobil zaželjeno ilajšanje, naj laže naprej.« »V tako dolgi burki. kakor je človeško življenje, so potrebna med-dejanja, da se igralci odpočijejo in se gledalci sporanijo. da prisostvujejo samo komediji.« Ali je kdo že sploh kdaj slišal groznejše nazore, kakor so ti. A moj znanec je o njra govoril s tako ognje-vitostjo, kakor govore drugi o svojih idealih in o najvažnefSih idejah. Navedd sem te nazore nalašč, da pokažem, do kako perverznih na-zorov priđe lahko človeška pamet, *e zapusti pravi tir. >Vsi, vsi« mi Je rekel, »dodH-vite trenotke. ki zableste ▼ vmifh iinožganih tafke misli, a enhn se zde preneumne, da bi Jih dalie raspredd, drugemu se zde preveč podle, da bi Jih prizna!. Samo očitni norcl se Sm porjolnoma vđajo . . .« rično ravnanje nasprotnika z našimi ranjena. Iz protakdov o bojih na Branu izhaja, da so morili ranjene«. Romani v Oriovt Iz Temeša (Teme&tara) poroča-io: Ko so Romuni zasedli mesto Or-šovo, je prevzel general Juon Dra-galina povelJnfStvo nad mestom. Pred 25 leti ]e služil Dragalina kot nadporočnik v avstrijskem pešpolku št. 43., pozneje je kvitiral in šci v Romunijo, kjer je prišel do generala. V mirnih časih je bil mnogokrat v Oršovi. Sedanji mestni poveljnik v Oršovi pa je major Kuricza, čegar tašea je posestniea v Oršovi. Tuđi on je sluzi! svoj čas v avstriiski ar-madi. Pod vodstvom teh dveh se je moglo izvršiti sistematično plenje-nje v Oršovi, pri čemer je imela modna trgovina Scheinberger za SOO.000 K škode. Zeppelini nad Bukarešto. Poročila iz Bukarešte potrjuje-jo. da sta bila v Bukarešti dva mest-na dela skorai popolnoma razdejana od Zeppelinov. Ze več dni divjajo v mestii veliki požari. Materijalna škoda je zelo velika. ?Times« porocajo. da je bilo v mestu 60 oseb ubitih. Bombe so metali očividno Nemci, ki so prav dobro poznali kraievne razmere. O napadu dne 28. t. m. na Bukarešto porocaio: Ob pol 4. popoldne je priplulo 6 leta! nad mesto in vrglo bombe: 40 oseb je bilo ubitih, 50 ranjenih. Romunski parlament. Kakor poroča »Secola« je skli-can ronvjnski parlament na 20. okto-ber, da. odobri nadaljne vojne kredite. Romunske izgube. Do sedaj izdanih 10 romunskih seznamov izgiib obsega 14.860 imen, med ni im i ;mena 732 častnikov. DROBNE VESTI IZ ROMUNIJE. :Petit Journal« poroča, da pri-dejo na Romun^kem meseca oktobra na nabor lTletni dečki in se mo-rajo zglasiti za službo 161etni otroci. »Secolo« por«*ča, da je romunski parlament sklican za 20. okteber v Brajlo. Romunski častniki, ki so provz-ročili padec Tutrakana, so bili od sefa rusko - romunske armade v Do-brudži degradirani in njih imena objavljena v javno sramoto. V Bukarelti narašča nezado-voljnost. Samo posebno oštre vlad-ne odredbi so mogle do sedaj pre-prečiti očitni upor ljudstva. V Petro-gradu se boje, da bi moglo to razpo-loženje vplivati tuđi na romunsko vojsko, s katere stanovitnostjo in vz-trajnostio ruski voditelji itak ne ra-čunajo preveč. Tuđi v Bukarešti drag^nja od dne do dne narašča. Mesa skoraj sploh ni dobiti. En kilogrprn goveje-ga mesa stane 11 lejev (1 lej = 95 vinarjev). Kruh ;e poskoči! od 10 na 50 hanijev = 48 v. Voia^ko povelj-ništvo je odredilo štiri brezmesne dneve. Boji v Dobrudži. BOLGARSKO LRADNO POROC!LO. 30. septembra. Ob Donavi je obstreljevalo več avstro - ogrskih monitorjev s pomočjo naše artiljerije kolodvor in pristanišče Corabia, kjer je izbruhnilo več požarov in je bila napravljena velika škoda. Sovražne baterije in večji del za bližnjim otokom ležečih tovomih ladij je bilo uničenih. Vpienili smo 8 tovornih ladij in več pontonov. V Dobrudži no-bene izpremembe. Mcstoma slaboten artiljerijski ogenj brez infanterijske^a delovanja, Ob obali Crnega morja mir. 1. oktobra. Romunska fronta. Na vsej fronti vlada mir. Položaj je neizpremenjen. V okolici Bejbunarja pri Kurtbunarju smo se-strellli sovražni aeroplan. Oba letal-ca sta nepo^kođovana, RooMnsko aradno poročSou 27. septembra. Južna fronta. Ob Donavi aa obeh stra-neh artOferiMri ogm|. V Dobrudfl BBf. NcmftiHi tMi t DobrattL »As Est« poroča k glcvnen staaa 3. botearske trmađe: V Do-bruii tt vrWo m Crti Ražova - C^ povi. Romani dobivalo le vedno s0-na ojačenja iz svojeea rezenmega taboriača Perisa. aevtno Bikara-ite. Zlasti motae to njihove poaietto mi Cotedinu. U Sofije porocajo: Iz maslimaa-skih preMvalcev t Dobrudži to utta-novili Romuni potobne čete, ki ina-jo podobne uniforma* kakor franco* §ki afričanski lovcL Odkar pa nasto-pajo rano ob rami i Nemci in Bolga-ri tuđi Aurki, so postale te čete ne-zanesljivc in rom unsko armadno vodstvo Jih ne more nikjer porabiti. »Corriere della sera« lavlja vz Bukarešte: V Dobrudži prodira desno krilo nemško - bolgarske arn :ide »opet proti crti Toprajsar - Tuzla. ArttfDsfce čato ▼ DobraiB. Vofni porodevalec »As Csta^ Javlja iz Dobrudže: Pri III. bolgarski annadi generala Toieva v Dobrudži te borilo lađi avstribke čete. ta ti-cernelepri teiki artiljeriji, katere izborno deiovanje je tam general ToSev izredno pohvalit, tem-več tiKfi v drugih skupinah, Id Jih ne moremo naštevatl. Avstrijskl vojaki se borijo izredno hrabro, vztrajno in spretno. Nov romanski poveflnik« Preko 2eneve poročajo, da me-nijo Romuni, da so sedaj našli dobre-ga poveljnika v brisradirru Pitala, ki poveljuje sedaj dvema divizijama v Dobrudži. Razdvojena Grška. Kalogeropulos priporoča kralju pogoino nevtralnost. London, 29. septembra. (Kor. u.) »Daily Nevvs« porocajo iz Aten: Mi-nistrski predsednik priporoča kralju, da naj ostane sedaj nevtralen, dokler ne bodo razjašnjeni pogoji za intervencijo Grške. Liberalni atenski krogi so prepričani, da se ne* srne zamuditi niti trenutka. Napačna vest, da je odrejena spio^na mobilizacija, je po-vzročila včraj v Patrasu nemire. Lokalna zveza rezervistov je skli-cala protestno zborovanje, češ. da je bil kralj prisiljen proglasiti mobilizacijo. Po shodu so zborovalci razbili ^ipe v oknih redakcij. Množica se fe zbrala pred hotelom, kjer stanujeio venizelistični častniki. ki so na potu v Solun. Ko je pozneje prispelo po-ročilo, da mobilizacija ni odrejena, se je množica zopet razŠla. StalKče I*.ralja Konstantina. O stališču kralja Konstantina. ki ^e te dni mnogo ppsvetuje z vjsoki-nii častniki in ministri, se razširjajo z an^leške strani dvojne vesti. Eno poročilo pravi, da je kralj naročil Kalogeropulosu, da naj se DOga-jas cetverozvezo o proti-uslugah in garancijah za intervencijo, drugo poročilo pa trdi, da je kralj zahteval le nekaj dni pomisle k a, oziroma da naj se izročitev napovedane enteniine note za nekaj dni odloži, ker ie prepričan, da ni UDati na protiusluge in garancije in da bi mogla ententa tozadevna pogađanja smatrati le za poskus pridobiti zopet nekaj časa. K*-aH Konstantio caka na princa Andreia. Pariški listi javljalo iz Aten: Razrešitev grške krize se ne bo izvršila takoj. Kralj Konstantin caka. da se vrnejo grškl princi, zlasti princ Andrej. katerega je brzojavno po-klical iz Londona ter bo pptem skli-cal posvetovanje članov kraljevske rodbine, ki naj odloči, kakšno posto-panje je v interesu dinastije. Kralj Konstantin bolan. Bern, L otobra. (Kor. urad.) »Petit Journal« poroča iz Aten: Kralj Konstantin je obolel na prehlajenju, ki zdravnike nekoliko vznemir-i a. Navzlic teinu se kralj se vedn^ posveluje z ministri in v Atenah na-vzočimi častniki generalne&a štaba. Ćetverozveza in Grška. Italijanski listi porocajo: Grški poslaniki v ententnih glavnih mestih so vprasali tamkajšne vlade, kakšno stališće namerava zavzeti četvero-zveza napram dogodkom na Gr-škem. Izmenjava mnenj o tem predmetu med aliiranci se ni zaključena. »Štampa« pravi, da še ni gotovo, kako bo četverozveza odgovorila* gotovo pa je, da ta odgovor ne bo tak, kakršnega si želi Grška. Ćetverozveza smatra, da sedaj sploh ni čas razpravljati o grški intervenciji ali se zanio poga-njati. ZaGrškoje vojnazBol-gari neizogibna, toda ne zato, ker bi koristila ententi, temvec za to, da Grška resi samo s#bc Vsi otoki na strani reTolucO«. Solun, 30. septembra. (Kor. ur.) Reuter. Kios se je pridružil gibanju za narodno obrambo. Sedaj so prešli vsi otold k revolncijonarjem ter mesto Kožani v zapadni Makedoniji, ki je sekvestriralo 25.000 drahem dr-žavnega iz Plodne v Atene poslane* ga denarja. Narodni obrambni odbor v Solotra je izdal proklamacijo, v kateri poefvlfci vse Grke, da naj se **rnžik> in pre*cnek> deđnepi sovražnika iz dežde Atat, 29. septanbrm. (Kor. nr.) Reoter. Navtlic strochn okrepom momarlikeca ndnistrttva ta spor-no fibaa|# v mornarici li-rL &povdnjoai pomoisiti kapitan lalBlaB0i tafcorlMa t Pvkrhmi ^jf s 25 mehaniki baje pridružil gibanju. Tuđi v armadi se širi upor. Ćelo do-sedaj nevtralni častniki, kakor generala Kallaris in Janakitsa, so izjavili, da je potrebno opustiti nevtrainost. General Danglis se je podal na krov torpednega rušilca, ki se je pridružil aliirancem. Zopet dva generala — odpadnika* London, 29. septembra. (Kor. urad.) »Times« poročajo iz Aten: General Danglis je včeraj v spremstvu 5 častnikov odpotoval v Solun. Zapovednik v Verrii general Perasheropulos se je s svojim štabom pridružil revolucijonar-jem. Kralju zvesti vofakl. Lugano, 30. septembra. (Kor. u.) Na Kreti se zapovednik i gr-ških čet nišo dali zvabiti v revolu-cijonami tabor, v drugih krajih so ostali vojaki navzlic ukazom svojih zapovednikov kralju zvesti. Tako poroča »Corriere della sera«, da so vojaki nekega polka, katere so spravili na ladjo, da jih prepeljejo v Solun, na potu zvezali svojega po!ko\Tiika ter prisilili kapi-tana, da je pristal v Volu, kjer so se izkrcali in izrocili polkovnika oblasti. Nabiranje rekrutov, ki je je od-redil solunski komitć, nima prav nr>-benega uspeha. V Solun so dospeli general Parashevopulos, poveljnik III. armadnega zbora general Danglis in poveljnik Ietališča v Faleronu. Proti uoornikom. Atene, 1. oktobra. (Kor. urad.) Reuter. Vojno in momariško ministr-stvo sta izdala stroge ukrepe. ki nai preprečijo, da se Častniki pridruŽuje-jo upornikom. Tri Iadijski kapitani so bili aretirani. Revolucijonarna vlada na Kreti. Žeoeva. 30. septembra. Venize-losovi vladi na Kreti pripadajo na-slednii politiki: Ripolis (notranje za-deve), general Danglis (vojna), Mi-haelopulos (trgovina). Diomidis (fi-nance). Lugano. 30. septembra. Ttalijan-ski listi porocaio. da je bila na Kreti proklamirana provizorična vlada, ki jo tvorijo Venizelos, Konduriotis in še neki neznani politik. Grške oblasti so se udale, deloma še le prisiljene. Avtoriteto nove vlade priznava iz-ven Krete formalno le revolucionarni komitč v Solunu. London, 29. s eptembra. (Kor. urad.) »Daily Telegraph« poroča: Provizorična vlada na Kreti bo imela neomejeno pravico organizirati vojaške čete ter jih pridružiti en-tentni annadi. Poslovanje Venizelosove provizo-rične vlade. Lugano« 1. oktobra. (Kor. urad.) Italianski listi objavljajo iz Aten mnogobrojna poročila o naredbah in ukrepih tkzv. provizorične vlade, kateri pripada kakor se zdi poleg Ve-nizelosa in Konduriotisa tuđi general Danglis. Solunski revolocijski komite je izjavil, da se podrejuje provizo-rični vladi ter ji je dal na razpolago 30 častnikov in 6000 mož. Venizelos in Konduriotis sta Kreto zapustila in tamkajšnim oblastira na-ročila, da naj poslnjeio kakor do sedaj, v službenih zadevah pa se naj ne obračajo v Atene temveč na provi-zoričnQ vlado. Razmere na KretL London, 30. septembra. (Kor. nrađ.) Iz Kaneje se poroča »Tele-grapbuc, đa se je tuđi otok Teneđos pridružil vstaji. Oboroženi Krečani $o se vrnili v svoja bivalISča. Na vsej Kreti je mir zopet vzpostavljeru samo v Heraklijono, kler so najmoč-neile zastopani TurkJ fn Venizetosu iovraini elementi, J« postila nova ▼lađa posađko. Slcer Je ie neka] nemira, ali oblast ie gospodarica položaja. V sredo le bila v katedrali v Kaneji svečana služba bofla povodom umeigeuja nova vlada. Krefiao- ski Skof je daroval maso, katere so se udeležili vsi notabli. Koncem službe božje je molil škof za kralja. Samo Venjzelos in Konduriotis sta od-govorila Amen. drugi so molčali. Boigarija fai Grška. Bern, 30. septembra. Tukajšnji bolgarski poslanik izjavi ja: Odno-Saji med Grško in Bolgari-joso iz vrstni. Vest o vojni na-povedi Grške smatram za ententino raco, ki naj vpliva na razpoloženje, Absolutno ne verjamem, da bi bilo že tako daleč in po mojem mnenju je še vprašanje ali bo res takp daleč prišlo. Vsekakor je bolgarski narod poln zaupanja in pripravljen ter pri-čakuje popolnoma mirno bodočih dogodkov. Pretirane vesti iz Aten? Iz Aten izgnani zastopnik tvrd-ke Krupp baron Schenk izjavlja v nemških listih, da je treba vse vesti, ki prihajajo iz Aten o razmerah na Grškem, sprejemati jako skeptično. Baron Schenk pravi, da so ententna poročila povečini napačna in prikro-jena tako, da bi učinkovala na ne-vtralce. Mnoge vesti so povsem izmišljene. Baron Schenk dvomi, da bi bila venizelistična revolta tako ob-sežna in silna, kakor pravijo poročila. Ni tuđi prezreti, da se širi revolucija le tam, kjer ima itak ententa prvo besedo, v Makedoniji in na oto-kih. Med generali in kapitani, ki so se pridružili upornikom da ni niti ene^a moža. katerega beseda bi bila na Grškem merodajna. Na ćeli južnoruski fronti se vrše silni boji. brezdvomni znaki skoraj-šnjega zadnjega silnega ruskega šunka v tem letu. Ob Stohsdu so imeli šunki naših čet pri Zotovicah, seve-ro - zapadno od Kosove nad kolenom Stohoda, uspeh. Jugo - zapadno otf Vitonjeca so se ruski šunki ponesre-čili. Na obeh straneh ceste Brodi-Zločov so bili Rusi vrženi nazaj, tako pri Perepelnikih, južno od Graberke in pri Mulakovcih, južno od Perepel-nikov, od fega kraja oddaljenih ko-maj 2 kilometra. Južno od Brzezanov ob Zloti Lipi so bili vsi ruski šunki brezu spe šn i, samo pri postaji Puto-tori ob Zloti Lipi, južno od Brzezanov so Rusi nekoliko napredovali. V Karpatih se vrše boji zlasti v pokrajini pri 1466 m visoki Ludovi južno od tegra vrha v gorovfti Babe Ludove In v Klavzuri ter v gorovju Koman, ozirema Comanul, ki se dviga 17?? m visoko južno od Ludove. od tega go-rovja v zračni razdalji kakih 25 km proti jugu ter pri Kirlibabi. Nikjer se ruski šunki nišo posrećili. »Novoje Vremja« pravi, da so pozicije Nemcev in Avstrijcev v Galiciji brezprimerno trdne in skoraj nezavzetne. Zato so boji tako žilavi in trdevratni. Poleg tega je pri rekah Narajovki in Dnjestru med Haličem in Jezupolom, kjer se vrši glavni ruski sunek. zapadni breg višji. kakor vzhodr.i bretr, vsled česar zahtevajo šunki silne žrtve. RUSKO URADNO POROClLa 2S. septembra. S svojim ognjem smo zavrnili poskuse spred-njih sovražnih oddelkov približati se našim jarkom zapadno od Rige. Dne 27. septembra so izvršili majhni so-vražni oddelki, ko so izstrelili veliko število granat, napad jugo - vzhodno od Pinska, naši sprednji oddelki pa so jih s svojim ognjam takoj 2opet pognali nazaj. V okolici Bubnova (6 kilometrov severo - vzhodno od crte Svinjuhi - Koritnica) so se obnovili boji. Sovražnik se je trdovratno upi-ral. Opetovano izvršuje protinapade, da prepreci naše prodiranje. Ob Vzhodnem morju so izvršili naši hi-droplani pod poveljništvom ladijske-ga poročnika Gorkovenka uspešen napad na sovražno letaliŠče ob An-grnskem jezeru ter metali bombe. Sovražne baterije so naša letala ob-streljevale ter so imela naša letala boje z 20 sovražnimi letali. V tem neenakera boju je žai padel poročnik Arzen Oorovenko s svojim hidropla-nom iz visine. 29. s e p t e m b r a. Ob zapadni fronti so izvršila naša letala napad na zadnja sovrazna taborišča v okolici Borunija - Kreva, jugo - zapadno od Smorgona. Med napadi se je od-iKral boj v zraku, v katerem so bili zbiti štirje nemški letalci. Neki naš zrakoplov je padel v sovražne crte. Poleg tega smo izgubili še neko letak). V gozdu pri Gulakovu je sovrazna artiljerija silno obstreljevala na$e jarke. Na ostali fronti ničesar vmžnega. Kriza ▼ Ruslfl. Tz Pctrograda porocaio preko Stockholma, da je Sazonov odklonil, prevzeti mesto ministrskega pred-sednika. Najbrže bo za ministrskega predsednika imenovan T^^jov. 225. itev. .slovunski naiMU% mm f. oktobre 491*. Stran 5, Nov nnkl ootranf mMster. Maršal provincije Shnbirsk in podpredsedmk ruske dume Protopo-pov ie bil imenovan na mesto Chvo-stova zb ruskega notranjega mi- nistnL PoHsko vnrašanje. Pod predsedstvom Stirmer - Pa-nina je baje ruska vlada izdelala zakon o avtonomiji Poljske, ki bo raz- Ktatau kakor Utro boto frjrt z*-sedM vsc poljske pokrijte«. Pron v Artaosctak. Iz Ghristianije poročajo, da operiralo sedaj na prosi v Arhangelsk najmanj trije nernšld podmorski Col-ni. Štirje norveški in en švedski par-nik, namenjeni v Arhangelsk. leže v Honningsvaagu ter £aka)o, kdaj mo- rejo nadaKevati potovante. VElike m\m n itiinM. Pogled na pretekli teden nam kaže, da so Italijani pođvzemali samo šibkejše šunke, pozneje so se omejili na moćno artiljerijsko delovanje. Morda se že lahko reče, da ne prvi dei sedme sovraine ofenzive, mar-vec sedma ofenziva je zmagovito od-bita. Italijani se tradijo sedaj na tirolski fronti, da bi kje prodrli, posebno v Flajmski dolini naskakujejo naše pozicije. Visine jugo - zapadno Paneveggia in pri Predazzu so že tedne in tedne pozorišče ljutih bojev, v katerih je nastal odmor le takrat, kadar so bile izgube Italijanov velike, tako da je bilo treba dovoza novih čet in municije. Sedaj so boji Flajmski dolini zopet vzplamteli in istotako v* Fasanskih Alpah, katerih vrhovi so visoki 2775 metrov. Cima di Cece. ali naši hrabri branitelji so vrgli sovražnika povsodi nazaj tuđi na tem tako težkem visokogorskem bojišču. Italijani sicer pojo slavospe-ve zavoje van ju vsake skale v Alpah, ali priznavajo v svojih listih glede tirolske posebno pa se glede primorske fronte moč in ženijalnost branite-\jt\\ intenzivnost, metodiko in sigurnost topovskega ognja kakor tuđi urejen dotok izdatnega ojačenja naših čet poleg osebne eneržije in od-ločnosti v bojevantu, katero se ustavlja ćelo dolgemu in strašnemu ognju italijanskih topov. Zato se pa Italijani ne upajo takoj zopet napasti primorsko fronto, marveč čakajo in se pripravljajo. Prvi udarec na Krasu je bil izređno htid, ali odbiti so bili Italijani*. poraženi, izgube ogromne, poparjenost splošna v d* Aostovi ar-madi. Dnevi teceio in treba malce pozabiti na kraški poraz, priznati nove čete. potem bo d* Aosta zopet po-skusil boj proti trdiin našim pozici-fam na kraškem ozemlju. To zveni iz italijanskih listo\\ posebno milanskih, ki naznanjajo nove velike pri-pTave na vsei fronti. »Zurieher Ta-gesanzeiger« pravi, da Iz nenavađno đolgega. pripravlianja se da sklepati, da hočejo Ialfjani svojim novim napadom dati vecjo sil>. kakor so jo irnefi prvi, ki so se razbili brez koristi ob avstrfisketn odporu. kakor indirektno Italijani sami priznavajo. SnoČnje naše uradno poročilo nsznania nadaljevanje italijanskega artiljerijskega delovanja na Krasu, katero se je raztejmilo tuđi na Vipav-sko dolino. Dne 28. septembra se ie zvišalo itafijansko artiljerijsko delovanje, traja torei že štiri dni in se stopnjuje in razširja. kar vsekakor kaže. da se pripravliajo novi boji njorda 5e večjega obsega kakor sredi septembra. - ITALUANSKO URADNO POROČILO. 28. septembra. Trajne so~ vražne artiljerijske akcije proti Li-mone (Oardsko jezero) in v pokrajini med Avisijem in Vanoi - Cismo-nom. Na planoti asiaški v blizini Ca-sere Cebio so vdrle naše čete v so-vražni jarek. so razkropile branitelje z roenimi granatami in so se potem vrnile v svoje lastne jarke. V go-renji Cordevolski dolini je napadel sovražnik znova naše proti vrhu Siefa ležeče pozicije, bil pa je zavr-njen s težkimi ižgubami. Na ostali fronti artiljerijski boji. Nekaj izstrel- ! kov je padlo v Gorico. 29. septembra. V Adižki dolini je vladalo, kakor sporočeno, več-je delovanje patrulj in artiljerije; ogenj ie naša artiljerija učinkovito odbijala. V Astiski dolini se ie nada-Ijeval naš zaporni o-genj na hrib Ci-mone. Ob izviru hudournika Vanoi, Cimon. Brenta, so poskusile včeraj popoldne sovra7ne bojne sile v var-stvu goste megle Irut nanad na eno naših izpostavljenih pozicii severno Gardinala: bile so gladko odbite. Enak neuspeh je imel napad cesar-sk*h lovcev na naše policije na Pun-ti Forame ob izviru potoka Felizona. Na ostali fronti časoma artiljeriisko delovanje. katero ie ovi ral o slabo vreme. Na Krasu smo odbili preteklo noč trdovratne sovražne poskuse pri-bliževania do naših črt. General Gandolfo težko ranjen. Lugano, 30. septembra. V zadnjih bojih na Krasu je bil general Gandolfo težko ranjen. »Ako Tzdrži vse ljudstvo.« Italijanski minister Boselli je ime! v Neaplju pri pogrebu Pessine, bivšega ministra, patrijotičen govor, v katerem je označil trajanje in tr-dost vojne ia veliko in izjavil, da je zmaga mogOT samo takrat, ako vzdrži vse ljudstvo. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Rotterdimski Central News poroča iz Rima, da so bila zaplenjena dragocena avstro - ogrska posestva v Italiji, vrednost konfiskacije znaša £0 do 100 milijonov lir. — V Italiji borza pada. Vse vrednosti so se zni-žale. najznatnejse »Fiat* s 50 lirami izgube v dveh dneh. — Italijanska vlada opozarja prebivalstvo. naj štedi s premogom v vsakem oziru. An^leška ministerijalna uradni-ka Doridge in Makenzie sta dospela v Pijemont, da proučita-angleško-ita-lijanski promet z deželnimi pridelki. Boji v MahctJonijI. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Bofgarsko uradno poročilo. 30. septembra. Makedonska fronta. Zapadno in vzhodno od Florine je položaj neizpremenjen. Mestonm slaboten artiljerijski ogenj brez infanterijskih podvzetij. Na visini Kajmakčalan na obeh straneh živahni artiljerijski boji. V dolini Mo-glenice slaboten obojestranski artiljerijski .ogenj. V dolini Vardarja mir; samo južno od Dojrana slabotno artiljerijsko delovanje. Ena naših patrulj je pobila pri mostu v Koprivi neko angleško patruljo 5 mož. Ob egejski obali živahno križarenje sovražnega brodov}aL Ogenj naše artiljerije je prisili! neko sovrazno torpedovko, da je zapustila zaliv Levtero. 1. oktobra. Makedonska fronta. Na zapadu in vzhodu od Florme je naša pehota zavrnila sovražne napade. Sevemo od vaši Armensko, pri vaši Krušeerad in v okolici vaši Sović so se vršili za po-sest visine Kajmakčalan ljuti boji. V dolini Moglenice živahen artiljerijski ogenj. Sovražni napadi na visino Bo-juktaš so se popolnotna ponesrečili. Na obeh straneh Vardarja slaboten topovski ogenj. Ob vznožju Belašice planine mir. Na fronti ob Strumi živahen artiljerijski ogenj, pod čegar zaščito je napredovalo več bataljo-nov proti vašem Karadzakej in Ko-niarjaii. Ogenj naše artiljerije jih je zadržal. Boj še traja. Ob egejski obali Je silno obstrdj-evBio vec so-vražnih bojnih lamx)lnociia očtetilc sonrrrrfntlrov in napiiivUe 60 iHein&cm v D*rdM*do. , ■ , Iz podučenega vira poročaio, 4a ie turska vlada sklenila, zgraditi stransko progo železnice Smirna-Soma - Panderma proti DardašelanL Komisija inženirjev gradbenoga mini-strstva bo v kratkem pcičcia s §tu-dijami. Stranska železnica, ki naj se odcepi najbrže od mesta Balikesir, na] bi imela zvezo z rudniki pri Ba-liii- Predpravico za gradbo te žetez-nice je imela pred vojno franeoska družba »Regie genćrale des chemins de fer«, katere last je tuđi železnica Smirna - Panderma. Z glavno koncesijo ie padla seveda tuđi pravica do stranske proge. Pristanište v Carigradu. 2e pred leti so spoznati, da pri-stanišče v Carigradu ne zadošča več modernim zahtevam. Po vojni se bo pomen Carigrada kot transitnega: pristanišča še dvignil. Zato namera-vajo v kratkem preložiti trgovsko pristanišče iz Zlatega Roga na obal Marmarskega morja. Nedavno se je izrekla komisija pod predsedstvom ministra za zgradbe princa Abas Hil-mi paše za zgradbo modemega tr-govskega pristanišča med obrežnima predmestjema Kumpaku in Jedikule, nasprotno pa naj bi se pristanišče Kučuk Čekmedže preložilo 20 kilo-metrov jugo - zapadno od Carigrada. V kratkem bo padla odločitev. Nemškl veleposlanik v Carigradu. Nemški veleposlanik v Carigradu gro! Wolff - Metternich si je rt-prosil za privatne zadeve dopust. Nadomeščal ga bo poslanik v Haagu dr. v. Kuhlmann. ki je rojen v Carigradu in sedaj 44 let star. Baje se grof Wolff - Metternich ne bo več vrnil na svoje mesto. Pod pritiskom entente. Španski protest v Berlinu? Iz Švice poroča jo po franeoskih poročilih iz Madrida: Ministrski svet je sklenil po posvetovanju o zahte-vah sindikata paroplovnih družb glede garancij proti torpediranju Španskih ladij, ki se vozijo med Sre-dozemskim in Severnim morjem. naročiti španskemu poslaniku v Berlinu, da izroči nemški vladi resen protest. Vest še ni potrjena. Španska in ententa. Med Londonom in Madridom se vrše pogajanja glede ureditve gospodarskih odnošajev. Na zborovanju v Santandru je poslanec Mella ba}e go-voril proti ententi ter trdil, da je angleško gospodstvo v Gibraltaru lafi-ko v malo urah zlomljeno. * Nizozemska« Iz Haaga rx>ročajo, da bo zahte-vala inozemska vlada zelo velik kredit za ojačenje obrambne obali! Švedska. Švedska vlada je prepovedala v švedskih vodah od 15. septembra na-prej vsem tujim ladjam brezžične brzojave. „Bremen". Dejstvo, da je »Bremen« dospela v Ameriko, je presenetilo pariško časopisje. Pariška izdaja »New York Heralda« skuša oslabrti vtisk ter pri-naša fingirano brzojavko iz Londona, ki pravi, da v Ameriko dospela podmorska ladja ni prava »Bremen«, ker se nahaja ta v angleškem vjet-ništvu. Reuter poroča iz New Londona: Prijatelji Nemcev v Ameriki so zelo vznemirjeni zaradi podmorske trgov-ske ladje »Bremen«, ki ni dospela t}a, Poročilo o prihodu »Bremna* je bilo prezgodnje. Vlačilna ladja }e odpJula večkrat iz pristanišča, a ni našla podmorske ladje nikjer. Potrtost tamošnjih Nemcev je v velikem nasprotfti z radostjo v Berlinu. ' Kazne politične vesti. = Sklicanle drž. zbora, čigar zasedanje je bilo zaključeno 25. julija 1914 dela nekaterim strankam velike preglavice. Že 23. februvarja 1915 je predsednik dr. Sylvester interveniral za sklkranje drž. zbora, potera se je za to oglasil poljski kljub, 19. januvarja in 13. septembra se je oglasi! nemški „Nationalverband", 20. septembra nemški kršćanski sođjalci, 23. septembra Ukrajinci, 27.^ septembra nemški vclc-posestniki iz Češke. Za tem pritiskanjem na sklicanje drž* zbora mora ticati nekaj posebnega. = Poljaki na delu. Načelnik poljskega kluba dr. Leon vitez Đ i 1 i n s k i je bil 30. septembra v avdijend pri cesarju. Avdijenca je trajala eno uro. Poljska poslanca, Hipolit vitez Sli-vinski in fgnadj Daszynski se mudita v Đudimpefiti, kjer se bosta posveto-vala z ministrskim predsednikom grofom Tiszo, s predsednikom drž. zbora BetfoKJMi i* vodikom <*&&* jtzšifim. £ii! 'tfriiifm-iiii Stran 4. ,&iX>V£N*ftU MAKUU-. uuc 2. oktobr* t»ii». 225. JU. grofom Andrassvjem ta grofom Ap* ponyjem. ss Prtmtknitev vpokltcov na Ofrsktm. Tuđi ni Ogrskcm so bili | vpoklid Ictnikov 1866 do 1871 zaradi jesenskih poljedelskib del premaknjeni na pomejši čas. =* Šcuvanje proti ntmiktmu drža kanceUrju. , Magdeburgischc Zerttmg* poroča, da se vrše na Netn-ikem vs ako vrstna 2 bo rovan ja, na ka-terem slasti Nerad s severa ščujejo proti drž. kancelarju. Tako zborovanje ie bik) v Monakovem : Rečeni list piše: Kaj pa pravi ,Deutsche Tageszeitung*, ki se je po pravici toliko razburjala zaradi obrekovanj velikegra admirala Tirpitza, k zborovanju v Montkovem, kjer je eden njenih sotrudnikov igral odlično vlogo? Na tistem zborovanju se je drž. kancelarja tako obrekovalo in se je proti njemu tako hujskalo, da je končno izmed iborovalcev za-donel medklic, da je kancelarja treba ustreliti, nakar je dotični govornik rekel, da tako daleč pač ni treba iti in da želi kancelarju dolgo življenje, a prebije naj je na svoji grajščini Hohentinov in ne v kancelar-ski palači. To isto zborovanje je po raznih govorih tuđi sklenilo prositi rodovino Wittelsbach (bavarska kraljevska rodovina) za pomoč in poslati posebno deputacijo k bavarskemu kralju. = Avtonomija poljskih mest. Na povabilo civilnega komisarja so se zbrali v Lublinu zastopniki mest Kielce, Lublin, Pjotrkov in Radom na posve-tovanje glede mestnega reda in zlasti glede niestnega volilnega reda. Civilni Šef vitez Maćevski je pozdravil zboro« valce. Volilni red, ki je bil tu sklenjen, se objavi v kratkem. Pričakovati je, da se bodo mestni zastopi in magistrati teh mest še letos konstituirali. = Nemško-šv,carska pogodba. Švicarski zvezni svet je ratificiral v soboto popoldne gospodarsko pogodbo z Nemčijo. zsk Danska ministrska kriza je bila mirno končana. Demokratično ministrstvo se bo izpopolnilo s spre-jetjem članov ostalih tren strank kot ministri brez portfelja. Prvotni spor o prodaji danskih Antil bo odiočilo ljudsko glasovanje. = Odstavlienje abesinskega prestolonaslednika. Iz Adis Abele poročajo, da so abesinski veljaki od-stavili v Harraru živečega 20 letnega mohamedanstvu prijaznega prestolonaslednika Lidš Jeassuja ter izklicali w cesarico princeso Uisero Zeoditu, hči bivšega cesarja Menelika, ki je 40 let stara in ententi prijazna. Ogrski državni zbor. V seji dne 29. rn. m. se je mini-streki predsednik grof Tisra najprej iz-rekel proti predlogu glede razširjenja volilne pravice in proti predlogu, naj se tu€i za industrijalne izdelke dolo-čtfo najvišje cene. Dalje je zavračal oštre obsodbe vladnih odredb glede živil in obdolžitev, da je vlada izdala vedoma napačne izkaze o žetvi. Rekel je, da je položaj težak, ker žetev ni bila ugodna. Občinstvo mora konsum kruha reducirati, ker ni dosti žita na razpolaganje. Vzlic temu se ni ne na Ogrskem, ne v Avstrijt bati lakote in in ne bo postala monarhija vsled pomanjkanja živil nezmožna za boj. Za prehrano potrebna moka se bo pre-skrbela s tem, da se ji bo primešava-lo ječmenovo in koruzno moko, dasi bo težko dobiti mast, če se porabita ječmen in koruza za človeško hrano. Sedanja organizacija preskrbe živil se da zboljšati z ustanovitvijo urada za iivila. — Predsednik Beotby je za-kljti&l zasedanje z govorom, v katerem je omenjal oštra nasprotia, ki so se pojavila v drzavnem zbor«, a poudar-jaU da so v glavnem namenu vendar vit poslanci edini, v namenu namreč, dognati sedanjo vojno tako. 'n ostane ogTsko ozemije nedotaknjei 0 in zava-rovan p«hodnji razvoj Ogrw. M \i Huni M. Kje se naha}a »Kmecka banka«, ki je poslovala na Komu v Gorici, vprašuje več njenih članov. Dalje se vprairuje po »Gospodarski za-drugi za goriško okolica«, kje da posluje Prosi se obe zadruzi, da naznanita vsaka svoj naslov. V rasfcem vjetništvu se nahaja-ta Anton Smigoi z Goriskega, 97. pešpoUca in Ivan Slabe s Tolmiaske-ga, 20. lovskega bataljona, nahaja se v Kakili. O Sinigoju kraj ni aaved«L V Dubrovniku so biie prodane na javni sodni dražbi V€&RhČB&£ društva »Srbska Zora«, kHero te oblast raspustila. »Lepa na£a« iu RaU. V »Prte Novinalu čitamo: V srfcđo IVOČer je svirala na Dantejevem tr» voitika godba. Med drugim Je svirala tadi venec slovanskih pesrai in med temi »Lepo našo domovino« . .. Konč-no smo torej doživeH„ da St tad M Reki svira naša hitna*. PtbUkft Je Dri prvih ubrnerik Mane wM* »> Dnevne vesti. — Odlikovanja. Srebrno hr»-brostno svetinjo 1. razreda le dobil narednik 5. domobranske« pešpoi* ka dodetlon 37. domabranskemu pei-polku Jo«p Vrabec. Srebrno hra-brostno svetinjo 2. razreda so dobiti infanterlst 5. domobranskega peSpol-ka Martin Krizman, padli korporal 26, domobranskega pešpolka Jc*lp Domaniko, korporal 27. dombran-skega pešpolka Franc Kolenc, desetnik 27. domobranskega pešpolka Ivan Skočir. Drugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo korporal 26. domobranskega pešpolka Josip Ovčar. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda sta dalje dobila pri 3f>- domo-branskem pešpolku Ćerdinand Mican in Ivan Ocvirk. Ćela dolga vrsta slavenskih vojakov je dobila brona-sto hrabrostno svetinjo. — Pcipolk št. 87. Polkovnik S7. pešpolka Hossner je pisal dne 24. septembra dr. M. Slaviču med drugim sleđeče: »Jako me je veselil topli spomin našega častnegt dneva pri Lokvici. Srčna zahvala. Vrli 87. so prvi vojaki na svetu, domovina je lahko ponosna na svoje sinove, jaz sem sreCen, da jim poveliujem. — D»rovnl dnevi od 4. do 8. oktobra. Za Ljubljano se je dolo^il ta-le spored javnih prireditev v darovanih dneh povodom Najvišjegra ?odu Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I., na korist preostalim po vojakih, pad-lih v vojni, na korist pohabljenim junakom in v zdravljenje na tuberkulozi obolelih branilcev domovine: 3. oktobra (iorek) zvečer ob osmih vojaški koncert v gorenjih prostorih kazinske-«ra poslopja. Vstoprina cne krone. Pristop ima vsakdo. Prodaje znakov, c\-etlic in si. pri tem ne bo nobene. Za pivo in za odlog policijske ure je skrbijeno. — 4. oktobra (sreda sole prost dan, god Nj. Veličanstva): a) Dostavljanje nabiralnih pol za denarne prispevke na korist zgoraj imenovanim zakladom ter vabil k priglasitvi za pristop k društvu za c. kr. avstrijski zaklad za vojaške vdove in sirote. Dostavljajo od hiše do hise na prav tišti način kakor v tednu Rdečega križa starejši dijaki. b) Od 4. do 6. ure popoldan vojaška godba v Zvezdi. Med koncertiranjem prodaja godbenih sporedov, sladkorčkov in kart s podo-bo ekscelence generalnega polkovnika Svetozarja pl. Boroeviča. Prodajajo mlade dame iz ljubljanske družbe ter iz višjih ženskih učnih zavodov. Ob neugodnem vremu te prireditve ne bo. c) Dobrodelne predstave v obeh kino-gledališčih (Kino-Central v deželnem gledališču in Kino-Ideal ob Franca-Jožeia cesti). Podrobnosti so razvidne z lepakov teh podjetij. — 5. oktobra (ćet-tek): dobrodelne predstave v obeh kino-gledališčih. — 6. oktobra: (petek): dobrodelne predstave v obeh kino-gledališčih. — 7. oktobra (sobo-ta, po odredbi ministrstva za nauk in bogočastje sole prost dan): a) Pobiranje dne 4. oktobra od niše do niše posameznim strankam dostavljenih nabiralnih pol s prispevki ter prig!asov za pristop k vdovskemu in sirotinske-mu društvu. Pobira srednjesolsko di-jastvo. b) Od 10. ure dopoldne do večemega mraka javno razpečavafije znakov in cvetlic po ulicah in trgih ter po javnih lokalih. Prodajajo mlade dame ob vsakem vremenu, c) Dobrodelne predstave v obeh kino-gledališčih. d) Dobrodelna predstava v Cesarja Franca Jožefa jtibilejskem gledališču. (Se ni povsem zagotovljeno.) — 8. oktobra (nedalja) : a) Javno razpeČavanje znakov in cvetlic kakor prejšnji dan, le da prodajni čas ni omejen. b) Od pol 12. do pol 1. popoldne vojaška godba v Zvezdi. c) Dobrodelne predstave v obeh kino-gledališčih. — 10. oktobra (torek) zvečer dobrodelen koncert v veliki dvorani hotela Union. Priredi ga društvo „Glasbena Matica*. Prebitek se izroci odboru za prireditev darovnih dni v Ljubljani kot donos k njegovim prejemkom. — Podobe armadntga pov«lj-nika Boroavi6a. Ekscelenca gospa Leontina pl. BoroeviČeva je naklonila odboru za prireditev .darovnih dni* v Ljubljani, ki mu načelu je so-proga g. deželnega predsednika, gospa Marija grofica At tenis, večjo množino odbranih bonbonov in 500 kart s podobo njenega gospoda so-proga, ekscelence generalnega polkovnika Svetozarja Boroeviča pl. de Boj* na. Oboje bodo mlađe dame rtzpeča-vale o priliki vojaške godbe v torek popoldne (od 4. do 6 ure) v Zvezdi na korist zaklada za vojaikc vdove m sirote, za vojne pobabljenoe in za tuberkulozne vojnike.; Karte a podobo Đoroevičevo imajo posebno, uprav zgodovinsko viediiost« ker nosi vsaka izmed njih podpis tega, a slavo ovea-čanega vojakovodje. Podpis ni lakat« miliran, marveč od Njegove ekscelence g.generaiiiegapolkoviiika pL Boroeviča na vsako tek kartpoacbej in naneno- ■a sa dDbffoddno mna£avaate o ovi* Kki .darovnik *u- v Ijublgpi *+** mesti u teZkib vojnih časov avoičaa dra^oceaa redkpit, o tem paC ni dvo-miu. 9pričo vaestranskega oboicvanja, ki je goji do velezaslužnega branitelja softke fronte vte prebivslstvo kranjake kronovioe v »vesti, da ma dolguje aajflobijo hvakiaost, ae amc prttako-vati, da bodo te karte našle obilo med aeboj tekmujočih odjemakev in da bode žanje prejeti izkupiček prav anaten. — 2gante zi balkansko anaado. Leta 1915. je generalna intendanca balkanske armade, ki je imela svoj sedež pri etapnem poveljstvu v Ljubljani, sklenila z zasiopnikom tvrdke liochsiaucr in sinovi v Zagrebu pogodbo da bo ta tvrdka dala 30 hektolitrov »oficirske slivovke« za 220 K. 300 hektolitrov slivovke za 190 K, 500 hektolitrov ruma za 198 kron, 600 hektolitrov ruma za 195 K in 100 hektolitrov slivovke za 195 K. Pri vseh teh pogodbah je bila klav-zuJa »davka prosta*. Tvrdka je na-ročeno žganje poslala v Ljubljano in v Zalog in vojaški erar je za uvoz in iz druge državne polovice plačal fi-nančni oblasti 47.630 K 60 v. Tvrdka je bila dolžna plaćati temeljni davek in doklado, dočim bi dobila v Av-striji plaćani davek povrnjen. Vojna uprava je zahtevala, naj ji tvrdka vr-ne plaćanih 47.630 K 80 v, čeŠ, da je bilo do^ovorjeno, da dobavi žganje davka prosto. Tvrdka je ugovarjala, da se je s preselitvijo etapnega po-veljstva v Ljubljano položaj izpre-menil, da je dolžna plačevati le dav-ke. dokler ni žganje v vagonih v Za-grebu, da pa ni nikdar prevzela obveze, plaćati doklado v Avstriji.Ljub-ljansko deželno sodiŠče je obsodilo tvrdko. da mora plaćati 47.630 K in graško višje sodišče je to sodbo po-trdilo. — Poštne pristoiblnc. Občinstvo se vnovič opozarja, da novi predpisi o poštnih pristoibtnah v tu-zemskem prometu, v vojnopoštnem prometu z Ogrsko. Bosno - Hercegovino, Nemčijo, zasećenim ozem-ljem in z Bolgarijo stopijo v veljavo s 1. oktobrom t. 1. in posebno da se bo pri nepravilnem frankiranju tako) od začetka zahtevalo doplačilo po novih cenikih in je le v interesu ob-ćinstva samega, da se temu izogne. Za poštnini obvezne vojnopoštne pošiljke veljajo iste pristojbine, kakor za pošiljke na Ogrsko. Pisemske poštne pošiljke v Bolgarijo se fran-kirajo tako, kakor v tuzemstvu, za-vitki do 5 kg ravno tja pa z 1 K 75 vinarji. — Vfcinocoštne dopisnice zelene barve se uporabljajo samo v prometu od čet na bojnem polju v zaledia. Take nedostavliive vojnopoštne dopisnice se ne povrnejo odpošiljatelju, marveč uničijo. — Nove poštne določbe in kol-kovne lestvice so izšle v posebnem natisu ter se dobivajo v zaloibi »Narodne knjigarne« v Ljubljani« Presernova ulica, kos po 20 vin«, ozir. s pošto proti vposlatvi 25 vin. v znamkah. ^ — Star papir, nabirati za vojne potrebe, se splošno priporoČa- To je res lepo, ali kje je zopet cena? Centrala na Dunaju sama ponuia po 15 do 20 vin.. za kg od vseh oddajnih postaj Avstrije. prekupci nam pa oo-nujalo po 3 do 4 vin. za kg. — Ena-ka velikanska razlika pri ceni je bila tuđi pri cunjah; takrat smo bili mne-nia da storimo kai v blagor domovini, smo pa le prekupce mastili. — Tedaj prosimo boli« preskrbe. — Za Izdelovanie slamnatih 2ev-ljev za c. in kr. arraado spadajo vse naslednje občine v moj delokrog. Občine: Podrečje (Vir). Prevoje. Lukovica. Spodnje Koseze. Krtina, Krašnja, Cešnjice. Zlato polje, Bla-Kovica. Trojane — potem občine: Jar^e pri Mengšu. Doi ob Savi — in Zgornie Domžale. Ostale občine kot StoK SDodnie Domžale in Studa pa spadajo gosp. Franc Cerarju v Stobu. Priporočam se vsem ddav-cem za izlelovanje slamnatih čcv-Ijev. — V Domžalah, dne 27. oktobra 1916. — Valentin MaCek, izdelovatelj slamnatih čevljev za c. in kr. armado. — Škodljivost fMKinkanth ietez-nih kotlov za živina V smislu brzo-javnega naročila c. kr. trgovinskega ministrstva se posestniki opozaria-io. da so pocinkani železni katli živini škodljivi in da se v to svrho more-jo rabiti samo emajlirani kotli. — Iz politKM konetptne Mttžbe, C. kr. okralni komisar dr. Pctcr Q r a 9 31 Jc pTCimJKteii iz Kran)a v Ljubljano. — Uudskototsk« T«Nl. 2* sup-Ieotinjc 50 namei^cne: Cvlalija D i m n i k pri Devici Mari|i v polju, Pavla Pir ker v Srednji v«ai ia Terezi}« Šnsteriič v Kopriv* niku. — DalHI dopnl !• MPtopM i ▼etralinttiii dn«a rmnMUc^^CTf *: tavu« ftmMzij« r T|iMlw| mlfi tBBhSM Cnfttt rran Nov a k. — Ptflrtiiittftlrtgo svojega pokliča jc obhajal danes dne 2. oktobra poslovođja filijalke A. Zanklovi sinovi v Ljubljani gotpod Josip Sus-n i k. Vstopil je dne 2. oktobra 1866. kot vajenec pri takratni tvrdld Ivana Bavmgartnerja sinovi v Ljubljani, se Um Izučil ter potem polnih petdeset let deloval v Ljubljani, v Ptnju. v Mariboru in v Kranju. Čestitamo! O*en|. Včeraj zjutraj so se vne-le sa^e v niši »Narodne kavarne«. Ga-silci so ogenj pravočasno zadubili. Požar. V Štepanji vaši Je izbruh-nil v soboto proti 9. zvečer požar. Zgorel je kozolec pol ej cerkve. Posrećilo se je požar omejiti. škoda je precejšna, ker le bil kozolec napol-njen s poljskimi pridelki. Nesreća. V poncddjek zjutraj je šel Franc Mlinar iz Rakeka proti Logatcu. Od Rakeka je privozil vlak proti njemu. Mlinar se ie umaknil na drug tir, a v istem trenotku Je privozil brzovlak št. 5, ki ga on ni za-pazil. ker je bila gosta megla. Vlak je Mlinarja podrl in ga hudo razme-saril; bil je takoj mrtev. Zapustil je vdovo in četvero nepreskrbljenih otrok pri Vrhniki. Pred par meseci ie na tak način ponesrečil Skarja, doma iz Hotiča pri Litiji. Podružnica »Rdečc^a križa« v Ilirski Bistrici priredi dobrodelno predstavo s petjem in »vinsko trgat-vijo« v korist »Darovalnih dni« dne 8. oktobra v Trnovem. Začetek ob 7. zvečer. Požar v Trbovllah. Iz Trbovelj nam poročajo 28. septembra: Snoči ob pol 7. je izbruhnil v rudniških ko-zolcih za rudniško bolnišnico na Vodah požar. Vsi trije kozolci, do vrha napolnjeni s krmo, slamo in čreslom so bili drug za drugim v plamenu in grozila je nevarnost, da se požar rar-širi na okoli stojeća poslopja. Rudni-ški gasilci so bili s svojo brizgalno sicer precej naglo na mestu, toda njihova sredstva so bila nezadostna in katastrofa bi bila pač neizogibna, da ni z izredno naglico prispelo trbo-veljsko prostovoljno gasilno društvo s svojo motorno brizgalno, ki je pod poveljstvom načelnika gosp. Kram-merja razvilo najnspeSnejše de!ova-nje. Zlasti motorna brizgalna (delo dunajske tvrdke F. Kernrenther) se te sijajno izkazala in je za 4 cevi po-šiljala neprestano skozi 3 ure svoje silne ćurke na pogorišče in na ogro-žene objekte v blizini. Tako se je skupnemu naporu gasilcev, katerim je pomagalo tuđi vrlo vojaštvo, po-srečik) obvarovatt skrajno ogrožetio bolnišnico. Mrvarjevo delavnico, zadružno elektrarao in hfftve delavske-ga konzumnega društva vsake Škode. Kozolci so popolnoma zgoreli. Škoda znaša 15.000 do 20.000 kroti. Zažgali so nafbrž otroci. Pri požaru Je zfcorela tud! tik kozolcev se naha-.iajoča telefonska in brzojavna nape-ljava. ki pa ie bila Že drugi dan popravljena. »Kftteiim ni omretf« ... Kino-»TdeaU predvaia od Jutri, torek. dne X oktobra do četrtka dne 5. oktobra (samo tri dni) sledeči prvovrstni spored: 1. »Sascha Meftstrov teden St. ^8 b.« Vojne aktualnosti. 2. Tlmetni-Ski film kiTtematoerariJe: »Katerim nf nmreti.« Zelo učinko\^ta življeTil-ska drama v petfli dejaniih (dolžina filma 2200 m). Prilfnbilenl umerniki Eva Speler . St5ckeL Mofrens En-atr; Prici Ste(b#nr. Helena Lahner, Hans Abrens. A. n). Horu in Hans Fei?k« v davniri virurah. — Ta spored mladini ni orhneren. — Petek, dne 6. oktobri velik posebni večer z amerikansko nravnostno dramo »Greh« v 4 delanlfh ins smetia polno ve^eloisrro »Ptnterska mačfcac s pii-Imblienima ijrralcema Visi Larsen in Vtnđa Trannann v glavni viogl. — Kino »Ideala. Mestna klaTrrica. V času od 17. do 24. septembta se je zaklalo v mestni klavnid 70 volov, 10 bikov, 53 krav. 323 prašičev, 152 telet. 149 koštrunov. 1 kozlič, 7 konj; vpeljalo se ie mesa 1505 kf, zaklane živine se je vpeljalo 3 goveđi, 57 prašičev, 6 tefet in 2 koštruna. Vlotn na Rimski cesti. Dne 26. septembra popoldne se }e izvršii vlom v hiši št. 5 na Rimski cesti. Vlomlleno je bilo v podstrešne sobe in izginik) je od tam nekaj čevljev. denarja, dragocenosti, obleke ittL. vsega v vrednosti nad 500 K. Areti-rali so dva dečka v starosti 15 in 16 let. ki sta ie bila kamovana radi tat-vine. Sumi se, da sta storila ta dva dečka več tatvin v mostu. Izročena sta sodniji. IZflbl}0M jc bila včeraj popoldne na potu iz OradiSča v kavarno »Pri slona« asnjat* tobakira z vsoto 50 K hi nekaj ci^aretami. Kdor Jo je naSel, naj Jo odda proti nagradi v našem npravniSrvn. Mstepatt* lMt 6Unl k jgBtfedMn lu4iAM! Aprovizacija. Kot nadaljevanje v soboto v tu-kajšnjih listih objavijenega sporeda, se podaja nacrt, po katerem se bodo VT5tiie stranke pri nakupu krompirja v sredo in četrtek. Na vrsto priđe: IL »krah Dne 3. oktobra 1916. Od 8.— 9. ure dopold. it. 361—480 . 9.—10. . „ , 481--600 „ 10,—11. ... 601—720 , 2.— 3. 9 popold. , 721—840 „ 3.— 4. , 9 , 841—960 , 4,— 5. , w 961-1800 Dne 4. oktobra 1916. Od 8.— 9. ure dopoLšt 1081—1200 . 9.—10. . . . 1201—1320 . 10.-11. , . , 1321—1440 Od 2.-3. ure popoldne št. 1441—1560 . 3.-4. . . . 1561—1680 . 4.-5. , . . 1681—1800 Cena 1 kg 14 vin. Vreče, drobiž! Oddaja iz skladišča pri Mflhleisnu. -f Zvišanje cen sladkoria. Vče-raj je izšla ministrska naredba, kate-ra podaljšuje veljavnost sladkorne centrale na 1. oktobra začeto prometno leto 1916 do 1917 ter se tej centrali poverja preskrba sladkoria za tuzemski konzum in za vojno upravo tuđi v novem upravnem letu. Da se sladkorni centrali omogoči \j>-polnitev te naloge, so ii z novo na^ redbo podeljena oboirna pooblastila glede uredbe izdelovanja sladkorja, glede vsega že izdelanega sladkorja in glede tistega, ki se §e izdela. Slad-kor je zasežen in razpolaga ž njim sladkorna centrala. Z včerajšnjim dnem je cena "Surovega sladkorja zvi^ana od 33 na 41V* CCDa sladkorja za porabo od 891/, na 991/, kron za metrski stott tako da Je cena sladkorja v koscih na Dunaju v nadrobni prodaji zvišana od 104 na 115 vinar-jev. Ta vladna koncesija sladkorni centrali se utemeljuje tako - le: Ob-sejana zemlja Je obsegala v zadnjem mimem letu 260.000 hektarjev in je dala 74 miliionov meterskih stotov repe. Vzlic temu, da je bilo v namen poveČanja produkcije zvišana cena repe od 2 na 4 krone, je bilo med vojno obsajene zemlje le 176000 bek-tarjev in se je pridelalo 50 mflijonov meterskih stotov manj, Dočim Je znaSal prej domači konsum 4*9 milir jono\r, izvoz pa 5 do 6 miliionov me-terskih stotov, jc zda! letna domača poraba narasla na 6*1 mfHjona meterskih stotov, kar skupno s sladkor-jem, porabljenim za knnilo in za in-dustrijalne namene, znaSa 8*2 milijo-nov meterskih stotov. Potreba v prometnem letu 1915/16 se Je mogla pokrit! le s tem, da so bHe porablje-ne zaloge iz prejšnjih let, kl bodo iz-črpane do sredi oktobra, v katerem čašu priđe na trg prvi sladkor zdaj zalete kampanje. V prometnem letu 1916/17 bo torej treba s sladkorjem šteđiti. Dosedasije cene sladkorja so bile v veljavi od fulija 1915, dočim je bila v vseh državah žc pred meseci zvišana cena sladkorja. Sladkorne nakaznice ostaneio hi tud! nakazane množine sladkorja. Morđa se bo množina pozneje povečala, a v fetu 1916/17 skoro gotovo ne. Tud! saha-rin bo najbrž Že v kratkem dovođeno splo^no ratftl. + Vojno mHo. Tekom prmodnjih dni iziđe naredba, ki bo uredila porabo mila. Ukazano bo teđelovanje enotnega vojnega mila, 5lgar najvif ja cena bo nIŽja od sedanfe. To vojno milo bodo smele Izdelovatl samo tište tvrdke, ki so že pred v«o§?io rzA&< lovaJe milo. + Prodala moke. V VIL kru§-nem okraju dobe tnt>ko tekoči teden zap. št 3101—3600 v prodalalnl Mla-kar, Spodnja Šlška št, 47/a in ne. kakor je bilo prvotno določeno vxi Bergantu. Spodnja ŠiSka št. 63. + Cena mokl. TckoČi teden se trgovcem nakazana Crna ržena moka prodaja po 52 vin. kilogram. + Ki« da ie svinjska mast ki Jo tako manjka, se da lahko uganiti, če se uvažuje, da izvažajo samo iz Trebnja po več vagonov prašičev na teden na razne kraje. Posredoval-ci se pehaio od hiše do hiše, se posla-žujejo raznih groženj, plačujejo vsa-ke cene, ter pošiljajo po raznih ovin-kih. Nikar čakati, da bodo taicvi prazni. + Prepovedan teroz Urine. Ogrska vlada Je prepovedala izvoz goveje živine v Avstrijo; tako itva, kakor zaklana živina se smt faarala-ti samo, če to posebe v vsakem slučaju dovoli ogrsko poljedelsko ministrstvo. Kazne stvari, * 344.160 iajc so zaplenili na kolodvoru v Marijinih varihj Jia Ce~ ikem. IMU oraviio, da nAa iktth 25. Stcv. .alOVENMVi nakuet, 3nc z. onoort 1*10. "9XM0T 9% ♦ Pogrešan« učiteljica. Dne 25. septembra je 65ietna učiteljica v Furstenfeldu na štajerskem. Karoli-na Filafera zapustila svoj dom in se od tedaj ničesar ne vć od nje. Najbrž si je končala življenje. ♦ Razpuščenje urađov. »Nowa Reforma« poroča, da se vrše posve-tovanja zaradi razpusta več okrajnih in dveh okrožnih sodišč ter 15 dav-karij v vzhodnji Galiciji. To naj se zgodi, da bi država prihranila dotične izdatke. ♦ Kako se živi v Berlinu. Urad za prehrano izdaja list »Grossberii-ner VVochenrate«. v katerem se pre-bivaJstvu predpisuje hrana. Glasom tega lista srne vsak prebivalec Berlina pojesti na teden: 250 gramov mesa, 90 gramov masti, 187 in pol grama sladkorja in 4 in pol kilograma krompirja ali jaje. * Novi crnogorski denar? Listi poroSajo: Zopet se nekaj sliši o črno-gorskem kralju. Kakor piše »Figaro«. je prišel te dni v Pariz in je naročil rezbarja. ki sliŠi na pristno franco-sko ime, Lindauer. Pri njem je naročil nacrte za novi crnogorski zlati, srebrni in niklasti denar. Ta denar pa bo dal kovati v Parizu sele — po povratku v Crno goro! * Pogrešan pretendent. Princ Filip Orleans, loceni soprog avstrijske nadvojvodinje Marije Doroteje, ki bi rad postal franeoski kralj, }e baje iz-ginil. V budimpeštanskih aristokra-tičnih krogih pravijo. da je šel v južno Ameriko. v drugih krogih pa govore, da je vstopil kot polkovnik v kanadsko armado. Iz Kanade je ravno tako daleč do franeoske kraljev-ke krone. kakor iz južne Amerike. * V siii. Pcštni sluga Jurij Gaspar v Budimpešti ima ženo in sedem se majhnih otrok. Stradal je mesece in mesece in ko je prišla sila do vrhunca, je začel na posti krasti zavit-ke, žena pa je to blago prodajala. Gaspar je bil obsojen na tri leta, njegova žena na eno leto. kupovala ukradene^a blaga pa na zapor od 14 dni cio šestih mesecev. Zagovornik je poudarjal, da bi Gaspar s svojo pfačo ne moge! preživljati družine, pa če bi vsi samo žaganje jedli. * Obsojeni dražile!. Veleposest-nik in tovarnar Rikard Moravec iz Svetle pri Nemskem Brodu na Ce-škem je bil zaradi draženja pri lesu obsojen na 14 dni zapora in 42.000 K ^lcbe. Njegov logar je dobil pet dni zapora in 600 K globe. Moravec si je z vojnimi dobički kupi! Štiri posestva in je žanje plačal 1.600.000 K. — V Lstju na Labi ie bil obsojen tovarnar Juli] Peter zaradi draienja s stearinom na 50.000 kron globe, njegov prokurist pa na 14 dni zapora in 1000 K globe. * Sleparske oprostitve od vojake službe. Dne 9. oktobra se začne v Krakovu kazenska obra\"nava proti bivšemu adjunktu ondotnega magistrata Ludoviku Urgi Obravnava bo trajala tri tedne. Z Uryigo vred je obtoienih se 20 ossb. Uryiga ie za dobro plačilo izdajal ponarejene čr-novoiniške legitimacije, v katerih je bilo zapisano, da so dotičniki za vo-jaško službo nesposobni. Faktično pa dotičniki niti na pregledavanje nišo prišli. Urviga je s to, sleparijo toliko zaslužil, da si je kupil vilo. konja in kočijo ter je žive! kakor kak vojni liferant. * Posebna dobrotnica vdor In sl-rot. V Požunu na Ogrskem so dne 13. aprila obsodili vdovo feldmaršal-lajtnanta Marijo VogI na dve leti ječe in 1000 kron globe. Ta odlična lama je namreč zbiraia denar za vdove in .sirote padHh vojakov. Na-brala ie ^915 kron in jih zase poradila. V Požunu je iz ječe ušla in zbe-žala. na Dunaj. kjer s_o jo kmalu vjeli in ker je avstrifska državljanka, so jo postavili pred dunajsko sodišče. Obsojena je bila zaradi poneverje-nja in zapeljevanja v krivo pričeva-nje na 2 in po! leta težke ječe. * Propad dveh ruskih polarnih ekspedieij. Društvo za preiskovanje ruskega severa v Arhangelsku je razpisalo velike nagrade tištim, ki rajdejo sied ruskima ekspedicijama roroenika Brusilova in Rusancva, ki ?ta šla leta 1912. z ladjama »Sveta Ana* in >Herklej« v sibirsko ledeno morje. Od tedaj se ni o njih ničesar več slišalo. Od Brusilovljeve ekspedicije šta se resila dva moža, katera je Sedovljeva ekspedicija našla leta 1913. na Franc-Jožefovih otokih. Po-vedala sta, da je morje odneslo Sv. Ano« z ostalim moštvom proti severu. * Gnila tajca na Kitajskem. Ar-ehiv fur Hvgiene prijavlja spis, glasom katerega i^rajo že stoletja in tuđi še dandanes pri najimenitnejših Pojedinah odlično viogo — gnila Jajca. 2e pred 1400 leti je kitajski učenjak Hiachgusaj spisal knjigo, v kate-ri Je učil, da je treba jajca vlagati v apno. To se še bolj praktikuje dan-ianes in uživajo taka jajca Sete če so stara deset do dvaiset let. V imovi-M hišah imajo sbranjeaa if starjhi jajca. Cim starejša so jajca, toliko bolj diše Kitajcem. Seveda se Evrope je em uživanje gnilih jaje stuđt, na-sprotno pa se tuđi Kitajcem studi uživanje Dikactnih evropejskih sirov. * Ženska visoka šola za socijalne poklič«. Vojna je ustvarila razinere, vsied katerih Je nastalo na Nemškem mnogo povpraŠevanja po znanstveno izobraženih ženskah, zlasti za socijalna dela. V NemČiH so imeli že zdaj več zavodov, na katerih so se ženske izobrazovale za socijalne uradnice, a ti zavodi so bili jako ne-enaki in nišo zadostovalf. Zdaj je mesto Kolonija ustanovilo posebno visoko solo, v kateri se bodo ženske izobraŽevale za socijalne pokliče, v prvi vrsti za posle socijalnih uradoyt za nadzorovanje ženskih delavskih razmer, otrok, stanovanj, posredovanje služb itd. itd. To bo prva visoka šola te \Tste. * Mož, kl nitna kupčijskega duha. Znano je. da so najrazličnejši liudje sedmograške begunee v njihovi nesreči neusmiljeno odirali in go-Ijnfali. Proti takim hijenam se oblast-veno postopa. Zelezni^ki restavrater Jožef Ketter pa je drueače postonai Kupil je od bejsruncev 105 prašičev in jih plačal po običajni ceni 4 K za kg. Ketter je potem prodal te prašiče aprovizacijski komisiji po 7 K in tako zaslužil 3000 kron. Pošteno kupil in pošteno zaslužil. A kaj je mož storil? Vzel je dobiček 3000 K in da! županu 1000 K za podpiranie sedmograških bpguncev, ostalfh 2000 K na je po-slal tištim fceguncern. od katerih je prašiče kupil. — To je norec, bodo rekli tišti poštenjaku ki so pcmosni na svojega »kupčijskega duha«. * Zaklad v sveti podobi. Lani ob tem času je pri firmi Rosenmann Sl Labowitsch na Dunaju iz^inil mladi uslužhenec, ki se je izdaial za Ik-nacija Lemberserja, Izprinil pa ni sam, nego odnesel je tuđi 18.000 K. Fc dolgem zasledovanju je policija dogmala. da se lenacij Lember^er piše Leopold Ps3nz!k, da ni Zid. nego kristjan in da ima za ljubico Z^letno Ano Kleemann. Psenzik ni hotel ničesar povedati, kam je spravil Done-verjeni denar in tud! njegova liubica je molčala. Ana Kleemann je bila obsojena na osem mesecev, dočim je proti Psenziku trajala preiskava ^e dalje. Ko je Ana Kleemann zapustila Ječo, je vzbuđila občo pozornost s tem. da se je jako lepo oblačila in 5p!ch veselo živela. Tzkazalo se ie, da je Psenzik od defravdirane svote slcril 7000 Kron za sveto rxx!obo v stanovafTja svoje matere, Tn to. ko je bil v |e5i, povedal svoji ljubici. Zdaj so Ano Kleemann \tiovic zaprti. * Cardaš knerinia v Berolinu. V Berolinu zapirajo gostilne in kavame ob 1. uri ponoći in ne dovolijo iz-jem, kakor je navada na Dunaju. Tako so v Berolinu prisiljeni tuđi naj-bolj lahkoživl krogi, da so kolikor tolfko solidni. Na solfdnost pa gleda vlada ne samo pri g"ostfiTiah in kavama h. nego skrbi, da se tuđi pri gleda!iš-kih predstavah oznanjajo na-uki solidarnosti. To se Je pokazalo pri raznih igrrah, v najnovejšem času pri opereti »Cardaš knegrinja«. Ena najpriljubijenejSih pesmi iz te operete »Me dekleta iz Šantanta<-. V tei pesmi je verz: »Redko da jsrredo crrofie pred tretjo uro zfutrai spat«. Na Dunaju stnejo to peti, v Berolinu pa je ta verz prepovedan. Na Dunaju pravijo v tej opereti: ^Mi smo lumpje«. a v Berolimi so to prepove-dali. Ko so pisatelji predlagrali cen-zorju. naj dovoli reci ^>Mi smo kro-kr.rj! . jim je tuđi to zabram'l in zdaj pravijo na odru: »Mi smo saniači«, dasi predstavljalo največje krokarie. Tuđi stavek razposajenega ?rcfa: »Meni je vsaka noč dan^. je cenzor premenil v ^Prespim vsako noč<% * Lugano. Ni j?a skoro dneva, da bi ne krožile po Tistfh brzoiavke, ki so bile oddane v Lupanu v Svici. Ta kraj leži tik italitanske meje, listi iz Milana pridejo tja že kako uro potem, ko so izšli in naravno je torej, da se je v Luganu zbrala jako mesa-na družba. Naj več je tam časnikar-jev, diplomatov izven službe in vo-hunov. Pole^ teh kar izgrinejo domaćini, ki se sicer čutijo Svicarje, a nič ne skrivalo svoje italijanske narodnosti. V mirnih časih ni bil Luga-no nič preveč obiskan. Prebivalci so jako prijazni in v©dno pripravljeni zaslužiti kaj denarja. Najbolj zani-mivl tajci v Limit! so vohtini. Policija jim je neprenehoma za petami. Vsa4c čas prirae kaJte^a gospoda ali kako dama * skoro nikdar jtat nm more ničesar dokazat!. Največ so vo-huni v slnfbi AndUe. Med vofno ie izšo fako mnogo angleSkih knffg, zlasti memoir, vt katerih se razvidi, kako sistematično so si že pred đtv-nimi leti Antfeži uredili vohuostvo. Vse je vohmrflo: (flpkvnatte fn cene-rali, trgovci, tr^ovski potniki tu na-tekmrji in to po vsefa drfcTmh, zlasti pa v Nemčfji in v AvstriH. U prije te Chandeirm v Parit, 10 ft co&ki general« ld je pa bil v civilni obleki in se je poB^varjal z gospodom, s katerim sta bila sama v ku-peju. Na neki postaji je pridrvelo v ta kupe prvega razreda ve£ vojakov. Sprevodnik jih je hotel odpraviti, a neki podčastnik ga je opozoril na napis v kupeju »P. L. M.« Ta napis po-metii progD Pariz-Lyon-M^diterra-nees. a podčastnik zsl Je saliivo raz-toima&l. češ, da se vendar bere *Pour les militaires«. to je »za vojake«. Ta šala je civilno oblečenemu generalu ugajaJa in je rekel sprevod-niku, naj v^ojake Ie pusti v kupeju. Na to je pa podčastnik pristopil k ne-znanemu mu generalu, ga prijateljsko potrepal po rami in mu rekel: »Vi ste pa res prijazen starček.« General se je zasmejal in obrnivši se do svojega spremljevalca, ga nekaj vprašal, na-kar je spremljevalec odgovorili Da, gospod general. Čuvši ta odgovor, so vojaki planili po konci, kakor da je strela mednje zadela, in ni nobeden sto kilometrov daleč nobene besede več zimi. 41 Napadi na budinipeštansko raestno upravo. V Budimpešti se je odigralo zadnji čas več korupcijskih afer, ki so mestno upravo hudo kompromitirale. Sedaj je spravil poslanec Polonvi te afere v ogrski državni zbor ter je v senzacij >naln-im govoru obsojal mestno korupcijo in slabo gospodarstvo, ki da je Budimpešta po krivdi sedanje uprave in zlasti župana drja. Barczvja. Mestni proračun zakriva, kakor je trdil poslanec Polonvi, Ie nepopolno skrajno zavoženo ifinančno stanje glavnega mesta. katerega dolgovi so v zadnjih desetih letih narasli od 150 mili-jonov na 623 milijonov kron. Le na obrestih bo moralo mesto plačevati v bodoče okrog 37 milijonov na leto. Pri tem so skoraj vse njegove investicije zavožene in ne dajejo skoraj nikakega dobička. 2e od leta 1909. se pri mestnih podjetih prav nič ne inventarizira. Režija mestne uprave ic ogromna. En milijon kron se pora-bi na leto le za mestne avtomobile. V.ed uradništvnm vlada velika korupcija. Iz velike mestne bolnišnice Žita so odnašali uradniki živila kar v avtomobilih, bobriki in ran]enci pa so stradali. Brez županove vednosti je ustanovit magistrat zatogo obve-zil, pri katerih se ie goljufalo občino za mnoge tisoče. Mrto^i mestni urad-niki so jako dvomljive eksistence, med njimi se nahajaio na odličnih in odgovornih mestih ltudje z iako čudno pretekiostio. Ni «ra masristratnepra svetn?ka. ki h\ ne bil ravnatelj kake akenske družbe, ki dela z mestom kupčije. ali pa stoji pod mestno kontrolo. Nfkier ni prave kontrole. Poslanec Polonvi pozivija vlado, da se posluži svoje nadzorovalne pravice z vso enentfj© ter napravi konec ne-zrosrt-'m razmeram. Notranii mini-ster Sandor je zavračal r>av5alne Po-lonvieve obdoižitve. v o«talem pa je rr>7rtariiL da je odredil obširno pre-iskavo. Darila. — Darila »Rdečemu križu«. Župni urad v Podzemlju 10 K; Ivan Cer-ne. stanarinsko odikodnino oddelka profesijonistov 5. A. K. za avgust t. 1. 15 K; podpolkovnik Fmchelnt 5 K; Franc Pavlin 5 K; vojno sodiSče »vojna pošta št. 369c spravni znesek 10 K: centralna tof^ničarska zaloga 5. A. K., darila na dopust odhajajoČe-ga moštva, 10 K 66 vin.; Janko Pre-dovič 10 K: Samuel Marmorstein 10 kron; Ivana Bahovec 5 K: Feliks Kren 5 K: Jožef Hron 10 K; Ana Ascher 10 K; Mati ja Završan 5 K: Marta Voh 6 K; Henrik Navratfl 10 kron; Franc Pahor 4 K; zbor policijskih agentov drža\Tiega policijskega ravnateljstva v Ljubljani po krajev-nem nadzorniku Ivanu Toplikarju 52 kron. — Mesečna darila za septem-ber 1.1.: Učno osobie učiteljiSča 36 K 15 vin.; konceptni uradniki finančne prokurature 14 K 37 vin.; konzistori-jali svetnik profesor dr. Franc Per-nč 10 K: okrajni nadkomisar v pok. Anton Klein 2 K; Tonica Kračman, učiteljica v St. Lenartu pri Laškcm trga 2 K.________________________ Umrli so v Ljubljani: Dne 25. septembra: Bogomil Pire. sin misarja. 4 mesece, Tesarska ulica 3. Ane 36. septembra: Ivan Logmr. sin šivilje, 2 leti, Cerkvena ulica 1. Dne 27, septembra: Jožef Novak, mestni đelavec, 62 let, Radec-kega cesta 9. — Tomai Marki pe-Sec črnoToftifk, na obrtni loIL — Avgust Kobler, nadrevident drž. že-leznice v p., 77 let Sodna ulica 6. Dne 28. septembra: Domenico DomptecasL desetnik, lafti voW vjetnik^ v rezervni taonvedski bolni-fcrici. — Irem Pttschncr, kdl P6-knriton vamnCaOu. % ■mu. Dne 29* septembra: Rudolf Če-bron, sin trgovca, 1 leto. Komenske-ga ulica 26. Daaasnj list obsega 6 strast Izda]ateH in odgovorni urednik: Valentin Kopitar Lastnina in tisk »Narodne tlskarne«. 3142 U 215/16-4 I imenu Hm Mum tesana! C. kr. okrajna sodnija v Kranju je o obtožbi opravitelia državnega pravdništva g. Rajkota Peterlina, kakor obtožitelja zoper Pokorn Petra, zavoljo pre^topka po § 14 št. 1 ces. nar. z dne 7. avgusta 1915 štev. 228 drž. zak. in presto>ka po § 32, št. 2 ces. nar. z dne 11. junija 1916, št. 176. drž. zak. v navzočnosti opra-vitelja državnega pravdništva g. Rajkota Peterlina, kakor obtožitelja, obtoženca, po danes dognani glavni razpravi po prediogu obtožitelja. da se naj obtoženca postavno kaznuje, razsodila tako: Pokorn Peter sploh Petrič, ro-jen leta 1561., katol. oženjeni posest-nik v Primskovem predkaznovan ie kriv da ie dne 11. julija 1916 v Kranju 1. zahteval za 54 kg ajde 60 K. torej da je zahteval, izrabljaje izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem za neobhodno potrebne reci očitno čezmerne cene in 2. da je ravno takrat v njegovi posesti naha-iajočo in pod zaporo djano ajdo prodal. s cimer je zakrivil ad 1) perst. po § 14, št. 1 ces. nar. z dne 7. avgusta 1915 St 22$. d. z. ad 2) po § 32, št. 3. ces. nar. z dne 11. junija 1916, št. 176 d. z. in se obsod! po § 14 cit. nar. v zvezi s § 267 k. z. in z uporabo § 266 k. z. v 24 ur zapora in 100 K denarne globe, v slučaju neizterljivosti v nadaljnih 10 dni zapora. po § 389 k. p. r. da plača stroške kazenskega postoDka oziro-ma izvršitve kazni. Kranj, dne 11. avgusta 1916. Dev. Hiša Se takoj kupi v Ljubljani, na prometnem prostora ▼ sredini mtsta. Ponadbe pod VI2OO/3112M na upravi ništvo »Siovenskega Naroda«. 3112 BV I^če se la takol malo. lio slamanje. Pismene ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod „HČIIO SiflllO« ▼aaje 316511. 316S Kontoristinja vešča v špec. stroki se sprejmo 3174 takoj. Ponudbe z navedbo pogo^v na uprav-ništvo »Siovenskega Xaroda« pod Šifro „Soecenijski konfor 3174«. Čal pet'e^je slađkor|a ako se pridene čaju, ko zavre „SMa meden* pra5?k" ali pa „Sida limonadnl prašsH'l dve do tr: kavne ilice Sida praška na sko-dclico čaja 1 zavojček Sida-medeni prašek stane 35 vin., 1 zavojček Sida limonadin prašek stane 40 vin. Za otroke jako pripo-ročljivo. Neobhodno potrebno za vojake, izletnike in za domačo rabo Po pošti se pošlia najmanj 12 zavojčkov oo povzetju. Naroča se pri Jos. Berdajii LJubllana 3, leljsrsba ulica. Za trgovce pri večjem naročilu popust. Slovenske n^fndnp npssrsi llMlUlJeiv |lvJliSI za citre in petje prlredU In iidal podpisani. IiSla sta v dragi, pred slani Izdaji I. la n. zvezek. 7K-emu paru biez otro!;, tako; S^i ZE 1. HOVOEJ- ber prazno 5 tane van; e z dvema mobama, kubmio in priiiklinami. Pismene ponudbe na uprav. »S'ov. Naroda« pod .Mirna stranka 3177*. Sprejme se iz boijše tiiše, vešC slovenskoga in nemškega jezika v govoru in pisavi v trgovino mešanega blaga n. nm. mm tamu. thiporota najnooejfm Zimske Jc/obutce, Uelour, plij> in barfun. oblice. Velika itbera z šporimh čepić $a dame m deklice. ^Wm S°^dno blago. Granano note cene. ^ozravila točno in cenc *Tfiff ffMF" Zalni kloLu^i veano u 'salogL lunania naročita na ijbiro ? obratno oosto aa» ^B ^V jB '^Kn JB B ^Hf IB^B|H ^^WS Se prodaste posamezno ali skupaj. Stara sta po 5 let, visoka čez 15 pesti in sta za vsako vporabo Več se izvc: Karlevska cesta it 11. 310a ■V Proda se "im h i s a še 10 let državne^a davka prosta V šenipeterskem pređsiestfn. Naslov: „Sida 1874 3137" na upravn »SIov. Naroda«. 3137 Krojaški prtik se tako) i»re|me v delo. Ponudbe pod „krejat 31SSC< na upravo. »Slov. Naroda«. 3i58 -^—^-^ ZaseslflTS, poštena — prodajall^a ve^Ča manufakture, §pecc-iie in 5eleznine bi rada vstopila takoj v večjo boljša trgovino ali tuđi kot voditeljica podružnice, naj-raje na dežen. 3171 Naslov pove upravniStvo »Stov. Naroda«. Iš6e se za $&koj starejša, dobro iacvežbana Pismene ponudbe na upravništvo ^Siovenskega Naroda« pod HTake) 317€". kniigovodkinja. ^ylJily PUiiuUvlIllv j iLjaUlana! I 1 * 3____i vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v .narodni hniisnrni' Prešernova ulica št 7. X3T Saitiska, tpoko^ena "ž^i j gošfna miin Se spre|l&e v povsem labk-o deio. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Znana dohr trtrsviiia mei. stroke V Kranjski gori se zaradi bolezoi odda. Ogle-i knp^ in faktur (da se vidi letni nromet) na Tazoolairo Ponudbe m £. Hafck, Krasjska§ora9 Aerenlsko. 3133 Kontoristinja t. večletno prakso, popolnoma vesča strojepisja ter slov«-n?ke in nemŠke steno^ratije se tako' sprejHie. Ponuibe m : Aavofl xa promet 1 iitem ob čas« vetne, podrulolca ▼ Mublianl. 3173 Na ponudbe začet me se ve bo o^iralo. ; Pri Hubljantki električni cesini že-; ieznici MT se spreimejo takoj hidimladeniči iMdelavke. 1 z?iasiti se je na ielezniikl progi na Duaajskl eesM. 31 so Gramofon zn&mke „Rekord4*, sicoraj nov, s 37. dvojnat-mi plosčami se xa nizlco ceno !4