1BZ. številka.
I Ljubljani, v UMA IZ. avgusta I9ZD.
LIH. leto.
*xnaja Titt dan popoldne, timnil nadalje In prainike.
,fJ*-?raU : Prostor 1 mlm X 54 m!m M male oglase do 27 «/m višine 1 K,
od 30 m/m višine dalje kupčijski In uradni oglasi 1 mm K 2—, notice! poslano, preklici, izjave in reklame 1 mlm K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Dpravnlahro wSlov. Naroda« in „Narodna Tiskarna«' nllca sft. 5, pritlično. — Telefon st 304.
laaflo vn
„Slotenskl Narod* valja v Jsoosla^Hl!
celoletno naprej plačan .  K 180*— polletno ...,...„   901— 3 mesečno.   ...... 45*—
1     m ........15-
v LlnJUfaoi trn »o »oaU i V laiaiaaorao i
celoletno......K24<J*_
polletno.......„120*—
3 mesečno ......  M 60*—
.....20—
Pri morebitnem povi5an]u se ima daljša naročnina doplačati.
Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino  vedno po nakaznici.
Na samo pismena naročila brez po«latve denarja se ne moremo ozirati.
Uredništvo „Ilov. Naroda1« Knaflova ulica ti. 5, I. nadstropja.
Telafon štev. 34.
Dopise »pgo|<
la podpisana Rokopisov n
xadoetno ača.
Posamezna Številka velia 1 krono.
Poštnina plačama v gotovini.
Crni teror.
Po > Slo venetu in > Večernem Listu« se se Tedno pretaka reka jrnojni-ce, katera naj umnže kroj Sokolstva. Priobeujejo se vedno nova >grozodejst-va< z znano neizbirčnostjo v sredstvih. Napravilo se je iz malega izžvižganja velikansko afero, kateri se na smešen in tudi perfiden način hoče dati celo zunanjepolitičen značaj.
Koliko zaslužijo taka poročila imenovanih dveh listov vere, izhaja jasno iz sodeb. kateri sta morala priobčiti oba imenovana lista v senzacijonalni zadevi . bombastično razkričanega >bogo-skrunstvac na Bledu. Tedaj so vpitt o tem grozem zločinu kolporterji na ljubljanskih ulicah, še bolj pa na prižnicah. Kadar si izberejo ti gospodje žrtev za svoje patologično veselje do laži in obrekovanja, izberejo si tistega, katerega po njegovih življenskih razmerah udarijo najbolj občutno. Radi tega izbrali so si tedaj kot žrtev provizorične-ga učitelja, ki v stvari ni bil niti najmanj udeležen, klicali so nadelj njegovo oblast in vpili, da so priče in dokazi na razpolago. Tako jim je ta dal priliko, da doprinesejo dokaze, da imenujejo priče in je radi tega vložil tožbo proti neznanemu storilcu, skril se je ta junak za oba odgovorna urednika, ta dva nakrat nista vedela, kdo je pisal, kako so prišle notice v list, ter riskirala globo radi zanemarjenja doline pažnje, katere itak nista sama plačala. Objavila sta pred par dnevi v smislu obsodbe v obeh listih razsodbo, ki je dokument strahopetnega obrekovanja. Danes pa se ponavlja v istih listih z istimi odgovornimi uredniki ista podla laž in isto podlo obrekovanje! Zato mora biti vsakemu jasno, koliko vere gre novicam, s katerimi hočeta >Slovenec« in >Večerni Liste skriti orlovsko polomijo in s katero hočejo gotovi blejski krogi doseči 5e drug namen. In ta drug namen, katerega se je dalo preje slutiti, postal je danes popolnoma viden. Ni £a morda kraja na Kranjskem, v katerem je bil denuncijantski aparat ob čaeu vojne tako obsežen in kjer je tako vneto delovaL kakor na Bledu. Vodstvo tega aparata imela je v rokah nemsko-klerikalna koalicija. Žrtev tega aparata pa se bili isti. kakor povsod, >srbo-fin in rasofili«". torej noben pristaš S. L. S., pač pa mnogo članov blejskega Sokola. V ospredju tesra vodstva se ble-ste s črkami, ki žarijo močneje kakor balončki orlovske slavnosti in ki ne bodo nikdar ugasnila, — imena: dr. Benedikt, gospa Georgevits, Oto Wolf-ftng. Dr. Benediku bil je javno vžgan na čelo pečat d^nuncijantstva in vžgala mu ga je pravična roka sodnikova in potrdil je ta žig senat, ki je brezdvoma pri >Slovencu€ in > Večernem Listu< vzvišen nad očitkom strankarske pristranosti na korist nasprotnikom SLS. Žigosanje je povzročila ena izmed žrtev komplota: »starosta bleske?* Po-
kola Herman Tome in žareče oglje je prinesel stražmojster Rakovsček. sži-gosani dr. Benedik pa je ostal duša klerikalnega strankarskega življenja na Bledu, obdržal je vsa častna mesta, katera mu je stranka dala. ter s tem dokumentirala, da denuncijantstva ne obsoja in da smatra delo takih ljudi za delo z«, stranko. Pozabiti pa sramote, katera je zadela dr. Benedika na nevarnost nadaljnega žigosanja, ki preti še marsikateremu izmed njih, blejski klerikalni mogotci niso mogli in njih plemenite duše so koprnele po maščevanju. Zato je bil vsakega fantovskega pretepa in vsake nerednosti na kilometre daleč okrog kriv le blejski Sokol in obrekovanje v listih, lažnjiva poročila na Sokolski Savez itd. itd. bili so začetni pojavi, za glavni udarec pa so smatrali orlovsko sla vnosi na Bledu kot primerno priliko.
Že pri prihod Orlov na Bled se je pokazalo, da je to slavnost, katero smatra svoječasni konzorcij za interniranje jugoslovanskočutečih ljudi za -vojo slavnost. Izmed osmerice zastav, ki so pozdravljale izletnike, bile «*o tri zastave tega konzorcija, t. j. zastave na hišah dr. Benedika, gospe Georgevits in Otona Wolflinga. Jasno je vendar, da prebivalstvo ne more pozdravljati tistih ljudi, katere pozdravlja ta trojica, da ni hotelo pozdravljati kot jugoslovanskih gostov tistih, na čast katerih visijo zastave s hiš avstrijskih denun-cijantov.
Naravno je rudS. da se je občinstvu zdelo čudno in neumestno vedenje deželne vlade, ki niti v proslavo regento-vega prihoda, niti v proslavo Petrovega dne ni čutila potrebe odrediti razsvetljavo jezera, ki pa je razsvetljavo ukazala na čast Orlom, ki so bili predvčerajšnjem veliki avstrijski patrioti, včeraj jugoslovanski republikanci, danes pa se plazijo po vseh štirih za redovi sv. Save. Še slabše je morala v tem oziru vplivati okolnost, da je videla v službi političnega šefa kot zastopnika okrajnega glavarstva v Radovljici, torej v službi, na katero spada vseskoz nepristranski mož, fanatičnega pristaša SLS., ki se je udeležil mariborske orlovske kongregacije kot taborit, ki je bil torej v težkem položaju, da je moral združiti vlogo udeleženca z vlogo nepristranskega udeleženca, udeleženca s srcem, nepristranskega pa po poklicu. Pri tem položaju ni moglo presenetiti, da je prišlo do nekaj malih incidentov, do izrazov nevolje zlasti radi neumestnega proslavljanja s streljanjem s strojnimi puškami. Iz teh mn-lenkoeti napravila se je z dobro navež-bano perfidnostjo demonstracija proti Češki republiki in proti Marzeljezi. Organizator je bil seveda blejski Sokol. Češki Orli, ki so brez dvoma simpatič-nejši. kakor slovenski, kateri so imeM čut dostojnosti, da imajo lastne kroje.
— predstavljati  so  Češko republiko,
štirje Francozi, katerih nobeden ni videl, so bili predstavitelji Francoske republike, in izžvižgavanje slovenskih Orlov se je napravilo za demonstracijo Sokolstva proti Marzeljezi, proti oni Marzeljezi, po katere zvokih proizvaja Sokolstvo simbolične vaje! Ves francoski narod je bil užaljen in če izpade slabo na Koroškem — bo kriv — blejski Sokol.
In ta monstrozna konstrukcija laži in obrekovanja samo za to, da se maščuje Benedik! Vlada, ki je na zahtevo svojih radovljiških matadorjev naročila nezaupnico proti svojemu uradniku, ima sedaj nalog od dr. Benedikove klike in v izvedbo -ga naloga rabi ovadb, rabi denuncijacij, — popolnoma vse eno s podlago ali brez podlage, — in rabi >sodb« in ker na naših sodiščih nd kabinetne justice, izdati mora sodbe pokorna politična oblast. Te sodbe smejo zadeti samo Sokole, ker se sicer no more več bobneti, da so bile spontane demonstracije sokolska prireditev, in zadeti morajo zlasti one, katerih neškodljivost zahteva dr. Benedikova želja po maščevanju in strah njegovih prijateljev, da tudi oni ne dobe zasluženega žiga.
Eden prvih napadov v obeh listih,
— bil je radi tega naperjen z vso vehe-menco na poveljnika oroiniške postaje. Grozilo se je in povedalo v njem, da se bo že vse potrebno ukrenilo. Vsak ne-udeleženi mora priznati, da je orožni štvo postopalo vse«koai z najskrupu-loznejšo nepristranostjo in mestoma skoro s preveliko strogostjo proti nasprotnikom Orla. Zakaj kljub temo, ta napad? Zato, ker je poveljnik blejeke žendarmerije oni nesrečni Rakovšček, ki veliko ve in kot priča tako poSteno izpoveduje, ta neprevidni Rakovsček, kateremu so gospodje veliko zaupali, kateri so videli v uniformi fte vedno avstrijskega žandarja, prezrli pa so v njem pošteno jugoslovensko srce, katerega v svoji družbi niso vajeni. Včeraj že dospela je na Bled vest, ki je ssd tega nizkotnega napada: Rakovsček je kazensko prestavljen in ne sme na novi postaji prevzeti vodstva!
Okrajno giavarstvo se je preselilo za par dni na Bled in posluje noč in dan ter išče zločince ter vihti od dr. Brejca zagroženo poleno cesarske naredbe iz leta 1854. Pri tem pa strogo pazi. da z njim pač ne zadene nikogar, ki ni član Sokola, ker bi to pokvarilo efekt in bi listi pobožnih obrekovaloev potem ne mogli vpiti: >Glejte, samo Sokoli so bili našim Orlom sovrainl! Vse drugo občinstvo je našim Orlom prijazno !< In prvi, po katerem je udarilo to poleno, je starosta blejskega Sokola, hotelir Herman Tome. oni nesrečni Herman Tome, ki po prevratu ni mogel pozabiti, da je trpel vso vojno preganjanje, ki se ni hotel vživiti v to, da smo sedaj vsi eno: avstrijski patri joti in zavestni Jugoslovani, preganjane! in denuncijanti. Oni Tome je imel drznost.
da je zalučal blejskemu reprezentantu
SLS. dr. Benediku v obraz besedo: »denuncijant!« Obsojan je bil v zapor 14 dni. Mnenja so, da mu tega zapora noben vrag ne vzame, najmanj pa poverjenik za notranje zadeve. In kaj je naredil Tome? Po naročilu svojih vznemirjenih in preplašenih gostov je šel ugovarjati proti streljanju s strojnimi puškami. Ko mu je udeleženec orlovskega tabora, manifeetant in zastopnik okrajnega glavarstva dr. Vidic odvrnil, da je to streljanje popolnoma po njegovem okusu, odgovoril mu je, d a s e m u čudno zdi. da vlada kaj takega pusti. Radi teh besed bo torej Tome. neoporečen in nekaznovan mož, zaprt!
Izreklo se je se več zapornih kazni, pri katerih je bilo merodajno za vprašanje krivde, jeli dotični član Sokola ali ne, ter je članstvo spadalo v general i jo vsakega zaslišanega. Vendar so bile vse te sodbe in nadaljnje po-
stopanje le dekoracija. Glavni namen je dosežen:    Rakovsček gre z Bleda,
Tome v zapor in z hiš dr. Benedika, Georgevitsevke in Wolfiinga. bodo zopet visele zastave, ki bodo učile vse nepokorno blejsko prebivalstvo spoštovanja do orlovske kongregacije in ga učile: da se ne bori boj strankarske morale z zvižgavanjem, temveč se mora boriti s podlimi sredstvi zahrhtnosti in denuncijantstva.
Nisem član blejskega Sokola in prav radi tega nisem priobčil tega pojasnila pro domo sua. Zdelo pa se mi J£> to pojasnilo potrebno, da se razkrinka resnični vzrok besnenja klerikalnih listov. Mislim, da se po tem pojasnilu od >Slovenčevih< senzacij ne bo dal spraviti noben posten človek iz ravnotežja ter bo storil to, kar je najnujneše: ri-skiral bo, da tudi njega zadene poleno >Prugelpatenta<, obrnil se bo od teK notic v stran in pljunil na. tla!
Dr. Vane Radei:
Indnstrilskl pokret » kranjskem polfflt-
Dhrajiio
Naša Gorenjska pride v prvi vrsti v poštev pri razvoju industrije v Sloveniji. 2.e danes imamo vso našo večjo industrijo na Gorenjskem, nje na-daljni razvoj pa moramo z vsemi močmi pospeševati, ker imamo vse predpogoje za to. Opažati tega zadnji čas ni, nasprotno se zdi, da je veselje do podjetnosti izumrla To nam zamore mnogo škodovati, če držimo roke križem in zaostanemo dalje časa za drugimi Po vsej naši državi (osobito v Hrvatski) kakor tuđ! v vseh drugih državah (osobito Češka) vidimo, da se je predvojna podjetnost posameznikov podvojila, z vsemi močmi se dela na ustanovitev novih vrst industrije, zbira se kapital, ustanavljajo se družbe in banke se spreminjajo že v pododdelke posameznih tovarn. Vse to je posledica dejstva, da v državi še mnogo manjka namuj-še industrije. Tn omenjeno delovanje je pravilno. To je v korist posamez-nfka m bogastvo države,
Ce primeriam veseiie in razpoloženje med našimi podjetniki in projektanti pred vojno, vidim na mah spremembo v slabše. Ne vem gotovo, kje tiči pravi vzrok, več jfh je, imeli bomo v kratkem priliko o tem javno razpravljati. In če ne poprej, potem tedaj, ko bomo imeli pred seboj črno na belem, da se ie drugod tekom 20 mesecev delalo m storilo nekai, pri nas pa nič.
V kranjskem okraju Je še obilo neizrabljenih vodnih sil. ki so prav izdatne. Vloženih je bflo že mnoero načrtov za nifh irrabo. -/tast! na reki
Savi. Omenim' naj le načrte Tomaža Pavšlerja v Kranju, poprejšnjega de-j žemega odbora kranjskega, prejeme' državne železnice. Josipa Lenarčiča na Vrhniki, nadinženerja Franc Žuže^ ka v Ljubljad itd. Ti načrti nameravali so vsi ustanovitev velikih elek-j tričnih central v industrijske svrho-(tovarna za vagone, predilnica), z zgradbo električnih železnic, v sv ho proizvajanja luči ter gonime slleč za malo obrt in poljedelstvo. Iznellal pa se še ni noben teh projektov, keri nj bil nobeden resno zasnovan m fundiran, temveč je Slo le bolj za Špekt*^ lacije, da bi se pridobltena vooV^j pravna koncesija dobičkanosno prov| dala, ati pa za pridobitev fn zastsm ranje prvenstva, ker je navadno v uradu vložen projekt takoi imel posledico konkurenčni projekt na sprotne stranke. Končno so dokro-j trame razprave obtičale na kald mrtr vi točki m čakajo nadaltevanla, ko sf načrte osvoH resen projektant. Vsa$ tak podjetnik pa bo našel tudi na dru-i ffih vodah tejra okraja rrmoeo priTflč in možnosti. Izkoriščati obilne vodnei sile ter osnovati nove industri]«, Kraji med Kranjem in Škofjo Loko na( eni in med Kranjem fn Tržfčem naj drusri strani ob gorenjski tn tržiškf železnici so kakor za nalašč za tq ustvarjeni, da se tu osnujejo vainelšai industrijska podjetja.
V prvi vrsti bo misliti na gradnjd električnih central na Savi, kf bbaqf dajale hič in gonilno moč ne le raznim krajem na Gorenjskem, ampaS tudi Ljubljani, ki ima elektrarno na;
Fran Govekar:
87
Suifanie.
(Dalje.)
»To je pač špekulacija na naivne kme-tiške duše?« je dejal župan.
»Morda. Mogoče pa je tudi izraz francoske narave in francoskega značaja,« je menil tovarnar. »Zdi se mi, da nas Francozi razočarajo, — a sebi na korist. Krvave istorije, ki smo jih poslušali leto dni z vseh prižnic, se izkažejo brščas za bajke.«
»Tem bolje. Gotovo je, da generala Buonaparta ne bo v Ljubljano. Tu imam njegovo pismo za generala Bernadotta.«
»Buonapartovo pismo? Odkod ste ga dobili?« je vpraševal Desselbrunner ter se z zanimanjem nagnil nad županovo mizo, na kateri je ležalo zapečateno pismo z drobnimi, zvitimi črkami.
»Sinoči mi ga je prinesla francoska esta-feta s Koroškega,« je odgovoril župan. »In to pomeni, da je vsa Goriška v francoski oblasti in da je Koroška tudi že izgubljena.«
»Torej je Kranjska zadnja, dasi se vdaja
brez boja.«
»Zadnja pred Dunajem, prijatelj! Ce pade še Dunaj, potem — finis Austriae!«
»Tako daleč pa nismo še! Kolo steče se vrti: zdaj smo spodaj. Res. Morda pa se iz te nesreče na Dunaju nauče česa, kar nas zopet
dvigne,« je govoril tovarnar optimist. »Prav bi bilo. Spoznajo naj, da so vseh nezgod sami krivi. Vtikajo se v tuje zadeve.ki jim niso nič mari, za gnilobo In zanemarjenost doma pa se niso brigali. Morda se zdaj izuče, da je prvo, da poskrbe za zadovoljnost, kulturno in gospodarsko blagostanje lastnih narodov.«
V tem sta začula pred hišo peket konjskih kopit, rožljanje orožja in francosko vojaško povelje. Skočila sta k oknu in videla, kako se je pravkar zavihtelo iz sedel okoli trideset francoskih šaserjev. Mlad kapiten s še mlajšim lajtnantom sta pustila svoja konja vojakom ter se ozirala po oknih mestne hiše.
V temno zeleni uniformi z rdečimi našitki In s široko rdečo in z gumbi pošito progo po hlačah so bili šaserji prav Učni vojaki; častnika z zlatimi epoletanri na ramah in zlatim pramenom na visoki lončasti čaki pa sta bila naravnost lepa moža. Oba z majhnimi navihanimi brčicami fn od solnca fn vetra zarjavelim obrazom, sta se ozirala po oknih,
»Vas Iščeta!« je vzklikni! Desselbrunner.
V tem hipu se Je srečal s kapltenovim pogledom In se Instinktivno poklonil. Tudi kapiten ga Je bil zagledal, se nasmehnil In salutiral, nato pa je z lajtnantom odkoračil po stopnicah v hišo.
»Pomagajte mi govoriti ž njima!« Je dejal df. Podobnik, ki je srovorfl le par običajnih fraz v francosščtnl in odšel na hodnik pred svojo pisarno.
Častnika sta prihitela, salutirala in se najvljudneje poklonila.
»Lepo prosim, gospoda, ali nama hočeta pokazati pisarno gospoda mera?« je dejal kapiten.
»Jaz sem,« se je predstavil dr. Podobnik. »Izvolita vstopiti, gospoda!« In vodil ju je v svojo pisarno, ki j! je odprl vrata Desselbrunner.
»Na povelje gospoda generala Bernadotta prihajam,« je začel kapiten. »Francoska divizija dospe v Ljubljano danes popoldne in jutri zjutraj. General Vas prosi, da jo sprejmete brez najmanjše bojazni, ker Francozi ne prihajamo k Vam kot sovražniki, nego kot prijatelji vseh narodov, torej tudi Vašega. Vaš narod n! kriv vojne s francosko republiko, nego jo — to vemo — obsoja prav tako, kakor Jo obsoja vsak dober francoski patrijot!«
Mirna kapltenova govorica, ki Je bila brez afektacije, Je pomirila župana. Povabil je častnika, naj sedeta. Zagotavljal jima je, da ne najdejo Francozi v Ljubljani nikakega sovraštva, nego Jim nudi mesto, dasi revno in od vojske izmozgano, vsega za čim ugodnejše življenje. Težko Je govoril župan, a tem laije Dessel-brumier, ki je popolnjeval njegove besede ter Jima tud! povedal, kako je brez uspeha mestna deputacija že Iskala generala Bernadotta na Vrhniki.
»General je v Logatcu,« je rekel kapiten. »O, celo mu bo zaL ko izve o Vašem trudu.
Jako bi ga bilo razveselilo, če bi bili prišli že včeraj k njemu.«
Hitro se je razvnel živahen razgovor med
njimi.
»Ali mi verjamete, da smo vsi srečni v vaši deželi?« je pripovedoval kapiten. »Povsod smo bili sprejeti prijazno In o kaki zahrbt-nosti ni bilo doslej nikjer niti sledu. Niti en strel ni še počil in doživeli nismo niti ene neljube afere. V Postojni smo se počutili kakor1 doma. Abbe Wenigar In poštar Hueber sta izvrstna moža. Resnično, prav težko nam je postalo ondi slovo. In potem v Logatcu in na Vrhniki — povsod odhajamo kot zmagale! s premaganimi srci.« .
»In vendar je vladal in vlada med nagimi ljudmi nepopisen strah,« je pripomnil Desselbrunner. »Tudi viLjubljani smo sevaš bali prav zelo.«
»Ker smo bili obrekovani! Vem, vem* Povsod so nam povedali isto, a prepričal! so se, da smo mnogo boljši nego naš renomć,« je dejal kapiten — In vstal. »Mi storimo vse, kar moremo, da osvojimo ljudstvo brez krvi m brez sile, — vemo pa, da ne morejo trditi tega o sebi niti vaši lastni polki.«
Dr. Podobnik je izročil kapitenu Buonar-partovo pismo in se od Častnikov poslovil, Desselbrunner pa se Jima je pridružil.
»In sedaj se takoj zopet vrnete?« je vprašal tovarnar.
f " x. atrrrn. -
.SLOVENSKI NAROD-, dne 12. avgusta 1920.
16^. STev.
jar. Da se bodo razna v Kranju, Škofji Loki, Tržiču in Zireh in v dru-fcih krajih obstoieča tovarniška in druga večja in manjša obrtna podjetja posluževala električnega toka. namesto sedanjih več ali mam* dragih •ter večkrat tudi zelo primitivnih gonilnih naprav, je samo ob sebi umevno, nastalo pa bo tudi obilo novih raznih podjetij. V Stražišču pri Kranju obstoji starodavna dom. obrt Sitarjev in žimarjev, v Zmincu pri Škofji Loki jPa vegetuje še glavnikarstvo (izdelovanje glavnikov iz živinskega rogovja). Ti obrati si obetajo od možnosti ivporabe elektrike pri obratovanfu trajen procvit. Tudi popolnoma opuščena, nekdaj cvetoča žrebljarska in železninarska obrt v Železnikih bi se [dala zopet oživiti, če bi se ji nudila cenena gonilna moč. V Železnikih je ^obilo deloma še neizrabljenih, deloma usedaj zapuščenih vodnih sil.
V Tržiču so bili izdelali nekateri tovarnarji projekte za izrabo vodnih Sil na obeh potokih, ki tečeta skozi iTržič, deloma da ojačijo svoje že obstoječe vodne naprave, deloma v razširitev svojih tovarn. Vojska je izvršitev teh načrtov ukinila. Čevljarska tovarniška obrt v Tržiču je svetovno znana; mali obrtniki te stroke, ki so si med vojno gmotno opomogli, stremijo za tem, povečati svola podjetja Jn priti k tovarniškemu načinu izdelovanja svojega blaga. Obstoječa elektrarna Karla barona Borna v Tržiču jim nudi gonilno moč. Kaka bodisi v tem kraju Ledij i kje drueod m okolišu zgrajena nova električna centrala bi ta razvoj gotovo zelo pospešila, ker je Bornova elektrarna že preobložena.
Pri Sv. Ani pod Ljubeljem (nad Tržičem) se nahaja že več let opu-Sčen rudnik živega sicnra. Da se ta rudnik, ki ima brez dvoma še dragocene zaklade, zopet oživi, treba je precejšnjih denarnih sredstev, ki pa lastniku menda niso na raztolago. Zelo velika je vodna moč, ki je bila s tem rudnikom spojena in ki čaka pogumnega podjetnika.
Krajevni činitelji hi povsod drage volje pospeševali izrabo vodnih sil in razvoj kateriiikoii industrijskih in drugih obrtnih podfetij; ker pa mestne in selske občine same ne razpolagajo s kapitali m tudi v okraju samem ni dovolj podjetnih kapitalistov, ki bi mogli brez tuje podpore in
in asocijacije kaj učiniti, bo treba pomoči od zunaj, zlasti kakšne umno zasnovane državne akcije. Predpogoj za vse to pa je zboliš^nte prometnih zvez, ker važni in zelo obljudeni kraji Gorenjske še vedno nimaio povoljnih in zadostnih komunikacijskih sredstev. Opozarjam na možnost elektrifikacije gorenjske železnice, ki bi mogla bistveno zboljšati dosedanje kai nezadostne prometne razmere; treba bo misliti na zelo potrebno železniško zvezo L Kranj — Kamnik, 2. Kamnik — Škofja Loka skozi Poljansko dolino do Idrije in naprej, eventualno skozi Cerkno na Sv. Luciio. Po selški dolini bi se dala izpeljati prav ceno električna žcieznica šk >fia Loka kolodvor — Železniki. Pred vojno so obstojale že v okraju avto-mobilne proge v rok^h z:\rtbnih podjetnikov. In sicer 1. Skofia Loka — kolodvor — Škofja Loka. 2. Škofja Loka — Železniki. Voina je pobrala avtomobile. Projektirane pa so bile avtomobilne proge 1. Kranj — Kamnik, 2. Kranj — Jezersko — Železna Kaplja. Vse te oroge bi bilo vsekako zopet oživiti morda kot državna podjetja. Gotovo se bo za to interesirala tudi poštna uprava.
V Zireh, v Železnikih in na Trati pri Poljanah je vzdrževala preišnia avstrijska vlada takozvare čipkarske tečaje v pospešitev čiDkarske domače obrti, ki je za precejšen del teh krajev edini vir dohodkov. Čipke so se izvajale in prodajale po celem svetu. Te tečaje bo potrebno nadaljevati in Domagati čipkarstvu kar največ mogoče iz državnih sredstev.
Ustanoviti pa se bo morala na Gorenjskem v Kranju. Škofji Loki ali v Tržiču rudi obrtna in trgovska šola. Občine bodo v to svrho gotovo gmotno prispevale.
Kranjski okraj ima ra2en Tržiča skoro poljedelski značaj, a nobenega dvoma ni, da bi v doglednem času vsled izredno ugodne lege in vsled naravnih resurz naših krajev industri-lizacija hipoma počela in napredovala. Država naj bi svoje izvedence in veščake pošiljala na lice mesta, da razmere prouče in stopijo v stik z me-rodajnimi krajevnimi oblastmi in činitelji. Treba bi bilo razn;sati premije z«a razne projekte m ugotoviti vse one olajšave in beneficije, ki iih ie država voljna nuditi novim podjetnikom.
Pismo Iz Prage.
8. avgusta 1920.
V sestavi   predsedstva poslanske >rnice nastane najbrže izprememba, se namerava dr. Czech, zastopnik »v, odpovedati mandatu, da se bo popolnoma posvetiti organizač-jenm delovanja nemške socialne demo-Sfracije. Ne da se prav misliti, da bi bi-Sfca ta resignacija v zvezi z izvajanji senatorja Jesserja v olomuški >Deutsche (%eit*. Ta trdi, da mnogi   nemški poslanci, med njimi tudi socijalni demo-kratje, razpravljajo o izstopu iz parla-^monta, ker vzroki politične prakse ne trpe vstrajanja v tem parlamentu. O poziciji Nemcev v parlamentu je že govoril na okrožnem zborovanju nemške 'demokratične stranke poslanec Kostka, <3a je doslej še nejasna. Njegova stranka vstraja na tleh parlamenta   in ne preneha buditi vest Cehov, da bi si zapomnili, da bo državo podpirajoče de-JU>vanje in sodelovanje gospodarsko v njem mogoče šele. kadar Cehi izpolnijo temeljne pravice Nemcev, označene s splošnim imenom samoodločbe. Zdi se. pa, da si med nemškimi poslanci dela ;pot realnejše naziranje. Pred vsem je edino v rokah nemških politikov, da se
napravijo pogoji za plodno sodelovanje vsega prebivalstva češko-slovaške republike.
Ministrski predsednik Tusar, kakor znano, je odpotoval k morju v Porto-rose, da bi se tam zdravil. Njegov povrat ok se pričakuje v drugi polovici avgusta.
Dne 25. pr. m. in L t. m. so bili položeni temeljni kamni za dva znamenita spomenika, prvi je spomenik Boženi Nčmcovi, ki bo stal tam, kjer se odigrava njena >Babička<, ki je v prevodu znana tudi Jugoslovanom,, jedno naj-krasnejših klasičnih del češke literature, to je na severnem Češkem v Na-ehodu, drugi spomenik pa dobi mesto Brandys, ki more biti ponosno na to, da je po zaslugi tamkajšnjega okraja prvo mesto v naši republiki, ki s tem spomenikom proslavlja češko revolucijo. To bo spomenik >narodnega upora<, katerega načrt je izšel iz delavnice nadarjenega umetnika mojstra Mafatke. Stal bo tu kot izrazit svedok počaščenja in hvaležnosti do onih iz brandiškega okraja, ki so padli v vojni, in do voditelja " češkega upora, prezidenta Masa-ryka. J. K. S.
K opralanln znilanja železniških
farlfou.
r -    Včerajšni »Slovenec« poroča, da tje ministrski svet na predlog fin. ministra Stojanovića sklenil povišati železniške tarife za 300 odnosno 200 odstotkov in danes je glasilo gospoda 'ministra železnic napisalo razburljiv »vodnik o tem nezaslišanem atentatu na ljudstvo. Predvsem moramo reSl, rda se nam že nekoliko čudno zdi. ako organ g. Korošca obtožuje g. Stojanovića za železniške tarife, ki spadajo tY komepetenco železniškga ministra, (jn se brez njegove volje ne morejo ne ■nižati, ne zvišati. Ministrski svet bi Iie mogel usvojiti nobenega predloga 'glede železniških tarifov, ako ga minister železnic ne usvoji in proti volji g. Korošca ne bi se mosrel zgoditi nobeden atentat  na potujoče občinstvo. Za vsako zvišanje tarifa je torej železniški minister osebno m neposredno odgovoren Javnosti, On je tudi izključno kompetenten.   da iih uveljavi m proglasi.  Kar smatra g. Korošec za atentat na ljudstvo, tega vendar ne bo storil! V ostalem Da ie. kakor smo se Informirali v Beogradu, cela zadeva precej drugačna. Kakor smo poročali, je prišlo na ministrski seji. ki se je vršila v ponedeliek. do ostrih kontroverz  med g. Korošcem In fin. ministrom.  G. Stoianovič Je .očital železniškemu ministru lahko-i miselno gospodarstvo na Meuutgh
in je izjavil, da ne preostaja nič dragega nego povišati tarife še enkrat, ako hoče g. Korošec nadaljevati svoje eksperimente. Nato je g. Korošec izjavil, da bi mu v kritje deficitov bilo treba zvišati tarife za nadalinih 200 odnosno 300 odstotkov. Ko je finančni mlinister nato dejal, da. če železniški minister ne more potom zboljšanja uprave m primerne pažnje pri izdatkih najti drugega izhoda, nego povišanje voznih cen, mora pač prevzeti odgovornost za tako povišanje, jfc g. Korošec takoj izjavil, da bo z 20. avgustom povišal tarife za 200 do 300 odstotkov. Nfemu se je pridružil za svoj resort tudi minister pošte. Tako je prišlo do onega »sklepa«, o katerem poroča in bobna »Slovenec«. V ostalem stvar morda ne bo tako huda. kakor jo je nameraval izpeljati g. Korošec. Dotični sklep ministrskega sveta namreč še ni podoisan in g. Korošec se bo moral potruditi šele pri novem kabinetu. Ima torej še mnogo Drilike. da popravi svojo itsodeoolno pogreško. Razburljivo pisanje klerikalnih listov o grozečem povišanju za 20. avgust služi g. Korošcu tudi za to, da odvrne pozornost javnosti od onega že izvršenega povišanja tarifov. ki razburja široke sloje in Izziva blagoslove na glavo g. ministra sa-
Telefonska In brzojavna poročna.
MIROVNA POGODBA Z AVSTRIJO ODOBRENA V ITALIJANSKEM PARLAMENTU.
Trst 10. avgusta. Italijanska zbornica je snoči ob 22.45 končala razpravo o zakonu na naknadno odobritev saintgermainske mirovne pogodbe. Zakon je bil sprejet s 170 glasovi proti 58, pri čemer silno oada v oči malenkostno £tevilo nasprotnih glasov, ko vendar socijalni demokratje, ki so po svojem prvaku Trevesu celo predlagali, da naj se mirovna pogodba ne odobri brez predidočega plebiscita prizadetega prebivalstva, štejejo 156 glasov. Trevesov predlog, o katerem se je vršilo poimensko glasovanje, ie bil odklonjen s 177 glasovi proti 59. Zbornični predsednik je v imenu zbornice pozdravil nove italijanske državljane, tirolske Lahe In Nemce, ki v zmlslu tega zakona pripadajo k Italiji. Iz razprave bi bilo omeniti divjaka SaJveminija, ki je ostro graial razmere, ki jih ie us'vari D' Annun-zio na Reki, in zato žel lcIo kopo naj-sirovejših psovk od strmi nacijonal-cev, kakor: norec, osel in celo *Hr-vat«. Govorniki katoliške ljudske stranke so zahtevali si^er, da naj vlada čuva koristi Italije in upravičene njene zahteve, da nai pa njeno delovanje gre za tem, da se doseže iskren in trajen mir. Poslanec Varsallo, ki ie bil osebno v Dalmaciji, ra Reki in v ostalem našem Primorju, je poudarjal, da je ljudsko razpoloženje v Dalmaciji proti Italiji in :a Jugoslavijo, na Hrvatskem na da ie mržnja proti Italiji manjša, na kar da se mora ozirati vlada pri usmerjanju svoje jadranske politike. Socijalno demokratski govorniki so vsi poudarjali, da se aneksija — govorilo se je seveda le o zakonu, ki se nanaša na Tirolski> — ne sme izvršiti brez oreclidocega plebiscita prizadetega prebivalstva. Poslanec Cosattinl, branitelj v znanem vodnjanskem procesu, ki se ie vršil pred tržaškim vojaškim sodiščem, ie zahteval najširšo amnestijo za naše zasedeno ozemlje, poslanec Treves pa je izjavil, da bo le tedaj zagotov-hjen miren razvoj balkanskim narodom, če se z vežejo v balkansko zvezo od Jadrana do Bospora. Splošno se je priporočala vladi C"m hitrejša rešitev jadranskega vprašanja. Minister za zunanje stvari, conte Sfor^a, je med drugim dejal, da aneksija Trsta ni še mogoča, ker bi se tako drugI Italijani, ki se nahajajo v enakem položaju, smatrali potem po pravici kot manjvredni, ako bi istočasno ne pripadli Italiji. Giolitti je izjavil na Co-sattinijevo zahtevo amnestije, da Italija v zasedenem ozemlju ne more izvajati nikakršnih suverenskih pravic, da pa bo vlada stvar prorčila in morda nadomstila vojaške oblasti s civilnimi. Izjavil je tudi, da se zbornica ne more sklicati pred novembrom, ker bo septembra meseca zboroval senat, oktober pa je potreben vladi za pripravo zakonodajnih del. Zbornica ho imela tako poltretji mesec počitnic.
LAŠKI REPUBLIKANCI IN .IUGO-SLOVENI.
Trst, 10. avgusta. Na pokrajinskem kongresu laške republikanske stranke, ki se je vršil 8. t. m. v Trstu, se je med drugimi nodala naslednja programna izjava: »Republikanci v Julijski Benečiji priznavajo Slovencem, živečim tostran novih meja, enake pravice in dolžnosti, kakor jih imaio vsi ostali italijanski državliani, in poudarjajo potrebo, da imej nova ljudska Italija svoje pravične meie v grebenju Julijske Benečije, celotno, z vsem njenim hriboviem in Reko, združene z italijansko domovino.«
GRŠKO - ITALIJANSKI SPOR REŠEN.
Trst, 10. avgusta. Laško časopisje poroča Iz Pariza, da se je dosegel sporazum med Grško in Italijo, in sicer na naslednji podlagi. Dodekanez pripade Grški, na otoka Rodu pa se bo v 15 letih vršilo liudsko glasovanje, če v tem Angleška odstopi otok Ciper Grški. Italijanska arheološka šola bo Imela prednost nri Izkopavanju starin na otoku Kosu.
RUSI PRED VARŠAVO. LDU Lvon, 10. avgusta. (Brezžično) Iz Varšave lavllalo. da so beli-ševtki v bližini Varšave koncentrirali veliko število čet. da naoadeio glavno mesto Poljske, česar pričakujejo vsak čas.
POMOČ POLJSKI. LDU Lyoo« 10. avgusta. (Brezžično) Millerandov odhod ie odložen do ponedeljka ob štirinajstih. Izjave, ki jih je hotel v parlamentu podati Llovd Oeonge, so odložene na torek. Nepopustljivost sovjetske vlade ie približala Llovd Oeorga stališču francoskih delegatov. On Je preverjen, da se mora nastopiti proti moskovski vladi s prisilnimi odredbami, ki iih sicer ni hotel uveljaviti. Te odredbe so absolutno potrebne, ako hočejo za- *
veznlki zagotoviti Poljski eksistenco, ki je potrebna za varnost vse Evrope.
POUSKO - RUSKA POGAJANJA.
LDU Pariz. 10. avgusta. (Brezžično) Poljska vlada je v posebni noti, ki jo je odposlala sovjetski vladi, izjavila, da pristane na to. da se pri-čno pogajanja za mir v Minsku s pogojem, da se sovjetska vlada ne bo niti pečala, niti vmešavala v notranj« zadeve Poljske.
LDU Lvon, 10. avgusta. (Brezžično) Kakor javlja Agence Havas. so došli angleški in francoski državniki na konferenci v Hvthesu do prepričanja, da sovjetska vlada zavlačuje pogajanja s Poljsko, da bi mogla med tem zasesti Varšavo ter tam uveljaviti sovjetski sistem. Konferenca je vpričo admirala BeathvJa pozvala vojaške strokovnjake, naf predlože poročila o odredbah, ki so jih pod-vzeli. To se tolmači tako, da bo angleška mornarica v kratkem proglasila blokado Rusije.
VVILSON IN POLJAKL LDU Lvon. 10. avgusta. (Brezžično) Newyorški dopisnik Usta »Echo de Pariz« javlja, da namerava sklicati Wilson kongres k izrednemu zasedanju ter na kongresu zahtevati pooblaščenje za vojno za obrambo Poljske ^red boljševik!.
LDU Lvon. 10. avguta. (Brezžično) Po vesteh, ki jih je dobil »Ma-tin« iz Washingtona. je amerikanska vlada angleški in francoski vladi obširno razložila svoje stališče glede obrambe Poljske in razodela, kar se ji zdi potrebno, da se rešijo Poljaki. SOVJETI IN ANTANTA. LDU Lvon, 10. avgusta. (Brezžično) Kakor javlja »Pailv Mali«, ie stavil Kamenjev naslednje predloge: 1. da se priznajo dolgovi carske vlade; 2. sovjetska vlada pristala na konferenco v Londonu med Rusiio in zavezniki; 3. da se čete umaknejo h« etnološke meje Poljske; 4. generalu Wranglu se podeli amnestija, ako zapusti Rusijo.
Politioie uesii.
= Konec pogajanj dr. Vesnina. >R1-ječ< javlja iz Beograda: Ob 11. dopoldne so posetili dr. Vesnića delegati demokratske stranke Ljuba Davidović, Drašković in Pribičević, da bi mu naznanili svoje pogoje za vstop v vlado. S strani parlamentarne zajednice so prisostvovali sestanku razen dr. Vesnića tudi ministra dr. Ninčić in Janković. Razgovori so bili končno vel javno prekinjeni ter bo dr. Vesnić popoldne vrnil regentu svoj mandat. > Riječ« piše, da se v radikalnih krogih govori, da bo PašiČ poklican v Beograd in da mu bo poverjena sestava nove vlade. Ldu.
= Vprašanje pokrajinskih vlad in demokrati. Beograd, 10. avgusta. Vprašanja rekonstrukcije pokrajinskih vlad doslej demokrati v teku podajanj niso smatrali za glavno, sedaj pa so sklenili, da bodo od one osebe, ki bi sestavljala novo vlado, zahtevali, da se vrše pogajanja tudi o tem vprašanju in da se razjasni položaj, to pa za to, da pride pred sestavo nove vlade do jasnosti. Te zahteve stavijo demokrati iz enostavnega vzroka, da se vstvari baza na podlagi poslušnosti pokrajinskih vlad napram centralni vladi in da se preprečijo slični škandali, kakor jih je zakrivila v zadnjem času deželna vlada za Slovenijo s tem, da ni samo odklonila izvršitev od ministrstva izdanih odredb, marveč tudi potom poverjenika za notranje zadeve inž. Remeca pri ministrskem predsedniku dr. Vesniču vložila verbalno noto in protest proti ukrepom ministrstva.
= Radikalci in Pašić. Beograd, 10. avgusta. Radikalci še vedno trosijo vesti o povratku Pašiča v Beograd, kar naj pomeni toliko, da bo on sestavil novo vlado. Kombinacija s Pašičem bi uspela pa le takrat, ako bi se on in ž njim cela parlamentarna zajednica prilagodili staHšču demokratov tako v vprašanju agrarne reforme in izvoza, v katerih dveh vprašanjih demokrati nikakor ne morejo popustiti. Ker pa je parlamentarna zajednica v vprašanju agrarne reforme zavzela naravnost protinarodno stališče, ni upati, da bi tudi kombinacija s Pašićem mogla roditi uspeh.
= Ministrom manjka denarja. Beograd, 10. avgusta. Na predvčerajšnji seji ministrskega sveta je zahteval minister vojne in mornarice general Branko Jovanović od ministra financ večje svote, da more izplačati plače častnikom in da zadosti drugim nujnim potrebam. Tudi minister saobračaja dr. Korošec je zahteval, kakor smo že poročali, 120 milijonov dinarjev, katero svoto je na neodobren način potrošil. Istoiako je zahteval minister pošte in brzojava dr. Drinkovič 90 milijonov dinarjev, ki jih je porabil iz poštnega denarja. Vsi ti ministri so zahtevali te svote nujno, ker bi prišlo sicer do poloma v njihovih ministrstvih. — Finančni minister Košta Stojanović je izjavil, da je pripravljen posoditi daner dotičnim ministrstvom, ako dobi zagotovilo in pokritje, še p red no bo parlament odobril budget.
= Dr. Trumbić v Beogradu. >Hr-vat« javlja: Zunanji minister dr. Trum-bić je dospel v Beograd.
= Radikalci in Centralna vlada. >Novostic poročajo iz Beograda, da se je radikalni klub posvetoval o zahtevah demokratov, toda da ne pristaja na slobodni izvoz pšenice, tudi ne v omejenem kontingentu, in sicer ker letošnja žetev baje ni taka, kakor se je pričakovalo. Radikalci nadalje ne pristajajo na to. naj bo Centralna uprava samo statističen urad, temveč zahtevajo, da prevzame Centralna uprava nakup in prodajo vse pšenice. — LDTT.
— Razne zveze. Dopisnik lista >Bu-kareet Journ.« doznava iz poučenih virov, da bo v kratkem sklenjena zveza med Jugoslavijo in Češkoslovaško. — Isti list javlja iz Sofije, da se vrši septembra meseca romunsko-bol garska konferenca., ki bo razpravljala o vprašanju Dobro d že. — Lrdn-
= Ban Lacfinjja In škofi. Zagreb, 10. avgusta. >Riječ SHS.c v svoji današnji številki ostro napada bana Lagi-njo in bivšega podbana dr. Potočnjaka. ki 8ta nudila katoliškim škofom pomoč pri preganjanju reformi etičnih svečenikov v Hrvatski, ki delujejo v interesu jugoelovenske ideje in našega narodne-pa ojačenja. >Riječ« pravi med drugim: V istem času, ko nudi državna vlada škofom pomoč pri preganjanju reformističkih duhovnikov, je slepa za po-
čen] an je črne internacijonale, ki je v zadnjih dnevih imela svoje slavlje aH svoj >tabor< v Mariboru. Neprijatelji naše države in jugoslovenske misli sploh, do kosti še črnorumeni Napotni-ki in Šariei ponosno dvigajo svoje glave in na stotine mladih ljudi z verskim fanatizmom navdušujejo za črno inter-nacijonalo in za boj proti vsemu, kar se imenuje narodno, >jugoelovensko<. V istem momentu, ko se pripravlja minister soobračaja dr. Korošec na nov udarec v 100% povišanjem železniških tarifov, daje isti minister stotinam klerikalnih posetnikov orlovskega tabora polovične vozne karte, seveda ne na škodo in račun bogatih škofov in popov, marveč na škodo revnih davkoplačevalcev.
= Narodno veće za Pecah. LDU. P e č u h, 10. avgusta. Dne 8. t. m. se Je tukaj na impozanten način ter v popolnem miru in redu vzpostavilo Narodno veče za mesto Pečuh. Izvrševanje tega čina so odobravale in podpiralo naše oblasti in sicer iz tega razlogra, da se da velikemu delu meščanstva prilika, izraziti svojo voljo, ker je bilo sedaj tu vse zrevoltirano proti mestnemu senatu, ki je poleg tega, da je tajnim potom stal v zvezi z madžarskimi oblastmi, kazal se kot prijatelja belega režima in je na vešč način zapostavljal interese delavskega stanu. Dalje je nekorektno vodil občinske posle, neopravičeno razpisaval davke itd. Mnogo-brojnemu občinstvu, preko dva tisoč, §o vodje akcije za vzpostavitev Narodnega veča in izmenjavo mestne uprave predložili dokaze o težki obtožbi proti dosedanji upravi in pozvali meščanstvo in delavstvo, naj vporabi priliko, ko jim je omogočeno, da z dobljenjem oblasti minifestirajo svojo voljo in protestirajo proti onim ljudem, ki so prisogH madžarski republikanski vladi In od katere prisege še niso odvezani, a §e sedaj odkrito delajo v korist Horthijs-ve bede vlade. Sedaj imajo priliko, da se svobodno izjavijo, ali žele vzpostavitev Narodnega veča, ki bode izvrftil priprave za nove občinske volitve. Ta poziv je bil sprejet s silnim navdušenjem in že ob govorih so se čuli klici: >DoIl s Horthijevimi špijoni in gardisti! Ne želimo, da se zopet povrnejjo bele pijavke! Hočemo svobodo! Zahtevamo občinskih volitev!« Zborovalci so enoglasno izvolili predlagane jim osebe za člane Narodnega veča, med njimi 84 socijalistov in 15 pristašev meščanskih strank. Nato se je ljudstvo z vidnim zadovoljstvom razšlo, a izvoljena odbor se je takole sestavil: Predsednik dr. Sandor Sečnik, podpredsednik dr. Kbert Nandor, odvetnik, tajnik Polači Janos, učitelj. Ta dan znači za mesto Pečuh začetek nove dobe, ki bo znatno vplivala na politično in fjoapodaar&ke odnošaje.
= Krivda na vojni in socijalni demokrati. Spomenica, ki jo je načelstvo socialno - demokratične stranke Nemčije predložilo mednarodnemu *ocialističnemu kongresu glede odgovornosti za vojno, izjavlja, da je bila morda napaka nemške socialne demokracije, da zveze z Avstro - Ogrsko ni ravnotako smatrala za vojno nevarnost, kakor rusko-francosko. Ni dobro pomislila, da pome-nja vodstvo nemške zunanje politike brez nadzorstva državnega zbora nevarnost Nemška socialna demokracija bi si morala očitati, da že preje ni napravila poti nemški revoluciji. Ver-sailleski mir dokazuje, da ententni državniki niso vzeli resno svoje dozdevne volje, zagotoviti narodom svobodo in mir. Krivdo bo mogoče natančno dognati šele tedaj, ko bodo komiteju, prostemu vseh naeljonalističnih tendenc, na razpolago vsi državni arhivi. Globokejši vzroki svetovne vojne tičijo v imperialističnih stremljenjih vseh dežela in v nesrečni grupaciji velesil. Neposredni vzrok je v glavnem, če tudi ne izključno, pripisovati brezglavju in brezvestnosti nemških in avstrijskih moffočnikov, ki so pa sedaj strmoglavljeni. Socialna demokracija mora sedaj postati tako močna, da nobena država ne bo mogla več obnoviti vojne. To se
pa da doseči le potem narodnega in mednarodnega edinstva socialne demokracije. Nemški socialni demokrati so pripravljeni, zavzeti se za ta cilj.
= Takšni so! Iz Trsta nam poročajo: V petkovem Jutranjem »Plccoliu objavlja sedanj! predsednik   tržaškega deželnega   sodišča dott Antonio Perislch, i svoje pripombe k vprašanju, kako naj m
rB2. štev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne i2. avgusta 1920.
3. stran.
▼ zasedenem ozemlju premeni Italijanska pravna zakonodaja. Doti Perisich )e mnenja, da je pač res kazenskopravna av-strij. zakonodaja potrebna pomodernjenja v smislu italijanske zakonodaje, ali stvar Je treba temeljito preučiti; bivša avstrijska civilnopravna zakonodaja pa da znatno nadkriljuje itr'-Rnsko in zato da jo je treba ohraniti, tako tudi doslej veljavno zemljiškoknjižno uredbo, ki naj bi se uvedla tudi v Italiji, In pa socijalna zakonodaj:!. Predlaga, da naj bi se sestavila posebna komisija tukajšnjih in italijanskih veščakov, ki naj bi proučila ta vprašanja. Nato pa zaključuje: »Takšne so v glavnem In na kratkem moje misli o tej stvari, in v imenu vsega odrešenega sodnega urad-ništva želim in voščim, da bi čim preje moglo priti do zedinjenja naših pokrajin z materjo domovino, do poenotenja zakonodaje, ki je pravi pečat narodnega edinstva,« Da! In ta pečat pritiska na italijansko narodno edinstvo tisti dott. An-tonio Perisich, ki se je še pred dvema letoma, ko Je bfl še c. kr. avstrijski uradnik, kot dalmatinski Hrvat kazal dobrega Ju-gostovena In se podpisoval dr. Ante Pe-rišlč! Morda še pride čas, ko bo kdo drug imel »pečat« v roki, in tedaj se morda najde tudi na »odrešenem« dott. Perisichu kako mesto, da se pritisne nanj pečat narodnega izdajalca!
= Isrihito   geografioo    mili tare, Fi-renza.   Ta Institut strelja,  kakor smo že poročali, v zadnjem času najlepše geogra-flčne kozle.   Pod pretvezo, da mu gre za sestavo monografij, podatkov vseskupne 'Julijske Benečije,  pošilja   našim županstvom  po   Gorenjskem   velike vprašalne pole   s   strogo   vojaškimi  vprašanji. Za nas Je jasno, da gre tu   za provokacijo, kajti te pole ni morda pomotoma le eno aJI dvoje županstev dobilo,   temveč cela vrsta na lesu bogatih  občin v Bohinjski dolini m od Jesenic proti   Trbižu, torej razposlane so bile po krajih, ki nimajo z takozvano Julijsko  Benečijo nič opraviti. H sindaco della Communita di Cainsca Gora doslej n. pr. niti vedel nI, da Ima naslednic ~~^občine: Pedecomo (Podkoren), .-.co (Srednji vrh), Logo (Log), m šele IsrJtuto geograflco mllitare ga je moral iz FJrenze   poučiti,   da se pristni kranjskogorski gerent na podlagi znanstvenih   razizkavanj    nahaja pravzaprav sredi Julijske Benečije!!   Pa pustimo šalo na stran In razmotrimo zadevo resno. Kaj forej hoče   Italija od nas?   Zasedejo se tuji kraj! po močnejšem sosedu navadno le, Če vlada .po teh krajih nered, anarhija, desorganizadja.   Tega  pri   nas   nI, nasprotno ,prl nas najlepše pulzira vse gospodarsko   življenje,   prebivalstvo hodi mirno In zadovoljno za svojim zaslužkom, Železnica   točno fnnkcijonlra, niti najpo-hlevnejšega štrajka nimamo In Italija b! nas sploh v marsikaterem ozira lahko zavidala. Će nas pa noče zasesti,čemu pa potem    pošilja    našim    županstvom kopo skrbno sestavljenih vprašalnih pol. ki so gotovo že radi rekonstrulranja naših krajevnih označb dali Istinitu geografico miri tare silno veliko dela. Vse to delo vendar ne Izvira lz pomote! Vprašamo naravnost vso Italijansko Javnost,    Je-li to odkritosrčno   vedenje   napram   spodobnemu sosednemu narodu, aH pa če tudi italijansl#o ljudstvo   samo uvideva.   da diši vsa ta sistematična  akcija močno po  imperij ali-stičnlh težnjah" visokega  vojaškega živ-fja v Italiji. MI hočemo mir In gotovo ga želi tudi ljudstvo v Italiji, povemo pa, da spadajo vsi sk>vensld kraji pod našo Jugoslavijo in da se nikoli ne   bomo udali imperijaMstlčnim zahotenjem italijanskega generalnega štaba, ki bo moral svoje stališče temeljito revidirati tudi glede tistih naših" krajev, katere je doslej dal zasesti. Pravfčnga m*ru sicer nikoli ne bo.
= Kdo je Tokačevskij? Sedaj je šef boljševiškega ruskega generalnega štaba, a do te vojne je bil v Evropi neznan. V carski armadi je bil poročnik. Kot potomec stare aristokratske* rodbine je v Moskvi končal vojno šojo in potem bil pri deljen slavnemu gardnemu polku Senrionovskemu. V vojni je kazal izreden pogum ter trdil, da se njega krogle ne primejo, in res ga nobena ni pogodila. L. 1915 je bil pri Lomzi od Nemcev ujet, a se je napravil za preprostega vojaka. Iz ujetništva je trikrat utekel, a trikrat je bil zopet ujet; četrtič pa se mu je posrečilo uteči; bilo je to v zadnjih dneh Kerenskega. Mladi častihlepni poročnik se vrže v politiko in se da voliti v razne vojaške svete, z drage strani pa je hranil zveze a monarhistično strujo, v kateri so bili gardni oficirji. Po posebnem priporočilu te stranke je po boljševiŠkem prevratu vstopil v rdečo armado, da bi tu deloval za stari režim. Kot komandant neke enote se je bojeval proti Cehom in kmalu prišel na čelo armade, vojskujoče se proti Kolčaku. Oblast in položaj sta mu zasukala misli; ko so prišK k njemu njegovi nekdanji tovariši, da bi z njim vred začeli dogovorjeno akcijo, jih je sprejel zelo ošabno in govoril, da je Rusiji treba Napoleona, ki je tudi bil poročnik ... In ta kandidat za Napoleonatvo vodi sedaj rdeče polke na zapad. (Po varšavskem >Kurjeru Porannem« 29. julija).
— Delavstvo In ruska vojna. »Lo-kalanzeiger« piše iz Rotterdama: Angleška delavska stranka priobčuje nujen in važen poziv vsem delavskim udruženjem, naj se izjavijo zoper vojno na Ruskem. Stranka pozivlje delavce, naj odpošljejo ministrskemu predsedniku, lordu Curzonu in članom parlamenta ter zastopnikom Javnega mnenja tozadevne resolucije. Ob-veste naj londonske delavce, da druga delavska udruženja nočejo več vojne In da se ne strinjajo z onimi kričači v Londonu, ki imajo drugačna mnenja o zunanji politiki.
= Revolucija ▼ Sveti deželi. Iz Palestine prihajajo poročila, da zavzema piotižidovsko gibanje značaj prave ne-p0 jHuinjem palestinskem kon-
gresu in po zborovanju v Damasku se je začela prava križarska vojna proti Zidom. SionistiČne namere, polastiti se Palestine, so pomnožile splošno nezadovoljnost Sionistom se ni posrečilo, da bi pridobili zase večino Malmudistov«, ki vodijo v sionizmu politično - kapitalistično hegemonijo. S sionisti so v zvezi samo grško - sismatični elementi, ki se ne sramujejo zveze z Židi, samo da pomagajo izgnati svoje krščanske brate katolike. Po končani žetvi se bodo najbrž začeli tudi boji za posest Palestine. Angleži, ki so pripeljali v Palestino veliko število indijskih vojakov, se morajo umikati povsod pred Arabci in drugimi domačini, ki so izborno oboroženi. Uboga Sveta dežela!
Iz naše kraljevine.
— Pregnani albanski roparji. LDU. Beograd, 10. avgusta. Oddelek za javno varnost v ministrstvu notranjih del priobčuje: Načelnik okrožja Pri-zren brzojavlja: Dne 29. p. m. je več kot sto dobro oboroženih roparjev iz kačeniškega okrožja napadlo selo Lju-binje. ki leži na .-everni strani Šare planine. Poskušali so odpeljati živino. Domači prebivalci so se jim postavili v bran, ojačeni z orožniki po dveurnem boju porazili roparje in jim oteli živino. Nato je bi v tem kraju mir. Na begu preko Šare planine so roparji napadli selo Rodeš in ugrabili 400 ovac. Orožniki in prebivalci so vdrli za njimi in jim pobrali živino. Kasneje so roparji napadli vas Brod ter ugrabili Jaji Os-manoviću njegovega sinka in mnogo živine. Prebivalci pa so jim kmalu vse pobrali nazaj. Nato so vdarili za njimi orožniki, ki so jih razpršili, a prebivalstvo okraja gorskega in ljumskega preži na roparje, da jim zada zadnji odločilni udarec. Prebivalci in orožniki nimajo izgub. Z zalivalo dobri organizaciji prebivalstva in orožništva javlja brzojavka, da je akcija proti roparjem zaključena in da se je končala s popolnim porazom roparjev.
— V Splitu se je končala stavka bančnih uradnikov. Uradnikom so bile zvišane plače za 50% in dobe razen tega oženjeni enkratno podporo 6000 K. a neoženjeni 4000 kron.
— V Dubrovniku so naše oblasti aretirale italijanaša Martinovicha radi vohunstva. Nadaljnje aretacije še slede.
— Artiljerijska podoficirska šola. V II. artiljerijsko podoficirsko šolo v Mariboru se bo sprejelo do 200 mlade-ničev iz meščanstva in iz vojske kot gojence. Kandidat iz meščanstva mora za sprejem v šolo odgovarjati sledečim pogojem: Da je pripadnik kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, da ni mlajši od 17 in ne starejši od 20 let, da je dovršil dva razreda gimnazije ali realke ali vsaj 4. razred ljudske šole, da je dobrega obnašanja in nekaznovan, da ima za vstop v šolo dovoljenje staršev, da je neoženjen. Kandidat iz vojske bodisi kateregakoli orožja, mora za sprejem v šolo odgovarjati sledečim pogojem: da je dovršil najmanje 4 razrede ljudske šole; da je izvršil rekrutno vežbo; da je neoženjen; da ni obsojen in da je od poveljstva priporočen kot dober vojak. Kandidati iz meščanstva morajo prositi do 20. septembra za sprejem z lastnoročno napisano prošnjo ter isto lahko osebno ali po pošti v priporočenem pismu dostavijo komandantu II. artiljerijske podoficirske šole v Mariboru, v kateri morajo navesti, da se podvržejo vsem obvezam, predpisanim v >Uredbi o podoficirskim školama u stalnom kadru«. Prošnja in dokumenti morajo biti pravilno koleko-vani. Kandidati iz vojske naj se javijo predpisanim potom na raportu in jim poveljniki vpošljejo njihova zaslišanja s priloženimi dokumenti. Vsi prijavljeni kandidati iz meščanstva, kakor iz vojske, morajo se predstaviti osebno komandantu II. artiljerijske podoficirske šole v Mariboru dne 29. septembra tekočega leta ob 7. uri zjutraj radi zdravniškega pregleda in rešenj njihovih prošenj. Kandidatom iz meščanstva pa izpostavijo pristojni komandanti polko vnih okrožnih komand listine za brezplačno vožnjo. Vsprejemni izpit se ne polaga. Tečaj šole traja dve leti. Po dovršenju šole se gojenci razporedijo kot podnaredniki v artiljerijske polke, kjer služijo za nadaljnje povišanje. Oni gojenci, kateri dovršijo šolo z odliko ali prav dobrim uspehom, imajo pravo do polaganja izpita za častniški čin.
neodređena dome-uina.
— Letina na Vipavskem obeta dobro. Grozdje je zdravo in pričakovati je dobre kapljice. Starega vina je po Vipavski dolini Še precej, kupcev ni. Ako se razmere ne izboljšajo, čaka vipavskega vinogradnika trda usoda. Sadja je tudi obilo pa ni odjemalcev zadosti. Glavni odjemalni trg je zaprt. Tako naži Vipavci neizmerno trpe gospodarsko pod kruto tujčevo roko. ^
— Nov odlok o izročitvi orožja je izdal generalni civilni komisarijat na Primorskem. Zahteva, da kdorkoli dobi po 81. julija 1920. v svojo posest orožje ali municijo, mora to takoj naznaniti oblasti. Kdor dobi raznesilne snovi, jih mora takoj izročiti oblasti. Kdor bi tega ne storil, bo kaznovan z ječo do 2 let; ako ni bilo slabega namena pri opustitivi pravočasnega naznanila, prisodi sodnik globo do 1000 lir. Vedno iščejo orožje. Pa kaka lepa prilika se nudi oblasti in njenim karabinjer jem. da spravijo v zapor neljubega človeka, kateremu se podtakne orožje!
— Velik požar v češkoslovaškem ođdelkn trž. nove luke. V soboto je začela goreti v češkoslov. oddelku nove luke x Trstu bombaževina. Zgorelo Je
več sto zavojev. Burja je pospeševala
požar. Užgal se je tudi hangar št. 71, v katerem je bila tudi bombaževina. Gasili so mestni gasilci in češkoslovaški vojaki. Škode je nad pol milijona lir. Vzrok požara je še — neznan.
— Naznanitev žita. Generalni civilni komisarijat za Primorsko ukazuje rekvizicijo vse pšenice, ječmena, rži in ovsa 1920 in preostankov iz prejšnjih let. Pridelovalci morajo izvršiti naznanitev v 5 dneh po mlet vi. Primorska letina naj bo torej za Lahe! Veiiko so že pobrali Jugoslovenom, kaj sedaj jim hočejo ugrabiti še letino 1920., pred-no bodo morali oditi ?
— V Kanalu se je ustanovil letošnjo spomlad otroški vrtec. Podučevala je Slovenka,' gospodična Koršičeva. Civilni komisarijat pa je sedaj odstavil Slovenko in nastavil za vrtnarieo laško gospodično Doro Obizzi iz Gorice iz znane zagrizene italijanske rodbine. Starši v Kanalu ne bodo pošiljali svojih otrok k tej laški signorini. Učiteljica mora biti še nadalje gospodična Koršičeva. !
— Črniški škandal. V Črničah na
Vipavskem so hoteli aretirati tamkajšnjega učitelja in pevovodjo, češ, da »tirata državi nevarno propagando, ker učita mladino pesmi, naperjene proti državic. Poročnik na čelu treh orožnikov je pokazal učitelju ovadbo. Zgodil se je nečuven škandal, da je Slovenec krčmar Ivan Podgornik v Črničah ovadil učitelja in mu podtaknil »državi nevarno propagando«, ker uči mladino narodne pesmi. Vsa stvar se je pojasnila poročniku, nakar je uvidel. da je ovadba neutemeljena pa je pustil učitelja in pevovodjo. Nesramni ovaduh pa zasluži pošteno kazen
— Umrl je v Sežani gosp. Andrej Primožič, trgovec jfcn posestnik. Pokopali so ga vldriji.
— V Komiži so te dni italijanski dobrovoljci bili vdrli v stanovanje Petra Mnrdošiča ter mu odnesli sliko resrenta Aleksandra, ki so jo potem uničili. Ko se je Mardešič radi tega barbarskega čina pritožil v občinskem uradu, so mu odgovorili lakonično, da je to osveta za dogodke v Splitu.
— Iz Šibenika poročajo, da je v prvi luki došlo do spopada med italijanskimi finančnimi stražniki ter neoboro-ženim ljudstvom. Italijanska finančna straža, ki je bila v stiski, je zahtevala orožniške pomoči iz Šibenika, nakar je došlo večje število italijanskih karabi-rjerjev, ki so začeli takoj uradovati po znani italijanski metodi. Izvršili so mnosro aretacij ter so mnogo naših ljudi odvedfi v šibeniške temnice, kjer so jih skušali z raznimi mukami in ponovnimi batinami prisiliti do nekakega priznanja, da se je pripravljala vstaja
Za Skraočev spomenik f
Podružnica SDZ za ribniški okraj je odbor sklenil, da še preden nabere-stavi našemu rojaku učenjaku, svetov-noznanemu kulturnemu delavcu — slavistu — P. Stanislavu Škrabcu dostojen spomenik s tem, da v njegovo rojstno hišo v Hrovači pri Ribnici vzida spominsko ploščo.
Sestavil se je odbor za Skrabčev spomenik, ki ima namen zbirati denarna sredstva, napraviti podroben načrt in to nalogo izvršiti v najkrajšem času.
* V trdni nadi, da se jugoslovanska javnost odzove tej nameri in z denarnimi sredstvi izdatno priskoči na pomoč, je odbor sklenil, da še, preden naberemo za to potreben denar, se delo poveri našemu bližnjemu rojaku umetniku, g. Fr. Kralju, ki je kot akad. slikar in kipar že dobro znan slovenski javnosti.
Napravil je tri osnutke in odbor se je za najboljšega odločil. Plošča, iz na-brežinskega marmorja, je visoka 1.20 m in temu primerno široka, je torej relief z doprsno sliko v naravni velikosti, ki ima spodaj primeren napis. Tudi napis sam je umetniški. Lepo izklesane črke so čisto nekaj posebnega, novega; prav lepo se prilega ostali plošči, so kakor okrasek k vsej sliki.
Spomenik bo popolno izdelan v sredi avgusta; stal bo okoli 20.000 kron. Ako bo odbor razpolagal z zadostnimi sredstvi, bo slavnostno odkritje letos v mesecu septembru.
Ker imamo razmeroma še malo denarja za pokritje teh stroškov, se podpisani odbor ponovno obrača na vso jugoslovensko javnost za prispevke. Mnogim so bili razposlani oklici s priloženo poštno nakaznico, a doslej se jih je še malo odzvalo. Vsem onim pa, ki ste se odzvali, najlepša hvala!
Počastimo spomin našega P. Stani: slava Škrabca! Vsi prispevki naj se pošiljajo na >Odbor za Skrabčev spomenike v Ribnici. Dolenjsko.
narodno gospodarstoo.
— ng Trgovina z dežel, pridelki na debelo je po naredbi deželne vlade za Slovenijo z dne 7. novembra 1919 vezana na koncesijo. Prosilci za tako koncesijo morajo poleg izpolnitve občnih pogojev, predpisanih za izvrševanje koncesioniranih obrtov, dokazati, svojo usposobljenost po določilih § 13. a) obrtnega reda. Dokazati morajo, da so redno dovršili v kakem trgovinskem obrtu učno dobo in da so bili vsaj dve leti v službi v trgovinskem obrtu. Doba celotne zaposlenosti mora trajati 5 let. V praksi so nastali pogosto dvomi o tem. katere predmete in katero blago je razumeti pod označbo »deželni pridelki«. V ta namen, da se doseže jasnost, je ministrstvo trgovine in industrije po svojem oddelku v Ljubljani po zaslišanju strokovnih mest odredilo sledeče: Za deželne pridelke vobče Je
smatrati pridelke poljedelstva, vrtnarstva, gozdarstva in živinoreje, ki prihajajo v deželi brez posebne predelave v trgovino in ki so že kot taki pripravni za trgovski promet. Taki predmeti so: 1. poljski pridelki: semena, žita (pšenica, rž, ječmen, koruza, ajda, oves in proso), mlinski izdelki (moka, jee-prenj, kaša, zdrob in otrobi), sočivje (fižol, grah, leča), krompir, repa, korenje, seno, slama, zelje, čebula, češenj, predivo, konoplja in lanena stebla; 2. hmelj; ik^suho kože, jajca, maslo (kuhano); 4: sadni pridelki: jabolka, orehi, suhe češplje in suho sadje; 5. gozdni pridelki: suhe gobe, kostanj, želod, jezice, brinje in drva. Trgovina g sadjem na ^ebelo se bo proglasila za prost obrt. Trgovina z deželnimi pridelki na drobno je itak svoboden obrt po že obstoječih pred-m sin.
— ng Italijanske obrtne zbornice so imele nedavno posvetovanje, na kojem je spravila tržaška zbornica na razgovor tudi vprašanje o kavinem monopolu. Uvedba monopola za trgovino s kavo težko škoduje tržaški trgovini. Pred vojsko je Trst zavzemal tretje mesto v trgovini s kavo. Pred Trstom je bil Hamburg in Le Havre na Francoskem. Prevedlo se se je na leto 480.000 me-terskih stotov kave. Sedaj pa je ukinje-
na vsa trgovina s kavo. Tržaška zbornica zahteva odpravo monopola in uvedbo posebnega davka za kupčijo s kavo po vzorcu nemške »Umsat'T.-steuer«. VLada je odgovorila dilatorič-no. Uvaževala bo odpravo, čim dobi nadomestila za izgubo dohodkov iz monopola.
— ng Izkazi notnih bank za koneo
junija t. 1. kažejo te-le številke: Švicarska narodna banka je imela bankovcev: 953 milijonov, belgijska 5284 milijonov, francoska 37.762 milijonov, angleška 3001 milijon, nemška 67.468 milijonov, avstro-ogrska 65.243 milijonov.
ng Razvrednostitev denarja na Ruskem. Kakor »Vremja« poroča štampa sovjetska vlada v Moskvi carske rublje, v Permu sovjetske, v Pensi Kei enakega rublje. Takozvanih duma - rabljev sedaj ne delajo. Vsak dan se natisne do 3 milijarde novih bankovcev. To je izvedljivo, ker delajo največ kose po 5000 do 10.000 rubliev. V Rusiji se boljševik! nič ne zmenijo za padanje denarne vrednosti in veselo stampajo dalje. Med seboj imajo rublji razne vrste posebne tečaje: 1000 carskih = 12.—20.000 sovjetskim, 1000 duma - rabljev = 6800 sovjetskim, 1 angleška funta = 15.000 sovjetskim rubljem.
Dneune uesfl.
V Ljubljani. 11. avgusta 1920.
— Afera dr. Pegana pred sodiščem končana. Danes ob 11. dopoldne je predsednik kazenskega senata nadsvetnik 2ebre proglasil sodbo deželnega kot vzklicnega sodišča v zadevi dr. Pegana proti dr. Oblaku. Deželno sodišče je Peganov vzklic proti oprostilni razsodbi ljubljanskega okrajnega sodišča zaradi žaljenja časti kot neutemeljen zavrnilo. — Vzklicna razprava je trajala včeraj od 4. popoldne do 8. zvečer. Dr. Pe-gan se je vehementno in krčevito branil. Pred sodiščem je afera končana. Besedo ima sedai odvetniška zbornica. Dr. Pegan pri današnji razglasitvi vzklicne razsodbe ni bil navzoč.
— Nemško tolovaistvo v Šolllah. Komaj so Jugoslovani izpraznili špilje in je odšla obmejna komisija, že se je pričelo grozno maščevanje nad Slovenci. Hajlovci so aranžirali procesije »navdušenja« z godbo iz Stra-sa. Ernuža in Cmureka. Ker »navdušeni« špiljčani niso nobenih zastav izobesili — izgovorili so se. da iih nimajo — je drdral avtomobil v Stras po nje hi kmalu je bilo Špilje v stra-skih zastavah. Za procesijo »boliših« pa se je privalilo najeto »spremstvo-— par tisoč »postopačev«, in pričel se je vandalizem proti vsemu, kar je spominjalo na Jugoslovane. Župnika bi bili gotovo ubili, da ga ni rešilo orožništvo ter vsega z nemško smr-kovtno opljuvanega spravilo — čez mejo. OostilniČarko Krel so pretepali. Slovenski krčmar Ploh se je rešil gotove smrti s tem. da se Je pravočasno skril. Dva zaostala slovenska finančna stražnika so rešili orožniki z naivečiim naporom. To so le nekateri slučafi. Zagrozila ie druhal, da pride večkrat in tudi čez meio.
— Pomorska Odlsejada čeho-slovašklh leglonarjev. Tekom današnjega dneva in noči je pasiralo Ljubljano 10 transportov čehoslovaških legionarjev, broječih 5600 mož. Le-gionarji so dospeli v Trst na dveh amerikanskih transportnih parnikih iz Vladivostoka. Parnik „Thomas*, vozeč na morski črti Vladivostok-Sueški ka-naf-Trst je rabil za to pot 50 dni. Transport, 2500 mož, tvorijo večinoma bolniki, ranjenci in civilni delavci. Drugi transport na amerikanskem par-niku „Amerika" pa je moral prestati dolgotrajno, zelo nervozno vožnjo. Ta transport je doživel na pomorski vožnji prave Odisejade. Dne 12. aprila t 1. se je v Vladivostoku ukrcalo 2500 legionarjev 3. pešpolka sibirske armade na transportni parnik »Mont Vernon". Parnik je vzel smer preko Tihega Oceana na Panamski kanal. V kanalu pa je zločinska roka kurjaškega osobja povzročila tako težko poškodbo vijaka, da se je parnik začel potapljati in so si legijonarji z vso težavo rešili življenje. Mornarji so kurjače linčali. Prekrcali so jih na to na veliki amerikanski parnik nAmerika". Sprva je bil cilj vožnji Hamburg. Vsled poostrenega mednarodnega položlja pa je Nemčija zabranila vsak oboroženi transport čehoslovaških legijonarjev preko svojega ozemlja. Parnik brezžično obveščen o tem je moral spremeniti smer na Gibraltar in Trst. Ta dolgotrajna vožnja je v vrstah legijonarjev povzročila nervozno razpoloženje. Nekateri so iz neivoznosti po-skakali v morje in več jih je storilo samomor.
— Poziv gostiteljem potujočih dijakov. Kakor čujemo, se je dogodilo že več zlorabe gostoliubia: posebno neprimerno so se vedli neki dijaki na Bledu. Nujno prosimo vse p. n. gostitelje, da postopajo napram dijakom strogo po predpisih, to je, da iim uri sprejemu odvzamejo legitimacije In jih vrnejo šele pri odhodu, v slučaiu naimanjše netaknosti pa naj knjižice sploh ne vrnejo, temveč jo pošljejo s
pritožbo vred podpisanemu društvu. Obenem prosimo p. n. gostitelje, naj nudijo dijakom prav samo to, kar so obljubili; dUake, ki prosiio česa več, naj v našem imenu brez i z I e-m e zavrnejo. — Dijaški ferijalni Savez, sekcija Ljubljana, Narodni domi
— Poštno-brzolavna šola v Nlšu. Ministrstvo za pošto in brzojav bo otvorilo poštno-brzolavno šolo v Nišu. Vpisovanje se vrši do 15. avgusta, pouk pa se prične s 1. septernbr./rr.
— Izoltf za lekarnarje. Ministrstvo za narodno zdravje je Izdalo nov poslovnik, s katerim se ureja polaganje Iznitov lekarnarjev.
— Gledališka šola v Zagrebu. Izšla je naredba poverjenika za pro-sveto, s katero se ustanovi v Zagrebu gledališka šola. Naloga te šole je, da pripravi nadarjene mladeniče in mladenke za igralski stan. Pouk bo trajal tri leta.
— Amerikanke. Z Dolenjskega
zlasti z novomeškega okraja se je danes zjutraj pripeljalo nad 50 mladih deklet in žena. Vse potujejo v Ameriko. Na glavnem kolodvoru so se že pojavili temni elementi, kateri izkušajo neizkušene potovalke izkoristiti v svoje valutne špekulacije. Ponujajo jim lire nad dnevnim kurzom.
— Zavoji na Madžarsko. Izdana
je naredba, po kateri se ne morejo več pošiljati zavoji na Madžarsko.
— Klekei je moral tudi s Prek-murci delati štafažo na orlovskem taboru v Mariboru. A kako ljudstvo za to vneti? 2e 27. junija t 1. je v svojih' »Novinah« št. 36 pisal: »V Maribor, Prekmurci! V soboto zaod večera jul. 31. dobimo posebni vlak. romali mo k Mariji, Materi milosti. Zelaslte se!« — Pa recite, ljudje božji, ali ni to prav navadno »farbanjec ljudstva, že zna. zakaj dela tako.
— Stalni gosti posrilne Fran Kavčič na Pri vozu so nabra'i znesek 1420 kron za pogorelce pri Gi abštafnu. — Smo izročili upravi. Hvala.
— Zahvala. Za mater radlejaa poročnika Ulrika Malči pri osvoboditvi Dravograda je sprejel Narodni svet na našo notico v listu »Klic uboge slovenske koroške matere« darilo 730 K. Vsem darovalcem prisrčna hvala, v prvi vrsti gdč. uradnici Tončki Kvasovi iz Vuhreda za požrtvovalno delo pri nabiranju.
— Svarilo. Okoli strank hodi odgojiteljica Ivana Stropnik, ki kupuie na upanje in prodaja in razdaia svoie predmete. Stranke se opozarjalo, da ji ne prodaiaio in tudi ne kupujejo od nje blaga, ker je pod kuratelo zaradi nerazsodnosti. In bi znale Imeti le stroške in nepotrebna pota. Ivana Stropnik je črno mestno oblečena srednje postave in sloka.
— Poročila sta se 7. t. m. na Brezjah g. Srečko Bergle z in gdč. Faneta Zlebnik iz Ljubljane. Bilo srečno!
. — Vrbsko jezero. Tujski promet ob Vrbskem jezeru ie bi! tekom prošlih tednov tako živahen, da so v krajih od Majernika do Dol vse vile. hoteli in penzijoni popolnoma zasedeni. Takšne sezije južna obal pod nemško vlado še nI imela. Samo v Logovasi je še nekaj vil letoviščar-jem na razpolago in »Penv*ou r!ks-celsior« ima še dokaj prostora. »Fks-celsior«, na skrajnem zapadnem kotu naše obali, ima krasno in mirno lego ob cesti in tik jezera. Zelena obal, temni, slikoviti gozdi brez rra-hu, dima in ropota in kris^no zrcalo jezersko nudijo svežo, čarebno sliko prirodne lepote. N^tel ima lasten kino, bar. kopeli in igrišča Preskrbljeno ie z razkošnim konifortom za vse udobnosti.. Posestuva je jako kulantna. nam v vsakem o?iru na-nakloniena. Vse one. ki žoMjo tekom avgusta iti v kako letovišče, vljudno
4. stran.
»SLOVENSKI NAROD-, dnč 12. avgusta 1920.
182. Stev.
vabimo, da posetiio Logova«?, da napolnimo z letoviščarji tukaj vse še proste lokale do zadnjega kotička ter tako izpodbijemo trditve Nemcev, da se glede tujskega prometa naša juina obal Vrbskega jezera ne mot_e vzdržati brez severne nsmške obali. Opozarjamo posebno naše finančne kroge, da se zavedajo svoje dolžnosti.
— Zg. Savinjska dolina. Podružnica Jug. Matice za občine Mozirje, 'Rečica in Kokarje priredi dne 22. avgusta v Vrbovcu pri Mozirju (v prostorih vrbovškega grada) veliko narodno slavnost z mnogovrstnim spo-Tedom. Prireditev je zamišljena v večjem obsegu. Uprizori se gledališka predstava, nastopi več pevskih zborov, med njimi »Celjsko pevsko društvo«, ter igra gornjegrajska godba na lok in pihala. Za zabavo bo skrbelo mnogo drugih zanimivost L Pridite, bližnji m daljnji sosedje, da podpremo naše narodno-obrambno društvo 1
— Mežica. Akoravno neradi, vendar smo primorani enkrat osvetliti, v kakšnem stanju se nafiaia subvenci-jonirana občinska cesta iz Mežice proti Pllberku, kolikor ie leži v občini Mežica. Občine so dobile od okrajnega glavarstva v Velikovcu naročilo, da se morajo občinske ceste do-praviti, a občina Mežica vkljub temu ni ničesar storila. Gramoza se na to cesto že več nego 6 le! ni navozilo. vodni jarki so popolnoma zaraščeni ali razdrti, tako da voda ob deževju kar po sredi ceste dere, kjer so cele struge; mostovi so vsi zaradi prepe-reiih tramov silno nevarni, na nekaterih krajih ceste čredo ob deževju kolesa kar cela v ilovico, ker manjka gramoza, tako da konji z naloženim vozom nizdol obtičijo, na drugih krajih gledajo Iz ceste do 30 cm visoke skale. Pogleda naj se cesta kar sredi | vasi pred občinsko pisarno: tu bo dobil vsak tujec vtisk strašansko zanemarjene občine in nienega gospodarstva. Cesta je slabša kot v kako planino h kaki drvarski koči, a subven-ciio v znesku 3000 K je cbčina vtaknila. Stavbni urad nai si da popisati stanje te ceste in vzroke zanemarjeni a.
— Idila izood Cekinovega gradu. V leseni baraki košatega drevoreda pod Cekinovim gradom so živeli brezskrbno m brezdelno življenje. Nikdar niso prijeli za kako delo, a dobro so živeli. Logatčanka Marija Komove, 301etna žen'člna. Jim le vodila gospodinjstvo in kuhala, pomagala II Je mlada, simpatična Antonija Galuf. Mario Bonomi, italijanski dezerter iz Vidma, v Italiji obsojen na smrt zaradi raznih dellktov med vojno; zločinec Anton Zorman In Ivan Leban pa so vršili svoje tatinske in zelo plodonosne posle. Kazenski senat ljubljanskega deželnega sodišča je včeraj to tatinsko družbo sodil zaradi raznih tatvin; Marijo Komove na eno leto, Antonijo Galuf na eno leto, Marija Bonomiia na 18 mesecev, Antona Zormana na tri leta in Ivana Lebana na osem mesecev težke ječe. Predsednik senata jih po sodbi sprašuje: »Ali sprejmete kazen?« Galuf odgovarja ihteč: »Sprejmem, ker sem kriva.« Bononl, bled. opirajoč se na dva tovariša kaznjenca, ne odgovaria. Paznik mu prestavi v Italijanščino: »18 mesi! Xe contento?« Molk. Ta družba *e, kolikor se je moglo dognati, ukradla 11 kokoši, moko. 90 kg krompirja. Dalje razno perilo, rjuhe, srajce in celo žeblje. Dognana škoda maša okoli 2000 K.
— Mala kronika. Neznan tat ie ponoči odnesel Dosestnici in gostilni-čarki Mariji Francot na Rožniku tri lepe kokoši, nekai perila in druge malenkosti. Škodo cenijo na 800 K. — Vratarju »Srbske krune« v Beogradu Frideriku Oranicu ie bila v neki gostilni v Floriianski ulici ukradena moška nova obleka, večfa množina sladkorja in kave ter druge malenkosti. Oranič ie oškodovan za 3342 kron. — Tatvine v Ljubljani so se sploh v zadnjem času zelo pomnožile.
Pozor!
== Politični klub JDS ima sestanek v sredo, dne 11 .avgusta zvečer ob pol 9. (#21. uri) v tajništvu JDS, Narodni dom I. nad. Dnevni red: Poročilo o vladni krizi. — Člani se naprošajo, da se sestanka sigurno udeleže.
— Popisovanje političnega življenja Okrajno glavarstvo v Celja razpošilja t« dnf na občine tega političnega okraja silno čudne prašalne pole. Glavarstvo namreč zahteva od županov, da na teh pol ah navedejo v posebni rubriki, kateri stranki pripadajo župan, občinski svetovalci m občinski odborniki. Zakaj hoče glavarstvo to vedeti? Bližajo se volitve v občinske zastope In vlada ter njena politična ekspozitura v Celju se boje, da bo premalo klerikalnih glasov. Zato se hočejo že sedaj pripraviti na primerni pritisk in da bo mogel biti ta pritisk uspešnejši, potrebujejo seznam neklerikalnlhh županov, svetovalcev in odbornikov. Toda rečemo vam, madžarskih volilnih metod pri nas ne boste uvajali I _
Pristopajte h „Jngo-iloocnikl matlcr!
Protestni shod Javni!* nameščencev.
V torek, 10. t. m, ob 8. zveeer se je
vršil v veliki dvorani hotela Union dobro obiskan protestni shod javnih nameščencev. Shod je otvori 1 predsednik društva državnih uradnikov g. L i 1 -leg, ki je v svojem nagovoru povdar-jal, da je prišel odbor do prepričanja, da od merodajnih strani nima ničesar pričakovati in da ostajajo vse obljube vlade o zvišanju oziroma zboljšanju gmotnega položaja uradništva in o uvedbi pravične službene pragmatika, res samo obljube na papirju in ničesar drugega. Ostro je tudi kritiziral politiko merodajnih čini tel jev, ki s svojo brezglavnosrjo in trdovratnostjo povzročajo vedno in vedno le nove vladne krize, tako da ne more priti do resnega dela. Končno je zahteval odstop vlade in parlamenta ter takojšnjo izvedbo volitev. —
Nato eo govorili g. Bekg o boju za službeno pragmatiko, g. Vojska o deln parlamenta in vlade ter osobito o napadu sedanje vlade na uradništvo, kateremu hočejo vzeti pasivno volilno pravico in g. D e r ž i č, ki je govoril o zvišanju cen premoga, o obljubah raznih ministrov železničarjem in o korupciji, ki vlada v ministrstvu saobraćaja. — Vsi govori so bili sprejeti z velikim odobravanjem, posebno pa zatrdilo g. Deržiča. da bodo stali zavedni jugoslovenskl železničarji ramo ob rami v boju za pravice uradništva.
Predsednik shoda g. L i 11 e g se je zahvalil govornikom, nakar je pozdravil shod v imenu zavednih jngoslo-venskih železničarjev g. Korošec, zagotavljajoč solidarnost, nakar je bila prečitana in z odobravanjem sprejeta sledeča resolucija:
1. Osrednja vlada se pozivlje, da sprejme od večine komisije za revizijo projekta zakona o javnih nameščencih osvojenih in ministrskemu svetu predloženi osnutek službene pragmatike, četudi začasno in naredbenim potom ter ga čimprej uveljavi. Po članu glavne kontrole Milutinu Popoviču osnovani manjšinjski načrt službene pragmatike naj vlada odkloni, ker ne odgovarja niti duhu modernega časa še manj demokratičnim načelom in bi se ž njim že itak razdrapane razmere v državni upravi samo še bolj ustalile.
2. Slovenski javni nameščenci vidijo načeloma v pasivni volilni pravici edino pot, ki jih privede do najhovih pravic in jim zagotovi primerno socialno stališče. Ugotavljajo, da jim je ta pravica nekvarno njihovemu gmotnemu položaju postavno zajamčena ter odločno protestirajo proti vsaki določbi, ki bi jih oropala kakršnihkoli državljanskih pravic
3. Zahtevajo, da se jim z naredbo D. R. 66.398 dovoljeni 25% povišek po-Čenši od 1. junija t. 1. dalje nemudoma izplača od vseh 1. decembra 1919 sprejetih draginjskih doklad. ker z ozirom na vedno rastočo draginjo ne uvideva-jo, zakaj bi se jim slabše godilo kot njih tovarišem v Srbiji in Orni gori.
4. Protestirajo z vso ogorčenostjo proti podraženju premoga in železnic ter obsojajo tudi v naprej vsako vlado, ki bi s pomočjo velekapitalističnih podjetij na katerikoli način kvarno vplivala na njih življenski boj.
5. Izjavljajo odkrito, da v vlado In narodno predstavništvo ne morejo imeti več zaupanja ter ugotavljajo, da sta obadva navedena činitelja reševala doslej njih resolucije samo z obeti, ki se niso nikdar ali pa samo deloma udej-stvili. Zato zahtevajo, da se sedaj parlament razpusti in da vlada v najkrajšem roku razpiše volitve v konstitu-anto.
6. Odklanjajo vsako odgovornost za posledice, ki bi nastale ako vlada ne ugodi pod točkami 1—4 te resolucije stavljenim zahtevam.
Po deseti uri je zaključil predsednik s kratkim nagovorom shod, ki je pokazal trdno in močno organizacijo naših javnih nameščencev obenem pa tudi trdno voljo, da se ne dajo več voditi od rasnih vlad in oseb z obljubami za nos.
Kultura.
— Gosp. Josip RUafvec, prvi tenor narodnega kazališta v Zagrebu, priredi dne 13. avgusta koncert na Bledu in dne 17. avgusta v UnionskI dvorani v Ljubljani. PrednaSal bo skladbe Lajovica. Ravnika in Šker-janca, ter Konjovica. Hatzea. Gotovca, kakor tudi arije fz oper A Ida, To-sca in Carmen. Pred 6 leti je naS rojak tosp. Rifavec sodeloval pri koncertu Glasbene Matice ter že tedaj Žel obilo priznanja. Nadejamo se, da sL občinstvo počasti naleta najboljšega ju£oslovenstoe«a tenorista z obilnim posetom že zato, ker že spored nudi umetniški užitek. Predpro-daja vstopnic v tdbckzKm v Prešernov ulici. ^_
— Skupni pizzzeni jMfk ki Veke-slav Babukle". Pišejo nam: S ujedinjenjem Srbov, Hrveiov In Slovencev v eni državi se je pojavilo vprašanje skupnega književnega iesika, koje se hoče na razne načine resiti. Prt tej pritoinosti Je treba opozoriti, da Je bilo vprašanja o skupnem pisnenecn jeziku ie v Ubavi dobi na dnevnem reda.
Jedva 24 let start Tekoaiav B abaki 6 je leta 1836. v Zagrebu iadai avofa »Osnovo slovnice slavjaaake nartsja ilirskoga«, kojo tudi Matija Majar Ziljski priporoča v svoji, leta 1848. v LJubljani izdani knjigi. »Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje 1 a 0*8» slavenski Jesik« Ic pasdgovora Je
vidno, da Js B&bukić spisal svojo >Os-novo< po naroČilu dr. Ljudevita Gaja, ki Je v >Ilirskih narodnih novi n a hc tudi podal nekakšen načrt za >Ilirsko narččjec Babukićeva >Oano-vac temelji na slavjanskih dialektih med Skadrom, Varno in Belakom ter hoče iz njih ustvariti ilirski književni jezik, prepojen s slavjanskim duhom, in se za to ozira na staroslovenščino, ruščino, poljščino in češčino. — H koncu jo treba pripomniti, da so nekako pred sto leti bratje Hrvatje korakali na čelu Slovencem, Srbom in Bolgarom ter delali z vso silo za ujedinjenje vseh južnih Slavjanov ne pod hrvatskim, ampak neutralnim ilirskim imenom. Vpričo tega trdno upamo, da nam da Zagreb drugega Babukića, koji bo delo prvega srečno dokončal, pri čemer pa ne sme pozabiti, da se sedaj hočemo vsi južni Slavjani ujediniti pod svojim historičnim etičnim imenom >S 1 o v j e n 1«, koje so že naši skupni predniki Slovjeni v IX. stoletju uveli v našo slovjensko narodno književnost.___F. IL
Gospodarske vesti.
— Abratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Llovd-ekspres (proga Dunaj - Ljubljana - Trst v zvezi s par-nikom v Kairo) vozi v obeh smereh po enkrat na teden in sicer vsako sredo zvečer z Dunaja, prihod v Trst vsak četrtek zjutraj. V obratni smeri odhaja iz Trsta vsak ponedeljek zvečer in dospe na Dunaj vsak torek zjutraj. Prvič vozi Llovd-ekspres št. 9 z Dunaja v sredo 11. avgusta t. 1. Iz Trsta gre Llovd-ekspres št. 10 prvič v ponedeljek dne 16. avgrusta t. L Z Dunaja odhaja ob 19. ter pride v Gradec ob 23.47, v Maribor ob 1.04, odhod iz Maribora ob 1.09, prihod v Ljubljano ob 4.10, odhod iz Ljubljane ob 4.20, prihod v Logatec ob 5.08, odhod iz Logatca ob 5.45, prihod v Trst ob 8.15. Llovd - ekspres Št. 10 odhaja v obratni smeri iz Trsta v ponedeljek ob 21., prihod v Logatec ob 24., odhod iz Logatca v torek ob 0.40, prihod v Ljubljano ob 1.21, odhod iz Ljubljane ob 1.35, prihod v Maribor ob 4.27, odhod iz Maribora ob 4.42, odhod iz Gradca ob 6.20, prihod na Dunaj ob 11.40. Tarifne pristojbine se pobirajo za ta vlak za vožnjo po Jugoslaviji normalne, za vožnjo po Avstriji s 50% poviškom voz-nine v brzovlakih za potnike, pse in potno prtljago. Vozne listke izdajajo samo postaje Logatec, Ljubljana, g. k., Gradec, H. B., in Dunaj, S. B. Z., a za medpostajne relacije se morejo kupiti vozni listki, oziroma se računa voznina do zgoraj omenjenih postaj.
— g Ustavljen izvoz žita v Avstrijo. > Ju gosi o venski Lloyd< poroča: Kakor znano, se je sklenil med našo državo in Avstrijo dogovor za izvoz žita in sicer 1500 vagonov pšenice in 4000 vagonov koruze. Prvotne cene so se vsled zmanjšane carine zvišale pri pšenici za 200 in koruzu za 160 dinarjev. Avstrija se je obvezala, da založi 15 milijonov dinarjev kot kavcijo za izvedbo pogodbe in da bo plačala vsako fakturo živeža v roku od treh dni. Končni rok za celo količino poteče 15. avgusta. Dobavo žita Je dobila nova Centralna uprava, katere delegat je nakupil 4000 vagonov koruze in 1500 vagonov pšenice, koruzo po 115—120 dinarjev in pšenico po 180 dinarjev za 100 kg. Velik del tega žita je že nato-vorjen in poslan na mejo. Ostalo pa ie tudi že pripravljeno. Avstrijska vlada pa do danes še ni položila dogovorjene kavcije 15 milijonov dinarjev, ampak samo 4 milijone. Od faktur je plačano samo 16 milijonov,' a dvakrat toliko je danes še neizplačano. Vrednost cele količine znaša približno 95 milijonov, avstrijska vlada pa je do sedaj izplačala samo 20 milijonov. Ostalih 75 milijonov Je negotovih. Kar Je najlepše, je pa to, da Avstrijci ne nameravajo držati pogodbe, ker baje nimajo denarja. Avstrijski delegat je dobil z Dunaja nalog, da pogodbo razdere, če tudi bi bilo to nemogoče. Radi tegti Je sel na Dunaj, do čim čakajo v Beogradu na njegov po-vratek. Centralna uprava se nahaja v nenavadni stiski. Centralna uprava, ki je ravno s to kupčijo znižala cene žita na naših trgih, se bo s tem najbrž sama uničila. Centralna uprava upa, da bo Avstrija radi onih izplačanih 20 milijonov izpolnila svojo dolžnost. Beogradska >Politika< poroča, da Avstrija ni dobila nobene pošlljatve, ker jih je Centralna uprava zadržala na meji. Pravi vzrok, zakaj noče Avstrija prevzeti jugoslovenskega žita, Je ta, ker lahko dobi danes cenejše žito iz Amerike. To je udarec ne samo za Centralno upravo, ampak tudi za našo izvoz no politiko, ki bo morala vzeti popolnoma drugo smer.
—g Prometna konferenc« v Mariboru. Prometna konferenca, ki se je vršila zadnje dni v Maribora med našimi in nemftkoavetrijskimi zastopniki radi ureditve medsebojnega osebnega in blagovnega prometa, Je en odi dokončala svoje <Fek>. O poludvajeetih Je bil podpisan zapisnik konference. Sporazum se J« dosegel v vseh točkah, ki so tvorile predmet pogajanj med nami in med Nemško Avstrijo. Glede prometne vosovne službe Js sklenjeno, da spremlja nase osob|e vse vlake, ki odhajajo proti Nemški Avstriji do SpUJ. oziroma do Celovca, medtem ko bo nemJkoev-strtjako osebje spremljalo vse is avstrijskega ozemlja prihajajoča vlake do Maribora oziroma (v amarl Zetovega) ob Dravograda, oziroma (is severa) do PodrotMo*. Na naših in nsmiko-avsMjskih končnih postajah, do katerih vosi nase, oziroma nemikoa t s trij-sko osobje, se ustanove posebne ekspoziture, ki imajo pravico đo napisov v lastnem Jezika in do svojih državnih barv. Službeni Jezik na našem ozemlju Js  slovanski,  na "*~
ozemlju pa nemški. Glede zveze Maribor - Špilje - Radgona - Ljutomer je določeno, da se na tej progi uvedejo posebni jugoslovenski vlaki, ki pa na riemfikoavstrijekem ozemlju (od SpilJ do Radgone) ne bodo imeli postajališč ža potnike in se bo carinska revizija vrSila za potujoče iz Jugoslavije v Nemško Avstrijo na progi LJublJana-Dunaj le v Mariboru, tako, da ostaneta za potnike v Nemško Avstrijo pjstaji Pesnica in Št. IIj zaprti. Glede komercijalne službe se opira sporazum na bernsko konvencijo iz leta 1914. z nekaterimi, nažim razmeram prilagode-nimi izpremembami. V poštni službi se je izvršila izprememba le v toliko, da se uvede z Avstrijo zopet zavojni promet. V carinski, varnostni in sanitetni službi ostanejo dosedanji predpisi še dalje v veljavi. Dogovor stopi v veljavo takoj, kakor hitro ga odobrita obedve vladi, kar se pričakuje v 14 dneh.
— g V Šmarji pri Ljubljani bo v ponedeljek 16. avgusta navadni sv. Roka sejm za živino in blago, ne pa, kakor je v družinski pratiki pisano v Grosupljem. k
g Žitna borza v Beogradu. V Beogradu so otvorili žitno borzo, ki bo kupčevala s pesnico, slanino, pekmezom in drugimi poljskimi izdelki. Borza je nastanjena v Kneza Mihajla ulici.
— g Trgovska agencija v Parizu. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo, di se otvori v Parizu trgovska agencija, ki bo olajšala trgovske zveze med nami in Francijo.
— g Drugi trgovski in industrijski semenj v Bruslju bo v času od 3. do 21. aprila li>21. Predmetno obvestilo je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
— g Velikanska ležišča kroma v Srbiji. V prizrenskem lazaretu se je pri raziskovanju kromovih rudnin, ki jih je prineslo iz hvaležnosti prebivalstvo tujim zdravnikom, dognalo, da gre za jako dragoceno odkritje. Najdena ležišča kroma so baje celo tako ogromna, da bi zadostila potrebo celega sveta. Krom je jako redka in dragocena kovina ter ima veliko uporabo. Če pride to bogastvo v prave, domače roke, bi bil to za nas lep dohodek. Najbolje bi pač bilo, če bi se na tem zainteresirala država sama, da se na ta način v bodoče prepreči podobne družbe kakor n. pr. trboveljska premogokopna, ki bi nas izžemala ter nam diktirala še ceno kroma.
— g Za ribištvo. Poleg prej nabavljenega materijala, razdeljenega ribičem na Skaderskem jezeru, je ministrstvo za obnovo odobrilo še dva posebna kredita, ki se bosta porabila za obnovo našega ribolova. Prvi kredit, v znesku 300.000 frankov, se bo porabil za nabavo novih strojev za centralno delavnico, v kateri se bo izdeloval ribiški materijal, drugi kredit v znesku 500.000 dinarjev pa se bo porabil za izdelavo, čoinov, vesel in drugega ribiškega orodja.
— g Sava - Jadran, češki inženir Luk je izdelal načrt, po katerem bi se Sava spojila z morjem pri Bakru.
— g Obrtna banka v Ljubljani bo imela svoj ustanovni občni zbor v ponedeljek dne 23. avgusta 1920 ob 11. dopoldne v veliki dvorani mestnega magistrata v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Potrdila o dodelitvi delnic je položiti pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Borovljah, Celju, Mariboru in Ptuju.
Borze.
LDU. Zagreb, 10. avgusta. Devize: Berolin 185—187, Italija 460—465, London 825—0, Novi Jork 85—86, Pariz 630—640, Praea 153—154, Dunaj 39.40 do 39.85. Valute: ameriški dolarji 84.50 do 85, avstrijske krone 42—43, carski rublji 127—130, čehoslovaske krone 155 do 0, angleški funti 305—0, francoski franki 685—0, napoleondori 331—836, nemške marke 190—191, romunski leji 190—192, švicarski franki 1385-jO, italijanske lire 475—0, turške lire v zlatu 0—280.
LDU. Beograd, 10. avgusta. Devize: Pariz 165—170, Newyork 23—24, Berlin 48.75—49.25, Dunaj 10-10.10, Praga 40-40-50, Rim 117—119 Valute: 20 dinarjev v zlatu 24.30—24.50, angleški funti 80—82, francoski franki 168—170. dolarji 22.10,-22.20, italijanske lire 116.50—118. levi 40—40.50, le-ji 49—49.50, nemške marke 49.25—50, češkoslovaške krone 40—41, avstrijske krone 11.25—11.50._
Spominjajte se
Drnitesp. Cirila m Hrtođii.
Sokolstuo.
— Sokol I. Prijave za slet v Mariboru se sprejemalo do 16. avgusta vsaki dan od le.—19. ure zvečer v društvenem prostoru Trg Tabor. Bratje telovadci oddajo prijavo v telovadnici. Isto tam vsa tozadevna pojasnila sa izkaznic«, prenočišča, sedeee na tribunah itd. k
VL z tet tupe Uzbflana L Prošla nedelja, .dne 8. avgusta, znači za sokolsko Župo Ljubljana L praznik, id ki z mirno vestjo zabeleži v svojo kroniko kot enega svoj lb najlepsft uspehov. Lanskoletnemu iupneimi izletu v Kočevje je sleda letos slet v Stepanj! vasi, ki je fetotako kot lanskoletna manifestacija pokazal plodov« resnega, vztrajnega sokolskoga del«. Že ob 5. zjutraj so se pričele župae tekme, V Viljem oddelka so tekmovali štirje bratje, In sicer na orodju, v teku, skoku, s prostimi vajami, metanjem diska, kopja in krog- . Ije. Dosegli so lako lepe uspehe In sicer: brat Josip Marjašič M%,   brati* L Qos» *
Jane, T. Porenta in L. LubeJ pa po 50 odstotkov. V nižjem oddelku je tekmovalo 5 vrst in 12 posameznikov. Doseženi uspehi: L vrsta Sokola I. pod vodstvom brata špana 78 odstotkov, II. vrsta Stepanja vas-Moste 68 odstotkov In  III. vrsta Ribnica 60 V* odstot   Pri tekmi posameznikov: L br. P. Cepuder   (Sokol I.) 92 odstotkov, II. br. Iv. Arko (Ribnica) 91% odstot. IIL br. Iv. Bruučič (Stepanja vas)   88 odstotkov. Ob 7. zjutraj je sledila tekma članic, in sicer je tekmovalo 8 vrst pod vodstvom sestre A. Cigojeve. Doseženi uspehi: L vrsta Sokola L, II. vrsta Sokola 11., III. vr-. sta Stepanja vas; pri tekmi posameznic: I. sestra Mara Ćukova (Sokol II.), IL sestra Štefka Feldšteinova (Sokol U, III. a, sestra Ela Horvatova (Sokol L),   III. b, sestra Urbančičeva (Sokol II.).   Vse vaje In tekme so zelo dobro uspele in privabile kljub zgodnji url  obilo   občinstva, — Tekom  dopoldneva so se vršile skušnje za popoldansko  javno  telovadbo  in je tudi tam prisostvovala velika  množica občinstva. — Popoldne ob 2. se le zbralo pred Mestnim domom članstvo župnih in drugih sokolskih   društev ter  mnogo občinstva. Razvil se ie SDrevod, na čelu 26 jezdecev Jezdnega odseka,   nato fanfara Sokola lt, za njo člani in zastopniki ljubljanske župe z zastavo, nato predsedstvo župe Ljubljana L bledila je moška deca In naraščaj (250) ženska deca in naraščaj (160), nato godba dravske divizije, za njo članice župnih društev (120), končno članstvo v kroju (160), in mnogobrojno občinstvo. Sprevoda so sa udeležili člani sokolskih društev: Sokol L, Sokol IL, Moste, Polje, Jezica, Kamnik, Št Vid, Litja,  Škofljica, Vače, Rbinica, Velike Lašče,   Kočevje,   Loški  potok  in Višnja gora. — Na mostu pri »Planirju« Je dočakal sprevod Sokol Stepanja vas, tvorec Špalir. Lepo in obsežno telovadišče Je bilo okusno okinčano In je prisostvovalo javni telovadbi preko 12.000 občinstva. — Prvo telovadno   točko je tvoril   nastop moške dece. 152 dečkov je spretno In lepo izvajalo 3 proste vaje pod vodstvom br. Primožiča. Za njimi je nastopila ženska deca. 88 deklic je Izvajalo 3 proste vaje pod vodstvom sestre Urbančtčeve, v splošnjem dobro, a ne brzhibno. Dobro In lepo so ble izvajane 4 vaje v trojicah z dolgimi palicami, ki jih j e Izvajalo 60 fantičev moškega naraščaja   pod   vodstvom br. A. Brajerja, Istotako ljubke In gracljozne so bile 3 vaje s cvetnimi loki ženskega naraščaji, kf jih je izvajalo 96 gojenk ženskega naraščaja pod vodstvom sestre A. Cigojeve. Nato Js nastopilo s priznano spretnostjo 92 članov s   rlcffmannovimi   prostimi  vajami in 156 članic s praškimi prostimi vajami. Sledila je  orodna  telovadba članov in članic, 10 moških vrst in sicer:   3 vrste na drogu, 2 na bradlji, 1 na konju, 1 s skokom ob palici, 1 z metanjem diska m kopja, 1 s metanjem žoge,   1 s skokom  v dolino in 3 ženske  vrste in sicer:   1 na  b radij, na gredi in s skokom čez konja na Sir. Cela orodna   telovadba Je izborno uspela, oso* bito mnogo zanmanja pa Je vzbudilo v občinstvu: skok ob palici,   metanje diska hi kopja, metanje žoge in skok v dolino, kar se doslej v tej obliki pri naših dosedanjih javnih telovadbah nI videlo. — Nato so sledile razne Igre moške in ženske dece v treh skupinah, obenem pa Je nastopil moški naraščaj na drogu, bradlji in s skokom čez kozo. — Telovadni  del   so zaključile mojstrske proste   vaje   brata Stane Vidmarja na simfonično skladbo »Jugoslavija« brata Ravnika Te vaje je Itvajtlo 48 članov in 96 članic na godbo dravske divizija Ob koncu teh krasnih, mojstrskih prosuli vaj Je občinstvo stoje poslušalo našo narodno himno »Bože pravde«, ki so jo telovadci In telovadke peli skupno s godba, Občinstvo   je   telovadcem in teiovadkam po končanih vajah prirejalo burne ovacije. — 2upni tajnik br. V. S val g r  Js razglasil nato Izid tekem, starosta br. dr. Pe-stonik pa Je Imel kratek nagovor na občinstvo in na članstvo ter naraščaj, Id Je blo zbrano skupno (700) na teiovadišču. —• Pri telovadnem delu bi bilo treba omeniti Se, da so vsa izvajanja žela med občinstvom obilo pohvale.   Zanimivo je , nadalje da so sestre samostojno, brez pomoči bratov vodile tako  žensko deco In naraščaj, kakor tudi telovadbo Članic in da so tudi same tvorile za žensko   telovadbo razsodišče.   Moški telovadni del župnega zletz Je vodil župni načelnik br. Stane Vidmar, ženski pa župna načelnica   sestra Anica Cigojeva.  Po končani Javni  telovadbi se je po obširnem prostoru razvila okrog postavljenih paviljonov, v katerih so stregle sestre lz Štepanje vasi, ljudska veselica, ki Je trajala v najlepšem redu In miru, za kar so skrbeli vestno bratje reditelji, do polnoči. — Župni zlet sokolske   župe LJubljana L Je s svojo dostojnostjo in res discU plinlranim In vestno pripravljenim nastopom oka zal, da Je zaman vsako zaletavanje z nasrotne strani v sokolsko organizacijo l nda bodo morali nasprotniki še dolgo čakati, predno bodo le z daleka dosegli take uspehe na   telovadnem polju,   pa tudi na olja dostojnosti I Zdravo! B. V.
Društvo za zgradbo Sokolskoga doma v StSkt V petek zvečer v Čitalnici sestanHt vseh na veselici sr>-dduJoćuTL FMđHe vsi tofino ob 8. zve-6or. Osobito sodelujoče dame nai se s-iflfarno rv^inoštevilno udeleže. Zdravo* — Odbor.
Drmztvo sa nrrsdbo Sokolskoga v Sflkf. V ianiiu jo imelo nale drvštom Javno prireditev, od katere čtsrl doMćsk Je bi namerita gnđmmtš sklada, ali v naj-lapis« času. po tasfisaJ telovadbi, se js neu*mibstto vtfta raoba In nam prekrižala vsa nada na dobar smeten; napah. Vsa trni ta d»k> sta bila zaman, ker kriti so bili korani stroški. Upamo, da nara vreme v drurJč ne bo tako aatuklotiieoo. zato priredi dnzirvo z* s#radb° Sokofskega do-rm v pade*)?, dne  15. avgusta^ y
i&z. ste v.
»SLOVENSKI WAKUtr, <nie r*. avgusta rsr2te.
z Javno telovadbo. Pole* zabave bo poskrbljeno za dober mrzli prijgrrizek, za izvrstno kapb'ico bodo poskrbeli pa br. Stepič, Seidl in Baiželi. — K obilni udeležbi vabi odbor. k
Turfsttha In sport.
S. K. »Mriia« poziva svoje člane, ki se hočejo udeležiti tekme v plavanju in skakanju dne 15. avgusta na Bledu, da se prijavijo nemudoma na klubovo tajništvo, Kersnikova ulica 3. Stroške za udeležbo krije klub. — Proge, na katere se hoče tekmovati, je točno označiti. — Tajnik. k
Tekma v plavanju m skakanlu. Dne 15. avgusta priredi Športna zveza Ljubljana na Bledu tekmo v plavanju in skakaniu. Pričetek tekme ob 10. dopoldne. Tekma je dostopna vsem klubom Jugoslavije: tekmeci se morajo prijaviti potom svoiih klubov, izjema je dovoljena le Juniori em pod 17 leti. — Prijave ie nasloviti na Športno zvezo Ljubljana, Tourist-Office najkasneje do 12. avgusta opoldne. Prijavnina za točko in osebo 20 kron. — Program: 50 m junlor-jl pod 17 leti, poljuben stil; 50 m dame, poljubni stil; skoki: 1. naprej na glavo z zaletom; 2. salto naprei z zaletom; 3. salto nazai z mesta: 4. in 5. dva poljubna skoka: 50 m gospodje, na hrbtu: 600 m gospodje, poljubni stil: 200 m dame. prsno plavanje: 100 m gospodje, poliubni stil. — 7 a vsako točko le raz^nno častno darilo fn tri kolajne. Ako bi se h kateri točki prijavili manj kot trije tekmovalci, se dotična točka iz programa črta. — Ob 21. uri v hotelu Toplice razdelitev daril in plesna zabava. — Športna zveza. Lftffcffana. k
Reprezentance Maribor — Lfubijana. Tekmo reprezentanc Subotica: Ljubiiana je Jugoslov. nogom, savez nepričakovano od godil na 20. t. m. Namesto tega je Lj. N. P. odredil za sredo, 11. t. m. tekmo reprezentanc Maribor:Ljubljana. Maribor bo imel priložnost pokazati, če ima igralce, ki se bodo mogli postaviti v reprezentančno moštvo L. N. P. Omeniti je, da so vodilni mariborski klubi v zadnjem času igralno mnogo močnejši. Pričakovati je mogoče lepe, interesantne tekme. (k) Proporcije za jahalni concours hip-pique. ki se vrši dne 15. avgusta 1920 ob 4. popoldan na dirkališču (vojaško vežbališče) v Ljubljani. -- I. Premova-nje toplokrvnih jahalnih konj. Jahajo
dame in gospodje: civilno sedlo, dvojna
uzda. Tri častna darila. Ocenjuje set 1. podoba, 2. sedlanje, 8. uzdanje, 4. hoja v koraku, 5. hoja v trabu, 6. hoja v galopu. Pri opremi ni merodajna novost, temveč pravilnost opreme; z* ocenjevanje pri 4., 5. in 6. je merodajna samo hoja konja, zahteva se pa, da hodi konj v ravnotežju, na brzdi in z mirno glavo. — II. Skakanje čez 8 zaprek, ki so do 1 m 20 cm visoke in do 3 m Široke, Zapreke so: 1. pleten plot 1 m 10 cm visok, 2. Zid 1 m visok, 1 m širok, 3. Pregraja iz lesa 1 m visoka, 4. vrata v živi meji 1 m visoka in 3 m 50 cm široka, 5. cestni profil: 2 po 1 m 50 cm široka jarka na razdalji 6 m, 6 zagrajona pot 2 po 1 m visoki živi meji na razdalji 6 m, 7. živa meja i m 20 cm visoka in 1 m 50 cm široka, 8. Jarek z vodo 3 m širok, pred jarkom 60 cm visoko šibje. Dolžina steze ca 400 m. čez vse zapreke se mora skočiti v galopu v določenem redu in v 2 minutah. Sedlo civilno, uzdanje poljubno. Diskvalificira se 3kratno refiziranje ene in iste zapreke, ter zgrešitev tira. Darila: 1. Častno darilo in K 3000, n. Častno darilo in K 800, III. častno darilo in 400. — m. Patrolno sfcakanje jahalnih jedinic IV. armijske oblasti. (Patrola obstoji iz 1 podčastnika in 3 redov). 5 do 1 m visokih in 2 m širokih zaprek in sicer r 1. pleten plot, 2. zad, 3. pregraja iz lesa, 4. živa meja, 5. jarek z nizkim šibjem spredaj. Obleka in oprema: bojna brez orožja. Ne gre se za hitroet, marveč za lepo skupno ježo v galopu in skupno skakanje. Dobitki: 1. patroli K 800, 2. patroli K 400, 3. patroli K 200. IV. Lov za trak (Jeu de barre.) Jahajo dame in gospodje. Civilno sedlo, dvojna uzda. Borba se začne na znamenje z rogom in traja 1.5 minute. Po jahanju vseh skupin nastopijo zmagovalci v eni skupini, nakar se določi končni rezultat. Ena skupina obstoji iz 3 jahačev. V glavnem se ocenjuje spretnost jezdeca, ne pa kolikokrat je odvzel drugemu trak. Pogoji igre so: a) noben tekmec ne sme prekoračiti z zastavicami zaznamovanega čveterokotnika, b) trak se sme odvzeti samo z desno roko in ne čez konja branitelja., c) če ohrani branitelj trak skozi poldrugo minuto ali se napravi ena izmed označenih napak, 6e igra prekine na znamenje z ropom. — V. Dirka za mastrem brez izenačenia teže. Darila: 1. častno darilo in K 1000. 2. K 800, 3. K 500. Splošna določila: 1. Prijave se morajo poslati slovenskemu dirkalnemu klubu v Ljubljani. Prijava mora vsebovati: a) ime in bivališče posestnika konja in jezdeca (dama ali gospod) b) popis konja: ime, barva, spol, starost c) za katero tekmo se prijavi. Za vsakega prijavljenega konja, iz-vzemši pri tekmi III. se mora plačati
vpisnino K 50. Prijava po IS. avg. as
sprejemajo samo proti plačilu trikratne vloge t j. K 150. 2. Posestniki konj, ki se udeleže tekme I.* II., IV. In V. morajo biti člani slov. dirk. kluba. Vpisnina K 50, članarina K 150. Vrsto jezdecev v posameznih tekmah določi odbor in bode razvidna v programih. 4. Jezdeci morajo biti pripravljeni za nastop najmanj 15 minut pred svojo tekmo. 5. Ocenitev se naznani po vsaki končani tekmi. 6. Darila se raz-dele na dirkališču takoj no zadnji tekmi, 7. Proti izreku sodnikov ni ugovora 8. Odbor si pridržuje pravico izpre-membe sporeda. — Slovenski dirkalni klub v Ljubljani. k
nainouelsa poročila.
R AZMOT A V AN.I E KRIZE.
LDU Beograd. 10. avgusta. V političnih krogih se trdi, da je dr. Ves-nić popoldne vrnil mandat prestolonasledniku regentu. Povodom nove politične situacije sta bila pozvana v Beograd dr. Ribar, podpredsednik Narodnega predstavništva, in Protič. ki se nahaja v Krapinskih Toplicah. Zadnji je takoj prekinil svoje lečenje, da se vrne v Beograd.
NAŠE BRODOVJE. LDU Beograd. 10. avgusta. Gospod Andrija Radović. bivši član nase mirovne delegacije v Parizu, je imel s sotrudnikom »Pravdec nastopni razgovor: Znano je. da ie na zavezniški konferenci v Londonu dne 21. novembra 1919, bilo sklenjeno, da se bivše avstro - ogrsko brodovje nz-dell tako, da pripadajo Jugoslaviji vse one ladje, ki so last Jugoslove-nov. a Italiji one, kolih lastniki so Italijani. Ostanek je bil prisojen Angliji in Franciji. Po london. sklepu nam, odnosno Italiji brezpogojno pripadejo vse ladje izpod 2000 ton. ostale pa pod gotovimi pogoji* Ta londonski sklep, ki ie bil uradno pri-občen v naši delegaciji, do danes ni izpremenjen, a še manj ukinjen. V resnici imamo doslej 6 ladij. Ni dvoma, da se bo omenjeni sklep glede razdelitve bivšega avstro - ogrskega brodovja tudi izvršil. Naša delegacija v Spaji je zahtevala, naj se to Čim-preie izvede. — Nato je sotrudnik »Pravde« opozoril Radovića, da so beograjski listi dobili in objavili neko izjavo italijanskega ministra za zuna-nie posle, grofa Sforze, ki jo ie imel
v parlamentu, po kateri ima vse bivše avstro - ogrsko brodovje pripasti Italiji — Radović je nato odgovoril: To. kar so prinesle naše novine, ne odgovarja resnici. Iz samih italijanskih listov z dne 23. julija t 1. le razvidno, da je g. Sforza izjavil: Kadar se izvrši razdelitev bivše avstro-ogrske mornarice, potem bi prišle pod italijansko zastavo, razen onih. ki so v posesti pravih državlianjv Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sforza je to izjavil, ker sta Anglija in Francija odstopili svoj del Italiji. Končno je izjavil Radović: Tako torej stoji ta stvar. To je bilo treba ugotoviti, ker je bilo neprestano razburienie v našem narodu zlasti pri onem delu. ki je v tem vprašanju posebno interesiram
ITALIJANSKA  POSLANSKA ZBORNICA. SAINTGERMAINSKA POGODBA ODOBRENA.
LDU. Trst, 10. avgusta. O včerajšnji seji italijanske zbornice poročajo listi iz Rima nastopno po včerajšnji raspravi o proporcijonali pri občinskih volitvah, ki je bila odgođena, in se bodo torej občinske volitve vršile v najkrajšem roku po starem sistemu, je danes zbornica nadaljevala in zaključila razpravo o saintgermainski pogodbi. Razprava je bila zelo burna. Opozicija je odločno branila svoje stališče proti odobritvi saintgermainske pogodbe, dočim so vladne stranke zahtevale ne samo aneksijo Tirolskega, temveč tudi Primorskega s Trstom. Toda tukaj sta posredovala ministrski predsednik Giolitti in minister vnanjih stvari Sforza, ki sta poudarjala, da usoda Primorskega nI nikakor še rešena v saintgermainski pogodbi in da nima torej Italija v zasedenem ozemlju v premimi coni ne le ne pravice do aneksije, temveč niti do kakršnegasibodi su-verenskega čina, izvzemši pravico nadomestitve vojaških oblasti s civilnimi. — Prešlo se je nato k glasovanju o posamezvih predlogih. Predlog o razveljavi jen j u vojaških odredb v zasedenem Primorskem in Tirolskem ter o uveljavljenju amnestije na široki podlagi je bil odklonjen, dočim so bili sprejeti predlogi o razpisan j u volitev v anektiranih krajih. Predlog socialnih demokratov Trevesa in Modiglianija, ki odklanjata odobritev saintgermainske mirovne pogodbe in poudarjata, da se mora pred sklepanjem o aneksiji vršiti ljudsko glasovanje, je bil
odklonjen s 176 glasovi proti 59 glasovom. Zakonski načrt o odobritvi saintgermainske pogodbe in o aneksiji vseh dežel, vključenih v tej pogodbi, je bil odobren s 170 glasovi proti 38. glasovom. Predsednik je pozdravil nove italijanske državljane na Tirolskem, nakar je zbornica sklenila odgoditi svoje zasedanje na jesen.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za Ciril - Metodovo družbo: tvrdka G. Kalopcr V. Torre & CL 400 kron in g. Marko Dasenberg 4O0 K, mesto venca na krsto pokoj, gospe Karolne Tschurn, matere gosp. šefa tvrdke Rossmann <5t Tschurn tu. Skupaj 800 kron.
Za Jugoslovansko Matico«: gdč. Stanka Gnusova z Dola pri Hrastniku 100 dinarjev (400 kron), nabrala ob priliki učiteljskega kongresa v Beogradu v veseil družbi tovarnarja gosp. Drag. Gnusa iz Zemuna.
— JuKoslovenski Matici so poslali
za srednješolsko dijažtvo iz zasedenega ozemlja učenke Lovšin Anica, Juvan Cirila, Podboj Boža in Vera ter Divjak Marija in Magda iz Ribnice K 160 — kot izkupiček igrice, ki so jo imenovane vprizorile v gorenji namen. Nadalje smo dobili od učencev ribnižke meščanske šole iz desetvinarske zbirke K 35 ter od učencev II. razreda deske Sole K 20. Malim darovalcem najiskrenejša zahvala. Mali in veliki, posnemajte jih!
— Za juffoslovensko Matico so darovali g. Franc Prijatelj o priliki svoje poroke (za >Šrango<) K 400. Gg. polic, svetnik Kerševan kot globo nekega tr» fcovca 100 (sto) francoskih frankov. — N. D. Trst K 500. Oroelav Verčič is sodne poravnave K 50.
— Velikodušen dar. Gospod baron Boru iz Tržiča je daroval državnemu zdravilišču za na pljučih bolne vojake — pohabljence na Golniku K 1000»
Srčna hvala!
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšefc. Odgovorni urednik: Božidar V o d e b. _
Imate bolečine? V obrazu? V ce-
jev Elza - fluid! Bodete se čudili! 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 36 K, Ali trpfte na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve Elza - krog-ljice! 6 škatljic 18 K. Prava, želodec okrepčujoča švedska tinktura, 1 steklenica 15 K. Omot in poštnina posebef a najceneje, — Eugen V. Feller, Stublca donja, Elza-trg, Št. 238. Hrvatska.
5CHW3
mM
tat za zlatarsko oHrt Veti
proti plačilu pri zlatarju Danlel Zupane WoIfova ulica 5, Ljubljana. 5962
Radi izselitve na prodaj §E"2X
velika laterna magica, 2 kozi In razne druge reči. Alberti Zidan most! Vila Skalak. 5^48
Noinohllrsns tnhs se     Pro^ dobre-
llbUlCllllIdllu allud mu plačilu. Natančneje pri J. Vode, Ljubljana, Prisojna ulica 3./I. 6060
Proda te tridelna železna poitelia.
Naslov se izve v upravništvu Slovenskega Naroda. 5940
UlIDld fluipullIDjI nja kuhanja. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 6057
UMih m vsakovrstno lepo pohištvo, rlOUfl R    ogledalo, slike, svetilke, knjige in različne druge stvari. Naslov v jjpravnlštvu Slov. Naroda. 6061
lilji nantninradnili^/„aotsaokb0i.r,,e-
Cenjene ponudbe pod »Višji uradnik' 6059 na upravo lista. 6C59
nrOftai lo ^ vagona pristnega bu-IIU plUUdl J C kovega oglja. Ponudbe pod .Oglje 6024* na upravništvo Slovenskega Naroda 6024
Iščem do konca tega meseca zračno
menlirano sobo. ta vi jam primerno nagrado. Ponudbe nasloviti na upravništvo Slov. Naroda pod »Inženir 6048.«
taj&] mojiter, g
na Kosovna delavca (z lastnim šiv. strojem), naj blagovoli pisati pod šifro »Goriški begunec 6051» na upr. Slov. Nar.
Trakovi
lil bi ali prevzel gostilno ali tr-
u Ljubljani, Celju ali Mariboru. Ponudbe na Stjepan Kopač, trgovec, Vinkovci, Slavonija. 6009
Ennnadstropna biia z votlim vrtni
rn nraiii Naslov pove upravništvo it lllODl Slovenskega Naroda. 5956
(mrnbnvi rim ni ~ vagona, na železn. IffllLlllIil uIuUI, postaji, že rabljeni, 4 m X 20 cm, se ceno takoj oddajo. Naslov pove uprava tega lista. 5989
Dvokolesa "^nev^fe oddoKro
2.200*—. Pnevmatika po znižani ceni. F. Batjel, Ljubljana.  Stari trg štev. 28.
v vseh barvah, senčnik* (Schildi) za čepice, potnice (Schweissleder) za klobuke na drobno in debelo, priporoča tvrdka J. Wanek, Sv. Petra cesta 19. 6049
tisto svio] tko mart. ■sUfir
sprejema ponudbe od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janka Popovi c, Ljubljana. 5931
Do SO m3 mraoveaa lesa
od 25—45 cm premera, proda najvišjemu ponudniku J. Skrbinšek, Hajdin p. Ptuj. 5835
torba (Rei-etascbe)
felika poti
iz krokodilovega usnja, že rabljena se za 600 K proda. Kje, pove upravništvo Slovenskega Naroda.
Zahvala.
Za vse izraze sočustva ob bridki izgubi naše iskrenoljubljene mamice, gospe
Karoline Tschurn
izrekamo najtoplejšo zahvalo za ganljiv govor pč. g. pastorja, dalje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, za krasno darovano cvetje in vsem, ki so spremili našo nepozabno mamico na poslednji poti.
Iskrena hvala tudi vsem, ki so se nas na katerikoli način spominjali v teh tuge polnih dneh.
V Ljubljani, dne 10. avgusta 1920.
Zalnjola rodbina Mm.
Urinim *epa suha meterska drva, pis-iltJplin mene ponudbe z navedbo kakšna množica, cena in kje se jih lahko ogleda. Poštni predal Št, 27. Ljubljana. _____6027_____
■plBjffl™ AC pogoji perfekten stenograf in strojepisec oziroma Ženska moč v odvetniški pisarni dr. Josipa Hacina in dr. Josipa Sajovlca v Ljubljani, Kolodvorska ulica št 8. 6058
Dva nadihi mizarska pomočnika
sprejmem takoj v trajio delo proti dobri plači. Prodam skoraj nov bencinov motor 2 HP. Ignacij Toplak, strojno mizarstvo, Trbovlie. 6042
tirail Olll za Dieseiove motorje, tovot-MlUlI UlJC na mast, kolomaz, cilindr-sko in strojno olje dobavlja po najnižjih dnevnih cenah Mineralna rafinerija Dravograd; zastopstvo za Kranjsko: ,Koraet' Ljubljana. 6046
VtlBlm ~ revolverja in eno lovsko pu-AUpirn ško, 1 zaklep (Verschluss) za fotografiČni aparat, kakršen je tudi sukneni zaklep (Rolltnchverschluss). Ponudbe je poslati na D črtni k P. Gradišnik p. Grebinj, Koroško. 6014
m landauer, damsko sedlo, ox knjižna omara, krasna starinska salonska oprava, zimska suknja, knjige ruske In medicinske, 1 konj, 1 krava. Naslov, pove uprav. Slovenskega Naroda.__8068
Komntoaristlnja
nemške korespondence se sprejme takoj Prednost: Znanje cirilice in francoščine. Pismeno ponudbo je osebno oddati. Naslov pove uprav, lista. 6034
Proda se 4 vape apna v kotih.
dobro žganega in 9 kubičnih metrov orehovih plohov in desk različnih mer. Več pove Ivan Gruden, Godit štev. 37. pri Kemiki. 5991
Izvrstna baiosla vina a prodaj
50 hI mešanega 1. 1919 po 12 K 24 hI i. 1918 po 14 K, 30 hI težkega butelj skega, ki. rizling in traminec leta 1917 po 25—28 K. Profesor Kasimir, Ptuj, Ulica na mestni vrb 5. 6025
stomemi motor, on, proizvajanje U
K V A. 480 V napetosti, število tur 850 na minuto, zelo malo obrabljen, v nai-botjšem stanju, je naprodaj. Ponudbe na administracijo Slov. Nar. pod šifro K. E. St G.-/6044 6044
Ploftvinaitenttelkaafllie)^00
napi odaj. lstotam se dobi na debelo pralni prašek znamke »VVascherrrftdel* m .Carrara". Vpraša se v pisarni dr. Marka Natlačena, odvetnika v Ljubljani, MiU^ičcvm etAta it. &wL 6045
Bučno olje
garantirano pristno nudi Ed. Suppana, mlin olja, Pristava.
3995
Poizve se pri tvrdkl Br Brnnskole, Semič. Dolenjsko. 6043
Proda n 4000 ko oglia.
Tretje za strope izdeluje in prodaja
na debelo in drobno m2 po K 4-80 pri večjih naročil'h znaten popust Steiner Anton, LJubljana,. Jeranova ulica 13, Trnovo. 4256
urAfta m 3 smrekovih in jelovih rluild •£ desk od 20 do 35 m/m debelosti. Ponudbe, franko vagon Podrožica, je vložiti do incl. 20 t. m. na podpisano upravo, kjer se dobivajo natančna pojasnila. Glavna uprava posestev Liechtenstein v Rožeku. 6000
la apno
v kosih in drobno dobavlja na vagone
Ava, tovar« Laško.
Jednoć rabljene cijele
vreće iz jute
u veličinami 58 100, 58/126 1 58/144 za brašno, žito, šljive i ine svrhe Ima na prodaju „Vestra" trgovinsko dioničarsko društvo, Zagreb, Ilica 21.
TrsriiMfl za na^e poduzeće u Bosanskom 11 dLirnU Brodu vrsnog maslnskog mojotora koji ima u sličnoj struci odulju praksu i razumije sve električne radnje. Ponude sa naznakom plaće na „Danica14 dioničko društvo za kemtč-ku industriju Bosanski Prod. 6059
Yt2Bfii9fli3 rivah cnh v vi!i se za~ uIudUIuUju UilR jUU menja s stanovanjem 3 — 4 sob. Stranka mirna, samo odrasle osebe. Ponudbe pod .^Zamenjava 2 — 4" na Anončno ekspedicijo, Al Matelič. Ljnbljana. 6036
Kdo preskrbi mirni stranki stano-
vanje 3
4 sod?Lep
zajamčena. Do nisi pod „Stranka brez otrok" na Anončno ekspedicijo AI. Matelič Ljubljana. 6035
H Potni listi!!
Vsled velikega podraženja železniške tarife se priporoča strankam vporablti za potne vizume in informacije posredovanja, kl se vršijo hitro in pod kulan-tnimi pogoji. Naročila pod ,,Talpra Mvr. 011x1. Co," na Anončno ekspedicijo, Al.
Matelič, Ljubljana.
Ženitna ponudba!
18 letno dekle, tmejiteljica trgovine z mešanim blagom v zelo prometnem kraju na deželi, se želi sesnaniti t trgovcem ne čez 30 let starim, v svrho takojšnje ženitve. Cenjene ponudbe z navedbo premoženjskih razmer je poslati v dvojni kuverti do 20. vel. srpana pod .DORČI' upr. SI. Nar. 6056
Gonilni Jermeni
iz pravega usnja za stroje se dobe ozlr. v najkrajšem času Izvrše. V zalogi FesslerjevI patentni gonilni jermeni v Širini 50—160mm Dalje različne konjske opreme od navadne do najfinejše izvršitve priporoča Iran Braioa, saaloraka delavnic«, Maribor, ao-reeka cesta 17. Trgovina Alafesan* aaora c ta, pola« a*od.
Kontoristinja
s pisarniško prakso, perfektna tiplstka in slovenska stenografinja se sprejme takoj v tovarno v Mariboru. — Dobra plača po zmožnosti in dogovoru. Ponudbe s spričevali pod »Tovarna Maribor 6065« na upravništvo. 6065
Prodaja lesa.
Na veleposestvu grofice Lamezan-Salins v Kokri se proda 30G kbm smrekovih iaganic. Ponudbe je zaprte in re-komandirano vooslati do inkl. 16. avgusta t. 1. na nadzorništvo tega posestva v Kokri. Pogoii, pod katerimi se bode ta les prodal, so interesentom na vpogled pri oskrbništvu. Gozdno oskrb-ništvo grofice Lamezan Salins v Kokri.
6018
nglaše valeč glasovi rje v ta trgovec z glasbili
Ljubljana, Wolfova ul. 12
Zidno opeko
zarezno (utorno) navadno
strešno opeko
dobavlja
„AVA" Lubečno.
Slovencem
ki potujejo v Zagreb, so priporoča
il ..Slovenski
Pod zidom za Jelačičevim trgom. Ima sobe za tujce, toči prvovrstna ljutomerska vina, ima dobro kuhinjo po zmernih cenah ter prosi za prijazen obisk. 5836
Novo!
KO vol
6054
Janko Tod Fanti Tarlt roj. PoMek
poročena
Celje        Zlate polje
g. avgnsta 1020.
Kari Covnii
rud. uradnik
Marija Covnik roj. Piliti
obrtnica
poročena
Celje, dne 8. avgusta 1920.
Izšla je knjiga
Nacrt Ustava
Ustavni načrt g. Stojana Protića, ministra za ustavotvornu skup-Ščinu in izednačevanje zakonov. Ustavni načrt ustavne komisije, katero tvorijo pravniki-profesorji univerz. AvtenUčno izdanje, s predgovorom g. Stojana Protiča. Naručbe sprejema založnik.
Knjigarna GECA KOHN,
Beograd, 5992 Knez Mihajlova  ulica  Stav. 1.
Cena 9 dinara.
: CUO:
Soja (barva) za tkanine
Glavno zastupstvo za Jugoslavijo
r nt i di
Telefon 11-38. Zagreb, VlaSka ulica 59
MM^U
A.4C
B8
2737
81
09
86
6. stian.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 12. julija 1920.
00
lepenko
katranovo, smolo, aiebastrtfci movec, trstfe za štukaturo, hrastove parketne deščice dobavlja takoj v vsaki množini najceneje tvrdka Jos. Puh, Ljubljana, Gradaška ul. 22.    Telefon interurban 513.
30 hektolitrov dobrega banatskecja
rizlinga
oddam po ugodni ceni ljubljanskemu gostilničarju proti poznejšemu plačilu. Vprašanja na poštni predal štev. 164. 6052
Bratri Utitzov^
največja tovarna usnja v Čehoslov. republiki, specialitete: ševro, ševret, box, usnje za mobilije, antik, itd.
Generalni reprezentant za 8HS kraljevino 6062
H. SELJAK, LJubljana.
Javna dražba.
Proda aa 15. "mata 1910 ob 13. ari na eraibi hiša
na gornjem Doltea, Malinje zidana, zraven drvarnica,* velik vrt in travnik, tik okrajne ceste, 10 minut od postaje Mfslinje, hišna štev. 10. Dražba se vrti na licu mesta, prva ponudba je 15.000 kron. 6013
Naznanilo.
Naznanjam vsem cenj. trgovcem usnja, sedlarjem in čevljarjem otvoritev avoje trgovine z usnjem podplati In vaonal čevljarskimi potrebfttanami na debelo. 6017
J. Sandrin, Ljubljana
Mestni trg štev. 6.
f
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah
ZNAMENITE GROHARJEVE SLIKE
USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOST
Trali se za Ssupiftš
LOKOMGBIL
od 20 c3o 26 H9>
Me !!b ata: Iid. Miloš Komadina, Mostar.
O      ' E [==1 BX£3        E31 Q
Visoka §6 cm ln široka M cm $e najlepši okras vsako slovanske hlae. Ta
reproimhdfa je sploh naflenia in caj-
dovrionefea kar jih laaaa*o Slovenci.
Cena s pošto kron 10.—
M
Utemeljeno 1879.
Otpremni ured I carina-
EMIL EICHHC
Podniiioe: Boeanikt B> glavnoj carinari Brod
Špedicije svake vrsti, uskladište guranje, nadgled kod pretovariv.
i obratno u Bos. Brodu, te Inter djom, preselenja u vlastitim pate-svih importnih 1 eksportnih trai.
Utemeljeno 1379.
} agentura državne željeznice SHS
Brzojavi: Elcnkorn
) 1*. BROD ne SAVI
j Oalfek I. Oerinaka agentura n kr. J Savi s o4|etkom Bosanski Brod,
[ ocarinjen]*, flnancijalne manipulacije i osi-i robe iz Sirokotračnih vagona u uskotračne I cije pri otpremi, otprema željeznicom i lasnim pokučtvenlm kolima. Brižna otprema porta. Taiiiainl zavod — Baklama sije.
) Brod 16. 64, 110. Brod Telefon: \ Osijek 452
I Bos. Brod 2.
Strokovnjak čreslovine i surovih kož domačega in inozemskega proizvoda, izvrsten t rovec s premoženjem, IŠCe v svrho
ustanovitve take trgovine
H družabnika !!
s prib!. 300.000 K v Ljubljani, Celju ali v Mariboru. — Ponudbe samo od izvrstnega trgovca pod „Tanin" na „Jadran", Anončna ekspedicija, Maribor. 6066
Amerikansko
S683
ulje
9
cilinder ulje, auto nije, algirski Crin d* Afrique (Superion i Extra), francuski i grčki kolofonij, svijeće, aj, cimet, nudja uz najjeftinije dnevne cijene
sa skladišta u Zagrebu
Morbert Weiss9
Bakaieve u. 4.   Zagreb    Telefon 7*33.
JUGOSLAVE
E D I C A
tovarna kemikalij in zdravil d. d. v Karlovcu.
Oe
-m
V kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ni nobene tovarne kemi-kalijskih preparatov, posebno takih, katere rabimo v zdravilstvu, tako da smo v tem oziru popolnoma odvisni od tuje industrije in trgovine.
Politična in državna neodvisnost, katero je naš narod dosegel z ujedinjenjem v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, bode nepopolna, ako se na gospodarskem polju ne emancipiramo od inozemstva in ne postavimo na svoje lastne noge.
Naslanjajoč se na tehniške in trgovske skušnje, katere je v dolgih letih svojega obstanka nabralo akcijsko društvo „Medica" v Pragi, sklenili smo ustanoviti v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev prvo tovarno kemičnih in terapeutskih preparatov pod imenom „Jugaslovenska Medica, tovarna kemikalij in zdravil d. d. s sedežem v Karlovcu".
Ta delniška družba se ustanavlja na nedoločen čas z namenom, da sezida tovarno, katera bode izdelovala in stavljala v trgovine garantirano čiste zdravniške, živinozdravniške in industrijske preparate, kemično in fizi-jološko izdelane. Tovarna se bode sezidala v mestu Karlovcu, kjer je že zagotovljeno potrebno stavbišče in potrebna električna sila.
V tem društvu bode zastopan češki in jugoslovanski kapital v razmerju 40% : 60%. Praška Medica bodo dala svoji jugoslovanski sestri na razpolago ne samo svoj delavni program, temveč tudi svojo izkušeno trgovsko in produktivno organizacijo.
Naša želja je, da temu društvu pristopijo vsi oni, ki so neposredno interesiram, t. j. zdravniki, živinozdravniki, lekarnarji in mirodilničarji, kateri se bodo pri razdelitvi delnic najprej upoštevali.
Delniška glavnica znaša K 5,000.000*—, razdeljena na 12.500 delnic po nominalnih K 400'—, t. j. 100 dinarjev in se glasijo na nosilca. Da dobimo to glavnico, razpisujemo s tem subskripcijo vseh 12.500 delnic pod sledečimi pogoji:
1. Cena vsake delnice je določena na K 400*—, t. j. 100*— dinarjev in K 40.— t. j. 10*— dinarjev za stroške izdanja (morebitni prebitek se bo pridelil rezervnemu fondu).
2. Pri podpisu delnice se mora plačati v gotovini proti pobotnici 50% podpisane glavnice, t. j. K 200*— ali 50*— dinarjev za vsako delnico za račun stroškov. Ostanek se bode plačal pozneje v smislu tozadevnega sklepa ravnateljstva društva.
3. Rok za prijavo in podpis delnic je določen od 1. do 31. avgusta 1920.
4. Prijave in plačila sprejemajo sledeči denarni zavodi:
▼ Boofr&ata: JBBjMlavo*. kajaka d. d- podraiaica v Beogradu.
y Zagreba i Hrvatska Bskeoaptna kaska In Prva Hrvatska Obrtna banka d. d- v Xa§raba.
V LiaJalJani: Jadranska banka d. d- pcdruinloa v X.fnW]aai.
V Karitvoa: £rvataka eroopea kreditna banka d. d. po-drninioa v Karlovcu.
5. Po razglasu ravnateljstva društva se bodo delnice izročile svoje-časno nosilcem dotičnih pobotnic.
6. Ustanovitelji si pridržujejo pravico reparticije delnic.
7. Prvo ravnateljstvo društva za dobo treh let bodo imenovali ustanovitelji.
V KARLOVCU, dne 25. junija 1920.
M. U. dr. Pavle Avramović. Ljubljana, zdravnik. M. U. dr. Anton Brecelj, Ljubljana, zdravnik. M. U. dr. Miroslav pL Čačković, Zagreb, vseučiliščni prof. Gustav
M. U. dr. Gjuro Ivković, Zagreb, zdravnik. M. U. dr. Ivan Jenko, Ljubljana, primarij. M. U. dr. Kosta M. Jovanović, Beograd, zdravnik. Dr. Pavao Kiarić, Karlorac, predstojnik Hrvaške kreditne banke. M. U. Dr. Alojz Krajgher, Ljubljana, ravnatelj Deželne bolnišnice. M. U. dr. Dragotia Mafcek, Zagreb, kr. vseuč. profesor. M. U. dr. M. Mikoličić, Zagreb, vseuč. prof. Ph. Mr. Milan Miškovič, Beograd, lekarnar. M. U. dr. G. Nikolajevih Beograd, zdravnik. Svetozar Okaaović. Beograd, miro-
: CEMENT :
Roman
S'Hkat
Portfand
dobavlja
,AVA' Laško
Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornlc:
nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen železni materijal in motorje. Zahtevajte ponudbe
Gjorgje Grujić
$€ogradf Jtfiletina nI. 15.
Žurno 4ok zaliha traje!
ViRogrodarf,    poljodjelci, trgovci.
ŽURriO! 2URI10!
Preše za grozdje. Gnječila za grozdje. Sječkare. Repare.
Runjače za kukuruzu.
Vjetrenjače.
Vršalice.
Vitle za dvoprag Ltd. prodaje  na veliko 1 na malo, vazda as Bajatin ellone:
strojna o flclom
Tratite cl fenlke I Tratite naiadeI
mija za Slovenijo Ljubljana, zdravnik Viktorin, Karlovac
Vrabčević, Zagreb, zdravnik. Prof. M. U. dr. Alojz Zalokar, Ljubljana. Ph. Mr. Jotip Altnan, Praga, lekarnar.
lechta, Mr. Mirko Vladimir
6047
11
CLAVNA ZALOGA
01. TREBdR
SV. PETRA CESTA67
-LJUBLJANA-
ska kreditna banka v Ljubljani
Oelntiha glavnica 30,000.000 — Kron.
Stritarjeva ulica itev. 2,
Reaervnl fondi 20,000.000'— kron
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju.
ser* Sprejema "BBl
vloge na kniiiice in tekoči raiun
proti ugodnemu obrestovanju
Kupuje in prodaje vse vrste vrednostnih papirjev, vaiut
in dovoljuje
vsakovrstne KREDITE
jTewawa ar wi > T 7" TTrfiFf *
< 1 -nstrurLa in tlak mAlamrina rijdfarnflfc
akealađaen
n*ws«
^ -
m m
4
8546
FI