97. številka. „E D I N O S T" izhaja dvakrat na t«i1en. vsako sredo in leViotO ob 1. uri popoludn«. „Edinost" stane: za vse leto gl, 6. — ; izvon A rut. 9.— gl. za polu leta „ 3.—: , « 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 , Posamične Številke se dobivajo v pro-dajai iiicnh tobaka v Tr»tt P" nn*-. v Gorici in v Ajdovščini p« « nov. Na naroćtoe brec priložene naročnine se upravništvo ne osira. V Trstu, v sredo 4. decembra 1889. Tečaj EDINOST Vsi dopisi ne pošiljajo uredništvu t ulici Carinfin it. '-'-V Vsako pisni i tnora biti frankovano, ker nefrankovana »e ne sprejemajo. Rokopisi s« no vračajo. Oglasi in oznanila račune po H nov. vrvica v petitu : ?,» naslove t debelimi črkami h« plačuje prostor, kolikor bi ga obneslo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice Itd. »e račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in int»erate preloma upriviiištvs v ulici Carintia Odprte reklamacija »n prosto poitnin«. Glarilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. >V •■liiio«» J« "O0i, Častitim svojim volilcem. O priliki zadnjih dežeinozborskih volitev pokazali sto najsijajnejše, da odobru-jete delovanje svojih voditeljev in zaupnih mož. Ne samo da ste po vseh občinah Volovsko-Podgradskega volilnega okraja enoglasno izbrali volilne može, nego ti volilni možje prišli so v polnem Številu na volišče in tam vsi kakor eden glasovali za kandidata priporočena po voditeljih in zaupnih možeh našega narodu. Na najčastnejši način torej izbrana sva bila, častni meščan kastavski spoštovani gospod Mate Mandić, odlični in ne-ustrašljivi prvoboritelj za pravice našega naroda in jaz kot poslanca v deželni zbor istrski za kmetske občine Volovsko-Pod-gradskega okraju. Ali italjanska večina deželnega zbora, proti katere brezobzirnem postopanju je bilo uže Vaše glasovanje odločen protest, izvršila je v seji dne 11. m. m. tako na-ailstvo, kakoršno se ni dogodilo še v nobenem parlamentu ! Proti predlogu dveh svojih odborov, ki sta oba dokazala zakonitost in sijajnost te volitve, glasovala je veČina proti odobrenju izvolitve spoštovanega gOHpoda Mateja Mandiča ne da bi navela ni najmanjšega uzroka za tako postopanje. Volilci! Odločnost in neustrašljivost spoštovanega gosp. Mateja Mandiča v borbi za Vaše najsvetejše pravice, njegov jeklen značaj, velika nadarjenost in sposobnost — te lastnosti njegove pro-uzroČile so tak silen strah v vrstah nasprotnikov, da bo pomoči iskali celo v sredstvu, katero mora obsojati vsak pra-vicoljub. Podpisani, ki sem dobil Vaš mandat ob enem s spoštovanim gospodom Matejem M a n d i č e m, smatral sem pri takem postopanju naših nasprotnikov za svojo dolžnost, odločno obsoditi izvršeno '>siio nepostavnost in prestopek proti ob-nasilstvo in takoj odpovedati se poslan- [stoječim zakonom. V sled tega je prišlo na stvu, katero je znak Vašega zaupanja, ni-j volišče mnogo nevolilcev v tem ko ni bilo kakor pa ne milost nasprotnikov! jpuščeno voliti, nekaterim volilcem. Pustile Naznanjajoč Vam te dogodke, ki jasno 1 so se na volišče tudi ženske, kar je v kažejo, kako težaven jo naš boj z nejed ' nasprotstvu z volilnim zakonom. Slednjič nakim orožjem, prepričan sem, da sem po- predlaga, da se izvolitev dr. Andreja Stan-stopal v Vašem smislu. Prepričan sem ger-a uniči. tudi, da bodete vselej, kakor do zdaj, na-! N« tu g»vori dr- Gftmbini rekoč, da sprotnikom pokazali, da ste sami gospo-j bode vi čina glasovala za predlog dr. Bubbe darji dati svoje zaupanje onim, katero aH ne i/, nasprotstva proti Stangeru, ki spoznate tega vredne in da si ni najmanje ne pustite ukazovati od nasprotnikov. Pravica mora konečno zmagati. Podgrad, dne 1. decembra 18S9. Slavoj Jenko, bivSi deželni poslanec. se je v kratkej dobi vedel prikupiti vsem — ampak proti okrajnemu glavarju na Vo-loskem, ki je izrekel, da za izvolitev jednoga deželnega poslanca zadostujejo da* sovalue lisle. Dr. Laginja govori italijanski. Izjavlja. da bode on glasoval proti predlogu 'verifikacijskega odseka osobito rudi toga, 1 ker je laška veČina pregledala marisikako ' nedostatnost v volitvah diuzih kandidatov ; Deželni zbori ' volitev dr. Stangera opisala pa s prečniiini barvami. Istrski. Ženske, ki volijo s prokuro ne uči- (10. seja dne 8. novembra.) njajo nikako uepostavnosti. Ta način vo- Predsednik poroča, da je ponlanec litvo ne sme veljati samo za velikoposestvo. Flego vložil prošnjo za podporo pri zgradbi Na Voloskem so ženske zinirom volile ; 'vodnjaka v Podgaeah. Poslanec Amoroso tu ženske nadomestujejo moža v njegovi toži, da so poročila, katere je btzojavljala odsotnosti na širnem morju ter vodijo same ' „Correspondenz Bureau" o zadnjih sejah domaću gospodarstvo. Nasprotni kandidat v razne časopise nedostatna in pogrešna dr Martinolich je izvestno vdobil tudi več ter prosi predsedništvo, da pošlje omenjenej enacih glasov. Pobija trditev verifikacijskega agenciji natančnejša poročila; odgovarja odseka, da ni bilo volilnih list. Noben vo-vladinemu zastopniku, da nemški jezik ni lilec se pa ni pritožil, da je bil izpuščen, državni. Predsedrvk obeča dr. Amorosu, da Morale bi se bile pogledati občinsko-volilne se mu želja izpolni. j liste in brez dvojbe bi se sprevidelo, da Preide se na dnevni red. V imenu ve- so isto enako prvim. (Na koncu: bravo, rifikacijskega odseka poroča dr. Buhba o živio !) volitvi za mesta: Kastav, Volosko, Lovran 1 Costantini oporeka predgovorniku re-in Moščenice. Vsled uepostavnosti koč, da ni možno potrditi izvolitve pri in neredov, ki so se godili v tej vo-, kojej ni bilo niti volilnih list. Glasovanje lilnem okraju, priporoča uničenje izvo-' ženskih naziva nerednost prvega reda. litve dr. Stangerja. Svoj predlog uteme-j Dr. S t a n g e r govori italijanski: Ker I j ii j e rekoč, da ni bilo za to volitev sestav- je uže obveljala o tej taka nuvada, govoril ljenih niti volilnih list, kar označuje kot bode tudi on v lastno obrambo. No strinja PODLISTEK. Nezaupnica Apolonu*) Iluinoriatično-roBon potpouri. posvetil vol. g. B. T. pesniku in pinatolju Fran Zakrajski. Zvečer ob uri mrzli baš deveti Svetila slavna zvezda je Jeruzalemu, Ko mirno so hiteli kralji sveti, Ki davi so molili v Betlehemu: Ko noč gorico zatemni — in jame Nevsmiljeno rožljati toča na-me. Bil šum je na dvorišču; jaz razločim Koj sinov glas med hrupom razuzdanim: Koj pevske citre v stran, hitr6 poskočim Ter planem ven, da dragi život branim. O povrnite ve, oblasti večne, Kar videle so zdaj oči nesrečne! Pretepati nedolžnost za krivico, Narobe svet, uže videl dni Bom svoje; Kako pestiš in drzno trefi pravico, To vsak poet uže davno v jezi poje; A kar postalo mi je zdaj očito, Ganilo bi bilo srce kamnito. Navajen zreti sem Slovenca, brata, Tolčt»nega na ndkvalu nadloge; *) Ponižna spomenica na večer 6. jan. 1889,, o so mo Liihuni uupadli in pretepli, Fin. Prolil tud' ZH-te, sicer nesrečo svata — To vesta noč in (lan! — sol/č sem mnoge A sin tepen — prikazen mi neznana! -Doslo mo ni še sklela taka rana. Apolone! Se ti li ne bi smilil Predragi noseč tvojega imena? Surovo vlačen bi se ti nesmislil? Ne /grela Be ti kri še tako lena? Sedaj pristopim in zavpijem žloti: „O jenjajte za Boga! Mir togoti!" Na nebu z'io razjarjenem temneče Ne spreobrne vreme se hitreje. Neka noga stopi tni iz goste gnječe, Zdaj v glasov hrupni zmesi trop zableje; (Bilo bi streslo se sreč iz kvarca): n Nabijte „ščavu"! Urno dejte starca ! So ne vmolknejo pijana usta, Ko zdajci vzrem nezgode hujšo strano: Popadeta mo, glej, dva močna hrusta Ter naglo zdirjnta po dvoru z mano. Med kleto telovadbo hrup grohota Uganjala je tam ostala žlota. Ni zlu dovolj J — Roke ozeblo jima! — Ko v peklu Danteja z meno leteča S pretežkimi pestmi — strašni! uirnu! Zabobnata še časi v tužna pleča. O kje, o kje si slavni bil Apole, Da bil bi izvlekel mo iz smolo ? Priluul bi bil z Olimpa v gruče Kot jezni bog v prikazni grozosevca Ter zagrinel bi bil v ošabne bučo: „Nesramna ti drulial, pustimi pevca, Ki da-si često svat je, ah, nezgode In češčo len, saj kako kdaj zagode !u Dejal bi bil lehkć. — A sredi smole Pustil si me. ravnajo vse inače. Zdaj višnjev hrbet nosim, o Apole. Ko bil bi ti jim z lahka stresel hlače Treščeč besedo moško va-nje — Zanašati se na-te, prazne sanje! Nekdaj si mož bil, mož (a no zameri!), Ko šlo zares je pesnikom za kožo. Da Ii so trdni bili v tebe veri, Rešitve koj pokazal si jim rožo, Koj zginola je krtova dežela, Ker tvoja je pomoč zvcb(6 zacvela. Arfon pil bi bil grenko inornico, Da nisi mu posldl rešilne ribe: Odnesel zdrave je petč v Gorico. Kder spet zagledal tihe jo kolibe. In Ibika, vmorjonega v puščavi, Strašnč so maščevali ti žrjavi. — lla ! Kak' pa zdaj ? — Poslušati me In ne zameri I... Slep zdaj poetu Ti nektar piješ mirnu v palači rači ne z L a g i n j o, glede ženskinega glasovanja, Občni pravilnik pripušča sicer ženske k volitvi; pravilnik za drž. volitve pa pri-poznava volitev s polnomočjo aamo v vele-posestvu, kar znači, da so ženske v družili kolegijih izpuščene sicer bi jih pravilnik pri poznaval. Ue ženska v zasebnih poslih ni ravnopravna z možkitn, tem manj ▼ javnih. Ako se pa to spoznava zanj, pri« poznati se mora tudi pri njegovem nasprotniku, ki je vdobil več enacih glasov nego on. Ako se spoznavajo prokuro, ono ki nosijo zapihana ime kandidata so še bolj veljavno. V tem se no more skladati z dr. Costantinijem. Pobija tudi krivično misel, da ni bilo volilnih list. Ako se uničijo vsi ženski glasovi s prokurami in če se nikdo ni pritožil, da jo bil izpuščen izmed volilcev, ostane zanj še 25 glasov več nego za njegovega nasprotniku kar znači, da ga je izvolila večina. Upa, da bo pregledajo I nekatere nedostatnosti, katerim ni uzrok I ni on, ni njegovi volilci. Zahvaljuje se Gambiniju za laskavo priznanje, žal mu je pa, da se bodo liburniški prebivalci še enkrat vznemirjali z novimi volitvami, ki ; so vedno uzrok jezi, sovraštvu itd. Pri vsem j tem upa, da se prihodnje leto vrne v to zbornico izvoljen z večino glasov (Na to j zapusti zbornico) Dr. Gambini so šlaga s I Stan gor jem glede volilne pravico žensk; | pobija pri tem nazoro dr. L agi nj o rekoč, ' da zakon iie sme biti sentimentalen. Slednjič priporoča predlog odseka. Dr. Laginja odgovarja Costantiniju rekoč, da po zadnjemu citovani § 45 vol. | zak. ao ne dotika te zudeve. Opravičuje liburniške ženske in njih volilne pravice poudarjajoč, da so one več nego navadna uiožka polovica ker imajo na domu težkih opravil, koje so drugod nahajajo v možkih (rokah. To žene morale bi imeti osebno pravico voliti. Noben volilni zakon ne izključuje žensk od volišč. Vladni zastopnik zavrača menenje In, brez skrbi za nas, inožuješ v svetu, Aj, krasno, aj!... Zalivati ainbrroz'jo, Ko pevca tu m« molitev kozjo! Ko nov bi bil Narcis, zaljubljen va-so Al' nov Iksfoii, gluh za vso na svotu, Ves trd, zamaknen v boginjske pojase Al' nem sprehodnik v večnosvežem cvetu. Zdaj glasnih molb ne čuješ struno zlate, Ko streljal bi s kastavnami jih na-te. Ha, pametiš P Ko šlo jo tam za Trojo, Kako ste pipali se gor' bogovi In clo kocesjali!... Trdil vsak je svoje, Da tresli so Olimpa ae zidovi: In Trojevci, Ahajevci tam zvesti Hoteli ste se gneva kar pojesti. Strašanski srd je ves Olimp obdajal, Ko z ljub'co je Enej sešel so v mraku Kak6 je škripal otec Zevs in zvajal, Merkur kako je švigal mu po zraku ! Dokler odvrne h kraja brodokljune In tužna se Didona tam presune. — Zdaj čuj, Apol! — Ker v mojem ti slučaji In v drugih ustavil nesi se zaprekam In ker nemarščino zdaj paeeš raji: Čuj — nezaupnico ti to izrekam V imenu — čuj me, lipa v sončnih lesih! — Vseh pesnikov na zemlji in v nebesih. Gambinija, da ni ometi verovati političnim oblastim, dr. Amoroso odgovarja vlad. zastopniku braneč Gambinija, da ni hotel b svojimi čeprav pikrimi opazkami nikakor žaliti politične oblasti. Dež. zbor ni zavezan slepo verovati polit, oblastim temveč mora preiskovati volilne čine. On sam je skusil v Pulju, da pol. oblast ne pove zmirom resnice. Dr. Gambini se zahvaljuje Amorosu za odločno obrambo njegove osebe in vla-dineruu zastopniku na zaupanju, da s svojimi opazkami ni hotel žaliti pol. oblasti. Zadira se zopet v prav iste oblasti osobito v polit, oblast v Pulju. Glede volilnega prava žensk, trdi da je nemajo. Babuder predlaga, da se obravnava zaključi kar se vsprcjeuie. Slednjič govori se poročev. dr. Bubba, odgovarja na razna menouja predgovor-nikov in zagovornikov Stangerjrt, javlja, da je verifikacijski odsek postopal v preiskovanju volilnega Čina nn Voloskem strogo in natančno po dotičnem zakonu, poudarja se enkrat razne nerodnosti, obžaluje S t a n-gerjevo odsotnost, slednjič priporoča vsprejem svojega predloga, da se izvolitev dr. Stanger-a uniči. Pri glasovanju se je zadnje tudi zgodilo. II. točka. Poroča v imena isto komisije dr. Bubba o volitvah v zunanjih občinah v Pnznu in Labinju. omenja protesta, ki ga je podneslo 120 volJcev proti izvolitvi dr. Dukića in Lnginje. Pogreški v tej volitvi so dveh sort: nekateri formalni pogreški v volitvi in nasilstvo, pritisk in uplivanje nekaterih župnikov na deželi na volitve. Pogreški prve nravi neso še toliko uplivali na konečni uspeh volitev. Poročevalec se pa spravlja na slovansko duhovščino, na njeno hujskanje, beganje in pretenje na volilce, da izberejo hrvatska kandidata. Hrvatska reakcija proti laškemu življu zasedla se je v pazinskem okraju. Tu je kmetako ljudstvo protivno vsakej naobrazbi ter se rado udaje fanatični duhovščini, ki je prišla čez hribove iskat si mastnih služeb. Ista neti narodni Brd in strasti osobito v političnih Činih; opominja vlado, da bode kmalu sprevidela, da je bila proti tej duhovščini preveč popustljiva. Posledicam no bode uzrok kulturna in na-obražena stran ljudstva v deželi, kajti ona je vlado vedno opozarjala na skrajno strankarstvo hrvatske stranke in njeno odločnost kakor tudi na nevarnost, ki od tod preti deželi. Žalostno je, da vlada ne znpreči teh strastnih političnih bojev, ki vznemirjajo socijalno stanje. Isti vladini zastopniki ae eestokrat vdeležujejo teh mejuaobnih narodnih bojev. Uplivanje hrvatskih duhovnikov na volilce ae je spremenilo sem ter tja v pravo moralično nasilstvo. Proti Italijanom se je ščuvalo volilce iz lece in spovednice. Da se pa kmetsko prebivalstvo zopet ne vzburja, kar naši nasprotniki radi porabijo za se, predlaga, naj se izvolitev dr. Dukića in La-ginje potrdi. Dr. Laginja odločno protestira proti takemu, strastnemu poročilu. Dr. D u k i ć se šlaga z Lnginjo (oba zapustita sobano). Govori Flego hrvatski: znana mu je mrzlca agitacija italijanske stranke o priliki volitev; smatra, da so duhovniki v pazinskem okraju storili svojo dolžnost, kajti nastojali so, da probude oni narod, kojega so Lahi smatrali svojim ščavom. Ako so res agitovali, storili so to sami mej Hvojim ljudstvom v tem ko se Lahi vtepujo tudi mej kmetsko nedolžno ljudstvo, kateremu prete in je strašijo, če pa s tem nič ne dosežejo, tedaj jim vse obetajo. Ako najdete kakega izdajalca, podkupite ga celo z denarjem in ga varate. Ali Bogu hvala ztuirom bolj se njih upliv zmanjšuje. Glede nesramnih in lažnjivih napadov, katere se drznete sprejeti v poročilo v zboru se strinja popolnoma z gosp. dr. Laginjo. Costantini pobija trditev Laginje ter pravi, da sta on in Dukič malo ali aič poznana v pazinskem okraju ter da se morata zahvaliti za Bvojo izvolitev samo duhovniškim agitaturjem (mešalcem.) S p i n 6 i č trdi, da sta Dukić in Laginja morda res malo znana v pazinskem okraju ali tod znane so njihovo ideje in principi, radi česar ja je ljudstvo izvolilo poslancema. Ako bi italijanska gospoda boljše postopala z hrvatskim kmetom, morda bi si bil ta izvolil druge poslance. Poročilo bi se moralo s tem boljše pečati. Dr. V o I ar i č govori hrvatski: Visoki zbor! Sistematično napadanje na duhovščino od nasprotne stranke preseglo je uže vse meje. Gospod poročevalec jo prav robato napal bas duhovnike pazinskega okraja, ki so se poslužili prava, ki jim je daje zakon ter omogočili izvolitev dveh' poslancev naše stranke. Gospoda, tudidu-1 hovniki plačujejo davke in pristojbine kakor j drugi državljani, radi česar ne pojmim zakaj bi ne uživali tudi isto pravice. Nočetn tajiti, da je zasluga uprav naše duhovščine, da je naše ljudstvo spregledalo, ali njihova dolžnost je podučevati in nagovarjati ljudstvo k dobremu. Razlika je ljudstvo podučevati ter v mejah čednosti in zakona vpletati se v volitve; tudi svečeniki kakor drugi državljani imajo pravico ne jamo glasovati temveč tudi z zakonitimi in dopuščenimi sredstvi upljivati na ljudstvo, da ni izbere dobro in vredne poslance v zbor. Če jo pa kak duhovnik o priliki volitev prekoračil meje čednosti in učini I, kar si bodi kar mu ni v čast ter je protivno zakonom, evo vam njih poglavarje in če neBte s temi zadovoljni sodišče, aii napadati vso duhovščino in še na tak nečin kakor je storil g. poročevalec, to ni dopuščeno in jaz javno tukaj protestiram, proti takemu postopanju ter se moram čuditi g. vladinemu zastopniku, da ni zavrnil enako generično napadanje na ves stan, kakor je bila to njegova dolžnost, i Dr. Bubba sklepa razpravo ter stavi predlog verifikacijskega odseka na glasovanje. Vsa večina in nekateri od manjšine so glasovali za potrditev. Ko se je odbila prošnja vodnjanskih veroučiteljev za povišanje plače ter se je sprejela prošnja občine Izola, da se jc odtrga od davk. občine Korte, zaključi predsednik sejo. * * * Kranjski. (9. seja dne 5. novembra.) Poslanec Stegnar kaže, kako potreb-; ščine za šolstvo vedno rasejo. Iste so pa združene s kulturnim namenom radi Česar je ljudstvo rado nosi. Prašanje je pa, je-li učni zavodi ugajajo potrebam naroda. Isti neso še tako urejeni kakor bi lehko bili. Kaže nA vez, ki bi morala biti mej ljudskimi in srednjimi šolami. Obžaluje, da bo na ljubljanski realki še vedno poučuje zgolj v nemškem jeziku. Realka bi iz-vestno bila boljše obiskovana ako bi nem-, ščina ne prečila poti vanjo Slovencem, i Govornik nasvetuje resolucijo, da so naloži deželnemu odboru preiskovati ali se, strinja uravnava c. kr. realke z narodnim ljudskim šolstvom ter da o tem po:o<"a. Poslanec Hribar govori o nenaravni uravnavi učiteljišč na Slovenskem ; strinja se popolnoma s temeljitim govorom poslanca Žitnika o učiteljišču v Ljubljani. Čeprav nosimo vsa bremena zu svoje šole,! država ne dopušča, da sijih urejamo tako,! kakor bi želeli. Kaže na prošnjo 1400 slo-1 vanskih stnrisev v Trstu za ustanovitev i slovenke šolo ter na odgovor ministorstva, naj bi tržaški Slovenci pohajali v okoli-čansko ljudske šole. Enako so je počenjalo tudi na Koroškem, kjer je državna uprava sama odvajala ljudstvo od slovenskih Šol ter je prepričevala naj odstopi od svojih zahtev gled« slovenskih šol. Slednjič jo deželni šolski svet na Koroškem odločil izdati posebno knjigo v Koroškem narečju, da bi odcepil Korošce od ostalih Slovencev ter je lažje ponemčeval. Nemški manjšini na Kranjskem se godi bolje nego slovenski večini na Primorskem in Koroškem. Kažo na prošnjo nekaterih ljubljanskih meščanov, da se v Ljubljani ustanovi nemška osnovna šola. Vlada je isto dovolila. V to šolo se je letos vpisalo 33 otrok in le 9 od teh zna nemški, 24 jih pri vstopu ni vedelo besedice nemški. Deželni šolski svet je pa izdal strog ukaz, da se noben otrok, naj zna nemški ali ne, ki se oglasi za nemško šolo, ne sme odbiti. Tendenca je jasna; počenjanje vlade pa žalostno ; z vzdrževanjem teh Šol se nepotrebno obremenjuje normalno-šolski zaklad. Ta svota bi se lehko prihranila. Niti s tem zavodom pa ni bila peščica Nemcev zadovoljna temveč si sama ustanovila ponemčevalnico na stroške hranilnice, s prihranki slovenskega kmeta. Omenja okrajnega glavarja Schwarza v Postojni, ki je nekemu učitelju, ki je k njemu prišel, strogo zabranil govoriti v slovenskem jeziku; deželnega šolskega sveta ki urn-duj e izključljivo nemški; posilnoga upe-Ijanja nemščine v ljudske šole. Slovenski kmet se na teh šolah nauči samo kleti nemški, ne da bi se na njih omikali in vzgajal. Kaže na naučnega ministra i njegovo postopanje protivno našemu jeziku. Slednjič ožigosa sklep deželnega zbora 1. 1883., kije dovolil 000 gold. za neobligatno poučevanjo nemščine, kaže na posledice in neumnstnost tega sklepa ter izjavlja, da bode on in njegovi somišljeniki glasovali proti temu predlogu. — Deželni predsednik baron Winkler odgovarja Z'tniku, Hribarju in Stegarju spodbivajoč nekatere njih trditve ter hvali sedanjo upravo na dotičnih zavodih. Vladni komisar Rihar trdi, da je nemški pouk na ljudskih šolali želela večina pokrajin (?) ter uaglaša potrebo znanja nemškega jezika. Dr. Schaffer pobija govore Žitnika Hribarja in Stegnarja poudarjajoč veliko potrebo nemščine in izrecno željo tega pouka od strani kranjskega prebivalstva (!) Glede učiteljišča trdi o njem, da jo to državni zavod ter da jej jo prosto, kako ga hoče uravnati. Kažo na pritisk (!) proti nemščini ; glede „poslovenjenja" ljubljanske realke izreka, da ta ni zavod s katerim se delajo poskušnje. On bi predlagal, da se dovoli v podporo poučevanju nemščino 1000 gl. kaj bi pač bilo, ako bi se od 50000 slovanskih otrok 1000 učilo nemščini! Poslanec Klun govori o potrebi, da se slovenski otroci uče tudi nemščini. Od tod, da dovoli deželni zbor 600 gld. za poduk nemščine ni nikake nevarnosti za slovenščino; državni jezik jo nemški (?) in prepotreben za one, ki hočejo vdobiti kako dostojanstvo v državi. Za to ne gre nemščine iz naših šol popolnoma izriniti. Tudi pok. dr. Bleivveiss je bil enacega meno-nja. Učencem jo nemščina potrebna sicer morajo opustiti svoje studije. Dandanes ni se bati nikake nevarnosti od nemščine, kajti deželni šolHki svet je vos drugačen nego v času, ko so bili v deželnem zboru naši nasprotniki v večini. Slednjič priporoča vsprejem G00 gl. za neobligaten poduk dru-zega deželnega jezika. Hoče tudi poročati o uspehih tega poduka a klici: „Ni treba"! pripravijo ga, da to opusti. Predlogi fi-načnega odseka so sprejmejo ; predloga Žitnika in Stegnarja so izročita deželnemu odboru. Ivoli so poseben odsek za predlog Hribarja naj se ustanovi hi potočna banka za kranjsko. Na to so seja sklene. Politični pregled. Nolranje dežele. Dopolnilne volitv« /.h češki deželni zbor so uže razpisane. Nemci, ki so vsled Bvojo abstinenčne politike zgubili deželno-zborske mandate sklicali so shod v Prago, ki bode še pred Božičem. Sedaj imajo njih voditelji pogostoina sejo v Pragi ter sestavljajo volilni nrčrt. Nemški listi pač trde, da so nove volitve tako naglo zopet razpisane, da bi vlada nemško opozicijo nekoliko omehčala. Nemcem je še le sedaj malo jasno, kako neljubo in težko je za stranko, ki je v abstinenci ter mora tako pogostoma voliti. Sedaj kriče, nekdaj, ko so oni tako in še hujše ravnali, bilo jim je to prav. „Politik* priporoča vladi naj dola na to, da bode mej moravskim fevdalci in srednjo stranko sklenjen kompromis, da bodo izvoljeni samo zmerni možje v vele-posestvu. Ta kompromis je važen in potreben, ker je od njega odvisen izid de-želnozborskih volitev. Ako te izpadejo v nemško liberalnem smislu, uplivale bodo jako nepovoljno tudi na državnozborske volitve. Zadnjič se je bila srednja stranka zvezala z liberalci; grof Tanffe naj gleda, da ae to tudi sedaj ne zgodi. Razpor mej Staro in Mladočehi se čedalje bolj razvija. Vsled govora princa Švarcenb'-rga v zadevi Husovo plošče na muzejskem poslopju je ves narod silno razburjen. Mladočehi vporabljajo to razburjenost v svoje strankarske svrhe ter jo čimbolj širijo in razpihujejo. Ta razburjenost, pravi „Politik44 vzbuja na dveh krajih veselje in sicer na strani narodnih nasprotnikov in v delavnici g. dr. Julija Gregra; posledni in njegova slranka imata bajo največjo korist od tega. »Politik" se pa opravičuje, da so je Staro-česka stranka odločno izjavila proti znanemu govoru knezu Švarcenberga s tem, da ni podpirala njegovega predloga. — Ne da se tajiti, da Mladočehi uporabljajo te prilike v strankarske »vrhe. Vse te burne debate v zbornici in ta razburjenost v narodu ima pa vsaj to dobro posledico, da čisti in bistri pojmove ter da so naposled vender le osnuje še prava narodna stranka, strogo ločena od fevdalno ali plemenitaške. V ogerskem državnem zboru je državni proračun na dnevnem redu. Zbornica jo prešla k podrobni debati. Znamenita je izjava predsednika zbornice gosp, Pechyja. Ta jo na neko interpelacijo jasno izjavil, da bodo branil svobodo govora, katero bodo delil opoziciji in vladni stranki v enaki meri. Da mu bode lažje doseči to Bvrho izstopi iz vladnega liberalnega kluba, kateremu je do sedaj pripadal ter se ne pridruži nobeni parlamentarni stranki. Nadeja se, da bode v vseh klubih enako prijazne sprejet, ako pride vdeležit se njih razprav. Ta izjava jo posebno opozicijo jako razveselila. V podrobni razpravi začeli so opozicjonalci u že hudo napadati Tiszo. Poslanec Orban je pri poglavji: dispozicijski fond rekel, da Tisza ovaja kralju opozicijo ter jo črni. Vsled tega je bil pozvan na red, a b tem so ni dal ugnati. Rekel jo nadalje, da so se ministerskemu predsedniku omehčali možgani (z drugimi besedami, da je znorel). Dobil je drugi ukor. Kakor kaže, ne bode manjkalo burnih debat. Agitacija za Košuta je uže začela. Dijaki so uže imeli svoj shod, na katerem so zahtevali, da se Košutu pusti ogrsko podaništvo še nadalje. Opozicija si prizadeva razširiti po celej zemlji to agitacijo. — Pravda proti generalu Dodi, katerega ie madjarska vlada dolžiln veleizdajo in hujskanja proti mad-jarskemu narodu jo na povelje cesarjevo pretrgana. Kakor znano, je general Doda edini rumunski poslanec v ogrskem državnem zboru. Doda pa ni šel v državni zbor, poslal je mariveč tja spomonico, v katerej protestuje proti madjarskemu na-silstvu ter izjavlja, da se v takih razmerah ne moro vdeležiti zborovanja. Vlada je na to naperila pravdo proti njemu ter jo na cesarjevo zahtevo sedaj pretrgala. Tudi ta dogodek jo poučen. V hrvatskem saboru vrši se proračunska razprava. Ban in njegova verna stranka hvalijo in zagovarjajo obračun z Ogrsko in trde, da je bila Hrvatska % Ogrsko jedna sama kraljevina, da se torej ne more govoriti o samostalnej kraljevini Hrvatski. Dr. Markovićje na podlagi zgodovinskih podatkov dokazal, da ni bila Hrvatska nikdar del Ogrske ma-riveč vedno neodvisna, samostalna kraljevina. Hrvatska se ni nikdar pogajala z Ogrsko uego z Ogrskimi kralji, ker jo bila j mej obema državama personalna unija.! Ogrski kralji so se pa morali dajati vedno posebej kronati za hrvatske kralje. Dr-' žavno pravo Hrvatske priznavajo celo ma-djarski pravniki in učenjaki, kakor Višo*' žil. — Da vsi Se tako temeljiti govori opozicije nič ne pomagajo, to ve pač ves ■vet, hrvatski madjaroni so so prodali, zato ' slepo služijo Madjarom ne brigajoć se za pravice svojega naroda in svoje domovine. | Vnanje dežele. Vest o ruskega carjeviča zaroki z prusko princeso Margarito se zoprt obnav-' lja. Nemški listi, celo oficijozni trde, da je carjevič trdno odločil snubiti nemškega cesarja sestro ter da bi se tej zaroki od nobene strani ne stavile zapreke. H r b s k a skupština razpravlja vojni proračun. Vest o napadu Amovtov na samostan Dečani je bila pretirana. Tamo-finji menihi so že od davna živeli v razponi 7, Arnavt.i. Sedaj so pa sami ostavili samostan ter ga poverili varstvu, prijateljskega jim plemena. j Turška vlada se opravičuje, da njen zastopnik v Vranji ni kriv zločina katerega ga dolži srbska vlada ter pro-testuje proti postopanju srbskega mini-sterstva. Turški olicjozi zanikavajo tudi vest, da je mej Turčijo in Rusijo sklenjena tajna pogodba, po katerej bi Turčija odstopila Rusiji nekoliko zemlje. Verifikacijska komisija francozke zbornice jo sklenila predlagati zbornici, naj zavrže izvolitev poslancev Joffrina in generala Boulangera. Vodja radikalcev Clemancean je uže delrl zmešnjave v komisiji. Trdil je, da ni imela politična oblast pravice zavreči kandidature Boulan-gerjeve, ker je bil ta obsojen ter progla-«iti za zgubljeno njemu dane glasove. To pravico ima baje samo zbornica. Nespa-1 metno je ravnanje radikalcev vsaj na videz laskati se zopet Boulangistom, saj morajo vedeti, da so republiki sovražni. DOPISI. Iz Skednja, dne 19. novembra 1889. — Davno uže trdim, da še ni umrla narodna zavest med okoličani; žalibog da ta moja trditev ni povsem resnična. Ako bi se slovenska okolica res trdno zavedala •voje narodnosti morali bi se veseliti volilno zmage v vsih šestih volilnih okrajih. Čeprav se nekje to ni zgodilo ne smemo obupati, ker čas vpljiva na dozorelost vsake stvari, vsakega sadu in v okrajih, kjer neso naši okoličani zvolili svojih narodnih zastopnikov obrne se tudi na boljšo. Kakor gnoj jako pospešuje cvetje in dozorenje, tako upljiva denar na naše nezrele ali komaj cvetoče in neizskušene okoličane, da porabijo njih delovanje preteklih let in se dajo preslepiti po sleparskih in nič urednih izdnjicah. Dovolj jim jo pregovor v poduk, ki slove: Kdor se med otrobe meša, ga svinje snejo. Tudi pri nas so se agitatorji nasprotnega kfinaid ita silno prizadevali in mAmili ljudi, obetajoč jim vse kar si more človeško srce p«želeti; ponujali so nekaj predplačnitie (antecipazione) že, po vsih krčmah v naši vasi in pri sv. Mariji Magdaleni zgornji in dolnji pilo so je in jedlo užo dva tedna pred volitvijo; obetal je g. Banelli po svojih agentih gas za razsvit-Ijavo, tlak po vseh cestah, znižati davke, ubožne obogateti, bogatine ubožati itd. — Med tolikimi obljubami bila je tudi ta, da bo dal na svoje stroške zmazuti lino v stolpu našo cerkve. Hvalili so ga njegovi agitatorji, da jo uljuđen, dober, posten, bogat, učen, poni- žen, da celo z vsakem in o vsakej uri „na moro" igra in mu pridevali več druzih plemenitih lastnosti, tako, da bi nam skoraj bilo uže žal, da ni bil on izvoljen. O njegovih tukaj navedenih dobrih in plemenitih lastnosti mi sicer nesmo osobno prepričani, dobro bi bilo, o njetn pri c. kr. redarstvenem uradu poprašati je li na tem kaj resnice aH ne ? K sreči neso naši možje slušali teh postopačev ; verovali s« rajši domačim ljudem, ki so toplo jim na srce govorili o izvoljenem poslancu gospodu dr. Andreju Sancin-u brez nikakvih obljub ne zvijač. K zmagi naši so deloma pripomogli volilci obeh sv. Marij Magdalen, osobito volilci sv. Marije Magdalene dolnje. Da ni bil naš kandidat jednoglasno izvoljen temu bila je kriva silna agitacija mogistrutnih beričev, ki jako upljivajo na one ljudi, kateri ne vedo, da neso ti boriči druzega nego njih služabniki. Drugi vzrok je ta da jo zapisnik volilcev tako sestavljen, da imajo volilno pravico tudi ljudje, ki o volitvi neinajo pojma, in koji menijo, da brez podkupovanja volitev ni mogoča; a pri vsem tem imamo tudi pri sv. Mariji Magdaleni zgornji zaupne može, ki Be neso dali vjeti v sleparsko zanjko in so se tudi pri volilni komisiji pokazali odločne ter branili svojo pravice, za kar se jim v imenu našem in izvoljenega kandidata srčno zahvaljujemo ; kakor tudi volilcem iz njih strani, ki so k zrnngi pomogli z upanjem, da, bodo v prihodnjo skrbeli, da ne bode nijeden nasprotno glasoval. Zahvaljujemo se tudi volilcem in po-vjerjenikom od sv. Marije Magdalene dolnje, ki so se res možato pokazali, kajti brez njih bi nam zmaga ne bila toliko sijajna. Obžalovati moramo pa, da so domači ljudje hinavsko postopali, kakor naš kapo-vila Packo kot poverjenik, ki jo hotel po sili en glas vničiti, med tem, ko so se drugi odločno zato potegnili in tako tudi Vincenc Sannin, namestnik poverjenika Zajca, ki ga je redarstvo zaradi javnega podkupovanja zaprlo do konca volitve. Take poverjenike nam magistrat pošilja. Borba je bila huda, paziti smo morali ha vsakega posameznega volilca; a daai ravno zmago gotovi, skrbelo nas je, boječ se zvijač in sleparij; ali navdušenost in prepričanje za domačina uas je vzbudila. Užo zjutraj ob sedmi uri sino se raz-apostavili na delo, vsak po svojem dogovorjenim poslu. V krčmi g. Antona Sancina pri Konjičku zraven gnjezda nasprotno stranke Boničeve gostilue, bile so razobešene zastave avBtro-ogrske in slovenske. Tam so Be zbrali pevci pevskega družtva „Vele-Bila" in so zaorili več slovenskih pesni. Le tu so se tudi volilci naše stranke shajali in odhajali potem v šolsko poslopje glasovat. Volitev je dolgo trajala, ker so se natauko pregledavali legitimacijski in volilni listi in komaj ob uri je prene-hala gnjoČa ; ob 2 uri so je zaprla pušica iu jeli so glasovnice šteti. Še ni bilo tega konec, ko biuo bili zmage gotovi; zaorili so živio-klici in nato gromenje topičev in naši pevci so zapeli; še stari možje ao gi-njeni veselja jokali. Hipoma se je ta vesela vest razširila po vsej vasi, vse mlado in staro, možko in žensko hotelo se je vdeležiti veselja. Po vseh kletih so inali iu veliki posestniki točili in pili na zdravje svojemu poslancu, in izvrstne škedenjske kapljice ni zmanjkalo ne bogatinu ne siromaku. Ob enem se je naznanilo telefonično g. dr. Mandič-u in deputacija volilcev podala se je svojemu novemu poslancu objavit veselo vest iu uiu čestitati. Nasprotniki naši pa so ostrmeli in obledeli ko suirt, v hipu so se poskrili, da ni bilo nikjer nobenega videti. Navdušenje je bilo veliko, pelo in rajalo se je, po celi vasi so bila okna razsvitljena, živioklici so se razlegali po/no v noč do jutrn, in drugi ljudje so se zbirali v gostilnah in slavili težko pridobljeno zmago. Vse je željno pričakovalo, da bi bil naš poslanec še isti dan nas obiskal, ali to se ni moglo zaradi njegovih službenih zadržkov zgoditi, obljubil je, da nas obišče drugi dan, kar je tudi storil. Kakor v nedeljo je bila tudi v ponedeljek navdušenost občna ; vse mlado in staro šlo je nasproti izvoljenemu svojemu poslancu. Ob 3V« *c je pripeljal in komaj je stopil na tla svoje rojstne vasi, zagr-meli s o topiri ; deputacija volilcev, odbor gospodarskega in pevskega družtva pozdravil jo došlega in truma domorodcev gin jena do solz kakor on sam zaori „živio", potoma je vse pozdravljalo in blagoslavljalo svojega poslanca, v katerega po vsej pravici vse zaupA, ga čisla, spoštuje in ljubi. Ko je dospel v našo vas. zaigrala je godba cesarsko himno, katero stno vsi tiho poslušali in končavši jo, zagrmeli so trikratni živioklici. Potem je želel naš ljubljenec pohoditi in kot poslanec so predstaviti gospodu župniku, a domači njegovi »o rekli, da ga ni doma! Med petjem in godbo nmo volilci omenjeno deputacije in nekaj zaupnih mož podali se v gostilno g, Antona Sancina kjer Be je vršil domači banket, h kojemu so bili povabljeni tudi drugi zaupni možje, gosp. kaplan, cerkvene starešine i. dr. Tam so se vršile napitnico od raznih oseb ena za drugo in poslanee sam jo v milem slovenskem jeziku spominjajoč se svojega življenja kot otrok, mladenič in obljubo-val je biti zvesti državljan, kristjan in narodnjak napil presvitlemu cesarju, čemur so je s trikratnim živio odgovorilo; na-pitnica je sledila napitnici in veselje je uže v tem krogu dospelo do vrhunca. Občinstvo se je pa veselilo po celej vasi, pelo in rajalo. Naposled poslovil se je naš poslanec z obljubo, da bodo pripravljen, napeti vse svoje moči v korist ljudem, ne samo tem, ki so njega volili, ampak potegoval se bode za vse, kar zal on pravega človekoljubja veli. Odrinil js na kolesih v spremstvu svojega brata in stričnika. Z bogom in živioklici zadoneli so, da je odmevalo od vsih stran, in danes ko v družbi mnogih vaščanov to pišem, so še raja. veseli v ime te zmage. Domače vesti, Presv. cesarica prišla je včeraj v Mira m ar tor so koj odpeljala na Dunaj. Novemu deželnemu namestniku poklonilo se je predvčeranjem tudi predsedni-štvo delalskega podpornega družtva. Državni zbor odprl se je včeraj. Na dnevnem redu je bil mej drugim tudi državni proračun za 1. 1890. Za tržaško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda nabrala je gosp. Smitova pri pevskem večeru pevcev „Delalskega podp. družtva" for. 3.37. — V nekej kavarni nabralo se je 80 nove. — Dne 1, t. m. nabrali so „Sokolaši* for. 3. — Gospodična Marija Kariž nabrala je v družbi sežanskih učenjakov pri Karižovih for. 3. Božićnica za učence otroškega vrta pri sv. Jakobu in v Rojanu no bode kakor so je začetkoma nameravalo skupna v slovanski čitalnici v mestu, ampak v prostorih otroškega vrta v Rojanu in v slovanski čitalnici posebej, V Rojanu bode v soboto pred božičnem večerom, dne 21., v čitalnici pa na sledečo nedeljo dne 22. t. m. To se jo odredilo za to, da ne bode treba starišem, ki bo od mesta oddaljeni, peljati po noči svojih otrok v mesto. Darovi za hožičnico se še vedno sprejemajo. Kdor želi se kaj podeliti, naj izroči blagodarne doneske dotičnim odborom. Kar jo odbor trž. ženske podružnice, sprejel darov za učence otroškega vrta v Rojanu, i/roči odboru podružnice sv. Cirila in Metoda na Greti. Miklavžev večer napravi naš»* vrlo telovadno družtvo „Tržaški Sokol" dne 5. t. m. ob 9. uri zvečer v dvorani hotela „Evropa". Kakor se govori, mi«li nastopiti ta večer tudi neka družba godcev, kateri baš isti dan pridejo z brzovlukom v Trst. Vstop je prost. Podružnici sv. Cirila in Metoda na Greti je daroval g. Fran Cokelj ti gold., kot odbitek od svojega zaslužka /.h napi« na tabli omenjenega solukega vr;a. Pred-sedništvo »o mu zato toplo zahvaljuje. Prvi pevski večer pevskega zbora Delal podp. družtva v prostorih vrlega narodnjaka g. J. Lavreučića obnesel seje izvrstno. Gostilna je bila nitlačeno polna domačega občinstva, ki je željno poslušalo in burno odobravalo razne pesni. Več komadov se je moralo na občno željo ponavljati. Vsi smo bili zadovoljni ter želili, da se kmalu snidemo v tako veselej družbi. Pri tem pa nesino pozabili tudi revne slovenske dece; ker se uprav namenijo napraviti božičniea, nabirali smo za obleko ubozih otrok obiskavajočih slovenske otroške vrte družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu in v Rojanu god. 10 in 4'/a kr. Vivat sequens! Pevskemu družtvu „Adrija" v Bar-kovljah je naredil in podaril g. Fran Ščuka blagajnika namestnik imenovanega družtva, lepo iu primerno tablo s stojalom za po-dučevanje v teoriji petja. Srčna hvala! Sestanek okoličanskih pevskih druž-tev V Rojanu. Na posvetovanje gledč osnovanja skupne veselice v prihodnjem pred-pustu sešla so se tri družtva v gostilno g. Doleta v Rojanu minolo nedeljo popo-ludne, namreč: družtvo „Adrija14, „Velesila11 in „Zarja*. Odbori vseli treh druž-tev so bili z večino zastopani. Družtvo j „Ilajdrih" iz Prošeka je naznanilo, da se | nameravane veselice dejanski ne more vdeležiti, ker namerava samo napraviti ta pred-pust dve veselici, lili to odloko bratskega ' pevskega družtva obžalujemo ker, ako ne radi druzega, radi skupne sluge in vzajemnosti moralo bi rajši jedno veselico za-1 časno odložiti ter se vdeležiti skupne veselice v mestu. Pri vsem tem pa upamo, | da se bode slavno družtvo drugo pot prijazno odzvalo pozivu druzih okoličanskih drnžtev. Začasnim in potern stalnim predsednikom se je izvoM g. Dragotiu Marte-lanc, ki je zborovanje vodil. Isti omenja v daljšem govoru pomen te vesulice in njeno važnost. Dogovorili smo se pozneje, naj bi pri tej veselici vsako družtvo pelo posebej po dva zbora. Ker so nekateri hoteli, da se čisti dohodek razdeli po razmerju sodelujočih udov, odločilo so je z večino, da si toliko stroške kakor slučajno j dohodke vsa tri družtva enakomerno raz-^ dele. Slednjič se je jednoglasno sprejel predlog, naj bi so k sodelovanju ali vde-, ležbi povabilo tudi pevsko družtvo „Zora" | od sv. Ivana ter so s tem spodbudilo, da zopet stopi na pozoriŠče. — Nameravana veselica se bode vršila tretjo soboto meseca prosenca prihodnjega leta, dno 18. Siednjič so vsa tri družtva posebej zapela nekatere zbore, na to pa skupno. Veselja in navdušenja je bilo mnogo. Pogovarjali smo se v bratskoj slogi ter spodbujali eden druzega na delo meneč, no samo, kar ve-: leva vam stan, kar moremo, to smo tudi storiti dolžani. Razšli srno so z upanjem, da se v kratkem zopet vidimo — pri skupnej veselici, ki obeča postati kaj v< likanskega. Bila bode to prva veselica prirejena po samih okoličanskih družtvih z vdeležbo i vseh okoličanov. I Potovalni učitelj kmetijstva. Name- stništvo razpisuje natečaj za popolnitev mesta potov, učitelja v laških delili Primorske z letno plačo 1000 gld. in potnim prispevkom letnih 850 gld. Prosilci morajo dokazati sposobnost in znanjo nemškega, laškega in delo m a tudi slovanskega jezika. — Stirijast težkih poljskih baterij za ce sarsko vojsko ustanovi so začetkom prih. lota Dotična svota je uže v proračunu za bodoče leto. Vsaka baterija bode imela dva kanona. Tobačna statistika. Višja uprava za tobačno režijo je štela 1888 leta 63 oseb, koje so imele vkupe gld. 119,650 plače. V odvisnih uradih je službovalo 290 oseb z gld. 335,538 plače. Število hlapcev je znašalo 61 L 30,012 gld. plače, število nadzornikov in predstojnikov 355, delalcev 3,113 delalk 30,428, otrok pod 14 letom 50, vkupe 33,946 oseb. Izdelalo se je 19,876 metrič. stoto v tobaka za nos, 202,703 inetr, stotov pušilnega tobaka, 67,472 inetr. stotov smodk, 9403 m. stotov cigaret, vkupe 332,519 metr. centov tobačni izdelkov. Prodalo se 310,703 met., stotov tobaka ter skupilo zanj gld. 76.295,366 koji denar se je spremenil ves v — dim. — Listnica uredništva BI. g. J. T. na R. ZfthvftlnoBtjo sprejeli. 1'rav veseli »us, da sto kaj tacoga namislili, ki bode brez dvojbe ugajalo naftsmu občinstva ter pridobilo listu kaooga novega čitatelja. Nič ne dri strogost: resnicu. oči kolje. Srčen pozdrav; na sviđanje po novem lotu ! Poslano prihodnjič. — Dopisniku iz Skednje: Dopis prihodnjič. Nazdart Dunajska borsa 3. decembra. Enotni dri. dolg t bankovcih — — ,fld „ v srebra — -- m M) 40 Zlata r»nta— — — — — — - — n 107 85 5°/0 avstrijska renta — — — -- 100.95 Delnico narodne banke — — -- 919.- Kreditno delnice — — — — 317 90 London 10 lir sterlin--— -- «» 118.15 Francoski napoleondori — — - — m ®:'9'/ C. kr. cokini — — — — — — — * 5.62 Netn&ko marke — — — — — — — it 58 - Razglas. Katoliška ljubezen? Mahničcva Soča vedno bolj jasno kaže kake kristijanske ljubezni je navdan — njen gospodar, sloviti doktor modroslovja. Z nekakim „katoliškim" veseljem, zbadljivostjo, da ne rečemo zlob-noetjo, ee zaganja v veleč. g. dr. Antona Gregorčiča ter pripoveduje o njemu, da ae je odpovedal predsednistvu v bralnem in podpornem diužtvu v Gorici, da je isto predsednistvo deset dni pozneje zopet sprejel ; napada njegovo trditev v posebnem „poslanem* v Novi Soči, da je zadnje urednik g. A. Gabršček „veren katoličan* Kaj veren katoličan — mnli si strastni doktor — on, ki je najstrastniši zagovornik Podgornikove takozvane „slovansko ci-rilo-metodiške cerkve* v Slov. Svetu; ta gospod — veren katoličan! — ki zna zmerjati katoliške škofe za „koriatolovne" in še marisikaj druzega !.. . Vošnjak, Stritar, Tavčar e compagnia bella — katoličani! Uh .,. liberalci so, panslavisti, razkolniki, framasoni. Kdor hoče biti „veren katoličan" priseči mora na Mahničevo evangelje kajti on sam ima katoličanstvo v zakupu. Q u e m D e u s perdere v u 11. .. dementat. črna vojska. Ministerstvo za deželno brambo je odredilo glede izseljevanja pod-vržencev črne vojske, da se zadnji ob mirovnem času smejo izseliti iz avstrijskih dežel, v tem ko jim je v času vojne 'to zabranjeno. Ustreljen pri vojaških vajah. Iz Ljubljane poročajo : dne 27. m. m. dogodila | ae je pri vojaškem vežbanju žalostna nesreča. Poddesetnik Ignacij Vertnik 24 sprožilo je mo/tvo petelina in ubogi poddesetnik telebnil je na tla — zadet od kroglje v glavo. Kroglja razčesnila mu je glavo, da je ostal mrtov na mestu, ttram-bovca ki je imel, nabasano puško z dobro kroglo, so koj odpeljali v zapor. Pri izpraševanju je povedal, da jo pozabil vzeti iz inMtuotUH* He bode 14. decembra t. I. ob puške kroglo, ko so zadnjič streljali v tarčo. 1Q> uH pre<)pohidne na licu mesta po žu- Igra na kocke, v nedeljo popoludne panstvu Dolenjavas na javni družbeni našo zaprli v no vej luki neko nevarno osebo £iQ ZR ]() let v najem dala. namreč: Mih. Slavec iz Ipave, ki je na Najemsčina se bode izklicala po javnej ulici metal kocke ter s to propo- 1J}00 ff0lrti,iarjev za leto. Zahteva se vedano igro izvabljal denar ubogim delal- VHdium 130() g0|jinHrj0? v denarjih ali v cem. Pri njemu so našli 6 gld. 70 kr. Cas javnjh ob,igac5jahf je, da vse enake tičke pozapro. . , ... ,, , _ J r r j Pogoji ležijo na videz pri županstvu „Slovanski Svet- št. 22. ima nastopno v Dolonjiva9i ali pri dr. Deu-u v Postojni vsebino: Plodi ustavne dobe; Slovenci in k()t Kllatopni|tll g((rtp, Ferdinanda kneza Hrvaška; O kritiki dr. Mahniča ; Povadilsja porc[a 1_2 kuvšfri po vodu hodit...; Pogled po slovanskem svetu ; Književnost. „L' Europe, Journal International*; tako se imenuje nov tednik ki je pred mesecem začel izhajati v Parizu. List laskavo piše o Slovanih sploh ter prinaša temeljita razprava o političnih razmerah v Avstriji in dobrih dopisov iz slovanskih središč. 0*obito biča ogerski novodobni Šovinizem, o kojem trdi, daje muk onemu 1. 1848. Urednik mu je Georges Blachon; naroč lina mu je za naše dežele 12 frankov. Administracija se nahaja v Parizu 38, R. N. D. des Victoires. Mesec december. Matjevž de k Drome prorokuje iz groba za tekoči mesec tako-le vreme; Od 1—6 mraz: sneg; morjo burno. Od 7--15 tudi mraz; spremenljivo v srednjej Evropi. Od 15—22 zopet mraz. Od 22—29 nič maujši mraz in od 29—31 hud mraz. j Torej ves mesec mraz, kar pa sami" naj bolje vemo ker ga občutimo in čemur se nikakor ni čuditi, ker smo sredi — zime. je-li Matevžu — proroku tudi mraz V! Nesreča. Nek 22Ietni dninar Štefan1 Glavnica druŠtvn x , , . . ... I Keservni fond 01 uootiikov human zadel je z glavo v nedeljo pupo- | Posebna reserva dobičkov od ludne tako nesrečno v kljuko nekega' zavarovanja na Civlienie 150.n00*- ...... , . Re/ervn fond za podjele uh stroja v novej luki, da je padel v nesvest premikanja vrednostnih efektov Knez Parcia-va „Majerija Vitovše" v O t o š č e h pri Senožečah in „fundus Pošilja blago d"bro spravljeno in poštnine prosto! Visokoinstiti duhovščini priporočani s« vljudno podpisani r napravo cerkvenih ponod in orodja iz ( istega srebra, kmečkega srebra in iz medenine najnorejfie obliko, kot monstranc, kelihov, svetilnic in svečnikov itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da ne dnlo propusti mojemu ukusu, bodisi d,< so mi je predložil načrt 15-24 Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli Št. t? Staro reci popravim, tor jih v ognji pozlatim in posrobrira. Cč. gg. naročniki naj mi blagovole poslati isto nefrankovane. V4—23 Osem svetinj. ročne 1»; Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto! Assicurazioni generali. v T PNI u (društvo, ustanov,ji iiu b-ta 1881 ) To društvo j« ritZl-Rnolo svoje delovanj*-na vse veje zavarivanja, posebno pat na zavarovanje proti požaru — zavarovanju steklu — zavarovanj« prou toči — /.uvarovanj« po morju in po kopnem odposlanega blngu iti zavarovanj« na živenjn, DruStvena glavnica in r>-s«rva dne 31. decembru 1887. f. 36,120.176 53 i Premije zri poturjati v tiaslfd- ! njih lotih t 22.70« 106-P5: Glavnica 7h zavarovanje 2ive- nja do 31 decembra 1887. f. 105.482.651 Plačana povračila: h) v letu 1S87 f 10,099 «47 — b) od začutit« druStvn do Ml. decembra 1887. r 207.379.r02-.J0 u Letni računi. Izkaz doa-daj plačanih od-cd"vanj. tarif" in io.vroj>' zw ; avarovaida in ftkloh vsa nataiiiSiM-ja pojasni a s dobe v Trmn Hpuradu društva .• Via della Slaz one v larti.»j hiši. 12 1» J se 1., 2. in 3. vrstami -k, orke-ster-harmonike t. joklo .ti glasili in usnjatim mehom, Institega izdelka, kakor tudi glasbila vs«h vrst: vijolino, citro, pihale, klarinete, trompete, la j ne, orgljiee z okretalom, ustne harmonike, okarine, lajnice aristojie, or-pljie« za ptice, albumi z godbo, kozarce za pivo iu vino, ueceflč-rje ra daino z glasbilom itd. v tvornici harmonik 11—20 Ivana N. Trimmel-a na Dunaji, VJI., Kaiserstnisso 74. Ceniki zastonj in poštnine prosti, Brnsko sukno ca oli'ganmo jesensko ali zimsko obleko T otlr«IKlh pO lil. 3'10. tO Je 4 rUlliijnW, Cesl.j^no mtUiio, p ••pleteno ■/. 8' ilo, ziiuMlo vnljann »akno, HiiVU'i y.a lorjp, tkanini iz niti. katero •■ e tl ijo pr.ti, ll*o in uajlin>'JNe irtrno sukno zn salon obline iti. itil poal Ju proti povi«l)u iznosa rrelnn in »< lidiiH, Jako dobro pozvana tovarniška zaloga sukna SlEGEL-IMHOF v Brnu Brdun). 'zjava! lupo'i je dnlg ,110 m. in Birnk 1M atin., loicj zadostuje popolnoiua zu koiuplotuo obleko Zli ffn*]H>i|e. Tudi hh (|»Jd kolikor metrov lell. .lainiii s«, da s« odpi'ftlje iiiitanlit« bl-tfo po izl>raueia u/orou, lizorci zastonj in franko. 20 - 20 Lekarna 7rnk6czy. zraven rotovža ^ ™ v T ijubljani Juliu« pl. Trnkoczy, VH[M ,T >«ef«t.Ad"»r<>t,rn«se SO. V Trnk6czy V Ljubljani Ubald pl. Trnkoczi. P. .... tem 1 eŽefie, da »poda iiaveienn z-iravihi k prvo pfftr.n »lo<»l, da nuni v Lekarna Trnk6czy poleg rotovSa v I^itibljaiil. NOVA mmhsm, Zbirka najbolj znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, čeikih, poljskih iu ruskih pesnij. Sestavil Ivan Z e 1 e z n i k a r, založil I) r a g o t i n Hribar. — Cena: mehko vezani 80 kr., s pošto 10 kr., već, elegatno vezani 1 gld. 20 kr., s pošto 1 gld. ao kr., dobiva ne „Narodni Tiskarni" v Lij ubijani. — Nnroća se pa lahko tudi v vsaki bukvami. 9—10 Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti po/arom. provo/.u po su-liog ve, hem. rekah in morju, proti toči. ria živeme v vsih kombinacijah Glavnica in reaerva društva dan 31. decembra 1883 eld. H,.SU».lMHi — .rK-lii fj >2 0-i 1 Marijaceljske kapljice ^ Za želodPC, katerim nh ima r.a titoo" ljudi zahvaliti la zdravj«, irn^ijo i/vr-Ktioi vsptdi nri v«fh ho-1 Zliili v i^lodc-U in f»'» ne-l>reko(diivo sredstvo znper mankanje slasti pri jedi, slab lelodpo. urak, vetrove, koliko, 2'etnnleo. bljuvanj« gUvobdl krč v želodcu, bitje srca. zaba-sanje, tjliste, bolezni na vranici, na jetrih In zoper xl»tožilo. Steklenica velja 20 kr , I tu en t 2 gld., 5 tunilov san o H (»ld. Mvn ■•! lo! Opozjiriunm, tla »>* tiste Istinito MARUACELJSKE kapljice dobivajo samo v l. karni TRNK0C2Y- ja, Eraveti rotovfta n «. velikem tryu v Ljuldiani. Cvet proti trganju (Ololat , je odločno nujb -Ijirt z.iravlio zo-per {irot.in, ter revma-!i&"in, trfjiiijH po udih b.tloČiue v križi tar Živcin, ot,-klirio, otrp-nelu nile in ltit.e Itd , malo (''.a^a čo sa rabi, pa mine popolnem tr-Kiinjrt, Kar dokaznjH ob.lno zahval. Zahteva finj sn samo «ovet z..p r po dr. Malicu* z zraven 1 s toj f ti m znamenjem 1 stuklanice 50 kr , lu«at 4 cld. 50 kr, ^ n> Ita steklenici zraven stojcS^ua znamenja, ni pravi cvet iu vrnite. ga precej Planinski zeliščni sirup kranjski. za odrasle in otroke, ie mijh'djSi zoper kašelj, hrip.ivost, vratobol, Jetiko, prsne In pljučne bolečine: I steklenica a« kr , 1 tueat 5 gl. Samo ra sirop sa a« kr je pravi. ne d jetr Ki-icistilno rog\j ic©, J »-mele bi so v »Mednem L-ospodlnjtrtvn pogrt-Satl in »<» se nže tiiiočkrat sijajno osvežile pri zal.asanji žlov. šk.-ga t-b-sa, ►fb.vo■ 61u, otrnnelib udih, skaženem »elodou, trnih iu ot istnih boleznih, v žkatljah A 21 kr. ; jeden zavoj s 6 škatljaim 1 gld. in prenesli so ga v bolnico. Poskus samomora. Nek- lOletni kipar Anton Marjetic ko se jo predvćeranjem spri s avojiui delatcem, zadri si je nož v prsa ter ves krvave« tekel k svojemu očetu v ulico Pondare*. 01 tu preneuli so ga v bolnico. Itil "XK> - 7.S42.7H()'3id •>I>7 t>or- t'rcmiina renerva vseh oddelkov » Kenerva r.a AUode • 124—22 V portfelju I'remije. ki -e itnaio potirjaii v prihodnjih letih » 10,954.118 5' Skupni znesek vi h ŠUod plačanih Oui 1. lr»3H do 1883 gld. 114.949.H47 05 Urad ravnateljstva: Vi« V« 1 H i r? r't 9 ('■ b»*tiH ) 5 kr. Razpošiljavu «e s poftto najmanj jeden zavoj. ZDRAVILA ZA ŽIVINO. Štupa za živino. Ta prav d^bra Stupu p«-mh kil nuj bolje pri viih bolesnih kruv, koni in praHiCev. Konju vnru.ii! tu stup« trininjii P« trevlh , brttvuvk, vsnh nalezljivih kufnlh boUtznii, kafllla, p utnih in vratnih buloznij ifr odpnirlju vse K iat*. tudi vzdr-fuje k»hj>) dttbe e, i'kro^lu i idkruue. vu Irrkllip NmjbolJUB mazilo za konje VVCl «» »1UIIJC. pomajfu pri pr.tlj zraven rotovža in vsuk dan s pošto razpošiljajo Jv-fi E2gngEE——PBMdBffl.1 BSgTVBMZBSBUm Lastnik pol. družtvo „Edinost". I/d it jate Ij in odgovorni uroduik Julij Mikota. Tiskarna Dulenc v Trutu