9. štev.
V Kranju, dne 5. marca 1910.
XI. leto.
Političen iti gospodarska list.
Stane ta Kranj t dostavljanjem na dom 4 K, po pošti u celo leto i K, ta pol leta S K, ta drage države stane 5-60 K. Posamezna Številka po 10 vin/ — Na narofibe bret istodobne vposiljatve naročnine se ne otira. — Uredništvo in upravni št v o je na pristavi gosp. K. Floriana v *Zvexdi».
Izhaja vsako soboto ===== zvečer ===
Inserati se računajo ta celo stran 50 K, ta pol strani 80 k, ti četrt strani 30 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanili se plačuje ta petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat mates popust — Upravntttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se itvolijo frankirati. — Hokopüi se ne vračajo
volil Družbi sv. Cirila in Metoda
500.000 bron.
V sredo smo pokopali mladega moža, ki je zapustil za Ciril-Metodovo družbo krog pol milijona kron. Vsa narodna srca po Slovenskem so vztrepala ginjenosti, ko so zaznala za ta plemeniti izraz plamtečega rodoljubja.
Hiša Kotnikov na Verdu pri Vrhniki je bila od prvih početkov slovenskega pre-rojenja sem ognjišče narodne misli, ognjišče plemenitega rodoljubja. Oče sedaj umrlega Karla, Franc Kotnik, je umrl 15. avgusta 1890. Bil je ustanovitelj parketne tovarne na Verdu, eden slovenskih prvoboriteljev v dobi preporoda, svoj čas slovenski deželni poslanec. Po njegovi smrti je prevzel tovarno sin Franc, ki je pa že 2. avgusta 1891. umrl v starosti 20 let. Zapustil je čez sto-tisoč kron v narodne dobrodelne namene.
V takem miljeju je vzrastel Karel, rojen SI. septembra 1875. V I^ubljani je študiral gimnazijo, a ko je umrl brat Franc in je bil on poklican prevzeti domačijo, je prestopil na realko, dovršil dunajsko tehniko (ustanovil je tam tudi „Klub slovenskih tehnikov") in pred desetimi leti prevzel posestva in tovarno na Verdu. Vse njegovo
življenje je bilo posvečeno narodnemu in gospodarskemu delu; v tem je videl rešitev slovenskega naroda. Tihi skromni mož, skoz-inskoz naprednega mišljenja, je bolehal že od novega leta sem, a se ni hotel vleči; konečno ga je bolezen sama priklenila na posteljo in izdihnil je po silnega trpljenja polni bolezni. V zadnjih trenutkih, ko mu je stala že smrt pred očmi, je s šepetajočim glasom narekoval oporoko, f| kateri \ft
posfaDlI Cfiil-mefodooo družbo za soolega glavnega dediča, M dobi krog pol mlll|ona kron.
Narodova sreča je bila njegova poslednja misel, v zadnjem hipa je blagoslavljal slovenski narod in si postavil sam vekovit spomenik, ki ga bodo videla plemenita slovenska srca od severa do juga nad našo slovensko domovino, in stotisoče oči bo ro-silo solze ginjenosti nad plemenitostjo pokojnika.
Slava zadnjemu moškemu iz rodovine Kotnikov na Verdu, slava spominu največjega dobrotnika naše šolske družbe!
Dekliška meščanska šola v Kranju.
Ko se je — meada pred — 12 letibla gosloviU in svojemu namenu izročila elita* stavba nase državne gimnazije, tedaj je sedaj že pokojni ravnatelj J. Hubad, član c kr. okr. i. sveta, izjavil: Naša prva skrb sedaj mora biti razširjenje dekliške šole, in sicer v petrazredno ljudsko in trirazredno melčansko! — Kako nam je bilo to iz duie, iz srca vzeto. — Dekliška meščanska šola, — kako potrebna bi bila, nele za kranjska — temveč za vta gorenjska dekleta. — A niti do prvega dela gori omenjenega načrta nismo popolno dospeli. Le s pomočjo in požrtvovalnostjo občinskega sveta se
vzdržuje V. razred dekl. tole; deželni š. svet, ozir. deželni odbor ga ne more eistemizirati — radi pomanjkanja učenk. Pravijo: premalo učenk. Gospodje, Sano dajte nam šolo — osnujte poleg obstoječih razredov Je trirazredno meščansko — in deklic bo do prenapolnjenja l Zunanje občine, sosednji okraji nam jih bodo dovedli polne razrede. Dekleta, ki polnijo sedaj samostane, ki pa imajo po lastni izjavi le namen priučevanja nemščine, ne pa, da bi dali dekletom strokovno naobrasbo, vsa ta dekleta se bodo obrnila v Kranj. Koliko pa je še drugih. Hčere rokodelcev, obrtnikov, malih trgovcev pa tudi nimajo sredstev, da bi se zunaj doma izobraževale, zato kaže njh izobrazba prav občutne vrzeli, ako so primorane same si služiti krub. In po našem mestecu, kakor drugod, šeta čedno itevilce mladenk, ki ne vedo ne kam, ne kod. Za šivanje so premlade, k domačim delom jih čestokrat prenežna skrb materina ne pripusti in tako si v svoji brezposelnosti iščejo razvedril in zabave, ki jim ne služijo ne v izobrazbo, ne v kak drug hasek. — Deček, sapustivši ljudsko lolo, ima odprta vsa pota: gimnazijo, rokodelstvo, obrt, trgovino, — obiskuje obrtno iolo, trgovske tečaje, a za širšo maso naših deklet nimamo nič. In vendar se nam v bližnji bodočnosti obeta čas, ko bode tudi ženska rokodelka morala dokazati svojo strokovno naobrazbo — predno bo smela začeti «na svoje*. Brez potrebne strokovne naobrazbe in v to potrebnega šolanja ji bo to težko doseči. Kako redke so danes dobre šivilje. In zakaj F Ker se malokatera temeljito izuči. Par mesecev vaje pri samostojni šivilji in že začae «na sroje». O pravilnem prikrojevanju ume malo ali nič. Ako se ji delo posreči, dobro, ako ne, trpi škodo oni, ki je bil toli nepreviden, da ji je zaupal delo.
Naš meščan je rokodelec, obrtnik ali trgovec Kako dobro bi došlo vsakateremu izmed teb, ako bi mogel svoje hčere doma izobraziti sebi za pomoč. Tako pa jih mora leta in leta vzdržavati za drag denar — večkrat po tujih zavodih — seveda mnogokrat z nepotrebnim in neumestnim predsodkom) da so boljše, nego domače šole. V domači meščanski šoli bi se priučile obrtnega računstva,
PODLISTEK.
Dr. Fran ilešič v Kranju.
Ko je leta 1848 buknila na Dunaju revolucija in je bilo nekega dne na dvorišču deželnega dvorca v Gosposki ulici zbranih maogo ljudi, je zlezel mlad, nepoznan mož na tam stoječi vodnjak, imel navdušen govor na zbrano občinstvo ter poslušalce fasciniral tako, da je bil od tega trenotka slaven mož. To je bil dr. Adolf Fischbof, ki je pred nekaj leti umrl v svoji vili pri Celovcu.
Mi nočemo in ne moremo trditi, da je dr. Ilešič v slovenski javnosti neznano ime, vendar glede učinka na poslušalce smo se spomnili pri sinočnera predavanju v kranjski čitalnici na Fischbof o v govor na dunajskem vodnjaku.
Predaval je o Uirizmu. Svoj govor je uprl na tri stebre: na Ljndevita Gaja v Zagrebu, na dr. Prešerna v Ljubljani in na Stanko Vraza na Triglavu in povsod. Stožec celega govora je bil Lju-devit Gaj, ki je ustvaril Hrvatom in Srbom en
jezik, dal Jugoslovanom eno pisavo in učil, da smo vsi 'Jugoslovani en narod.
Naš namen ni pečati se danes z obsegom njegovega govora, o katerem bi le želeli, da bi se dal natisniti, ampak z mojstrsko tehniko predavanja.
Dr. Ilešič se je držal Goethejevega načela: Wer vieles bringt, wird jedem etwas bringen.
Takoj s prvimi stavki je dobil nad poslušalstvo tisto tajinstveno moč, s katero vladajo nad ljudstvom taki govorniki, ki znajo govoriti k srcu. Ves govor je kazal, da je govornik suveren vladar nad izbranim predmetom. Navajal je zgodovinska dejstva, pravljice, šege, vmes pa vpletal državno-pravne, leposlovne, kritične in literarne refleksije in tako je razvil govor v veliko sinfonijo, ki je imela za vsako uho znan, simpatičen akord. Mnogo-brojnim zbranim poslušalkam je bral Stanko Vrazovo himno na Gorenjke, za meščane je imel na razpolago zgodovino meščanske straže, o pevkah v Naklem nam je povedal, da so pele Stanku Vrazu, dokler niso dobile vina, le cerkvene pesmi in župnik v Naklem je imel Stanka Vraza za ru-
skega špijona. Ves govor je prevevalo neugasljivo navdušenje za Uirizem. Vsak stavek, vsaka kretnja, vsaka gesta je kazala, da je govornik navdušen Ilirec, četudi tega ni nikdar izrecno izjavil.
Zaradi tega smo posebno čutili in občudovali njegovo tehniko, ko je prišel na kočljiva vpraianja, namreč na odpor proti ilirizmu. Slomšek, Metelko, janzenisti so bili nasprotniki Iii-rizma, ker jim je bil preveč naroden, Kopitar pa mu je podtikal, gotovo ne v dobri veri, luterske težnje. Živel pa je še en velik nasprotnik Hi-rizma, nasprotnik, ki ni bil janzenist in ne zloben kot Kopitar. To je bil dr. Prešern. Tega pa dr. Ilešič ni navajal. Popolnoma umevno. Was er weise verschweigt, zeigt mir ihn Meister des Stils.
Ko se je po skoro dveurnem predavanju, med katerim noben poslušalec niti črhnil ni, začela prazniti dubkoma nabita dvorana, zdelo se nam je, da se zrcali v očeh vseh navzočih za-veat: Bil je lep večer.
obrtnega ipuja, risanja i. dr., kar bi potrebovale v domačem obrto. Zato ganite se, kranjski meščani I Na vas je, da zaprosite za svoje hčere toli potrebno meičansko šolo — in ne bo vam treba svojih hčera v zgodnji dobi pošiljati iz domače hile v tuje zavode, ki so večkrat bolj v Ikodo nego t nasek njih odgoje. Mesto, da bi svoje hčere drugam pošiljali — privabite rajie druge k nam, kar bode mestu tudi drugače v korist
Deželni zbor kranjski.
XXV. (zadnja) seja z dne 1. februarja.
Vložen je nujni predlog poslancev dr. Tavčarja, dr. SuSterSlča in barona Schwegla glede železniških razmer. — Poslanec dr. Vilfan je vložil na vlado interpelacijo glede uporabljanja novega osebnega tarifa na c kr. državnih železnicah za progo Radovljica-Ljubljana.
Poslanec dr. Sešteršič predlaga, da se voli v pridobninsko komisijo is cele zbornice, glede na volitev v prizivno komisijo za osebno dohodarino pa predlaga, da voli v asa knrija po enega člana in namestnika. S tem je seveda prikrajšano meščansko prebivalstvo, ki pU čaje največ pridobnine in največ osebne dehodarine, skoro za polovico dosedanjega zastopstva. Predlog se sprejme. Kot član v pridobninsko deželno komisijo se izvoli dr. Danilo Msjavon, kot namestnika Josip Hafner iz Škofje Loke in Josip Zurc. V prizivno komisijo za osebno dohodarino se izvolijo kot člani: dr. Karel Trilhr iz mestne kurije in Fran Križsj iz St. Petra iz sploSae knrije, njegov namestnik Josip Verbič z Vrhnike, iz cele zbornice poslanca Licbtenberg in PovSe, kot namestniki I rane Demlar, Jakob Dimnik in Ivan Zabret z Britofa pri Kranju.
Prične se Specialna debata o deželnem proračunu. Za poročevalcem se oglasi k besedi poslanec Viinikar, ki povdarja pred vsem potrebo meščanskih Sol in predlaga resolucijo, s katero se d« žalnemu odboru naročs, da prouči vprašanje ustanovitve in vzdrževanja meščanskih Sol na Kranjskem, zlasti v tistih mestih io trgih, kjer Se ni nikakih srednjih ali osemrazrednih ljudskih Sol in da v prihodnjem zasedanju stavi o tem primerne predloge. — Poslanec Zabret pravi, da se deželni proračun premalo ozira na kmetijstvo. V ta namen je vendar določenih 377.968 K. Zeli odvodov za hribovske vasi v kranjskem okraju, regulacijo Save in Tržiške Bistrice, popravo ceste iz Kranja v TenetiSe in Golice in iz Goričan v Medvode. — Za njim se poteguje za preložitev ceste na Škofjeloški kolodvor nal poslanec Ciril Pire, čegar govor smo že itak obelodanili. — V te j debati govore Se poslanci: dr. Lampe, dr. Tavčar, deželni predsednik Švarc in Hladni*. — Poslanec Susteršič utemeljuje nnjni predlog, glede novih železnic na Kranjskem in na-svetuje, da se dovoli deželnemu odboru v svrho hitrejšega uresničenja dne 24. januarja skleajenega železničnega omrežja na Kranjskem 50.000 kron.
Konec prih.
Gospodarski del.
Tsdeiski sejem v Kranju dna 28. februarja 1910. lota. — Prignalo se je: 191 glav domače goveje živine, —- glav bosanske goveje živine, 11 glav goveje živine hrvaške, 7 domača teleta, — hrvaških telet,   35 domačih  prašičev,  — hr-
$ pomiri. Iz čaje ve ga večera.
Dalje.
»Pa bi se sestajala vsaj drugi dan, Mila!"
.Ni mogoče, Milan, dasi bi jaz prav rada I Ne vprašaj me večl
Padla mi je krog vratu in se razjokala kot otrok.
Razumel sem jo in zato sem molčal. Le solze sem ji brisal in celil s poljubi. Nisem poznal po imenu niti nje, niti njenih starišev, toda bil sem si v svesti, da je moja, moja po naravnih pravicah in pravu, zapisanem v človeških srcih ... Midva sva razumela to pravo in to mi je dajalo nadčloveško moč.
.Edino Tvoja sem, Milan, Tvoja! Pa te proklete dolžnosti... Pa Ti natvezejo nekaj otroku, ga lepo okrase in vlečejo pred altar, kjer nekaj obljubiš, kar sam »nimaš v oblasti in se Šele pozneje zaveš, da si prodal sebe, razutniš sebe, ničvrednemu, umazanemu pohotnežul"
Naredil sem velike oči.
Torej so ti obesili moža na vrati? Ti si omožena!? Mila!
.Molčil Tudi ako bi bila! Jaz razpolagam sama s seboj in jaz sem Tvoja! Nihče drugi nima pravice do mene! Nihče 1"
Prišla sva do razpotja, Hotel sem jo spremljati še dalje.
.Tvoja pot gre na desno, a moja na levo, Milan! Pomni, kaj si mi obljubil! Zame se ne boji"
Potegnila je revolver iz žepa.
vaških prašičev, — domače ovce, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64— 68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36—40 K. Pšenica K 1350, proso K 7-50, rž K 9-50, oves K 8—, ajda K 7 50, repno seme K, fižol ribničan K —, nian-dalon K —, koks —, krompir K 2*25 za 50 kg, seme dom. detelje K 60*— do 62*—.
Mestna hranilnica v Kranja. V mesecu februarju 1910 je 363 strank vložilo 126 973 K 41 vin. 883 strank je dvignilo 122 405 K 50 vin. 3 strankam se je izplačalo posojil 5 300 K — vin. Stanje hranilnih vlog brez kapitalizovanih vlož. obr. 4,531.595 K 51 vin. Stanje hipotečnih posojil 2,934.136 K 79 vin. Stanje občinskih posojil 481089 K 69 vin. Denarni promet 359 576 K 15 vin.
Mestna hraailnica v Radovljici. V mesecu februarju 1910 je 205 strank vložilo 55 042 K 63 vin. 212 strank vzdignilo 48.549 K 69 vin. 30 strankam se je izplačalo posojil 25.670 K 11 vin. Stanje vlog 3,400.211 K 89 v. Denarni promet 316.366 K 44 vin.
Mestna hranilnica t Kamnika. V mesecu februarju 1910 je 164 strank vložilo 45.580 K 39 vin. 144 strank vzdignilo 37.312 K 05 vin. 6 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 7.700 K. Stanje hranilnih vlog 1,939.847 K 99 v. Stanje hipotečnih posojil 1,447.817 K 48 vin. Denarni promet 168.768 K 17 vin.
Poučni listek.
Naša sveta dolžnost |e, da skrbimo za svoje zdravje. Daije.
Od triperja (kapavice) hočem le toliko omeniti, da ostane po zanesljivih zdravniških opazovanjih nekako 8 do 10 odstotkov sedanjih zakonov zaradi njega nerodovitnih.
Ako vse to upoštevamo, ne moremo niti naj-manje dvomiti, da imata zloraba alkohola in spolne bolezni najbolj bivstven del krivde na danaSnjem bolehanju in izumiranju rodovin.
Marsikdo se bo jako čudil nad tem, da govorim o dolžnosti, biti zdrav. Vprašal se bo: spada li v področje moje volje, da sem zdrav? Li nisem produkt mojih staršev in vlada li ljudi in bogov vsemogočna uiodaP Kako moremo govoriti o dolžnosti, ki je neizpolnjiva ?
Jaz na to odgovarjam: Gotovo! Ziravje posameznika je večinoma odvisno od sil, proti katerim je brez moči. Mnogo nespremenljivega je določenega že pri njegovem spočetju in velik del zunanjih življenskih pogojev mora posameznik tako sprejeti, kakor ga najde. ▲ mnogo tega, česar ne more posameznik več izpremeniti glede lastnega zdravja, to more izpremeniti za svoje potomce — n. pr. po pametnem plemenskem izboru — in mnogi življenski pogoji, na katere ne more vplivati posameznik, leže v področju volje skupnosti. Pa tudi posamezniku vstaja dandanes mnogo več prostosti v tej smeri, kakor navadno mislimo. Zdravniški znanosti se posreči v vedno popolnejši meri, odstraniti največji del onih Škodljivosti, ki so nepričakovano grozile v prejšnjih časih življenju in zdravju. Kuga, koze, vratnica, kolera, legar so izgubili skoro popolnoma vso grozo za nas, ki prebivamo v srednji Evropi.
In vi tovariši (viiokoSolci)! ste v posebno ugodnem položaju. Večina izmed vas živi v blago-
stanju, skoro vsi ste rešeni najhujših skrbi za obstanek. Vase prehranjevanje zlasti more biti zadostno in samo to vam daje nadaljno, silno važno varstvo vašega zdravja. In končno vas varuje in vas dela v visoki meri neodvisne od zunanjih, slučajnih Škodljivosti vaSa mladost. Vi se nahajate v dobi največje moči, največje odpornosti teleta. Mnoge Škodljivosti, kakor na primer one, katere prinaša vreme in letei čas in ki so jako nevarne mlajši in starejši dobi, so na vas skoro brez vpliva, kakor se da statistično dognati. Vam je torej pred vsem* v visoki meri dana prostost, da uravnate svoje življenje pametno in zdravo. In tu smo spoznali strašne Škodljivosti, katerim se moremo brez dvoma sami izogniti. Ako se jim moramo odtegniti, potem je pa tudi naSa dolžnost, da se jim odtegnemo I Dolžnost proti rodovini, narodu in državi, katerim moramo poravnati s svojim življenskim delom stroSke, izdane za naše vzdrževanja, katerim moramo pokloniti poraben, živ nadomestek, preden sami odmrjemo.
H ranje naSaga telesa vsled pomanjkanja gibanja na prostem zraku, zastrupljanje telesa po alkoholu in sifili (sramni kugi), moremo odvrniti, ako le mi hočemo; pa tudi samo tedaj, ako mi hočemo! Vidite, tovariši (visokoSolci), kako velikega pomana je za zdravje krepka, pametna (razsodna) volja. Nimamo za posamezni ka, kakor tudi za narod kot celoto nobenega važnejšega, nobenega bolj neobhodno potrebnega varstvenega sredstva (profilaktika) kakor pamet in značaj!
Hočem vam to Se jasneje dokazati in prihajam do tega, kar bi danes pred vsem najrajši pojasnil. Poleg fuičmh (telesnih) divjajo v našem narodnem telesu tudi psihični (duševni) strupi, ki še velikobolj prete njegovemu obstanku kakor oni.
Vse telesno bolehanje posameznika in telesna nerodovitnost, — kakor zelo je oboje razširjeno — nista naii prinodnjosti izdaleka tako nevarna, kakor drugo zlo. ki se razširja kakor rak rana na strahovit način prav v naših krogih; prostovoljna nerodovitnost. Hočemo, da rodovina izmre. Nočemo več otroške nadloge.
Ureditev rojenja otrok je zapoved pametne človeške družbe; zavestna odpoved rojenja otrok od strani normalnih ljudi je hudodelstvol
Tak sklep je posledica oslabelo.ti (velosti), strahopetnosti in želje po uživanju, teh pregreh blagostanja. Naša naloga bi bila, da napaemo vse sile, da se oprostimo teh napak. Namesto tega pa se pustimo voditi od krivih naukov, ki nas morajo popolnoma potlačiti v blato.
Trije krivi nauki so, kateri — v kolikor morem jaz spoznati — najbolj nevarno prete zdravju, da obstanku vodilnih krogov! Med seboj so v ozki zve&i in prepovedujejo jih isti proroki! Mislim na nauk o pravici, da, o dolžnosti, da uživamo, o dolžnosti, da se «izži vimo>, kakor navadno pravijo; nauk, da mora postati umetniški okus vladar našega življenja in da je naša poglavitna naloga, da ljudstvo umetniško izobrazimo; naposled nauk o prosti ljubezni.
Dalje prih. '
Kc zašite Ciril-MctodoVc družic!
.Vidiš, sedaj me bo pa ta veroval! Na svi- ' denje čez tri dni!
Poslovila sva se kar najiskrenejše in — izginila je v grmovju!
Vsake tri dni sva se redno sestala. Nisem jo več vpraševal. Sam sem se bal dvigniti ko-preno, ki mi je zakrivala njene razmere. Ljubil sem jo strastno, skoro divje, mislil na njo noč* indan in komaj čakal zaželjenega trenutka. Pa tudi ona me je ljubila istotako.
.Ko bi vedela," je rekla nekoč, ,da imaš poleg mene še katero drugo, vidiš," in pokazala mi je revolver, .prva bi veljala Tebi, a druga meni! Jaz znam dobro meriti," dodala je smehljaje ter se privila name, da s poljubom izbriše morebitni slab utis njenih besedi.
Moral sem ji — kako smešno se to sliši — priseči, da jo ne varam z drugo. Ko si je tako ! zagotovila mojo posest, pa je bila razposajena, zabavna, živa, da vam tega ne morem izraziti v besedah. To se more le okusiti I Drugod pa jo nisem nikdar srečal, niti kaj slišal o nji. Pa si tudi nisem želeli
Tako je pretekel dober poldrug meseci
Neko soboto jo zopet pridem čakat kot po- ' navadi. Dolgo čakam, že mislim oditi, ko se razdeli grmovje, a iz njega stopi — star ogljar.
»Kako je Vaše ime, prosim?"
.MelinI"
,Pa Milan tudi, ne?" .Da."
.Tole imatp za Vas."
S temi besedami mi izroči malo pisemce'in izgine. Odprem in čitam:
.Milan! . .
Prihranila sem obema slovo, ker vem, da je tako boljše! Ko dobiš to pisemce, bom že daleč od teh krajev proč! Ne sodi me napačno, ker to boš vedel, da je moralo tako priti! Prosim te pa: ako bi me kje srečal, ne poznaj me in ne poizveduj po meni! Da se pa bo-deva se sešla, mi pravi moje srce, ki me nikdar še ni varalo!
Tvoja
Mila."
Čudno! Ostal sem popolnoma miren. Še ogljarja sem iskal in klical, da bi mu dal napitnino in ga morda povprašal, kje in kdo mu je to dal — toda o njem že ni bilo ne duha, ne sluha.
Ko pa sem obiskal še enkrat mesta, na katerih sem prebil ž njo toliko prijetnih ur v zavesti, da je sedaj vsega konec, mi je pa začelo prihajati vroče. In sesedel sem se ravno za tisto akalo na mehkem mahu; mesto lahnega skrivnostnega vetra kot oni večer, je divjal po meni vihar, a v duši mi je odmevalo tisto skovikanje sov.
Zgrabil sem pisemce, ga raztrgal na drobne kosce in pomandral. Isto bi bil storil tudi ž njo, ako bi mi bila prišla v istem trenutku v pest.
Toda ni je bilo. Konec prih.
|. priloga „Gor«nJcu" gftv. 9 z 1.1910.
Vzdrainimo se!
V zadnjem času je začel rohneti ljubljanski •Slovenec* zoper našo obrambno C:ril-Metodovo družbo, kateri napoveduje za prihodnjott boj do skrajnosti, boj na nož. Kdor pozna vzvišene obrambne namene Ciril Metodove drnžbe, kdor pozna njeno požrtvovalno in uzorno delovanje v obmejnih krajih- na Slovenskem, mora z gnjusora zavračati take nesramne, izdajalske napade na to našo velevažno organizacijo, brez katere bi obmejnih Slovencev morda sploh ne bilo vf č. Upajmo, da podli izbruhi «Slovenčevega» divjega stran-karstva na našo dično Ciril-Metodovo družbo vzbudijo med pravimi, res narodnimi Slovenci še večjo vnemo in požrtvovalnost za to prepotrebno organizacijo, kateri izkuša vzeti ljubljanski »Slovenec* z neosnovanimi napadi ugled med slovenskim ljudstvom.
Letos obhaja Ciril-Metodova družba 26 letnico svojega obstanka. Slovesen praznik bo to za vsakega pravega Slovenca.
Vsi pošteni Slovenci hočemo pokazati pri tej priložnosti Družbi svojo zvestobo in naklonjenost. In kako bomo to najlepše storili? Kako bomo najlepše odgovorili na «Slovenčeve> napade? Okle-ni mo se podružnic Ciril - Meto dov -družbe in priredimo v najkrajšem času občne zbore, kjer bomo z obilno udeležbo odgovorili na ostudne napade in prinesli vsak svoj dar ček na oltarček domovine 1 Odborniki podružnic, na delo za edino našo obrambno organizacijo, ki je rešila že tisoče naših malih* in nam jih bo ohranila Se tisoče pred požrešnim tujcem.
MT Gorenjci! Naročajte, priporočajte in razširjajte naš listi — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega naročnika! — Bodite povsod širlteljt njegovega poštenega prizadevanja I
Dopisi.
Novice iz Šenčurja.
V Šenčurju se vrše prihodnji teden dne 10., 11. in 12. t. m. občinske volitve. Po pripravah soditi bo boj precej hud, kajti gre se za lepo šenčursko občino in njene denarce. Gre se pa tudi zato, ali ostane občina po veliki večini po naprednih občinskih odbornikih zastopana, ali jo dobe v roke ljudje, ki so ponižni izvrševatelji ukazov iz farovža. V ..Domoljubu" bahajo, da bodo pomedli z liberalci; z onimi petimi iz Šenčurja bodo kmalu gotovi, drugod jih pa itak ni. O nesrečniki! Za večno bodo izginila Vaša imena iz zapisnika dela in življenja, naredili boste pokoro javno in očitno, poljubovali boste rob Li-parjevega .bertaha" in uničeni boste. Vi značaji, dosedaj neupogljivi, krivili boste svoja hrbtišča in se trkali na prsi, ko bodo po vasi stopali zmagovalci in nosili, kakor pri zadnjih volitvah, namesto bandera, na kole nataknjene vaše glave. Nek hudomušnež si je narisal ta prizor, seveda samo za svoj album takole: Naprej nosi Skalja v krvi liberalcev namočeno metlo, za njim jaha Martnek in trobi svetu, da so z metlo pokončani šenčurski liberalci mrtvi, za njim nesejo bodoči šenčurski odborniki v parih, z metlo odrezane glave šenčurskih liberalcev, nataknjene na kosmate kole, za njimi pa bo svetil Bricelj z laterno katoliškega napredka. Pred župniščem in kaplanijo dobe blagoslov in javno pohvalo. Oglejmo si no te pristne katoliške odbornike: Martnekov Lojze, sicer od svoje žene ločeni mož, vendar pravi dobrotnik človeštva, posebno tolažnik deklet in žensk, omoženih in neomoženih, naj nikar ne misli, da bo občina, če bi — kar nas Bog varuj — zlezel na odborniški stolec, podpirala njegove nezakonske otroke. 50 letni Belenarjov fant, tudi ne bo delal čudežev, kvečjemu bo kakšno prav žmahtno bleknil. Vidmarje pa vsakdo pozna. Večni kandidat je so za odborniške stoličke, resnega ni na nobenem nič, najmanj na Matiji. Aleš naj pa premišljuje svoje katoličanstvo iz tedajnih Časov, ko je bil še v Zalogu. Kar bodo gospod rekli, to se bo zgodilo in naj bo potem občanom prav ali ne, to jih nič ne briga: Šenčurjani, dobro poznate te može, posebno .Kotarji" bi vedeli mnogo povedati, kako se jih je gledalo od zgor navzdol in obiralo s šenčurskrmi berači Upamo, da ne boste, če imate le še kaj samostojnosti in razsodnosti, vtikali svojih glav v levovo žrelo.
— Tudi Velesovcem moramo povedati, da jih prav pridno vlečejo skozi zobe možje velesovski in šenčurski na raznih sestankih, češ, toliko re-
' vežev ni nikjer, kakor v Veleaovem, če mi dobimo županstvo v roke, ne bodo več žrli naših žu jev.
— Marsikatera pikra je že padla na račun barab.
— Vi pa pokažite sedaj pri volitvah, da niste barabe, pokažite vrata usiljivcem, sedaj se Vam
prilizujejo, Če bi pa dobili občino v roke, vas bodo še manj poznali, kakor so vas dosedaj. — Tistih par neznačajnih odpadnikov naj bo, kjer hoče, takih v naših vrstah ni treba. — Gre se tudi zato, da vržejo dosedanjega župana Matevža Barleta. On načeluje občini že 27 let in moramo reči, da je takih županov treba iskati. Če je natančen, ima čisto prav, da je pa ljudstvu in proti vsakemu poslužlj v, je pa vobče znano. Pisarniške posle opravlja sam za tako nizko plačo, da bi še pol tajnika ne dobil za njo. Ko bi zmagali klerikalci, bilo bi seveda treba tajnika, kar bi gotovo še enkrat toliko stalo kakor znaša sedaj nagrada županu. Zatorej pa, volilci šenčurske občine, neustrašeno v boj za samostojnost, v boj proti farovškim podrepnikom in ljudem, ki niso ne miš, ne tič, ki bodo skakali, kakor se jim bo iz treh farovžev žvižgalo. Četudi so priredili mi-sijon po vseh farnih cerkvah po celi občini, in še v vogljanski, kjer je tudi tam nekaj volilcev, skozi cel teden pred volitvijo, pokažite. jim, da hudič, katerega vam slikajo v vseh mogočih barvah, vas ne bo vzel kar meninič tebinič, če volite napredno, pokažite pa tudi, da ta črni hudič nima ničesar iskati v občini, dokler so na-prednjaki na krmilu. Če .pa pride farški pod-repnik k tebi in ti vsiljava svoje odbornike, reci tako kakor je rekel značajen mož v Šenčurju svojemu svaku, ko ga je nagovarjal, da voli klerikalno : Rajši s hudičem, kakor s farški m bričem.
Šestdeset tisoč kron — to so že lepi denarci. katere lahko trosi v svojo zabavo ame-rikanski milijonar, ki ne ve, kako bi spravil lahko prislužene denarje med ljudstvo, da jih potem zopet z obrestmi dobi nazaj. Šenčurska hranilnica pa tega ne more. Samo za zabavo izdati do 60.000 kron, to je večja zapravljivost kakor z desetaki podžigati cigare. Šenčurska hranilnica ima ljudski denar. Z ljudskim denarjem je naredila nekoliko dobička. Sedaj pa naenkrat ne vedo, kam bi ga utaknila. .Ljudski dom naredimo", so rekli, saj ima hranilnica denar. Prevzetni Babilonci so tudi rekli: ,Sezidajmo stolp, ki bo segal do oblakov." Kakor z Babilonci, tako bo z našimi posojilničarji. Babilonski stolp se je podrl in tako se bo podrl tudi šenčurski ljudski dom, tam se jim je govorica zmešala, ko so delali; tukaj se jim pa že meša, še predno so začeli 1
V miru bi jim pustili njih .ljudski dom", da se nam cela stvar ne zdi nekoliko smešna in žalostna. Ves dobiček in tudi kapitala precejšno svoto bo šlo v ta ljudski dom. Kaj pa bo tam/ bo vsakdo vprašal ? Odkrito povedano, tega danes še Bog ne ve. Vse hočejo spraviti pod eno streho. Ko je nekoč vprašal hranitnični odbornik svojega tovarša: .Kaj hudiča bomo imeli v tem ljudskem domu", mu je ta čisto podomače rekel: .Počakaj, boš že videl." Kakor ta, tako tudi drugi mirno čakajo, dokler ne bodo vedeli, kam jih je slepo zaupanje v kaplanovo vsemogočnost pripeljalo, hranilnica ima v oskrbi sam ljudski, to je kmečki denar. Če bi bilo vodstvu hranilnice res kaj na tem, da pomagajo kmetom do izboljšanja njih žalostnega položaja, bi dobiček hranilnice, ki izvira iz kmečkega denarja, obrnili kmetom v prid. Kakor pa smo izvedeli iz zanesljivega poročila, ni hranilnica do danes še vinarja potrošila v prid kmetijstvu. Še manj pa, da bi dala kmetijski podružnici samo vinar podpore. Malodane ves dosedanji dobiček je že požrlo izobraževalno društvo, čigar lepa izobraževalna umetnost se je kaj lepo personificirala na Liparju, ki je poštenjaku naše stranke izbil zobe, ker je bil drugačnega mnenja kakor on.
Poglejmo vendar nekoliko pobližje v izobraževalno društvo! Tam se pripravljajo nekateri šenčurski mladeniči za bodoče prvobojevnike klerikalne stranke. Vceplja se jim v srca nasprotstvo do vsega, kar je napredno, ali bolje rečeno, župniku in kaplanu zoprno. Uče se sovražiti vse, kar se slepo ne pokori volji župnika in kaplana, uče se, da je dovoljeno vse, kar služi v dosego strankarskega namena, in če pri tem nasprotnik tudi na telesu ali premoženju trpi škodo, to jih ne briga — saj namen posvečuje sredstva.
Pojdimo med te mladeniče! Prepojeni so tako sovraštva do vsega, kar je v nasprotju z župnikovimi in kaplanovimi nauki v posvetnih zadevah, da se čutijo nekako vzvišene nad drugimi fanti in možmi, ki si upajo misliti s svojo glavo. Napuh, en izmed najhujših naglavnih grehov, se je ugnezdil v njihova srca tako, da zaničujejo vse, kar se ž njimi ne druži. Ni čudo, da rastejo že lastnim staršem čez glavo Poznamo očeta, ki z bolestjo v srcu gleda, kako ga zaničuje sin, ker se drži gesla: Z vsem bodi prijazen, bodisi liberalec ali klerikalec!
Tako .izobraževalno društvo". In šenčurska hranilnica bode zidala s kmečkim denarjem tem junakom trdnjavo .Ljudski dom".
Vedno čujemo tožbo med kmeti: Slabi časi, slabe letine, visoki davki, pomanjkanje delavcev, nikjer dohodkov, vedno več dolgov — kam bomo prišli! Otroci ne ubogajo, namesto da bi delali, se uče iger, tamburanja, hodijo pozno ponoči domov, zjutraj pa leže — ta star, ti pa delaj! Včasih če je šel fant zvečer na vas in prišel nekoliko pozneje domov, je bil zjutraj prej pokoncu kakor navadno, češ, da ne bodo vedeli, da
sem bil na vasi. Zdaj pride katoliški mladenič iz izobraževalnega društva ob polnoči ali pa še pozneje domov, pa v jutro, namesto da bi delal, polega, oče dela in grize ustne, mati pa pravijo: pusti ga, naj poleži, saj je bil sinoči v .izobraževalnem društvu". Kdor fantov ima kaj samostojnega mišljenja, pa sploh ne gre med to družbo in tolažba je, da jih seštejemo lahko na prstih ene roke, vse one mladeniče iz izobraževalnega društva, ki bodo mogoče v bodočem življenju igrali kako ulogo.
Za vse to ima šenčurska hranilnica denar. Nima pa denarja za druge občekoristne namene. Napredek kmetijstva jo nič ne briga. No, vi hra-nilničarji, ki ima'e tolko dobička, da lahko v mrtvo zidovje vtikate tisočake, ali bi ne bilo veliko, veliko bolj pametno, da bi pospeševali napredek kmetijstva. Koliko lukenj je, katere bi se bile lahko zamašile s temi tisočaki: ustanovite strojno zadrugo, podpirajte prešičjerejo, govedorejo, dajte darila onim, ki bi vzdrževali dobre bike, delajte poizkušnje z umetnimi gnojili, skrbite za predavanja o kmetijstvu, živinoreji, podpirajte, pa naj si bodo tudi samo vaši pristaši one, ki bi lepo zasadili svoje vrtove s sadnim drevjem, podpirajte kmetijsko podružnico, gasilno društvo in druge take občekoristne, podpore vredne in potrebne naprave.
Sedaj pa pustimo hranilnico in izobraževalno društvo začasno v miru, ker kaplanu, Vidmarjem in vsem drugim, ki nočejo odpreti oči, da bi videli, ne bomo trobili na ušesa, ker nočejo slišati in tudi nimamo trompet, da bi podirali zidovje te Jerihe. Omenimo naj le toliko še, da ima tamburaški zbor šenčurskih devic samo dve tamburici, učenk pa do dvajset, in da župnik noče mešanega zbora, kakor ga je baje imel na Rovu, ker ga je izkušnja izučila, da se mešan zbor kaj rad zmeša. Mična dogodbica nam pripoveduje: Tam dol na Rovu je imel župnik tamburaški zbor: 6 fantov, 6 deklet! Lepo so tam-burali in peli in gospod so imeli dopadajenje nad njimi. Navadili so se, in dolgčas jim je bilo, če niso videli drug druzega, če niso pele mične tamburice, je bila žalost v njihovih srcih. Tam-buraši so hoteli imeti mične tamburašinje doma in zgodilo se ni nikako čudo. V enem letu tamburanja so se poročili štirje tamburaši s štirimi tamburašinjami. Kislo se je držal g. župnik, kaj pa je tudi hotel, izkušnja ga je izučila. Vendar se mu sedaj tudi ta nemešani zbor meša, punice prihajajo in odhajajo, tamburici romata od hiše do hiše, učitelj pa pridno prihaja iz Ljubljane dvakrat na teden za 18 kron. Ko se bode pokazal uspeh tamburic, bomo že poročali. Sicer pa, če bode župnik svojim deklam prinašal in izročal poljubčke od njih ljubimcev ter hotel to misijo izvrševati tudi v tamburaškem društvu, bo imel čez glavo opravila. Pozdravljeni, kmalu se zopet vidimo!
Zadnjič smo se v .Gorenjcu" baviii z Zajcem za pečjo ih šiško v snegu. .Domoljub" je obdolžil tega Zajca, da sedi za pečjo, za cesto se pa ne zmeni. .Domoljub" je takrat tako grdo lagal, da naj se sramuje, ne morda zaradi laži, ker ta mu je običajna, temveč zaradi denunci-janstva nasproti cestarju, kakor ga on blagovoli imenovati, Zajcu. Snega se je naletelo v petek in soboto, da bi ga bil človek Cahejeve postave lahko stoje jedel. Šenčurski cestar, šenčurski Zajec, je v najhujšem snegu zlezel iz zapečnika in ril, dasiravno je snežilo kakor bi trgal berače, celo soboto z 12 delavci in odkidoval cesto. V nedeljo zjutraj je tudi milo pogledoval za peč, vendar je zmagala njegova delavnost, dobil je 22 delavcev in celo ljubo božjo nedeljo so v najhujšem metežu odmetavali sneg. Srečno so se prerili do Šenčurjevega Jaka, med tem jim je pa sneženi vihar zopet zamedel vso pot tako,, da so komaj prišli nazaj v Šenčur. V pondeljek navsezgodaj je spravil Zajec skupaj, ko je zlezel iz za-pečka, 29 delavcev, ki so cel dan naporno delali, da so odkidali cesto iz Šenčurja do državne ceste. V pondeljek jutro se je vozil v Kranj šenčurski župnik g Šiška, Menda se je parkral prevrnil, in odtod ona lažnjiva notica v .Domoljubu". Gospod župnik, resnico oznanujete, spoštujte jo!
„Noviceiz Šenčurja" so zaprle sapo našim sicer Jako korajžnim župnikovim in kaplanovim podrepnikom. Cele tri tedne so se shajali in ugibali, prerešetavali in pripravljali odgovor na dopis v ..Gorenjcu". In kaj so storili?! Bog jih je udaril s slepoto, dejstev niso mogli ovreči — in nehote igrajo vlogo Bileamo - ega osla — namesto da bi izprati madeže iz svojih sukenj, so jih še namazali z oljem, da bodo gotovo ostali na njih. Niti enega greha, kar se Vam jih je pri očitni izpovedi v ..Gorenjcu" povedalo, niste ovrgli, pravite le toliko, da je Vaša od hranilnice kupljena hiša vredna 30,000 kron. O, blaga Mohorjeva mama, smilite se nami Vi ste dali za hišo čez 20.000 kron, prodali ste jo pa za 14.000 kron, ker se ni obrestovala. Šenčurska hranilnica Vam jo je spravila z glave, sedaj se pa norčujejo iz Vas, češ, da je vredna 30.000 kron. Mama, Vi, ki znate tisočake bolje spravljati in nalagati, kakor šenčurska hranilnica, nam bodete gotovo odpustili, da smo to omenili, odpustili pa, mislimo, ne bodete gospodom pri šenčurski hranilnici, ki
Vam kar v obraz pripovedujejo v »Domoljubu", da ste jim dali hišo polovico prepoceni. — In Še eno konjsko kopito je tukaj vmes: 30.000 kron je vredna ta hiša, naj bo. Hranilnični račun po 51/, ln 6% obresti. Pameten kapitalist naloži kapital tako, da se sam obrestuje, hiša je vredna 30.000 kron bresti po 6% = 1800 kron. V resnici je tako! . Poštar letno 120 K, g. postaje-vodja letno 120 K, žendarmerijska postaj« letno 120 K, par starih mamic 80 K, torej 440 kron. Obresti 1800 K, pokritje 440 K, primanjkljaj 1360 kron. Brezdvomno se bode vpisala med hraninilška aktiva ta hiša tako, kakor so jo hranil-ničarji cenili, namreč vrednost 30 000 K- Sicer pa počakajmo nekoliko, bomo videli, kaj se iz tega izcimi. Za vsak slučaj pa imaš, kakor te .Domoljub" imenuje: Volivec šenčurske občine, tukaj najlepši, na papirju tiskani dokaz, koliko ti bodo cenili, če boš volil župnikove in kaplanove kleče-plazce, njih izvoljeni ljudski dom in ti ga bodo potisnili na tvoj trudni hrbet, ti boš pa plačeval potem občinske naklade, da boš črn. Pa so res tletni ti naši hranilničarji. Čimbolj se iz blata vlečejo, tem globlje se pogrezajo. Prvič so rekli, zato smo kupili hišo, da liberalci ne bodo mogli proti nam agitirati; ko smo jim dokazali, da je sedaj še večja nevarnost, da jo potisnejo občini, ker jo že imajo, pa namesto da bi to zanikali in pomirili ljudstvo, vpijejo, da je vredna 30.000 K. — Res je to in smelo trdimo lahko, da če bi zmagali pri volitvah mežnar, fajmošter, kaplan, Martineki, Vidmarji, Sajovici, Dragarji, da bi ne odteklo mnogo vode, da bi jo junaki ne porinili občini za 30.000 kron. Zato pa ti, „volilec šenčurske občine", dobro premisli, komu oddaš svoj glas, dobro premisli, komu izročiš sebe, svoje premoženje in vse svojce, in če boš to storil, gotovo ne boš dal svoje kože Liparju in kaplanu na razpolago, temveč — boš volil može, katerih dosedanje delo v občini ti je porok, da te ne bodo dejali iz kože, kakor te hočejo dejati šen-čurski in šenčurske občine farovški hinavci. — Pregovor pravi: zaupaj, toda, glej komu! „Do-moljub" pravi: tudi naši liberalci z lažmi napadajo domače šenčurske in velesovske duhovnike. Vprašamo tistega, ki je tri tedne premišljeval in klical svetega duha na pomoč, da je mogel sploh kaj spraviti v „Domoljub", ali je ovrgel le eno trditev,kar jih je trdil ..Gorenjec'? Prav nobene, gre se slepe miši! Prav nič ni ..Gorenjec" napadal vaših duhovnikov, povedal jim je le bridko resnico in ni lagal. Povedal je resnico zato, da
Pravočasno zabrani nesrečo, katera je pretila šen-urskim občanom. Tisti mazač v »Domoljubu", ki se joče, da z lažmi napadamo šenčurske duhovnike, naj nam odgovori na tale vprašanja: ni hodil nekdaj šenčurski kaplan poučevat Ma-kovčevo Mico v nemščini ? Ali se ni šla Mica na Štajersko kuhat učit ? i. t. d. Ali ni spodila fa-rovška kuharica brhko Frančevo punco iz službe, ker je menda rada videla hlapca? Ali niso hu dobni jeziki govorili po vasi, da se je to zgodilo zato, ker se je kuharica bala za župnika! Odgovorite!
Naši hranilničarji so takoj, ko so kupili hišo, nastavili našemu, vse častivrednemu poštarju nož na vrat in so mu podvojili najemnino. Seveda je rajši dobil drug prostor in je z veseljem sprejel odpoved. Pri hranilnični hiši je tudi javna koncesionirana vaga, katero je dosedaj oskrboval poštar. Z odpovedjo je odpovedal tudi oskrbovanje vage. Lep prizor je bil v pondeljek, ko so kmetje gnali živino v Kranj na semenj in vagali na ti katoliški tehtnici. V potu svojega obraza sta se trudila kaplan in Cene, ta bodoči ferboltar .Ljudskega Doma", da zvagata nekaj volov, kar sta končno tudi storila. Kako? tega ne vemo, ker še noben teh dveh, kakor znano, ni položil predpisanega izpita kakor je predpisan za oskrbnike javnih vag. Ko bi bil to storil kak liberalec, bi ga bilo že davno vprašalo c. kr. okrajno glavarstvo, koliko kronic približno lahko utrpi za ubožno blagajno. Mislimo si pa lahko, da to dosedaj še si. c kr. okr. glavarstvu ni bilo znano in da bode že vprašali gospoda Mihaela, kje se je učil vagati. Nekateri trdijo, da mu je dal dovoljenje njegov patron sv. Mihael v ne-besih, vendar dvomimo, ker sveti Mihael v nebesih vaga samo duše, in ne moremo pojmiti, kako bi mogel dati božjemu namestniku na zemlji dovoljenje, da vaga tudi — vole.
h Železnikov. Konec.
Da pa bomo na jasnem o kakih škodljivcih, hočem vam, klerikalcem, postreči z malim dokazom. Prejšnji župan g. Fr. KoSmelj je s svojim izbornim odborom tako vodil občinsko upravo, da je izhajal s 40% dokladami. Ko ste pa prišli vi (klerikalci), aa čelu vam očka M rtink, na krmilo, ste takoj čutili v sebi živo potrebo zvišati občinsko naklado od 40 na 60%. dasiravno ste rabili proti prej. sajemu odboru kot agitacijsko sredstvo odstavek: «Mi bomo naklade znižali*. A še niste mogli shajati I Naložili sta še davek, oziroma naklado na žganje in pivo, ki donasa letno od 900 do 1000 K, kakor se je blagovolil župan, očka Mirtink, sam Izraziti. Torej, glejte! Kdo je ljudski škodljivec? Sedaj imate vi besedo 1
Dalje sopet ena vaša cvetka! Dopisnik piše, da vedno kričimo mi liberalci, češ, da nam županstvo,
ne da pogledati v imenik. Pravi, da je to sama laž! Evo ga vam dokaza! C kr. okrajno glavarstvo v Kranju je v svojem odloku, kateri vam je gotovo znan — reklo, da je bil vpogled v voliloi imenik dne 8. in 9. t. m. občincem prekinjen vsled odsotnosti župana. Torej kdo laže! Dopisnik nravi dalje, da ao bili v seji dne 7. janusrja 1910 izvoljeni častnim občanom gospodje: Dr. I. Šuster-slč. Dr. I. Krek, Franc Demšar in profesor J are. Kako je to mogoče? Napredni odborniki so odšli in s tem napravili sejo nesklepčno. Vi pa pravite, da ste vsi vstali; seveda sedaj ne morete iti iz sobe. Kako pa morete glasovati, prvič ker je bila seja nesklepčna, drugič pa, ko sami niste bili gotovi, zakaj da se gre. To zadnjo svojo trditev vam takoj dokažem. Elen izmed vaiih odbornikov, katerega domače ime je «Tecman>, se je tam izrazil, da ni vedel, zakaj da se je Slo in pri vašem — kakor pravite — glasovanju, viti vstal ai, za kar vam zopet lahko postrežemo s pričami. — Torej zopet ena cvetka iz vašega lažnivega vrta. Župnik llarčič, naglej se jih I Sedaj, ko bode ravno izpraševanje za velikonočno izpoved, jih lahko vpraSas o različnih vrstah laži. Tako a pr. laž v sili, laž v šali i. t. d.
Da imenuje dopisnik poslušalce fakiaažo, ne bom še posebno povdarjal. Omenil sem še prej, da iz dopisa odseva grozanska olikanost. Kako bi pa tudi ne? Klerikalci imate že zdavna svoja katoliška izobraževalna društva, katerih en eksemplar eksistira baje tudi v Železnikih. Naj-brže je to katoliška in izobraževalna metoda, da se z neolikanimi izrazi obdelava svoje soobčane! Pa le nekaj mi je pri 'tem dopisu zelo padlo v oči. namreč to, da se je g. Franc Košra-lj — kakor meni dopisnik, tako daleč predrzni!, Vas pri občinski seji dne 7. januarja t. I. vprašati, kaj da so dr. ŠulterSič in ostali gospodje koristnega napravili za Z leznike. Pa ne zamerite, velemodri g. dopnnk, da sem tudi jaz in z menoj vred cela vrsta občincev toli radoveden in predrzen, da si Vam upamo vprašanje g. KoSraelja ponoviti. Javno Vas poživljamo, da odgovorite ni to v pr p Sanje, če drugi ne zna dati odgovora, pa naj ga da predlagatelj Hvalčk. O igo varite lahko in odkrijete tajne zasluge teh gospodov javno v Vašem ljubljenem •Domoljubu*, ali pa privatno enemu nas liberalc v, saj nas itak vse poznate.
Toliko za danev, prihodnjič se pa zopet lahko kaj pomenimo. Tvarine imamo še dosti, tako n. pr. poglavje o 8 deseticah. o kraji orehov, o sodišču, o katerem tudi straši »Domoljubov* dopisnik i. t. d. Na svidenje! _
U tuhinjske doline.
Spita liški Kujon, ali veste koga mislim? Onrga mislim, kateri v »Domoljubu* prodaja «ober-gospode*. — Kar tiho naj bo ter »Bogca* zahvali, da ga pustimo pri miru, sicer, Tonček, bo «bolcar».
«uuj vranoprski! če je to re% kar se te sumniči, — pridejo ptič', — pomrejo hudiči; in začne se sedmi dan, — kateri ne bo za te krasan — niti ravan! — gospod kaplan.
Tatvina. Gostilničar Janez Zavasnik v Zg. Tuhinju je imel za deklo neko sorodnico svoje žene Pepco Hace, katera si je ravno pravi čas «po sejmu* osvojila 1200 K denarja in denarnico. Da bi bolj držalo, sla je Pepca sama naznanit orožnikom v Šmartno, misli č, to bo preprečilo vsako sumničenje na njo. Pa ni Slo tako I Razvozlalo ae je vse natančno in Pepca je v veži Zavasnika podvrgla denarnico z denarjem vred, samo 60 K si je obdržala, katere so končno tudi pri njej našli. Še zanimivejše je pa to, da so naši spretni orožniki našli eno uro, verižico in zlato broSko v malem potoku blizu stanovanja prekanjene Pepce, katera je en dan poprej zavila vse tri reči v papir ter jih vrgla v vodo. Tudi te reči je za ukradeni denar kupila, dočim je istega po malem že poprej oakradla. Pepca ae bo veliko kaznovana, ker je živela pri Zavasniku kot sorodno družinče.
Muhastemu Štruklju, posneto iz njegovega priljubljenega albuma »Domoljuba*: »Mi smo zapisali samo »pravijo*, imamo pa tudi dokaze, da Štrukelj res zadoje čase nekaj zelo premišljuje, ali dopise snuje, ali popravke kuje — ne vemo — a v hranilnici je seveda vse v »redu*. To smo vzeli iz nekega dopisa v »Domoljubu* ter zamenjali mesto Eogelmana Štruklja, kar pa veliko boljše priatoji za Štruklja, kakor pa za Eogelmana, samo še moramo pripomniti, da gospod Župan Štrukelj oslarije prekueuje, pardonl slovarje premetuje in svaja gimnazijska izpričevala sedaj že v starosti razkazuje — najbrž se kesa, kar ai šel Študirat filozofijo. Očka, prepozno je! No, izpričevala v kakem naprednem listu pogreti ni tako napačno. Saj pravi škofijska nsredba: «Ako hočel biti dekan, moraš prej v boljših časopisih postati slavea*. Mogoče je, da g. Štrukelj reflektira na boljšo faro P —■ Pa vendar ne bodete v prihodnji list poslasli tale popravek: 1. Ni res, da reftektiram na boljo faro, res pa je, da je že ta Tuhinjska prevelika in premastna zame. 2 Ni res, da je kaka škofijska naredba za avanzma dekana, res pa je, da odkar biva škof Anton Bonaventura, ao si vsi nabavljeni dekani morali s kako večjo politično borbo, ali pa s kako debelo hranilnično knjižico priboriti pre-vzvišeno »tehantijsko* mesto. G. Štrukelj, ali za-morete še reči, da »Gorenjec* ne govori odkrite
resnice in pravice! — Res je! resnica oči kolje. — Raditega g. Strukljeva vest ne miruje. Le še kaj pišite v »Gorenjca*, bodemo vam že kako »proštijo* ali kaj sličnega »skomandirali*.
Is Trsta. (Adijo, pa zdrava ostani!) S tem simbolom nekako se je poslovil iz Trsta v ponedeljek zvečer tržaški škof dr. Nagi. Zanimivo je bilo gledati ta zanimivi poslov. Na kolodvor so ga spremili nekateri večji civilni in vojaški dostojanstveniki, glavna vloga pa je bila v rokah dam nemške narodnosti, katerih je bilo na peronu nibito poloo. M ;d hajlanj»m so mu metale naravnost poljubčke. Seveda jim jih je tudi on prav pridno vračal. Na peronu je bilo tudi krdelce malih dečkov, ki so kričali neprestano »Eviva*. Tem je dirigiral nek duhovnik. Vmes se je culo pa tudi žvižganje, ki mu je le dolgo zvenelo po ušesih. Tedaj so takoj stopili v akcijo policaji. Tudi se je pokadilo za njim. Nekdo je namreč prižgal umetni ogenj v podobi kakega snopa, ki je pa povzročil močan razpok, tako da se je ta skoro zgrudil od strani*, kar je napravilo na ves spremljajoči nežni spol očividec zelo neprijeten utis. Kolodvor pa je bil vea zastražen od policije na konjih in drugih. Tako je nas zapustil ta dušni pastir in največji sovražnik svojih ovčic.
Godovi prihodnjega tedna:
6. Fridolin, Ninoslav; 7. Tomaž Akv., Kosa na, Svedorad; 8. Janez od B., Bodin; 9. Frančiška R., Bojka, Danimir; 10.40 mučencev, Dra-goje, Stana; 11. Heraklij, m., Radoja; 12. Gregor, Božana.
Občni zbor Kranjske planinske podružnice. Računski sakljneek za 1909.
A Dohodki:
Gotovina v blagajni začetkom*. 1909 K        7 10
Članarina.......... . . „     988 —
Darila za Prešernovo kočo.....„      477 84
Nabiralniki: Geiger.....K 23 06
Jeglič (Nova pošta) „ 15 68 „   na Selu . . „ 79 99 JezerSek . . . . „ 3188 JoStav.....„ 52 63
Mayr.......51-88		255 12
	•i	33—
	u	136114
	•i	386 85
D>jaki za € Planinski Vestnik* . . . .	!•	308—
Planiniki društveni znaki.....	ii	14—
	»i	2702 69
	•i	4355 56
	h	4000 —
	11	200 —
	It	22-93
	I«	9016
Skupaj.	K	15202 39
B. Izdatki:		
	K	562-10
	n	1—
		1111515
		239-75
		19*22
	tt	18—
	•i	68-67
	M	5—
2 menična blanketa in kolek . . . .	11	8'64
Naloženo pri poštni hranilnici ....	11	2603-75
	11	4-34
Uaiji v Pragi •.........	II	38 31
	11	27-94
	II	15-80
	II	12-—
Inserat v »Gorenjcu........	II	•6*—
	M	2—
	ii	3 70
Vioge pri kreditnem društvu ....	i*	335.84
Skupaj .	K	14977-21
Gotoviua v blagajni dne 31./.XII 1909	i>	225 18
Premoženjski laku.		
a.) Imovina:		
1. Vrednost Prešernove koče . . .	K	11000—
2.     „     vi. knjiž. štev. 432 Kred.		
	ii	279-49
3. V postni hranilnici na konto štev.		
	i«	123-76
	ti	1091
	ii	5—
	ii	4—
7. Poštne vrednostni in narodni koleki		193
8. Knjižnica..........	n	300—
9. Orijentcijska deska na kolodvoru .	••	140—
10. Razglednice.........	•i	107-25
	,i	111—
12. Gotovina v blagajni 31 /XII. 1909	ii	225-18
Skupaj .	K	1230852
b.) Dolgovi:		
a) Posojilo pri Kreditnem društvu . .	K	4000—
b) Planinski Vestnik.......	•i	34—
c) Za naknadna dela pri koči . . .	»i	29410
Skupaj.	K	4328-10
Toraj podružnično čisto premoženje .	n	798042
II. priloga Gorenjcu" <f. 9 z i.1910
Selška dolina. Za župana t Selcih je bil mesto odsfopivšega F. Smida izvoljen Fr. Prevc i Stude-aega. Mož včasih ni bil napačen, ali klerikalna družba ga je mnogo pokvarila, kir je pokazal ob zadnji občinski volitvi kod ud komisije. — Železniški župnik pridno agitira za občinske volitve. Te dni je imel velikonočno izpraševanje za može in žene. Seveda je govoril večinoma le o volitvah. Možem je rekel, da upa, da ga bodo ubogali in klerikalno volili. Potem bodo ali ob birmi Škofu z zastavo nasproti in župan bo nosil zastavo. Ženam pa je 5Žhro prigovarjal, naj vplivajo na može, Češ, če ne zmagamo, je naSa vera ven. Da stoji naSa vera na tankih Štrnjnarjevih nogah, tega pa res Se nismo vedeli. Upamo pa, da ostane pri nas vera ravno tak a kot je bila v starih dobrih časih, ko Se nismo poznali nobenega Marčiča, četudi ne zmaga župnikova klika.
Zg Tuhta). Hopsal Le bolj počasi, gospod Štrukelj 1 Naglica škoduje. Dolgo ste študirali in gruntalj, a kljub temu ste jo še malo prezgodaj zirijli. Ne mislimo nikakor z Vami cepiti dlake,* toda v prijazni pouk Vam pa lahko re lWrrrd, da^sfe jo zadnjič zopet — oprostite — po kidali. DS ne bodete rekli, da Vas samo vlečemo, 'poglejte VLevčev »Slovenski pravopis*, kjer najdete na strani 41, VI, 2: Nič se sklanja: Im. nič, rod. ničesar, daj. ničemur, tož. nič i. t. d Torej, če Vi rabite: »nič ni izgubil", je to po pravilih slovenske s'ovnice prav poštena napaka, četudi ste jo napravili Vi, ki ste imeli petnajstkrat »iz 'Vrstno*.' Slednjič pa tudi to ni brez pomena. Iz tega vsaj 'razvidimo, da Vi zelo skrbno citate »Gorenjca", kar je jako lepo od Vas. !n ker Vas to pristno »podrobno" delo slučajno tako zelo veseli, bi Vas prosili, da poštejete, koliko pik manjka'V vsaki številki. Za ta šport se še ni nihče javil; torej ste Vi prvi in rekord Vam gotovo ne izostane. Končno bi Vas pa še enkrat prosili, da bi vsaj nekoliko manj bahali. Bahanje je greh Mi Vas ne bomo imeli nič bolj radi, četudi nam rečete, da ste imeli devetindevetdesetkrat »izvrstno*. Malo bolj počasi; bo že bolje. Drugače se* Vam Tuhinjci smejijo.
__Ki_.___
otiai
967
*    V Kranja, dne 5. marca 1910.
. m «..*H»vaega sbora. Dne 4. marca, se je končalo prvo čitanje proračuna. Ko sta končala oba generalna govornika, se je načrt odkazal proračunskemu odseku. Potem' je bila debata o nujnem predlogu, ki ga je vložil poslanec Smrček radi plovitbenih pristojbin na Labi, ki jih namerava upeljati Prusija.
V Bosni la Hercegovini se že delajo priprave za saborske volitve. Politične oblasti se slasti bari jo * tem, da sestavijo volilne imenike. Volitve.imajo biti sredi maja, tako da bi se sabor sešel »redi junija.
Srbski kralj Peter pojde med 21. in 27. marcem v Peterburg, kjer ga sprejme car. Spremljavah ga bosta Pašič in Milovanovič. To bo prvi sprejem, ki ga Peter doživi pri kakšnem vladarju.
V Turčiji delajo velike vojne priprave.
Na bolgarski meji je v torek pri Lilkovem v tamraški okolici turška straža streljala na bolgarsko. Razvila se je mala bitka, ker so Turki začeli streljati tudi na druge bolgarske straže. V sredo se je streljanje ponovilo; na turški strani je nastopilo tudi topništvo. En turški korporalje ubit, en vojak pa ranjen. Turška vlada ne pripisuje dogodku važnosti.  Preiskava je uvedena.
i V Peterburgu je bil na čast bolgarskemu kralju slovesen obed, na katerem je car Nikolaj pozdravljal neodvisnost Bolgarske in izrekal upanje, da se bodo vezi med Rusijo in Bolgarsko še bolj utrdile. Kralj Ferdinand je odgovarjal v enakem zmislu ,
Umetnost in književnost
Društvo ,Pravaik' v Ljubljani je v XV. zv.
izdalo ■ sedmo knjižico svoje Poljudne pravne knjižniee. Kakor njene prednice, tako tudi ta knjiga jfrihaša predpise, ki su važni vsakomur, namreč: I. Županstvom izročena sodna opravila v zapuščinskih in varstvenih stvareh. II. Javne dražbe zemljišč in premičnin, ki se vrše kaj pogosto pri nas. III Odstotek za uboge pri javnih družbah. — Poučna knjižica stane samo 40 h in se dobiva po knjigarnah. Isto društvo izda že meseca marca 1.1. obširno knjigo »o nespornem sodstvu'*, v kateri so vsi predpisi o notarstvu, o zapuščinskih in,varstvenih stvareh, o denarju in b drugih stvareh, ki se hranijo pri sodiščih ter sploh o vsem, kar je s tem v zvezi. Knjiga bo imela čez 600 strani ter bo veljala v platno vezana 7 K, predplačniki pa jo dobe za 5 K 26 h, če ta znesek pošljejo do 15. marca t. 1. naravnostdjuštvu pravnik" v Ljubljani.
Naprednjakll Podpiraj m o In širimo svoje časopisje tako, kakor to delajo klerikalci. Napreduje le tista stranka, ki ina dober in zelo razširjen tisk. Zatorej berite in naročajte »Gorenjca"!
Novičar.
Predavanja v „Narodai čitalnici" v Kranja.
Dne 26. m. m. se je zopet po daljšem prestanku pričelo z javnimi poljudnimi predavanji za člane in nečlane. Prav tako, kajti brez takega delovanja nobeno prosvetno društvo ne more v polni meri izpolnjevati svoje naloge. Želimo le, da bi prvemu predavanju sledila v kratkih presledkih še druga vrsta predavanj. Prvi je predaval gospod Adolf Rib ni kar, tržni nadzornik iz Ljubljane, »Nekaj zanimivih podatkov o mleku, našem vsakdanjem živežu". Nekaj posebno zanimivega obetajoči predmet je gospod predavatelj s prav strokovnjaško spretnostjo priredil in obdelal tako zanimivo, da mu je občinstvo sledilo z največjo pozornostjo in mu bilo hvaležno za mnoge toli zanimive, toli koristne nauke in migljaje. Želeti bi bilo le, da so v bodoče pre davanja mnogoštevilneje obiskana. No, — ako se pomisli, da je bilo predavanje šele v zadnjem trenutku in le površno razglašeno, — smemo za prvič biti zadovoljni tudi s tem, nekoliko pičlim obiskom. — Včeraj zvečer pa je predaval g. dr. Fran Ileš ič, predsednik »Slovenske Matice" itd. iz Ljubljane, (glej današnji podlistek). Prišlo ga je poslušat okrog 150 poslušalcev, ki so z naravnost napeto pozornostjo sledili njegovemu skoro dve uri trajajočemu, vseskozi dovršenemu govoru. Pohvalno moramo omeniti, da je predavanje posetilo prav lepo število tukajšnjih narodnih dam. Tako je pravi Le vrlo naprej! Predaval je o Gorenjski za časa Prešerna in Gaja V uvodu omenja raznih slovstvenikov in drugače zanimivih mož, ki so živeli v dobi od 1. 1830—1848 na Gorenjskem, poda natančno sliko kulturnega življenja v Ljubljani in Zagrebu v letih 1830 in 1848, pove, kdo in kako je gojil v onih letih ilirsko idejo na Gorenjskem, opiše, zakaj ta ideja ni mogla pri nas prodreti in se končno spominja Vrazove stoletnice, ki se bo letos obhajala. Navdušeno, fascinujoče, z zanimivimi anekdotami in epizodami ter semintja celo prijetnim humorjem prepleteno predavanje so v Častnem številu zbrani poslušalci sprejeli z iskreno, iz srca prihajajočo zahvalo. To stoji: tako kakor Uešič, ne zna danes v Slovencih govoriti noben drug. — Obširnejše podatke iz Ilešičevega predavanja prinesemo prihodnjič.
Učiteljske Testi. Radovoljka v Kranju gdč. Milanija Fajdiga je nameščena kot začasna učiteljica na sporedniel deške ljudske šole v Tržiču, na sporednico dekliške ljudske šole v Tržiču pa pride kot začasna učiteljica dosedanja šolska praktikan-tinja v Spodnji Šiški, Gizefa Sedlak. — Namesto umrlega učitelja Miroslava Zebreta na Skaručini je imenovana kot začasna učiteljica in voditeljica bivša začasna učiteljica in sedanja učiteljica ženskih ročnih del na Skaručini Jerica Zebre.
Zlato resnice je zapisal Anton Jeglič leta 1880 v »Slovencu*: *Nič se mi bolj ne gnusi, kakor grdo, strastno, krivično strankarstvo, kateremu je dober vsak pripomoček, da le nasprotnika pobija in ubije.* Kar se mu je gnusilo pred 30 leti, temu je dal na Silvestrovo 1909 svoj blagoslov. Gršega, straatnejšega, krivičnejšega strankarstva si ne moremo misliti, kakor je divjanje zoper družbo sv. Cirila in Metoda. Pri vseh drugih narodih se cenijo in spoštujejo obrambna društva, ker jim je namen skupna blaginja vseh sonarodnjakov. Našim zopernikom, katerim je glasilo »Slovenec*, pa ni blaginja celokupnega naroda najvišji namen, vsi strastni so le v dosegi strankarskih koristi; «dober jim je vsak pripomoček, da se le nasprotnik pobija in ubije*. Sodite, ali jim pristaja »gnus* (leta 1880). ali »blagoslov* (31. dan grudna 1909)P
Bres pripombo I V seji trgovsko-obrtne zbornice za Kranjsko dne 18. m. m. je predlagal zbornični svetnik Ivan Hribar, naj se v deželno pridobi nsko komisijo kot zastopnik zbornice z vzklikom izvoli Ivan Knez. Proti volitvi z vzklikom se je izrekel Nemec Pammer, na kar se je volilo z listki. Navzočih je bilo poleg Nemcev in klerikalcev vseh 12 naprednih svetnikov. Oddanih glasovnic je bilo 20, za Ivana Kneza je bilo oddanih 12 glasov (vsi slovenski naprednjaki), 8 glasov pa je dobil vse-nemski odvetnik, Sudmarkovec in protestant dr. Ambroschitz. Za njega je glasovalo tudi 5 slovenskih klerikalcev. Brez komentarja!
Kinematograf v Kranja, tudi predstave mi-nolega tedna so bile izredno lepe in poučne. Omenjamo le slikovito predstavo o mleku in povodenj v Parizu, ki je bila v istini docela naravna. Prihodnji teden se nam obeta še prav poseben zanimiv spored. Opozarjamo zatorej na istega. Kakor čujemo, je otvorii gosp. Fiala podružnico kinematografa tudi v Tržiču.
Lične razglednice, predstavljajoče novi savski most v Kranju, novo Radovljico in vodnjak na glavnem trgu v Radovljici je založila naša tiskarna. Oddajo se le na debelo.
tonska podružnica sv. Cirila la Metoda v Radovljici priredi v nedeljo, dne 13. marca t. 1. ob polu 8. uri zvečer v salonu g. R. Kunstlja zabavni večer. Vspored: Igra Bucek v strahu. Petje. Godba. Vstopnina 6U v za osebo. Zanašamo se na obilno udeležbo, da se z večjim prispevkom primerno odgovori napadom naših bratov na Ciril - Metodovo družbo.
Telovadno društvo 8okol z ženskim oddelkom v Kranju priredi v četrtek, dne 10. t. m. javno telovadbo članstva in naraščaja, ter v soboto, dne 12. t. m. javno telovadbo ženskega oddelka. Začetek obakrat ob l/t9. zvečer v društveni telovadnici. Prostovoljni prispevki za izletni sklad se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudoo vabi
odbor.
Ljudska kojlsnlea se je ustanovila preteklo
nedeljo v Šenčurju. Knjige se izposojujejo vsak dan, v nedeljah pa le od 12. do 2. uri popoldne pri g. Mihaelu Ropretu, posestniku v Šenčurju. Odbor € Vesne*.
Sokol na Bleda je imel svoj redni občni zbor dne 20. svečana. Navzočih je bilo 43 članov. Brat starosta Jak. Peternel je otvorii občni zbor s prisrčnim pozdravom, nato so fonkcijonarji podali svoja poročila o delovanju društva, iz kojih se je razvidelo, da blejski Sokol, kakor je Se mlad, vestno vrši svojo nalogo, da napreduje in da mu je zagotovljena lepa prihodnost. Omeniti nam je pri tej prilik', da ima društvo res vrlih podpornih članov, med temi blagorodno gospo pl. Fišerjevo, koja je naklonila društvu velik dar s tem, da je kupila Sokolu tamburice za sokolski tamburaSki zbor, ki bo prinesel v društvo gotovo mnogo življenja. V odbor so bili izvoljeni sledeči bratje: starosta Jak. Peternel, podstarosta Vilko Repe, načelnik Andrej Šoklič, podnačelnik Karol Piber, tajnik Ivan Erbež-nik, taj. nam. Avg. Erat, blagajnik Urban Plemelj, blag. nam. Alojzij Šoklič. Odborniki: dr. Gabriel Hočevar, Jož. Stare, Peter Dolar, Anton Ropret, Ivan Kokalj in Anton Rus. Gospodar: Ant. Konic. Pregledovale* računov: brata Ivan Pretnir in Ivan Plemelj. Ko je starosta br. Peternel zaključil občni zbor, bodreč brate k vztrajnemu delu, se je rekla še marsikatera o narodnem delu in o vsem, kar mora biti pravemu Sokolu pri srcu. Na zdar!
Narodno blago ss Ciril-Metodovo družba. Za prvo polletje t 1. sta poslala trgovca Golob in Volk družbi sv. Cirila in Metoda znesek 125 K kot prispevek od prodanega mazila za čevlje in čistila za kovine. Ravno tako je poslala »Prva slovenska zaloga čaja" družbi sv. Cirila in Metoda 50 kron kot polletni prispevek od prodanega čaja. Iskrena hvala obema tvrdkama 1 Rodoljubi, zahtevajte povsod narodno blago gori imenovanih narodnih tvrdk!
Promet tujcev ▼ Bohinju. Odkar je zapadel sneg in je začel prihajati posebni Športni vlak na Bohinjsko Bistrico, od takrat tudi nas obiskujejo Tržačani. Nekateri pridejo s smučmi (ski), drugi si izbero gotOvejšo pot po navadni vozni poti. Ko se nekaj časa sankajo na Koprivniku, se posankajo v dolino. Letošnji sneg je našim voznikom, ki vozijo les verskega zaklada, zelo občutno SkodovaL Ze poldrag mesec skoro ne morejo na Rudno polje, ker se živini zelo udira.
Z Jesenic smo prejeli: Na naši šoli vladajo naravnost vnebovpijoče razmere. Razredi so prenapolnjeni, a šolski prostori, raztreseni po vsej vasi, so zadnhli in tesni, da reveži otroci, ki so v teh vsemu zdravstvu v obraz bijočih luknjah natlačeni, Se večji pa učiteljstvo, ki mora danzadnem vzdihovati tako pokvarjeni zrak. Ako smo prav poučeni, je krajni Sol. svet že d a v n o vložil prošojo, da se odpravijo ti nedostatki. A do danes še ni rešitve. Vsled tega vprašamo prav uljudno g. c. kr. okraj, glavarja v Radovljici, kje še je izgubil oni akt. Sicer pravijo, da naglica ni dobra, a tukaj bi bila potrebna.      Oce, ki bo kmalu vzel
svojega otroka iz te okuzevalnice.
Kollaska tovarna razpisuje četrto emisijo svojih delnic. Čutila je potrebo zvišati svojo delniško glavnico pred vsem zato, ker se podjetje rapidno veča in agende dannadan naraščajo. Opozarjamo na subskripcijo pred vsem slovenske trgovske kroge s pripombo, da naj prav hitro subskribirajo, ker je pričakovati, da bodo delnice prav kmalu vse oddane. Omenjamo le še, da imajo delničarji predpravico in dobe na dve stari delnici po eno novo. Subskribira se lahko v tovarniški pisarni v Ljubljani na Martinovi cesti ali pa v kolikor pridejo naši kraji v poštev v Ljubljanski kreditni banki in nje podružnicah, pri podružnicah Živnostenske banke in Osrednje banke čeških hranilnic
Prevsela sta hotel < Triglav» na Jesenicah gg. Lovro in Marica Huraer. lito lam bo danes zvečer otvoritveni koncert, na katerem svira tamburaSki sokolski zbor.
Dražba sv. Cirila li Metoda je založila prav lepe in originalne velikonočne razglednice. Pričakujemo prav mnogo naročili
•Slovenec* dela reklamo za družbo sv. Cirila in Metoda s svojo cCirilmetodarijo«. Omizje pri •Belem volku* v Ljubljani je vplačalo 3. pokro-viteljnine družbi vsled cSlovenčevega* nesramnega napada. — G. Pikel iz Postojne je poslal družbi 23 K — naročnine na «Slovenec«, ker ga ni hotel več sprejeti radi nesramnega članka »Girilmetoda-rije*. — G. F. J., nadučtteij, je poslal K 6 — v pohleven odgovor slovenskemu Efijaltu. Bog odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. — G. Lavoslav Bučar v Kostanjevici je nabral, oziroma sam daroval K 10 — kot odgovor na nesramni napad v »Slovencu* dne 7,/2. L 1. na našo dičoo družno, ki je edina narodaa organizacija na Slovenskem. — Družbi prihajajo pozivi, naj založi narodni kolek «7/2». Živeli, zavedni rodoljubi 1
Občinske volitve v Stari boki m vrle dne 10. in 11. marca t I.
Breisrčno postopanje. Naročnik natega liata h kranjske okolice nam poroča: Pred nekaj meseci, ko so različni astronomi in vsevedeži napovedovali hudo ali milo zimo, se je pojavila v nalem okraju ostudna bolezen — pasja steklina. To nalezljivo, posebno ljudem nevarno bolezen omejiti, tem težavne j a jo se popolnoma zatreti — ni bal lahko delo. V to poklicani so v prvi vrsti pač zato nastavljeni organi, pred vsem Zivinozdravniki, katerih dolžnost je vestno in temeljito raziskavati, katera žival je prišla v dotiko z obolelo, oziroma steklo, in se prepričati natančno po verodostojnih očividcih, li odgovarjajo njihove izjave tudi resnici. To nelahko nalogo je imel tudi nal tukajšnji li-vinozdravnik, kateremu ne odrekamo, da ai postopal dovolj «diensteifrig». Toda mi laiki presojamo vse le s človeškega stališča. Kaj to, če jadi-kuje ta ali oni po svojem zvestem, četudi nedolžno padlem psu, kaj to, če imajo tatinski uzmo-viči prosteje polje, kaj to, če so mošnje občinskih bis ga jen malo olajšane in konečno — malo več ali malo manj psov, vsaj se itak preveč plode te Stirinožne mrcine. «Puf, puf» je pokalo vprek in uboge pasje pare so romale — žive ali mrtve v konjederčev moderno urejen kurnik — spodaj mrtvi — zgoraj živi ali obratno, kajti ti repati obsojenci te novodobne menažerije so imeli le strogega sodnika — pa nikakega zagovornika. V pred dvema letoma uveljavljenem pasjem kontumacu popaden je bil in vsled tega tudi naznanjen — pes tedanjega strogega sodnika in čnjtel sodnik lastnega psa je prizanessl popadenemn in oklanemn svojemu psu, ter ga velikodušno poslal — v Hrastje (priče na razpolago). Le tega nihče ne ve, nihče ne zna, kam in kako je ta izjemno po-miloščena žival izginila.
Z Uorerdskeja. Zadnji čas ae po raznih slovenskih časnikih ponuja iz Galicije meso, in sicer: 10 funtov za 3 60 K. V resnici ga je pa le 3 30 kg čistega. Kilogram stare potemtakem K 1*41. Zraven računa zabojček 1 K. Vrhutega je meso skoro neužitno. Torej, ljudstvo, pozor I
Gojenci Y otroškem vrtcu družbe av. Cirila in Metoda na Jesenicah ljubijo ta zavod. Z geslom: Bog živi družbo sv. Cirila in Metoda 1 so nabrali 24 K 4 v in darovali: Hauptman Ljub. 4 K, Pavlic Janezek 2 K 10 v, Gorjanc Mak., Grom Ivan, Globočnik Loj., Podpac Marta, Rabič Tinček, Hafner Milka, Sitar Milica, Repe Vikt. Bizjak Lojz., Valentič K. & 1 K. Rabič Ang. 80 v, Solar Franci 80 v, Kranjc M. 40 v, Bleš And. 50 v, Pucelj Jul. 46 v, Eržen Micka 44 v, Zima Suz. 30 v, Morič Nace 26 v, Pavtar Ivanka 24 v, Zupan Ang. 40 v, Pucelj Pepca, Plenica Fr., Balog L, Pavlin Ivanka, DamSar Fr., Demšar Cilka, Pavlin Zor., Tancar R., SiSek Pepca, Otorepec Mirni, a 20 v, Pogačnik Nande 14 v, Gufer T., Ožabnik SI., Lagerholz St., ä 10 v. To je odgovor »Slovence vi» Cirilmetodariji f Lapides clamabunt... Živela rodoljubna mladež na Jesenicah I
•Grazer Tagblattu» v odgovor. Z Jesenic se piše: Velika je nemška nadutost in zarobljenost. Mislijo pač, da se mora vse ukloniti njihovi predrznosti in nesramnosti. Če pa kaj ne morejo doseči, se poslužijo še drugih podlih sredstev: denuncirajo, pa kličejo vse oblasti na pomoč. Tako so v eni svojih zadnjih neslavnih »Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland" klicali na pomoč državnega pravdnika, naj konfi-scira »Slovenski Narod" radi vsake notice, ki se suče okoli tega „Edelvolka" in to radi nedolžne notice z Jesenic, v kateri se blagohotno svetuje jeseniškemu postajenačelniku, naj odstrani izzi-vajočo tablo nemškega planinskega društva. Da smo od sile tolerantni in da se držimo postavnih določb, priča gotovo to, da puščamo vse table nemškega planinskega društva popolnoma v miru, n. pr. one, ki značijo pot na Golico i. t. d. Nam ni treba sile. Radovedni pa smo, kaj bi »Grazer Tagblatt" pisal, če bi n. pr. v Gradcu in po nemških krajih razobešalo slovensko planinsko društvo svoje table, služeče tujskemu prometu? In ko bi bila slovenska tabla tako izzivajoče izpostavljena, kot je nemška na jeseniškem, vemo, da bi niti pol ure — a, kje je to mogoče — ne visela. Vemo, da ni nemštvu prav, da smo se začeli malo intenzivneje zanimati za razmere na jeseniškem kolodvoru. Povemo vam pa, pazili bomo na vsako malenkost, da pride na dan in v javnost. Ne bomo se pa borili ne s silo, ne proti posameznim osebicam, ampak proti celemu režimu, proti celi upravi, katere edini namen je, germanizirati vse docela in ubiti sleherno slovensko besedo. Nam je vseeno, ali so tako neznatne osebice, kakor Luckmann, Caucich, Ko-vatsch in vsi slični, tu ali ne, zahtevamo le popolno objektivnost od strani vodstva, da nas njega uslužbenci ne žalijo s provociranjem in da se preneha z germaniziranjem. Za vse to delamo odgovornega postajenačelnika in ž njim boino obračunali, pa vse postavno. — Vemo, da je izšel oni poziv na državno pravdništvo od strani nemškega, ali bolje rečeno, nemčurskega železniškega uradništva, ker ti so najzagrizenejši no-sitelji vsega hajianja. V tovarni je vseeno, res so uradniki nemčurji, a to le radi tega, ker je uprava tovarne v nemških rokah. Če bi imeli Culukafri nje vodstvo v rokah, postali bi tudi uradniki naj-
vnetejši nositeljie culukafrskih nazorov. Torej v prvi vrsti imamo opraviti s kolodvorom in bomo ž njim obračunali, pa vse v mejah postave.
Is Česanje (okraj brdski). Nek revček se v zadnjem »Domoljubu* Sirokousti ter zapostavlja naš list »Gorenjca*. Počakaj ti, nepridiprav in zvesti hlapec najbolj lažejivega liata »Lažiljuba*; sramuj se, ker ai tako lahkomisljen; rajši pomisli, da živiš od nas kmetov — faranov. — Za danes te samo toliko opomnimo, drugo bo pa drugače.
Umrl je v Kranjski gori posestnik in bivši lesni trgovec Janez Jakelj v 83 letu starosti. P. v m.!
Svojo mster udaril. Delavec Anton Peterman v Zerovnici črti svojo mater in slabo ž njo postopa. Neko dopoldne je prišel malo pijan domov, nakar je svojo mater tako po ustih udaril, da ji je izbil zob. Obsojen je bil pri deželni sodniji na 3 mesece ječe.
Družba iv. Cirila In Metoda v Ljubljani je imela meseca januarja 1910 I. sledeči promet: I. Prejemki: a) Redni prejemki: b) 1.) Prispevki nabiralnikov 1.805 K 97 v. 2.) Prispevki podružnic i. a. Kranjska 2 325 K 80 v. Štajerska 1.396 K 28 v. KoroSka —•—, Primorska 931 K, skupaj 4.653 K 8 v. c) Razni prispevki t. j. darila, skupilo za družb, blago i. L d. 10 144 K 88 v, skupaj 16.603 K 93 v. d) Izredni prejemki: Prispevki za obrambeni sklad 4.605 K 24 v, skupaj 21.209 K 17 v. II. Izdatki: a) Redni izdatki: plače, podpore, poravnanja raznih računov i. t. d. 12.440 K 14 v, b) Izredni izdatki: plodonoaaa naložitev: volila 1.) g. Dekleva na glavnico 1.000 K, 2.) prispevkov obrambnega sklada v času od 31. decembra 1909 do inkluzivno 25. januarja 1910 3 573 K 23 v, skupaj 17.013 K 37 v. I. Prejemki 21.209 K 17 v, II. Izdatki 17.013 K 3? v. Torej prebitek 4.195 K 80 v.
17 Slovencev ponesrečilo v Ameriki. Povodom razstreibe v premogovnem rovu Colorado Fuel & Iron Co. v Primero je bilo dne 3. t. m. ubitih 17 naših rojakov. Njihov pogreb je bil veličasten. Iz Puebla je prišlo slovensko pevsko društvo »Prešeren", katero je zapelo na slovenskih grobovih par nagrobnic. Mesto Trinidad je praznovalo v čast pokojnikom. Vse trgovine so bile zaprte in črne zastave so visele v mestu. Trupla so najprej prinesli v cerkev sv. Trojice in od tam na pokopališče. Naše rojake so peljali na treh črno in belo okrašenih vozovih, katerim so sledili peš naši rojaki in drugo občinstvo, kajti vse je hitelo na pokopališče. Tu so se nudili srce pretresujoči prizori. Slovenski duhoven iz Pueblo, Golo., je blagoslovil vsakega mrtveca poseboj in potem sp vseh 17 slovenskih žrtev položili v tri skupne grobove, in sicer v prvega sedem, v drugega šest in v tretjega štiri. Po cerkvenih opravilih nad grobovi je govoril zastopnik avstriskega konzulata iz Denverja, Golo., J. Goričar, in sicer v slovenskem jeziku, kot zastopnik domovine pokojnikov. Končno je v imenu konzulata položil na slovenske grobove krasen venec. Njemu so sledili potem še drugi govorniki. Krasen venec so položili na slovenske grobove tudi sobratje slovenske organizacije S. D. P. Z., katera Zveza je zgubila povodom katastrofe 12 svojih članov. Na očesih vseh navzočih ljudi brez izjeme je bilo opaziti solze, kajti prizori, ko so vdove jokale za svojimi možmi, sestre za brati, so bili tako pretresujoči, da jih ne more nihče, ki je bil navzoč pozabiti. Angleško časopisje v Coloradu še vedno razpravlja o vzrokih nesreče, vendar se pa dosedaj še ni dalo dognati, kaj je pravi vzrok nesreči. V kolikor je znano, je ponesrečilo 45 podanikov naše monarhije, med temi 30 Slovencev. Izmed ponesrečencev navajamo sledeča imena: Z Gorenjskega: 24 let stari Fran Žacar iz Bistrice pri Kamniku, neoženjen; Alojzij Lanišek, 23 let star, neoženjen, doma iz Bistrice pri Kamniku; Ivan Kosiraik, 27 let star, doma iz Lahovič, ostavlja v Primeru vdovo in devet let starega otroka; Ivan Lipar, 29 let star, neoženjen, iz Lahovič; Lovro Jerič, star 25 let, iz Klanca pri Kamniku; Josip Pibernik, star 25 let, s Prim-skovega pri Kranju, ostavlja ženo; Fran Krt, star 33 let, neoženjen, s Primskovega pri Kranju; Ivan Slanovič, star 23 let, iz Lahovič; Anton Kern, star 46 let, z Brega pri Kamniku; Anton Bergant iz Štefanje gore pri Kranju; Martin Dobovšek, star 23 let, doma iz Sidraša pri Kamniku; Fran Omers, star 29 let, neoženjen, doma iz Komende; G. Zaje, doma iz Kamnika, ostavlja ženo in otroka.
*
Dobro jutro! je običajni jutrnji pozdrav. Izkušnja nas uči, da pretek prvih dnevnih ur odločuje razpoloženje celega dne. Zategadelj je važno, da zajutrkujemo, kar nam dobro tekne in ne razburja. Vsak zjutraj najrajši pije svojo kavo. Ta pa ima le tedaj slasten okus in ne razburja živcev, ako je narejena iz Katbreiner Kneipp-sladne kave. To uvažuje skrbna gospodinje in da se obvaruje manjvrednih izdelkov, zahteva pri nakupu ne samo »sadno kavo", ampak pristen Kathreiner.
Jeli mogoče? Župnik Fr. Kralj v Doberniču jc mož, o katerem so nam njegovi farani že večkrat poslali različne pritožbe, ki pa smo jih metali v koS, ker nas take stvari ae zanimajo. Te dni pa smo prejeli poročila, glede katerega moramo
že zahtevati pojasnila. Poroča se nam, da je župnik Kralj dne 20. svečana, ko je ljudstvo v cerkvi križev pot molilo, hodil po cerkvi z revolver] jio v roki ter pretil mladeničem in dekletom, pa tudi raznim možem, da vsakega ustreli, kdor se mu no umakne in daljo, da je neko deklico Cecjlijo Kaplan iz Vrbovca, ki ni hotela povedati' svojega imena iz cerkve izgnal. Nam se zdi to naravnost neverjetno, da bi župnik z revolverjem hodil po cerkvi in grozil ljudem s smrtjo — kajti tak Človek ne more biti zdrave pameti. A ker so v, poslanega nam poročilu navedene tudi priče, je najmanj, kaj se more zahtevati, da ae stvar pojasni. Htm.   ' ftiJ
Rabljenje poštne soamks dobivajo v dr sv. Cirila in Metoda vedno več prijateljev.; ki jih darujejo in takih, ki jih kupujejo. JN teh poSiljatev ao naravnost dokument stroga rednega darovalca, ker so čuda lepo sortirane. Sicer nimamo navade, da bi te vr*te darove, oziroma darovalce redno in imenoma izkazovali, — prav mnogim bi to tudi všeč ne bilo. — omeniti p i moramo zahvalno g. Fr. Retana, kontoriata v Ljumjarii, ki je daroval družbi cel svoj album znamk. Hvala!
Klerikalci pri volitvah. V Brnu na Moinvskero se je govorilo v deželnem zboru o priliki ove*ov-ljenja klerikalca Holka o klerikalnem vplivanju *p o klerikalnih sleparijah pri zadnjih volitvah. Proti izvolitvi klerikalca Holka je bil vložen protest. Dognalo te je sleparstvo in podkupovanje glasov s pivom. Poslanec dr. Loifert je predlagal sledečo resolucijo: Poživlja se visoko vlado, da zabranjuje z vsemi zakonitimi sredstvi zlorabo vere, veronajuka in cerkvenih uprav posebno pa zlorabo prižnice v politične in volilne namene. Ta resolucija, je bila sprejeta z veliko večino. Proti so glasovali samo klerikalci in veleposestniki. Klerikalci so pač pov*od enaki, z denarjem in strahovi, oamaJanimi abrahovi o peklu, o večnih kaznih zmagujejo.
Zakaj podpiramo domačo industrijo? Industrija se vedno bolj siri, vedno nove tovarne vstajajo tam, kjer pred leti niso Se nič vedeli o njih. In s tovarnami prihajajo delavci, ^rokqdejai,, obrtniki itd. Okoli vsake tovarne se poGa« napravi cela delavska kolonija, raste ia se veča, Veaka tovarna pomenja v normalnih razmerah, izvir blagostanja za ono kolonijo. I a delavstvo samo je interesirano na tem, da podjetje dobro prospeva, tem več imajo od tega v prvi vrsti delavci hi :pd delavcih drugi sloji. Ce torej podpiramo > \m*iM*WWffl, preprečimo s tem, da naš denar ne gre v trrji&o, temveč da ostane doma. Iz tega vzroka priporočamo tudi med dr. Kolinsko tovarno za kavine primesi, ki je edino domače podjetje te vrste. Naš denar naj ostane doma in naj ne roma v nenasitno ia nehvaležno tujino!    >^iodfi» bs ovstq
Voeslovaaskl časnikarski ihofi v Sofiji. V Sofiji se je osnoval krajevni pripravami('odb6r za vseslov. časnikarski shod. Oibor. skrbi žlaltt za fmsnčno stran shoda. f**1* Tmoik
Hrvatje v Ameriki. V Ameriki živi' dandanes mnogo Hrvatov. Posebno kruti hrvatski ban, baron Rauch je imet na vesti, da so tkWMp\xš6}M Hrvatje svojo domovino. Ti ameriški Hrvatje zaceli so izdajati v Ameriki list »Srobodha' tribuna*. List je, kakor kaže ime, svobodomiseln in ni namenjen le Hrvatom in Srbom, ampak tudi drugim Slovanom. Postavili so si še poseben cilj: združevati Slovane.
Najstarejše draitvo na s Vetu jo Bokdijoka Mornarica v Kotoru. To društvo je bito ustanovljeno leta 809, meseca septembra. Stari je torej se več kot 1100 let.
Stari ljudje V Parizu so šHri osebe, ki ao stare po 100 let 17 možkih in 78 žensk pa živi v tem mestu, ki so stari tudi še po 99 let, 542 ljudi pa je takih, ki štejejo Se čez 95 let, 90ietoih pa je tam nad deset tisoč.
Na Francoskem je civilao sodišče v Reirnsu obsodilo kardinala Lucona, da mora plačati učiteljski zvezi 500 frankov odškodnina, Ji^/je; podpisal pismo francoskih škofov, a katerim *Brje katoličanom prepovedala raba nekaterih knjig v javnih Solab. -   • '
Snežen plas. V severoamertkaoski drfcavi Idaho je zasul snežni plaz kraj Mase z vsem? prebivalci. Plaz je pridrl s hribov s takim hrupom, da ga je bilo slišati več nr daleč. Zasul je popolnoma kraj Mase s prilično 100 prebivalci in 50 delavci Northern-Pacific železnice, ki so spali v železniških vozovih na postaji. Ko so v mestecu Wallace zvedeli za nesrečo, so začeli' zvoniti z vsemi zvonovi in klicati prebivalce na pomoč. Ko so ti došli v Mase, so videli, d? je\y*a' dafiaa 2 km na dolgo zasuta s snegom, pečinami la drevjem. Plaz je uničil vse bile, postajo in železniške vozove. Prebivalci ao ravno vsi spali. Reševalno delo je bilo sila težavno, vendar ra so rešili 25 oseb iz razvalin. Koliko je mrtvecev, se še ni dognalo.
Stroški rusko japonske Vojke. Japonska je izdala natančne podatke o izgubahjui ruskim janon-ski strani. Rusi so imeli 1 ^fin MR ^alar^l^frflCT -
riji in drugih tamoSnjih bojnih« frtfajuwltvJaponci pa 1,600.000 mož. Dejan«* sTO^vTSSeževalo samo 500.000 Rusov in 540A^4l^ne^.^rvfti je bilo na ruski strani 313 ODO, pri Japoncih pa 392.000 mož. Stroški za vojno so znašali pri Rusih viled dolgega transporta mnogo več kot pri Japoncih, namreč 4 6 miljard, dočian je Japonce stala w*ka «u». 36 -^p^ass^,
Pm hranilBloa In posojilnica t Avstriji le ni tako »Ura, kakor bi si kdo mislil. Ustanovile se je lele leta 1819 (4. oktobra) na Dunaju. Usta-novniki so položili 8000 goldinarjev, kateri denar je jamčil naiagaleljem denarja. Danes je vloženih v tej hranilnici 516 milijonov.
Koliko glodallid jo v Italiji T Iz zanimive tozadevne razprave grofa Grabinskega posnemamo, da je v Italiji sedaj 1517 gledališč. V Italiji ni mesta brez gledalilča, celo Atzone v bergamalkem okraju, ki je gnezdo s 450 prebivalci, pa ima svoje gledališče. Gamponogona na Beneškem ima 350 prebivalcev pa ima Garibaldijevo gledališče, kjer se igra, plese in poje. Največje gledališče je v Milana, po imenu Šcala; gre v njega 3500 oseb. Sila mnogo gledališč nosi ime katerega slavnega politika ali glasbenika: najpogostejša so Garibaidi, Verdi, Viktor Emanuel, Umberto in Rossi gledališča.
Pfopovsdsn sskon. V A tU mu sta se našli srci učitelja in učiteljice, ki sta hotela skleniti «zvezo za življenje*. V kraju farnem so jima bili vsi jako naklonjeni in šolski vodja je priporočal prošnjo za zakon okrajnemu šolskemu svetu. Večina svetovalcev je glasovala za prošnjo, le župnik in neki posestnik sta našla zadržek. Okrajni šolski nadzornik dr. Tum-lirz je priporočal, da se da obema dovoljenje za zakon. Sedaj se pa začno goditi čudeži: Deželoi šolski svet je šel preko nadučitelja, okrajni šolski svet preko okrajnega šolskega nadzornika in deželnega nadzornika in je prošnjo odklonil, na drogi strani je pa velel okrajnemu šolskemu svetu naj poiščejo za učiteljico — drugo službeno mesto!
Izšla le knliilca »Cerkvene prlitolblne aH ftolnlna" z dodatkom „Kako le določa kotlarna?" Cena 30 oln.; po polti 40 oln. Dobi se o tiskarni lo. Pr. Lam-preta o Hraniti.
Kdor se hoče poučiti o cerkvenih pristojbinah. na| seže po tel knllilcl!
V7 dvorani hotela ,Nova Pošta' v Kranju.
Vsako soboto nov spored Osi 5. do -II. rtiaroa i
Med.
(Naravno.)
Sodba božja.
Seazacijska drama Komama Coolusa, ki jo predstavlja znameniti policijski pej «Dick*.
Umorjenčevo oko«
Senzacijonalna drama absolutne novosti.
Karlovo plačilo.
(Smešno.)
Vso natančnejše povedo dnevni lepaki.
Skoz 20 let seje obnesla
9(athreiner dCneipp - sladna kava v vsaki družini vedno kot najizvrst-nejsi pridavek k bobovi kavi in kot njen nadomestek, kjer je bobova kava vsled njenega .razburjajocega vpliva zabranjena. Za otroke ni zdravejse kavine pijače kot je cist SKathreiner. Otroci uspevajo krasno.
Pa kaj se to pravi, Če trebuh boli?
Pri pametni glavi:
zavžljl
Krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2*40. .   - 4-80.
Naslov za naročila: »FLORJAN", Ljubljana.
^---ZU
Postavno varovano.
Krtino Omeraa -v Kranju prodaja dobr* in po oetil ieleasno in Spe* oeriJAlco lilag«», vlit«? Uotle Marla 5£eil» orodje 2c«* ot>rt, aospodlnjatvo In temetljatvo, »veže aeme, t -v-. . « 111 »,     detelje,      luoern««,    ln do«
Št. 87.
Vabilo
69
na
:: IX. redni letni ::
občni zbor
okrajne hranilnice In poso-jllnloe v Škofji Loki
ragistrovana zadruga s neomejeno ssvszo
ki se bo vršil
v petek, dne 11. marca 1910
ob S. uri zvečer
v tukajšnji mestni dvorani.
SPOREDi
1. Potrjenje računskega zaključka za leto 1909.
2. Privoljenje remuneracije načelstva.
3. Razdelitev čistega dobička.
4. Izvolitev načelstva in računskih pregledovalcev.
5. Razni predlogi.
Opomba. V slučaju, da bi ob določeni uri ne bil zastopan predpisani del vplačanih deležev, se obenem razpiše drug občni zbor isti dan, pol ure pozneje, kateri sme v smislu prvega odstavka g 35. zadružnih pravil brezpogojno sklepati.
V Škofji Loki, dne 28. februarja 1910.
Haoelslvo.
Išče se
k mladima zakoncema priletna ženska ali varuhinja. Kje? pove upravništvo »Gorenjca".      68 3-2
in druge reči, med tem skoraj nov voziček za otroke se ceno proda v I. nadstropju hišne št. 163 v Kranju.
G. Tdnnies
v Ljubljani V*
tovarna za stroje, železo in kovinolivama priporoča kot posebnost sago in vse stroje ca obdelovanje leaa. Franci* - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
5 Kg žgane KaVe
frišKo ai VsaKo postajo
41 io-5 za kilogram
Brasil - mešanice, jako dobre......K 3—
Zajutrek-Melange, fini okus....... 3*40
Central, nežne, fine........ . , 3*60
Karlsbader-Melange, močne, fin aroma   . . 4'— Dunajske Arabia-Spezialitete, jako priljubljene mešanice..........„ 440
razpošilja po povzatju ,Ar£abla% Import kave In čaja
Dunaj HI/2, Untere Vladuktgasse Nr. 36.
Kavarne, restavranti, inštituti, zavodi dobe prednostno ponudbo
doktorja pl. Trnkoczvja krmilno varstveno sredstva se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom SSaetln. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domaČi živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mantinom.
Tovarniška zaloga:     26 12—26 Lekarnar Trsskdoarjf, Ljubljana.
Moli V«!
ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi fiergmannove cSteckenpter d*-lilij ino mlečno milo (Znamka »Steckenpferd.) od tvrdke Bergmann in Ko., Tesin ob L., ker je edino to milo najbolj učinkujoče vseh medi* cinalnih mil proti solnčnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega tainta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parflmerijami i. t. d.
56 40-4
PrUožnostni nakup.
Umetni mlin.      Žaga. • • Kovačnloa.
Mlin Je sezidan po najnovejšem sistemi, Jako dobro opravljen, brez konkurence ln ima dela t izobilju. Žaga je opremljena s clrkulanilml ln drugimi žagami Kovačnlca ima vse orodje ln stroje. ====== Zraven spadajo tndl travniki, njive ln vrtovi.
Proda se jako vredno radi rodbinskih razmer.
Vpraša naj so pri 251 20-20
Josipa Kremser. ********** ******** nima,
-E-1 LavartiOnd, Lavantlnika dolina,
Eoroško. — Dopise se prosi ? nemškem jeziku.
na Gorenjskem se želi kupiti.  r>2 4 8 Ponudbe na upravništvo »Gorenjca".
Odda xn
lepo stanovanje
z najlepšim razgledom, s kuhinjo, »hrambo i a 3 sobami v bili št. 20 07 3 2
99
pri Jelenu
tStS
V album zabreznišklM faranom.
Ilesniri na ljubo in v blagoh tno pomirjanje razžaljenih liitiivcv pr bijem jvno, da jaz gospoda Tomaža Potočnika, tukajšnjega {upnika, nU»in oklofutal in iia je vse besedičenje, ki »o Sni po fari, ostudna laz, kakor je izmišljeno, da sem jaz na katerikoli nartin kaj v zvezi s članki , priobčeaiini v ..(îo-renjeu» zaradi volitve brezniškega župana. Kes pa je, da »eni in bom najstrožje obsojal vsako zahrbtno obrekovanje <"ez o1' klela, ki v veliko žalost zabrcznUkim svetnieain n;so v Marijini družbi; res pa ni, da bi jim jaz pristop k tej družbi odsvetoval, ker zi vse, kar se blede v plitvih butiekah za-brezniškili devir:, ko nis«t» nikdar brigal. Toda ne zaradi njih in no zaradi podlih pisem brez podpisa, ki sem jih prejel te dni vue le besede, temvefi iz primernega spoštovanja do gospoda župnika, ki mi je bil ves fan mojegi bivanju v Za-breznici človek, s katerim sem imel iirav toi ko opravka, kol 7. vami, ponižne ovftice doline senlflorjanske, ki mi boste veeon vior bogabojeéih kristjanov. II« pa te ruti kdo tako re<niftoo razžaljenega, kot se glasi v vaših nesramnih pismih, naj pomisli, da je modri Bog ustvaril poleg blatne Zabreznice tudi e. ki. sodnijo, kamor p nlem rad na odgovor tudi vam, ki vas /islam danes s tako suženjsko ponižno«! jo, da neobritem ob vas prahu svojih eevjev.  Kar pa se tire mojega politič-
nega mišljenj', vam moram ostali odgovor dolžan, ker povedal sem vam že, da je to umazan <kšetl>, posebno ako ga kdo tako zlorablja, kakor Zabrezniran', ki molite kakor kak uieaili in se pridu.šite kakor kak Tomine !
Tako ste torej kuhali zame alano juho in jaz sem jo zabelil; želim vam samo se d< bor tek — vse drugo pa p replikam vam, ki ste mi tako pri srcu, da ostanem nekaj časa Ae golovo med vami!
S tem sem odgovoril enkrat za vedno!
Joaip Premk.
sire i predpredilnišhi mojster
(Fleiermelster)
dalje 2 Solfakfor-predliea in prlaukalca, nekaj
predpredllk (Fleierinnen, Streckerinnen) in drugo rsohje is.'e velika pavolna in Maka-predilnioa v južni Nemčiji. Stalno delo. Visoke mizde. Cena stanovanja in živila. Dobre šole. Obširne prijave pod Šifro      04 8—2
8. C. 1635 Da Rudolf Mosse, Augsburg (Bavarsko).
Piuouarna zadruge gostilničarje" alpskih deiel o Lescah
registr. zadruga z omejeno zauezo uabl gOStiltliČarje, da pristopijo k njej kot člani.
m
m
Ta pito tarna je izfen Harteta
zato ji je omogočeno postreči svojim p. n. odjemalcem s kar najnižjimi cenami in pogoji. Pivovarna je najmoderneje opremljena in pod veščim vodstvom, zato ji je mogoče najhitreje in najtočneje izvršiti vsa naročila.  Ker se vrši še ta mesec
občni zbor
te zadruge, naj p. n. gostilničarji ne odlašajo, da pristopijo čim preje, ker potem se že lahko udeleže občnega zbora. Vse podrobnosti se izvedo rade volje ustno ali pismeno v pisarni. 70 3_i
p
m
m
^a^R^a^s^a^
Raznovrstno blago za ženske in moške obleke, pa tudi že narejene obleke za otroke in odrasle prodaja v veliki Izberi po zelo nizkih cenah
mmmm     novoustanovljena trgovina murnu
J. PFEIFER (»pri Fajfarju11)
v Kranju (poleg Jahačeve gostilne).
Velika izber klobukov!
63 3-3
D+/:/4^^^^
::     Našim rodbinam priporočamo
Kolinsko ciKorijo.
8nmo
je oni, o katerem pravi znani in odlični kemik milne industrije, gospod dr. K. DEITE v Berlinu, da ima| veliko pralno moč,
večjo nego milo ali milo in soda
ne da bi kvaril perilo.      32 14—6
liife pralni prašek je lorej najboljše
kar se more rabiti za pranje perila, varuje v največji meri perilo, je poceni in daje
blisčeča beloto ter jt popolnoma brez doba.
Zavitek '/2 kg stane samo 30 vin.
Dobiva se v trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom in milom. Na « ioi >t* 1«>:
L. Minlos, Dana], I. Molkerbastei 3.
Zlate svetinje: Berlin,Pariz, V«itd.
Najboljše kosmetično
ZObOčistllno sredstvo
J zdelo v alti}
0. S«ydl
jubljana, Spital.-Stritar.uf. 7
v*
s*
Šivalni stroji in kolesa
TuvafüiSkg saiüga
138 52-88
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj. ____i_
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in drage glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči, in glinastih izdelkov v LJubljani.
■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■
uuuuuuuuuu
■ m   Električna gonilna sila.   ■ ■
Tovarna oljnatih barV, laka in f kneza
Brata tttrl °
crkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
fin niti HI Miklošičeve ulice 6, JaJHVlJflMa  nasproti not.,Union'
Ustanovljeno 1842.
,62—26
Telefon 164.
DDDQS0DDDO
Josip Pogačnik v Radovljici
krojaški mojster
Odlikovan 1909 na razstavah v Londona in v Parizu s prvim darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem In veliko zlato kolajno.
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode,   uradniških uniform,
salonskih, turistovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega aukna. — Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter se sprejemajo popravila.
Specilaiist v izdelovanju frakov ia salonskih sokeoj.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 52—52
Vina
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
ponuja po skrajno nizkih cenah
zadruga
282 52-14
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
209 52-28
Hajveeja trgovina na Borezjikem.
Rudolf Rus
nrar v Kranju
Ravnokar Je Izšel velik cenik s najlepšimi novostmi, katerega na željo pošiljam vsakomur brezplačno
Ustanovljeno leta 1885.
Martinova cesta 20 O   £antt Martinova oesta 20
Postajališče električne cestne aaCfl»#»»gB       železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—32
LJUBLJANA ::: ZalagatelJ drnštva c. kr. avstr. drž. nradnikov.
Bogati zaloga pohištva vsake vrste v vseh oenah, Ogledala, slike v vseh
velikostih.
Popolna oprava za vile. špeoljallteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz železa, otroSke postelje In vozički   po vsaki osni.
ktodrool Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
I
Za spalno sobo od 180 gld. naprej, filvan z* okraski.
*Oprave za Jedilne Isobe, salone, pred-[sobe, cele garniture.
da §000: postelja, nočna omarica, o mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
Špectfalltete t nevestinih balah. Veti*! prostori, pritlično In r /. nadstropju, čudovito poceni za hotele, vile In za letovliča 62 gld.
Loterijska srečka dne 26. februarja t. 1. Trst    44   13   48   90 88
registrirana zadruga z omejenim jamstvom.
Uradni prostori: Šelenbargova ulica (pri ..Mallču"). ==
Vplačani deleži K I0I.8B0.
Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne
vloge do dne dviga po 4Vj,:/(,; rentni davek plača
zadruga sama. Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi
stranka čekovno knjižico. Daje posojila na najrazličnejše načine.
Ravnotam Menjalnice: Zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne
vrednostne papirje, srečke i. t. d. Nakazila v Ameriko Eskomptlra trgovske menica.
Preskrbuje vnovčenje menice, nakaznic, dokumentov
i. t. d. na vsa tu- in inozemska tržišča. Izdaja izkaznice. 10 12—8
Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni.
Uradne nre vsak dan dopoldne od 9. do 12. ter popoldne od 3. do 5.
5500
notarsko over. izpričeval zdravnikov in privatnikov dokazuje, da odstranjujejo
Kaiserjeve   m 24-a prsne karamele
m tremi jelkami
•kašelj*
hripavost, zaslizonost. katar, krčeviti in hripavi kašelj najbolje. Zavoj 20 in 40 vin. :: Doza 60 vin. Dobi se pri H. Roblek, Ie>arns, Tržič.
J0S. MEJIL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomikova   ixll o a   tat. 4.
Stivbeio-oinetio ii koistrokcllsko kllocavilčarstvo.
Zidno omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i. t. d
Špecijaliteta: 76 r>2-r>i
valjični zastori (Rollbalken).
zobozdrauniški in zobotehnlSki
Edini : atelje
o Kranju Globočnik
11 isti hiši, kjer je lekarna.
Umetni zobje se izgotove v enem dnevu, popravila v nekaliko urah, začasna popravila takoj. Vsa tehnična dela oskrbuje preizkušen zobotehnik, Solidno delo.
Ordinacije vsak dan, tudi ob nedeljah.
220 02-26
Atelje za zobe O. Seydl
ni ym
od sedaj nadalje samo v
EjnMjani'"'
Konc. zobotehnični atelje
O. Seydl
ŠolsK« potrebščine
vseh vrst priporoča po najnižjih cenah galanterijska in modna trgovina
Anton Adamič
43
13-6
galanterijska in modna trgovina
KRANJ :: Glavni trg.
Posebno ugodne cene za dijake!
Klobuke, čepice, srajce, kravate, ovratnike, zapestnice, naramnice, nogavice, žepne robce, glavnike, denarnice, mila in drago toaletno blago, krtače, torbice 1.1, d.
Telovadni m\\ i veliki izberi!
:: Cene znatno nizke! :: Postrežba točna in solidna!
Na debelo in drobno!
POSOJILNICA V RADOVLJICI
Rezervna naklada isnala:
I 9
si
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovenje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57«Vo ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskorap-tirajo se tudi trgovske menice.
192-31
reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Denarni promet v letu 1908:
¡1
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in
v podružnici UT vsak dan Hm od 8.—12. nre dopoldne
in od
2.-6. ure pop. izvzemši
nedelje in praznike.
Poštno hranilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
Iidaja konsorcij »Gorenjca«,
OJgovorni urednik Miroslav Ambrožie,
Lastnina in Usek U. Pr, Umpreta v Kranju.
2A