o sistematskem položaju vrste Keramosphaerina
tergestina Stäche
Rajko Pavlovec
Z 2 slikama med tekstom in 2 tablama slik
Kratka vsebina. Avtor obravnáva problem zgomjekredne vrste
Keramosphaerina tergestina*. Na podlagi notranje zgradbe hišice doka-
zuje, da je to nesporno foraminiferna vrsta. Rod Keramosphaerina je za-
radi razlik v zgradbi hišice treba ločiti od rodu Keramosphaera.
Med zanimivimi mikrofosili iz naših krajev je tudi foraminiferna vrsta
Keramosphaerina tergestina. Našel jo je Stäche leta 1873, vendar ji ta-
krat še ni dal imena. MisHl pa je že na nov rod. Pozneje jo je večkrat ome-
njal in tudi podrobneje opisal. Čeprav je vrsta Keramosphaerina terge-
stina v nekaterih delih zgornjekrednih piasti pogosta, je po Stacheju
dolgo niso podrobneje preiskovali Leta 1924 jo je preučeval Silvestri.
V novejšem času pa je šele Devoto (1964) ponovno razpravljal o njeni
sistematski pripadnosti. Domači geologi so vrsto Keramosphaerina terge-
stina samo omen j aH in skušali ugotoviti njen pravi stratigrafski, položaj.
Stäche** je to vrsto prvotno prištel rodu Bradya (Stäche, 1889).
Pozneje je ugotovil, da je pod tem imenom A. Boek že leta 1872 opisal
rod iz skupine Copepoda. Zato je leta 1912 svoj rod Bradya spremenil
v Keramosphaerina in je torej ime Bradya ostalo samo za kopepodno si-
stematsko enoto. Leta 1964 je Devoto dokazoval, da med fosilnim ro-
* Pregledal sem primerke te vrste z roba nanoške planote nad Podnanosom
in iz okolice Postojne. Prve je nabral dr. Stanko Buser, druge mag. Rado
Gospodar ič. Zbruske keramosferin iz okolice Postojne je naredila dr. Ka-
tica Drobne in mi jih prepustila v obdelavo. Vsem imenovanim se za nji-
hovo naklonjenost prisrčno zahvaljujem!
** Originalni Stachejev material sem pregledal v zbirki Geološkega
zavoda na Dunaju. Keramosferine, ki so na slikah 27, 27a, 24 in 25 table VI.
v Abh. Geol. R. A. 13, 1889, je nabral Stäche leta 1872 v železniškem vseku
pri Nabrežini. Primerki, ki jih je S t a c h e uporabil za slikovni material v Jahr-
buch Geol. R. A. 1912, pa so iz Dalmacije (tab. 25, si. 5) in iz Sabotina (tab. 27,
si. 4).
Za naklonjenost, ki sem je bil deležen med obiskom omenjene zbirke na
Dunaju, se prof. dr. R. S i e b e r j u najtopleje zahvaljujem.
53
dom Keramosphaerina in recentnim Keramosphaera, ki ga je leta 1882
opisal Brady, ni nobene razlike. Zato je vrsto Keramosphaerina terge-
stina pripisal rodu Keramosphaera. Istega leta sta Loeblich in Tap-
pan (1964, C 786) naštela rod Keramosphaerina med oblikami, ki so bile
pomotoma pripisane foraminiferam in sta bila mišljenja, da je to »probably
a hydrooorallinje«. Pri tem sta očividno sledila Silvestrij u (1924), ki je
vrsto Keramosphaerina tergestina prišteval hidrozojem*.
Silvestri pa ni bil prvi paleontolog, ki je opozoril na podobnost
keramosferinske hišice hidrozojem. 2e Stäche (cf. 1912, 668—669) je
pripomnil, da je Keramosphaerina tergestina podobna hidraktinijskemu
rodu Porosphaera. Leta 1905 (str. 101 do 107) je podrobneje poročal o do-
tedanjih literaturnih podatkih, tudi o tistih, ki omenjajo rod Bradya
(= Keramosphaerina) kot hidrozojsko obliko. Vendar je vrsto Keramo-
sphaerina tergestina. še naprej odločno prišteval foraminiferam. Našel je
namreč embrionalno kamrico in opazil tendenco k spiralni zgradbi, ki se
kmalu izgubi v vrstah radialnih kamric.
Skoraj nepravilna, črvi casta razporeditev kamri čnih sten je na videz
res nekoliko podobna strukturi skeleta mileporid ali stylasterid. Tudi
slika prolokula, ki jo je objavil Stäche (1912, tab. 27, si. 5a), ni najbolj
prepričljiva, zakaj začetek z votlinico, podobno prolokulu, imajo neka-
tere »»hydrokoraHne«. Vendar pri hidrozojih ne poznamo spiralnega za-
četka skeletnih delov, kar pa je pogosto pri foraminiferah. Prav tako pri
hidrozojih ni takšnih kamric, kakršne slede prolokulu pri keramosferinski
hišici.
Zelo prepričljivi so prerezi, ki jih je na odličnih slikah prikazal De-
voto (1964, tab. 1—3, si. 1—2). Tu je jasno viden milioHdni začetek hi-
šice, v katerem je približno 10 ali nekaj več kamric. Razporeditev začetnih
kamric lahko primerjamo z nekaterimi rodovi iz skupine miholid, npr.
z rodom Pyrgo, ki imajo skoraj enako postavljene prve kamrice kot rod
SI. 1. Shematske prikazan začetni del hišice vrste
Keramosphaerina tergestina Stäche. Po: De-
voto, 1964
Fig. 1. Schematic section of the initial part of a
test of species Keramosphaerina tergestina Stäche
(According to Devoto, 1964)
* Silvestri je na tabli I upodobil primerke iz Krajne vasi pri Gorici in
iz okolice Trsta.
54
SI. 2. Shematske prikazan začetni del hišice recentne vrste Pyrgo sarsi (Schlum-
berger). Po: Loeblich in Tappan, 1964
Fig. 2. Schematic section of the initial part of a test of recent species Pyrgo
sarsi (Schlumberger). (According to Loeblich and Tappan, 1964)
Keramosphaerina (sliki 1 in 2). Devoto (1964, 50—51) je navedel poleg
teh še druge značilnosti (odprtinice za komuniciranje med kamricami,
struktura sten), ki govore za pripadnost vrste Keramosphaerina tergesti-
na foraminiferam.
Iz vsega tega sledi, da je Keramosphaerina tergestina nesporno fora-
miniferna vrsta.
Ostane še vprašanje, aH je pravilna Stachej e va Keramosphaerina
tergestina ali Devotova Keramosphaera tergestina? Podobnost med ro-
dovoma Keramosphaera in Keramosphaerina je opazil že Stäche, ven-
dar je našel razHke v razporeditvi kamric in v površinski skulpturi (Stä-
che, 1905, 105; 1912, 666—667 in 670). Po njegovem mnenju je to dovolj
za ločitev dveh samostojnih rodov. Površinska struktura hišice pri forami-
niferah sama po sebi sicer ni posebno pomemben taksonomski znak, ven-
dar je navadno odraz notranje zgradbe. Devoto (1964, 52) pa zanika za
55
s t a C h e j a zelo pomembne razlike v »radialni strukturi-«-« elementov ek-
vatorialnega prereza pri rodu Keramosphaeriiia oziroma »koncentrični
razporeditvi-«-« pri rodu Keramosphaera. Devoto je s pom^očjo opazovanj
v zbmskih oziroma z metodo- »dry peels^< jasno dokazal, da ima Keramo-
sphaerina tergestina v točno orientiranem ekvatorialnem prerezu radial-
no strukturo. Ce pa poteka prerez nekoliko proč od središča, je ta struk-
tura koncentrična (Devoto, 1964, tab. 1, si. 1—4). To pomeni, da so
pregrade med kamricami razporejene v bolj ali manj ravnih radialnih li-
nijah sam.o v orientiranem ekvatorialnem prerezu, medtem ko so v late-
ralnih dehh hišice te pregrade' bolj zavite oziroma se močno zavijajo med
primarnimi in sekundarnimi kamricami.
Ne strinjam pa se z Devotovo (1964, 52) pripombo, da utegneta biti
Keramosphaerina tergestina in Keramosphaera murrayi Brady ista vrsta.
Razlikujeta se že po- velikosti (prva ima premer Dm = 5 do 12 mm, druga
Dm = do 2,5 mm). Z dimorfizmom teh razlik ne moremo pojasniti, zakaj
pri keramosferinah razlik v velikosti Л in B oblike niso zanesljivo- doka-
zaU (cf. Stäche, 1912, 671; Devoto, 1964, 51). Predvsem pa je po-
membna notranja struktura obeh rodov, ki jo dobro vidimo na slikah pri
Stacheju (1912, tab. 27, si. Ib, Id, 5a), D e v o t u (1964, tab. 3, si. 2, 4, 5)
ali Loeblich in Tappanovi (1964, si. 390 — Ib). Najbolj opazna je
razlika v obliki in razporeditvi kamric. Za rod Keramosphaera so značilne
sosednje kamrice, ki ne leže niti superponirano niti ne altemirajo pravUno
med seboj (Loeblich in Tappan, 1964, C 501). Pri vrsti Keramo-
sphaerina tergestina pa so kamrice največkrat jasno postavljene druga
nad drugo. Obenem so daljše kot pri rodu Keramosphaera. Končno je tre-
ba poudariti še stratigrafsko razliko, saj je Keramosphaerina tergestina
zgomjekredna, medtem ko- je Keramosphaera murrayi recentna oblika.
Zanesljivih vmesnih obHk doslej ne poznamo, zakaj terdami vrsti Kera-
mosphaera irregularis Grzybowski in K. densa Mülett bo treba temeljito
pregledati glede na njuno generično pripadnost (Steinhauser,Brön-
nimann in Koehn-Zaninetti, 1969,117).
Po vsem tem trdim, da sta Keramosphaerina in Keramosphaera dva
rodova iz poddružine Keramosphaerinae Brady 1884.
Pred kratkim je bila opisana še ena vrsta iz rodu Keramosphaera, to je
Keramosphaera allobrogensis (Steinhauser, Brönnimann in
Koehn-Zaninetti, 1969). Avtorji te vrste so podrobneje primerjali
vrsti Keramosphaera allobrogensis in K. murrayi pa tudi vrsto Keramo-
sphaerina tergestina (str. 117 do 121). Čeprav prištevajo- vse tri rodu
Keramosphaera, bi bilo po njihovem mnenju treba revidirati celotno
skupino Keramosphaera. Vrsta Keramosphaera allobrogensis naj bi
bila filogenetsko starejša kot Keramosphaerina tergestina, ki se od prve
loči po večji hišici, večjem številu kamric, toda manjši velikosti kamric,
razporejenih v koncentrične in radialne vrste ter po strukturi, podobni
radialnim stebričkom.
Predvsem pomembno je dejstvo, da Keramosphaera allobrogensis nima
radialne in koncentrične razporeditve kamric, ampak ima povsem nepra-
vilno notranjo strukturo (Steinhaus er, Brönnimann in Koehn-
Zaninetti, 1969, 119). Zato omenjeni avtorji tudi, trdijo (str. 121), da
56
so morfološke razHke med berriasijsko vrsto Keramosphaera allobrogen-
sis in recentno K. murrayi manjše kot med prvo in zgomjekredno vrsto
Keramosphaerina tergestina. To pomeni, da tudi s filogenetskega stališča
upravičeno ohranimo Stachej ev samostojni rod Keramosphaerina ne
glede na to, da pri rodu Keramosphaera doslej radialne strukture niso
mogli ugotoviti.
Vprašanje pa je, аИ res lahko vrsto Keramosphaera allohrogensis pri-
števamo k rodu Keramosphaera? Notranja, mnogo primi ti vnejša struk-
tura vrste Keramosphaera allohrogensis se po mojem mnenju toliko raz-
likuje od strukture pri vrsti K. murrayi (glej opise pri Steinhauser,
Brönnimann in Koehn-Zaninetti, 1969), da moramo misliti
na nov rod.
Brady je opozoril na sorodnost rodu Keramosphaera z rodom Orbi-
tolites (cf. Stäche, 1905, 105; 1912, 668). O tem sam nisem prepričan,
zakaj embrionalni aparat rodu Orbitolites sestoji iz globulamega nukleo-
konha, ki vključuje več kamric. Nukleokonh je obdan z vencem kamric.
Nadaljnje kamrice so razporejene v altemirajočLh vrstah tako, da tvorijo
mrežasto strukturo. Tudi pri orbitohtesu podobnih rodovih kot sta So-
rites in Marginopora so embrioinalne in lateralne kamrice drugačne kot
pri rodu Keramosphaera аИ Keramosphaerina.
Čeprav filogenetska povezanost poddružine Keramosphaerinae z dru-
gimi skupinami še daleč ni dovolj pojasnjena, se mi zdi vseeno bolj ute-
meljeno S ta che j evo mišljenje (1912, 679—680), da so Keramosphae-
rinae soTOdne poddružini PeneropTinae. Vendar nimam nobenega
predstavnika družine S o r i t i d a e (iz poddružine Pener oplinae in
Meandropsininae) za neposrednega piredhodnika keramosferin,
čeprav srečamo razvoj hišic v smeri od spiralnega (npr, Peneroplis) k vse
bolj ciklični razporeditvi kamric v zunanjem delu (npr. rodova Vanden-
broeckia in Meandropsina). Ta podobnost pa je bolj v obhki hišice kot
v obliki in razporeditvi kamric ter vmesnih pregrad. Gre torej za zunanjo
podobnost brez nujne filogenetske povezanosti.
V literaturi najdemo o starosti vrste Keramosphaerina tergestina pre-
cej neenotoe podatke. Različni avtorji ugotavljajo to vrsto v plasteh od
conjacija do danija. Pri tem gre včasih samo za razHčno interpretacijo
razčlenitve najmlajše krede oziroma najstarejšega terciarja. Predvsem
mislim tu na danij, ki ga nekateri še prištevajo kredni dobi, medtem ko
ga ima večina za najstarejši del paleocena oziroma paleogena. Tak primer
je Pleničarjeva (1961, 106) stratigrafska interpretacija, pri kateri
postavlja plasti s Keramosphaerina tergestina iz Slovenije v 16. horizont,
to je najnižji danij. Danij pa v celoti prišteva kredni dobi.. Pavlovec
(1963, 494—499) pripisuje plasti neposredno^ nad horizontom s Keramo-
sphaerina tergestina že terciar ju. To pomeni, da bi bil horizont s Kera-
mosphaerina tergestina (P 1 e n i č a r j e v 16. horizont) najmanj maastrich-
tijske starosti, če ne celo nekoliko starejši. Podobno kot Pleničar pri-
pisuje plastem s Keramosphaerina tergestina danijsko starost tudi Š i k i ć
(1956). Med novejšimi podatki je najpomembnejša trditev Buser j a
(1965, 130), da nastopa ta vrsta v zahodnih Dinaridih od campani j a do
spodnjega dela maastrichtija. Nekateri avtorji omenjajo vrsto Keramo-
57
sphaerina tergestina v turonijskih plasteh (cf. Polšak, 1963, 423). Tudi
I v ano vic (1960, 111—112) pripisuje plastem s Keramosphaerina terge-
stina na otoku Pašmanu obdobju od turonija do konca senonija. Devoto
(1960, 52—53 )sicer ne pove povsem jasno, v katerem horizontu je našel
to vrsto na Monte Lepini v Apeninih. V krovnini teh plasti omenja vrsto
Coscinolina liburnica Stäche, ki nastopa pri nas v paleocenskih plasteh.
Se više se na Monte Lepini, začno sedimenti s številnimi alveolinami. To
pomeni, da je takoj nad plastmi s Keramosphaerina tergestina že paleo-
censki horizont.
Keramosphaerina tergestina je torej zgomjekredna vrsta, ki so jo na-
šli na mnogih krajih tudi pri nas (cf. Schubert, 1902; Stäche, 1905;
Montagne, 1941; Sikić, 1956; Sakač, 1958; Polšak, 1959; 1963;
Radoičić, 1960; Ivanović, 1960; Buser, 1965; Bignot, Cho-
roviczin Dupeuble, 1968). Ni pa izključeno, da so med campanij-
skimi in maastrichtijskimi oblikami razlike v notranji zgradbi, česar se
doslej še ni posrečilo ugotoviti.
The Systematic Position of Species Keramosphae-
rina tergestina Stäche
Rajko Pavlovec
Abstract. The author deals with the problem of Upper Cretaceous
species of Keramosphaerina tergestina Stäche. On the base of the internal
structure of test he maintains that it is undoubtedly a foraminifer species.
Genus Keramosphaerina therefore should be separated from genus Kera-
mosphaera.
In the year 1905 (page 101—107) a detailed report was given by Stä-
che on the relations between the genera Bradya Stäche, Porosphaera
Steinmann, and Keramosphaera Brady. In this report the authors, consi-
dering the genus Bradya (= Keramosphaerina) to be a Hydrozoan, have
been cited too. Although Stäche (1912, 668—669) remarked the simila-
rity of Keramosphaerina tergestina to hydractinian genus Porosphaera,
he continued to place K. tergestina among the foraminifers. As regards
this Stäche pointed out an embrional chamber and a change of the in-
dicated spiral development into- radial chambers.
In the year 1924 Silvestri too ascribed genus Keramosphaerina
to Hydrozoa. Therefore it is natural that Loeblich and Tappan (1964,
C 786) mentioned genus Keramosphaerina among those forms which were
erronously ascribed to foraminifers. They say it is "probably a hydroco-
гаШпе."
An unregular, worm-like arrangement of chamber walls is at first sight
similar to the structure of the müeporid or stylasterid skeletons. Also
a picture of proloculus, published by Stäche (1912, tab. 27, fig. 5a) is not
very convincing for a foraminifer. A similar beginning with a cavity as
58
shown by this proloculus could be observed on some "hydrocorallins". But
with the Hydrozoa a spiral beginning of skeleton parts is not known, as
is often the case with foraminifers. The same goes for Hydrozoa, where
no such chambers exist as shown in the initial part of a Keramosphaerina
test.
This problem has been explained by D e v o t o (1964, tab. 1—3, fig. 1—2),
who found a clearly visible miliolid beginnig of the test. In this part there
are only ten or perhaps some more chambers. The arrangement of cham-
bers can be compared to some genera of miliolids, which have a nearly
identical arrangement of chambers as Keramosphaerina (fig. 1 and 2). De-
voto mentioned also some other characteristics (perforation for communi-
cation among chambers, the structure of the walls), which support a
classification of Keramosphaerina tergestina to foraminifers.
Thus it could be concluded that Keramosphaerina undoubtedly belongs
to foraminifers.
It is still to be determined whether S t a c h e's Keramosphaerina ter-
gestina or Devot o's Keramosphaera tergestina is the right one. Simi-
larity between Keramosphaera and Keramosphaerina had been noticed
already by Stäche, although he found differences in arrangement of
chambers and in the surface sculpture (Stäche, 1905, 105; 1912, 666—
667 and 670). In his oppinion this is sufficient for a distinction between
the two independent genera. The surface structure of tests of foramini-
fers is. by itself noit a very important taxonomic sign, nevertheless it
gives an impression of the internal structure. Devoto (1964, 52) denies
the differences between "radial structure" of equatorial section elements
of Keramosphaerina and "concentric arrangement" of Keramosphaera.
By observation of a thin section and by dry peel method he clearly proved
that Keramosphaerina tergestina has a radial structure in a precisely
orientated equatorial section. In the section is off centre, the structure is
concentric (Devoto, 1964, tab. 1, fig. 1—4).
But I cannot agree with Devoto's remark (1964, 52), that Keramo-
sphaerina tergestina and Keramosphaera murrayi Brady is of the same
shape. They differ in size. One should not take dimorphism into account
as differences in size of A and B forms of Keramosphaerina have not yet
been actually proved (cf. Stäche, 1912, 671; Devoto 1964, 51). Most
important is the internal structure of both genera which are clearly di-
stinguishable on S ta che's (1912, tab. 27, fig. lb. Id, 5a), D evo t o's
(1964, tab. 3, fig.. 2, 455) or Loeblich's an Tappan's (1964, fig. 390
— lb) figures. Most distinct is the difference in form and arrangement of
chambers. Typical for genus Keramosphaera are the neighbouring cham-
bers which are neither superimposed nor do they regularly alternate
(Loeblich and Tappan, 1964, C 501). The chambers of Keramosphae-
rina tergestina are often placed clearly one above another. They are also
longer in size. Finally the stratigraphie difference must be emphasized as
Keramosphaerina tergestina is an Upper Cretaceous whereas Keramo-
sphaera murrayi is a recent form.
Thus I would maintain that Keramosphaerina and Keramosphaera are
two genera of the Keramosphaerinae Brady 1884 subfamily and
59
that Keramosphaerina tergestina and Keramosphaera murrayi are two
spedes.
Not long ago Keramosphaera allobrogensis has been described (Stein-
hauser, Brönnimann and Koehn-Zaninetti, 1969), which
has not a concentric chamber arrangement but a completely irreigular in-
ternal structure. There is less morphological difference between the Ber-
ryasian spedes Keramosphaera allobrogensis and the recent Keramo-
sphaera murrayi as between the first and the Upper Cretaceous Keramo-
sphaerina tergestina. This means that even from this point of view it is
justified to keep S t a c h e's independent genus Keramosphaerina, espe-
daUy so as so- far no radial structure has been established.
But there is still the question whether spedes "allobrogensis" can be
classified as Keramosphaera. The internal, much more primitive structure
of Keramosphaera allobrogensis differs, according to my oppinion, to such
an extent from the one of the spedes Keramosphaera murrayi that a new
genus is conceivable.
The philogenetic connection of subfamily Keramosphaerina with other
groups has never been clarified suffidently, nevertheless I think, that
S t a c h e's opinion on Keramosphaerina being related to subfamily of
Peneroplinas is justified. Although I do not maintain that any of the re-
presentatives of family Soritidae could be an immediate predeces-
sor of Keramosphaerina, we do encounter a development of tests from
spiral (genus Peneroplis) to progresively cyclic arrangement of chambers
espedally in the outer part (genera Vandenbroeckia and Meandropsina).
But a greater similarity exists in the form of the test as in the form and
arrangement of chambers and intermediate walls. Therefore this simila-
rity has no immediate philogenetic importance.
In different sources rather divergent data about the age of spedes
Keramosphaerina tergestina can be found. Different authors place this
species from Coniadan to Danian.
Literatura
Bignot, G., Chorowicz, J. & Dupeuble, P. A. 1968, Précision
stratigraphiques sur les formations du Crétacé supérieur et de l'Éccène situées
au nord de Split (Dalmatie, Yougoslavie). C. R. Somm. Séanc. Soc. Géol. Fr.,
186—187. Paris.
B o e c k, A., 1872, De Skandinaviske og arktiske Amphipoder beskrevne af
Axel Boeck. Foirh. Vidensk. Selsk. Christian, 46, Christiania, fase. 192
Brady, H. B. 1882, Notes on Keramosphaera, a new type of porcellaneous
Foraminifera. Ann. Mag. Nat. Hist, ser. 5, 10, 242—245, pl. 13. London.
Buser, S., 1965, Starost plasti s Keramosphaerina (Bradya) tergestina
(Stäche) v slovenskih Dinaridih. Geologija, 8, 130—134, si. 1—3. Ljubljana.
Cita, M. B., 1965, Jurassic, Cretaceous and Tertiary Microfacies from the
Southern Alps (Northern Italy). Internat. Sed. Petr. Ser., 8, 1—100, pl. 1—117.
Leiden.
Devoto, G., 1964, Il passaggio Cretaceo-Paleocene nei Monti Lepini e il
problema relativo a Keramosphaera tergestina (Foraminifera). Geol. Romana,
3 ,49—63. Roma.
60
I v a n o v i ć , A., 1960, Nova nalazišta keramosferina u Dalmaciji i njihovo
stratigrafsko značenje. Geol. vjesnik, 13, 109—113. Zagreb.
Loeblich, A. R. in Tappan, Н., 1964, Protista 2 (Moore: Treatise
on Invertebrate Paleontology, C). I—XXXI + 1—900. Kansas.
Montagne, D. G., 1941, Geologie und Palaeontologie der Umgebung von
Sestanovac, Dalmatien. 1—93, Taf. 1—8, 3 priloge. Utrecht.
Pavlovec, R., 1963, Stratigrafski razvoj starejšega paleogena v južno-
zahodni Sloveniji. Razprave SAZU, IV. razr., 7, 419—556, 1 priloga. Ljubljana.
Pleničar, M., 1961, Stratigrafski razvoj krednih plasti na južnem Pri-
morskem in Notranjskem. Geologija, 6, 22—145, si. 1—16, 5 prilog. Ljubljana.
Polšak, A., 1959, Rudisti i neki drugi fosili okolice Vrpolja i Perkoviča
u Dalmaciji. Geol. vjesnik, 12, 53—76, tab. 1—7. Zagreb.
Polšak, A., 1963, Straügrafija krednih naslaga područja Plitvičkih je-
zera i Ličke Plješevice. Geol. vjesnik, 15, 411—434, tab. 1—4. Zagreb.
Radoičič, R., 1960, Mikrofacije krede i starijeg tercijara spoljnih Dina-
rida Jugoslavije. Paleont. jug. Dinarida, A, 4, 1—172. Titograd.
Schubert, R. J., 1902, Der geologische Bau des Inselzuges Morter, Ver-
gada, Pašman und der die begleitenden Scoglien auf Blatt 30, Zone XIII (Za-
ravecchia-Stretto). Verh. geol. RA., 196—203. Wien.
Silvestri, A., 1924, Sulla Bradya tergestina Stäche. Riv. Ital. Pal., 30,
17—26, tav. 1. Pavia.
Stäche, G., 1873, Neue Petrefaktenkunde aus Istrien. Verh. geol. RA.,
147—149. Wien.
Stäche, G., 1889, Die Liburnische Stufe und deren Grenz-Horizonte. —
Abh. geol. R. A., 13, 1—170, Taf. 1—8, geol. karta. Wien.
Stäche, G., 1905, Ältere und neue Beobachtungen über die Gattung Bradya
Stäche in Bezug auf ihr Verhältnis zu den Gattungen Porosphaera Steinmann
und Keramosphaera Brady und auf ihre Verbreitung in den Karstgebieten des
österreichischen Küstenlandes und Dalmatiens. Verh. geol. RA., 100—113. Wien.
Stäche, G., 1912, Über Rhipidionina St. und Rhapydionina St., zwei neu-
benannte Miliolidentypen der unteren Grenzstufe des küstenländischen Paläo-
gens und die Keramosphärinen der oberen Karstkreide. — Jb. Geol. RA., 62,
659—684, Taf. 26—27. Wien.
Steinhauser, N., Brönnimann, P. in Koehn-Zaninetti, L.,
1969: Keramosphaera allohrogensis, n. sp., from the upper Berriasian of the Jura
Mountains and the subalpine region. — Archives sc., 22, 105—124, pi. 1—4.
Genève.
Šikić, D., 1956, Nova nalazišta danijena u Dalmaciji. — Geol. vjesnik,
8—9, 137—140, tab. 1. Zagreb.
61