ISSN 0350-5561 za kon^e i9ÚM Na Primorskem pfetezno jasno, drugod večinoma sončno CO #N - 54 let šteuilka 4 četrtek, S5. fanuarja 2007 1,25 BUR- 300sn vrijiš^jf Evro in druge kalkulacije Najboljši mojstri bele žogice Velenje je le dni v srcdiSću /ani-manja ljubiteljev namiznega tenisa z vsega sveta. Osmega med-narndnega odpnega prvcnslva v naini/ncm tenisu se udeležuje igralcev in igralk i/ 40 Jržav. loidne žogice. Med njimi je največ Kiujcev in tuUi oba aktualna sve lovna prvaka, Wang Liqin in Zhang Yininge ki zasedala (udi obe prvi nicsíi na swiovni jakostní lestvici. kajt) predlekmovanja, julri in so beta pa bosta lako /a tckmovalce kol tudi glodalce najbolj zanimiva in gotovo ludi napela. Na spf^redu biiúo namreč čeirifinalni, polil-milni in fmalni obračuni. Prevladujejo azijski mojsir) celu- V lorek. včeraj in danes pote- Po.sebej zanimivo bo v Rdeči tKo- rani danes popokine (18.00)« ko bodo s krajšo slovesnostjo prvenstvo tildi uradno odprli. ■ S. Vovk TOflVCZDOHODniAO? GSM: 090 140 804 (300srr/M Gorenje v GZS Velenje, 23. janiiarja - Med velikimi podjetju ki so izstopila, sc je poslovni sistem Gorenje v inrek odiočil, da sprejme novo ponudbo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in ponnviio poslane njen član. S svojim ponovnim vsiopom daje tako podporo novemu vodstvu zbiir-nice kot zgled za aktivno članstvo vsem ostalim podjetjem v državi in regiji. Gorenje podpira tudi organiziran način povezovanja sedanjih in novih samostojnih zbornic v močno krovno reprczeniativno /bornicra<'umh, so tu milijarde, litiarjev seveda, saj bi. če bi imeli v Velenju tolikšen evrskl proračun, mesto letos doživelo preporod, E\ro kalkulator imam zato ves čas v uporabi, največkrat kar na računal' nlku, preračunavam in upam, da se ob vseh ničlah v tolarjih ne motim. Preskoka v glavi še ni.^em naredila, tudi v trgovini ob tem malem .številu evrov. ki me i>onavaiii najprej presenetijo. iak<}j dobim drugačen izraz na licu, ko cifro ponuiotlm z 2.4. Da do' iiim vsaj približek zapravljenega. ljudje se očitno na novtisti ne navijamo tako hitn), kot bi si želeli. Sploh, če se te poznalo v naših tepih. In e\'ro se pozna. Dejstvo Je. da se Je marsikaj po tiho podražilo. Tudi to so kalkulacije. Kot so kalkulacije tudi pi')Hfični dogovori, ki bodo r Velenju verjet rto še potekali. Vsaj takšen je moj občutek. Vtem primeru sicer upam, da se motím, ker mi mnogi, ki so odvi.^ni od občinskega proračuna pravijo, da se sedanje politično »{xit^' stanje iMzmL Da težko nučrtujejii predvidevajo... In da se Indijo, kaj tfo, če do konca marca me.sto nebo dobilo proračuna. Ker jn nem še d vana-Jstin ne bodo več dobivah, /upanje sicer prepričan, da do tega ne ho prišlo. In upam, da ima prav. V dobro vseh nas. Ki l)omo skupaj s politiki še nekaj času kalkulirali. Pa četudi le evre. ■ Soja na Špe^ef 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 25. januarja 2007 KV lokalne novice Menih se je odločil za dva Šoštanj - i^upan Šo^ianja Darko Menih, ki jc sprva razmišljal o irch pod/upaiiili. seje določil, da ho imel le dva. Prvi podžupan Jc Vojko Krneia (SDS), ki je zadolžen /a področje okolja, prostora i» iiospodarsiva. drugi pa Drago Koren (NSi). kije/aUoIžcn za področje družbenih dejavnosti. V koaliciji je /asiopaaih 15 od 20 svelnikov v ohclnskem s'veiu: 5 I/, vrsi SDS. 2 N.Si, I SLS. 3 svetniki Lisic Vlkloija Dreva, 2 SD, I svetnik Liste za ra/.voj krajevnih skupnosti in neodvisni svetnik Draga Kotnik. V opoziciji ostajajo 3 svetniki LDS in po eden i/ SNS in De-SUSa. ■ mkp Razdelili 6120 obrokov hrane Od I- aprila lani deluje v Velenju javna kuhinja. Topel obrok /a upravičence pripravljajo v kuhinji Vezira do vega sektorja prehrane in nastanitve na cesti Simona Blatnika 5. I^ni so v omenjenem obraiu razdelili 6120 obrokov hrane, za kar je Mestna občina Velenje namenila iz občinskega proračuna 12 tisoč 519 evn)v. Vrata javne kuhii\je so odprla vsak dan od IL do 13. ure. ludi ob nedeljah in praznikih. Število upravičencev do obroka hrane se spreminja vsak mesec, odvisno je od Števila izdanih potrdil, ki jih izda Cenier za socialno delo Velenje. Poirdilo za storitev prejmejo tisti, ki nimajo stanovanja in s rem možnosti za pripravo hrane, tisti, ki živijo sami (torej niso člani kakšne skupnosti), in (isii. ki /a preživetje nimajo da delodajalca pa sta Premogovnik in Gorenje Velenje. V ponedeljek je ki^nčala strnjeno praktično izobraževanje skupina dijakov, ki si je nabirala dek^-ne izkušnje in izr>op<)lnjevala teoretično znanje s praktičnim v (iorenju Iz Velenja. Ker, kot je [vwedal Marko Jeraj. dijaki na področju mhn/» vanja vGorenju za opravljeno delo ne dobijo plačila, jim strokovni Sí> delavci pritvavijo srečanje z men-i Olji. ItJdi Iclf>s so ga v Delavskem klubu v Velenju, izJLorislili pa so ga za analizo programov, za pogovor o prednostih in pomanjkljivostih praktičnega pouka, izmenjavo mnenj in ptîdobmx V {šolskem letu 2003/2004 so stopile v veljavo spremembe pn>-gramov poklicnega, pokUcnoieh-niškega in srednjega strokovnega Izobraževanja na področju stroj-niMva. Med največjimi je uvedba strnjenega praktičnega izobraževanja dijakov pri delodajalcih m predstavlja dopolnitev strokovnim predmetom 1er praktičnemu pouku. V ccloii pa so spremembe zaživele v tem solskem letu. Ravnatelj Poklicne in tehniške strojne sole Šolskega centra Velenje Janko Pogoretčnik nam je povedal. daje delovna praksa pri delodajalcih zelo p<5membna. Pri tem namenjajo veliki) pozornosti varnosti pri delu In medsebojnemu sodelovanju solskih učiteljev prakse z mentorji v podjetjih. 5 srečanja v Delavskem klubu lah v ptiuk vnašajo Si>dobnc vsebine, podjetja pa se lahko tako seznaryajo z bodočimi kadri. V tem šolskem letu načrtujejo, da bo na tritedenskem strnjenem praktičnem izobraževanju 50 dijakov prvih letnikov, 42 dijakov drugih, na l8-tedenskem pa 60 dijakov tretjih letnikov srednjega poklicnega izi>brazevaiija (strojni mehanik, oblikovalec kovin, orodjar, instalater strojnih instalacij, avtoserviser in meha t ronik operater). Ob koncu pouka bo 14-te-densko praktično izobraževanje opravljalo §e 67 dijakov obeh tehniških programov - prvega letnika poklicno-tehniškega ter drugega in I ret joga letnika srednjega strokovnega izobraževanja. Dijaki lahko v tem šolskem letu MESTNA OBČINA VELENJE hjpan Na podidgi 31. Člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS St 110/02. 8/03 - popravek In 68/03) Mestna občina Velenje, Urad za okolje in prostor, organizira JAVNO OBRAVNAVO Osnutka SPREMEMB IN DOPOLNITEV UREDITVENEGA OBMOČJA GRAJSKI HRIB, OBMOČJE SKAKALNIC V VELENJU Javna obravnava bo v sredo. 31. januarja 2007. ob 17,30 v Sejni dvorani Mestne obfiine Velenje, Titov trg 1. Velenje. Na javno obravnavo so vabljeni vsi za Interesi ran I obCani, zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalnih skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Vprašanja, kdo bo na pomembnih stolčkih - Ljubljana slavila evro, Maribor izgubil Uni-verzijadO; Celje računa na prestolnico Evrope — Podobnost med Žalcem in Velenjem -Po dolgem času spet prostor za Sašo - Sodišče v prid Vzajemne Kdo fx> ř/ovi mfnisier ali fio\a mimtriaj zu knwtíptvi)? Kdo trni ustavni sodnik, kdo guverner Banke Sh\efii}e? Bosta oh\-eÍ}ala (iredla^a pf^d-iiedw'ka države afi hosla predUt^ana kandidata irtvi msprotimnju tijekovima kandidauma. Kdo fma prav v zadm naših nesrečnih oklepnikov. ki naj i)i nekaj kruim prinesli tudi \-e!enjfikemn Gorenju? VeHko vprašanj, jki malo pravih od^nvrov; lakih, /kidkrefiljenih z art^nmetni. ř^ pa politicnefia fmiolcevanja in sfraitkarskih podtikanj in obračrnia-vanj. Tudi takih, pri katerih so žrtve tiedoltni ljudje, krivi /e lo-liko, da so se ztfash v zupietenem kolesju političnih ohračuna\wtj. Vtem času, ko io si ljudje v nekaterih občinah ze meh roke. ker so pričakovali v občinskih malhah več defiarja, so občine, ki bi bile pri no-vem načinu ftttattciranja najbolj udarjene [Kt žepu, vlofile zairtewk za presi^} ustavnosti tovrntne^a zakona o^/lnandranfii občin. Glavno .Kedo i>ri tem ima .seveda oÍ)čfna LjuhljaníK ki bi izpthlla letke mili' Jarde. to j>a hi lahko jtorušilo celo drzno zasiavljefi načrt Zora/ia Ja?t-kovica. Vesele pa hi bik predvsem mmtge mat/Jk^ občine, ki in lahko ,v pridobljenim denarjetn postorile marsikaj, /adn/i can so, kot je znano, bolj zadovoljni tudi prvi tnožje ali tene predvsem manjših občin. Saj Jih vendarle ne /w več tako sram zaradi svojih mesečnih prejemkov. Tudi laki. ki radi poudarjajo, da jim Je prva skri> dobrobit ljudi r njihovi občim. bi pač radi .'ivoje županovanje bolj čutili /udi v s\'ojem žepu, V leh dneh. ko so v Ljubljani ob prisotnosti pomembnih evrop.^^kih državnikov slavih ncL^ prevzem evra, so v Mariboru ialovah, ker so jim Turki spodnesli Univerzijado. Celjani pa nadaljevali prizadevanja, da bi leta 2012 postali evropska pr€.sU)lnica kulUire. Tukaj pa tudi inteth zivno nadaljujejo urejanje re%ijske%a odla^^alí.šča íxli^adkov, enefsa (edinega) pravega projekta širše savinjske regije. So pa mnogi Celjani I Kdo bo s kom, kdo bo kaj in še kakšen zakaj j razočurani, ker Jim bodo dimnike čistili Mariborčani. Država Je namreč odločila, kol so jfred časam že na cetjsSki občini, in koncesijo za to dt^avnosl podelili mariborskemu dimnikarskemu podjetju. Da so .se iovr.Hlne »krivice/^ godile .ře ponekod dru%od po Sloveniji. Je poka-za! tudi ixníedeljkov »dimnikarskih imvet v Ri^^aški Slatini. Marsikje so domačini bolj navajem na domačv čistilce dimnikov, .se pasebe/, če so si bili zvesti kar nekaj desetletij. Ob iakem primeru, ko hmcesije jHidelJufe država, nekaleri znova sprašujejo, kakšne so pristojnosti občin. To Je aktualno tudi zdaj. ko naj bi vendarle prišli tudi do fK^krajim Pa se v nekaterih lokalnih okoljih bi^ijo, da jim bodo le prevzele .se nekatere pri.stojnasti. Minister za lokalno sa mou pra w han '/.agar menl nasprotno-, ne bodo izgubile občine, izgubila bo država, saj bodo nekatere prisiojnosli z države prenesli na te mne oblike lokalne samouprave. Ziiaj ko se pripravljamo na sprejem ustrezne pokrajinske zakonodaje, so nekako utihnile razprave o tem, koliko naj bi Jih v Sloveniji res hilo. Se \edno naj bi veljalo, da .se mnogi zavzemajo, da bi Jih bilo 12. bilo pa naj bi Jih 14. Med temi je seveda ludl Saša. K teh dneh pa vť Je na našem širšem območju pojavila nekakšna p jekt. Razprava je biJa ravno v tej točki najbolj vroča, približala seji je le še razprava o povišanju cen v Vrtcu Velenje, kjer pa je šlo bolj za nerodno pripravljeno ^adivo. Ko so svetnikom to pojasnili, so se strinjali s 3-odsiotnini povišanjem ekonomske cenc. O razlogih zanjo lahko preberete več v intervjuju z ravnateljico vrtca Vele- UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC 2IIAJ JE PRAVI ČAS ZA VPIS V NAÍC PROGRAMEI Ppnu|amo vam iiasl9dn|o palotQ smlnjasoIsUh programov: -TRGOVEC in TRGOVEC prekvalifikacija, • EKONOMSKI ir^ GOSTINSKI TEHNIK. • MODEL SKUPNEGA IZVAJANJA V STROJNIŠTVU, STROJNI TEHNIK (PTl), • ELEKTRIKAR elektronik, energetik. - ELEKTROTEHNIK elektronik, energetik (PTI), - EKONOMSKA GfMNAZUA in MATURITETNl TEČAJ. INFORMATIVNI DAN: 25. JANUAR 2007 08 16.00 URI. Postna ugodnoat: dodatni 10% popustza vpis do 1.februarja. . INTENZIVNI TEČAJI ZA ODRASLE, KRATKI OSVEŽITVENI TEČAJI TEČAJI POSLOVNEGA JEZIKA. KONVERZACIJSKI TEČAJI •TEČAJI PO MERI PODJETJA IN POSAMEZNIKA • PRIPRAVE NA MATURO IN OIC IZPITE . VERIFICIRANI IZPITI IZ TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE . SLOVENŠČINA KOT TUJI JEZIK m RAČUNALNIŠKI TEČAJI IN ECDL IZPITI IZDELOVALEC/OBLIKOVALEC SPLETNIH STRANI TURISTIČNI INFORMATOR/ANIMATOR TEČAJ ZA VODITEUA ČOLNA, TEČAJ ZA VHP GMDSS POSTAJO TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG, PRIPRAVE ZA POSLOVODJE TEČAJ RETORIKE. DELAVNICE ZA OSEBNOSTNO RAST GLASBENA ŠOLA ZA ODRASLE. REKREATIVNE VADBE IN PLESNI TEČAJI Novom JOGA ZA OTROKE. PLESNA SKUPINA UPl'S ŠTUDIJSKI KROŽEK »RAZLIČNE POTI DO ZDRAVJA« (2. del) InformacIJos osebno vsak delavnik od B. do 16. ure; telefon: 03 713 35 50: e-posta lu-zalec®upi.si: spletna stran www.upi.st. nje Metko Čas, ki je svetnikom tudi obrazlozila predlog. »Vrag se sknva v podrobnostih« Tako je menil Drago Martiiišek (l-DS) v razpravi o pristopu MO Velenje k projektu Uv-ropska prestolnica kulture 2012. In lo zato. ker je v eni od alienej zapisano, da bodo lo kalne skupnosti, ki k projektu pristopajo, morale zagotovili ludi lastna sredstva, kar bo prvi pogoj za pridobitev sredstev iz državnih in evropskih razpisov. Tudi zato je LDS zahteval odmor pred glasovanjem» kar je bilo verjetno dobro, saj so lahko v njem poiskali ie dodatne odgovore na dileme in poenotili mnenja. Svetnikom je projekt obširno razložil Meš Ojsteršek. ki vodi skupino za pripravo prijave na kandidaiuro« v njej pa sta §e Maja Hostnlk in Helena Knez. Za evropskih prestolnico bo namreč kandidiral Maribor, pridružile pa se bodo vse ntcsine občijie Vzhodne kohezij-ske re^iije, od Novega oiesla do Velenja, Ptuja in Murske Sobote. Ce kandidatura uspe - protikan-didatka bo Ponu^alska. morda pa še kakšno shwensko m^sto - bo treba zbrati veliko Tmančnih sredstev. Župau Meh računa na pt)d-poro gospodarstva, zagotovil pa je tudi. da je prav pri vseh kandi- daturah za dr/avna ali evropska sredstva lastna udeležba lokalne skupnosti prvi po^oj. V Velenju naj bi. če bo kandidatura uspela, predstavljali segmente industrijske dediščine, arhitekture, lilerature in otroške jih je podal Franc Sever, predsednik komisije /a mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, in glasovanje. ki je sledilo predlogom, so lekla kol namazana. V dobrih desetih minutah je Velenje dobilo člane vseh mesinUi komisij, od- Ta posnetek bi lahko komentirali: -Kdo pravi, da smo skregani?'- Bojan Koniič (SD)je namreč v kratki pavii pred giasovanjem s svetniki LDS ^ovorfV o (em, ali naj Velenje pristopi v projekt Evropske prestoinice kulture ali ne. Po njej je šlo spet vse gladko. kulturne programe, /upan je ob koncu kar vroče razprave dobil mandat, da zastopa mesto Velenje v nadaljnjih dogovoril) z mesli, ki bodo v projekt vključena, vendar ne sme vleči nobenih llnančnih odločitev brez soglasja mestnega sveta. O kadrih brez pripomb Največ točk dnevnega reda je bilo v torek povezanih s kadrovskimi zadevami. Obrazložitve, ki borw in svetov, ki jih po /akonu ludi mora imeli. To kaže tudi na 10. da so bila imena kandidatov za člane in predsednike pred sejo dobro usklajena in politično uravnoteženo razdeljena. Poglejmo nekaj imen. Predsednica nadzornega odbora je poslala Darja Šfravs. predsednik komisije za pripravo statuta in poslovnika sveta Drago Martinšek (LDS), predsednica komisije za priznanja mag. Dragico Povh (SD) in predsednik komisije za prošnje in pritožbe Dimllrij Anion (SDJ, Odbor za gospodarstvo bo vodil Bene Sfrozak (l.DS). odbor za gospodarske javne službe Franc S^ver (SDS), odbor za negospodarstvo dr. Franc Žerdin (SD). odbor za okolje in prostor pa Franc Biahilk (SD). Svetniki so soglasno pi^dprli ponovno imenovanje Marjana Klepca /a direktorja Í5R/ Rdeča dvorana. /e na začetku seje ludi vprašanj in pobud svetnikov in svetnic ni manjkalo, morda pa je najzanimi-vei^a pobuda nove svctnice Katarine Praznik (LDS), ki predlaga, darudivVelenjuizpmračuna plačajo deklicam v starosti 12 let cepljenje proii humanemu virusu pa-pik)n, ki povzroča raka na materničnem ustju. Ocenila je. daje takih deklic v vsaki generaciji v Velenju okoli 1?0, slrf)šek cepljenja za eno pa je malo manj koi ."^00 evrov. Več o tem. kaj so se predlagali u) kaj spraševali velenjski svetniki - mimogrede, županje obljubil pisne odgovore na njihova vprašanja in prosil tudi, da jih zastavljajo pisno, ker jc tako la/jc odg ova ij a ti - bomo poročali naslednji leden. Kot seveda tudi o nadaljnjih pogovorih med županom Srečkom Mehom in Unijo za razvoj al: pa s posameznimi svetniškimi sku pinami. kar je v torek v pogovoru z nami kot enti od možnosti napovedal župan. Taje tudi prepričan, da bodt) dogovori o oblikovanju občinskega proračuna tekli nemoteno, ne glede na politične dogovore, in da bo Velenje proračun dobilo do konca marca. Bo pa v njem verjetno precej manj denarja kot lani. Janša in Cukjati sprejela urednike in novinarje LJubljana. 18. januarja - Predsednik vlade Janez Janša in predsednik parlamenta Franc Cukjati sta pripravila tradicionalni novoletni sprejem za urednike in novinarje v hotelu Mons. Oba sla poudarila pomen našega dela, ki ga cenita, in to tudi takrat, ko smo novinarii kritični do razreševanja posameznih vprašanj. To pogosto pripelje do boljših rešitev nakopičenih težav. Na novinarje kot partnerje računata pri udejanjanju pomembnih nalog, ki so pred Slovenijo, med najpomembnejšimi je vsekakor predsedovanje Evn)pskj uniji. ■ mz Dnevi letalstva slovenske vojske v petek. 12- januaija. je bila v vojašnici Cerklje ob Krki premi-erna predstavitev dokumentar- nega fikiia TO - 001 Velenje, ki govori o prebegu in skrivanju helikopterja gazelle v vrste Teritori- alne obrambe leta 1991. Vsebina temelji na osebni izpovedi glavnih akierjev dogodka, pilota Jožeta Veterani In nekateri prejemniki spominskega 2nal»Radi bi čim prej aktivirali območje cone, saj omogoča nadaljnji razvoj občine.« Od^al pa se jc tudi na izraženo bojazen svetnikov, da bo Kmetijska /a-dmga Šaleška dolina, ki ima del zemljišča v upravljanju in ni d^v slej pristala na noben ponujen predlog, se naprej zavlačevala aktivnosti. Med drugim jih je seznanil, da je proti zadrugi Sklad kmetijskih zemljišč RS, kije lastnik drugega dela zemljišča, vložil tožbo že leta 2001. Prizadevanjem občine pa so v prid tudi usmeritve vlade RS glede zemljiSč. ki so opredeljena kol javno dobn). Tomažk je danes mrtev kapital Poročali smo že, da je območje Tomažka v prostorskih načrtih občine (Opredeljeno kol področje. predvideno za individualno gradnjo. in da ga je občina za ta namen želela prodati. Približno 417 tisoč evrov, kotjki)r naj bi dobila z odprodajo, jc predvidela tudi že v proračunu, a je stvar padla v vodo, ko so na območju t)dkrill ar-heolosk<î najdbišče. Od takrat dalje ležav pri krpanju pn^računskih »lukenj« ne manjka. Kljub znanim dejstvom so se lani za območje Tomažka našli potencialni investi-tniji, zato jc župan svetnikom žo predlagal iidkup območja, vendar takrat za predlog niso glasovali. Na tokratni seji pa je od enajstih prisotnih devet svetnikov dvignilo mke za začetek pi«topka o možnosti odprodaje območja. Pritrdili so namreč mnenju svetnika Fran-čišča I'Užirja, da predstavlja To-JTiažk danes mrtev kapital. V sklepu pa je tudi določilo, da mora osnutek javnega razpisa, v katerem bo med drugim objavljena izklicna in prodajna c^îna zemljišč, ptnrdili občinski svet. in da niorajo biti o tem, kaj bo investitor počel na zemljiščih, sezna-i\ieni. /emljišča bodo prodali najboljšemu ponudniku. Del denatja od kupnine oziroma skoraj 234 tisoč evrov naj bi občina namenila za nakup áestih neproiltnih slano vanj v sredi:5ču kraja. Prav tako najboljšemu ponudniku bodo prih dali tudi delež občine pri počitniških zmogljivosti v Portorožu in Maredi (Ilrvaška). Na seji so med drugim sprejeli še pravilnik o povrnitvi preveč plačanih vlaganj v javno teleko-munikacijsk<î omrežje ter osnutek Poslovnika občinskega sveta. Nizka produktivnost in selitev vplivala na slabše poslovanje V podjetju Veplas Velenje sklenili leto 2006 z izgubo in veliko naročili - Letos prednost trženju lastnih izdelkov - V dogovorih s finsko Patrio in francoskim izdelovalcem letal la^'ana Podgoršek Največji lanski projekt velenjskega podjetja Veplas je bila /> nesljivo selitev v nove, večje in so-dobncj opremljene prostore. Projekt so v celoti uresničili, niso pa dosegli vseh zastavljenih ciljev. Posh^vno so namreč leto 2006 sklenili 7 izgubo. Mar to potijuje govorice o ponavljanju /godijvine izpred 10 in več let? To je bilo te eno od vprašanj, ki smo jih v pogovoru postavili dlrcktoiju dru/.be Veplas Velenje Francu Ve-denlku. Nanj in na druga vprašanje je takole odgovoril. »Se zdaleč ne. Izguba ni nastala iz piîslovanja, ampak smo morali zaradi stečaja poslovnega partnerja odpisati nekatere terjatve. Res pa je. da smo dosegli slabše poslovne rezultate, kot smo jih zapisali v poslovnem načrtu. Selitev na novo lokacijo - na Cesto Simona Blatnika v Velenju - je terjala svoj davek. Selili smo se kasneje. kot smo predvidevali, za nameček pa nam je zaradi novo zaposlenih delavcev precej padla tudi produktivnijst- Ta je v maju dosegla komaj 65 odstotkov. Proti koncu lanskega leta smo jo sic«r že dvignili na več kot 90 odstotkov. veîîdar celotnega izpada nismo mogli nadomestiti. Ne glede na povedano snîo lahko z letom 2006 kljub temu zadovoljni. Vseskozi smo imeli na- Franc Veđenik, direktor družbe Vepfds Velertie: "Vepfas je vse svoje razvojne možnosti usmeril v Mgt-tech kompozite. Nadatjnje naiožbe bodo se bofj utrdile položaj družbe na tr^a." mreč dovolj naročil. Naši stra-teski partnerji so nam zaupali in nibče ni posebej izpostavljal na-iih zadev, /aradi velikih težav v proizvodnji so zastali nekateri razvoji projekti, ki pa jih sedaj intenzivno peljemo naprej.« Pred časom ste napoyvdad razitý iJnizf>e p/vdvsum na osnon fastri ih izdelkov in višje stopnje teh' nohifije • higi'iech kowpoz/tL '>0d tega ne odstopamo. Ta me- sec udejanjamo enega od lastnih projektov. Oprema, ki smo jo namestili v nove prosti)rc, pa je na tako visoki letv nološki ravni, da nas ločuje od konkurence. Ne nameravamo se ustavili, ampak bomo nadaljevali prizadevanja za dosego še višje stopnje tehnologije, kar naj bi se dvignilo produktivnost in znižalo stroške. Težimo k temu. da bodo imeli nasi izdelki Iz higt-tech kompo^itov višjo dodano vrednost. Nadaljnji razvoj firme pa gradimo še na lastnem trženju. V preteklosti smo strateskini pari-nerjem bolj prodajali st-vore s francoskim proizvajalcem letal aiitius 3X0. ki so lani zaradi ležav pri njih nekoliko zastali. Do konca tega meseca naj bi v proizvodnjo že nameslili opremo, ki bo omogočila nadaljevanje pogovorov /. <îbema omenjenima.« Kaj pa î^taii vasi proísmmi? »Zaradi preveč naročil smo od-povedali sodelovanje z lilanom. Iz istega razloga razmišljamo o ukinitvi proizvodnje vodnih tobtv ganov. Za zdaj li še ostajajo. Ohranjamo pa proizvodnjo medicinskih kadi, ki predstavlja v letnem planu 2007 45 odstotkov proizvodnje, in jambor za jadralno desko, ki zavzema l.Vod-stotni delež. S slednjim izdelkom dosegamo največji tržni delež v r.vropi. Oprema, s katen» kasni dobavitelj in ki bo služila tudi a Palrio in omenjenega proizvajalca leta, pa nam bo omogočila, da bo naš jambor za jadralno desko dosegel višji cenovni razred. Naš poslovni partner ostaja še Adria, za katero bomo izdeloval: avtodom po novi tehnologiji. Letošnji plan je v primerjavi z lanskim višji za 35 odstotkov. Ce smo lani dosegli 7,5 núlijcma ev» rov. naj bi konec tega leta dosegli 10 miltionov evrov prihodkov. Danes zaposlujemo, skupaj s hčerinskim podjetjem Medio 2.30 delavcev. takoj bi jih zaposlili še 20. Zunaj Velenja pa iščemo vsaj 2000 kvadratnih metrov površin ali prt>siorov.a Vojkova se končno polni V ponedeljek so najemnikom končno začeli tdeliti ključe novih stanovanj - Kdaj bo nov razpis za neprofitna stanovanja, se še ne ve Velenje - Kot kaže, bodo najemniki novih stanovanj v nekdanjem C»ra-disovem samskem domu, sedaj povsem preurejenem v stanovanjski blok, že kmalu prvič prespah v svojih novih stanovanjih. Pred tednom dni so namreč inšpektorji ponovno opravili pregled stavbe, ki pa tudi tokrat ni uspela pridobiti uporabnega dovoljenja. A tokrat gre res le /ja manjSe, skorajda lepotne »napake«, ki naj bi jih do ponedeljka odpravili. Na MG Velenje so začeli najemnikom, ki so stanovanja pričakovali najpozneje dt^ začetka lanskega novembra, deliti včeraj. Ib pa pomeni, da se končno selij<í. Imeli so namreč že kar veliko težav s pi^histvom, ki ga niso imeli kam dali, v skladisčih trgovin pa ga neradi držijo toliko čez rok. Naj spomnimo, da je v obnovljenem bloku na Vojkovi, nasproti kotalka lišča. stanovanja dobilo 41 najemnikov s prednostne liste za dode- litev neproiltnih stanovanj v najem, pogodbe pa so podpisali že septembra lani. 5 stanovanj je dvosobnih, 26 pa je garsonjer. S preselitvijo Izstarega v novi. obnovljeni del stavbe, se bo izpraznilo se 12 stanovanj. Ključe teh bod<î najemnikom razdelili v roku meseca dni. S tem bo prednostna lista za dodelitev neproiltnih stanovanj, ki so jo oblikovali pred dvema lctt)ma. skorajda prazna in 2e kmalu naj bi MO Velenje objaviJa nov razpis. Letos naj bi predvsem obnavljali in preurejali o novogradnjah §e nI govora, lako naj bi do konca leta v sian<ïvanjski blok preuredili staro pekarno v Starem Velenju, stanovanja pa bodo uredili tudi v delu nekdanjega doma učencev. ■bs AKTUALNO Za blok 6 dva lokacijska načrta Območje, predvideno za gradnjo hladilnega stolpa in dimnika, se nahaja zunaj sedanjih meja industrijske cone TEŠ - Porušiti bo treba vsaj dva objekta MHena Krstíč • Ptaninc Šoštanj - V občini Šoštanj lecc posinpek za sprejem obćiiiskcgH lokacijskega načrt h /a graJiijo hlokd 6 in odsirnnitcv dosedanjih prvih irch tíbsioječih blokov rcr-moelektrarne Šoátanj. »Pripravljamo dva lokacijskcîga načria, enega za izgradnjo hI oka se si s spremljajočimi objekti in drugega /a i/^radnjo dimnika in hladilnega stolpa 7Z blok 6.« pravi Verona Hajririhar, krajinska arhitekta, ki je v Občini Šoštanj mod drugim pristojna /a vodenje pos- topkov za pripravo prostorskih aktov. /.a /daj sta bih i/vcdcni dve prvi prnslon;ki konferenci, po ka-icrih so na Ministrstvo /a okoJje in prostor poslali vlogo za začetek predhodne celovite presoje vplivm na okolje, ki naj bi glede na predvidene p<îsegc v lermoe-lektranil Šolanj pokazala, kakšni utegnejo hiti /aradi njih vplivi na okolje. Objavljen jc bil tudi program priprave, po katerem se zaključuje faza zbiranja smernic, na osnovi katerih bo izvedena analiza in pripravljen predlog Ifv kacijskili načrtov. VTKS pravijo, da si bodo prizadevali za čini manjše vplive na okolje» ki jih bo država tudi predpisala. tako v fa/i ruknja. i/gradnje kol obratovanja termoelektrarne, /a îiove objekte, ki jih bodo zgradili, naj bi pri obratovanju veljali najostrejSi kriteriji, čiščenje škodljivih snovi se bo. kot zagotavljajo. I>tivečalo» nova tehnologija pa bo {íkí^ju še prijaznejša. /akaj dva različna postopka priprave prostorskih aktov, piwe-zanih s posodobitvijo Termoelektrarne Šoštanj? pDva postopka Vero/ia Hajnrihar: "V občini pripravljamo dva lokacijska načrta," sta preprosto potrebna zaradi dejstva. da se območje, kije predvideno za gradnjo hladilnega stolpa in dimnika, nahaja zunaj sedanjih meja industrijske cone 'ITŠ, zaradi cesarje treba najprej speljali postopek za spremembo namembnosti tega zemljišča. Ker bo ta sprememba tudi del Strategije prostorskega razvtya občine Šoštanj, sc postopek občinskega lokacijskega načrta za dimnik in hladilni stolp vodi hkrati s pripravo te strategije.* Zaradi gradnje se bi)sta morala iz prostora v bližini »umakniti« vsaj dva objekta, in sicer objekt Osmice in lilkroja. /a i>stalc objekte pa potekajo še dogovori, ki jih vodi Tliš. Prevoznost ceste pa naj bi ostala zagotovljena, čeprav bo za del obstoječe ceste najbrž potrebno zgradili nadomestni odsek, Potrebno bo porušiti vsaj dva objelfta, Elkroj in Osmico. v Ustanovile Klub ženskega foruma SD SASA Ženske so dosegle že visoko stopnjo neodvisnosti in si ne želijo povratka nazaj v zgodovino Miiena Krstić • Pianinc Velerýř, 22. januarja - V ponedeljek je bilo v Velenju ustanovno srečanje KJuba ženskega f>ruma SD SAŠA, avtonomnega političnega interesnega združenja, ki zagotavlja stranki možnost, da oblikuje dosledno politiko enakih možnosti za oba spola, pomaga krepiti politično moč žensk znotraj stranke in omogoča civilnim družbenim skupinam s sorodnimi cilji neposreden vpliv na politiko Socialnih demokratov (SD) na državni In lokalni ravni. Iz poročila o organiziranosti stranke na državni ravni je razvidno, da so klubi organizirani v 43 odstotkih območnih organizacij, najbolje pa delujejo tam. kjer imajo ženske prosu»r za promocijo enakih možjiosti. ustanovitvijo kluba, malo /a šalo in malo /jires, želimo doka/-ati, da ženske ne kuhamo samo slabega vremena, ampak zmoremo veliko več." je dejala Zdravka Vasilje>'ic, ki je skupaj 2 \'€sno Vraiyeš odprla srečanje in predstavila delovanje foruma. »V njem se bodo povezale članice stranke. Mladega foruma In tudi simpatizerke, kl si želijo sodelovati pri aktivni politiki stranke.<í Uvodni pozdrav je pripadel podpredsedniku Območne organizacije, Bojanu Konflčti. ki je podčrtal, da Socialni demokrati z zastopanostjo ? trgovino več. saj menim. da je konkurenca vedno di)brodošla.« J n re Béovic ; «Sa m n aj b o Ij pogreša meno Ù ^^ ^fciij dobro avtopralnico in večjo ponudbo sta-Ç novanj. Opažam pa tudi, da se mladi zadr- * " žujejo v parku, pijejo in podobno, zato bi morali tudi za njih nekaj storiti. V .Šoštanj bi torej morali investirati več denarja, kajti takt) bi dobili sredstva za rešitev vseh teh težav.* mvg Namesto Toplerja začasno Lavre Splošna bolnišnica Slovenj Gradec v pričakovanju novega razpisa za mesto direktorja Tatjana Podgoršek Pred tednom dni je vlada RS zavrnila soglasje k Imenovanju Vladimira Toplerja za poslovnega direktorja Splošne bolnišnice Slovenj Cîra-dec. največjega javnega zdravstvenega zavoda na Koroškem. Dan kasneje je bila izredna seja sveta zavoda bolnišnice, na kateri so na to mesto soglasno imenovali za vršilca dolžnosti ."^8-1 et nega zdravnika internista Janeza La\reta. Slednji je že vršilec dolžnosti strdzval z obrazložitvijo, da jc bila ta takšna, kakršno mu je s pogodbo določil minister za zdravje. To naj bi ugotovili tudi v ustrezni parlamentarni komisiji. Pre^ pričan je. da so razlogi za njegovo neimenovane najbrž drugje. Na Koroškem znajo nekateri povedati, da Topler naj ne bi dobil podpore zalo, ker je biJ premalo odločen in dejaven v pripravah na izgradijo kirurško^ i ne ko loškega bloka. Zopet drugi menijo, da je v ozadju čudna dimatorska pogodba z zasebnikom Zakeršnikom s Prevalj, ki se jc končala slabo za bolnišnico. Ne gre pa najbrž prezrcil tudi tega, da je Topler član LD.S, ki je pred časom predlagala razrešitev ministra za zdravje. Na vprašanje, ali se bo prijavil na razpis, je Topler odgovoril: »O tem ne razmišljam.« Bolnišnico je vodi] dva mandata, zadnjega pol leta je bil vršilec dolžmjsti. Povedal je še, daje bolnikom želel vedn^) le dobro, In tako bo tudi sedaj, ko se bo lahko v celoti posvetil strííkovnemu delu • abdoniinalni kirurgiji, več časa pa bo lahko namenil tudi družini. ■ ep Od irede do tork« • jTCt in d0B0Tl&4 Sreda, 17* januarja OUbor za noiranja politiko, javno upravo in pravosodju je po nujnem postopku /a plenarno scdanje D/ pripravil noveli zakonov o državnem tožilstvu ler o kazenskem postopku. Večina članov odbora sc je strinjala» da se preiskovanje kaznivih dejanj polici s lov. tudi policijskoga nasilja, prenese na vrhovno državno tožilstvo, kjer bo ustanovljen specializiran oddelek znotraj skupine državnih ií>žÍJcev za pregon organiziranega kriminala. Geodetska uprava vse u dele-/encc popisa neprcmicnin opozarja. naj bodo pozorni na izkaznico. s katero se IdentiHcirajo pooblaščeni popisovalci nepremičnin. Cîeodetska uprava je namreč prejela inibrmacijc. da Mi>-čeni posamezniki izkoriî^cajo popis nepremiiinin v dru^e namene ter se nelegitimnt> in brez pooblastila predstavljajo za popisovalce nepremičnin. Skupina ameriških senatoijevje v sredo na novinarski konferenci naznanila dogovor o potrditvi ne-obvezujoče rcsolucijc. ki bo nasprotovala napotitvi dodatnih ameriških vojaških sil v Irak. Bush pa ob svoji novi doktrini o Iraku vse bolj intenzivno razmjš-Ija tudi o Iranu. Četrtek, 18. januarja Tržiiski občinski svet je v četrtek nekoliko presenetljivo z veliko vo-čijio zavrnil načrta za gradnjo plinskih terminalov. Nekateri svetniki so županu očitali, da se osredotoča zgolj na finančne prctlnosti in da zanemarja možjie okoljske nevarnosti in s tem povezane pomisleke glede gradtîje terminalov. V svetu in tudi domsje vs« već kritikov vladavine Georga Busha. Svet se vse boij negativno cidzJva na dejanja ameriškega predsednika Busha. pa ludi v Ameriki je kritikov njegove politike vedno več. Vodja demokratske večine v senatu Harry Reid izNevadeje vskupaj s predsednico predstavniškega di>-ma kongresa Nancy Pelosi iz Kalifornije opozoril predsednika Cîeor-gea Busha. naj si ne dovoli napasti ira na brez Izrecnega dovoljenja kongresa. Da je ameriški predsednik Cieorge Bush "grozen" voditelj, ki je svetu povzročil ogromno škode, pa je prepričan Nobelov nagrajenec za mir, bangladeski bankir Muhammad Yunus. Petek^ 19« januarja Orkan Kyrill je v četrtek in petek zajci skoraj celotno srednjo Evropo. Oplazil je tudi Slovenijo, najteže je bilo na vzhodu Štajerske, v Podravju in Ptnnuiju, kjer je ponekod odkrival strehe in po dira! drevje. V naselju Mota v občini l.jutomer je i)dkril strehe več kol desetim hišam, podiral drevje ter električni drog. Meteorologi SD največjo hitrost vetra ponoči izmerili na Kredarici, kjer je pihal s hitrostjo 162 kilometrov na un). Orkan Kyrill, ki je pustošil po r.vropi. je po doslej zbranih piv dalkih zahteval najmanj 4.1 žjlev. Veter s hitrostjo do 225 kilome- po delnih neuradnih podatkih srbske volilne komisije na volitvah, ki se jih je udeležilo več kot 60 odstotkov volilnih upravičencev, prejela 28 odstotkov glasov in bo imela v 250-sedežni skupščini 81 sedežev, rambo bi sicer na te oklepnike lahko namestili lahke oborožitvene sisteme, saj st> bila za ta namen zagotovljena sredstva, vendar pa Slovenska vojska ni bila za to. Medijski linč. ki ga je bil deležen nekdanji sekretar Rdečega križa Slovenije Mirko Jeicnič, je dobil povsem drugačen razplet. Senat okrožnega spske unije 1er o povezavi razaiwrsttiih kultur na območju osrednje Slovenije. Ameriška demokratska senatorka Hillary Clinton je sporo čila, da namerava kandidirati na predsedniških volitvah leta 200S. Nedelja^ 21. januarja Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Srbiji je zmagala radikalna stranka, ki pa ima premalo glastw. da bi sama sestavila vlado. Stranka haaškega obtoženca Vo-j is lava Seslja, ki jo v njegovi odsotnosti vodi Tomislav Niko lič. je Volitve v Srbiji so nekoliko premešale karte. Največja zmagovalka volitev je Demokratska stranka predsednika države Borisa Tadiča, ki je v pri-metjavi z zadnjúni volitvami podvojila število glasov, saj je prejela nekaj več kot 2.1 odstotkov glasov in bo imela 65 poslancev. Sledi ji Demokratska stranka Srbije pre-mierja Koštunice s 16,5 odstotka glasov in 47 mandati. Kljub ztuagi radikalcev naj bi vladi» spet sestavil demokratski blok, saj so stranko, razen DSS-a premicrja Vojislava Koštunice, v predvolilni kampanji kategorično zavračale mo7,nt>st sestave koalicije s Sešije vo stranko. Predsednik SD in evropski poslanec Borut Pahor (z oceno je najbolj priljubljen politik meseca januarja, tesno za petami pa mu je ljubljanski župan Zoran Jankovič (3.S3), je pokazala januarska raziskava Vox populi, ki j;> opravlja agencija Ninamedia. Da je vlada Janeza Janše uspešna, meni 51.7 odstotka anketiranih, kot neuspešno jo ocen^iuje ."^7,5 odstotka. Sicer pa bi 20 odstotkov še vedno vohlo največjo vladno stranko, če bi bile volitve danes. V vzponu je SD, kije na drugem mestu že četrti mesec, od decembra pa je pridobila tri odstotne točke (16,8 odstotkta). Tretja je i.DS, ki je dobila 14,2 odstotka, prejšnji mesec 10 odstotkov. Oetrta je tokrat NSI s 3,6 odstotka, peto mesto si delita SLS in SNS odstotka) in zadnji je znova DeSUS. Venezuelske oblasti nameravajo nacionalizJrati vsaj 60 odstotkov donosnih naftnih projektov v porečju reke Orinoko. Kolje znano, je Venezuela nacionalizacijo večinskega deleža v teh projektili najavila že sredi minulega leta, vendar s tujimi naAnimi družbami do konca leta u i uspela doseči dogovora. Nacionalizacija večinskega deleža pomembnili naftnih projektov v državi ne pomeni izgona tujih naflnlh niuUinacionaik iz države. Cliavez je namreč obljubil, da bodo imele tuje zasebne naAne družbe z lastniškimi deleži v porečju reke Orinoko - to so britanski BP, ameriški F.xxon Mobil Chevron, ConocoPhillips. francoski Total in norveški Statoil • možnost sodelovanja pri projektih, a le kot manjšinski partneiji. Ponedeljek, 22« januarja Minister Kari F rjaveč je prvič priznal da 25 od 135 osemkoles-nikov Patria nima opreme, zato bo končna cena teh vojaških vo/il višja. Po besedah ministra za ob- ga je namreč skupaj s koprskim podjetnikom Bogomirjem Barago opn)sill vseh obtožb, povezanih z morebitno zlorabo položaja in pravic pri prodaji zemljišč na Oball- LDS ponovno poziva ministra za zdravje, naj odstopi, LDS ponovno poziva ministra /a zdravje Andreja Bručana, naj odstopi, ker se od interpelacije pred mesecem dni problemi v zdravstvu le še poglabljajo. LDS ministru očita šest velikih grehov, od nepravilno izvedene heli-kopirske pomoči do političnega kadrovanja, spora med lekarnami in Vzajemno, nezakonitih zavarovanj do neustreznega zakona o koncesijah. Torek^ 23. januarja Po neveijeino toplih zadnjih mesecih lahko rečemo, da je zima končno obiskala tudi Slovenijo, Oe se bo sneg obdržal, ptuem si bodo vsaj malce oddahnili tudi žičničarji, ki jim je veDk del sezone sicer že ušel. Prvi resni sneg je preglavice povzn'ičal tudi v prometu. Varuh človekovih pravic Matjaž llanžek je na generalno državno tožilko Barbaro Brezlgar naslovil dopis, v katerem predlaga, naj prisiojno hitrejšemu kntžeiiju denarja Slovenija. Evropa in ves razviti svet namemnna pozabljala, du ekonomske kategorije in izračuni niso edino gonilo sveta. Ekoiiouiija Je prei-eč ozko orientirana disciplina, da bi znala UKno napovedati in predvidevati vse tisfejaktorje, ki hi prinesli holjse življenje za v.ç^ udeležence nekega stsienia. Večkrat v^-IJa ravno ohraino, g/vbi kapitalizem, v katerega drvi Slovenija, deluje po principu profita, dobri in uspešni so listi, ki imajo v družbi razko^'a čim večji dobiček, in ne tisti, ki si prizadevajo presežno vrednost enakomerneje porazdeliti. Veljajo pač gesla individual-nosti in ne solidarnosti. Visoka razvitost se pač ne more meriti samo v ekonomskih kazalcih in samo z uspavanitn zadovoljstvom. Kje so meje takšnega razmišljanja, ni težko predvideti. Naj omenim dva primera. Eden Je povezan z nebom: čioveHtvn zaradi neu-ravnoteženega razvoja pr(yizvaja več C02. kol ga je simoben ixmi-biti ves planet. Zato je delež legu plina v uimosferi vse večji in /emlja se počasi .segreva. Veliko znansti-en/kov napoveduje, da smo na poti do ekološke katastrofe, da se bodo dvignila morja, da bodo morda v .Angliji uspevali vinogradi, v Sloveniji f}a tropsko sadje^ Morda 1)1 bila kakšna temperatura več nekaj dobrega za Sibirijo ali pa severno Kanado, za Sloveni/o bi pa pomenila konec (naravnega ) sveta, kot ga poznamo danes, spremembe ekosiste-mov bi bile zelo boleiv. Tako za živali kot ludi za ljudi, ki živijo na tem področju- Drugi primerJe s Slovenijo povezan le posredno, govori pa o podobnem zatiskanju oči in ne.simnetnemu izkori.ščanju naravnega okolja. V Tanzaniji, kot dobm razkriva Jilma Darn inova nočna nu>ra, so v Vfktorijineni Jezeni naselili nilskega osi riža, \eliko grabežljivo ribo roparlco, ki je zelo cenjena na krožnikih bogatega zahoda. v Tanzaniji pa je uničila vso ribjo iwpuladjo v Jezeru. Dobi' ček od prodale rih imajo morda h lye tovarne in veietrgovci. Afričani, ki živijo okoli Jezeru, f^a so ujetf v neskončen kn)g rev.<čine in bede. Se huje, kljub temu da dnevno v Evroik) odleti piti no leiuh slastnih ribjih fdelov, r Tanzaniji ljudje umirajo od lakote. Da bi bil absurd .(e wčji, letala, ki letijo i' razviti .svet polna rib. se v Al-rlko vračajo s HAvri oro^u, kipi preprodajajo voj.'ikant, milicam in roparjem ... /gfHiha iz Tanzanije bi se sicer lahko preoblekia v katero koU drugo različico, lahko v tisto o diamantih aU o liana-nah in kavi. Vpra.\anja o tem, kdo je ulovil ribo, ki Je pristala na mojem krožniku. fn koliko Je dobil zanjo... aH i>a o tem. kako to. da so oblačila iz Kitajske tako zelo jHiceni in koliko C02Je v zrak .'ipuslih letajo, da seje ta srajcu pripeljala v Evropi), so predeč zoprna, da bi sijih zadovoljen, rejen, varen, bogat Iwli človek po.stavlJal vsak dan. Velenje in njegova okolica dobro vesta, kaj lahko prinese neuravnotežen razvoj. kJo Je lahko žrrvovan v imenu višjih ciljev in kakšna Je lahko cena fiohlejniega izkoriščanja. Ce sta dobiček in razkošje edina mera člo\'ekove sreče, ta sreča ne ho več dolgo trajala. S tem. ko pozabljamo na liste, kf jih izkoriščamo. /mzabljamo tudi sami nase~ Darwinova mtčna mora lahko h Uro postane tudi naša in morda na kiKU to ne bodo .sanje, pač pa grozljiva resniàiosi. Oglošujte na Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospodinjstev. Pokličite 03/ B98 17 50 ZDRAVSTVO Dobrodelnost se je doslej dotaknila pešcke Do konca prejšnjega tedna v Bolnišnici Topolšica zbrali v akciji za nakup CT aparata le 10 odstotkov potrebnega denarja - Zaradi ekonomskih težav niso uresničili vseh naložbenih načrtov ra^'an« Podgoršek V Bolnišnici Topolšica so se-prcnibra lani skupnj z liniver/o /a iretje življenjsko {Obdobje Velenje in Medobčinsko /vezo društev upokojencev Velenje pričeli dobrodelno akcijo č naslovi>ni /a moje zdraNje gre - darujem /m (T. Dobrodelnost pa seje doslej dniaknila pešćicu- »Akcija lece, nikakor pa nisem navdušen nad njeno dinamiko. Vecrezitiski računalniški lo mograf, brez katerega si v bolnišnici iie ziiamo predslavljali razvoja in sodobnega kakiwosinega zdravljenja bolnikov, siaiie milijon 300 lisoc evTi^v. Doslej pa seje /mj na poseben transakcijski račun, vključno s podpisanimi donator-skimi pogodbami, nateklo 125 li-soč evrov ali 10 lczjii« pravi direktor bolnišnice, prim arij S anci Pules. Kdo so dosedanji donatorji? Razumevanje za nakup dragocenega pripomoći a pri odkrlva- Primari/ Janez Poh&: "Skromno odmerjenim sredstvom zdravstvene zavarovatrtice so dodali denart ki so ga u&tvariîi s storitvami sami, in tako postorili nafnujnojšo." nju in zdravljenju bolezni so ^e našli v Tesu, v družinskem podjetju Rednak iz Šoštanja, odzval se je Holding Slovenskih elektrarn, Prenîogovnik Velenje, odzvali naj bi se v Clorenju. Ve-gradu, v Novi Ljubljanski bar-kim. Med donatoiji je še nekaj sa- mostojnih podjetnikov, nekateri mcdtji, območne obrtne zbornice. Kol je povedal Poles, bodo v naslednjih dneli s položnicami potrkali na vrata od 60 do 80 tisoč gospodinjstev od avstrijske meje do meje s Hrvaško, kar jih bo stalo več kol ^^ tisoč 383 evrov. / dopisi in prošnjami se bodo obrnili na obritiike in p(v djctnikc. Od lokalniJî skupnosti v Savinjsko-šaleški regiji je doslej nakazala solidarnostni prispevek le občina l.učc. «Elvaležni smo vsakemu, ki sodeluje po svojih močeh, vsakemu, ki se zaveda, da s prispevkom lahko pomaga na-na?:adnje tudi sebi pri zdravljenju bolezni srca, pljuč in sladkorne bolezni.« Organizatorji donatorskc akcije zbiranja denarja la CT aparat pričakujejo, da jim bo ta navrgla polovico potrebnega deaaria. In če se to nc bo /godilo? »Potem se bomo /. dobaviteljem ptjgovarjali o moi^nosti (»dloga plačila, ludi o lizingu, kar pa seveda nI najboljša rešitev, in z zajedanjem v amortizacijo za naslednja tri leta. » Akcijo 'Za moje zdravje gre • darujem za CT' naj bi predvidoma končali v začetku letošnjega maja z malo večjim k-volj enotni, če se zavedajo poslanstva bolnišnice. "Držimo korak s slovensko stroko, na nekaterih področjih, tudi po zaslugi posa-mezuikov, krepk(i izf^opamo. P{i rezultatih smo povsem primerliivi s kliničnimi ustanovami predvsem pri endoskopskih prciska-vaii, pri rehabilitaciji bolnikov s srčnim popuščanjem. Na pljučnem oddelku se z vso vnemo pripravljamo na zdravljenje bolnikov s kronično obstruktivno boleznijo. Projekt je vreden podpore ia upam, da bo zdravilišče pridobilo potreben standard, da ga bodo lahko izvajali skupaj," /aradi ekonomskih težav niso uresničili vseli naložbenih načrtov. So pa obnovili aparate za pre-gJede prebavil in dihal z novo sodobno video tehniko, v kardiološkem laboratoriju, ki je edini le vrste v Sloveniji, uporabljajo dve novi napravi. Poskrbeli so za ureditev nekaj prostorskih pomanjkljivosti v samem objektu, obno vili so kanalizacijo, posodobili pralnico ter kuhinjo, kjer poleg sistema kakovosti uvaiajo tablelni sistem za bolnike in catering, /a naložbe so lani iz sredstev amortizacije, tekočega poslovanja in posebnih prihodkov namenili več kot milijon evrov. Letošnji cilji veliki in visoki Janez Poles verjame, da bodo letos obogatih opremo z novim večrezinskim CT aparatom, zelo zadovoljen bi bil. če bi v sodelovanju s krajevno skupnostjo Topol- šica in tamkajšnjim /draviliščem uresničili pmjekl ureditve kongresnega centra ozimma popravili kinodvorano. »Upam. da je sprejel zakon o zasebno javnem partnerstvu, ki ga je pripravilo pristojno ministrstvo, dovolj dobra osnova za prestrukturiranje lastniških odnosov v bolnišnici. kar bi nam omogočilo oživitev pred leti zasiavljenilj pnýek-tov v zvezi z objektoma Smrečina in vila Breda.« Med drugim s; želijo, da bi se bolj strokovno in organizacijsko povezali s Termami (s slednjimi nškov materiala, igrač, tekočega vzdrževanja, plačila tehničnega kadra ... V ceno je všlelo vse tisto, kar prinaša dcjavnosi, ki jo izvajamo. Ze vrsto let trdim, da če bi naredili izračune za vse ostale segmente vzgoje in Izobraževanja, hi se iz tega videlo. da oirnk v vrtcu ni tako zelo drag. Tudi minister dr. Milan Zverjo že povedal, da je otrok v osnovni šoli dražji kot otrok v Vrtcu, kar ludi nekaj pove. Naši otroci so v majhnih skupinah, zanje morala po zakimu skrbeli vsaj dve delavki, mnogi oiroci se sami ne znaj(í niti obuti nlii obleči. Dejstvo je tudi. da dobijo pri nas ves material, od pleničk do vsega sanitetnega materiala, k: ga ni malo. Cena. ki jo predlagamo, zadošča za nor- malno poslovanje, če zelo racionalno delamo s sredstvi.« Tudi to je dobro še enkrat poudariti, da nihče od staršev ne plaCa polne ekft* noniske cene za varstvo. So starši še vedno razporejeni r ffsem plačilnih razredov? »Da, sem pa v časopisju zasledila • uradno še nič nc vemo, da pripravlja ministrstvo za šolstvo predlog spremembe sedanjega pravilnika, ki je pravzaprav predmet polemike že nekaj let. Starši, ki so uvrščeni v višje plačilne raznxle in za varstvo plačujejo največ, se namreč ne strinjajo s takšno razporeditvijo, ker se jim zdi nepravična. Dejstvo je, da smo v vseh okoljih razporejeni glede na višino osebnih dohodkov, in tisti, ki imajo več, plačujejo več. Tu gre /a socialni m(v meni, ki je v naši državi umeščen žc v ustavo.« V Vrtcih ste se irudrli, da hi pri statiiih upoštevali tudi holj realno pivmotenj-sko stanje, kot sa včasih izkazujejo dth hfídninske napovedi. Znano je, da je vse več tistih, ki znajo zaobiti zakone, poiskati luknje v njih in da se dogaja, da slariii, ki so v resnii'i dobrt) situirani* pa to sploh ni skrivnost, v Vrtcu plačujejo nič ali zelo nialtK Pri tcni pa niste bili najbstno obdobje, za katero je prispevek staršev višji, bo ob sprejetem povišanju cen povprečen prispevek staršev za varstvo otrok X9. 45 evra. Prej je bila cena 89 evrov. Povišanje bodo starši občutili v višini od 0.40 do di)bre 4 evre na mesec. Naj za ilustracijo povem, da od lani staršem ni več treba prinašati pleničk, da smo predstavo, ki s(5 jo videli v času Pikitiega les-tivala. plačali 700 tolaijcv ali 2.92 evra. Torej že lo skorajda poravna skoraj celotno predlagano povišanje cen.« Je še vedno največ staršev v drujfcm in tretjem plačilnem razredu, torej tistih, ki plačujejo 20 ali iO % ekonomske cene? »To drži. Se je pa nekoliko znižalo število staršev, ki so povseni upravičeni do plačila vrtca. Tu je drugačen pristop k ugotavljanju premoženjskega stanja staršev vendarle prinesel nekaj sprememb. Delež staršev, katerih otroci so bili v letu 2005 brezplačno vključeni v Vrtce Velenje, je bil 11,98 %, medtem ko je v letu 2006 ta odstotek padel na 9.02 %. Torej seje znižal za skoraj 3 %. Povečal pa se je delež staršev, razvrščenih v prvi plačilni razred. /. dobrih 19 % je zrasel na 22 %. Prav toliko staršev je v drugem plačilnem razredu, ptncm pa se odstotki znižujejo. V tretjem plačilnem razredu je I6%,včelrtem 10%.vpetem blizu 10%staršev. V šestem, sedmem in osmem plačilnem razredu je od 2-.1 % staršev naših otrok.* Koliko morajo ztiašati dohodki staršev, ki plačujejo največ, torej HO %, in koliko takih staršev imate? »Takih slarševjeXO. ri plačajo najvišji možni, torej 80-iidsiotni prispevek. Ti starši morajo na družinskega člana zaslužili 294.328 tolarjev ali 122K evrov bruto.« Počasi se približujejo zaključku v Ce ne bo težav, naj bi obnovljen in razširjen pokriti bazen v Velenju predali svojemu namenu čez mesec in pol - Večji del od načrtovanega uresničili -Najpomembnejša pridobitev nov bazen za neplavalce in rekreativce Tisti, ki so 7£ kar nekaj časa opo/itrjali na potrebo po sodobnem pokriten bazenu v Velenju, so pred dvema letcmia z zadovoljstvom sprejeli odločitev Mestne občine Velenje o razširitvi in obnovi obstoječega objekta. Se večje veselje jih je navdajalo ob podpisu pogodbe o začetku naložbe, /al pa je ob k a sni t vi prvega in nato podaljšanega roka za dokončanje del veselje ne samo spa h n elo, ampak se je prelevilo v zvrhano men> nezadovoljstva. Se zlasti pri članih Plavalnega kluba Velenje, ki se je zaradi tolikšne kasnitve dei znašel v hudi ntiačni krizi. In kako daleč je načrtovana naložba pokritega bazena danes? j>Ohnova in razširiiev puokri-tega bazena v Ve leni u ne teče po zastavljenih ciljih. Po po-g<îdbi je bil prvi rok za dokončanje del 20. september lani, nato je bil podaljšan na 20. november 2006, na zadnji koordinaciji z izvajalci del pa je novi rok za oddajo potrebne dokumentacije za tehnični pregled v ponedeljek. Po zagotovilih odgovornih se počasi vendarle približujemo koncu. Glede na praks^i naj bi namreč pristojni tega opravili v treh lednih. Ce ne bo nobenih težav ali ugotovljenih kakšnih nepravilnosti, bi bil lahko objekt tehnično prev- zet v drugi polovici prihodnjega meseca. To pa še ne pomeni, da bomt) lahko pokriti bazen odprii v celoti. Do lakrat mtv ram(î nantreč z <5Stalimi dobavitelji vgraditi vso načrtovano opremo in spravili v pogon del bazena, ki ga nismo obnavljali (plavalni bazen), s strojnico,« je dejal Marjan Kle|>ec, direktor Šporlno-rekrea-cijskega zavoda Rdeča dvorana Velenje, ki ji je Mestna občina Velenje poverila izvajanje naložbe in nadaljeval: "Prednost je vsaj ta. da hkraii s tem prenavljamo savne. Uredili jih bimio v wellnes center, v katerem se bo lahko hkrati razvajalo 15 oseb. Po predvidevanjih naj bi dela tukaj končali takrat kot ostala.« Bazen odprt tudi ob treningih plavalcev Po zagotovilih Marjana Klepca bodo uresničili večji del načrtovanili del. Naj-pomebnejša pridobitev bo novo zgrajen Največja pridobitev obnove in razsiritva pokrita^a bazena ho nov bazen za neplavalce in rekreativce. prostor za ohlajanje ter za počitek. Zmogljivost wellnes centra bo 15 oseb hkrati. «Na začetku obratovanja bomo pripravili dneve odprtih vrata, da si bodo lahko vsi ki jih zjininia spremenjen pokrili bazen, ogledali nove pridobile in se morda kasneje lažje odločili za obisk.« lako kol ^»vsebina« obnove in razširitve pokritega bazena za zdaj po načrtih poteka tudi finačni del naložbe. Njeno vrednost so ocenili na več kot milijon 460 tisoč evrov. Bodo zaradi kasnitve del zahtevali od izvajalca del - velenjskega Vegrada. povr-nlicv škode? »Kot jc praksa, se bomo ravnali po določilih pogodbe, ta pa med drugim predvideva plačilo penalov,« je odgovoril Marjan Klepec. Objekt « pokriti bazen • izstopa tudi po obliki in barvi. bazen za neplavalce. S pridom ga bodo lahko koristili predvsem otroci, ki se bodo učili plavalnih korakov, in rekrea-tivci, saj bo temperature v njem nekoliko višja kol v obstoječem bazenu, globina pa od 80 do 120 ceniimeirov. Uredili bodo tudi vhodni del v objekt, kjer bo 76 garderobnih omaric, glede na prostor pa bi>do laliko vanj poslavili še kakšno omarico več. Svoje garderobe bodo poslej imeli člani velenjskega plavalnega kluba, saj bodo lîjihove omarice kíčene úo í)ma-ric obiskovalcev. Tudi treningi plavalcev in učenje plavanja ter rekreativna vadba bodo lahko potekali hkrati, kar do sedaj ni biJo mogoče. Zato je bil pokriti bazen med treningi plavalcev zaprt. P(mudbo pokritega bazena pa bodo dopiîlnili še s približno 70 kvadratnih metrov velikim ritnesom 1er savna centrom. V njem bodo turška, llnska in infro savna, tuši. NASI KRAJI IN UUDJE Začrtani nastavki prvih štirih let v sedemčlanskem svetu Krajevne skupnosti Šoštanj so sama nova imena - Dokončali bodo projekte, ki so jih začeli predhodniki, med novimi pa osrednjo pozornost namenili mladim in prepoznavnosti mesta - Nastaja film Štirje letni časi Mifena Krstfč - Planine Šoštary, 17. januarja - Nnvoizvtv Ijem svei KS Šoštanj seje sredi januarja. čeprav so skupaj scle tri mcscce, seslal že čelrlic. Vsi člani svela so novi in /a zaćeiek se je bilo ireba sp<)/.nali s slalulom, / načinom delovanja sveta in pri-pravčje turizma. »To je podn)čje, s katerim sem se že dalj časa želel spoprijeti. Odločili smo se. da bomo v tem mandatu sku» sail izvesti devet projektov, s katerimi bi povečali prepoznavnost Soi^tanja.« Roman Pibernik bo delal z mladimi ukvarjal pa se bo tudi s kulturno dediščino. >»/a-čeine akiivnosli pri delu z mladimi smo že začeli. Mladi so so organizirali v t)kviru druživa MKC. pripravili pmgram dela, z občinsko in naso pomočjo pa že dobili začasno î<ïkacijo za dejav- nosi.* Marjan Mevc bo imel na skrbi obrt. »Obrt naj se Siri v mesto, a ne tako, da *kdor pride, ta dobi'. Zadeve bomo dali na remeto in se odločali na lUi za novega predsednika sveta. Zakaj ste se odhali, da nalogo spn'jmete? Janez Podbornik: "MoJa največja zelja je, àa bi združili krajane in spodbudili družabno življenje," »Delo v krajevni skupnosti mije bil Izziv že pred dvajsetimi leti, saj sem aktivno sodeloval pri iz-^radtiji telefonije v kraju. Poiem mi je bila z.aupana ludi naloga predsednika gradbenega odb<3ra za iz.gradnjo vodovoda Seniilj. Po uspešni in hitri izgradnji vodovoda sera aktivno delovanje v krajevni skupnosti opustil. Takrat sem se nanjreč lotil podjetništva. Sedaj sem pri delu že malo razbremenjen, saj vozim le ob konicah. zato mislim, da mi vodenje krajevne skupnosti ne bo v breme.« y kakšnem stanju - po svf)ji iwen i - ste pre^zcii vrtdenje KS Sí^ntiíj? »O stanju v krajevni skupnosti ne bi rad govoril. To lahko go vi v rijo rezultati volitev. Kiir je bilo dobrega, bomo nadaljevali, kar je po naše slabo, bomo izboljšali. Vsekakor pa mislimo delovati javno in s tem seznaniti čim širši krog krajanov. 7. zapisniki iz sej sveta bomo krajane seznanjali tako na oglasnih deska ti kot preko elektronske pošte, če krajani želijo In če imajo dostop.« Kako se vam po prvik sejah zdi, da boste v štiriletnem mandatu sodelovali s ifani sveta? »Vesel sem. da so v svet KS izvoljeni povsem novi člani. Pozdraviti je treba tudi dejstvo, da so kandidirali tudi mladi. Takoj po izvolitvi sera povedal, da želim delati timsko, da naj mi preprečijo soliranje. Zato smo si že na drugi seji sveta porazdelili resorje In določili ljudi, ki bodo skrbeli zanje.« Xagotovo imate vizijo raz\^>ja Šentilja. Kakšna je, kaj v kinju najbolj potrebujete, kaj si zt^lite? »Smo za razvoj kraja, a ac za vsako ceno. Smo za vzdržen razvoj Šentilja. Skupaj z Odborom za zaščito Interesov krajanov i>ce-njujemo. daje naša glavna naloga v zvezi z urejanjem prostora skrb za racionalno in vzdržno usmerjeno rabo prostora ter varčno rabo zemljišč v skladu z načeli kakovostnega bivanja in zdravega okolja ter z upoštevanjem in van)-vanjem naravnih značilnosti pro-sum. /elimo si, da se za področje Šentilja pripravi Strategija socialnega in prostorskega razvoja. ki bo prilagojena vsem posebnostim Senlilja in bo zlasti zagotavljala ravnotežje med načrtovano urbanizacijo kraja. Menimo. da je kmetijstvo v Šentilju tista dejavnost, ki lahko največ prip(ïnîore k ohranjanju njegove vitalnosti in prepoznavnosti ter uspešnemu povezovanju z mestom Velenje. Upoštevati bi bilo treba slovenski kmetijski pn)gram in popularizirati kmetijsko prid(>-lavo. Zato bi bilo treba z veliko mero občutljivosti pristopiti k načrtovani urbanizaciji Šentilja in zagotoviti upoštevanje kulturne krajine, kar je ob pozidavah, ki sc izvajajo trenutno, povsem zane- marjeno. Šentilj bi morali infrastrukturno opremili načrtno in hkrati zagotoviti primerno prometno povezanost vseh delov Šentilja z Velenjem. To je minimum. da se zagotovi partnersko sodelovanje med Šentiljem in mestnim delom mestne občine (-MO) Velenje. y pripravi je proračun za leto 2007, za Jo ste m 0)^11 na ^fO Ve-lenje zagotovo ze sponx'Hi, kaj hi želeli feios postoriti v Šentilju, Ne w se še, kako bodo zefje in predlogi upoštevani, pa vendar me zanima, kaj ste predlagali? Nasa največja želja je, da se izdela dokumentacija za izgradnjo večnamenskega doma. kar si v Šentilju že dolgo želitiu). Verjetno bi bilo zaradi dotrajam)sti stavbe najprimerneje sedanji dom porušili iti na istem mestu postaviti ncv vega. V ce 101 ne m kraju bo treba urediti kanalizacijsko omrežje. Kar se ccsi tiče, predlagatno sanacijo ceste od igrišč» do Bunderla, razširitev mostu pri Plcteršku, sanacija piazu pod Ćančem in obnovitev obstoječih lokalnili cest. /elimo si. da se čim prej pristopi k ureditvi pločnika in javne razsvetljave v naselju Ložnica. V plan smo zapisali tudi dokončanje ureditve parkirišč pri igrišču, sanacijo stopnic na pokopališču, postavitev varnostne obcestne ograje pri mrliški vežici in razširitev pokopališča ... Se kar nekaj prioritetnih tialog smo zabeležili po zaselkih, s tem pa smo seznanili tudi upravo MO Velenje. Kaj od lega b<î mogoče Izpeljali, pa bo znano ko bos prejet proračun občine.« Ob koncu pogovora nam je Janez Podbornik povedal, da vsa društva v kraju zelo dobro delajo in da si bodo pftzadevali. da bo lak(5 tudi v prihodnje. Radi pa bi ustanovili svoje turistično društvo. saj zaenkrat v Šentilju deluje le pododbor. Pravi popisovalci se identificirajo! Lažni popisovalci nepremičnin so brez identifikacijskih izkaznic in popis izkoriščajo v druge namene Milena KrstiČ - Pidntnc Geodetska uprava Republike Slovejiije je prejela inlbrmacije, da določeni posamezniki Izkoriščajo popis nepremičnin v druge namene, tako da se neiegilimno in brez pooblastila (identifikacijskih izkaznic) predstavljajo za lažne popisovalce. Liudem svetujejo, da so pozorni na identifikacijsko izkaznico, s katero se predstavijo pravi, izobraženi In pooblaščeni popisovalci. • WW*«»!* ^»ABM Bk««'!! Ime Priimek èlfre Identifiliacijska izkaznica popisovalca nepremičnin V primeru suma. da gre za lažnega popisovalca ali drugačnega kršenja postopkov in pravil popisa, vas prosijo, da o tem obvestile pris-to-jne oigane In (udi geodetsko upravo. Lahko na brezplačno telefonsko steYilko v uporabo dobili celotno stavbo ob 'iV lovom trgu. A po razpadu nekdanjega velikega Kullurnega centra Ivana Napoinika sn postali del javnega zavoda Muzej Velenje, kar je bilo orgaui/acij-sko šc vedno boîjc kol io. kar se jim dogaja sedaj. Sedaj so namreč že dobro leia organizirani kol služba MO Velenje. Takih primerov v državi praktično ni, kar je razumljivo, saj sc, recimo. Cîalerija ne more prijavljati nili na razpise, olezena je hitrosi reagiranja v nujnih primerih in kreativna dejavnost, ki je podreja usialjenj praksi javue uprave. Da o lem, da sponzorjem razsiav nič kaj ne disi. ko slisij<î, da morajo denar nakazati na naslov občine in da so verjetno tudi zalo kakšnega 5>d mecem)v kuliure že izgubili, niti ne govorimo. Tudi o lem smo se na začelku novega razstavnega Icia po-govaïjaii z vodjo Cîalerije Velenje mag. Mileno Koren Božiček, čeprav nas je v prvi vrsti bolj zanimal program razstav, ki jih bnmo videli letos. tiako ste biii v galeriji Vele/tji' zadoMijni z opraiijenim dehmt v letu 20067 «S programskega in razstavnega sialii^Ca lahko odgovorim pozitivno, vse ostale stvari pa pričakujem, da se bodo s časom uredile do te mere. da bodo pričakovani pogoj i del a iii si atu s ga lerij e sp renienj eni. Programi so bili v ccloii izvedeni. Pri tem je bik) veliko samoiniciativnosti, improviziranih izpeljav projeklov in iskanja dodatnih sredsicv za njihovo uresničiiev. Predvsem smo najbolj zaznamovali ne samo naie okolje s pregledno razstavo del ki-paija Ivana Napotnika, ki smo jo pripravili skupaj z Narodno galerijo iz Ljubljane, Ta razstava je bila lelos predvidena tudi za postavitev v Mariboru, zaradi pomanjkanja sredstev in zadržkov pri pogojih postavljanja je bila iz programa umaknjena. S tem pa šc ni rečeno, da je ne bomo ^ kje postavili na ogled, a verjetno le v segmentih. Milena Koren Božiček na otvoriM ene od 16 raz-stav, koiiicor so jfii pripraviii v lanskem ietu. Stalno postavitev nje-g<»vc zbirke îiaj bi leta 200H odprli v Šoštanju in lega se Žc izjemno veselim. Iz doslej navedenih dejstev je ra/vidno, da uspešno opravljamo naše z zakonom določeno poslanstvo javne službe /.a varstvo premične kuhurne dediščine, /al v našem okiy Iju mnogi ne vedo ali pa nočejo vedeti, da ima (ralerlja, ki hrani premično kulturno dediščino siatus muzeja. Torej tudi Cîalerija Velenje.* y aatcriji pravite, da i/naie še tíťkaj težav. Od» kar i ni aie vehino stai'fio. ki ste jo doista leta delili s Knjiiniiuf. v sv<^i lasíL se je po-wčal ludi ra^iavni prostor. Je dela ta dve zaposleni veliko? »Možnosti postavitve razstav je sedaj veliko. Povečanje je za nas idealna rešitev. Razstava, kot je bila pregledtia ra/stava del Ivana Napotnika. prej ni bila možna. Na taksno priložnosi smo čakali dolga leta. Upam. da bomo lahko izpeljali tudi pnv jekte, kijih Že načrtujemo in zatitevajo vetje prostore. Sedaj lažje sodelujemo tudi z drugimi slovenskimi institucijami. Je pa po drugi strani težJco. saj jc za dve zaposleni kustosinji dela veliko, največ ic/nv pa je na čisto operativnem področju. Poleg lega pa v lej organizjranosli opravljava še veliko dodatnih del. ki sicer ne spadajo k našemu delu. Prisoten je problem varovanja razstav, lebničnih izvedb razstav, kjer potrebujemo tudi močne moške mke. le sedaj izvajamo s pomočjo MO Velenje. To hkrati pomeni povečan obseg dela delavcev občine, ki so že sicer močno obremenjeni. Zadnjih deset let smo imeli na razpi)lago delavca preko javnih del, sedaj pa je žal tudi to odpadlo. Tehnični delavec je v naši liiši nujno potreben, zjiio letošnje leto začenjamo s težko si-tuaciio!« Kar se orsaniziivnosii i ice. sedaj sodite pod MO Velenje. Ali vam to omogoča, da se prijavljate na razpise drf/ive in evrt}pskih skladov za podporo pivjektom, ki v veČini javnih zavodo)^ postajajo največji vir stvd' štev za delovanje? »Organiziranost galerije se jc, kar se lega tiče, vrnila na začetno fazo ustanovitve galerije pred več kot tremi desetletji. Sedaj smo namreč le služba, ki deluje v okviru Mestne občine Velenje. Možnosti prijave na razpise Ministrstva za kuliun> nimamo več. To niso bila zanemarljiva sredstva, saj so predstavlja í)koli polovico sredstev letnega pP)grama. S tem zagotovo i/puščamo přepotřebná zunanja sredstva za naše delovanje,« Kako je z itrivV?; depojem? Imate sedaj dohre pogoje za hranjenje umetnin ? «Odkar je celotna stavba namenjena le galerijski dejavnosti, so se ti pogoji bistveno i/bjekiih, kjer že nekaj let sodelujemo. V kratkem bodo pridobili tudi del zbirke, k kateri smo tudi mi veliko prispevali, to pa so dela, ki so nastala na likovni delavnici Slovenija odprta za umetnost na Sinjem vrhu.« (Jremo k leitrsnjemu letu. 'AaCenjate Jutri z mednarodno razstavo Slovenija odprta za umetnost. Kako pa naprej? »Res je, jutri spet odpiramo to tradicionalno razstavo. Naš prispevek se je lansko leto še razširil, saj smo na delavnico poslali kar iri nizozemske avtoijc, med udeleženci pa je bil tudi lani zmagovalec likovne kolonije diplomantov ALU. ki jo pripravljamo v Velenju. Ib je bila laja Ivančic, ki je bila ludi najmlajša udeleženka te delavnice. Lani smo pripravili veliko dogodkov, pripravili pa smo tudi 16 razstav. Približno to liko jih načrtujemo tudi lotos.« Ste lahko bolj konkivtni? »Pripravljamo razstavo del mlade slovenske slikarke Barbare Jurkošek, ki jo predstavljamo zato, ker je slikarka, ki ohrauja tradicionalni način slikanja, ne toliko modernejše multimediálně postavitve. Veselimo se razstave domačina Uroša Potočnika. kije lani diplomiral na Akademiji za likovno umetnost. Vedno poskušamo dali prvo priložm>si za samostojno ra/stavo slikarjem iz Šaleške doline in to čimprej po končanem študiju. V načrtu imamo raz-stavo šc dveh avtorjev iz Šaleške doline, to sta Ivan Kumelniška žirija festivala nagradila najbolj^ objav- ljeno literarno delo. Avtorji lahko pošljejo tudi literarna besedila, ki niso skladna z razpisano temo. Tovrstni prispevki bodo prav tako izbrani za objavo v Hotenjili 17. vendar ne bodo konkurirali za festivalsko nagrado za naj-boliše literarno ddo. objavljeno v tematskem delu zbt^ruika. Pričakujejo še neobjavljena kratkoprozna, dramska, esejistična in litera rnoprevodna dela v tibsogu do pol avtorske pole (X tipičnih strani) ali do 10 pesmi povprečne dolžine (15 do 20 vrstic). Prispevke lahko pošljete najkasneje do 31, marca 2007 v svordovcm zapisu (doc Tor-matu) po elektronski pošti na naslov: hotertJa@gmail.cam, kjer lahko dobite ludi morebitne dodatne inlbrmacije. F-ET-^ ICOLOIsr^V Beda in blišč slovenske televizije Matjaž Šaiej y pra^fiicfii/i dneh, ob prehodu m)\'e%a leta fu v zaCvîku Januarja, je hila efiu glavnih leui oh prevzemu ruw evrske valute /udi Uimletfii televizijski program in sprememba pr<\gramske sheme uadotiahie televizije. Gledalci smo te kar tmajeni nekaterih IV ritualov oh prehodu mm^a letu, odoha informativnih oddíý. hkrati pa so se čas zanimive si\drí dogajale mdl v svetu osrednje nacionalne medijske hi.še. Pa začnimo po vrsti. Oh txmuinjkanju snega je marsikdo praznike preživel za malifu ekranom. A kaj ga Je čakalo? Trend popularizacije programa nachvialne televizije se Je nadalfeval. Prograin je vsako leto holj vkalupljen, sfereolipt^n, zelo nialo Inovativen. oddaje pa vodijo v glavfiem isti ljudje, takšna stalnica Je recimo kričavi Mario G. (ste kdaj pinnlsllli, kako kriči in s kakšnim /tovzdignjenim glu.iont moder ira nedeljske oddaje). Ce hi se imel za ksenofoba, bi dejal, da 'f V vodi potJulistična politika in ikone, odvisne od svojega pojavljanja v medijih Pa vendar se kot IV odvisnik zaradi političn/h rosad spremenjene programske .sheme nacionalke nisem preveč wkiral, saj me pritegneta šixirt in film. ki sta vsaj v televizijskem smislu razliremenjena politiziranja medijev. A sem tudi na tem interesnem pi)dr(Kju potegnil kntiko. .\'ovoleine aktivnosti so bile zaradi tople zime močno okrnjene, kot ljubitelj sedme utnetmsti pa sem doživel skoraj kulturni šok, sa/ sem praktično vse solidne filme, ki so ,ve mi zdeh vredni ogleda, našel na postaji hrvaške tekvlzJJe. Sosedi so vrteli praktično vse od risank [jfdeua dohu. Nemo /w vse do Gtegne sredin fdniski ftečat in olKasno kakšen preblisk na komercialnih postajah (na Aurjevem NetlT .so v decetnbru vrteli izjemnega sodobnega Hamleta re^nerja Michaela Almery^eda). Fa moram vseeno dodati, da so me razočarale sfdmskim t>rogramom vse domače komercialne televizije. Kvaliteta njihovega film fd^ega Izbora, če že ne moremo govoriti o kvalitetni lastni in formativni, dokumentarni ah še kakšni prtydukciji. zadnje leto močno pada. '/an I mi w .se ml Je zdelo, da na nobeni od postaj, ki jih lahko dosťzem s pritiskom na daljinca. m.'r. Dr. '/jvago. Moje j)esmi moje sanje, Beu llur), če sem rahh nostalgičen na momypyîonovski način. Verjetno nisem daleč resnice, če trdim, da dvomiljon.úi domači IT trg ne more preživeti več kot eno ali dve komercialni ^levizfji ob d)'eh f^rogra-mih nacionalne^ KvaHietm televizija z inlormativnim. dokumentarnim, sfiortnim in umetniškim pwgranunn Je namreč precej drag medij. Cisto nič me ne čudi, češe vrstijo ixistopi članov sveta RTV Slovenija, saj Je politika močno (xisegla /w mediju, in to predvsem na račun populizma in z zmanjševanjem stn^škov na raàin kvaliieie. Kar .\okiran sem hil ob intervjuju na nadonalki. kjer Je predstavnik evn>pske radiihdijuzije (ÍÍ5V) pohvalil priza-devanja nacionalne televizije, saj je njen tržni delež (S8 %). bistveno večji koi v ostulih državah stare fivrop.ske zveze (S2 Nihče {uz se ne vpraša, koliko komercialnih TV/HistaJ si lahko t>riv()šči recimo Nemčija. kjer le-te hudo konkurirajo tako kvalitetnima /mtajama, kol .sta nacio/ialna /)rgrama pri njih vsaj tako kvalitetna kol pri nas. ^e posebej se ml zdi, da .se odlikuje drugi av.^irijski program OHI'2^ Zgrešena .se mi zdi iz* Java predstavnika EBU tudi zato. ker imeres nacionalne televizlle ne stne hiti najvišji tržni delež za vsako vanja Športnega društva Skale prejel priznanje. Ne zato, ker bi biJ njegrw aktiven član, ampak za sodelovanje na njiliovi vaški olimpijadi. Preseneča nas tudi Jure (Berlcriik). Razmišljali smo, kaj bi mu kupili 7z poročno darilo, a Jure zadnje čase o dogodku govori zelo nedoločno. Si ja ni premislil? ■ Tpp foto S. Vovk na kraMco RAHLE SNAKE Skupina RattleSnake je v nedeljo. 21.1.2Q07, snemala svoj tretji videospot, m sicer zs skladba Barje z njihovega prvenca Razvoj vrste. 2d dogajanje so igrali ljubljansko Bafje, ki jim je poleg zelenih travnatih površin ponudilo ludi sonce, veter, nekaj oblakov ter zdianuar visoke temperature. PANDA Skupina letos beleži 20-letnico delovanja Med drugim jo bodo proslavili tudi tako. da bodo na slovenske radijske postage vsak teden postali eno svojo ^iadbo s pripadajočo zgodbo. Izbrali so dvaiset skladb - svojih otrok DA PHENOMENA Mateju in Ûagiju se je pridružil nov bobnar, mlad in talentiran Jure Rozman. Da Pehnomena sicer pripravlja vkleospotza tretji single Skupaj sva, hkrati pa nastaje tudi angleška verzija istoimen ^ega prvenca skupine. MARZIA VADA Pohorska skupma. ki je lani izdala album Med Venero in Jupitrom, predstavlja tretji sin^e zome^fene pk)šče - skladb Vonj po zi\^jenju. Vjdeospot 2â pesem je nastal v so* dekNanju s produkcijsko hišo BBC Worldwide iz Liindona. KOCKA Snemajo le četrti videospot za skladbo z njihove druge plošče Gremo naprej. Tokrat je to skladba Zločin in kazen. Zanimivo je, da so tokrat prvič kot režiseija angažirali Vena Jemersiča Prve tri spote je posnel Mitja Okorn. so namreč poMe že v nekaj urah. Vsem listini, ki ste ostali brez vstopnic, ostaja upanje, da se bo orgaiii/aiorjem uspel«) di^govoriti za se en koncert v l.jubljani. Pogovori z menedžmentom skupine že tečejo. Štirje postavni vokalisti, ki osvajajo občinstvo po vsem svetu, so se na pet meseccv trajajočo turnejo po vsem svetu, nied katero bodo obiskali tudi Slovenijo, podali minuli teden. celle-la), i/sla pa bo 14. fcbruaija. Okradení Jan Jan Plestenjak napoveduje nov album. /elel ga je napovedati ob primerni priložnosti 2 novcî skladbo z naslovom Sam da li maš mene rada. a kot najbrž že veste, ni šlo vse po načrtu. Skladba je na skrivnosten način izginila iz sludia in se nenačrtovano pojavila na medmre^u. Založbi Menart tako ni preostalo drugega, kot da neko Ji ko prej, kot je bilo načrtovano, posije skladbvCkov z Uolgimi ročkami so razlog, da vse već žensk toži zaradi bolečin v vraiu. ramenili in hrbtu. Današnje torbe tehtajo med ^ in 4.5 kilograma, kar lahka pri daljšem nošenju privede do hudih bolečin. Zdravniki pozivajo modne oblikovalce, nuj na take izUelke dajo oznake, s katerimi bodo opozorili kupce tia možne zdravslvene posledice. Otrokom priporočajo, naj leža njihovih lorb ne presega 10-15 % njihove telesne teže in da so najboljši nahrbtniki, saj se leža pri njih razporedi. Uničevalec satelitov jezi ZDA Se oboroževalna tekma seii v vesolje. Kitajci so namreč poskusno uničili svoj satelit, kar je razjezilo /DA. Avstralijo in Kanado. ki so ostro grajale Kitajsko, ker je v vesolju preizkusila orožje /n uničevanje saleliîtw. Kiiajska je pred dnevi z zemelj- skega površja izstrelila balistično raketo srednjega dosega, s kaiero je uničila /.astarel satelit za opazovanje vremena. Raketa je satelit, ki seje nahajal X65 kilometrov nad Zemljo, uničila s klneiičmm trkom oziroma tako. da je treščila vanj. ZDA menijo, da je razvoj in preizkus lakega orožja v nasprotju z duhom so delovanja pri dvil-nih raziskavah vesolja. na katerega prisegala obe državi. Skrb naj bi izrazile tudi Japonska. Velika Brila-nija in J. Koreja. Obla«la, ki jih lahko nosite vec tednov Znanstveniki so odkrili metodo, s pomočjo kalere lahko no sile oblačila več lednov. preden jih operete. Nanodelei, kijih oblačilu dodajo /jc v lovarni. naj bi oblačila naredili odporna na vodo. madeže in celo na različne bakterije. Material, ki ga je nedavno patentirala briianka družba Ale-xium. naj bi se zelo dobro obne- sel pri sportu, iz njega pa naj bi v prihodnosti i/delovali tudi medicinske uniforme. Oblačilo kljub nanodelccm sčasoma postane umazano, vendar so tudi /a to strokovnjaki pripravili rešitev -posebno milo, ki ga boste dodali vodi in v njem namakali oblačilo. Tehnologijo so najprej razvili v Združenih državah, glavni namen pa je bil maksimalno zašči-lili vojake na bojišču. Vojaki so po večtedenski uporabi posebnih majic in perila poročali o pozliiv-nih rezuliaiih. znano pa je tudi lo, da naj bi nanodelci ščillli celo pred antraksom. lefonov vzorce vzeli se od nekaterih drugih stvari, ki jih uporabljamo vsakodnevno. Profesorica mikrobiologije / univerze v Man-chestru i<îanne Verran, ki je pri raziskavi sodelovala, opozarja, da biti mobilen na žalost pomeni ludl prenos bakterij na mobilni tele Hm. ki ga vsakodnevno nič kolikokrat približamo obrazu. Dodaten razlog za 'uspeh' bakierij je ludi dejstvo, da se mobilni lele-foni pri uporabi rahlo segrevajo. Menedžerji so pogosto »duševni boinilci« Raziskava, ki so jo nedavno opravili britanski znanstveniki, je pokazala, kar so dolgo sumili -več kot polovica menedžerjev je pogosto nagnjenih k različnim dui^evnim boleznim. CIlavni vzrok za ležave naj bi bil predvsem njihov manipulacij ski karakter in vedenje, s katerim želijo uspeti v svetu poslov. Ugoiovili so, da so precej nepredvidljivi, sebični. ležko pa se ludi vživjlo v vlogo nekoga, ki je v siiski. "Bodite pozorni, kljub veliki samozavest no sli, izobraženosti in dobremu videzu se za tem lahko skriva marsikaj, kar vas bo morda razočaralo," je povedal psiholog Adrian Furnham. sodelujoči v raziskavi. Mobilni telefoni: leglo bakterij v javnosti so se pojavili zaključki studije, v kateri so raziskovalci želeli ugotovili količino in vrsto bakierij. ki okupirajo mobilne telefone pri vsakdanji uporabi. Dobljeni rezultati niso nič kaj vzpi^dbudni. Študijo je opravil eden od proizvajalcev mobilnih telefonov, v raziskavi pa so poleg mobilnih te- /.-Ci / ' 'Mj m kar ustvarja Idealne pogoje za razvoj bakierij. Da so mobilniki zaradi bakterij lahko nevarni tudi za zdravje, raziskovalci navajajo dejstvo, da je na običajni straniščni i^koljki manj bakterij kol na mobilnem te-IcRmu. /a rešitev težave je priporočljiva upiîraba a nt I bakterijskih krpic, s katerimi je priporočeno mobilnega z ves t cga sp rem Ij e-valca redno očisiiti. I & OdAdoi Kot smo slišali, v Siov^iji šele mab občin takih, kot je Velenjska, da bi že močno po* segli v E-poslovanje. Le slaba petina. Nekako od A do E! Dobri prekrški Slišim, da v Velenju nekateri upajo, da &e di-jaki ne bodo prehitro poboljšali. Da bodo še vedno delali kakšne prekrške. Saj bo kakšno dobro delo v občini še vedno potrebno. In tako dalje Volitve so sicei že zdavnaj za nami, a marsikje poslušamo^ da nekako še vedno trajajo. Z dru-^mi sredstvi. Nevarno kajenjje Vse pogosteje slišimo, kako nevarno je kajenje. Zato bodo po novem ostro ukrepali. Kadilce bodo zaprli. Med štiri stene kadihiic. Vse za razvoj v domala vseh občinah poudarjajo, da so njihovi proračuni (kjer so jih ze sploh predstavili) razvojno naravnani. Hidi tam, kjer zaostajajo. Pogled naprej če še velja, da sodi občina Šmartno ob Paki med tiste, ki se zaradi pridnih staršev dobro pomlajuje, potem so tam res usmerjeni v prihodnje. Da kljub pomlajevanju načrtujejo dom za starejše. Državna pomoc Naša država je res dobra. Zdaj nam bo zelo pomagala in že kar sama izpolnila davčne napovedi. Upajmo, da ne bomo tudi potem ugotavljali, koliko davčnih napovedi je napačno izpolnjenih. Ojacanî oîitkî če je že zdaj veljalo, da so po nekaterih občinah posamezniki očitali županom, da delajo tako, da si še plače ne zaslužijo, kaj bo šele po n^ vem. Doslej je bilo nekatere župane sram po vedatij ker so dobili tako nizke plače, zdaj jih bodo morda raje zamolčali zato, ker bodo precej višje. Vecreda Redaiji bodo dobili več pristojnosti. To je v redu • če bo zato več reda! REPORTAŽA čakajoč uporabno dovoljenje llzdelapasilsklh društev Gasilci PGD Šoštanj mesto opravili 128. občni zbor -Pomagajo, ko ljudje potrebujejo pomoč, pa čeprav le zaradi os ali sršenov -Spominska tabla umrlih članov Miiena Krst/č • Pianinc Šoštai\j. 20. januarja - Oani gasilskega druš'.vH Šoštanj mcslo so se v «oboi« zbrali že na 12X. občnem zboru. Zadovoljni so bili. ker so vse cilje, ki so si jih zadali lelo pred (en*,, uresničili, aekalere pa celo presegli. »Skrb za iiasilki dom jc ena od prednostnih tinlog. zalo smo ludi lani preccj sredstev namenili obnovi. Zamenjali smo sîiri vraia v Priznanj» za Danila Čebula. Izročil mu ga je predsednik Boris Goličnik. avli, uredili streho na stolpu, novo ograjo na ler«isi in ob nadstrešnici, uredili elekiroinsiala-cijo, postavili kamin in pobžili ploščice in s teai projeki nadsireš-nica tudi zaključili,« Je med drugim omenil predsednik Boris Go- ličnik, »Zal pa so se z^ipietle sivari s tehničnim prevzemom prizidka in nadstrešnice, saj so na upravni enoti šele po oddaji vloge ugottv vili. da je pogoj /a pridobitev upe v rabnega dovoljenja tudi ureditev Mladi so delali dobro in dosegali odUcne rezultate. dokumentacije zn drugi del doma. ki je bil /grajen leta 1967. Na§ gasilski dom je bil dograjevali irikrat in le za prvi del doma je bila urejena dokumeniacija in pridobljeno uporabno dovoljenje. Z veliko truda in volje smo zdaj to uredili. Pregled ho v peick in zelo srečen bom. če bom lahka naslednjič povedal, da imamo za gasilski dom uporabno đavolje- Spominska tabla član drusiva. Danilo Ocbul. je i/dcial spominsko tablo, na kateri je sto eOen umrli čian drusiva. V to je vložil veliko časa, iruda in volje. Predsednik Boris Goličnik mu jc v zahviîlo podelil plaketo. nje.« je prisolnini ra/ložil Goličnik. Poveljnik PGD Šoštanj meslo Justin Hudobreznik je pohvalil nîlade. ki razveseljujeio in presenečajo 7 dobrim delom In odličnimi rezullali, ter ekipo veterank, ki jc nekaj novega v druilvu» seveda pa so bili polival deležni ludi veterani. ^Primerno izobražen in opremljen kader pa je temelj učinkovitega, kakovostnega, hitrega in varnega posredovanja, zato smo ludi v lanskem letu dali velik poudarek izobraževanju in opremljanju operalivnih gasilcev,« je poudaril poveljnik. Kar 64 se jih jc tako hU drugače udeležilo izobraževanj ali opravilo kaki»no specialnasi, pridobilo kak certířlkal. Največja skupina, 14, sc jih je udeležila urjenja v poklicni brigadi v Ijtibljani, mnogi so se izobraževali v okviru društva. »Opravili smo ogromno udarniških ur. i/vcdll IX požarnih 5iraž ... V intervencij ali smo po sredt)vali 17-kra:,« je našteval in sc seveda dotaknil ludi tekmovanj, na katerih so dosegali izvrstne rezultate. Ob izobraževanju pa je njihova prednostna naloga nabava nove zaščitne leh- nike in opreme ter vzdrževanje in servisiranje avtt>parka. Tudi v oktobru, ki je mesec gasilcev, so bile dejavni. Med drugim so učencem nižje stopnje Osnovne šole íoi^anj predstavili delo, ichniko in opremo; organizirali dan odprtih vrat za občane in Z4inje «irganiz-irali predstavitev ga^nja z gasilnimi aparali. Pomagali tudi zaradi sršenov Šoštanjski gasilci so lani po-sredovali 17-krai: 3 krai v gozdnem požaru, v 5 primerih je bila potrebna tehnična m-lervencija, 4-krai stavbna in-lervencija, 2-krat so po sred cj-vali v poplavah, 2-krat, ker je gorela vrtna uta. In 2-kral, ker je zagorelo v kontejnerju za odpadke. Da vedno priskočijo na pomoč. kojih ljudje potrebujejo, pa kaže podatek, da so pomagali ludi trem občanom pri Ufiičevanju os in srscnov. Šoštanjska komisija evidentirala deset prikritih grobišč Največ jih je na območju Goric nad Šoštanjem - Na osnovi pričevanj naj bi bilo v njih blizu 800 žrtev - Petletno delo komisija, ki jo vodi Anton Skornšek, zaključuje s pripravo poročila občinskemu svetu Milena KrstiČ • Pianinc Komisija za evidentiranje in označitev prikritih grobišč, ki jo je svet Občine Šoštanj imenoval pred petimi leti. bo z izdelavo predloga za poročanje sveiu občine zakljuůila delo. Šteje Siiri člane, glavnino Jela komisije pa je opravil predsednik Anton Skornšek. Delo je potekalo na terenu» bilo pa je ne samo zahtevno, ampak ludi zelo (Obsežno. «Sre-čevali smo se z občani, uistitucijanu, organi pregcma. policijo, sodstvom pravi Skorneik. Kaj ste vpeti/f letih odkrili? »Desel grobišč, od tega eno v Velenju, pi>d Kožljcm. Vem, da je bila komisija ustanovljena ludi v Velenju, a kaže. da dela ni speljala do kimca. Ljudje, ki so jim tukaj pobili svojcc, S{3 nas zaprosili, da se lotimo ludi tega področja. Ob devetih grobiščih na območju občine Šoštanj smo lako evidentirali tudi to.« ^fe£^ dniiiim sie opf'avUi veliko po^oit}-nw. Ste imeli pri leni kaj fetavï »OpraviQ smo okoli slo razgovorov, ogromno dopisov smo si izmenjali z državnim tožilstvom, z okrožnim sodiščem v Celju, s kriminalisti, predtîiavniki muzejev, z zgodovinarji... V arhivu hranimo več kol Slo raznih zapisov, ki smo jih naredilj po zakijučenili pogovorih.« Rekli ste, da ste e^'ideniirafi in označili deset príitHíi/t íiwhisčj od ieiia devet tia območju občine Šoštanj. Kje? »Najbolj številčna so g robi nad Šo- štanjem, na Goricah. Kjer jih je šesi. lino je v soteski proti Penku. lam, kjor je danes žaga Mazej, dve grobišči pa sta v Belih Vodih, eno od drugega oddaljeni okoli 200 metrov.« KoHko pobitih rtaj hi bilo v njih? »Na osnovi pričevanj okoli 800, največ na Goricah, kjer bi jih lahko bilo preko 700. v Belih Vodah jih jc 12. pri Pirman» šku zunaj Šoštanja je eden. v Velenju pa na osnovni pričevanj ocenjujemo, da leži v grobišču pod Kožljem med 50 in 60 domačinov, Vclenjčanov.« Kdo naj hi bili rd)iti na Goricah? »Pisana pa leta jih jc. Največ naj bi bilo vojnih ujetnikov, Nemcev, ustasev, Ukrajincev, pa tudi nekaj Slovencev. Pobila naj bi jih Slavonska brigada, stacionirana na travniku v bližini Posiajncr-jcve domačije. Piîsirelill so jih v desetih dneh. Domači likvidatorji pa naj bi pobijali v glavnem otroke, ženske in starcc, ki so bilizaprii v Šoštanju, v stari Biba Roeck v starem sodisču, kjer je bil včasih arest, v Mravljakov hiši in v občinski hiši. Po pričevanju mnogih so jih v kolonah vsak večer in to ^lirinajsi dni, vodili na pobočje (îoric na pobijanje. Del streljanj se je i/vajal ludi pod Pusiim gradom. za staro graščino, od koder so mrive potem Sošianjčani dcscl dni z vi> zovi vozili na Gorice v skupno grobišče. Zdaj nameravanio izkopati najprej lo grobišče in ugolovilŤ. kako veliko je. » Ste pa ob leto, ko ste razi^'kovali te po-boje, odkrivali še d rune tra/fične zgodbe. Afera PfKor? Anton SkornŠek: "Morda je kdo, v katerega smo drezali, še danes nejevoljen.' »Skt)da. da so zgodovinarji iz doline, ki so deset aii petnajsi let pred menoj proučevali lo afero, odnehali. Da stroka lukaj ni opravila svojega dela. so mi piv vcdali zgodovinarji, ki so bili s lem seznanjeni. Afera Pi)žar sc je odvijala v prosioru med Šošianjem in Mozirjem, tja do l.cpe Njive. Tu je provokator lídbe îeta 1949 sprov^ciral ncnke in ra- zočarane kmete, ki so živeli v slabih razmerah, da so se upirali komunistični oblasti Ko so pristopili h kakšni žkciji. pa so jih zajeli, obsodili, mnoge ustrcJiJi, domačije pa podržavili. Otroke so raz-dali bodisi sorodnikom, bodisi v državne zavode, Tako je bilo obsojenih 14 jjudi. Nekaterim od leh sem tudi sam pomagal, da se jim po Zakonu o popravi krivic ta povrne v dcnaiju. Je pa lo področje, s katerim bi se moral ukvarjali kdo drug.« /daj pripravljate poročilo za občinski svet» Se ho x tem vaše delo končah? »Zaključujemo, poročali bomo se občinskemu svetu in predali zbrano dokumentacijo. Rad bi povedal, da smo ves čas zelo tvt^rno sodelovali z vodjem državne komisije, docentom dr. Mitjem I-erencem. /brali smo vse poirebne leh-nične dokumente, evidentirali grobišča, kar pf)mcni, da so zdaj la s pomočjo satelitov do milimetra natančno tudi označena, zarisana. Zakon o vojnih grobiščih nalaga upravnim enotam, da to gradivo prevzamejo in speljejo nadaljne poslopkc. Predlagali bomo. da bi šel Šo stanj v prednostno reševanje, da se Vladna komisija za reševanje vprašanja prikritih grobišč jev letu 2006 evidentirala 102 lokaciji. Od leia 2002 pa je bilo skupaj v Sloveniji odkrilih 512 lokacij v 92 občinah. pride resnici do dna. Cq bo moje sodelovanje še potrebno, če bodo io želeli, sem jim pri tem na razpolago.« Pa vi, kaj je bilo tkto, kar m.s je vtfdih k temu, da sic lotili te^a dela? »l.judje smo različni. Morda smo n^ kateri vzgojeni tako, da nas nerazčiščene zadeve iz preteklosti molijo... Mogoče je to usoda. Kaj pa vem? McJie samega se krivice in nepravilnosti dotaknejo. V pelih letih sem v to delo vložil ogromno casa, opravil ogromno kilometrov, izgubil ogromno živcev ... Ko pa sem videl, da so se trudili ludi drugi, predvsem l-'erencova komisija, da je bilo sodelovanje odlično, mije to dalo še dodaten elan in moč, da sem vztrajal. Nekaj pa so mi ga dali ludi sami pričevala, ki sem jih srečeval na terenu in so ogromno vedeli. Od mnogih sem slišal, da niso mogli tega. kar so povedali zdai, prej p opcraicrja. Karlck jo /na i poleg britja In slrlienja vse, kar je bilo ireba vedeli o elekiriki In vodovodu. Radar je bilo treba odpravili kak ali če je crknila lue, ker je listje zamašilo doiok vode v lurbinc v domaći elektrarni, smo poklicali Karleka. /aio je bil edini v kraju, ki jc bil sposobeiî vneli filme. KarlekíTVo delo seje pricclo. ko je pripeljal dopoldanski avtobus, i/ katerega so na sredo irga vrgli vsaj dve leseni in okovani î^kaili, v katerih so bila filmska kolesa. V Ko/jc so prihajali Filmi čcine kategorije, potem ko so jili druiyc vrteli žc več let in so bili primerno strgani, /aio jih je bilo treba takoj /.vle<^i v kabino, jih po-lepiti in pripraviti za projekcijo. Bili so to se lepi ćasL koje bilo treba mccl filmom menjavati kolesa. zaradi česar so nastali štiije daljši odmori. Med odmorom si lahko na stantu kupil kakšne napolitanke ali gajstiie' boubone, nabližji pa smo lahko skodli domov po kruh 2 marmelado. A lo se ni bilo vse! Film se je lahko tudi utrgal ali pa je zmanjkalo sve-llobe in spel so naslajali odmori. Ker sc je to največkrat /godilo v najbolj napetem trenutku, ko jc l/^ledalo, da bo veliko mrtvih, smo vsi na glas vzdihnill: "Ah, pa ne ravno zdaj!« Utrgani film je bilo treba obrezali in dati v lepilnico, kjer ga je operater z acetonom /lepil in /a vsak sluCaj malo dlje počakal da se je prijelo. Pri tem so nastali lik odrezki. ki smo jih otroci željno spravliali. saj so bili to koícki pravega filma in si lahko videl cel kader iz nima, če si od rezek pogledal proti soncu. Tako kot če se je film utrgal, je nastal nepredvideni odmor tudi, će je /.manjkalo oglja, s kaierim je operater svetil. Namreč ko še ni bilo elektronk, so operaterji svetili z ogljem. Na ločm» določen presledek je moral postaviti dve paličici oglja in ju priigati. Oglje je gorelo, in preden je dogorelo, je moral operater paličici pravočasno zamenjati. Ker pa je Kar-lek tudi kukal skozi lino in rad gledal napele filme, seje zgodilo, da je pozabil na oglje in Ij^jjuuu-uuuu, zmanjkalo je svetlobe in dvorana jc poslala čisto črna. Otroci, ki smo se zgrebll v prvo vrsto v dvorani, smo točno vedeli, kdaj Karlek menjava kolesa, kdaj se mu je utrgal film in kdaj mu je zmanjkalo izvell u poslerainom periodu u odnosu na predrami i kudajc odputovalo drug Tito sa brodom (talebom«. Višek predfilma je biia nogo mctna utakmica, na kateri so igrali vsi naši ljubljeni Tuzbalerji: f'ajkovski. Stankovič, Veseiino-vič, Boskov, Ogïîanov, /ebec, B(v bck Vukas, Horvat. Mi-lič in Beara. Tt>da fini Barba /vane se je po tem utrgal ravno takrai. ko je nepozabni barba pel tisto herojsko pesem: ffllajd u borbu i mi stari, gde su nasi, gde su naši sinovi!- Šok zaradi utrganega filma je bil takcî močan, da smo vsi v en glas zavpili; -Oh, pa ne ravno zdaj!« Potem je prijel film En dan življenja, gaiiljiv mehiSki film. ki so ga ljudje boleli videli po iri-kra!. Tudi ta seje uii^al ravno takrai, ko so stre-(iali nesrečnega polkovnika, ki ga je igral Roberto Caneda s tistimi brčicami. Takoj po končanem filmu sem skočil v Karle kovo kabino in ga prosil ZH odrez-ok. In res, na odrezku, ki ga še danes hranim, je bil prizor, ko vodja eksekucijskega polka stopa k obsojenemu polkovniku, mu ponuja ruio, da bi mu zavezal oči Spodaj pa jc pisalo: Ruio, polkovnik?! Ne, je odvrnil polkovnik in se dal ustrelili. Mama Juanitaje ostala dostojanstvena. zalo pa smo mi v dvorani jokali kol otroci. Še Cerjakova Milka, ki je za celo vrsto na glas brala podnapise, dalj časa nI mogla govorili. ■ Vi in mi. Dotmdošii. Delavska hranilnica 1 vesdljem Vas prfSakujemo na ŠBÍeŠki 20c v Velenju vsak delovnik od 8.3Û do 17.00. Telefon: 03 8973007.8973008. E. po§t8: mensna.zemvs^delevskifiranilnicB TE KREDITNE PONUDBE NE SMETE ZAMUDITI! V Delavski hnnilnici vam v januarju in februaiju 2007 nudimo zalo ugodno kraditno ponudbo: :: Kredite od 3 do 12 mesecev: z obrestno mero samo 3.8 stroSek zavarovanja je 1,5 %. stro^k odobritve kredita samo 20.86 £UR (4,998.89 SIT). :: Kredite od 13 do 36 mesecev, do zneske 4.200 EUR (1.006.488,00 SIT): z obrestno mero samo 8,0 • strošek zevaiovanjs je 1,S strošek odobritve kredita semo 20,88 EUR {5.000.00 SÍT). :: Nad zneskom 4.200 EUR: z obrestno mero samo 5.0 • strošek zavarovanja js 1,8 strošek odobritve kredita samo 41,73 EUR {10.000,18 SÍT). Znesek 4^00 EUR 1G05488.0C SIT Obrok Zavarovanje Drup slroški 126.71 EUR i 6S.42 EUR_L 25.03 EUR 30365.005IT, 16396.00SIT I 5 99d.[)0SIT Vodenje 0.83 EUR EOM 200.00SfT 17.09% I Efektivna obres^a mera je obračunana na dan 3.1.2007 In se zeradi Interícalarnih obresti spremlnje. odvisno ni dneva najema kredita. Pri preraSunuje bil upoStevantaČaj zamenjave: 1 EUR" 239.640 SIT Ne odlašajte s svojo odločitvijo! ZveseljemVas pril^kujemovnašl ponovni enoti v Veleniu.Šalelka 20.tel,: 03 897 30 07,897 30 08 vsak delovni dan od 8.30 do 1700 ure. www.delavska-hraniinica.sl inffa@delav8ka-hranliniea.sl Kaj boste pa danes kupili? Vtem šolskem letu Mladi mu^e-aid in drugi olroci oú 4. do 11. Icia starosU. ki prihajajo na Velenjski grad skupaj s starsi, na ne-deliš kili muzejiikih ustvarjalni ca h enkral mcsećno spoznavajo stalne muzejske in galerijske /birke M u/ej a Velenje. V nedeljo, 21. januarja, smo jim predstavili rekonstruirano ir^rv vÍTK> z mc.^anim Magom iz leia 1930. Po skupinah so prihajali v tr- govino. kjerjili je sprejela trgovka. In spoznavali opremo podeželskih trgovin iz okolice Velenja 1er predmete, ki so jih prodajali včasih. Še najbcïlj na/orno pa so lahko videli, kako so včasih prodajali, ko je vstopila gospa Neža in kupovala tak(î kot takrat, ko še ni bilo samtv postrežnih trgíwin. Trgovec in kupec sla se dobro poznala in pri-jazjKi pokramljala, potem pa seje trgovec pol rudiL da je /.adovoljil potrebe kupca in prodal še kaj več. kot je slranka nameravala kupiti. Vse blHg govorjeni dan. V delavnicah, ki jih je pripravila Andreja Zelenik. so otmci naredili svoje «škmlcle» za bonbone, ki so jih dobili v trgovini, denarnico in »papirnate kovance«, ki nasianejo z drgnjenjem svinčnika po papirju preko ki)vanca. Bilo je malo nostalgije po nekih minulih časih, ki so bili po svojo kruti. Urh pa se nam po prijaznosti. domačnosli in času. ki so ga ljudje uspeli namenjali drug drugemu, ■ Aca Poles, foto: Barbara Pergovnik Nove znamke Včeraj je Pošta Slovenije izdala nov, letoinji prvi sklop priložnostnih postnih znamk- Serijo Ljudske nose so tako dopolnili s pelo znamko, ki prikazuje žensko in moSko nošo s Smlednika na Ciorenjskeni. V sklopu znamk Znamenite osebnosti jc tokrat Vasja Pire, sahovski velennyster in pubiicisi. Leios namreč mineva natanko 100 let od njego- vega rojslva. Najbolj zaljubljeni pa bodo lahko svoj dan zaznamovali s priložnostno znamktî iz serije Voščilnica, ki v obliki srca prikazuje mladoporočenca. Poleg tega so izdali tudi ilustrirano dopisnico, na kateri je pečal sv. I:iizabete, saj je letos X00. oblel-niča njenega rojstva. In še novost: od predvidoma februarja dalje bodo motive naročniki izbrali kar sami, saj bodo le-ii po njihovih željah natisnjeni neposredno na okvir. S1.0VHNU\^J In Memoriam Karlu Balažicu Se pred dnevi si se sprehajal med jablanami na križišču uhce. imemn-ane C4žsfa II, kjer je hil iopii domek. Utrgal s/ zapozneli lisi. ki Je še (répétai na \iýici - /// rttsna kapljica je spalzela po lun-kem lisiu v ivojo dlan. Stísnil si dlan! Se zadnji pofiled po s soncem os^ eiljenem vrti/ In odšel si za vedno. A Zli nas nisi odšel. V srcih svoje družine - ze?ie. .sinov in vnukov, fx7š žive/ vecuo. Globoko zapisan bo.^ zdrav »SRÎX'NO!*' naj bo s lehoj v VîiC-NO^Tl Vimenu prijateljev, sodelavcev in učencev m Kristina Vah VI PIŠETE Koncert, ki smo ga v soboio /večer p trcbno vstati in se odpravili na pot, A ob svežem zraku in zmernem koraku se zaspanosi hilm razblini, In koje ob 10 h zasijalo sonce v vsem svojem sijaju, smo mi lahko /e opazovali ra/^led na Šoštanj in Velenje, medlem ko so nasi prijatelji in /nanci klc vstajali i/ toplih postelj. A nam ni bilo prav nič /al; ko smo sc na cilju okrepčali se s toplim čajem, smo bili vsi zadovoljni, da smo preživeli nov dan v naravi, stran od betonskih in nakupovalnih sredisč. To je bil iretji od sedmih izletov, naslednji pa nas čaka 17. marca, ko se bomo podali na ^Veto. vmes pa bomo v času zimskih počitnic še snez.kovali na Páskem Kozlaku. ■ Uroš Kuzman Gremo na Havaje 1. Pred dobrim tednom dni smdelili priznanja. V Velenje smo prišli <îki)li 12. ure. Pri izvedbi zimovanja so nam pomagali tudi naši sponzorji, katerim se želimo iz vsega srca tudi zahvalili, kajti bre/ njih ne bi bilo zimovanje takšno, kot je bilo. Torej hvala Kmetijski zadrugi Šaleška dolina (posestvo Turn) za jabolka, podjetju irrZ Pro Studio za fotokopiranje in Mlekarni Ce-leia iz Aijc vasi za jogurie. ■ Barbara Kelher, vodjd zimovanja in tima Gorski Gamsi ABITURA d.O.O. Podjetje za izobraževanje RAZPISIUE fZOBRAŽEViOJIf PRDBRAME niDOBIfAJMA IZOBRAZBE m PflEKVAUPIMCUElPOlUJD - PRODAJALEC PREKVALIFIKACIJA (po končani poklicni m ' EKONOMSKI TEHNIK PTI PROGRAM (DO koniani irgovsKI $oli| VPIS BO 15. FEBRUARJA 2007 OB 16. URI VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.O.O. Celje -KOMERCIALIST [raven 6/n Informativna dneva bosta v petek. 9.2.2007 ob 17. url m v soboto. 10. Z. 2007 ob 9. un -POSLOVNI SEKRETAR (raven6/n Informativna dneva bosta v petek, 9.2.2007 ob 17. url In v soboto. 10.2.2007, ob 9. uri PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 30 In 03/ 428 55 32 Enajstič med »abrahame« V nekdanji osnovni šoli v Paki je bilo v soboto. 20, januaija. /elo veselo in /.h nekatere tudi naporno. saj sr> bili sprejeti med abrahamovce. Prcd deselimi leli so na Paskcm Ki>/jaku prvič organizirali lak sprejem in skupina lakrainih udcic/,cncev sc jc zaobljubila, da bo podobno prireditev prirejala vsako leio. Tako jc skupina, ki sojo sestavljali Franc Blažic, Franc Rcdnjak, I Vanc Vo- P donćnik. Janko Slbanc in Sianko Javornik, ludi tokral organizirala priredilev, na kateri so med ^abra-Kame*' sprejeli sedem udeležencev. vse rojene leia 1956. Po svečanem sprejemu med »abraha-movce« sla dva udcicženca svečano Uvignila zasiavi» / napisom 50 med deset dru^iih /asiav. Prireditev je bila tokral v osnovni šoli v Paki, kjer je v spodnjih prosio-rili zdaj sedc^. krajevne skupnosii, a bi boljšo organizactio morali se marsikaj pnsloriti (W<", barvanje. siara kuhinja in §c kaj). Med organizal.<ïiji le priredil ve je ludi Franc Ulažić, ki že vsa Icia skrbi, da priredilev ne »usahne*, in tudi letos mu je uspelo na priredilev pripeljali preko šestdeset krajanov 8 Paškega Ko^yaka. ■ ĐK UdeíeŽMci prvega in zadnjega ^abrahama" (foto OH) Hleviška planina Će vas ob koncu tedna privablja tep sončen dan, pa ne veste, kam bj se podaîijemi^rda odločitev/a obisk illeviške planine nad Idrijo ravno pravšnji. Ireba je pač pravočasno od doma. da smo dovolj /godaj na startu, ker je nekaj već vo^.njc. Pa /aradi aviocestc ni le-/avno priii v še vedno lepi) Idrijo. Za njen ogled, ki je vsekakor lega vreden, si je dobro vzeti »svoj« dan. Midva sva avto pustila v njenem centru in se oh stavbi, kjer do-muje njihovo planinsko dru.^tvo, po strmi ulici, kjer je ob hišah iz-kori:^čen res vsak kvadratni meter površine, povzpela nav/gor. Prispela sva na niZi?lcdno točko, od koder je krasen razgled na Idrijo, kot bi gleda! zemljevid. Cesta sc je zozila in prisf>ela sva do kaj*«-iice. kjer sva po navodilih vodnika Slovenske planitiske poti sliv pila levo na lovsko pot. Bila je zelo dobro označena, lepa in prijetna. Vseskozi imas občutek, da le vodi prijazna roka planinca m arka cist a. saj le mimogrede posede na klopci) na razgledni točki gozd« s prijaznimi besedami na tabli nad njo. 7 drugo te usmeri proti ciljni llleviîiki planini, kjer te nad vrati koče v njeno notranjost prijazno povabi ročno in domiselno izdelan napis nad vrati, Ravnt> taksen je njen oskrbnik, ki polcši tvoje želje po okrcpOilu in po potrebi svetuje primernoji^o pot-glede na razmere-za lažji sestop. Se prej je seveda treba ba listja, pa-krajina pa se nama je kazala v drugačni podobi, odstria tja proli Vojskému, kamor pelje »lerasa-sio« speljana cesta. Narava je tod zelo divja in pogoji za življenje nimajo usmiljenja! Ob prečenju te ceste sva ob spremljavi glasnega taježa sicer simpatičnega kužka za vsak slučaj povprašala, če res petje pot do Idrije preko njihovega dvr)rišča spet v gozd. Dobila sva pritrdilen odgovor In najina pot se je oddaljevala od sicer vzporedne asfaltne ceste, od katere naju je vedno bolj ločevala globoka grapa, ki se je z vsakim korakom ^ poglabljala- Na pol žc z odsiirajočim se pogledotn na Idrijo se nama je postavila kar groz(jiva podoba sicer lepo riavo pobarvane okrogle »kape« bunkerja. ki se dviga tik nad tlemi in ob vidnih znakih vojaske^ja zadetka razkriva svojo siceršnjo debelino. Pogled v njegovo notranjost se izgublja strasljivo, skoraj navpično ... Podoben vtis daje ne-daJeč naprej narava, ko iz njenih navpičnih skalnih sten zevajo temne «oči« nekdanjiii bunkeijev, spodaj pod njimi pa v vrtoglavih globinah v kotanjah zajeta voda ravno tako strašljivo opozarja, da si tod oh morebitnem zdrsu dvakrat pogubljen - zaradi pošb^db in na koncu še utopitve. Pa se tik za tem področjem že pričenja življenje v ulici /mage. ki te po priključitvi na prejšnjo »znanko« cesto pripelje prav do gradu Uewer-kenegg. Tu sva si v/.ela čas le za ogled notranjosti dvorišča z značilno pobarvanimi stenami in se oskrbela s pnjspekti in informacijami za prihodnje, »turistično« i)barvano snidenje. Idrijska ba-kalca Pri Škafarju je zadovoljila se želodca, tako da je bilo zadovoljstvo preživelega dne popolno! ■ Marija Lesjak KRVAVI DIAMAirr {Blood DltfnonA UBrti. 19:00 Si C^MM« LaavMBICApaA la^iDtin»«^ J*«« MM. SKRrVNOSnUSUD CThePreOfc) mn^k. 13:00 so, NE SR 17:10 ruairSK 19:50 rwmni» 21:20 SR 22:30 PS. SO APOKAUPrO (a^u^ts) 15:1« 18H>0 20:S0 29(40 PE.SO gtrtWwNW OirMteftlk. McTBitCaiM, »cwMlMhMBfl, mkuWL immm VU" mT iW^td. 0UIH«niA6«l niRlSTAS (ïïjflAa^ lit SO nzenSR 19:10 2l!20 TvenSft 21:50 SR 23:50 ^SO tASILON 14:10 50, NE 17:00 20:10 23:10 PC. so NOČVMUZ£|U (NT^IAlTIieMuMuml ] ERAeOH 12:00 SO. Ht 15:20 17i40 29tOO SSBSfSMbn. ifwr'PM. t^MdMcK (MtfRNMkM, WHglUlfcUllM. ttMtCl^W* 11:00 so. NE 15:50 I&IO 20:30 22:50 PC. so imUPGROn P>U1H) Sluním hetd^MM. Otflwttfa*«, «actMMi. lofrttfln TL^b, SmlM* 5* Í? a a, §§ II si a 3 a o S. a. Is JS. Ui «•s a 10:30 so. NE 12: SO 50. NE 15x30 17:50 20:10 CMVllilllV E^Wso«. ešElnlMbra. «uttmii'^ HlIf«|MB«rV NIattMABv Hi^Wm*« ^ 22^0 PE.SO Informacije 0 programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 09093 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41722 Kinemacosrafi si pndrlujero pravica do spremembe propama^ wvqp.planet-tuS.COm £nflfotu5 doifr, v Tmovlje lOi, Cdjc; P.E. Kinemstogrifi, Pijwt TUŠ Ce^. Mariborska Šaleška dolina še naprej v vrhu Na 19 rednih in eni izredni krvodajalski akciji lani darovalo kri 83 krvodajalcev manj kot leto prej - Še vedno desetina vseh občanov v Šaleški dolini krvodajalcev Tatjana Podgoršek Obmačno /druženje Rdečega kriza Velenje je laiii organiziral'^ 19 rcUnih In ono izredno krvodajalsko akcijo, na katerih so nasieii 4469 odv/emov krvi, ki sojo občani občin Velenje, Šoštanj in Šnianno ob Pakl darovali /a po (rebe Zavoda RS /a iransfuzijsko medicino iz Ljubljane ter za bolnišnice Celje, Maribi^r in Slovenj Gradec. V primerjavi / letom 2005 je bilo odvzemov manj, vendar oslaja Saleika dolina po številu krvodajalcev glede na število prebivalcev na prvem mesin v Sloveniji. Skoraj deklina vseh prebivalcev obciu Velenje, Šos-lan^i in Sniarino ob Paki je namreč prasiovoljnih krvodajalcev. Kol je povedala sekretarka ^dru/enja Daija Liptiikar, (udi letos načrtujejo 19 rednih in izredno krvodajalsko akcijo. Prva bo sredi februarja v Ši>slanju, nadalje jie v Smarlnem oh Raki. dve akciji bodo pripravili v Ravnah pri Šoštanju, krvodajalce /. ob-JTiočja krajevnih skupnosti Šentilj pri Velenju, /avodnje nad Soš-lanjem in Lokovice pa bodo odpeljali na odv/em krvi v Splošno bolnišnico Slovenj Cîradec. v Velenju bodo tri krvodajalske akcije, prva v aprilu, druga v drugi polovici julija, Iretja pa v drugi polovici novembra. Decembra bodo, koi je ze v navadi, popeljali krvodajalce in krvodajalke iz Saieške dolme na izredno akcijo na /avod za transfuzijsko medicino v Ljubljani. Poslej s pomočjo internata Velenje, 23. japiuarja- Bli/u 70 predstavnikov različnih lurisličnih ustanov iz vse Slovenije se je na dnevu odprtih vrai, ki sta ga v mali dvorani hoicla Paka pripravila Slovenska turislična organizacija (STO) in velenjski IK'. seznanilo / markeiinškimi akcijami, ki jih pripravlja krovna organizacija v tujini. Še več poz'eze, ko so biJe v naši okolici pt)plave ter st^delovali pri pn> blematiki beguncev v času vojn na Balkanu. Danes njihova dejav-nosi teži predvsem k delu na poslajah in vzpostavljanju raioaraa-lersidh zve/, na tamsirukiorski dejavnosti ter na v zadnjem času vedno bolj popularno delo z računalnikom. Veljajo za zelo uspešen klub, saj imajo povezave s celoino Evropo ter svoje kanale na satelilili. V petek torej pripravljajo kratek pmgram» predstavitev, pričakujejo pa tudi nekaj predstavnikov drugih radioklubov. ■ vg SPORT Poraz proti vodilnemu Heliosu v soboto 'Dan Elektre' - V četrtfinalu Pokala Spar z Alposom Košarkarji Hlekire Hsoiccha sNe, manjkajo Matjaž Mlakar, Bošljau Kavaš, Drago Vukovič in Tomaž Rezniček. Seveda se bodo vrnili utrujeni, a lako pač je.« V pnpmve ste vkfjm'îU ftidi nekaj mladincev, ki so prihinost dohiU ludi na sedanjih prijateljskih iek' mah? ^Da, imanio šest mladincev, ki bodo šli zraven, poleg tega sta tu še Matevž Skok iit Blažević, ki sla tudi mladinca. Tako da je skoraj pol ekipe miadixîske. Z njimi namreč pospešeno delamo. Vsi nam bodo cel dan na razpola- nih treningih in turnirju v Ormožu in ob dejstvu, da smo zelo zdesetkani, bi si igralci zaslužili prosio nedeljo. Toda Banjalu-čanom smo že pred prihodom v Slovenijo obljubili, da bomo z njimi odigrali eno tekmo. Vsak dan smo zelo marljivo delali- V se priključita normalnim treningom. Alen Blaževič sc je vrnil s Hrvaške, lako da bomo v naslednjem tednu (s Požummi smo se pogovaijali v nedeljo zvečer - op. a.) že številčnejši, A vseeno še ne boste v polni za-sedbit gamt>, zalo bomo imeli velikt^ individualnega dela in bomo popravljali napake, se učili, trenirali takiiko. To bo tudi za njih ena velika preizkušnja In tisli.ki bodo zdržali celoten proces dela. bodo lahko konkurirali za člansko ekipo.4 I Prva Rudarjeva zmaga Bo Ibrahimovič znova strah in trepet vratarjev Zavzeto se za nadaljevauja pr-vensiva pripravljajo tudi nogometaši Rudaria. ki v drugi ligi preži-mujejo na osmem mesiu. Da bi igralci nekoliko pozabili na zahtevno kondicijsko vadbo, so v soboto odigrali prvo pripravljalno tekmo. Na pomožnem igrišču so gostili Zreče, ki so trenutno tretje v četrti ozjroma Štajerski ligL Rudarji so z zadetkoma Mitje Hojnlka in Semirja Agiča zmagali z 2 ; 0. Po tekmi je trener Enin Polovšak povedal: »Tekma je bila namenjena bolj za ogrevanje, saj so fantje že nestrpni in željni igre. Igra me konec koncev niti ni toliko zanimala. saj sem imel dve ekipi. Vsaka je igrala po 45 minul in vsaka je dala po en gol. Manjkala sta poškodovana Senad Jahič in Jernej Javorník, ki trenirala po posebnem programu. Priključil se nam je ludi Nemanja Jozič. vratar, ki bo počasi začel svoje delo. Med nami pa sla še dva povratnika. Milja Hojnik in Mir-nes Ibrahimovič. ter novi igralec Dragan Ljubanic. Prišel je iz Livarja Ivančne Gorice. Okrepitev je lorej kar nekaj in upam, da bomo močnejši, kot smo bili jeseni. Vseeno pa z okrepitvami še nismo končali. Iščemo še organi-zaloria igre.« Ciotovo pa je Rudar veliko pridobil vrnitvijo Mirnesa Ibrahi-moviča in upali je. da bo znova sirab in trepel nasproinikovih vraiariev. saj je bil pred tem dve leti zapored najboljši strelec druge lige. >iirnes Ibrahimovič: »Po letu dni se vračam v domače okolje. V tem času sem igral v nižjeligašu v avsirijski ligi. No, sedaj sem tu, da pomagam fantom. Treniramo namreč že kar nekaj časa in naša ekipa se formira počasi. Tu so dobri. m ladi igralci, nekaterim manjkajo le izkušnje. Seveda pa je tu ze nekaj izkušenih igralcev, ki jim bodo pomagali- Ciljamo vsekakor veliko višje kakor lansko lelo.« V soboto bodo rudarji v prijateljski lekmi gostili Dravlnjo. ■ vos Velik uspeh v Linzu Velenjski plavalci so se preteklo soboto in nedeljo miioŽJčno (27 plavalcev) in s svojimi najboljšimi predstavniki udeležili mednarodnega mitinga v avstrijskem mestu l.inz. Na tem tekmovanju je naslopilo 350 pla-valccv iz 2K klubov iz Avstrije. Nemčije. Češke, Sl<5vaške. Madžarske. Ron^unije. Litve in Slovenije. Slovenijti so predstavljali še plavalci z Raven na Koroškem, iz Radovljice in Maribora- V močni konkurenci s3; 100 m delfin! 7. Tina Meža 1:15,56:100 m prsno: 1-Tina Meža 1:17,92: 100 m hrbtno: 5. Tina Meža 1:12.87: 100 m mešano: 2. Ima Mcža 1:10,29: Letnik 93 - 100 m prtwio: I. Tamara Goveišek 1:01.41.6. Jana Koradej 1:05.10: 200 m pr(»sto: 4. Taniai'a Gov^išek Z 14,79; 100 m prsno: 2. Jana Koradej 1:18,(X), 8. Irena Jurič 1:21,60; lOO m dclfm: 3. Tamara Govejgck 1:11.45. 9. Jana Koradt^ 1:16,19: 100 m hrbtno: X. Tamara Govejšck 1:12,83, 9, Jana Koradg 1:12,97: 100 m mešano: 3, Tamara Govcjšek 1:11,69. 5. Jana Koradci l:l.W: Idnik 92 - 100 m prtwto: I. Nina Drolc 1:01,08, 4. Ajda Praznik 1:02,68.9. Špela Hirid 1:04,4.^: 200 m priwlo: 3. Nina Drolc 2:08,10; KK) m prsno: 3. Ajda Ajlič 1:18,87, 10. Aleksandra R^îdjwfcvič 1:23,51: 100 m dellln: 3. Ajda Praznik 1:09.75,8. Nina Drolc 1:12,76,10. Špela Hivšel I ; 15.71: l(X) m hrhlno: 3. Nina Drolc 1:08,95, 5. Ajda Pra/nIk 1:11,29. 8. Ajda Arltč 1:14,15. 10. Špela Hirscl 1:14,60: 100 m mešano: 2. Nina Droic 1:09,98, 5. Ajda Praznik l:13,25:Lcui:k 9i in siarcjše - 100 m prsno: Zlamara Manino-Vič 1:18,49: Ženske ahsululno: štafeta 4 x 50 m prosto: 2. Velenje 1:53,40 (Tamara Govejšek, lina Meža. Ajda Praznik, Nina Drolc): šlafcia 4 x 50 m mešano kadeiinje: 1. Velenje 2:11,61 {Kaja Vrîiovnik, Jana Koradej, Tamara Go-vgšek, Tina Meža). Mr)skl kinik 96 in mlajši - 100 m prosio: 5. Kristjan Meža 1:18,56: 100 m prsno: 6. Kristjan Me/a l:4t),7i; 100 m dellln: 7. Kjisljaji Meza 1:40,71: KX)m Urhino: 4. Kosifan Meža 1:27,41: Letnik 95 - 100 m prosio: 4. Boris Nikič 1:09.92: 100 m prsne»: 2- Boris Nikic 1:32.80: 100 m delim: 6- Boiis Niklc 1:30,06: 100 m hrbtno: 2- Boris Nikic 1:16,56: 100 m mešano: 3. Boris Nikic 1:19,75: Umik 94 - 100 m prosto: 3. /iga CerktATiik 1:04.07: KX) m prsm>: 5, Žiga ('erkc^vnik 1:24,66, Ji). Igor Dukanos-ič l:28,4í): líH)uulcUín: 5. Ziga Cerkovnik 1:14.67; 100 m lirbuio: 7. /iga rcrte>vnîk 1:15,08: 100 m mešano: 5, Žiga Cerkovnik 1:13,10: Umik 92- 100 m prsno: 8. Žiga Hudournik 1:17,39: li)0 m lubino: 8s Bcjrot Lamprci 1:08,25; Moški absolumo: štafeia 4 x 50 ni prosto: 5. Velenje 1:47,25 (Jozc Blazina, Jan Vcrdnik, Vlado Stjepič, Bonu Uniprei); šlaleia 4 x 50 m mešano kadciir 6. Velenje 2:09.08 (Jaka Gorišek. Žiga Hudournik, Jan Veidnik, Borul 1-ampret). Marko Primožič Urnik mednarodnega prvenstva v namiznem tenisu: četrtek, 25.1. od 9.00 do 22.00: igre parov in posamezno ob 1X.00: slovesna otvoritev prvensi.va petek, 26.1. od 11.00 do 21,00: 1/4 finale sobota, 27.1. od 10.00. 1.3.00: 1/2 finale od 14.00- 16.30: finale 18 ŠPORT, KRONIKA iwíÉAÍř 25. januarja 2007 četrt stoletja je za njimi v v Skalah je bilo v soboto nadvse slovesno - Proslavili so srebrno obletnico delovanja tamkajšnjega športnega društva - Podelili priznanja najbolj zaslužnim krajanom Vesnd G/inšek /ačninio nekje na začoiku poli, ki 50 jo dn sedaj preliodiii šporl-niki in rekrealivci v Skdlai\. pred 25 leli, ko društvo se ni obstajalo in je bila le komisija /a špori, so prejeli priznanje /a najboljše piti veliko opreme» urediti pros-lore in lako dalje. Vendar so Skal-èani zdr/ali. In loje pomembno. Uslavili in oddahnili so si le za trcnuick - v soboto, ko so pr<5Sla-vili vse dosedanje delo in uspehe svi>jih članov, na kar $o seveda še posebej ponosni, v dvorani športno društvo v okviru vaške skupnosti v la-kra lni Jugoslaviji. To je bij glavni ' razlog /.a ustanovitev pravega športnega društva, in sicer na kmeiiji Špeh Ikko nekako se je /ačelo. Začetki so bili seveda nekoliko skromncjsi. saj je bilo potrebno ku- Predstavnik Nogometne zveze Stovenije Branko Gros podeljuje SD Skdfe • Hrastovee (prejema ga Herman ArIiČ) priznanje za dolgoletno deio, izredno veselo. Na proslavo namreč niso prišli le domačini, temveč tudi rijihovi prijatelji iz Pre-kniurja, od koder že vrsto lel na Vaáko olimpijado priliajajo tri ekipe: Radovci. Razkrižje in Voli-čina. /a dobro voljo sta poskrbela še mešani pevski zbor Skale in ansambel sšclica. V prvem delu večera so si prisotni ogledali zanimiv film, ki je prikazal najpomembnejše dogodke, ki so zaznamovali drušivo. Videli so »kmečko ohcet«, priprava na eno od prvih Vaških olimpijad. pohod na Triglav in uspehe nogiimetnega kluba. Torej vse od A do ?.. Med predvajanjem filma je bilo prav zanimivo opazovali krajane, njihovi obrazi so sc zamišljeno potopili v prijetne spomine. Toda lega je bilo kmalu konec, kajti pnv gram je tekel dalje in na vrsli je bila podelitev priznanj tistim, ki so si jih še posebej zaslužili. Ti- stim. ki so pripomogli, daje društvo zaživelo, osvajalo kolajne in da deluje še danes, Po vseh priznanjih in diplomah pa še vrhunec večera - p(fdclitev medalj najboljšim športnikom v kraju, l.etos so za najboljšo športnico Izbrali mlado atletinjo Manjo Pari, najboljši športnik je postal še mlajši - smučar skakalec Vid Vrhovnik, naslov najboljše ekipe leta pa so si pridobili ke^iljačl upokojenci. Uradni del se je s lem končal. Sledila je zabava, zabava in še enkrat zabavati! kako naprej? Predsednik društva Herman Arlič pravi: »Vsaka zadeva ima enkrat svoj konec. Tako sem se tudi jaz odločiJ, da bom letos po 25. vaški olimpijadi, po 1. avgustu, predal predsedovanje novemu predsedniku društva, ki ga je upravni f)dbor že določil. To ho Slavko Jevševar.« Tudi njemu zažehmo uspešno delo. B Pomladanski del pričele s porazom Po premoru nadaljujejo odbojkarice spomladanski del prvenstva v 2. državni ligi. V soboto so šošlanjske igralke gostovale v Miklavžu pri ekipi Tormis Bell In izgubile z O : 3. Na prvi pogled je videli, da gre za lahko zmago gosliteljic, vendar so se odbojkarice Kajuha Š(v stanj dobro upirale v vselj treh nizih, a ob koncu vendarle morale priznali premoč igralkam Formisa. S tremi zmagami in devetimi porazi ostaja Kajuh Šoštanj na 9, mesiu prvenstvene lesivice. V soboto bodo Šoštanjčanke odigrale prvo lekmo v letu 2007 v d^h mači dvorani. V Šoštanj prihaja ekipa Partizana iz Školje Lt)ke. šlanjčaukc čaka težko delo, saj so Školjeločanke na 6. mestu lesivice s sedmimi /magaml. Igralke Kajuha Šoštanja pa so v letošnji sezoni že pokazale, da se nikogar ne ustrašijo in lahko premagajo tudi najboljše. tako da se v športni dvorani OŠ Šoštanj v soboto oh 18. uri obeia zanimiv odbojkarski obračun. Spodbuden zamctu. saj se skoraj vsaka pn^metna nesreča z njihovo udeležbv vrednega avla pa je imel srečo: avti^ so naslednji dan nasLi in mu ga vrnili. Streljanje v Kajuhu Šoštanj. 18. januaija • Očividci pravijo, daje bilo v četrtek v Piceriji Kajuh v Šoštanju kol na diyiem zahodu, pokalo in kadilo se je tako, da so poskakovali in bili prestraseni tudi listi, ki v obračunu niso sodelovali, ampak so ga hoče§-noče^ spremljali. V lokalu naj bi se, kot govori policijsko poročilo, najprej sprla, potem pa fizično obračunavala dva mlajša moška. liden od njiju je potem odšel do svojega avta in se vrnil s plinsko pistolo. V lokalu je proti drugemu moškemu izstrelil osem nabojev. Slednji je pri lem uirpel lahke telesne poškodbe. Oskrbeli so mu jih v dežurni ambulanti. Zoper storilca bt)do policisti podali kazensko ovadbo na državno loži 1st vo. Tatovom zanimivi kontejnerji Velenje - Tatovi ki so se v petek In nedeljo, 19, in 21. januaria, lotili dveh gradbenih kontejnerjev v ccniru mesta, so odnesli za skupaj 8.000 evrov blaga. Iz kontejiteija na delovisču zdravstvenega domu je storilec odnesel več kosov električnega orodia in vrtalnih s in )je v. Z gradbišča zimskega bazena pa je odnesel dve vibracijski nabijalki in eleklrično orodje. Dve samokolnici. ki si jih jc storilec očitno tudi pripravil, so kasneje našli nedaleč siran. Kar jim pride pod roko v Velikem Vrhu v občini Šmartno ob Paki je neznanec v torek, 16. januaria, posekal in tudi odpeljal več listnatih dreves. Iz gardcmbc telovadnice ŠCV je iz bunde b.ginrl mobilni telefon. Dan kasneje je iz vrtca Ciciban na Koželsjkega ulici z neznancem odšel fotoaparat, ponoči pa iz Mercatorieve Tržnice dva mobilna telefona. V četrtek. 18. januarja, jc panični alarm sicer pregnal dva vlomilca iz bisiroja Brode v Ciaberkah. vseeno pa sta si vzela toliko časa. da sia odnesla s seboj dve steklenici jaegermeistra. V ponedeljek, 22. janu-dija. je storilec s tovornega vozila, parkiranega na /a rov I v Velenju, ukradel dve zračni blazini, iz osnovne šole MP T na Kidričevi pa je neznanec odnesel računalniški procesor, tiskalnik, LCD monitor, iz manjšega skladišča pa šc devet zračnih pušk. MODROIBllLA KRONIKA Iz policistove beležke Enim hitro zavre llniin iKhno res hiiro zavre, saj so lakoj priprdv-jjoiij uporabili pcsli. V pdek, 20. januarja, jc bilo lako pred lokalom Troja na Kidričevi v Velenju. Dva mlajša sta se najprej sprla v lokalu. z\maj pa jc eden prepir nadaljeval s pcsimi. Nekaj podobnega se je islega večera zgotlilo ludi pred lokalom Ja^er pub v Skalah, kjer sla se sprla mlajša moška, lidenje v prepiru većkrai udaril drugega. Zosegi drog so se vrstili v pvick, 19, januaija, so pniicisli opravili vei zasegov prepovcdatîe droge. Najprej so PVC vrečko s ircrai alii /aviiki kokaina zasegli mlajšemu moškemu (povrainiku) v Vinski Oori. Na Tomšičevi v Velenju je bil ob zavitek marihuane mlajši moški, pri glasbeni soli na Jenkovi pa ob enako količino marihuane še drug mlajši moški, ?x dva dni prej. v sredo, so na Celjski cesti, pri po-slopkn mlajšemu moškemu zasegli heroin. Lažna prijava tudi stane v (orek. 16. januarja, so se policisti ^e dopoldne podali na domačijo v Zavodnje. Tja so šli. ker je pri-javljiielj podal lažno prijavo /oper brala, s kaierim sta v sporu, Čeida se ga je fizično lotil, /ara^li lažne prijave so mu izdali plačilni nalog za ÍÍ3.46 evra. Zanimiv je znesek. Iz njega se da sklepali, da policisti niso »zaokroževali«. Ne navzgor iij ne navzdol. Rezanje gum-zokaj? Policisii so v enem dopold:ievii. v torek. 16. janu« arja, obravnavali iri primere poškodovanja tuje stvari. ke In prepoznavanju mo;^-niii tveganj /a zdravje zaradi izp<ïslavljetn>sii elektromagnetnim sevanjem. Mcrirvc so v občini Šoštanj izvajali od 17. do 26. oktobra. V tem času so lahko občani v proslorih ohčiue na informativnem panoju dobili zloženke in druge publikacije na tenn> eieklromagnetnih sevanj in zdravja. Inštitut /a neionizirana sevanja jc po devetih dneh meijenja v Šoštanju ugoiovil. da so izmerjene vredno sli precej pod zakonsko dovoljeainii mejnimi vred-nosinii »Pi>ka/al. Ljudje se imajo pravKo pritožiti /aradi postopkov velenjskih policistov so se ljudje latii prili> žili devetkrat (leta 2005 je bilo r> pritožb). »Pritožbe obravna* vamo in rešujemo na postaji ozi-romajih obravnava in rešuje hy misija za pritožbe PIJ Celje. I.aiii jc bila le ena priiožba ocenjena kot uteraeijena. vendar se je ludi pri tej izkazalo, daje policist ravnal zakonito, kolje ocenil državni tožilec.* Največji porast, kar za 6X odstotkov, je pri prometiuh nesrečah z lahkimi lete-snimi poskodbajni- »Vsak pač izkoristi še tako nia.iliiîo poškodb(\ da dobi denar od zavarovalnice. DomnevanKî. da je prav to vzrok tolilišnemu porastu nesreč z lažiinji telesnimi poškodbami.« (îccnjiye komandir PP Velenj AleS Li-pu.^. Lani je bilo nesreč z lažjimi telesnimi pogodbami 316, leto pred tem 188. Brez poSkodb pa jc bilo v promeinih nesrečah, ki so se pripetile na tem območju. udeleženih K27 (^seb (leta im 720). Najbolj problematični dve cesti Najboli problematični cesti na območju pristojnosti PP Velenje sla dve, državna oziroma regionalna cesta R2 v naselju Lokovica. kjer se je lani zgodilo največ prometnih nesreč s hudimi (in tudi lahkimi) poškodbami. »V/vezi s to cesto je bilo na prislojne službe naslovljenih več dopisov zaradi neuslreznosii vozi^. Kolikor sm(i seznanjeni, je sanacija vlekiu* pravi l.ijnis. Druga problematična cesta je državna cesta G1-4 od }). in uporabijo-mh več prisilnih sredstev. Te so \ipora-bili zoper 125 oseb. medtem ko leto pred lem zoper 56. »Največkrat je bOo kol prisilno sredstvo uporabljeno srcil-stvo za vklepanje in vezanje.« Porast prekrškov s področja javnega Odsotnost polidsfov Velenjski pt)licisii so sodelovali tudi pri izvrševanju drugili nalog. Sedem jiii je bilo dvakrat napotenih v Ambrus. bili so v Hotizi, prisotni so bili pri varovanju večjih sponnih prireditev. Njihova odsotnost je znašala skupaj tri mcsece. Dva policista sla bila za f>ol leta napotena na Urad /a zaščito in rci^evanje v Ljubljano, dva pa dodeljena -vsak po en n\csec • za opravljane nalog na mejnem prehodu Pavličevo sedl izJdjučili energetski vir. »Šlo jc zii krčitev javnega reda in miru, glasne glasbe v stanovanju, kjer se nihče ni odzival na trkanje, na zvijr^icujc policistov, nihče ni dvignil telefona ... S pomočjo ustreznih služh elektro podjetja smo zato izključili energetski vir,« reda in miru se odra/ii tudi zaradi povečanih poostrenih nadzorov. »Vedno smo opravljati analize in tam, kjer smo ugotavljali več kr^-lev. kadar jc prihajalo do preprodaj prepovetlane droge, mdi takoj ukrepali, se odzivali s poostrenimi nadzori in y večjim številom policistov. Retino smo opravljali poostrene nadzore v g opravljenih v okiv lici^ol, najpogosteje pa jc Slo z.a marihuano, sledijo pa heroin ui druge prepovedane substance. Večji porast prekrškov s lega področia je treba pripisati bolj sistematičnemu pristopu do problematike in ne pomeni, da bi bilo lega naenkrat več. »S to zadevo sem bil seznanjen, ko sem prijel na to Policijski) p^jslajo za komandirja. Prav zaradi nevarnosti prepovedanih drog in posrcdnfj zaradi pciiava sckim-darne kriminalitete, ki je povezana z njimi, sem se (xlločil za bolj temeljit pristop k preprečevanju Uih težav,* pravi Ale§ Lipu s, Nasilja v družim je veliko Micisti so lani na tem območju zabeležili 102 kršitvi, povez-ani z nasiljem v družini, leto preil tem 72. Porast kržitev in ukrept>v na podnxju nasilja v družijii bi lahko povezali s tem. da žrrve bolj zaupajo policiji, organonî pregona in sodstvu kot nekdaj. »V letn 2005 je bil namreč opravljen tKlloČileo premik z uvedbo ukrepa prepovedi približevanja. Lani ano jih izrekli 27. leta 2005 le 7.« Več je prijav. Tudi globe, ne samo zaradi nasilja v družini so ludi precejšnje. Koliko so plačane? Poravnane? »Plača- Aleš Lipuš: ' Okoli osemdeset odstotkov glob je poravnanih." nih je dobršen del. okoli 80 odstotkov.« Izjemna raziskanost kaznivih dejanj »I.itni smo na tem območtu zabeležili za desetiiîo kaznivili dejanj več kot leto pred tem. Obravnavali smo jih 2.06X in podali 1.39.? kazenskih ovadb, v osUilih primerih so bila podana poročila Okrožnemu državncniu ložilslvu. Ponosni smo na prciskanosi, ki je bila lani 59-odstotna, leto pred icm 47-od-stolna.« Največji delež (^bravjiavanih kaznivih dejanj je s ptxlročja premoženjske kriminalitete in predstavlja 75 ixisiotkov vseh obravnavanih kaznivih dejanj. »Največji porast je na področju laiviji barvnih kovin. Odkritih pa je bilo tudi več kaznivih dejanj prometa s prepovedanimi drogami, kjer jc bDo podanih 32 kazenskih ovadb, v letu 2005 pa 17, Lani je bilo več oseb z območja Velenja zaratli prometa s prepovedanimi dro gami aretiranih v tujini Tudi v teh primerih smo intenzivno zbirali obvestila in iLstrezno ukrepali,« Omenili jc potrebno tudi angažirani wt policistov pri odkrivanju več kazjit-vih dejanj požigov. Slo je za serije požigov ua območju Pesja. Stare vasi in Podkraja. nekaj požigov pa je bilo obravnavanih na področju Vinske Gore. *V obeh primerih smo storilca odkrili policisti Policijske postaje Velenje, obravnavi) kaznivega dejanja i)i osumljenca pa je prevzel Sektor kriminalislične policije Policijske uprave Celje,« Med najhujša kazniva dejanja sodijo kazniva dejanja zoper življenje in telo, lam so obravnavali dve. »Pri eni od ic sc je z intenzivnim zbiranjem ohvesiil in ogledom kraja, izkazalo, da je oseba priasrcd, narl. 10.46 IVprariaia lUb Nrwapnioteinai 17.D5 Perugmw. nad. 13.no MKt^sdi^r^ka. drjkiHii.oiítíaíFt 14.00 1Vpruda)ćf 14.30 Sedma nebesa, nan. 15,25 Pemgnna.nad. 16Jb Novajjfiluinosl, nad. l/.in Neusmiljenasrcd,nâfl. 18.00 74 ur 18.06 Vihar l|ulwnuiad 19,QD 24 ur 20.00 Ifttni3.nan. 21.46 Na kraju Mna. nan. 22,36 Pr^i all ^vljRMiK. dokům, oddaja 23.30 Zahodno knlo, nan. 00.20 Seks v m [»la nan. 00.55 24 ur, punoviiev 01.66 Noinii panorama © 09.00 Oobrojuiro.mfor.oddaia na današnji dan [Hiranj 6 nrjviCK naj spol ilnnva piuanji go^i plesni koraki koledar priredim 10.30 VHbirimkoďlíždu 1DJÍ6 Odprla iGfna. pon. pogovora CudaJnc rokfl Vesaljka lomila 11.35 POP CUHN.glasbpna oddaja, gosije' ZaLluiena geDeracija m hi Pahiinovskr 12.30 VidfirjspoL dneva 14.00 Videosm obvoitila 16.26 Vabimo k n^M 16.30 Ka§ark3.posneiHki°knie Alpos ^ďiliur : Mm 16,00 1i&inavr$(j,kotiiakina oddaja. 3. IV mreh) 10.40 Regionalni! novica 18.46 Asova gibanic», informaiivna oddaiij. ponoviiev 19.16 Vi dpospot dneva 19.20 Virlëosirani. obrnula 19.66 Vahimokoctisiiu 20,00 l^ouiiSke ra/glcdrnix. pniofisría oddaja 20.66 Reyionalimnnviuj 21.00 V hannoniji; narava kriiaiij^a oddaja 21.30 Najvifa. koniakinaoddaia? nartidiio zabavil o ylasbo, 3. IV mroia qosiie: amambel Pei/a linka lit ^lu^ski insuijnrenialni kvinifit 27.46 L m]da|R Dobro jiuro 00.15 Vabimo k rigicdu ílO.yO Videusirani. obvesula SLOVENUA 1 OAflO Pořoftia 0/.05 ílcdirojuirt 08.00 Pofoi^jla 08.06 Potiruiuin] 09.00 Poroùia (19.06 Uahar.njn. 09.30 Risanka 09.40 V?pnfi, dokům. íi[m 09.66 /iva]!^ivni^šk3i]ii;e.3/26 10.20 [dajsiatola. rj(idai;i?a radovedneže 1D.60 ^laKua mladosii 1135 Duhov™ innp 11.50 VB0/akladihokQli^uia.4.rle] 13.00 Poíoi^ia, i^porL vreme 13.10 Podoba podobě 1336 Jiilija. 11/13 14.25 ^ovenm v llaliii 16.00 Pofoůla 16.10 míruivi 16.40 MaliMn/arl. 1//26 16.06 l/pip]iiiGinrb2 16.25 ŠUfic prou ilodcju. 7/13 1/DO Noviœ.vrema špofi 1/35 Kleopainnoi.^gLàljsuonie!>lo. ilokum. oddaja 18^30 ^iibaniu licleliici? 18.40 ^nlijjtirj. nsanka 18.46 Pu|sa Pepa, nsanka 19.00 Dricvmk, vrame.^pori 19.55 /aínirno/nnva.3/?0 20.30 f^zdravia! 71W1 Odmevi, špori. vreme 27.60 Polnofm kJub 00.06 KÍ!?opairi n n t^g iihijTino niesio. pQnr)vílev 00.56 brKvmk,vrDme.špQri 01.36 liifokarial SLOVENUA 2 0630 Iníokarial 03.00 Ivprodaia 0H30 Labinni 09.20 tJa[b(^|§dpod[elni^kaide|a 09.60 Lvrnpsko prvorBWo v urnsL dísau|ii. moSki. prasu program, posnpiuk 11.25 Spvalp.sniuÈ.,SVSl (M), prnnos 12.4b GdpriDpnrt)nsioAvsirakuliBV innisu, pnKínale (M). posneitrk 14.45 Tvproilaja 16.16 Mit/Hik 16,10 2da|!.oddaia;!d razgibano ?ivl|snje 1636 Mostoví 1/.10 Ltisrvica midrugtmi 18.00 PoruĎla 18,06 PesKiTi kamna. IV Knper 1836 Síiideniska 19.00 Kainov nasmeh, 1/6 20ÍJ0 All le Ja/us iimrl7. riokurn. odd. 20.60 Zgnilln vsakrianjK norosá eeâki hlm 2236 EP v umuL drsanju, pfttm pan, pmsii pns^ram, posoeli^k 00.06 Dovei kraljic, arycniinski film 02.00 Idlokanal pop 0A10 21 uf 08.10 Viharliubo/m.nad. 09.06 i^cusmiljcna sr(2. nad. 09.65 Ivproflaja 10.76 hinvdprilo?nosLnad. 11.7Û Peregnna. nad. 12.15 Irenja 14.00 ívproilaia 14.30 Sťdrtia nnb^a. nan. 16.26 Pereynna. nad. 16.15 Novaprilo^nosinail. 17.10 Neiismil|ci)ć( sn:^. nml. 18J)0 24 lir vremfi 18.06 Vihar l|ubG;nL nad. 19.00 24 ur 70.00 Vynikala smru.amKr.lilm 27.06 Bfc;slfidu.naii 72.66 7al|iibljenísfit;rím. anter. lilrn 00.40 74 ur. ponoviiev 01.40 í^oána paiuffsma © 09.00 1030 1036 ll.bb 1330 14.00 17,55 18.00 18.40 18.46 19.40 19.45 19.66 20.00 20.46 20.60 20.55 21,00 21.30 22.00 2330 2336 dobro juiro. iníor. odriaiH na dana§n|i rlan juiranio iiovii:e naj ^oiifnfíva jo^ikovna (im);iiatikif juiranii g cul koledar pn redi lev Vahimo k oglRdu Writ vi;3,kniil. oddaja/ narofIno zabavno glasbo, qoslje: ans. Peira Finka m Piuiski instnmiKiiialm kviniei Ka^arka. posnoti!k l£kme Senijur ; Hiiiios Vfdsospoi dnava ViiiRosUam, nbvesiila Vabimokogledu Miš ma^. Qirr^ka nddaja Reymnaliuj novice Miihri. sinhrr^n. risan lilm Viduospoi dORva Vidaosirâm, obvesiila Vabimo k u}ledii lokalni utnp ^alešk^ doline, iníormauvna odilajs Regionalna novice Virteospoi diipva Vabimo k ogledu Ra^glnrlovania, dokiirii. oddaja Primorski pill, riokum. oridaja I/ nddâje fiobro luiro Vahimo k ogledu Viduosuare, obvcslila SLOVENUA 1 06.15 Udmcvi 07.00 ZgoAeiz,kolike 0730 I/popolne iortic 0/.^ Udiiaia;? otroke 08.10 Pod klubte D8.4b V;pO(i.drikum.tlím 09.00 Vso g/13 09.30 I akir. danski lilm 10.bb PoMiklub 12.10 Jadnik 131)0 Porr)i^iia. ^ori vrcme 13.16 Umkn,3.odda|a 14.0b Vrtiljak 14.10 Dru^ínainsmorm 14.25 Tonsuka M3b Spon 14.4b Navflu, ivManbor 15.00 Glasba: Cuki 16.05 Tv album 16.20 Acapulco $6 zabava, arnr^. ifliii 17.110 Poroi^ila.špori.vreme 1/.1b Vrtiljak A1ÎC 1/.20 0?are 17.26 Mladoponjieiici 17.35 Tinsui:a 17.46 Sobnim pogovon 1/.65 0^va^lh 18.10 Kaiaoka 18.7b Absoliiuio, r^a 18.35 Asoi:iai:i|n 18.40 Po/alit|i^m igrali, rtsanka 19.00 Onevnik. vrstne. Spori 19.55 Ve^rjaspniatel|i.amsr.iilm 2130 Hnbar 22.35 Poroťik Spori, vrsme 73,10 Podnjšu.6/12 00.00 ^alsk» farma, amsr.lilm 01.76 Onuvnik.vrïme.Spori 01.46 íniokanal SLOVENUA 2 06.30 inirikarial 08.10 Iv prodaja 08.40 Sko/i ias 08.b0 Pestinikaoina.lvKuper 09.20 Suidenlska 09.40 AJi |i>Je^usumri?,dokum.odri. 1030 tekm», dsbatita ndilaia 11.26 SPv3[p.smuù3nju.smuk(M|. prsiins 12.b5 SÍ»vaíp.soiuií,..^miikň. pranos 14.16 FPvuTueLdrsAniu.řenske. prosti pmgrdm.vUjiitiievv prenos 1630 Zdaj! oddata ^araigibauo ?ivl)eiHe 16.55 Spori 20.00 Kom:uii Darie Svajger posne Uf k i; CO 2135 Alpe. Onnava. Jadran 22.10 Vrbljak 00.10 Doka/. 8/8 01.06 Inlnkanal pop D/30 iVpmdaia 08.00 /^tair v /vt!dnlandi[i. ris. serija 08.16 Vesoli avtobus ki. ns. seiiia 08.20 HarloveddicaRibi, ns.senja 08.4b Malirde6iraklor.ns.st!nja 08,55 AjlAuďuk. i^Qb.m]da[3 09.20 Jaka na I uni, ns. serija 09.40 Ninja h?ive. ns. stifiia 10i]5 BDaman.ns.senia 1030 Yugi0iil,ns.s8nia lO.bb Powiir Rangers, nan. 11.75 Stanin01io,abudiiska 1140 Šolska košarkarska liga 12.40 Hudii^mbngada, am^r. [lim 16.05 Gan-spoznajiesveidok. oddaja 16.10 Vodni ubitalia, doktjiii. riiidaja 1706 74 ur 17.lif Drii7ina bre; iiiaiiiR, anmr. film 19.00 24 ur 20.00 Hdati planai, amer. Iilm 21.50 Gey fz^apora, nari. 22.40 (WsryRRi1ly.amnr.litm 0035 Do/adn|B(|aaiiima,èpanskil. 02.10 24 ur 03.10 NoCoa panursma © 09.00 Miirrtaš, otročka riddaia, ponoviiRV 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Mulan.sinhronimni risan (ilm 10.40 r^aispoldnuva 12.00 Viilerisiraiir. rrijVciSlil» 1A65 Vabimo k ogbdij 18.00 V barmnmji i naravo, kmelijska oddaja 18.30 Vidtiospui dni^va 1835 [I SI na vrsti, mladinska oddaja, prjnoviiev 19.15 Viilerisirauf, lAvesiila 19.b5 Vabimo k ogiedu 20.00 1625. VTV magam regionalni iníormauvru program 20.25 Kultura, informaiivna oddata 20.30 /daj. riddaja za razgibano ^ivljenfe 21.00 OraSkaGorapojeiniijra, pusn^LDk 2. ilela fnsuvala. poii. 22.00 Odprla tema. poi\oviii>v 23.00 Vabimo k ogiiHiu 23.05 Vidrnspoi doiiva 23.10 Videosirani, (èviisuia SLOVENIJA 1 07.00 /ivJav 09.60 Kakosemvidel»Bti/pod nme. 8/10 10.ÎO Odriaia/a mjoktí 10.20 SvRivrjtIiNfi zívali, 5/13 10.60 Pnsluhnimo dSioi 11,20 O/are 11.26 Ob/ona duha 12.00 ljudje m ;emlja 13.00 Por(jii1a,§pr)ri, vreme I3.1D Aja/dravje! 1430 Itstfga lepega pflpolrbieva M36 6mmuisiave 14.40 Clovoškifakicr 14.46 Drugo mnenje 11.60 Nmleljskooku VM Clasbpni dvoboj 15.?n PlaneiSloveuiia 1536 Špnrtin^s 15.411 Aiii}l»ška nr^gomeina figi) 15.46 Odprlo 15.55 Asi/ovjzija 16.00 Osmi pomik 16.10 lorclla 16.30 ftlikariako^ivahrm.e.dal l/.OO Poroi^ila.Sjiorivreme 1 /.16 Iisifiga tep&ga popolrlieva 18.30 /rebameioia 18.40 Kravica Kalka, rfsanka 18,46 Sneíinkec link, risanka 10.66 Vromc 19.00 DiiPvnik, vrsmE.špwi Î9.66 Spel doma 71.46 f^M^k^ ^ival. porirei Dušana Jovanoviůi 22.46 Poroíila.vmme.špofl 23.06 Bo^je posredovalo. palnsunski iilm 00-36 Onevnik, vreme. Spori 01.00 Inlukanal SLOVENUA 2 Îj6.30 Intnkanal 08.06 IvpnDdaja 00.36 Sko/iCas Oli.46 Pomagajmo SI 08.16 Alpu.Oonava. Jadran i)8.6n Spon 70.00 Spusi v led. dokum. oddata yi).66 lrasifir.3/74 2130 S-Sporina oddata 22.15 Pokvarjena dckleia, 4/16 23.06 Umeinosiglasbe in plusa ?3.06 J/delovsIccbobna.giasband oridata 23.15 Rdeča laktfiks, glas. Ite. odrta [3 00.15 Infokanal PONEDEUEK, 29. Januarja SLOVENIJA 1 07.00 Poroi^ita 07,0b Oobrnjuiro 08.00 PoroÛla 08.06 Oobrojuiro 09.00 Pon]£ila 09.06 l/popDtiuMorbe:iiei.leiim! 09.26 Oddata otrok« 1036 SlirieproU2lodeju,4/13 11.06 KleoiiainnougubtjBnorm^lo. dnkum. oddaja 12.00 I^UBt Milene 7upan£i£ 13.00 Pnroi^ila. špori vreme 13.10 Speldnnia iyo Poroejla 15.10 Ooberdan.Kon3&k3 1b.4U ielebajski.36/4b 16.06 S^ali;i$VKlliAo.4/10 16.26 Martina m pu^jestraiilo: umetnika 1636 Oine, lutkovna nao. 17.00 Novii;c.§pori.vr3jiie 1/.35 Surova narava. 4/13 18.40 Pavitf.rdeûliSjai^Qk. risanka 18.60 jQko!/akanid;o!1oto!, nsanka 19.00 Onevnik. vremu, Sport 19.66 Juhta. 13/13 20.60 Usmidan 71.25 l^vnnrjrugi 21,50 lidmevr. ^pori, vreme 22.60 OLHiišCina Lvropp 00.40 Surova uprava. 4/13 01.3fl Onevnik. vremfl. Sport 02.11} Iníokanal SLOVENIJA 2 0630 Iníokanal 08.00 Iv prodaja 08.30 S športitdodrlaja 09.16 Vruliak 11,1b Hsteija lepega popoldnava 16.00 Sfja državnega zbora, prenos 18.00 Pofoeila 18.10 [nkma.chibainanddaja 19.00 Vse o Ml. 10/13 19.2b Saojbka depuis. 4. oddaja 20.00 Bilka ra popolnost 1/4 71.00 Suidioi3ty 22.00 Souihpark.4/M 22.20 Gla$[bfi]iu vůOsn na drugem 23.60 Alkimija, dokum. oddaja 00.46 Sejadr)avraga zbora. posnRisk 03.15 Infokanal SREDA, 31. januarja pop I pop 0736 rVpruifeja 08.06 AliiiirvZvozdnlanrfiji.rts.ignia 08,20 VRS^iavloh(jski,ris. serija il8,76 Radovei1nii;aOibi.ris.serija 08.60 Malirdiiûiiraktor.ns.scrija Q8.00 AftAiiack.i2(d).oddaja Í19.26 ťJmis Ifllve, ns. spnja 119.60 BJ)amaa ns. SROja 10,15 Yu gi oh], ns. serija 10.40 Prïwer Rangers, im 11,10 StaninOki^bburbka 11.35 Šolska koSaitarska liga 12.36 Mtevvdivjino. 4/6 13.30 f^aSasod)iii:a, nan. Î4.26 Uiileljî, naa 14.66 Vniilfiv v sknvni vrl amer, film 16.36 Ponovno zaljubljena, amer, film 18.15 24ur-vrnniR 18.70 Jamie Olivar; kulania rlo naiga 19.00 24 ur 20.00 Molanie se porn6. amer, [ilm 21.66 Športna scp na 2?.40 la/nivsrJak(ů.amnr.film 110.16 24 ur 01.46 No^na panorama © 07.10 24 ur ponovitev 08.10 Mcstuciuavf'dno, nao. 09,00 Vihar ljubezni, narl. 09.66 NeiisrmljKiia srna. nad. 10.60 Iv prodaja 11.20 Nova pnIo/nrisL lad, 12.15 Peregnna. rwii. 13.10 Sporinasccna 13.66 ÍV prodaja 14.25 Surinm nebesa, nan. 16.15 Paregnna. nad. 16.10 Nova pnlo/nosL nad. 17.05 Neusmiljena sn;a. nad 18.00 24ur vrema 10.06 Vihar ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20i)0 RiiZoCarane gospodinjo. nan. 70.60 Zdravnikova vest. nsn. 71.40 Sknvoosini otok, nan. 2230 leksaškjiiio^posiave.n^n. 23.20 Saksvriiesiu.nan. 23.66 NiwyorSkapohcija, nan. 00.40 24 ur 01.40 Noi^na panorama PONOVI rPVODOAJ IlOiN.a^RfOA Í18.00 f^i^maloiroSkaodrlaja. ponoviiev 09.40 1524.VîVmagazin,repinim[m inform ali vni program 10.00 Kuliiira. informaiivna oddaja 10.06 Športni torek, Sporma infirrmaiivna urjriaja 10.26 Spurinigosi.pogoviirvsiLidiii 11.00 DeloPolirjiskopistaiRValtmie vletu?OOB,pogovorvsiudiu liso Vabimo k ogledu 11.66 Naj viJa. oddaia z narorfno /abavnu glaslio. 3. IV mruza gosljii: an^mbel Pelra hnka m Ptujski msinimentalm kvinun )3.10 lb25.VIVmagazin, rcgionalm inlormauvni pni^ram 13.40 Kuliura. inlnrmaiivna oddaja 13.46 lokalni uirp Šaleške rlolma. inlormalivna uddaja 1430 Vidanstram. obviisliia 18.00 Valiimn k ogledu 19.06 Mulari.sinhroni/iraninsani lilm 20.00 POP CORN, glasbena odiiaja. gosiju:Zablu[oiLa generai;i|a \u Aki Rahrmovski 20.66 Popom iSko razglertiiCK. potopisna cddaia 21.60 Vabimo k oglrnJu 21.66 VjdeostranL obvestila © Ootiro juira. iniomiativna odrlaja na današnji dan lutranjs novire vid eospol dneva raz gibaj mu se • jutranji gosi vrinarski koućek koledar prirnrliiuv 1030 Vabimo k («ledu 1036 řudeíne rnkp. Vpselika Tomiiîa. ponovitev 1130 Vide (Spot dneva 14.011 Vidonstram. obvestila l/.bb Vabimo k oglmiu 18.00 Regionalne novice 18.06 Cra^aQCiapoj8 4nigra 200B. po$neieK2. dela. ponovitev 19.70 VidRosirani. obvestila 19.66 Vabimokogicdu 70.00 Snlskicenter(^l]R:pria1siaviiBv proiekta »Kra^i^če g«, pognvof v stuiliu 71,00 Regionalne novice 71.05 Rokomet Û.posnRiekiïïkme Ccluia Zal» L : Pluj 22.15 l^oddajcDobrojuira iniorriiauvna nddaia 23.46 Vabimokf^liulu 23.60 Vidiiosirani, obvestila SLOVENUA 1 07.00 PnrofilH 0/.05 Oobro jutro 08.00 PofoCila 08.05 Oobro jNtro 09.00 Porofila 09.05 Rsdovorirntek 09.20 Ssialasv!^to.4/lfl 09.40 MarunafnptM>!StraSiln 09.50 Rino.lulkovna fian. 10.10 Oddaja ^a otroka 10.30 Zgodbe IZ Školjke 11.00 Surova narava, 4/13 11.55 riedaliâka M poruei OuSanaJt3vanavii:a 13.(10 Poroiila, Spnri vrftme 13.15 Obzorja diil)a 13.50 Prrsliihnimo liSini 14.70 Osmi dan 15.00 Pofotila 15.10 Mosiovi 15.40 Iabalug3.4/2fi 16.06 Alim»pozna§:jH/semMod 16,10 ZnanosU.del 1635 Knjiga mennbnga l/.OO Novice,iport.vreme 1/30 Rsigieá slovenskih v^iov m podobu gore In glav 18.00 Modni 18.35 Ani'jine nogicK. nsanka 19.00 Dnevnik, vriime, §pori 19.55 Piramida 20.55 Nauischa Kamptisch. dnkum. oddaja 71.50 Odmm špori, vriime 27.50 Pisave 23.15 Kajnov nasmeli. 4/8 00,1b Dnevnik, vrsme. Spori 00.55 Iníokanal SLOVENIJA 2 06.40 Ivprodaia 0/,10 Olasbeui vetrm na drugiim 08.40 Suirliomy 09.35 Prvimdmgi 10.00 Sa|3 državnega zbora, [fenos 1/.45 Poiofiila 1/.56 SPvalp,smuC.,Sl(M), 1 vožnja Î9-06 îreouino Slanje. 2^ 20.40 SPvalp.smuř;.,SL(M).2. vo?niřj 7130 Varuh duSi^. koproduki;it^i íilm 23.00 Domovina. nemSka kromka. 4/11 00.00 Sci^ driavnega zbora 02.30 Iníokanal i SLOVENUA 1 i 0/.00 PoroiMa i 0/.05 Dobro juiro i 08.00 Porrjùla i 0B.05 Dolffojuira 1 09.00 l^rntila i 09.05 Kakosemvidrdsvelizpod j mize.fi/10 : 09.25 All ma poznaš: lazsïm Mod i 0935 ZnaiirsiJ. dal j 10.00 Oddaja/aotroke I 1035 Kriiigamenabri^a i 11.00 Razgledi siovenskjh vrhov i 11.30 Modro i 12.00 Ijudjein/afnlja i 13.00 Porrjùla,Sport, vremë I 13.15 Mala srb^ svela gora, i dokům, uddaja i 13,45 Glasbena odrlaja i 14.06 NatascfiaKRmpusch, diiturn. i oddaja i 15.00 PornCila, piimiBl 1 15.10 Mnsinvi j 15.46 Sda prvákův IL 8/26 i 1B.06 Malesiva(j!lice.kvi; i l/.OO Novice. Sport vreme i 1/.30 ivami i 18.30 ^ehan|BA:>trainlota \ 18,40 MerfoPopi. risaifka I 18.45 Vran Dokolsnko. risanka i 19.00 Dnevnik.vrt^me.Spori i 19.56 Pol pod noge. franc. íilm \ 21.60 Odmevi, špnii.vtHnB i 22.55 Umizie i 00,10 Z vami i 01.00 Oncvrnk, vreme. Spon i ni,40 InlQkanal I SLOVENUA 2 i 0630 lufokaital 1 06.50 Ivprodaia i 0/,20 Hnbar i 08.25 lesivica na dmgem I 09.10 líitkaiapoíJDlnrísLl/4 i lOiKI Sefa ilr?»vnega zbora, prenos i 18.00 Poročila i 18.06 Kalejduskoj} I 19.00 Vízum za pnhodntjsi, 26/30 I 70.00 Veí kot glasba, portrétní (lim i 21.40 Portrei arliiíekia. dokům. I oddaja j 22,40 ljudomizriik,gled.pnredba i 01.00 Sefa dr^nvnega zbora. í posnelek i 0330 Iníokanal pop I pop 06.55 24 ur. ponovitev 0/.56 Mi!Slrtciwa vtfdno. lian. 08.45 Vihar Ijite 09.40 NeusmiljQiasn*^. nad. 10^5 Ivprodaia 11.0b Nova pnio?nnsL nad. 12.00 Peregnna. imd. 17.65 Ptii^i svfil riokum. lilm 13.55 IVpn)daja 14.25 Sřdma nebesa, nan. 15.16 tagnna. nad. 10.10 Nova pnlo^nnsi, nad. 1/.06 Neu.^miljsiasroa. nad. 18.00 74 ur vřeme 18.05 Vihar Ijubfzni. nad. 19,00 24 ur 20,00 PravBrjwio! 21.06 Pnpulnahíi, amer, him 2335 Seksvmesiu.narL 00.10 Newyorika policija, nan. 00.55 24 ur. ponnvjUív 01.56 Nočna panorama © OB.bO 24 ur, ponoviinv 07.50 MesUii:e za vedno, nan. 08.40 Vihar liube/ni, nad 0935 Neusmiljena srca. nad. 1030 rv prodaja 11.00 Nova pnlo^nost. nad. 11.65 Peregnna. nad. 12.50 PíuvBřieno! 13.56 ÍVproflaia 14.25 Rickilake 15.16 Peregnna. nad. 16.10 Nova pníoinosi, nad. 1/.Q5 Nnusmrljenasica, nad. 18,00 24 ur. vreme 18.06 Vihar ljub«/ni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Zapeljan in izdan, aiut«r. íiln 21.40 Na kraju zločina, nan. 2230 l^sH^ki mn? j)osiavti, rrari. 23.20 Sfiks v mesiii. nan. 23.55 Newyorská poli i;ija. nan. 00.4 0 24 ur. ponovilRV 01.40 Notna panorama 09.00 Dobrojuiro. informativna oddaja na dana^ti dan lutraiije novice videospot dnevH iz naSe kuhinjn lutraiqi yost zdravil iSki nasveii koledar pnredilHV 10,30 Vabirnokogledu 10.35 SolskiLi?ntsrCeljt>: pnjdstavitQv projHkta »Krul^iSite g«, poijovnrvstuiiiu 1135 RnkuniHlIŽI.ptísnetekláine Celaia ?alBc;Piu| 12.56 Videosjíot dneva 14.00 Videostrani. obvRStrla 17.66 Vahniokogledn 18.00 IViniinjkcija.koniakuiH izobraževalna oddaja, 3.IV \mU 18.40 Videusjíot dneva 18.46 U bu ti m ači^k. si nlï uniziraro risani film 19.40 Vidcostram. obvestila 19,55 Vabi nm k ogledu 20.00 lb?6.VTVmagazin.reg)finalm informa uvn I pnigram 20.25 Kiiiiiira, informativna oddafa 20.30 Sporint toruk. Spwina inlomiHÚvna odilaja 20.50 Sporint gost. koma kina oddaja 2130 Asova gibanica, iníonoativna oddaja. 3. IVmr&^a 22Í1D IzoddajeOobrojUira mlomiaiivna oddaja 23.30 Vabmiokugledu 23,35 Videosirani. obvestila © 09.00 Dobro jutío.inionnativna oridaja • na danaSii|i dan juianie ivjvice vidoospotdneva novi> i/daje va^ mriento julranii gost koleda rpniGiiitev 1030 Vabmiokogledu 1036 Športnilor^k,Smrtna inlormatrvna oiidaja 10,55 Spoitnigcst. pogovor 11.30 Obuti mai^ek. smhrtjniziraiii risani iilm 12.20 Virtsospot rineva 14.00 Virleostram, obvesbla 1/.55 Vabimo k ogl{!dii 18.00 MiijcammpLlvedukJaka, oir^ka oddaja/a najrnlajSe. ponovi lev 18.40 Regionalne novice 18.45 V harmoniji 2 naravo, kmpuiska oddaja 19.15 Videospot dneva 1930 VI deostrani. obvestila 19.55 Vabimo kogledu 20.00 POPOTkoniakina glasbi?na oddaja 20.55 Regionalne novi UB 21,00 Odprla lema, konlaktna oddaja, 3. fVnirts^a 22.00 Iz oddaje Dobro jiiim. inlormatMia oddaja 23.30 Valmiirjkogleilu 2335 Viduostrani. obvesula PRIREDITVE fT.FToro.kon Oven od ^^^^^ Čeprav dQbîf; pngtedaie. kako nbmeie kak wlar, si bnslt v (iaslerffinh di*;h pnvG^iiii. Enostavno se vam bo ^flilo. rJa nakup nu|iin poirebcn in^e V f krn-dlu se bo i?ka?aia da je res. Kí^iu ujeíi bosiu i2|erDnu ugoden irenuiek V ío vs^ brj smds osreSiln. Karse rk)l6 nie. pa tiji leden IIĎ bn nsiholtši. listvafjaliii bnsie krepko mani kot sicer, kar vatfi bn^B kni3liJ7;)^lQ lU na ^ivtie.Kiein v/rok leshiuie. |H(?naLipa.si še ncbnstehoieli.Nekiio nd soilclavcov bo postal trn v pen. Bik od 22.4* do 20.5. ^^^^^^ Pnhaia oWob|e, kj se ija veselitu, pa ô«jtfavse fnorrfa vsň ne bo itšJo po na ^^^^ i^rtili. nel4 lw>Uf inteli wlikn, kol p viAvadi. a vcnriadti si bosle pnyrtali, da vas lufli osrečuie. S^isr p» ilobnj v^sie. kakn tw\5 v br^/dBlju. /e vas ^ bi bila m ona na|liU|§ih ka/ni. Sorodniki boito v mh dneliTeb pjijazrik piav ra/ vaiali m iioda Kai mi bo gndila hrmer jw bo lako l)ulwC m piiTtired. lia bo 10 pœsfjnsiiln \uá vas. Ce še nisË liolu^ili. kam na /iinste poûinirs, ne niečkajie več. Monf^í pa bi ^ ieUR Ti^te ridlo^ili. poilakatc na pmvo prifiilad. Dvojka od 21.5. do 21.6. Da sn lahkti lud; pniaiBlji korismi. pa řeprav lega nisiB iiiktii pnèakovah ori ff^ iijiii, boste spo/iiali ^e la koiei: (oiina. ?al |)a sc bo lo obrnilo [iruli vuo. jKSř |]artrn;i|i^ vtvar ne Itn v^C. /lialn $e mu ha 'Is sic pr^v^^ ra^knli vaiina ^ivljii njct, predam it^avn. ki so $(i karfïc(d;ci nakopiàle, fokn^lsc pa^ ne bosta povsem sirnjala v vsem. kar se bo rjogaialo, a lo §e ne bo povod vefiie le ^ave v zakonu. ki ga /eljno ^kaiu. f e nc ba Bo pa firiSol tm i/ dmijcird kntr:». ujko da kji/G ne DJdi nc ba Kar se (dx/is tite. bo bolj mrsv kot m. Hak od 22.6. do 22.7. fe^ftvtí ^ nekaj rlasa iaf.iifi v pof1/awst ^av ùobro vesle, ds to v nedo ykifl MU bo lia Kofu^im vam brj leblo in vas Vi^i refino. kar se bo j)Q/naln mdi pn pndobivaniu satoo^vcsti, ki sie si jo kropko nmajali. Cislo .sami Sle knvi /a la Ni^iti [la kiivi ;a vsu. kar sc vairi v ich dndi dnyaia. Pari nnrrnimo vas m to vas krepko niou. Sploh, odkar se je vvašem vsakd;?nu marsika] sprememh na slabše mio, ker itektjga rnU!no ptyre^ie. Lonte se še kakâneya hcbkja. ki vas bo sprr)stil. To vam bo vrmio vuro v Hma. Lev od 23.7« do 23.8. PogreSali boste tt^eiše dni. ki so tuli Še nekaj dni na^aj vsakdanjik Spel si ©bosle befell, ria pomlati pride i^rn prq. Mnrtls ujdi my ker >e celo leto preveč im v ípnifnííi m mr^âii ter mit dnevi to le poslali^aja Ce sqe soncu, pa ste viii^ v naravi m biiíj pol-oi fiptj milina. Sk; etien redkrli. ki se iti^ko ^^^ pntoh. da nima ilnvnlj i^^a /ase. liiiHia ya prebil isko vukko. d? pn; vfji^nuiitate o siiiiski ^iv^enia. ^poftnc aktivnosti mt btido pomatlalo prebroditi puste /iiiiske diiL Pa tudi dniAiiije s pniatelii ^n? biti ?elo dobrodošlo. Devica od 24.8. do 23.9« ^ Potrebni f»te sprtinembe okoja. k CntiE íe nekai řasa. s se ne fiinrele «llo ?čiij. da bmá ukrepaíi. Družina m bo podprla v vsem. kar si biste zaleteli, m vam stalR ob strani. M^lo mari| ra/iimevania bodo rmeli vslii^lu. Kar% /dravia tite. boste laliko seij\y .saj -se spet liobm poCutJie. Sicer pa sls v In ^^^^ drijih tednih spo?nali. kaj vas spravita v slábo potulje. Co sc bosto df?ali na vodil m ptjsWi noiranii glas. briio naslednii tsdni r^stepi. Pa tiirli energije busioimsli vsak dan vet Vseeno ne pohabite na vitamine m toplo obleko. Tehtnico od 24.9. do 23.10. Delo, ki v^m gre k krepko na bo k sreů knialo končana Potem pa bnstii imeli spei£as. da sb posvetile parmsrju m sclji. Oa \u bil i^s /a m res ^skrajni, pa tako veste. Do^vljaja bosia novo osvežitev vajine m^. ki se bo /ai^a ^e to linr. Imela se bnsia tako lepo. da ne btista potrebo-valadrtj^lie. Pa čeprav si bodo druyi ^lelivaiinoinvajobrido vabili na vse konce. Najbol] s(e£ni bnsiû doma. kjatki dnevi in rrrs? vas sploh nc bodo motili. Večer] bodo preveč romanučni. da bi to spfoii opa/ili. Škorpilon od 24.10. do 22.11. Letošnji januar fs bil ^a vas dokaj lispešen musec a se nikakor ne počutite prav. 7di se vam. kot da tudi vi spiu; /mi^a sparite, pa če^av sploli insie ne akuvm. Ste paC človek, b ne preretse mimega )iv1jefija. Nekaj vam mora po adrenalin po kni. drijga^s iiisto srečni. Nekaj skd» vam bo v tdi dneh delalo tii(fi Ahs^e. ki ^al ris bo nstbnljše. ObCvtljivi bosis tiidi ;ato. kur si m v^ames dovolj Čau /ase. ampak raje !iVJte druge. Tn vam dupovcdujqn vsi okoli vas, pa ns znate i; svoje koie. PotroiitD se. Gbresiovdlo sc vam bo ?elo kmalu. Strelec od 23.11. do 21.12. MoiiKisieiiaveliCani dolgočasnih, 7oprftthininr?jib?inisiybdni.pačciul bo fl^ sijali) sonce. Ste pač i^JiM^k. ki se nekofiko te^^e pritagaja na vjenine vren>en ske raviiere. Spioli hud mraz m kaj dotier vaše počutje, ^cer pa vas ^f butio ?asijli ? delom, kar vam bo œlu ugajalo. Da boste \b laliko na toplem. ^^^^ Se bD pa swfciije in nnî kaj mii^anja intra po/nai« na vaSt kuiiiliiijN ^ tie tudi na Mav]u ďbdob[e i^npe m prehladov šele pnbai9, /ate poskrbite ^ večjo odpornoslTu pa brc/ gdiania na svs^m /rakii ne bo šla Kozorog od 22.12. do 20.K ^^^^^ Nek?i( riwobmih ribljub ste v slabem mesecu dni ie t/polnili. Ker sfi laiN pre ^^ lai voliko vlagali v svo| izgkd m pm'uqe. iinste imeíi eoury i^ rfarvoli prav /a vse pnn/ku%. Med njim bodo cudi taki. ki bi mai^kugajavili it Avcc. vas pa re V boba Dobra pniateljira vas bo pravnčasin r^oTonla na n^jkr) /aricva ki vćvii ^^^^ ?enekai Saša ne piBii mimo ^aii.LIkiepalf bose jTdVilna íepavendariene boste sigurni o vaši odlo6tvi, pujdile ra^s po nasvet k stmbvnjakii. lia vam ne bo kasnqe ^L Vodnar od 21.1. do 19.2. letošrii januar [e bif ;a vas osp^ m lep. /a konoc meseca vam hodo dobn Jpnjatulii. s katenmi ste se k nekaj Casa bolj malo videli. Še pok^pšali vikend. Največ tcřav boste pravzaprav na^edriji i&dGii intdi / liudmi. ki vam bnijo ve likn uUjubili. pa /do malo i?f]oliiili. /eio okrepf^ite. preden se boste /ï^kIi ^ utapljati v ilolgovih m nedokoii^^riiii poslih, sai bodo r^^vsiiosli pustilo vdiku poslertce. Kar »e Ctstcv ûîH:. bo t^n hIatËn. Pa nu le ^ato, ker bo paruur imel vsega dovolj, lú VI se bosis vse bdi o/irali po drugili Kar |e ;nak. da donia nel^j res m vredu. Ribi od 20.2. do 20.3« Zč^^dati ste se začuli, da boste niorali vlomiti /elo vdiko truda, če bcstc ielefi ijBsnùQ vse ^lia ki ste si jih jM\ }b v začetku letošnjega leta. Ce ne ho ste takoj, tiirti letn; ne bo šlo po ^Ijah m naČJUh. Čeprav radi tudi po CivaiD m uhvatB v brezrkdja se boto v nasleilniili lerlnih moralospœmcnni. Ker čutite, da vaiii res lahko uspe. to tudi ne bo ne verfi kako te^ko iri liuda A naivek boste morali ii^diu za svoje /dravje. C» ru btiste poskfbeli zani, po/abite ne vse drugo. Na Crti se vam bodo rušiE kot iiršiis u kart. VELENJE Četrtek^ 25. januarja 9 QQ - 22.QQ Rrfeca dvorana Valenle 3. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu -TF PRO TOUR Predîekmovanja 1B QQ Rdeča dvorana Velenje Svečano odprtje 8. mednarodnega) odprtega prvenstva Slovenije v ndmiznem tenisu-ITTF PRO TOUR 18.00 Mestna Setrt levi breg Predavanje Nine Rome (Ramaton) ]9j9 Knjižnica Vefenje, studijska Čitalnica PredavanjeSanja Rozman: Msdosebni oilnosi - pa znamo z njimi? 19 30 Glasbena Šola Velenje, orgelska dvorana Večer dijakov 4.letnika umetniške gimnazije Velenje (razstava in koncert) 19.30 Dom kulture Velenje Gledališka predstava' Vaja zbora (Gfedaiilce Velenje) Petek^ 26. januaija 9.30-21.00 Rdeča dvorana Velenje 3. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu ietrtfinalein polfinale 19 00 Galerija Velenje Odprtje razstave Slovenija odprta za umetnost Figura v evropskem prostoru Sobota^ 27. januarja 8.00 -13.00 Atrij KSC Kdaj - kje • kaj Kmečka tržnica 9.00- 13.00 KnjižniraVelenje, preddvarje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig 10.00 - 16.30 Rdecà dvorana Velenje 3. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu Finalne tekme 19.00 Galerija Mladinskega centra Velenje Odprtje razstave Peter Gaber: Formalizirana gesta ?n 3G Dvorana Centra ^ovâ Koncert: Brina Ponedeljek, 29. januarja 19 3Ç Glasbena šola Velenje, velika dvorana Koncert Godalnega orkestra Glasbene šole Velenje s solisti 19.30 Dom kulture Velenje Slovensko narodno gledališče Maribor Ken Lud wig: Ti nori tenorji Torek, 30. januarja 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Klavirski reci tel Adam Gyorgy JBipÇ Sejna soba zdravstvenega doma Predavanje Rak materničnega vratu in predstavitev cepljenja proti HPV {dr. Ksenija Kardoš Moborko) Sreda, 31. januarja JB.OÇ Mestna občina Velenje, sejna Zgodilo se je ... ^(j od 26. januarja do 1. februarja • 26. januarja 1978 je če> irii blok šoštanjske icr-moclcktrarnc prenehal poskusno in prićei polno obratovati; 26. januarja 1993 .je današnji velenjski župan Srećko Meh postai mandatar /a í^esiavo takratnega velenjskega izvršnega sveta; • 27. januarja 1996 sta Kmetijska zadruga Šaleška dolina in Radio Slovenija v gasilskem domu v Gaberkah pri-j>ravila 34. srečanje slovenskih 7adru/nikov; • 27. januarja 2001 je velenjsko podjetje Hsolech obiskal slovenski minister za okolje in prosior Jane/ Kopač; > 2S. januarja leta 1996 sta na mednarodnem namizno-teniškem memoriálu na Jesenicah člana velenjskega namiznoieniškega kluba HRA Tempo Jure in Uroš Slalinšek v igri parov osv(.> jila tretje mesto, med mladinci pa je Uroš Slatinšek na isiem tekmovanju osvojil prw) mesto; •29. januarja 1981 je nekaj pred 23. uro že sedmič zagorel Zeva rtov, po domače (lorjanov kozolec, na vrhu lako imenovanega (joijano vega klanca v Velenju; • 29. januarja 2002 je Jo-landa Cepla k zmagala v leku na ^00 meirov na velikem dvoranskem mitingu v Bostonu z novim državnim rekordom in takrat najboljšim rezultatom na svetu 1.57.79; • leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku /godili dve hudi delovni nesreći, ki sta lerjali veliko človeških Grb mestne občine Veler^e (ArtitfMuzeia Velenle) življenj; prva nesreča seje zgodila 30 Januarja, druga pa 20. lebruatja leta 1S93; tosta bili največji in najbolj tragični nesreči v dosedanji zgodovini velenjskega premogovnika; v prvi nesreči je umrlo 7. v drugi pa 20 rudarjev; 30. januarja 1963je()bLO Šoštanj sprejel sklep o prestavitvi sedeža občine iz Ši> stanja v Velenje; • konec januarja leta 1983 je v Velenje na šolanje oziroma usposabljanje prispelo 170 Ubijcev; •31. januarja 1992 seje iztekel natečaj za nov velenjski grb, na katerem je prvo mesto osvojil predlog grba Staneta Hafnerja in Vlada Vrbica. ki je danes tudi uradni grb mestne občine Velenje; • 1. februarja 1991 je v Jugoslaviji začel veljati zakon, ki je določal, da mora imeti kupec ob odhodu iz trgovine račun, sicer je bila zagrožena denarna kazen 250 dinarjev. ■ Damijan KiJaJiG dvorana Javna predstavitev občinskega načrta zaščite in reševanja ob poplavah in ob jeiirski nesreči 1700 Knjižnica Velenje, otrolki oddelek Špeline pravljične ure 1700-20,00 Mladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delavnica 19 00 Glasbena sola Velenje, velika dvorana Maraton po črnib in belih tipkah Tradicionalni kuncert učencev in dijakov - pianistov Glasbene sole Valenje ŠOŠTANJ v Četrtek, 25. januarja 16 00 Mestna knjižnica Šoltanj Pravljična ura Petek, 26. januarja 1700 Bistre Lajna v Starem Velenjo Ustanovna skupščina Gobarskega društva Marauh Velenje 20.00 Športna dvorana Šoštanj ŠostanjTopoliica : Vuzenica (3. državna odbojkarska liga - moški) 20.20 Mestna galerija Šoštanj Galerijski večeri Sobota, 27. januarja 9.00 Športna dvorana Šoštanj DAN ELEKTRE 2007 (Predstavitev vseh skupin Šol košarke in vseh ekip mlajših selekcij KKElek^a) 16 30 Športni center 7ÍŠ Šoštanj : Lent j2. slovenska kegljaška liga vzhod - moški) 18 00 Telovadnica OŠ Šoštanj Kajuh Šoštanj : Partzan Skofja Loka (2. državna odbojkarska liga - ženske} 19 00 Športna dvorana Šoštanj ElektraEsotech :Zagorje|1.A slovenska košarkarska liga) Spoved Bojan je pilšel k spovedi in povedal: 'Izneveril sem se svoji leni! Prevaral sem jor "Kolikokrat?" ga je vprašal župnik. "Prišel sem. da se spovem, ne pa da se bahamr je rekel Bojan. Delitev dela Šefica glavne pisarne lezi v bol-nilnici. Obi§i^e jo kolegica Hilda. Bolnica jo zaskrbljeno vpra$a: "Jevsltábi vsevredu?'"'Se-vedd! Tvoje delo smo si razdelile. Petra kuha kavo. Barbara štrika pulover, ki si ga 1i začela. Mojca rešuje križanke, jaz pa spim s šefom." Tolarji gredo V nebesa Pridejo vsi tolarski kovanci in bankovci pred Nebeška vrata. Sveti Peter jih povpraša: "Kaj pa vi tu gori?" "Maš čas se je iztekel v Sloveniji so uvedli evre." "No prav. potem pa kar naprej." Odpre pm vrata in vsi kovanci ter bankovci za 10.20. 50.100,200 in 500 SIT od-skakljajo naprej, bankovcem za 1000,5000 in 10000 SIT pa zaloptnne vrata in doda: "Vi pa žalne morete v nebesa." "Zakaj pa ne. če smo pa največ vredni." se začudijo ''jurčki''. "Ker vas nisem nikoli videl v ceriivi." Požar »Na pomoči Hitro, hitro, pridite čimprej, naša hiša gori.« je kričala v telefon blondinka. »Piidemo takoj! Kako lahko pridemo do vas?« »Kako lahko pridete? Ali nimate Koledar imen Januar/prosinec 25 • Četrtek - Darko, Pavel, Savelj 26 • petek < Pavla, Timotej, Karpo 27. sobota-Janez, Angela, Vito 28 • nedelja - Egidi], Franc, Julijan, Flavijan, Tomaž 29 • ponedeljek - Franči- šek, Valerij 30 « torek'Martina, Hijacinta, Janez 31 • sreda-Julij, Peter, Marcel Lunine mene Prvi krajec, ob 0:01, v petek, 26. januararja več tistega velikega rdečega avtomobila z testvijo?« Bal se |e Moški srednjih let si kupi novega porscheja in se odpelje na prvo vožnjo. Najprej previdno pritisne na plin in bninomer takoj pokaže 160 km/h.'To je pravi užitek", pomisli in doda še malo plina. Naetfkrat pa v ogledalu zagleda modro policijsko luč. "Saj me ne morejo ujeti", pomisli in phtisne do 260 km/h. Potem pa si reče: "A nisi malo prestar za take štose?" Zmanjša hitrost in ob cesti počaka policijo. Policaj po pregledu dokumentov reče: "Gospod, služba se mi konča čez pet mintit. Ne bom vas kaznoval če mi poveste en pameten razlog, zakaj ste hoteli pobegniti?" Voznik ga začudeno pogleda in reče:"Moid žena je prejšnji teden pobegnila s policajem pa sem mislil, da mi jo hočete vrniti!" Mujo in Haso Mu;o si namaka noge v reki. Prtde mimo H aso in ga vpraša: >Je globoka voda. jo lahko prečkam?« »Brez ^rbi.« Haso stopi v vodo in se skoraj utopi. Komaj se reši in prileze nazaj na obalo. »Zakaj $se mi zlagal, skoraj sem utonil!" Mujo odgovori; »Kaj vem, malo prej so šle čez tri racs. pa jim je bila voda le do popka.« Blondinke Kaj pravijo blondinke, ko se bliska? Mislijo, da jih bog fotografira! radioffilalfa 103,2 & 107,8 Mhz ^^^ vsak dan M ur .kil l||5«î vsak dan 36 ur molf OGLASI DEŽURSTVA DEŽURNhelefon z& pomoč ano* ni m mm alkohotikom 031/443'365. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezpfai^rK) ?a mlade ženske. Gsm: Q31/50&495, 6SM: 031/836-378. tel. in faks: 5726-319. DEKLE, ce resne Tveze si želiš, po življenju vdvoje hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378. SIMPATIČNA 4(>letna ženska z dobro službo si želi spoznati prijatelja starega do 56 let. www.superalan.si. gsm: 041/248-647. PRAVNICA, srednjih let, simpatična, si !eli spoznati prijatelja starega do 67 let. www.superaian.si, gsm: 041/248-647. PREMOŽEN 39- letni podjetnik, simpatičen. si želi s{»znati prijateljico staro do 38 let. Lahko si mamica, razvezana ali brez službe. Resoa zveza, www.sup8rdlan.si. gsm: 041/248-647. INSTRUKCIJE INSTRUIRAM matematiki) in fiziko za osnovno in srednje šole tsr pripravljam za izpite, maturo in drugo. Izobraževanje »Jonela« Armando Gr-ziníc s. p. Velenje. Gsm: D40/226-419 ali 040/977474. PODARIM MLADEGA tigrastega mi^ka z belimi tačkami podarim. Gsm: 031/730-263. OODAM V VELENJU oddan) garsonjero za eno osebo. Lepa sončna lega. Kličite proti večeru na telefon: 5461-058. RAZNO REDUKTOR 0.2 kW. 10.000 obratov. prodam za 50 evrov. Gsm: 031/649-504. NOV MEŠALEC za mešanje mesa ali mesenje kruha prodam. Gsm: 041/254417. POMIVALNI stroj Gorenje. 60 cm širine. dobo ohranjen, delno vgradni. prodam za 170 evrov. Telefon: 02/8855^29. SPALNICO, jedilni kot bojler za centralno in elemente za schiedel O 20, prodam. Gsm: 041/974-108. PRIDELKI BOROVNIČEVEC. medenovec ter več vrst jaholčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344Í83-PRIMORSKA vina cabernet sauvig-non. barbera, beli pinot. sauvignon (• klet: Čehovin • Štanjel), prodam. Velenje-Konovo. gsm: 031/749-671. DOMAČE suhomesnate izdelke in svinjsko mast prodam. Gsm: Û41/2Î6481. SENO v kcK:kdh (cena po dogovoru! in svmjsko mast prodam. Gsm: 041/268-244. SEMENSKI krompir, sorti pšata in bistra, prodam. Gsm: 040/435-946. ŽIVALI PRAŠIČE Švede, težke od 20 do 200 kg, za nadaljnjo rejo ali ocijene in dostavljene ugodno prodam. Gsm: 041/239-651. NEMŠKE ovčarje, mladičke, čistokrvne brez rodovnika, odličnih staršev. cepljene, razgliščene, prodam. Gsm: 041/966-252. telefon: 5869-299. TELIČKO, težko 250 kg. mesnate pasme, prodam, Gsm: 041/851493. TELICO simentalko, brejo šest mesecev. prodam. Telefon: 5862-876. gsm: 051/38M74. NEPREMIČNINE NEPOSEKAN pretežno smrekov gozd v izmeri 6974 m2 prodamo v Podkraju pri Velenju. Cena po dogo- voru. Gsm: 031/372-274. V CENTRU Slovenj Gradca prodamo novo troinpolsobno stanovanje z galerijo. etažne površine 104.00 m2. Vselitev je možna takoj. Gsm: 031/653-616.041/653-616. telefon: 02/885-5058. 1-SOBNO stanovanje v centnj Velenja (35 m2 10 m2 terase), dvigalo, lep razgled, prodam za 43.000 evrov. 6sm;W0/723-614. ZAZIDLJIVO. kcKTiunalno urejeno parcelo. 500 m2. nad sončnim gr> Čem. za gozdom, na odlični in mirni lokaciji, prodam. Telefon: 041/374-800. 2.5 SOBNO stanovanje (64 m2} na Prešernovi cesti 9a v Velenju, mirna soseda. 2. nadstropje, popolnoma adaptirano, klimatizirano, delnr) opremljeno, vse I ji vo 11/2007, cena 65.000 EUR. Gsm: 041/576 416, VElfNJf: Stane 041/524775. 897-58-13. MOZIRJE; Ema-051/307 035.839-56-50 PROOAMO: 2 sobno stanovan|d v Velenju, Gorica. 8. nad. 55 m2. letnik Î980. cena: 53,830.75 EUR 3 sobno stanovanje v Velenju, ob-rtovljeno.Šalek. 5.nad.. 78.80 m2. letnik 1986. cena: 79.000 EUR 3 sobno stanovanje v Celju, r^ovo. Odčkova, 101.50 m2. letnik 2G05. cerja: 138.eB0.4DEUR 1 sobno, delno opremljeno stanovanje v Slovenci Bistrici, 4. nadstr., 40.20 m2. letnik 2005, cena: 47.988.65 £Ufl Prodamo opremljen gostinski lokal v centru Žalca - 46 m2. Info: 041/399 484 Poslovne storrtve TH. Sonja Horvat s.p.. Štendrov trg 23. 3310 Žalec Oslttiu)t«M vim. r iviaiiAf«^ VaSoglas ta Ijhbvi^ t?SDGg9&{)clq»lev fMttOa/ BS17 M ALSA-NEPREMIČIMINE Trç niladosti 2. Velenje, www.alsa.s Info: 041/299 919 PRODAMO: MANJŠO HISÛ V Mozirju-Gaj. velikost 14Û m2 * parcela 900 m2. leto1S99. cena 68.800 Eur ZAZIOAiNO ZEMUlŠČE na odlični lokaciji vZg.Bevćah. 1212 m2, cena 25 Eur/ni2 LEPO 3 SOBNO STANOVANJE v prhlicji pri Ttii • u v Velenju. 81 m2. lemik 1980. cena 75.D0DEur LEPO dvodružinskohišo. 220 m2. letnik 1950/ 2000, s parcelo 817 m2. v Rečici ob Paki.cena12Q.OOOEUR GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Emira Nikodijević in Mírzet Buljubalić. oba Šálek 93, Velenje, Smrfi: Karel Baiaac. roj. 1933. Velenje. Cesta li. SL 16; Marija Koper. roj. 1921. Velenje. Cesta Borisa Kraigherja 1; Pa\^a Ci»j, roj. 1928. Celje. Cesta v Laško 10; Franči- ška Mejanšek. roj, 1927, Podkraj pri Velenju 74, Terezija Cigole. roj. 1927. Čelov-nik 16 a: Franašsk Mazej. roj. 1940. Zagorje 64; M Hedvika, roj. 1922. Babna brda 18; Leopold Pirnat. roj, 1938. Jelenk 3; Romana Tajnikar, roj. 1962, Preloge pti Konpcah 1. Ana Lipovlek. roj. 1925, Velenje. Aškerčeva c. 6; Helena Martina Gasparič. Celje. Irtičeva u1.8; Martin Romih, roj. 1930, Ponikva 32. Nagradna križanka TRGOVINE ARA, d. o. o. š" ^^^ d.o.o. TRGOVINA B4RVC LAKI IracH.SOlhVfvi« t«l «a/ B«71 T^Mf M M •«unrtemA «mlini-fcwwjí l\ BOGATA IZBIRA BARV! MEŠALiilCA BARV: Za avtomobile, delovne stroje, notranje stene in fasade, les in kov)r>o. pohištvo. Yaht program, spreji za avtomobile... Rešeno križanko pošljete, najkasneje do ponedeljka 5. februarja, na naslov Naš čas d o o.. Kidričeva 2a. 3320 Velenje s pripisom ARA D.O.O. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada - Sigma barve v vrednosti 50 eur 2. nagrada - Belež barve v vrednosti 30 eur 3. nagrada - Belež barve v vrednosti 20 eur Nagrajeml nogrodn« križank« Cigrad, d« o. o., objovljene v tedniku Naš (a$4. januarja: Vrednostni bon v vrednosti 40 Eu-rov prejmejo: Daniela Oervaríč. Jerihova 6.3320 Velenje; Avgust Špilak. Tomšičeva 35.3320 Velenje; Nardin Gorazd. Splitska 66, 3320 Velenje. Gesk) kcižanke se glasi: VISOKA KAKOVOST KONKURENČNE CENE, Nagrajenci dvignejo nagrade na sedežu podjetja Cigrad d.o.o.. v favnah 103 c. s prinosom osebne izkaznice. Čestitamo! Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani za varovanci, obveščamo vas. daje tel,: 112 rezervirana za slu^o nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokli* čite SAMO V KUsINIH PRIMEf^lH. ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo živ> ljenje In je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za in form» cije v zves z reševalno slidbo kGcite na telefonsko številko S395-478, de* žumo službo pa na 899S445. Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velanje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil ii) zdravil na recepte. predpisane istega dne. Ob nedeljah in tli zavnth praznikih je orgamaran odmor za kosilo od 13.00 do U.OQ. telefon 898-18B0. Zoboidrovnlki: 27. in 28. januarja - Mojca Pusovnik. dr. dent med,, {delo opravlja v deójrni zobrn ambular^tt. Vodnikova Î. ZD Velenje), Vettffinafske portiji ŠoštiRj: Dežurni veterinar -gsm 03t/688^00. Oelovni čas: ponedeljek • petek od 7. do U. ure: Ambulanta za male živali in izdaja zdravil • ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure te( torek in četrte od 13, do 17. ure K A III O V ÎI L E K J il ČETRTEK. 25. ianuorio: 8.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; Na današnji dan; 7(3] Horoskop; 71S Cestne informacije • pon^âla Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 745 Današnji kuíturrii iririp; 6,00 Policijski nasvet; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Pogl^mo v zvezde; 9,30 Poročila; Rekreadj^i nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10Na današnji rlan; 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila; 1700 Zdravniški nasvaft 17,45 Erosov kotiček. Í8.00 Kvazi kviz: 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PHEK, 26.ianwfia: B.OO Pozdrav in veseb v nov dan; 6.30 PoroiSila, 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Potočila: 7.45 Ûar>asnii kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 PcioČila: 9.00 Gospo darsiiutrip;9.30Poročila.'1C.00Nasvidenje; 14.D0Pozdrav; M.IONedanašnjirlan; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17DD Gla^ene riuvosD: 18.D0 Frekvenca mladih; 19.00 Ma svidenje. SOBOTA, 27. lanuorjo: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila: 5.45 Ma današnji dan; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Pole-pšajmo $1 sobotno jinro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila: Izbor pesmi ledna; 10.00 Ma svidenje: 14.00 Pozdrav: 14.10 Ma današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj. 16.30 Poročila; 1700 V imenu Sove: 18,0D Rock šok; 19.00 Ma svidenje NEDELJA, 26. januarja; 6.00 Dobro jutro in veselov nov rlan; 6,30 Poročila; 6.45 Ma današnji dan; 700 Hoioskop; 7.15 Cestne ir^foi madje- poroalo Avto moto zveze Avenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip: 9.30Poročile; 10.00Nasvidenie:14.00PQZdfav:14.10Nariana§njid3n. ČestHke; Nedelja pc^oldne na Radiu ^lenje: 16.00 Glasbene novosti: 163DPorDčild; 17.00 Mirmte z domačimi ansambli.' 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. PONEOiUEK, 29. jonuorjo: 6,00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6 30 Po« rol^la; 6.45 Ma današnji dan; 7.00 Horoskop: 715 Cestne infoiinadje - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 745 Današnji kulturni utr^: 8.30 Poio-čila. 8.45 Policijska kronika: 3.30 Porol^ila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kdj: 16.30 Poročila: 1700 Ponedeljkov šport; 18,00 Glasbena lestvica: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK. 30. januarja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 6,30 Poročile: 700Horosk(ç; 7.l5Cestne informedje Avto motozveze Slovanije: 730 Poročila; 8.00 Ka dogaja: 745 Današnji kulturni utrip: B.3D Poročila. S.OO Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14,00 Pozdrav: M.10 Ns današnji dan: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualna 15.30 Poro&la; 16.00 Kdaj. kje. kaj.' 17.00NaŠi kra)i in Ijui^e; 18.30 Poročila; 19.00 Ma svidenje. SREDA. 31. isnuaric: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 745 Današnji kulturni utnp; 6.3D Poročila, 700 Horoskop: 7.15 Cestne informacija Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila 8.00 Tekava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila: 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročile. 10.00 Ma svid^je; 14.00 Pozdrav; 14.1Û Ma današnji rlan; 14.30 Poroaia: 15.00 Aktualno; 15.30 Špnť IG.CO Kdai kje, kaj: 17.00 Vi m mi; 1830Poročita; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA Vtednuod 15. januarja 2007 do 21. januarja 2007 niso povprečne dnevne koncentracije 302, {zmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki. nilqer presegale mejne 24'ume koncentracije 125 mikron S02/m3 zraka, MBSTHA OBČINA VELENJE UMÙ ZA OHOUE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 15. januarja 2007 do21.Í3nuaria2GG7 (vmikro-g S02/m3 zraka) mejrta vrednost: 360 mikrog S02/m3 zraka OBVEŠČEVALEC i 89811 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo! Sredi ieh lepih, xeleiUli ^(mIov in travnikov, njiv. zelenih bn^ov. Milih 0(1 stjiica sijajB. si čulii lepoto domače^'^') krdjd. (M. PlKidIiÙlik) ZAHVALA Svojo življenjsko pot je sklenil NANDE SATLER Kraigherjeva 2, Veienja 15. 5. 1934- 18. 1. 2007 Od njega smo se poslovili v ponedeljek. 22. januarja 2007, na pokopališču Andraž nad Polzeio. Iskreno se zahvaljujemo zdravniku g. Slavicu, dr. med., za dolgotrajno zdravljenje in zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Celje za zdravljenje in nego. ki so mu jo nudili v poslednjih dneh njegovega življenja. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Furmanu za opravljen obred, andraškemu pevskemu zboru, govorniku Dušanu za poslovilne besede, vsem sorodnikom, bivšim sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovaii cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. V globoki žalosti ostajamo Vsi njegovi Kako srčno si želek. da med nami bi živela. Smo vsi Imji se borili, da zdravje hi ti ohranili. Asinrl legi] ni hotela, pnuiiodàj te je vdela. Zdaj konec je trpljenja in -sarnbcl Spe>, Jodlar Lojz s prijatelji. Barbara in Martin Jeliart, Strašna Jožeta, pevec Matjaž Ograjenšek. Piingarlniko^ KorI in Meta Maliis. Za Kristino zbrali 2000 evrov Lions klub Velenje zbira sredstva za slabovidno Kristino s pomočjo dveh glasbenih dogodkov - Petkov koncert ni napolnil dvorane, nastopajoči navdušili Velenje - V Velenju že od leta 2000 deluje Lions klub. ki vsako leto poskrbi, da na različne načine zberejo sredstva, kijih podarijo pomoči potrebnim. Največkrat pomagajo ljudem, ki imajo bolezni oči. so pa doslej pomagali tudi nadarjenim dijakom in študentom i/ socialno šibkih družin in tudi oirokonî z drugimi boleznimi. v dobrih šestih letih so /jt-goiovo naredili veliko, sploh če vemo. da je članov kluba le 26. Je pa tudi res, da jim pri humanitarnih akcijah močno pomagajo tudi njihovi družinski člani in da njihovim prošnjam prisluhnejo tudi podjetniki v dolini. Novi predsednik l.ions kluba Velenje - menjajo ga vsako leto - je Matya Blagus. Že pred petkovim dobrodelnim koncertom, katerega celiv ten izkupiček bodt» namenili za nakup računalnika z Brailovo vr-siico za slabovidno najstnico Kri-stmo iz Velenja, nam je povedal, da v klubu ostaja glavno geslo: Pomagajmo! Zato bodo ta mesec, natančneje 30. januarja, pri-pravih še en klasični koncert v velenjski glasbeni šoli. ko so v goste povabili znanega madžarskega pianista. V petek pa so v dvorani velenjskega kulturnega doma skupaj z VlV-jem. kar je razumljivo, saj jc član Lions kluba tudi direktor in lastnik te televizije Rajko Djordje-Vič. pripravili akustični festival Idejo je dal prav Rajko, saj jc nenazadnje ena od skupin, ki goji tovrstno glasbo, tudi skupina AVE. ki jo vodi in je po dolgili letih ponovno aktivna. V'I'V je koncert tudi snemaj in tako pi>skrbel za skoraj dve uri svojega programa, so se pa vabilu na festival odzvali tudi zelo znani glasbeniki, ki so dobesedno navdušili publiko. Sktîda. da je ni bilo več. saj bi si dogodek in nastopajoči to zaslu/jli. pa šc Kristina bi prej in hitreje prišla do računalnika. Publika je najprej prisluhnila skupini AVn. več kot uživala ob nastopu koroškega kaotavtoija Milana Kamnika, prepevala zimzelene Parnega valjka skupaj z njihovim pevcem Akijem Rahimov-skim. pritegnili pa so tudi znanemu in pevsko odličnemu dalmatincu Davorju lladolllju in di> mačirtki Ireni Vrčkovnik, ki seje tokrat predstavila s skupino Happy band. Punca res ima glas, ni kaj! Predsednik Lions kluba Velenje Matija Blag us je na koncu nagovoril publiko, seji zahvalil za nakup vstopnic, zahvalil pa se je tudi vsem nastopajočim in drugim sponzoijem. Do petka zvečer so zbrali že nekaj manj kot 2 tisoč evmv 7,a nakup računalnika, zagotovo bodo ob koni:u meseca številko ^e krepko povečali. Poskrbeli so za lep večer in bili hkrati doba^delni, kar je dvakrat poiivaino. Med publiko je bila tudi Kristina, ki b(i zagotovo presrečna, ko bo dobila lepo darilo velenjskih IJonsov. In ko ga ho, jo bomo tudi predstavili. ■ bš Koncert so zaceli domačini AVE... Na koncu so se na odrv ob predsedniku tlorisov ^ Matiji Blagusu zbrali vsi nastopajoči, /, Î k - f ř. r S » Veter Velenju dokaj prizanesel Velenje - E^ejšnji leden, v noči s četrtka na petek» je močno pihalo tudi na območju mestne občine Velenje, vendar po podatkih koncesi-onarjev za vzdrževanje javnih površin večjih posebnosti, razen v dveh primerih, ni bilo. Pozno popoldan je na Foitovi cesti padlo z dreves nekaj večjih vej. Koncesionar za vzdrževanje te ceste VOC, d. d., je veje odstranil s cestišča. Tudi na območju Paskega Kozjaka je bilo zaradi močnega vetra na cestisču več večjih vej in listja. Koncesionar za upravljanje cest na tem območju, Andreje, d. o. o„ na terenu odpravlja ptjsledice. Vpetek, 12. januaija. torej pred skoraj 14 dnevi, jeokoJi 12.ure močan veter podrl bor ob .Šaleški ccsti. med objektoma Rudarska 2 in Šaleška 16. Drevo jc ob padcu poškodovalo osebni avtomobil na parkirišču. Podjetje PUP Velenje, d. d., ki po koncesijski pog