jNA IJSKA KNJt TRST, petek 17. junija 1955 Leto XI. - Št. 142 (3071) PRirfORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94*638. 93-808, 37-338 HRE°^,ISTVO: UL. MONTECCHI it. *. m. nad. — TELEFON S3-M* IN »4-631 — poštni predal 559 — UPRAVA: IJU SV. FRANČIŠKA St. 2» — TU. unr OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. —Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, (manino- upravm 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širin« 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din . Podruž.: GORICA, Ul. S. Peli ko l-II., Tel. 33-82 NAROČNINA: m Medna 350, ietrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 d . Postni tekoči račun Založništvo tržaSkega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zal°ZDa Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoti račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdala Založništvo tržaškega tiska ' Obsedno stanie v vsej Argentini po zadušenem vojaškem uporu Upor je začelo mornariško letalstvo - Okoli 20 mrtvih in več ranjenih med bombardiranjem vladne palače - Več vojaških letal je pribežalo v Urugvaj Splošna zveza dela podpira Perona in je organizirala oborožene oddelke PEHON buenos aires, i6. — v n Ser>tinski prestolnici je da-s prišlo do vojaškega upo-j, ■ V bližini vladne palače v uenos^ Airesu so se nenado-4 slišale tri eksplozije, ki J? Povzročile paniko med pre-j^alstvom. Kmalu se je zve-da je neko vojaško le-I ® skušalo bombardirati *adno palačo. Bombe pa so ®aule na palačo finančnega fainistrstva ter ubile okoli 20 Judi, več pa jih ranile. Kma-U zatem je radio javil, da je ”“0 sestreljeno letalo morilce, tri druga pa so bila Prisiljena pristati. Akcija teh ‘etal naj bi bil znak za splošno vojaško vstajo. Zdi se, da j* bilo mornariško ministrstvo prvo središče v prestolnici, ki začelo vstajo. V pooolaanskih urah so se Pojavili' tanki in oklepni av-I0mobili, ki so obstreljevali jjPornike, zabarikadirane v "'°rnariškem ministrstvu. Pet minut pozneje pa je “{fdni argentinski radio ja-da se položaj v Buenos p^resu počasi normalizira. fjvo poročilo vlade je javkalo, da se je del pomorskega letalstva uprl in da skušajo c®te, ki so ostale zveste vladi, ladušiti nerede. Na poziv Splošne zveze dela so se začele skupine delav-cev zbirati na Plaza de Mayo, °k.oli vladne palače pa so pojavili strojniška gnezda. Plošna zveza dela je organizirala med delavci tudi oboro-erie skupine in jih pozvala, ?aj podprejo akcijo vlade. Nekateri elementi »Nacionalistične ljudske zvezen (ki je ?esno krilo Peronove stranki pa so nadomestili policij-■ \e sile, katere so ostale v vojašnicah. Radio je pozival prebival-Vo. naj ne podleže vplivu lažnih vesti urugvajskega radia. General Peron je osebno vodil akcijo za zadušitev upora iz svojega urada v vojnem ministrstvu. Uradno poročilo, ki ga je podpisal Peron, je pozneje javilo, da so začeli kazensko ekspedicijo proti pomorski bazi v Punta del In-dio, od koder so vzletela letala, ki so povzročila številne žrtve Okoli 15. ure pa so nekatera vojaška letala ponovno bombardirala privatno rezidenco generala Perona in v bližini železniške postaje je prišlo do zračne bitke. Po še nepotrjenih vesteh je do upora prišlo tudi v mestu Rosa-rio. Ob 21. uri po evropskem času je vladno tajništvo za tisk javilo, da je položaj popolnoma normaliziran in da v vsej državi vlada mir. V vsej državi so proglasili obsedno stanje. Zvečer pa je govoril po radiu predsednik Peron, ki je izjavil, da je bilo »središče izdajstva mornariško letalstvo in pomorski arzenal«. Dodal je, da so se uporniške pomorske edinice predale, voditelji upora pa so bili aretirani. Uporniki, ki so zavzeli palačo mornariškega ministrstva, so se tudi predali. Peron je nato dejal, da je vojska v celoti ostala zvesta, kar ne more reči o mornarici. Pripomnil je, da so uporniki dobili lekcijo in da bodo dobili še hujšo lekcijo, če se bodo ponovno uprli. Splošna zveza dela pa je odredila za jutrišnji dan splošno prekinitev dela v znak žalovanja za padle pri današnjih neredih Kakor javljajo iz Ria de Ja-neira je brazilska vlada odredila, naj bodo v pripravljenosti v$e čete v južnem delu države. Na argentinsko .mejo pa so poslali ojačenja. Brazilske telegrafske družbe javljajo, da so zveze z argentinsko prestolnico «no-rmalne», da pa so argentinske oblasti verjetno uvedle cenzuro nad tiskom. Kakor javljajo iz Montevidea, je do 22. ure zvečer pribežalo v Urugvaja 30 argentinskih vojaških letal s skupno 200 mož posadke. Urugvajske vojaške oblasti so letala zaplenile, člani posadke pa so na razpolago vojaškim oblastem. Do 23. ure pa je število letal, ki so pristala na urugvajskem letališču v Carrj-sco, narastlo na 35. Piloti treh vojaških letal so izjavili, da ima revolucionarno gibanje »globoke korenine v vojski, mornarici in letalstvu in v širokih plasteh prebivalstva« on poveljuje delu argentinskih »revolucionarnih sil« in da se namerava vrniti v Argentino jutri, #če bo mogoče«. Dodal je, da bo v nasprotnem primeru odšel v Urugvaj. V argentinskih letalih, ki so pristala v Urugvaju, je bilo več ranjencev, ki so jih sprejeli v bolnišnico. Urugvajska vlada je sklenila internirati vse častnike in posadke teh letal. Verjetno bo vlada vrni-la Argentini zaplenjena letala in orožje. Glavni inšpektor urugvajske mornarice je uradno izjavil, da v Urugvaj ni pribežala nobena argentinska pomorska e-dinica. Neki argentinski višji častnik, ki je pribežal v Urugvaj, je izjavil, da upor ni uspel, ker kopenske sile «nis-o držale obljube«. Kdo je bil no. Govori pa se, da je bil to general Leon Justo Bengoa. Pozno ponoči so javili, da so nadškofijsko poslopje v bližini katedrale v Buenos Airesu, cerkev sv. Frančiška in bližnja poslopja v plamenih. Ob 23.30 po evropskem času so se gasilci še trudili, da požar o-mejijo. Argentinski zunanji minister Remorino. ki se je na poti v San Francisco ustavil v Santiagu, je izjavil, da je danes zjutraj, ko je odpotoval iz Buenos Airesa, bil položaj popolnoma miren in ni bilo mogoče predvidevati upora. V nasprotnem primeru ne bi bil odpotoval. Remorino js dodal, da je vprašanje cerkve in države v Argentini zadeva, ki bo rešena s plebiscitom. Pripomnil je, da je vlada odre- glavni voditelj upora, ni zna-1 dila odstavitev škofov v Bue- nos Airesu na podlagi podrobnega poročila policije in notranjega ministrstva. Prvo glasovanje v britanski zbornici LONDON, 16. — Spodnja zbornica je danes s 339 glasovi proti 258 zavrnila laburistično resolucijo, ki je kritizirala gospodarsko politiko vlade. Med razpravo o resoluciji je finančni minister Buttler izjavil, da proizvodnja «ni mnogo trpela« zaradi stavke železničarjev in da je izvoz »lahko ostal na ugodni višini«. Dodal je, da se je pridobivanje premoga nadaljevalo in da so bile dobave za industrijo večje, kakor se je upalo. Stranke proučujejo Scelbov program Predsednik vlade Scetba trdi, da bo ^operacijo srečno speljal do konca" - Ameriški kapital za izkoriščanje naravnega plina v Padski nižini (Od našega dopisnika) RIM, 16. — Scelba je danes poslal manjšim strankam pismen dokument o svojem programu, na podlagi katerega naj bi se predstavniki koalicije sporazumeli. Na svojem sestanku so liberalci, ki so Seelbove predloge proučili, določili tajnika Malagodi-ja, naj Scelbi obrazloži njihove pripombe, kar je Mala-godi danes popoldne že storil. Republikanci so prav tako nocoj proučevali Seelbove predloge, socialdemokratom pa je poročal o tem Paolo Rossi, navzoč je bil tudi Sa-ragat, ki ga je danes sprejel predsednik republike Gronchi. Tudi vodstvo Krščanske demokracije se bo sestalo v soboto zaradi razpravljanja o programu predsednika vlade. Vodstvo liberalcev pa se bo ponovno sestalo jutri zjutraj, ko bo Malagodi poročal o nocojšnjem razgovoru s Scelbo, ki se je danes U IVU ODPOTOVAL VČERA) IZ ZAGREBA V LONDON Jugoslovansko-burmanski sporazum o razvoju gospodarskega sodelovanja 'L njim sla se obe državi obvezali: skleniti petletni sporazum za blagovno izmenjavo, dolgoletni sporazum o sodelovanju pri gosp. razvoju, sporazum o tehničnem sodelovanju in ustanovitev mešanih gospodarskih zhornir. v Beogradu in Hangtinu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. Predsednik vlade Burmanske unije U Nu je po desetdnevnem bivanju v Jugoslaviji odpotoval danes dopoldne s posebnim letalom v London. Pred odhodom je bilo na tiskovni konferenci prebrano uradno poroči!o o razgovorih in objavljen protokol o medsebojnem gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Burmo. Uradno poročilo poudarja, da so razgovori potekali v prisrčnem in prijateljsj££m ozračju popolnega medsebojnega razumevanja, enakih pogledov na vprašanja splošnega mednarodnega pomena in vprašanja o medsebojnih odnosih. Med razgovori sta obe vludi ugotovili, da je v mednarodnih odnosih prišlo do popuščanja napetosti in večjih iz-gledov za ohranitev miru. pii čemer sta prispevali Jugoslavija in Burma s svojo dosledno miroljubno politiko. V Porto A'eSre v južni Bra-1 To potrjuje pravilnost naoe! ziliji pa je bivši argentinski zunanje politike obeh vlad, protiperonistični poslanec Raul načel, ki so bila izražena v Damonte Taborda izjavil, da I skupni izjavi Tito-U Nu in ki V lew Torku začetek razgovorov treh zahodnih zunanjih ministrov ^anes se bodo trije ministri sestali z Adenauerjem, ki je včeraj dobil častni dok. torat na harvardski univerzi > Sestanek sveta NATO pred ženevsko konterenco 3EW YORK, 16. — Trije dan zunanji ministri so č- ?s zjutraj predsedovali lo-l. nin> sestankom izvedencev M>t pripravi na njihov danas-dg, sestanek. Delo ameriške S8segat=ije je bilo za kratek rekinjen°, ker je Dulles P°zdt v hotel «Astoria», da ,vi P>naya in Mac Mil- ki sta prišla danes v linici * Francoski zunanji toki * ki se je ob tej pri-2 nagovarjal deset minut 8edež Q°m’ ^ nat0 obislcal k, rjal “tl BOSTON, 16. — Harvardska univerza je danes podelila kanclerju Adenauerju častni doktorat. Predsednik univerze je prebral sledečo motivacijo: «Odločen državnik za nemško obnovo, odločen vzor miru in evropske enotnosti, je privedel, svojo državo, da je zavzela mesto med narodi«. Adenauer je ob tej priliki imel kratek govor, v katerem je med drugim izjavil, da ne more noben varnostni sistem privesti do miru, če se ne izvede program splošno nadzorovane razorožitve. «Ta program, je poudaril kancler, je odvisen od dveh svetovnih velesil, ZDA in Sovjetske zveze. Ce se ti dve velesili ne bosta sporazumeli, glede napredovanja na poti nadzorovane razorožitve, bo sedanji položaj, ki ga označujejo spori, ki so prav blizu ^ojne, še trajali). Adenauer je dodal, da bi bilo želeti, da bi ZDA dale pobudo v tem smislu in se razgovarjale s Sovjetsko zvezo. Zatem je kancler dolgo govoril o konferenci štirih in je dejal, da je ozračje te konference mnogo bolj ugodno, kakor je bilo ob priliki ženevske in berlinske konference. Pri tem je dodal, da potrebuje Sovjetska zveza dolgo premirje zaradi svojih notranjih gospodarskih težav. Izrazil je tudi mnenje, da je bandunška konferenca pokazala, da Sovjetska zveza ne more več računati na podporo večine azijskih dežel. Trdil je tudi, da so se možnosti sporazuma med narodi v svetu izboljšale zaradi a-tomskega in termonuklearne-ga orožja. «Mislim, je pripomnil Adenauer, da bi bilo zgrešeno trditi, da bo ta konferenca zadnja priložnost za rešitev miru in da bi izginile vse _„kl , - -------- «... možnosti za njegovo ohrani- ’_?a. se bodo štirje tev, če bi konferenca doži-o tem po- j vela neuspeh. Jaz nisem tega I mnenja in mislim, da se bo- , kjer se je raz-* glavnim tajnikom warsioeldom- faze_, Mac Millan je imel je « z Dullesom, preden jirni ; Posvetovanja s svo-trijp zvedenci. Pozneje so se »ri k^nanj‘. min' stri zbrali »kem s! Pr' stalnem britan-hovi ‘eg®tu v OZN. Nji-P°p0{c^8ov°n so trajali vse liuje?'em . se v Ženevi nada-šli* i?r*Prave za konferen-. Vilo Kakor javljajo, bo Vp . ^'anov štirih delega-‘iUdi jetn° doseglo okoli 700 1'0vin=irie(^em bo število 'eV; fotografov, televi->?®šalnln ,lmskih operaterjev v ' l-urr Vzhodnonem- X, je iavil, da bo delo emoija poslali svo-6ac'i° na ženevsko y cfenco. U'k pn!ldonu pa je predstav-Prisf'®0 Officea sporočil, : io nir,-0Jne oblasti prouču- Znost. rl„ Ki 1^‘ja "°‘!riost. da bi se sredi ?.stal v Parizu svet "ekaj 'Ostanek naj hi bil eVs|{e , 1 pred začetkom že-s« konfi erence. Prav tako n**t*nki,e o ponovnem h!5tr°v n zunanjih mi- ši Prišlo te?a sestanka naj *estan'ks‘0 v Parizu ob robu f>bitnpSVe,a NATO. Glede **>ce jt' p^lpravlja>ne kon- »v ki zunanjih mini- bi hi|a v Zene-h)>. na ' enc° štirih «ve-žh^eti i6 Predstavnik dal >smi ' rta se ' vetoVgj. ministri V San Franciscu. do morale konference dolgo ponavljati, če potrebno tudi eno ali dve leti«. Kar se tiče nemške združitve, je kancler poudaril, da zaradi zemljepisnega položaji Nemčije in «vitalnosti nemškega ljudstva« ni mogoča pomiritev v Evropi brez združitve Nemčije «v miru in svobodi«. Ce ne bo mogoča pomiritev v Evropi, bo toliko težja drugje. Na koncu je Adenauer o-menil še vabilo za potovanje v Moskvo in je poudaril, da je pred njegovim potovanjem v Moskvo potrebno še pojasniti nekatera vprašanja. Nocoj je Adenauer odpotoval z letalom v Ne\v York, kjer se bo jutri sestal z ameriškim, britanskim in francoskim zunanjim ministrom. James Reston objavlja danes v «New York Timesu« zanimiv članek o razgovorih med Eisenhowerjem in Adenauerjem. Po njegovih trditvah sta se sporazumela o sledečem postopku v zvezi z moskovskim vabilom Adenauerju: 1. Nobena od obeh strani ne bo sklenila s Sovjetsko zvezo takih sporazumov, ki bi zadevali ob interese druge strani, ne da bi se prej o tem posvetovala; 2. nobena od obeh strani ne bo zopet načela spora o meji na Odri in Niši, pač pa bo poudarila potrebo ponovne proučitve te zadeve oh sklenitvi mirovne pogodbe z Nemčijo: 3. Kancler Adenauer bo odpotoval v Moskvo, da prouči možnost normalizacije odnosov med obema državama, toda šele potem, ko se bo ženevska konferenca sporazumela o prvih dveh točkah. Reston trdi dalje, da sta se Eisenhower in Adenauer in sporazumela tudi da Ade-nauerjevo potovanje v Moskvo ne pomeni na noben način, da s tem priznava vzhodnonemško vlado. Baje sta govorila tudi o nemških vojnih ujetnikih. je bila objavljena januarja lani v Rangunu. V.ladi Jugoslavije in Burme sta potrdili svojo odločnost, da tudi v bodoče vlagata svoje napor«; za čim popolnejše izvajanje Politike koeksistence, ki ie eai-n-i sigurna pot za dosego trajnega miru in za razvoj mednarodnega sodelovanja, da se vs-a vprašanja rešujejo s pogajanji, predvsem v OZN in v skladu z njenimi načeli ter s? zavzemata za upostavitev miroljubnih in enakopravnih odnosov med narodi. Obe vladi sta prav tako orn-učili vprašanja napredka medsebojnih kulturnih in gospodarskih odnosov in podp;sah protokol o gospodarskem sodelovanju, ki določa nnčtla medsebojnega gospodarskega sodelovanja. V želji, da razvijata in širita gospodarsko sodelovanje do najvišje stopnje in v skladu s splošnimi odnosi prijateljstva in sodelovanja, ter da prispevata h gospodarskemu razvoju svojih držav, sta se vladi Jugoslavije in Burme sporazumeli. 1. Da se bodo pristojne agencije in organizacije obeh držav posvetovale in podvzemale ukrepe zaradi večje blagovne izmenjave. 2. Da se sklene petletni sporazum o dobavi Jugoslaviji 50 tisoč ton riza letno in drugega blaga v zamenjavo za investicijsko opremo in drugo blago, da bi se na ta način ustanovila osnova za širšo in stalno blagovno izmenjavo. 3. Da se sklene dolgoletni sporazum o sodelovanju zaradi medsebojnega pomaganja gospodarskega razvoja v indu striji in izkoriščanja energetskih virov in naravnih bogastev. 4. Skleniti sporazum o tehničnem sodelovanju, da bi se izkoristile izkušnje in pridobitve na gospodarskem in tehničnem področju. Ta sporazum bi urejal vprašanje šolanja in specializacije strokovnjakov, izkoriščanja tehnične dokumentacije patentov in podobno. 5. Ustanoviti jugoslovansko-burmansko gospodarsko zbornico v Beogradu in burman-sko-jugoslovansko zbornico v Hangunu v cilju krepitve medsebojnih gospodarskih stikov Delegaciji obeh vlad se bosta sestali najkasneje do kon ca letošnjega leta, da bi sklenili sporazume, ki bodo urejali vprašanja, ki Jih predvideva protokol o gospodarskem sodelovanju. V izjavi na tiskovni konferenci je premier U Nu poudaril, da težkega srca odhaja iz Jugoslavije, kjer je doživel tako prisrčen in topel sprejem, da težkega srca zapušča narod, ki ima tako svetlo bodočnost pred seboj, tako sposobne in nesebične voditelje, ki ga vodijo v socializem. «Kot človek, ki verjamem v socialistično gospodarstvo za razliko od kapitalističnega, sem presenečen zaradi načina, kako Jugoslavija gradi socialistično državo.« Premier U Nu je poudaril svoje presenečenje nad naglim Industrijskim razvojem v Jugoslaviji, omenil velike možnosti medsebojnega gospodai-skega sodelovanja, se zahvali! jugoslovanskim narodom ?.a topel sprejem in izrazil priznanje maršalu Titu, ki je skupno s svojimi sodelavci postavil Jugoslavijo na pot miru, blagostanja in napredka. V odgovoru na vprašanja novinarjev je premier U Nu izjavil, da je povabil člana zveznega izvršnega sveta Mi-.ialka Todoroviča, naj pride v Burmo, da bo skupno z burmanskimi ministri razpravljal o gospodarskih vprašanjih. Premier U Nu je prav. tako izrazil željo, naj bi prišel v Burmo kipar Anton Avgustin-čič, ki bi napravil kipe predsednika FLRJ maršala Tita in Nehruja za muzej v Rangunu. Datum in mesto bodoče konference azijskih držav še nista določena Odnosi med Burmo in Veliko Britanijo so po besedah premiera U Nuja prisrčni. Premier U Nu je nadalje izjavil, <1? bo v kratkem obiskal tudi Egipt, toda ne da bi posredoval v sporu med Egiptom in Izraelom, čeprav je pripravljen tudi posredovati, če bosta obe vladi izrazili željo za to. U Nu ie pohvalil operni ansambel zagrebškega gledališča in izročil dr. Bakariču spominski pokal s prošnjo, da ga izroči ansamblu. Premier U Nu in njegova soproga sta s svojim spremstvom odpotovala s posebnim letalom JAT ob 10.15 uri z zagrebškega letališča. Od gostov so se poslovili na letališču Aleksander Rankovič, dr. Bakarič in številni drugi visoki jugoslovanski politični in vojaški zastopniki in zastopniki javnega in kulturnega življenja, člani konzularnega zbora in burmanski študentje, ki žive v Jugoslaviji. Prav tako so se od burmanskega premiera poslovili številni Zagrebčani, ki so od Markovega trga do letališča vzdolž, ulic pozdravljali U Nuja, velikega prijatelja Jugoslavije, za Italijo: Pietro de Paolis, ravnatelj za splošne zadeve v italijanskem zunanjem ministrstvu; 5. za Luxsemburg; H. Kunnen, častni ravnatelj luksemburške carine. Nemčija in Francija, ki sta neposredno prizadeti, pa sta bili izklju-čei iz komisije, ki se bo sestala 24. junija v Londonu. Ob tej oriliki bo izvolila predsednika, sklepe bu sprejemala na podlagi navadne večine in bo za svoje delo odgovorna pred svetom ZEZ. V obveščenih krogih so mnenja, da bo rok treh mesecev za izvršitev plebiscita začel teči 4. julija. BEOGRAD, 16. — Delegacija jugoslovanskih radiopostaj bo 24. junija odpotovala na uraden obisk italijanski RAI. Med sedemdnevnim bivanjem v Italiji bo delegacija obiskala ra-diopostaje v Rimu in Milanu in se seznanila z organizacijo italijanske radio in televizijske službe. V delegaciji bo 7 zastopnikov Jugoslovanskih ra diopostaj. BOGOTA, 16- — Predsednik kolumbijske republike pinil-las je odredil, naj se odslej pri uradnih sprejemih v predsedniški palači servira kava domače proizvodnje namesto šampanjec. Militarizacija angleških mornarjev LONDON. 16. — Ker se je tudi posadka prekomorskega parnika «Queen Mary», ki je imel odpotovati danes iz Southamptona v New York pridružila stavki pristaniških delavcev, je moral parnik dokončno odpovedati svoj odhod. Posadka šteje 500 članov. Na parnik se je že vkrcalo 1175 potnikov, ki se bodo morali sedaj zopet izkrcati. Popoldne pa je vlada sporočila, da je odredila milita-rizacijo moštva na trgovskih parnikih. V Liverpoolu so nekateri mornarji že dobili obvestilo, da so militarizirani. Imenovana komisija za plebiscit v Posarju LONDON, 16. Stalni svet liodnoevropske zveze, ki se je danes sestal v Londonu, je določil, naj mednarodno komisi jo. ki ima nalogo organizirat in nadzorovati plebiscit v Posarju glede bodočega položaja tega ozemlja. sestavljajo sledeči predstavniki; 1. za Nizozemsko: baron Bentinck, sedaj holandski minister v Birmi; 2. za Veliko Britanijo; sil George Rendell, bivši poslanik v Bernu; 3. za Belgijo; senator Fernand De Houste, član skupščine evropskega sveta; 4. Družinski svet odstavil Baodaja SAJGON, 16. Cesarjev družinski svet, ki ima posveto valne funkcije glede investi-ture in odstavitve cesarjev, je danes odobril resolucijo, katero proglaša odstavitev cesarja Baodaja in imenovanje Diema za predsednika republike. V resoluciji pa se z druge strani poziva »predsednik začasne republike«, naj preneha s kampanjo v zvezi s privatnim življenjem Baodaja in naj spoštuje kraljeve grobnice. Baodaju pa se prepoveduje. da bi se še dalje štel med člane cesarjeve družine. razgovarjal tudi s «koncen-tracionistom« in bivšim predsednikom vlade Pello. Poslanci in senatorji PSDI bodo o zadevi razpravljali ponovno jutri popoldne. Za jutri je najavljen tudi sestanek vodstva KPI. Socialdemokratsko glasilo pa dolži koncen-tracioniste, da bi hoteli »položaj pokvariti)). Scelba je izjavil novinarjem, da je optimist, ter da bo ((Operacijo srečno speljal do konca«. V senatu so razpravljali o zakonskem predlogu glede u-reditve kmečkih posojilnic; predlog je bil sprejet z neznatnimi spremembami in ga bodo zaradi tega vrnili poslanski zbornici. Jutri bo senat razpravljal o ratifikaciji mednarodnih sporazumov. Danes se je konstituirala parlamentarna komisija za proučevanje življenjskih pogojev italijanskih delavcev pod predsedstvom poslanca Rubi-naccija; komisija je sestavljena iz senatorjev in poslancev na podlagi posebnega zakona. za katerega ima mnogo zaslug Gronchi. Poslanec Am-brogio Viale je predložil poslanski zbornici predlog zakona za podaljšanje roka za zamenjavo bankovcev od 500 in od 1000 lir stare izdaje, kakor tudi začasnih bankovcev Banca d’Italia od 5000 in 10.000 lir. Iz New Yorka poročajo nad vse važno vest (ki je prav gotovo v tesni zvezi s tistim aelom Scelbovega programa, ki zadeva petrolejsko politiko v Italiji), da je ustanova A-NIC (Azienda nazionale idro-generazione combustibili) prejela posojilo v znesku 4 milijonov dolarjev za 5 let od «A-meriške banke« in od «Manu-faeturers Trust Co». ANIC je sestavni del ustanove ENI (Ente nazionale idrocarburi). k' naj bi po Fanfanijevem programu bodoče vlade imela monopol v Padski nižini. Posojilo bodo izkoristili za finansiranja dobav opreme in ameriških tehničnih uslug za gradnjo tvornice sintetične gume v Raveni, ki bo stala (5 milijonov dolarjev. Tvorni-ca bo proizvajala poleg gume tudi dušična gnojila iz pri-rodnega plina, ki ga pridobivajo v Padski nižini. Na podlagi prejšnjih sporazumov bo ANIC uživala pomoč in tehnične nasvete od «Union Carbide and Carbon Corporation« in od «Phillipis Petroleum Qompany», vrhovno tehnično nadzorstvo pa bo vršila «Brown and Root Ing« iz llutsona (Texas). Kriza v deželni vladi Sardinije še vedno traja. Za novega predsednika je po ostavki i,dv. Corriasa določen prof. Brotzu, ki ga je danes sprejel Fanfani in mu obljubil (večne obljube!), da bo pomagal rešiti najbolj pereče probleme Sardinije, zaradi katerih je prišlo do ostavke bivšega predsednika. A. P. 1 VČERAJ USTANOVLJENA V TRSTU Zbornica za pospešitev trgovine med Trstom in Jugoslavijo v Trstu Na ustanovitvi so hili prisotni ugledni tržaški trgovski operaterji, jugoslovanska podjetja pa je zastopal ing. Vrbanac - Zbornica predstavlja važen korak k okrepitvi obojestransko koristnih gospodarskih odnosov V prostorih znanega tržaškega podjetja SAIMA v Ul. Ga-latti 22 so včeraj ob 19. uri zvečer z notarskim aktom ustanovili uZBORNICO ZA POSPEŠITEV TRGOVINE MED TRSTOM IN JUGOSLAVIJO S SEDEŽEM V TRSTU». Zbornica je mešana, tako da bodo v njej sodelovala tako tržaška kot jugoslovanska podjetja na paritetni osnovi. Pri ustanovitvi so bili prisotni ugledni tržaški trgovski operaterji in zastopniki tiska. V imenu jugoslovanskih podjetij pa je pozdravil novo ustanovljeno zbornico ing. F. Vrbanac, šef trgovinskega oddelka jugoslovanskega predstavništva v Trstu, ki je v kratkem nagovoru želel zbornici uspešno delo za okrepitev trgovinske izmenjave. Kot določa člen 4. pravilnika nove zbornice, je zbornica apolitično združenje in se ustanavlja brez pridobitnih ciljev, da bi pospešila trgovino med Trstom in Jugoslavijo ter zaščitila koristi trgovskih operaterjev. 'Zato si zbornica zastavlja sledeče naloge: a) Povečati gospodarske stike in iskati vse možnosti za povečanje trgovinske izmenjave; b) Vzdrževati stalne stike s trgovinsko zbornico v Trstu in jugoslovanskimi trgovinskimi zbornicami; c) Zbirati podatke o stanju tržišča in poskrbeti za objavljanje in zamenjavo teh podatkov; č) Dajati informacije o zakonodaji in drugih predpisih, ki urejajo zunanjo trgovino tako v Italiji kot v Jugoslaviji; d) Napravili vse potrebne korake in izdelati predloge, da se uredr odločbe, carinskega, fiskalnega in drugega značaja, kot tudi mednarodne norme trgovinske izmenjave, tako da bodo omogočile obojestransko koristno povečanje trgovine; e) Prirejati trajne In začasne razslive za učinkovito reklamo tukajšnjih proizvodov v Jugoslaviji, kakor tudi jugoslovanskih proizvodov v Trstu. Pobudo za ustanovitev te zbornice je sprožilo Slovensko gospodarsko združenje pred dobrim letom in je naletela na ugoden odziv lako slovenske, hrvaške in drugih jugoslovanskih zbornic kot tudi na odo-brilno stališče tržaške trgovinske zbornice in oblasti. Z včerajšnjo ustanovitvijo je zbornica pričela uradno s svojim delovanjem, ki bo nedvomno koristilo tržaškemu gospodarstvu, s tem da bo novoustanovljeni organizem pripomogel k olajšanju gospodarskih stikov In povečanju trgovinske izmenjave. razgovori za sklenitev novega trgovinskega sporazuma. Jugoslovanski krogi pričakujejo, da bo sporazum predvideval povečanje trgovinske izmenjave. Lanski izvoz v Švedsko je znašal 2 in pol milijona dolarjev, uvoz pa 3 in pol milijona dolarjev. COLOMBO, 16. — Nad .sto astronomov in znanstvenikov z vseh strani sveta se je zbralo v Colombu, da opazujejo sončni mrk, ki bo v ponedeljek. Razgovor Krišne Menona z Molotovom NEW YORK, 16. — Krišna Menon je včeraj na svojo zahtevo imel kratek razgovor s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom. Razgovor je bil v sovjetskem poslaništvu v New Yorku poldrugo uro pred odhodom Molotova v San Francisco. Ni znano. o čem sta govorila. Kakor je znano, se je Krišna Menon že razgovarjal z Eisenhovverjem in Dullesom o zadevah Daljnega vzhoda. Včeraj pa je imel razgovor s Hammarskjoeldom. Verjetno se bo sestal tudi z Mac Millanom. Po proslavah v San Franciscu pa se bo Krišna Menon zopet razgovarjal z Dullesom. 17 mrtvih pri letalski nesreči RIO DE JANEIRO, 16. V bližini Asunciona se je v plamenih zrušilo letalo družhe ((Panair do Brasil«, v katerem je bilo 14 potnikov in 10 članov posadke. Sedem od teh je ubežalo smrti in so jih pripeljali ranjene v bolnišnico. Vsi ostali so zgubili življenje. Letalo «Costellation» je odpotovalo iz Ria de Janeira in je bilo namenjeno v Buenos Aires. f Jugoslov.-švedska trgovinska pogajanja BEOGRAD. 16. — Danes dopoldne so se začeli v Beogradu jugoslovansko-švedski E. Kardelj o vlogi komun Obrazložitev zakonskega predloga o ureditvi občin in okrajev Po novem zakonu se bo število občin v FLR Jugoslaviji zmanjšalo od 4.121 na 1.438, število okrajev pa od 308 na 107 BEOGRAD, 16. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je na današnji s-eji zveznega sveta zvezne ljudske skupščine v obrazložitvi predloga splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev izjavil, da bodo nove občine kot komune postale o-snovna organizacija lokalne samouprave ljudstva na vseh področjih družbenega življenja. Kardelj je izrazil prepričanje, da bo z novo ureditvijo občin in okrajev storjen pomemben korak v nadaljnjem razvoju socialistične demokracije in v socialističnih odnosih sploh. Ze z uvedbo delavske samouprave 1950. leta je bil postavljen cilj. da se i vzpostavitvijo lokalne samouprave v komunah omogoči čim neposrednejša udelpž-ba ljudstva v upravi na vseh področjih družbenega življenja. V prvi fazi je bilo težišče usmerjeno na okraje. Dosedanji rezultati omogočajo, da se pristopi k nadaljnjemu razvoju mehanizma socialistične demokracije, da se okrepi vloga občin in določijo perspektive njenega nadaljnjega razvoja kot socialistične občine. Praksa v Jugoslaviji popolnoma odgovarja perspektivam, ki sta jih postavila Marx in Lenin glede socialističnega razvoja. Revolucija je izvršila nacionalizacijo proizvajalnih sredstev, usmerila milijone delovnih ljudi, da se organizirajo na nov način. S hitro industrializacijo je bila ustanovljena osnova za obstoj in razvoj socialističnih odnosov. Bila je vzpostavljena močna državna uprava, ki postno ma prenaša svoje funkcije n-j organe družbene samouprave Delovno ljuds-tvo se zaenkrat še ne more odpovedati la utopija in slaba usluga socializmu v današnjem svetu, kjer še vedno obstajajo mednarodna nasprotja in kjer je mešanje v notranje zadeve posameznih držav še vedno sredstvo borbe. Pa tudi v Jugoslaviji še niso premagana v;a razredna nasprotja. Zato j’ še vedno potrebna državna organizacija. ki je sposobna braniti neoviran razvoj mlade socialistične države. To pa ne sme biti razlog za obstoj raznih državnokapitalističnih oblik in ovira za razvoj socialističnih odnosov in za postopno prenašanje državnih funkcij na organe družbene samouprave. Kardelj je poudaril nagel razvoj delavske samouprave in njeno vlogo v razvoju socialističnih odnosov in zavesti. Prav tako so se tudi okrajni odbori razvili v močan socialističen faktor, ki so povezani z ljudstvom postali stabilno politično telo in se razvili v močan organ družbene samouprave. Komuna je najprikladnejša oblika, da se najširši krogi delovnih ljudi neposredno vključijo v družbeno samoupravo. Komuna bo takšna gospodarska enota, v kateri se lahko izvrši osnovna vskla-ditev individualnih in kolektivnih interesov Ona bo istočasno skupnost proizvajalcev in potrošnikov. Komuna bo postala najvažnejša šola socialističnega demokratizma, o-snova celotnega političnega sistema v Jugoslaviji. Njena struktura bo vplivala tudi na spremembo vodilnih organov federacije. Družbena skupnost bc v novem sistemu razpolagala z inštrumenti, ki bodo preprečevali tendence, ki bi s'abile enotnost skupnosti, lokalno samovoljo in druge negativne pojave na škoda da bo tudi vodstvo italijanske komunistične par-nje bistveno spremenilo svo-I* dosedanje stališče v odnosu do konkretnih aktualnih vprašanj delavskega in socialističnega gibanja in Posta/o dovzetno za socialistično kritiko. &o danes so na tem podboju vladale nezadovoljive y nesprejemljive razmere, odstvo italijanske komuni-•lične partije si je samovoljno lastilo izključno pravico.' brez priziva odloča o lem. kaj je in kaj ni socialistično. kdo je in kdo ni s°cialist. Na osnovi te umišljene pravice je to vodstvo •jtdi pristalo in propagiralo nekdanjo trditev, da so jugoslovanski voditelji izdajal-' ci socializma. Danes sicer vtiznava, da je to škodilo •tuari miru in delavskega Oranja, a to je šele prvi *°rak k tistemu popolnemu Priznanju upravičenosti in nujnosti objektivne socialistične kritike, ki jo je do danes tako očitno zanemarilo in praktično ospora-dalo. tega, prvega priznanja Pa izhaja vrsta zaključkov. ki Uh bo to vodstvo mora- Nova sredstva v borbi proti raku Neka londonska bolnišnica I* dobila najmočnejši rent-8«nski aparat za zdravljenje to je linearni akcelera- tor z zmogljivostjo 15 milijo- #v voltov. V tem oziru je ^donska bolnišnica prav go-°Vo prva bolnišnica v Veliki “ritaniji in zelo verjetno tu-Či na svetu, ki j« opremljena s takim aparatom. Ta a-t>«rat bo omogočil tudi dve novi terapevtski metodi in *'®sr elektronsko in nevtron-*lto terapijo. Pri prvi metodi ^Porabljajo elektrone iz te- aparata za obsevanje no- ^°tvorb. Strokovnjaki pravijo, 8 so pri elektronski terapiji t*sPehi bistveno drugačni kot t>t’i obsevanju z rentgenskimi *8rki, in da se da v nekaterih ®rimerih terapevtski učinek , *^tronov lokalizirati na dojene dele telesa, j.V Prihodnjih letih bodo ta I nearni akcelerator uporabili a' za zdravstveno proučeva-I e Povih metod zdravljenja Pja ^>'0*0’'{eEa učinka obseva- lo potegniti predvsem glede _ svojega dosedanjega zadržanja do drugih socialističnih strank in gibanj, kakor tudi do vseh objektivno socialističnih sil, ki se bodisi politično ali tudi ideološko razlikujejo od komunistične partije, kakor ~ nasplošno — tudi glede svojega dosedanjega zadržanja do vseh mednarodnih problemov, ki danes še delijo svet v dva nasproti si stoječa tabora. Za sedaj se bomo omejili le na nekatere primere iz našega notranje-politicnega življenja. V zvezi z beograjsko deklaracijo je Longo med drugim tudi dejal, da oni «ne delijo stališč nekaterih voditeljev Zveze komunistov Jugoslavije glede vrste važnih političnih in ideoloških vprašanj*. To dejstvo pa Longa ve ovira, da ne bi priznaval izrednega pomena, ki ga ima za mir v svetu in ca razvoj delavskega gibanja sodelovanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, poglobitev odnosajev med obe-mg deželama in izmenjava mnenj glede odnosnih socialističnih izkušenj. In če Longo priznava možnost sodelovanja in koristnost izmenjave socialističnih izkušenj z ljudmi, s katerimi ne deli stališč glede «vrste vaznih političnih in ideoloških vprašanj*, kako more hkrati odklanjati možnost in koristnost sodelovanja na primer Z Zvezo neodvisnih socialistov, od katerih ga Uidi loči «vrsta važnih političnih in ideoloških vprašanj*? Ali more Longo mirne vesti trditi, da tako odklonilno stališče do sodelovanja z neodvisnimi socialisti, ki zagovarjajo v politiki delavskega gibanja v bistvu eneka načela, kakor so izražena v beograjski deklaraciji, koristi italijanskemu delavskemu gibanju? Ali more Longo opravičiti dejstvo, da se pristaši tega gibanja — samo zaradi tega, ker se z njimi ne strinja oglede vrste važnih političnih in ideoloških vprašanj*, zmerjajo z «usmi* in «;zdajalci»? Ne, tega nikakor ne more opravičiti. Se primer iz sindikalnega življenja. Znano je, dh je CGIL zadnje čase utrpela nekatere znatne neuspehe. S tem v zvezi se je v vodstvu CGIL in KP razvila živahna kritika, ki naj bi pripomogla k temu, da se temu nerazveseljivemu stanj i odpomore in prepreči še nadaljnje nazadovanje te najmočnejše sindikalne organizacije. Odstavili so dosedanjega predsednika in tajnika sindikata metalurških delavcev, na njuni mesti pa sta bila imenovgna No vclla in Foa, Di Vittorio pa je nedavno izjavil: »Sindikat mora težiti k temu. združi vse delavce iste kategorije, da je nestrankarski, avtonomen, svoboden in neodvisen in da vodi politiko, ki brani koristi vseh delavcev, katere si bedi stranke ali brez stranke*. Iste argumente uporabljajo tudi peodvisni socialisti v svoji kritiki dosedanje sindikalne politike CGIL; vendar se od strani vodstva KP tg njihova upravičena kritika smatra za nedopustno, razdiralno in celo sovražno koristim italijanskega sindikalnega gibanja. Od kod vsg ta očitna protislovja? To izhaja iz dejstva, ker je do danes vodstvo KP smatralo vsako, še tako upravičeno kritiko za absolutno nedopustno in celo za dejanje neposrednega sovražnega n.apada na vodstvo KP, ki se samovoljno smatra Za edino upravičenega predstavnika delavskega razreda. S tako mentaliteto in s tako, iz te mentalitete izhajajočo prakso pa bo treba dokončno prekiniti, če nas v konkretni politični dajavnosti resnično vodijo koristi delovnega ljudstva in potrebe demokratičnega in socialističnega razvoja. Čeprav je res, da je teror, s katerim alžirski rodoljubi odgovarjajo na francoski teror, taktično zgrešen, je hkrati tudi res, da nimajo Francozi nikake osnove, da bi se v Afriki še dolgo obdržali Kolonialni sistem političnih in gospodarskih odnosov, ki so ga skozi celo epoho gradile najbolj razvite zahodne dežele in je tvojo dokončno obliko zavzel v visoko razvitem kapitalizmu, je s prestopom tega v naslednjo razvojno fazo — imperializem začel postopno izgubljati tla pod nogami in se končno spremenil v najpopolnejše nasprotje v nadaljnjem razvoju družbe in sveta. To je prišlo posebno do izraza po drugi svetovni vojni, ko so se v ustaljenih in navidez trdnih kolonialnih sistemih začele pojavljati globoke in usodne razpoke, kot posledica nasprotij, ki pretresajo kapitalistični svet nasploh, a še bolj zaradi revolucionarnega stališča, ki so ga do kapitalizma, odnosno imperializma in kolonializma, kot njegove najznačilnejše in naj-neznosnejše oblike, vse bolj kazali doslej odvisni, podrejeni narodi, ki so se začeli nacionalno prebujati, zahtevajoč svojo politično in socialno osvoboditev. Tudi Francija, kot je bilo pričakovati, se po končani vojni glede vprašanja svojih posesti v Aziji in Afriki ni mogla dolgo časa upirati zahtevam časa in razvoja. Sicer zelo težko, morda, kot se je zdelo, najteže med vsemi, je končno vendarle morala priznati obstoj nekaterih nacionalnih gibanj, in to ne le « Indokini, ampak tudi -- kar ji je bilo verjetno še teže v Severni Afriki. In ne samo da je ta gibanja priznala, odnosno potrdila njihov dejanski obstoj, bila je prisilje na poleg tega tudi poiskat' poti, da bi se z njimi sporazumela. V Parizu so dolgo časa u-potno vztrajali na stališču, da je Severna Afrika samo del njihovega sedanjega in bodočega nacionalnega teritorija. V resnici so takšna pojmovanja vodila samo do nenavadno o-strega spopada med francosko vlado in nacionalnimi gibanji, ki so se vse močneje razvijala v francoskih severnoafriških posestih — Tunisu. Maroku in Alžiru. Mendes-France je bil prvi francoski ministrski predsednik, ki se je, potem ko je spregledal, da bi vsako nadaljnje zavlačevanje rešitve tega spora samo škodovalo francoskim interesom . začel pogajati s tuniškimi predstavniki. A sedanji premier Edgar Faure, Mendes-Franceov somišljenik v tem pogledu, je njegova večmesečna pogajanja privedel do konca in pristal na določeno notranjo avtono- mijo Tunizije. Tako je tuni-ško-francoski sporazum, ki je bil pred kratkim podpisan, pravzaprav nakazal začetek konca preživelih kolonialističnih pojmovanj in metod O tem, kaj je največ pripomoglo, da se je ta sporazum uresničil, ali je bila to moč tuniškega Neodesturja, ali slabost Francije, da bi se tej moči zoperstavila, ali morda določen zunanji pritisk na Pariz, naj bi že našel neki modus vivendi v svojih severnoafriških poseitih, o tem bi se dalo diskutirati. Sicer pa to ni tako politično važno, bolj važno in bistveno je to. da se upravičene narodnostne zahteve Tunizijcev niso več mogle omalovaževati niti zatreti, da je ves razvoj nujno terjal tak sporazum. Številne neizpolnjene francoske obljube, katerih edini namen je bil. vnesti zmedo in razdor v vrste odpornikov, pa niso mogle razbiti tuniškega nacionalnega gibanja Neodestur. kot je to bil primer v Alžiru in Maroku. Zgodilo se ie obratno, vs-e sile v deželi so se združile in vse bolj energično postavile zahtevo po tuniški neodvisnosti. Za dosego tega cilja je prišlo celo do povezave med sicer francosko razpoloženimi velepo- DELOVANJE VINA NA ČLOVEŠKI 1 LITER VINA ennkevretlen Italijansko ljudstvo 600 GRAMOM MESA spijo za d milijarde-------------------------------------------------------- kalorij vina na leto, kar je več od kalorij, ki jih dobi od kot smo že prej omenili, ob- * J 1 staja razlika. Gre namreč za mesa, jajc, sira in mleka - 1/ vinorodnih krajih mnogo imamo opravka z etilnim to- 11 I I ■ I i i » . . ji . rei neškodljivim in celo ko- manj alkoholikov, kot v krajih, kjer vina sploh m ™tnim alkoholom. au pa ima- ‘ ‘ r mo opravka z raznimi škodlji- vi zadnjih nekaj letih ali bolje v zadnjih dveh desetletjih so se posomezniki ali celo določene organizacije z vso silo pognale proti vinu kot proti zlu. ki prinaša človeštvu v celoti in še predvsem posameznikom mnogo gorja. Navajajo se v dokaz škodljive posledice alkoholizma, ki se v marsikaterem primeru izražajo v vrsti zločinov, v zanemarjanju družine in podobnem. Oglejmo si zadevo pobli-žp in iz različnih vidikov ter skušajmo ugotoviti resnico. Preden spregovorimo o vinu, si malo oglejmo njegovo zgodovino. Vinska trta se je razširila po svetu iz Male Azije. Bilo je to pred dva tisoč in več leti, ko so vinsko trto prinesli iz Male Azije v Sredozemlje, kjer se je kmalu razširila v Španiji, na Portugalskem. v Franciji, Grčiji in Jugoslaviji. Rekli smo. da se je naglo razširila. To nam potrjuje dejstvo, da živi danes v Franciji od vinogradništva okoli 6 milijonov družin. V Italiji živi od vinogradništva skoraj ji milijonov ljudi, kar je prav gotovo mnogo. Italija prideluje na leto okoli 48 milijonov hektolitrov vina. Francija pa še več. Skoraj enako sorazmerje bi veljalo tudi za Grčijo in Španijo, dočim je s ie no sla lin na u na v • *kegal\erainJim zvečer si imeli na Opčinah zelo uspelo šolskoprireditev. Ob zaključku šol-»o Se *la so openski ljudskošolski otroci pripravili pravo presenečenje svojim staršem, ki 8ap0l /' ral' v dvorani prosvetnega društva v takem številu, da so do zadnjega kotička MajCo ‘ t1yorano, kar dokazuje tudi naša spodnja sbka. Na gornji levi sliki vidimo sku-ueklic, ki so nastopile \ baletu «Cvetlice in metuljčki)), na desni sliki zgoraj pa Vidimo skupino otrok, ki je igrala otroško igrico KMačeha in pastorka)). v Jugoslaviji trta razširjena po vseh republikah razen v Bosni in Hercegovini, kjer se ni morala razširiti v takem obsegu, ker so v času turške oblasti muslimani načrtno zatirali trto zaradi svojih verskih predsodkov. Se nekaj statistike. Vsako leto popije Francoz okoli 140 litrov vina, Italijan ga popije okoli 92 litrov, Grk 60 litrov, povprečen državljan švicarske republike 37 litrov, Jugoslovan pa 20 litrov. Iz tega sledi, da vino ni strup in zlo, kot bi ga nekateri hoteli ožigosati, ampak da je za naše področje ali bolje za vse Sredozemlje prava ljudska pijača. Nekdanji predsednik francoske republike Poincarre je o vinu rekel sledeče: »Vinska trta in vino nista za Francijo le bogata materialna dediščina, ampak že del francoskih tradicij. Vin ska trta in vino sta bila vedno povezana s francoskim gospodarstvom in r ffrancosko | socialno in literarna zgodovino«. Tudi profesor Sterling je bil naklonjen vinu in je o njem rekel takole: «Po na- pornem dnevnem delu in ob primerni hrani je vino eno izmed dobrin naše civilizacije prav tako, kot čista obleka in topla soba«. To so mnenja posameznikov, ki pa nam vsa odražajo edinole osebno mnenje o tej pijači. Kaj pa pravi o tem znanost, ki temelji na izkušnjah, na kemičnih analizah, na zdravstvenih opazovanjih in vseh tistih znanstvenih temeljih, ki dajejo znanosti važ nost, ki ji pripada. Na račun ozkosrčnih nasprotnikov vina je znani strokovnjak v tej panogi Jozue de Castro rekel sledeče: «Tak iispecialist« se je kot potapljajoči človek oprijel malega zrnca in ga vrti pod močno lečo svojega mikroskopa, da bi v njem odkril mikrokozem, hkrati pa goji svoje globoko nepoznavanje stvari in svojo prekrasno indiferentnost za vse ono, kar se okoli njega dogaja«. Taki »specialisti« obtožujejo vino, da je glavni povzročitelj vseh zločinov, ki jih nosi s seboj alkoholizem, torej da je alkohol vzrok ropov, razbojništev, prostitucije, samomorov in vsega zla. Četudi bi se pri tem dalo še marsikaj reči, je vendarle točno, da podleže alkoholizmu le oni del ljudi, ki so po značaju šibki ali po ljudje, ki jih je k temu navedla kaka druga okolnost socialnega značaja. Sodobna struja v psihiatriji na vseučilišču v Yale in predvsem njen predstavnik Velli-neck zatrjuje, da se samo duševni slabiči predajajo alkoholizmu in da pomanjkanje trdnosti značaja ustvarja primerne pogoje za alkoholizem, dočim se normalni ljudje prepuščajo alkoholizmu samo, če jih nekaj v to rine kot na primer slabp socialne razmere, ali pa primitivizem. Tu smo vzeli posamezna mnenja glede vpliva vina odnosno alkohola, ki ga vino vsebuje, na socialne razmere posameznikov in posredno družbe. Kaj pa pravi o vinu kemija odnosno vse ono. kar je po kemiji povezano z življenjem? Alkohol je proizvod ali kemična sprememba grozdnega sladkorja, ki je razredčen v vodi in drugih sestavinah. Vinski alkohol ni strupen, saj je to tako imenovani e-tilni alkohol in ne metilni, butilni ali propilni alkohol, ki je zares škodljiv in ki ga srečujemo v drugih močnih in zares škodljivih alkoholnih pijačah. V potrdilo, da vinski alkohol ali tako ime- novani etilni alkohol v določenem razmerju ni škodljiv, bomo navedli dejstvo, da naletimo celo v krvi vsaaega človeka in živali na določeno količino etilnega alkohola in to celo pri ljudeh, ki nikoli ne uživajo alkohola oziroma kakršnih koli alkoholnih pijač. V enem litru krvi dobimo tudi 20 do 25 miligramov etilnega alkohola, ki je sestavni der normalnega metabolizma v organizmu. Te malenkostne doze alkohola v krvi se pri zdravih ljudeh lahko celo povečajo, ne da bi pri tem povzročile najmanjšo motnjo. Kaj se zgodi z alkoholom, ki ga človek zaužije z vinom? Z oksidacijo alkohola v krvi se ustvarja toplota, ki je potrebna organizmu. In tako ljudje, ki pijejo vino, trošijo energijo ali kalorije, ki jim daje alkohol, namesto da bi jemali drugo hrano, ki naj bi jim dala ustrezno količino kalorij. Seveda gre tu za primerno sorazmerje preko katerega organizem ne sme. Se nekaj o alkoholu. Znanstvena raziskovanja 30 pokazala, da ni isto, če se alkohol pije v močnih koncentracijah, ali pa razredčen. Celo ni vseeno v kakih razstopi-nah se pije. Pokazalo se je, da vino z desetimi stopinjami alkohola deluje mnogo bolje, kakor pa desetodstotne raztopine čistega alkohola v vodi. To pa zaradi tega, ker je v vinski koncentraciji 10 stopinj, poleg vode še vrsto drugih sestavin, kot na primer glicerin, razne soli, eterične kisline, razni minerali, vitamini in podobno. To se razlaga s tem, da se delovanje alkohola v vinu ne more ločiti od delovanja vseh omenjenih sestavkov vina. ki v medsebojni povezavi delujejo povsem drugače, kot v navadni vodi razredčen alkohol. Iz navedenih razlogov je povsem razumljivo, da smatrajo znanstveniki vino za zdravo pijačo in celo hrano, saj ima en liter dobrega vina enako kalorično vrednost kot šest jajc, šest sto gramov mesa, enega litra mleka itd. Poleg tega vino deluje stimulativno na človeški prebavni in živčni sistem. Spet nekaj številk; Skupna kalorična vrednost hrane, ki jo pojedo prebivalci Italije v enem letu znaša 44 milijard kalorij. Od teh 44 milijard kalorij odpade na vino okoli 3 milijarde kalorij. Vse italijansko prebivalstvo pa v e-nem letu ne poje za 3 milijarde kalorij mesa, rib, jajc, mleka in sira skupaj. Ce hočemo v kratkem označiti delovanje alkohola, oziroma vina na človeški organizem, bomo ugotovili sledeče: Uživanje vina daje energijo, ki nastane v krvi pri oksidaciji alkohola, glicerina in drugih sestavin vina. Vino pospešuje v človeškem organizmu razne življenjske procese in predvsem prebavo. To stori s pomočjo organskih kislin, ki jih vsebuje in s pomočjo vitaminov, s katerimi stimulira razne procese. Poleg tega imajo razne sestavine vina, ki so jih znanstveniki označili z imenom trofofilaktini. določeno antitoksično in anti-infektivno moč. O vinu in alkoholu bi lahko še marsikaj rekli, vendar menimo, da so že podatki, ki smo jih navedli iz področja sociologije in kemije, dovolj tehtni, da upravičijo primerno ali bolje zmerno uživanje vina. Seveda se tu postavlja vprašanje, ali gre le za uživanje vina ali pa za uživanje alkohol« nasploh, kajti v tem, vimi alkoholi, ki jih srečujemo v raznih drugih alkoholnih pijačah. Pri tem bomo ugotovili še eno značilnost, V. državah, kjer se uživajo razmeroma velike količine vina. kot na pr. v Franciji, v Italiji, v Španiji in drugod, torej v državah icjer je vino več ali manj vsak dan na mizi, je problem alkoholizma mnogo manjši kot pa tam, kjer vina ni. Navedli bomo dva primera: na Švedskem na primer kjer nimajo trt in kjer je vino v našem pomenu besede neznano, je mnogo več pijancev kot na primer na Francoskem, kjer spijejo povprečno največ vina na svetu. Se v mnogo večjem merilu velja to za ZDA, kjer je sorazmerno mnogo več alkoholikov, pa čeprav Združene države pridelajo le neznatno količino vina in kjer so do pred nekaj desetletji imeli celo tako imenovani pro-hibicijski režim. V obrambo zmernega uživanja vina bomo navedli se sledeče: v najbolj izrazitih vi-virodnih krajih Evrope, v 0-kolici Bordeauxa v Francij' kjer se pije povprečno največ vina na svetu, živi najbolj zdrav del francoskega ljudstva in tu srečujemo tudi izredno stare ljudi. Pri tem bomo ugotovili še to, ds je vprav v teh predelih alkoholik zares bela vrana. sestniki, s sedanjim predsednikom tuniške vlade Tahar Ben Amarjem na čelu, in fe-lahi-brezzemljaši, ki jih vodi Šalih Ben Jusuf. Uspeh ni izostal. Neodestur je zmagal. Toda, kar je Neodestur dosegel v Tunisu, niso mogla uresničiti nacionalna gibanja v Alžiru in Maroku. Zdi se da napori francoskih naseljencev in oblgsti, da se tu razbije enotnost muslimanskega življa, niso ostali brez uspeha. K temu je v dobršni meri pripomogla tudi uporna in široka razpredena propaganda, češ da so ta nacionalna gibanja pod komunističnim vplivom. In čeprav so predstavniki teh gibanj znali zainteresirati Zedinjene ameriške države za svojo stvar ter Sl pridobiti njihovo naklonjenost, pa Washington po dru-g, strani le ni ostal povsem gluh na francoska zagotavljanja, da bi odpoved Severni Afriki, posebno še Alžiru in Maroku, zagotovo pomenila veliko nevarnost za tako imenovani «svobodni svet«. S tem v zvezi se v francoskem in ameriškem desničarskem tisku lahko naleti tudi na tako čudne predloge, kakor je na pr. oni, po katerem nuj bi Wa-shington pomagal Franciji do njenih «pravic» v Severni A-friki, toda samo v primeru če bi ga ta s svoje strani podprla glede vprašanja For-moze in sprejema Kitajske v OZN. Zdi se pa, da igra Amerika pri tem še neko drugo vlogo. Prav gotovo bi ne imela nič proti temu, če bi se Franciji v Severni Afriki iz-podmaknila tla, a bi se hkrati ustvarile takšne možnosti, pri katerih bi lahko sama zavzela njeno mesto. Saj bi to pomenilo samo potrditev' običaja, ki je doslej med imperialisti vedno veljal, kadar eo bili za to podani primerni pogoji. Pariz, ki se že dolgo trudi, da bi nacionalna gibanja Al-žira in Maroka potisnil iz politične arene, pa v tem ne bo uspel. Proglasitev obsednega stanja v Alžiru, okrepitev političnega kadra in povečanje števila oboroženih sil na 100 tisoč mož ne bodo mogli udušiti želje Alžircev, da se odtržejo od francoske matice. Zaenkrat še ne dovolj politično razviti in ob pomanjkanju drugih sredstev, se alžirski in maroški uporniki francoskemu kolonialnemu terorju zoperstavljajo s terorjem, ki ni ne politično a tudi ne drugače utemeljen. Gre za politično in takšno napako, ki je značilna za vsa mlada revolucionarna gibanja na s,a-mem začetku njihovčga' taz-voja, a ta se v teku nadaljnjega, svojega razvoja pre.f ali slej otresejo. Toda, kakor ni pričakovati, da bi nacionalna gibanja v Alžiru in Maroku dosegla svoj cilj, t. j. o-svoboditev, s pomočjo terorja. tako tudi Francozom ne bo uspelo, da bi si ljudstvo ten krajev podredili s silo, kot to še vedno poskušajo. Poiskati bi bilo treba pot sporazumevanja, pri katerem bi se Francozi morali zavedati, da sta svoboda in neodvisnost omenjenih dežel pravica, ki jima je ne gre več odrekati, ker zahteva tako zakonitost razvoja, a tej je nesmiselno se postavljati po robu- Zraven tega je tu še primer Tunisa, ki si je v dolgotrajni in dosledni borbi vendarle priboril del svojih pravic, a ta primer spodbuja in navaja maroške in alžirske borce za neodvisnost na še bolj odločna stališča v njihovem boju za svobodo. da je sedanji predsednik Guatemale Carlos Castillo Ar-mas, ki ga tudi imenujejo «bananskega predsednika«, ker mu je pomagala na oblast ameriška družba Fruit Com-pany, zares brihtna glava? Mož si je namreč umislil novost, ki je vredna zares njega. Diplomatskim predstavnikom tridesetih držav, ki so akreditirani pri njegovi vladi, je poslal predlog, naj bi se sklicala konferenca pravnikov, ki naj bi obravnavali sledečo temo: »Kako najti pravna sredstva za likvidacijo mednarodnega komunizma« Ali ni bilo škoda papirja za vabila? da bodo v kratkem napravili film o Gandhijevem življenju? Znani neodvisni režiser in filmski producent Otto preminger je pred kratkim izjavil, da snema film o Gandhijevem življenju. Preminger je o svojih načrtih govoril z indijskim premierom Nehrujem, ki mu je obljubil pomoč indijskih oblasti. Zunanje scene bodo posneli v Indiji, ostalo pa v Londonu. da nameravajo uvesti v Zahodni Nemčiji zlate kovance? Sodoben svet je pozabil na zlat denar, saj je šlo zlato kot tekoče plačilno sredstvo že zdavnaj iz prometa. Toda Nemci hočejo tudi v tem pokazati, kaj znajo. Pred kratkim je skupina poslancev bonnskega Bundestaga predlagala, naj bi odtegnili iz prometa «v Ameriki tiskane ban-konvce«, ki «preveč dišijo po okupaciji«, in naj bi natisnili nove bankovce, ki bi se razlikovali od sedanjih. «ki so preveč podobni ameriškim dolarjem«. Poleg te iiutemeljene« zahteve je ista skupina tudi predlagala, naj bi se u- 1 ib usni urnimi m m kihšimm | SPOMNIMO se naših padlih EMIL BR1SC1K rojen v Briščikih 15. II. 1911 umrl 18.4.1945 - posledice vojne vedel tudi zlat kovan denar od 1Q in 20 nemških mark Adenauer je bil baje proti temu, morda pa le zato, ker se pred svojim odhodom v ZDA ie ni hotel zameriti A-meričanom. Vprašanje je. kal bo rekel, ko se bo vrnil iz ZDA. da si Churchill kopiči lepo bogastvo? Da je bivši predsednik angleške vlade in znani javni delavec Churchill premožen, je znana stvar, vsekakor pa ni vsem znano, da si mož kopiči lepe vsote s svojim pisanjem raznih zgodovinskih del. V kratkem bo začelo izhajati v ameriški reviji «Life», ki je last moža ameriške veleposlanice pri rimski vladi gospoda Henryja Luceja. novo Churchillovo zgodovinsko delo »Zgodovina narodov angleškega jezika«. Za objavo tega dela mu bo lastnik revije «Life» plačal lepo vsoto 200.000 dolarjev ali v naši valuti 125 milijonov lir. Ni kaj reči, lep honorar. *** da more prepir med možem in ženo včasih prinesti tudi srečo? Londončan Peter Barr je pred desetimi leti o-slepel. Bil je ranjen v vojni in je zaradi tega popolnoma izgubil vij. Razumljivo, da je bilo njegovo življenje težko in da je postal zaradi tega nevrastenik. Zaradi te njegove druge napake je prišlo med njim in njegovo ženo pogosto do prepirov in pred kratkim je v takem sporu prišlo med njim in ženo tudi do pretepa. Nenadoma pa je mož spregledal in namesto da bi jo ponovno udaril jč Barr svojo ženo od veselja objel, ker mu je povrnila vid, pa čeprav nehote. SERVOLO BARUT rojen v Socerbu 25. 5. 1906 pogrešan od 23. 6. 1944 MAKS BLAZINA rojen v Vižovljah 15. 10. 1913 umrl 14. 3. 1945 v Dachauu ELV1NO BRA1DOT rojen v Moši 4. 11. 1900 padel 1. 5. 1945 v Trstu VITTORIO BOZZAR rojen v Trstu 16. 2. 190* padel 1. 4. 1945 pri Trnovem SANTO BORDON rojen v Dekanih 2. 1. 1904 pogrešan od 5. 12. 1943 ANTON BUKOVEC rojen na Proseku 12. 12. 1915 padel 1944 v Trnovskem gozdu FERDINAND BADER rojen v Trstu 21. 7. 1903 padel 12. 5. 1944 na Visu JOSIP BURGER DANILO BERTOK rojen v Nabrežini 28. 2. 189* rojen v Miljah 28. 1. 1914 padel 13. 10. 1943 na Krasu padel 15.1.1945 pri Kaštelu, Istra EMIL BANDEL NICOLO’ BUSCENI rojen na Kontovelu U. 8. 1912 rojen v Andrano Catandra padel 24.3.1945 (Bazoviška brig) padel decembra 1944 v C, — 4 — 17. junija Priprava procesa proti »Beneški četi" pomeni žalitev vsega odporniškega gibanja predvsem pa krši določbe mirovne pogodbe „11 Iti m e IVotizie" poročajo« da je zadevna sodna preiskava že zaključena In da bo proces najbrž v Trstu Včerajšnje nUltime Notizie# poročajo, da sta videmski preiskovalni sodnik dr. Cariglia in namestnik državnega tožilstva dr. Longo zaključila sodno preiskavo o delovanju Beneške čete v osvobodilni vojni. Obtožnica obsega 16 tipkanih strani in navaja imena 57 obtoženih partizanov, ki so s« v Beneški četi borili proti nacifašistom od leta 1943 do osvoboditve. Glavni obtoženec je dr. Mario Zdravljič. 32 obtožencev dolžijo 'azni-vih dejanj proti celovitosti, neodvisnosti in enotnosti države, češ da so od 8. septembra 1943 dalje napravili vrsto dejanj, da bi spravili pod jugoslovansko vrhovnost nadi-*ke doline. V ta namen naj bi podpirali jugoslovanske ane-ksionistične namere do Tilmen ta, delali propagando, se borili skupno s Slovenci, ovirali delovanje občinskih uradov in jih uničevali, prepovedovali šolski pouk v italijanščini, nameščali slovenske učitelje, zapirali šole, trpinčili prebivalstvo z onemogočanjem preskrbe, zdravniške pomoči in dobave krme, mobilizirali mladino v vrste slovenskih partizanov, izvajali represalije, streljali ljudi nasprotnega mišljenja, rekvirirali hrano in živino, žalili nacionalni čut, italijanski narod in zastavo ter neprenehoma povzdigovali Tita in Jugoslavijo, Razen sploš-nih obtožb vo še obtožbe posameznikov zaradi nedovoljene nošnje orožja, zažiganja občinskih poslopij, odvzemanja osebne svobode itd. Vse obtežilno gradivo so včeraj izročili videmskemu držav-remu pravdništvu. Poročilo še dodaja, da so to gradivo pripravljali kar 8 let in da bo proces najbrž pred porotnim sodiščem v Trstu. Iz tega je razvidno, da hočejo postaviti vso partizansko osvobodilno in antifašistično borbo na zatožno klop. Beneške partizane obtožujejo borbe proti nacifašističnim oblastem, ki so tedaj vladale v Beneški Sloveniji, in proti katerim se niso borili po vsej Italiji le partizani, marveč na fronti celo redna Badoglieva vojska. Ce bi se hoteli držati tega merila, bi morali obtožiti sploh vse italijansko partizansko gibanje, ki je tudi mobiliziralo mladince, uničevalo sovražne ustanove, trebi- lo sovražnike, rekviriralo itd. Zato je obtožba nezaslišana in pomeni žalitev vse osvobodilne borbe, hkrati pa rehabilitacijo predstavnikov republike iz Salo in nacističnih hlapcev, saj drugih oblasti ni bilo takrat niti v Beneški Sloveniji. Namen tega ravnanja pa je prozoren: z obtožbami, ki tudi v svoji formulaciji spominjajo na besede in metode bivšega fašističnega sodišča za zaščito države, bi radi uprizorili proces in s tem ustrahovali prebivalstvo. NARAŠČANJE ŽRTEV ZARADI EKSPLOZIJ TERU; POKOJNIH) SVOJCEM POflESREČEH POBIRALCEV VOJKIH OSTAHKOU Proti koncu 1952. ieta so | smrt Jožeta Pahorja iz prejš- opozicijski pokrajinski svetovalci izročili predsedniku pokrajine odvetniku Culotu resolucijo, ki se je nanašala na žrtve med pobiralci vojnih ostankov po Krasu. Do vložitve te resolucije je prišlo nekaj dni po tragični smrti 16-letnega Leonarda De Ve-scovija iz Tržiča pri Jamljah. V resoluciji je nadalje rečeno, da je pred mesecem dni pri pobiranju vojnih ostankov izgubil življenje 18-letni Eli-gio Gos iz Tržiča, nekaj pred njim je zaiadi eksplozije granate izgubil življenje 30-letni brezposelni delavec Bariviera iz Zdravščine. Leta 1951 so v nekem skladišču, v katerem so zbirali staro železo, izgubile življenje tri osebe. Ce k tej resoluciji dodamo SEJA MESTNEGA OBČINSKEGA SVETA Preimenovanje nekaterih ulic In izvolilev odbora za poljedelstvo V sredo zvečer je bila seja mestnega občinskega sveta. Najprej so razpravljali o spremembi imen nekaterih ulic; ukinili so ime Ulice della Legna, ki je med Drevoredom Virgilio in Ul. Colombo. Na predlog odbora bo ta ulica nadaljevanje Drevoreda Virgilio. Prav tako so ukinili postopek, s katerimi so nameravali imenovati Ul. Vittorio Emanuele Orlando tisti del Ul. Randaccio, ki je med Kor-zom Italia in med Trgom Di-visione Julia. Ta del se bo po novem imenoval Ul. Vin-cenzo Bellini. V zvezi s spremenitvijo imen nekaterih goriških ulic ja v imenu monarhistov najprej spregovoril odv. Pedro-ni, ki je vztrajal pri tem. naj se prvi del Ul. Randaccio imenuje po Vittoriu Emanuelu Orlandu, kot je bilo prvotno predlagano. S tem sta se strinjala tudi svetovalec KP1 Batti in svetovalec inž. Vi-»mtin od MSI. Odbornik prof. Di Gianan-tonio je odgovoril na izjave svetovalcev in se skliceval na zakonodajo po kateri ni mogoče imenovati ulice z imeni umrlih oseb, če ni od njihove smrti poteklo vsaj 10 let. Ob koncu so izvolili nov občinski odbor za poljedelstvo. v katerem so občinski odbornik Grusovin, kler zastopa duhovnik Michele Grusovin, orožnike Girolamo Di Pietri, velike poljedelska podjetja grof Attems, Federacijo neposrednih obdelovalcev Giuseppe Stacul. Federterro Bressan, Liberterro pa Zo-ratti. Nagrade trgovcem s sadjem in zelenjavo V torek so na goriškem pokrajinskem inšpektoratu za poljedelstvo razdelili nagrade med udeležence tekmovanja za okrasitev izložb z gro/-' jem septembra meseca lani. Tekmovanja se je udeležilo veliko število goriških trgovcev s sadjem in zelenjavo. Nagrade je razdelil prof. I.Iarsa-no, ki se je udeleženec x tudi zahvalil za udeležbo v tekmovanju. Prvo nagrado za okrasitev j izložbe z grozdjem je prejela] Marija Debenjak por. Furlan iz Ul. Carducci 18, Drugo nagrado Bruno Abrami na Travniku. Tretjo nagrado Carmelo Firincieh na Korzu Italia 9. Četrto nagrado Anna Lazzarini por. Vocchiet-ti v Ul. Oberdan 7. njega tedna ter še dve smrtn žrtvi Jameljcev od lanske spomladi dalje, potem zadobi vprašanje brezposelnih delavcev — pobiralcev starega železa in vojnih ostankov na Krasu zelo resen značaj, kot je bilo že poudarjeno v zgoraj navedeni resoluciji, ki ob koncu pravi, naj pokrajinski svet predloži raznim institucijam in oblastem predlog, naj se raziščejo vzroki žrtev in preprečijo nove človeške žrtve, ki tako hudo prizadenejo številne družine naše pokrajine. Obenem se je že takrat poudarjala potreba, da se poleg kampanje, v kateri naj se šolskim otrokom pojasni nevarnost orožja, nakaže tudi pokojnina žrtvam takih nesreč. To bi bila najbolj pravična rešitev, če že ni mogoče odpraviti brezposelnosti, ki sili ljudi zaradi golega obstanka v smrtno nevarnost. To stališče smo zastopali pred dnevi v našem članku ob izgubi življenja brezposelnega Jožeta Pahorja iz Jamelj. Pred leti je pokrajinski svet odklonil zahtevo po dodelitvi pokojnine svojcem žrtev. Menimo, da je bila s tem napravljena napaka, ki bi jo bilo mogoče odpraviti z nekoliko bolj človeškim gledanjem na žrtve, ki se zaradi ekspozij množijo med prebivalstvom naše pokrajine. Tak proces pa bi kršil predvsem določbe mirovne pogodbe, s katerimi se je Italija nedvoumno obvezala, da ne bo preganjala borcev, ki so se borili za skupno zavezniško stvar, kateri je tudi Beneška četa prispevala svoj delež z uničevanjem fašizma ter s tem pripomogla, da je dobila Italija demokratično ustavo, ki pa se žel v mnogih važnih določbah še ne izvaja. Končno naj še dodamo, da je postavljanje Beneške čete na zatozno klop v ostrem nasprotju s cilji, ki so narekovali sklenitev londonskega sporazuma, cilji izboljšanja odnosov in pomiritve zlasti tu na obmejnem področju, kjer se srečujeta slovensko in italijansko ljudstvo. Izpitne komisije na klas. gimnaziji in učitelj šču 18. junija se bodo pričeli na šolah v goriški pokrajini zrelostni izpiti, za katere so bile že določene izpitne komisije. Na slovenskem klasičnem liceju bo izpitna komisija sestavljena iz sledečih članov predsednik prof. Bartolomeo Calvi, docent na univerzi v Turinu; komisarji; prof. Atti-lio Missoni iz Neaplja za italijanski jezik; prof. Kazimir Kumar iz Gorice za slovenski jezik; prof. Rado Bednarik iz Gorice za latinščino; prof. Mihael Rožič iz Gorice za latinščino in grščino; predstavniki gimnazije: prof. Ferlat in prof, Makuc iz Gorice. Kandidatov je skupno 9, od katerih je e-den zunanji. Na slovenskem učiteljišču pa bo izpitna komisija sestavljena iz sledečih članov; predsednik prof. Bartolomeo Calvi, docent na univerzi v Turinu; komisarji; prof. Attilio Missoni iz Neaplja za italijanščino in zgodovino; prof. E-mil Bekar iz Gorice za slovenski jezik; prof. Mihael Rožič za latinščino; prof. Boris Mašera iz Gorice za pedagogiko in filozofijo; prof. Franc Močnik za matematiko in fi-ziko; predstavnik učiteljišča: prof. Nemec. Kandidatov je skupno 22, od katerih samo eden zunanji. DEŽURNA LEKAHNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Kor-zo Verdi, 17 - tel. 28-79. j:;.. r*L i, Spl • ' . : 11 S •p® [1; jj i' 4? m :: ■p» Sil. I •• Ijjii -H s:«;«- gg Olimpiada 1960 bo v Rimu VELIK LAHKOATLETSKI MEDNARODNI MITING V BEOGRADU PARIZ, 16. — Mednarodni olimpijski odbor je na svoj današnji seji s tajnim glasovanjem izročil organizacijo olirn-piade 1960 Rimu. Vest, ki je razumljivo naletela v italijanskih krogih na navdušen sprejem, ni bila sama na sebi ni-kako presenečenje, saj se je tak izid glasovanja že priča koval. Ob deseti uri se je začelo glasovanje. Prvo glasovanje je dalo tak izid: Rim 15 glasov, Lozana 14, Budimpešta 8, Mehika 6, Detroit 6, Bruselj 6, Tokio 4. Pri naslednjem glasovanju se je rezultat sicer povečal v prilog Rima, pa tudi glasovi za Lozano so narasli: Rim 26, Lozana 21, Detroit 11, Budimpešta 1. Pri tretjem glasovanju sta ostali v konkurenci le še Rim in Lozana. Tu pa je Rim dobil 35 glasov, Lozana 24. Predsednik italijanske vlade je takoj poslal brzojavko predsedniku CIO Avery.ju Brunda-geu, v kateri se Mednarodnemu olimpijskemu odboru zahvaljuje, da je izbral Rim za mesto olimpiade v 1. 196«. Brzojavko pa je poslal v Pariz tudi odv. Onestiiu, predsedniku CONI, s katero se mu zahvaljuje za opravljeno propagando za dodelitev organiziranja olimpiade Rimu. Rimski župan ing. Rebecchini, ki je bil vse te dni tudi v Parizu, pa se je kar osebno zahvaljeval članom Mednarodnega o-limpifskega odbora. Čeprav je bila glavni tekmec Riina Lozana, bi vendar bila prej Budimpešta, ki bi lahko tekmovala z »večnim mestom«, bodisi zaradi dobrih športnih naprav bodisi zaradi možnosti nastanitve atletov in vsega o-staleea osebja kot tudi gledalcev. Ce bi presojali po športni veljavi, ki jo ima sedaj Madžarska v mednarodnem športnem svetu, tedaj bi pa Bn-dimoešti šla prednost daleč pred Rimom Prepričani smo, da bodo znali organizatorji olimpiade 1960 pripraviti to veliko športno manifestacijo na način, da ho Rimu v ponos, vsem športnikom sveta pa v resnično zadovoljstvo. Hokej na kotalkah IZENAČEN EVROPSKI REKORD NA 1500 m : Štritof izboljšal jug. rekord na 5000 m Lorger je osvojil dve prvi me sli - Zalopek na 5000 m šele peti BEOGRAD, 16. — Na mednarodnem atletskem mitingu za prvenstvo Beograda so Jugoslovani in Cehoslovaki zmagali v štirih disciplinah. Nemci in Poljaki v treh, Madžari v dveh disciplinah. Madžar Rozsavolgy je v teku na 1500 m izenačil evropski rekord, ki ga je postavil Anglež Bannister. Prav tako so bili doseženi trije novi nacionalni rekordi. V posameznih disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati: 1500 m: 1. Rozsavolgy (Madžarska) 3:42,2, 2. Jungwirt (ČSR) 3:47,8, 3. Radišič (Jug.) 3:48.4. 80 m z ovirami (ženske); Babovic (Jug.) 11,7, 2. Sturm (Nemč.) 12,1, 3. Tuce (Jug.) 12,3. 100 m: Lorger (Jug.) 10,6, 2. Varaždi (Madž.) 10.9, 110 m z ovirami: Lorger (Jug.) 14.5, 2. Wite (Angl.) 14.9, 3. Korač (Jug.) 15.7. 800 m: Levandoski (Polj.) 1:50.5 (nov poljski rek.), 2. Vipotnik (Jug.) 1:51,3, 3. Ko-čak (Turč.) 1:52.1. 200 m: Janaček (CSR) 21.2, 2. Petrakis (G.) 22,0, 3. Ošlakovič (J.) 22,1. 5000 m; Conrad (Nemč.) 14:17, 2. Štritof (Jug.) 14:18.6 (nov jugoslovanski rekord), 3. Ke-prinar (Turč,) 14:27 (nov turski rekord); Zatopek je bil peti s 14:49.5. 100 m - ženske: Sturm (Nemč.) 12,6; z istim časom Babovič in Stamajeič (obe Jug.). 400 m: 1. Banhelmi (Madž.) 48.5, 2. Adamik (Madžarska) 48.9, 3. Siliš (Grč. 49.6. Kladivo: 1. Rut (P.) 58 m, 2 Gubijan (Jug.) 56,84, 3. Ne-meth 56,50. Krogla: Stoklasa (CSR) 16,05, 2. Škiljevič (Jug.) 15.45, 3. Pavlica (Jug.) 14,98. Disk: 1. Cihak (CSR) 51,16. 2. Levai (Madž.) 47,84, 3. Krivokapič 47,42. Palica: 1. Adamčik (Polj.) 4.30, 2. Homonay (Madžarska) 4,25, 3. Rubanis (Grč.) 4,20, Milakov 4,10. Kopje - ženske: 1. Zatopek Dana 49,04, 2. Vig (Madž.) 48,33, 3. Perič (Jug.) 39.46. 1000 m - juniorji: Serajevič 2:34 (nov jug. mladinski rekord). Skok v višino: Marjanovič 1.95. Štafeta 4x100: Internacionalna štafeta v postavi Pol (Nemč.) Janaček (CSR), Varaždi (Madž.) Petra- PORAZ DVEH FAVORITOV V BUDIMPEŠTI Rusjja in Bolgarija premagani po Češkoslovaški in Madžarski PRISPEVEK K UREJEVANJU MESTNEGA PROMETA Na Korzu uvesti parkiranje ki bi bilo časovno omejeno Najnovejše odredbe o parkiranju prometnih vozil v Gorici so povzročile med motociklisti in avtomobilisti najrazličnejše komentarje. Tako je n. pr. nekdo izjavil, da so s prepovedmi parkiranja v nekaterih mestnih ulicah napravili prometu slabo uslugo, ker nastaja v ulicah z dovoljenim parkiranjem prevelika gneča motornih vozil. Čeprav imamo v naši pokrajini 8.000 motociklov in okoli 6.000 avtomobilov, ne predstavlja to število nepremostljive ovire, zlasti , če upoštevamo, da je veliko ulic, ki bi mogle razbremeniti glavno prometno žilo v Gorici, ki jo predstavlja Korzo. Drugi so zopet mnenja, da bi bilo treba na Korzu uvesti parkiranje, ki bi bilo časovno omejeno. S to omejitvijo bi se preprečilo številnim lastnikom avtomobilov, da bi imeli svoja vozila od jutra do večeru ustavljena na Korzu, medtem ko morajo o-stali avtomobilisti iskati ne-kajmetrski prostorček pod soncem za svoje vozilo, čeprav za krutko dobo, po stranskih ulicah. Ub javljamo tu mnenja naših čitateljev kot prispevek, ki naj bi ga proučile prometne oblasti in ga po možnosti up oštevale pri svojih naporih pri urejevanju mestnega prometa. )?a prvenstva v hokeju na ko- talkah: I. KOLO Triestina - Marzotto 2:1 Modena - Edera 13:2 Novara - Ferroviario 2:1 Monza - Pirelli 3:4 II. KOLO Ferroviario - Edera 11:3 Marzotto - Monza 1:3 Modena - Novara 10:5 Triestina - Pirellf 5:4 III. KOLO Monza - Edera 7:3 Pirelli - Novara 3:5 Marzotto - Ara. Modena 3:3 Triestina - Ferroviario 3:2 LESTVICA Triestina 3 3 0 0 10 7 fi Am. Modena 3 2 10 26:10 5 Monza 3 2 0 1 13 8 4 Novara 3 2 0 1 12:14 4 Ferroviario 3 10 2 14 8 2 Pirelli 3 10 2 11: 13 2 Marzotto 3 0 12 5: 8 1 Edera 3 0 0 3 8:31 0 Visoka zmaga Romunije nad Jugoslavijo KINO CORSO. 17.15: «Potopljen zaklad«, superscop v barvah. J. Russel. VERDI. 17.00: «Okno na dvorišče«, J. Stewart in G Kelly CENTRALE. 17.00: «Samson in Dalila«, v barvah, V. Mature. V1TTOR1A. 17.15; ((Počitnice sor Clementa», A. Talegalli in V. Riento. MODERNO. 17.00; »Pojem jih žive«. REZULTATI Romunija - Jugoslavija 93:63 (41:20) CSR - Rusija 81:74 (42:36) Madžarska - Bolgarija 69:59 (34-24) Poljska - Italija 67:59 (29:27) Tolažilna skupina Turčija - Švedska 87:46 (45:26) Anglija - Švica 59:53 (28:21) Francija - Luksemburg 84:30 (49:17) BUDIMPEŠTA, 16. — S porazom v tekmi z Romunijo si je Jugoslavija skoraj dokončno pokvarila možnost, da bi se mogoče še lahko rešila zadnjega mesta na lestvici. Preostali so ji še nasprotniki: Madžarska, Poljska in Italija. Možno bi biio, da premaga Italijo, medtem ko bi bilo presenečenje, če bi premagala katero od prvih dveh. Madžarska je danes dosegla velik uspeh z zmago nad Bolgarijo, saj se je splošno smatrala Bolgarija za glavnega favorita poleg Rusije. Cehi so priredili nemalo presenečenje, ko so premagali Ruse. Italijani in Poljaki so igrali precej izenačeno. Vendar pa so bili Poljaki zlasti v drugem polčasu boljši. Največ košev je dosegel Rimi-nucci (20), za njim pa Lucev (11). RIM, 16. — Italijanski sod-r.ik Bernardi iz Bologne bo sodil mednarodno tekmo Španija - Švica, ki bo prihodnjo nedeljo v Ženevi. Zenske: Romunija - Madžarska 3:0 Rusija - Bolgarija 3:0 ČSR - Poljska 3:2 NIC NOVEGA NA DIRKI PO ŠVICI Švicar Strehler prvi v VI. etapi BAD BRAGAZ, 16. — Se 63 dirkačev je danes zjutraj star-talo za VI. etapo krožne dirke po Švici. Najtežja točka današnje etape je bila višina 1919 m 81 km od starta. Tam je vozil prvi Gelabert, , nato Hollen-stein, Boni, Koblet itd. Kue-bler je imel 2'50” zaostanka. Pozneje pa je prve dohitel in prišel na cilj v prvi skupini. V končnem sprintu pa je zmagal mladi Švicar Strehler. Današnja etapa ni bila tež-ža. vendar pa je pokazala na odlično formo Kobleta. ki je vozil dobro navkreber, navzdol in po ravnem. V splošni klasifikaciji se vsaj med prvimi ni nič spremenilo. Vrstni rea na cilju VI. etape: 1. Strehler (Šv.) 5.51.49; 2. Sorgloos; 3. Koblet; 4. Ernzer; 5. Van Est: 6. Ockers; 7. Pa-dovan; 8. Meili in večja skupina v času zmagovalca. Splošna klasifikacija bistveno nespremenjena. kis (Grč.) 42,0, 2. Jugoslavija (Dragaševič, Pecelj, Unger, Lorger) 42,2. Organizacija prireditve je bila izvrstna, vreme odlično, gledalcev okrog 18.000. * * * Na prvenstvu ZDA v deseteroboju, ki je bilo v Los Angelesu, je slavil presenetljivo zmago, komaj 20-letni Bob Lawson, ki je zbral 7060 točk, medtem ko je bil drugi ((leteči pastor« Richards s 6970 točkami. Pred teniškim turnirjem v Wimbledonu WIMBLEDON. 16. — Za mednarodni turnir za prvenstvo Wimbledona. ki se bo začel 20. t. m. so bili izžrebani poleg drugih sledeči pari: Ro-sewall (Avstral.) - V. G. Owen (Angl.). Worthington (Avstral.) - Vincent (ZDA), Palada (Jug.) • Draper (šp.), Merlo (It.) -McDonald (Trinidad), David-son (Šved.) - Richardson (ZDA), Gubb (Avstral.) - Mo-rea (Arg.), Pickard (Angl.) -Saiko (Avstr.), Bulmer (Angl.) Krishnan (Ind.), Huber (Nemč.) - Gulyas (Madž.) Aya-la (Cile) - Mason (Avstr.). Seixas (ZDA) - Clayton (Anglija). Asboth (Madž.) - Devroe (Belg.). Quist (Astral.) - Fontana (Kan.), Pietrangeli (It.) -Grinda (Fr.), Mottram (Angl.) - Mulloy (ZDA). Hartwig (Avstralija) - Les (Angl.). Marshall (Avstral.) - Nielsen (Dan.), Pa-najotovic (Jug.) - Ahmad (Pakistan). Forbes (Juž. Afr.) -Bergelin (Šved.), Flam (ZDA) - Bedard (Kan.), Sirola (It.) -Larsen (ZDA), Skoneck’ (Apo-lid) - Dehnert (Hol.). Molinari (Fr.) - Paish (Angl.), Filby (Angl.) - Washer (Belg.). Ho-we (Avstral.) - Hoad (Avstral.), Redi (Avstr.) - Tan (Indonezija). Stockenberg (Šved.) - Ei-senberg (ZDA), Gardini (It.) -Horn- (Angl.), Mudge (Angl.) - Haillet (Fr.). Cooper (Avstralija) - Rose (Avstral.) Buser (Švica) - Drobny (Egipt), Vermaak (Juž. Afr.) - Ham-ftiersley (Cile). Kumar (Ind.) - Piementel (Venez.), Started (Angl.) - Brichant (Belg.). Anderson (Avstral.) - Trabert (ZDA). TENIS Prvenstvo Londona LONDON, 16. — Na teniškem turnirju za prvenstvo Londona na travnatih so bili ooleg drugih slede i zultati: f. Hoad (Avstral.) - Bedard (Kan.) 6:3, 6:2, Rose (Avs“a., - Ayala (Cile) 6:3, 2:6, • Richardson (ZDA) -(ZDA) 6:4. 6:4. Wilson (*#' Barrett (VB) 6:4, 3:6, Hartwig (Avstral.) - \Vorft™ ton (Avstral.) 6:3, 6:3. Aner son (Avstral.) - Kris (Ind.) 3:6, 6:4, 6:2. Fose* (Avstral.) - Vernaak Afr.) 2:6, 6:2, 6:0. Pietrangeli in Sirola st*^ dvoje premagala ameriški P Trabert in Seixas s 6:4. • ' LONDON, 16. — Rez e„. teniškega turnirja za PrV stvo Londona na travna igriščih: Moški posamezno, četrtfinal®" Hartwig (Avstral.) - An son (Avstral.) 6:3, 6:1, ® . (Avstral.) - Richardson (ZIJ _ 6:1, 8:6. Rosewall (A.) - Se*' mour (Juž. Afr.) 6:1. Hoad - Wilson (V.B.) 6:4, 6:3. Moški pari: Rose m Worthington Pietrangeli in Sirola (W.) •' 6:4, 9:7. Forbes in Symour( Afr.) - Ayala (Cile) in cki 9:7, 6:4. Quist (A.) Schwarz (ZDA) - Morea Russell (Arg.) 6:2, 7:9-Hartwig in Hoad (A.) cutt in Williams (Juž. 6:1, 3:6, 6:1. . Fran-Afr-> Macias premagan LOS ANGELES. 16. — Am£ ričan Bilv Peacock je PreS*nv, til s svojo zmago nad sve nim prvakom kategorij tam Mehikancem Raulo* ^ ciasom. Premagal je s k. °-III. rundi. GOTEGORG, 16. — Sve«5* včeraj ** odni*1 nogometna zveza je stavila koledar mednar0 ^ tekem švedske reprezentant 1. 1956. Kot prva je naVft^jj, tekma z Italijo, ki bo 25. la. Sicer pa bo švedska zentanca še nastopila pr0*1 gliji, Nemčiji, Finsk’. Svicj- sk1, Avstriji, Norveški in Dan ^ Uradno so tudi sklen'11' . švedska repiezentanca n® * de na olimpiado 1956. V Pragi je dosegel K°va^. skokom 204 cm nov česk’ kord v skoku v višino. Odgovorni urennis STANISLAV BENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT * MUjmPnčinm predvaja danes 17. t. m. z začetkom ob 18. uri barni t'10' Puslelevšiine fcapf Jana Ifuridscitj1 Igralci: WENDELI GOREY, MARGARET SOCKWOo15 EVROPSKO ODBOJKARSKO PRVENSTVO Zmage favoritov BUKAREŠTA, 16. — Tukaj se je začelo evropsko prvenstvo v odbojki, na katerem sodeluje deset moških in sest zenskih ekip. Rezultati tekem prvega dne: Rusija - Albanija 3:0 Francija - Finska 3:0 Madžarska - Belgija 3:0 Romunija - Italija 3:0 j Jugoslavija - Egipt 3:0 • POZOR V.1- TRST Ul. GinnasHca 22 Tel. 95 998 Ob VII. mednarodnem tržaškem velesejmu oblSClf® vašo trgovino, ki vam nudi bogato izbiro blaga za mosM obleke po najugodnejših cena^ VSE KROJAŠKE POTREBŠČINE-VSAKOVRSTNE PODLOGA Vladimir Bartol* MLADOST PRI SVETEM IVANU (Druga knjiga) TEŽKA JE POT DO UČENOSTI 12. Prvo poglavje, PRVIČ V ŠOLI - PLJUČNICA - NA PRAGU SMRTI Razumljivo Je, da so me po tem ponesrečenem nastopu gledali moji vrstniki in otroški sotelovadci s precejšnjim pomilovanjem. Mislim pa. da je morala biti moja natura dovolj optimistična, če me oba moja prva javna nastopa, v katerih sem se pred toliko gledalci osmešil, nista spravila na kolena. Obeh porazov nisem sicer nikoli pozabil, nit! tistega prvega iz otroškega vrtca niti tega pri prvem sokolskem nastopu, toda moja narava ju je uspesno premagala, tako da sem prišel kmalu preko njiju. Prizadela sta me in bolela, nista me pa zagrenila. 77. Na razpolago imam celo vrsto fotografij iz te dobe sokolstva pri Svetem Ivanu. Na nekaterih od teh je videti tudi droben in upadel obrazek, ki kaze — v sokolskem kroju ~~ otroški lik avtorja teh spominov. Toda fotografije, tudi tiste, na katerili sem sam, niso moja last. marveč last mojega bratranca Borisa Grmeka Te fotografije so bile posnete, zbirane in ohranjene z veliko ljubeznijo in z nenavadnim zgodovinskim čutom. Ko smo ravno pred letom dni praznovali stoletnico sveto-ivanske sole, je zapisal o tej dobi učitelj Silvij Rodi sledečo karakterizacijo*: .*> dPruuor^Ki dnevnika m 27. jumja 1351, «Dobo, ki sem jo preživljal pri Sv. Ivanu v letih od 1. 1910 dalje do 1. 1924, bi s prosvetnega vidika imenoval Grmekovo dobo, saj je bilo kultumo-prosvetno delo v tej dobi skoraj docela po Grmekovi zaslugi tako močno razgibano, da morda ni bilo v tržaški okolici kraja, ki bi mogel tekmovati s Sv. Ivanom v prosvetnem delu.» »Visoko se je dvigala sredi tega živahnega prosvetnega dela orjaška postava učitelja Germeka Antona, ki je kakor prosvetni svetilnik obseval obširno svetoivansko področje.* «Njegova impozantna in markantna zunanjost, njegova srčna kultura in vedrina duha so bile odlike njegove osebnosti. okoli katere so se zbirali prosvetnega dela željni prosvetni delavci, bilo to njegovi poklicni tovariši, bilo drugi, kakor tudi svetoivanska mladina. Vsakemu Svetoivančanu mora biti znano, da je bilo v Germekovi družini zbirališče mladine in da so se tam ustvarjali mnogi načrti za prosvetno delo. Germekova zena Antonija, upraviteljica sveto-ivanskega otroškega vrtca, je bila vredna partnerica svojemu možu, saj je tudi ona nosila velik delež v vodstvu prosvetnega dela» Itd. Navedel sem to sodbo Silvija Rodeta, sodobnika in soustvarjalca te dobe in njenega ^^pristranskega sodnika Podobnih sodb, p.sanih in ustnih. na razpolago še večje število. Grmekovi, vsa družina, starši in otroci, so Hiteli do vsega, kar je bilo s prosveto in vzgojo narodne zavesti v zvezi, neko prvobitno in prirojeno veselje, lahko bi rekel tudi — pravo strast. Njim je bilo to delovanje več kot dolžnost, bil je njihov pravi in naravni element, v katerem so se sele počutili prav doma. Pri njih so se vršile vaje za amaterske gledališke nastope, pri njih se je organiziralo nabiranje «milodarovj> za družbo Cirila in Metoda, pri njih so S3 ustavljali gledališki in drugi kulturni delavci, ki so prihajali gostovat iz Ljubljane ln drugih slovenskih središč. Kar koli se je v tistih letih pokrenilo pri Svetem Ivanu na prosvetnem in narodno-vzgojnem področju, se Je skoraj zagotovo skuhalo v njihovem gostoljubnem domu. človek se je čudil, od kod jim čas in energije za tako mnogostransko delovanje. Oba, Grmek in njegova žena, sta bila v svojem poklicu vzorna delavca, imela sta povrh tega še kup drugih funkcij, imela sta kopico otrok za katere sta vzgledno skrbela. In poleg tega sta Imela še čas, da prisostvujeta vsem kulturnim prireditvam pri Svetem Ivanu, v mestu in drugod v okolici. Brez strasti, brez prirojenega veselja za tako mnogostransko delo si te njihove dejavnosti ni moči misliti. Moji starši so bili v tem pogledu povsem drugače ustrojeni. Odkar je mama po poroki in po prvih otrocih odložila pero, je začela polagoma opuščati tudi ostalo prosvetno delo. Nekoč, v svoji dekliški dobi. je bila pisateljica, urednic.i «Slovenke», članica mnogih društev, nastopala je celo kot koncertna pevka v «Cltalnici» v Trstu itd. Medtem ko sta našla Grmekova prav v skupnem sožitju najboljše zavezništvo za svoje mnogostransko prosvetno in narodno-vzgojno delo, je mojo mamo poroka z mojim očetom odvrnila od prejšnjega mnogostranskega udejstvovanja in ji vzela tudi sleherno veselje za tako delo. Kdor bi videl samoto in tišino hiše na Dolenjskem, v kateri se je rodil moj oče, bi se mu morda njegovo nagnjenje k samostanstvu ln njegov onpor do društvenega življenja ne zdela tako čudna. Resnica pa je ta, da je na primer njegov brat. sedanji posestnik na «Hosti», izrazito društven in družaben moz m prav tako večina njegovih APC otrok. Toda moj oče je bil po svoji naravi «samoh° ^ ki Je igral sicer rad partijo taroka, a je bil najbolj 61 ce je sam taval čez travnike in skozi gozdove. tudl Nekaj od njegovega značaja sem bržkone podeclova,' g0io. jaz. Zahajal sem sicer disciplinirano k telovadbi *n ',ravZft' toda pravega veselja za udejstvovanje v društvih P prav nisem imel nikoli. Sevecia moramo upoštevati za razumevanje si Je tudi dejstvo, da se je moralo zdeti osebno zanjo, K, ^eK0 bila že v mladih letih pridobila v slovenski literatur^sj0vP* ime. ki ji je bilo objavljenih v osrednji slovenski leP je reviji «Ljubljanski Zvon* večje število novel in igrod^ to revijo pisala celo uvodni roman, prosvetno in ^olJ buditeljsko delovanje pri Svetem Ivanu, ki je pi5*" lokalen pomen, nekakšno zdrknjenje «navzdol». ^t-errzivlj teljica in zlasti kot urednica «Slovenke» je imela CSCbllP stiLrti elrr«.T*oi troo.m { trlrlnlmi f nl^^o^niTTll ti n j , P osebne stike skoraj z vsemi vidnimi takratnimi .^ILnije in javnimi delavci na Slovenskem. V središču Slo ya^ ai bil Sveti Ivan komaj toliko znan, kot katera kou jj kateri koli manjši trg na Kranjskem, primorskem p0" jerskem. In morda celo še manj, čeprav bi bil ^ mena, ki ga je imel kot obmejna naroono-obram • j^ed1 . Janka, zaslužil vse večjo pozornost. Tako na jvan razgledani in natančni slovestveni zgodovinar [W> B .j lenauer v svoji «Kratki zgodovini slovenskega sl je rojstni kraj moje mame fttivan pri Devinu, j^tere* pač ta kraj bolj znan kot nas okoliški Sveti Iva • Vf“® je verjetno poznal po Godini samo pod ni m Zato je vsaj meni razumljivo in odpustljivo, 0 narodpetc) mama, potem ko se je bila že uveljavila v na č merilu, pravega veselja, da bi se udejstvovala je .^,na- lokalnem, čeprav prosvetno in narodnoobramb PrL„tr pomembnem področju. Zato pa zaslužijo tem P ,nin