SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1& gld., za pol leta 8 |ldt| za četrt leta 4 aa jeden
mesec 1 ffld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za oelo leto 12 »14., sa pol leta 6 ffld., za ietrt leta 3 gld., ta jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld, 20 kr. ved na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema apravnlitvo in ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v BemenlSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, Uvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
^tev. 46.
V Ljubljani, v torek 25. februvarija 1896.
Letnik XXIY
Državni zbor.
Dunaj, 24. februvarija.
Poljedelski minister grof L e d e b u r odgovarja na interpelacijo poslanca Pernerstorferja in tovarišev gledl razmer pri bratovski skladnici v tovarni za železo grofa Harricha na Moravskem, češ, da je rudarsko oblastvo vse potrebno ukrenilo, da vredi to stvar v interesu delavcev in v smislu zakona, in da vlada hoče prej ko mogoče pri vseh bratovskih sklad-nicah vpeljati novi zakon.
Poslanec grof Kuenburg in tovariši inter-pelujejo naučnega ministra glede nemškega šolstva v Pragi. V interpelaciji navajajo, da se vedno zmanjšuje število razredov na nemških šolah in da so mnogi otroci prisiljeni obiskavati zasebne šole, ter vprašajo ministra, ali hoče odstraniti razne ne dostatke.
Na to se nadaljuje nadrobna debata o proračunu naučnega ministerstva. Generalni protigovornik poslanec A d a m e k naglaša, da je debata zanimiva, ker je na čelu naučne uprave zopet baron Gautsch. Grof Badeni razume sicer pomlajati stare državnike, toda narodi imajo dober spomin in češki narod še ni pozabil barona Gautscha, ki je zvišal šolnino, odpravil več čeških srednjih šol in imel velik vpliv pri dunajskih punktacijah. Češki zastopniki bodo vedno zahtevali napredek v šolstvu, pred-pravice v tem oziru se ne smejo dopuščati. A dokler bode šolsko vodstvo centralistično in birokratsko, tako dolgo ne bode boljše. Govornik omenja šolskih ukazov grofa Thuna in naglaša, da je Češki deželni šolski svet skušal Kielmanseggov ukaz razširiti tudi na učitelje. Minister naj pokaže svojo barvo gledl
tega ukaza in Komenskega šole. Govornik obžaluje, da se češki narod prezira v obrtnem šolstvu, izraža željo, da bi vlad* pospeševala etnografski muzej in Češko vseučilišče na Moravskem, ter graja, da mora češki narod sam vzdrževati velik del srednjih šol. Češki narod zahteva dejanja in po tem bode vrav-nal svoje politično postopanje.
Dr. vitez Ko zlo v s k i (generalni govornik pro) obžaluje pomanjkanje duhovnikov in učiteljev in da so šole slabo obiskovane. Obžalovanja vredno je tudi, da z višjih šol poleg takih, ki so naudušeni za vero, cesarja in dom, prihajajo tudi ljudje, ki se ne zanimajo za junaška dela v zgodovini in zasluge naših največjih državnikov, temveč sami hrepeni po časti in denarju. Duhovnikov primanjkuje vsled slabe verskonravne vzgoje na ljudskih in srednjih šolah, vsled prenizke dotacije duhovskih semenišč in apatične malomarnosti človeške družbe nasproti duhov-skemu poklicu. Poljaki bo vedno visoko cenili versko-nravno vzgojo ter odobravali dotično izjavo mini-sterskega predsednika, in tudi levičarji načelno niso ugovarjali. Govornik želi pravo izvedbo § 1. Ijudsko-šolskega zakona z ozirom ia-.versko-nravno vzgojo v šoli, ter naglaša pomen duhovščine, ki deluje proti vedno rastočemu materijalizmu, proti anarhiji, ki izpodkopava avtoriteto, in proti socijalizmu, ter ublažuje razliko med reveži in bogatini. Za idealne namene pa je treba tudi materijalnih sredstev in zato govornik pozdravlja vravnavo kongrue. Glede učiteljstva govornik izraža željo, naj bi se v proračun postavila primerna svota v podporo internatov za pripravniške gojence. Obžaluje, da je dr. Demel govoril proti poljski gimnaziji v Šleziji, češ, da škodi nemški narodnosti. V Levovu je nemška gimnazija
in v Galiciji sploh več nemških ljudskih šol, in vendar Poljaki ne uvidijo v tem škode za svojo narodnost. Govornik izraža nado, da bode naučni minister ustregel opravičenim željam češkega naroda in v dogovoru s finančnim ministrom v prihodnjem proračunu določil večjo svoto za učne namene.
Dr. Demel nasproti Swiežemu odgovarja, da niso Nemci v Sleziji vzrok, ker so slovanske ljudske šole le jednorazrednice. Razširjanje ljudskih šol je stvar občin in deželni zbor je vedno imel odprte roke za ljudske šole. Poljska gimnazija se ni ustanovila z denarjem šleških Poljakov, ampak so denar nabrali v Galiciji in na ruskem Poljskem. Ta gimnazija je kukavično jajce, katero je poljski orel položil v gnezdo šleškemu orlu, da je izvali.
Poročevalec grof P i n i n s k i odgovarja raznim predgovornikom. Da bi bila srednja šola jednotna, je občna, toda neizpeljiva želja, ker bi trpel ali humanistični ali realni poduk; k večjemu bi se to moglo zgoditi v zadnjih dveh razredih. Kar se tiče zahtev v narodnem oziru, more jih poročevalec le priporočati naučni upravi. — Odločno ugovarja dr. Demlu, da bi bila poljska gimnazija v Tešinu kukavično jajce, in taki govori gotovo ne pospešujejo miru v deželi. — Konečno pritrjuje dr. Kozlov-skemu glede versko - nravne vzgoje in vravnave kongrue.
Poel. dr. Scheicher nasvetuje resolucijo, da dobi šentpolitska škofija cerkvenega zastopnika v nižjeavstrijskem dež. šol. svetu. Nato je bil vsprejet naslov „centrale" in „ustanove", kakor tudi vse do-tične resolucije.
Na vrsto pride naslov „bogočastje."
LI STE K
Iz življenja gališkega izselnika v Braziliji.
(Konec.)
Videč njegovo dobrosrčnost, sem ob svitu vstal, donesel vode, pometel po dvoru, počesal krave, dal jim krme in jih napojil. Budnik mi je takrat dejal: „Dokler bo tukaj trajalo delo, ostanete pri delu, pri meni pa boste imeli hrano." Tako sem delal tam dva meseca ter prejel vsak dan po 3 gld. našega denarja. S tem sem bil že zelo zadovoljen, toda kaj ? Cez dva meseca bilo je delo končano in jaz sem bil prisiljen, kje drugod poiskati si dela. Res sem našel delo pri neki opekarni v mestu Kuritibi. S početka so mi plačevali po 2 gld. 50 kr., pozneje samo po 2 gld. na dan ; toda ves zaslužek bilo je treba potrošiti za hrano, kajti tam je vse zelo drago. V tej opekarni sem delal jeden mesec in jeden mesec na koloniji Maskvelija tudi pri naših Mazurih-kolonistih, pri katerih sem imel 50 kr. na dan in hrano.
Ko sem si že prihranil nekaj denarja ter pre-računil, da ga bo dovolj za potovanje, prosil sem Boga, ki mi je ohranil življenje, za pomoč, da bi mi pomagal, srečno vrniti se v domovino. Kakor sem Bklenil, tako sem tudi učinil: vračal sem se nazaj po tej poti, po kateri sem prišel. Na tak način sem dospel v Rio • Zanejro in prišel sem o pravem času, kajti že druzega dne imel je odriniti pa-
robrod v Italijo. Pred odhodom na parobrod sem se srečal z nekaterimi svojimi rojaki. Vsi smo se prisrčno pozdravili, odšteli po 155 milrajzov za vožnjo ter se odpeljali in čez 26 dnij vožnje smo srečno dospeli v Genovo. Tu stopivši iz parobroda, sem padel na kolena, poljubil erropejsko zemljo, zahvalil Boga, da mi je dal srečno priti čez morje in ga prosil, podeliti mi milost, da se tako srečno vrnem v svoje rojstno gnjezdo. V Genovi smo bili primo-rani, zložiti pri avstrijskem konzulu nekak zapisnik in isto tako pozneje pri ravnateljstvu dunajske policije."
Evo vam torej vernega poročila gališkega izselnika v Braziliji, kateremu so njegovi rojaki in poslušalci očitali, češ, da ne govori resnice. Dejali so, da vsi drugi v svojih pismih, ki jih pošiljajo domu, le hvalijo Brazilijo, ter svetujejo svojim sorodnikom in sosedom, naj poprodajo vse ter se podajo za njimi. Na to jim naš „Braziljanec" odvrne: „Nobenemu izmej izselnikov se tam ne godi dobro in se mu tudi nikdar ne bo ; pač pa se nahajajo mej njimi ljudje, brez občutkov človeške dostojnosti, ljudje polni zavisti, kateri videč, da so pahnili sami sebe v neizogibno propast, govori: „Čakaj, pisati hočem svojemu bratu, sosedu, botru, svaku, da se mi godi dobro, naj torej pridejo semkaj ; naj tudi oni spoznajo te dobrote kakor jaz, naj se mi tam vsaj ne posmehujejo." Ako pa hoče kdo v pismu poročati resnico, pa na brazilijskih poštah prepišejo pismo po svojem in na tak način spravljajo naše ljudi v očiten pogin."
Kdor bi torej izmej Slovencev le hrepenel še vedno po tem brazilijskemu raju, naj prečita poprej ta doživenja, predno se podi na tako daljno pot v neznano prihodnjost. Upam, da mu te vrstice vsaj nekoliko ohlade ono koprneuje, in če se to zgodi ter se ljudje še o pravem času spametujejo, pa so dosegle te vrstice svoj namen.
Priobčil Podravski.
Dozdevna ljubezen.
Roman. — Spisal knez M. N. Volkonskij.
(Dalje.)
„Kako da niso podleci" , ponovil je Ljvov, „glejte, ravno-kar sem šel na shodišče in pogledal na njihove konjušnice, kozolce in pohištva ... To je nekaj prekrasnega I Cistota, natančnost . . . prijazno je gledati!"
„Nu, kaj še!" dejal je Kašinskij.
„Tu je vsaka stvarica na svojem mestu", nadaljeval je Ljvov. „Videli bi, vozniki, s katerimi smo se pripeljali, so pokrili kočije, konje odeli z nepre-močljivimi debelimi plahtami, sami so pa v guta-perČevih plaščih ... Nu, priprosto razkošje!" rekel je z iskrenim veseljem, odkrivaje svoje bele, krasne zobe.
„A ste zapazili, kaki konji so tu ?" prašal je Kašinskij, ki je odobriteljuo poslušal Ljvova.
„Kaka krasota, kako razkošje", pritrdil je Ljvov. „A pri nas v Rusiji! . . Ardaljon Matvejevič, pomnite naše stare vozi? Sestradani konji, mršava
Posl. dr. Kronawetter je pogreval zopet svoje stare, neslane fraze, češ, da državna blagajna ne sme pokrivati primanjkljajev verskega taklada. 2e cesar Jožef, pravi govornik, je določil, da mora prispevati ona duhovščina, ki dobiva večjo plačo, kakor znaša kongrua. Ko bi še živel cesar Jožef, ne bi se godilo, da bi država pokrivala primankljej moravskega verskega zaklada, dočim nadškof v Olo-mucu dobiva letnih 800.000 gld. Ta avota bi se morala znižati. Vlada bi morala izvršiti zakon iz 1. 1874.
Posl. Treunfels vpraša vlado, kdaj bode vravnana kongrua, ter izraža željo, da bi se predru-gačil zakon s dne 7. maja 1874, ki se je sklenil brez dogovora s škofi. Ta takon nima nobene pravne podlage.
Naučni minister baron G a u t s c h odgovarja dr. Kronawettru, da njegovi zahtevi nasprotujejo praksa, zakoni in vladno stališče. Ce hoče biti dr. Kronawetter dosleden, moral bi predlagati, da se črtajo sploh vsi prispevki za bogočtjstje. Kar se tiče zakona z dne 7. maja 1874, izjavi minister, da bode prememba mogoča, ko bode dognana davčna reforma. Konečno napove minister, da bode vlada predložila načrte o vravnavi plač državnih učiteljev, kongrue katoliških duhovnikov in dotacije grško-vzhodne duhovščine v Dalmaciji.
Posl. dr. Scheicher naglaša, da je največja škoda za cerkev, ker jo smatrajo za državno napravo. Ze 1. 1849 je vlada spoznala, da vladna naprava ne more pomiriti razburjenih duhov. Državni vpliv na duhovščino je škodljivejši, ko slaba plača. Cerkev mora biti prosta, državna cerkev škodi tudi državi. Govornik opozarja na neznatne pokojnine, zahteva duhovske zastopnike v okr. šolskih svetih, premembo določil o volilni pravici duhovnikov in anticipando plače za delovanje duhovnikov v šoli. Sploh bodi zbornica pravična nasproti duhovščini.
Govorili so še dr. Kronawetter, dr. Menger in poročevalec dr. pl. Fuchs.
Danes je zopet seja.
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. februvarija.
Gospodska zbornica je imela včeraj svojo prvo sejo. Po otvoritvi po zborničnem predsedniku grofu Trauttmansdorffu predstavi ministerski predsednik novoimenovane ministre viteza Guttenberga in dr. Rittnerja, poživlja zbornico, naj izvoli izmej svoje srede deputacijo, ki se ima vdeležiti pogajanj glede obnovitve pogodbe z Ogersko ter prebere dopis ogerske vlade, ki vabi člane k slavnosti tisočlet-nice. Na to preide zbornica na dnevni red, katerega prva točka je branje zakonskega načrta glede razširjenja zakona z dne 27. aprila 1887 o preskrbo-vanju vojaških vdov in sirot. Posl. Dumba predlaga, naj se izroči predloga politični komisiji in vpraša
dlaka, izvoščiki v capah . . . umazani ... iz glave moli perje, t. j. ne iz glave, ampak iz onih smolnatih kap, brr I . . in kupi sena pod nogami . . . prizor! .
Vsi so se zasmejali.
„Da, toda ta je tudi drugo podnebje", vmešala se je grofica.
„E, kaj še, kaj vpliva podnebje?" del je Kašinskij, mahnivši z roko. „Tu je drugi narod — to je!"
„Da, res, pri nas je narod nekoliko zaostal", pripomnil je Ljvov, gledaje na Štefana Aleksejeviča in delaje resno obličje.
„Nekoliko", ponovil je Kašinskij, „še precej ! Pri nas je narod popolnoma zver — živina!"
„Da, žalibože, to je res", vzdahnila je grofica, „vsakokrat, ko sem prišla v dotiko z našim narodom, uverila se sem o njegovej nerazvitosti . . ."
„Mislim, da ne samo vi, grofica", rekel je Kašinskij, „ampak vsakdo, gotovo vsakdo, razven kva-snih ruskih rodoljubov. Samo s temi se ni moči zgovoriti".
„Da, zato pa stojč ti tako za narod . . . uh !" . . del je Ilija Dmitrijevič. „Še nedavno sva govorila s Štefanom Alekscjevičem . . . Štefan Aleksejevič, pomnite?"
Bahtemin je vzdignol glavo. Njegovo medlo, bledo-rumeno obličje se je ustrašilo, goste, mršave obrvi so se zgrbančile.
„Kaj pa?* prašal je. „Da, naši domoljubi . . . slavjanofili . . ."
On se je nasmehnil in pnmrdal z rameni.
domobranskega ministra, bode li možno v najkrajšem času dobiti za ta takon najvišje potrjenje. Minister grof Welserheim odgovarja, da je vladi mn»go ni tem, da stopi ¿im preje ta zakon v veljavo, vendar je pa odvisna njegova rešitev od postavodajalnih oblastij obeh državnih polovic. Konečno naglaša minister, da je vlada že sedaj, ko še ni v veljavi predloženi načrt, toplo priporočala prošnje vojaških vdov in sirot v povoljno rešitev. Omenjeni načrt, kakor tudi oni glede revizije obrtnih in gospodarskih zadrug ter jednakih društev, se izroči politični komisiji. Po nekaterih daljnih razpravah in volitvi odseka za posvetovanje o zakonu glede rudniških nadzornikov se zaključi prva seja. Prihodnja seja se vrši koneem tega tedna.
Princ Friderik Schwarzenberg o češkem državnem pravu. V nedeljo zvečer je priredilo katoliško politično društvo za Češko društveni shod. Načelnika namestnik grof Nostic je v kratkih poteiah očrtal politični položaj 8 posebnim ozirom na češke razmere ter povdarjal, da se konservativno velepo8estvo še vedno drži svojih starih načel. Konečno je obžaloval, da je odstopil grof Thun, in izražal nado, da bode še nadalje deloval na političnem polju. Na to je nastopil princ Schwarzenberg, ki je najpreje grajal, da je moral zaključiti češki deželni zbor svoje posvetovanje že 14. t. m. Razpravljajoč, o adresni debati v zadnjem zasedanju pripomni govornik, da se je s tem storil prvi resni državnopravni korak, glede katerega morajo biti je-dini vsi pristaši državno pravnih zahtev. Kar se je do-sedaj ukrenilo na tem polju, pravi govornik nadalje, služi le kot temeljna podlaga, adresa je pa sklepni kamen te pomenljive stavbe, ki pa bode le tedaj ustrezala svojemu namenu, ako postane delo miru. Na to preide princ na novo volilno preosnovo. Govornik je odločen nasprotnik splošue volilne pravice, ki je v vseh državah, koder je vpeljana, služila le v nakupovanje glasov in dovedla do korupcije. Po njegovem mnenja je preosnova najprimerneja, ako dobe deželni zbori volilno pravico za državni zbor, ker le na ta način se morejo odstraniti vsi nedostatki centralističnega državnega zbora. Bodočnost češkega kraljestva je le tedaj zagotovljena, ako se izvede avtonomija deželnega zbora in jednakopravnost ne samo na papirju, marveč tudi v dejanju. Njegov govor so navzoči živahno odobravali, kar pa glede točke o volilni preosnavi ni bilo umeBtno, vsaj ne za naše razmere v Slovencih.
Ogerslea zbornica. V včerajšni seji je poživljal ministerski predsednik baron Banffy poslance, naj se pripravijo za izvolitev kvotne deputacije, kar je dalo povod daljšim razpravam o neparlamentar-nem značaju Badenijevega ministerstva. Posl. Sima je na kratko izjavil, da se iz načelnih vzrokov ne vdeleži volitve deputacije, ker se Badeni ne ravna po določilih § 19 zakona z leta 1867, ker trdi, da mora imeti Avstrija popolno ustavno vlado. Jednako
„Da, slavjanofili", ponovil je Kašinskij s posebnim, zasmehljivim naglasom. „Hm ... ii propos, ali ste čitali poslednji članek ?" nazval je izvestnega ruskega publicista. „Kak6 ?"
„Ne, nisem čital", rekel je Bahtemin. „Jaz sploh ne čitam Djegovih člankov, priznam, „ne morem jih prebavljati. Tu se mi ustavljajo".
Pokazal je na grlo.
„Res, vsakokrat, kakor s polenom po glavi", dejal je Kašinskij, nevede ponavljaje si kake zaslišane besede.
„Kaj je v onem članku ?" prašala je stara Ljvova.
„Gotovo vse to-le", pojasnil je Ljvov, love pogled Kašinskega in želč zopet dobiti njegovega odo-brenja. „Evropa, hlapci zapada, Slavjani, pravo-slavje, ruski mužik ... Ni nam treba mužika učiti, ampak od njega učiti se . . . Vse t&ko I"
Kašinskij je zopet potegnil smeječ se z dlanjo po očeh in licih. Ljvov se je razvedril.
„Da, to se mi je zdelo vedno čudno", dela je po premolku grofica. „Koliko pišejo sedaj, da se moramo pri mužiku učiti, a njega ni treba učiti; toda čemu, kak6 učiti se, ne govore. Jaz bi pa iskreno želela vedeti, čemu se moremo naučiti pri mužiku. Tega nič ne razumem".
„Citajte naše slavjanofiie, grofica, potem izveste", rekel je Kašinskij, prekanjeno smeje se.
„Saj sem čitala in vendar ničesar ne razumem".
„Trpljenju se je treba učiti pri mužiku", dejala je trkaje stara Ljvova, „trp lje-nju".
(Dalje sledi.)
je izjavil posl. Helfy. Ministerski predsednik odgovarja, da se mora spoštovati obstoječi zakon in je toraj dolžnost tbornice, da izvoli potrebno število poslancev v deputacijo. Minister trdi, da je to potrebno tudi v slučaju, ako bi se ne obnovila pogodba z Avstrijo, kar pa ni nikakor želeti. Posl. Ugron se načelno strinja t izjavo min. predsednika, toda povdarja, da je nujno potrebno, da se tudi t avstrijske strani spolnijo določbe sedanjih zakonov. Dokler se pa to ne zgodi, tako dolgo je vsako na-daljno delo ničevno in brezpomembno, in vsled tega bode glasovala njegova stranka proti predlogu. Po teh pojasnilih se je debata zaključila. Banffjjev predlog se je vsprejel z glasovi liberalcev, nacijonalne stranke in Szaparyjeve frakcije. Konečno se je prebralo poročilo deželne komisije za slavnost tisočlet-nice glede razstave krone sv. Štefana in ostalih kraljevih znamenj, katero se je odobrilo po nekaterih ugovorih poslanca Ugrona.
jBolgarija. Poslednje dni minulega tedna so se dovršile konečne izpremembe v bolgarskem ministerstva. Kot novi član Stoilovega kabineta je imenovan dosedanji zbornični predsednik dr. Todorov, ki je prevzel pravosodno ministerstvo, katero je do-sedaj začasno vodil ministerski predsednik. Dosedanji zunanji minister Načevič odda svoj posel začasno ministerskemu predsedniku ter prevzame vodstvo ministerstva za trgovino in obrt. Vojni in naučni minister ter minister z& javna dela obdrže nadalje svoje portfelje. Stoilov oskrbuje po novem redu zopet tri posle, predsedstvo, notranje in začasno zunanje ministerstvo. To spremembo so vladni organi jako dolgo kuhali, kajti že pred prihodom kneza Ferdinanda so se vršila posvetovanja, katera je pa oviral minister Načevid, ki je še vedno bolehen in je le na mnogostransko prigovarjanje prevzel trgovinsko ministerstvo. Ker je poleg ostalih tudi novi minister Todorov zvest pristaš Stoilove stranke, vsled tega se ne bo spremenila dosedanja politika. — Knez se poda v prihodnjih dneh v Carigrad, kamor ga bode spremljal Stančiev, ki dospe v kratkem iz Dunaja. Trdi se, da se vrše v Carigradu posvetovanja glede vzhodnorumelijskega guvernerja in glede priučevega priznanja.
Položaj v Italiji. Zadnja poročila o dogodkih v Abesiniji so zelo vznemirila italijanske duhove. Zmerneji krogi so že dlje časa poprej svetovali vladi, naj z ozirom na ogromne stroške Bklene mir s kraljem Menelikom ter vsprejme pogoje, katere je predlagal vodja Abesincev. Res so se vršila pogajanja mej Menelikom in generalom Baratierijem, toda italijanska vlada ni hotela nič slišati o kakem sklepanju miru, akoravno ji je svetoval sam Bara-tieri, ki je kmalu uvidel, da ne bode kos ogromnim abesinskim četam. Zadnji dogodki so pa pokazali, da je imel general Baratieri pravo. Nič ne koristi Italijanom, da imajo v Afriki 37 bataljonov po 600 mož, to je skoro četrtino vsega vojaštva, kajti ta armada še ni dovolj močna, da bi se upala postaviti v bran nasprotnikom. V kratkem odpošlje vojni minister zopet 12 bataljonov pod poveljstvom generala Baldissera, ki bode prevzel glavno poveljstvo v Afriki. — In vendar ni upati, da bi imeli Italijani vsled tega kake koristi. To je pa tudi uvidelo italijansko prebivalstvo. Socijalisti, radikalci in zmerneji krogi so si v tem jedini, da ravna vlada zelo nespametno, ako nadaljuje pričeto vojno, in so sklenili, da v prihodnjem zasedanju odločno ugovarjajo vladnemu postopanju, ki zahteva vedno večje žrtve. V prvi seji dne 5. marca bodo označili ljudski zastopniki svoje mnenje nasproti ministerskemu predsedniku in njegovim tovarišem, ki popolno brez potrebe izmozgavajo že itak do skrajnosti ubožano italijansko ljudstvo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 25. februvarija.
(Dopolnilna državuozborska volitev.) Dasi ob tej uri še nimamo iz vseh krajev brzoj. poročil, vender že po dosedanjih lahko sklepamo, da je zmagal pri današnji dopolnilni volitvi kurat g. Anton K o b 1 a r, kandidat narodne btranke. Vender pa moramo reči, da je dobil častno manjšino tudi gosp. J e 1 o v š e k, vzlasti ako pomislimo, da se je še le zadnji trenutek odločil za kandidaturo, da se torej zanj ni mogla razviti nikaka agitacija. Nasprotna stranka je bila že davno na delu, le žal, da je po nekaterih krajih, n. pr. v Idriji, zopet nastopala tako surovo, da bi si kaj tacega ne mogli misliti od izobraženih ljudij.
(K volilni preosnovi.) It Trebnjega 22. febr. Kranjska ima po ofie. štetvi 31. dec. 1890 498.958 prebivalcev; da bi ji šla po vladnem ključu (350.000 + 150.000 — 500.000) v peti kuriji dva mandata, manjkalo ji je takrat (31. dec. 1890 104 2 prebivalcev; zdaj jih ima že dosti: preraču-njeno po progresivnem naraščaju jih je imela 1895 že 520.000, toraj gotovo dosti za 2 poslanca. Po vladnem ključu pa bi imela (ne glede na Štiri kro-novine, ki (nimajo 350.000) preveč mandatov: Dol. in Gor. Avstrijsko in Češko, vsaka enega preveč, Galicija pa štiri premalo, Kranjska enega premalo. Da ima Kranjska 520.000 prebivalcev, glej: Hickmanns geogr. statist. Tascfaen-Atlas v. Oest,-Ung.
(Slevensko gledališče.) Danes ni slovenske predstave. Pri prihodnji predstavi v četrtek poje se drngič preteklo sobota tako nepričakovano dovršeno proizvajam Gounodov „P a ust*, na kar opozarjamo ljubitelje lepe glasba po deželi.
(Iz Planine) se nam poroča, da je umrl 23. t. m. občespoštovani Jožef Dolenec v 74. letu starosti, možak stare korenine, poštenjak skozi in skozi in vnet katoličan, da malo tacih. Blizu 50 let je opravljal Blužbo cestarja pri državni cesti s toliko zvestobo in natančnostjo, da so ga stavili v vzgled mlajšim. Vžil je v tej službi mnogo truda in mraza, zlasti v zimski dobi ob burji in snežnih viharjih. A vkljub temu ni hotel pustiti priljubljenega dela na cesti, dasi so mu sinovi prigovarjali. Ako ne bi bil obolel in dalje časa ležal bolan na postelji, bi bil bržkone umrl z grebeljco v roki. Celo zadnji dan življenja, ko mu je že duh nekoliko otemnel, je blel le o cesti. Tako zvestega in za svojo skromno službo vnetega cestarja ne bodo kmalu dobili. Zaslužil bi bil kako višje priznanje. Bajni je obiskoval šolo v Postojini, ki je morala biti izvrstno vrejena, kajti Dolenec je pisal in govoril nemški, da bi bil marsikaterega osmošolca posekal. Dasiravno kot cestar ni imel Bog vd kako dobre plače, je vendar znal tako varčevati, da si je kupil lepo posestvo in štiri sinove v šolah vzdržaval. Dva sta duhovuika, profesor dr. Jožef Dolenec in mlajši Vincencij, semeniški duhovnik v Gorici. Tretji je kot logar v službi kneza Windischgratza, četrti pri dacu. Peti sin, izvrsten mladenič, je žalibog našel smrt v valovih Unce. Vseh pet je služilo v c. kr. armadi. Bog daj več tako skrbnih očetov, tako delavnih in varčnih gospodarjev in tako pobožnih katoličanov, kakor je bil rajni oče „Žogar" v Planini.
(Od Sv. Gregorja) 23. febr. : Danes začnem pri vremenu. Pustne dneve je bilo vreme prav prijazno, na pepelnico je bilo prav gorko. Danes dne 23. t. m., ko to pišem, je pa vse drugače. Burja tuli in sneg nosi sem ter tje. Mraz je tak, da še letos nismo imeli tacega. — Vode bo zmanjkalo.— Splošna je nevolja, ker so povikšali deželno naklado !
(Po občinskih volitvah na Brezovem.) Kaj tacega še ni doživel naš stari očak Kum in tudi ne litijski gospod okrajui glavar. Imeli smo tudi tukaj pri nas na Kumljanskem občinske volitve, ali vender ni bilo tako hudo, dasiravno se tudi prizadevata ovreči neka dva sitneža, pa ne vem, če bo šlo. Na Brezovem je bilo pa vse drugače. Katastralna ob Čina je spravila vse volilce po koncu in ravno tako si mislita Polšnik in Košca, da ne smeta zaostati. Toda pri teh je več volilcev ostalo doma, ali pa nekateri pričujoči še celo niso smeli voliti. Koliko se je trudil stari in zdaj zopet novi župan, ki ima svoj sedež na Gobi, da bi se mu ne bil spodmaknil županski stol. Zavrl je volitve tja na Brezovo, v tretjo župnijo, kamor je imela večina volilcev iz Polšnika in Košče po dve in tri ure hoda. Pošiljal je vabila, hodil nekaj dnij sam neprenehoma okrog, lovil in delil pooblastila iu, če je bilo treba, tudi grozil in žugal. Gospod Jeretin tudi ni smel izostati. Priti so namreč morali na volitev vsi mcžje, „kar leze in gre" iz sosednih občin, če ima le kdo jedno ped zemlje v polšniški občini in plačuje kak novčič davka, ali so pa tudi morala plantati pooblastila in še kaka diploma. Glejte in čujte, tdko ima tudi gosp. Jeretin, ker si je baje iztekel lavorov venec kot načelnik cestnega odbora in ima nekake posebne zasluge pri polšniški cesti (?!) A ta diploma je prav čudna. Imeli so sicer neki očka židano ruto za vratom, ko
so jo nesli ali peljali tja doli v Litijo, pa vender niso vedeli, kaj prav za prav pomeni tista „diploma11 in tudi tedanji občinski odbor ves ne kdaj je bil ta velezaslužni mož izvoljen za častoega občana. Zato mu je tudi neki volileo očital, da nje gova diploma ne zasluži druzega, kakor da jo vrže v Savo in jo voda odnese. Ta gospod se je tudi re-penčil, da so ljudje nahujskani, ki so se pa le prišli potegovat za svojo pravice. Ljndem se je pa posebno smilil gospod duhovnik iz Polšnika, ker so ga vsi povprek napadali: okrajni glavar, oče župan in še nekateri drugi sitneži; tako da je moral zapustiti volišče. Okrajni glavar je baje očital temu gospodu, da se zanj ne spodobi delati za volitve, ampak njegovo delo je v cerkvi. Posebno čudno se je zdelo ljudem, kako da se okrajni glavar tako ogreva za starega župana. Ali je po njegovem mnenju on je-dini mož, kateri je za vse zmožen ? Zakaj še ni dobil za svoje velezasluge zlatega križa ali pa že ni povzdignjen mej svetnike okrajnega zastopa? Pred volmi pa, kateri vlečejo košico, mora župan doli z voza poditi z dolgo brezovko polhe, ki svoje repke zvijajo kakor vprašaj in potem pa stegujejo kakor klicaj. Hočejo namreč kazaje reči: „Zakaj to? Ni po pravici to in ne bo vedno tako!" Pa še nekaj. Naredite svojemu novemu iu staremu županu za njegove prevelike zasluge zlat županski stol, da se bo svetil in videl daleč okrog. Toda kmalu bi se bila jaz revica zmotila, ne zlat stol, ampak raje stol iz „gobe iz te fine robe" z napisom : .Zaviraš, zaviraš visoki župan, — Bojim se, Zavrl, da boš še teptan!"
(Umrla) je dn6 23. t. m. na Gori pri Sodražici Magdalena Gornik, o kateri je bilo svojedobno zaradi njenih „zamaknenj" mnogo govorjenja. — Pogreb bo v sredo ob 10. uri dopoldne. — Naj v miru počiva!
(Dar.) G.Jernej Vurkelc, kapelan v Gornjem Gradu, daroval je 4 gld. za pogorelko-vdovo s sedmero otroci v Kolovratu. — Bog plačaj blagemu dobrotniku!
(Razpisane službe.) Na dvorazrednici v Loškem potoku je razpisano do 20. marca drugo učno mesto v IV. plačilnem razredu s prostim stanovanjem. — Na štirirazredni ljudski šoli v Metliki je začasno namestiti mesto učitelja z letno plačo 360 gld.
Prošnje je vložiti do 15. marca.
*
* *
(Iz Celja,) 23. februvarija. Letošnje pustne dni obhajala se je v celjski farni cerkvi tridnevna po-božnost na čast presv. Rešnjemu Telesu prav slovesno. Vsak dsn bile ste dve pridigi o presv. zakramentu. Ljudstvo se je te slovesnosti marljivo udeleževalo ter je milostljivemu gosp. opatu iz srca hvaležno. Gotovo se je mnogo hudega zabranilo. — Od 5. do 12. marca pa bo ponovljenje svetega mi-sijona. Vodila ga bodeta iskrena očeta Doljak in Vrhove. Bog daj obilo blagoslova. — Nemške postne pridige v Marijini cerkvi ima vsak petek od 6. do 7. ure zvečer o. Liensberger, superior iz Jezusovega reda v Ljubljani. Bog daj, da bi bilo tudi mnogo poslušalcev.
*
* *
(Iz Pnlja) se poroča, da je oblastvo dalo zapreti vse ljudske šole, ker se razširjajo kužne bolezni mej šolskimi otreci.__
Društva,
(Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo svojo 90. vodstveno sejo dne 13. februvarija t. 1. v pisarni „Slovenske Matice". Začetek seje ob pol 3. uri popoludne. — Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik), Anton Koblar (blagajnik), Ivan Marnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Svetina in And. Zamejic. Prvomestnik otvori sejo z običajnim pozdravom ter prebere tik pred sejo došle dopise. — Blagajnik naznani, da je družba od 5. decembra 1895. leta do 13. februvarija 1896. leta imela 4447 gld. 92 kr. dohodkov in 6541 gld. 2 kr. troškov, primanjkljej znaša torej 2093 gld. 10 kr. Za šolsko poslopje v Veiikovcu je ta čas družba plačala 3300 gld , za nakup in popravo šolske hiše v Trstu pa 1500 gld. 80 kr. — Ko so se sprejeli razni nasveti iu rešile prošnjp, zaključi prvomestnik sejo ob pol 7. uri zvečer.
(Društvo za podporo obolelih duhovnov) za Avstrijo in Nemčijo ima 5. marca ob pol 5. uri popoludne v Rudolfinumu v Gorici občni zbor. Na duevnem redu je: 1. Poročilo o
delovanju društva. 2. Volitev predsedstva. 3. Slu-čajui predlogi, ki nai se pa vs*j tri dni prej javijo predsedniku prelatu D. Filipu v Gorici.
(Rudeči križ.) Občni zbor gospejnega po-močnega društva Rudečega križa za Kranjsko vršil se bode dne 28. t. m., ob 11. uri dopoludne v stanovanju predsednice, Turjaški trg št. 5, III. nadstropje, s sledečim vsporedom: 1. Gospodarstveno poročilo. 2. Račun za leto 1895. 3. Volitev štirinajstih društvenih odbornikov in dveh namestnikov.
(Ljubljansko uradniškokonsumno društvo) je v preteklem letu imelo 336 članov, kateri so imeli vplačanih 11 453 gld. deležev. Prejemkov je bilo v preteklem letu 38.578 gld., čistega dobička 1427 gld., rezervnega zaklada 1650 gld.
(.Posojilnica v Dobröpoljah" re-gistrovana z a drug a z neo m e j eno zavezo.) Iz poročila o tej vrli posojilnici posnamemo nastopno: Ta zavod je začel poslovati dne 14. svečana 1895. Pri ustanovitvi posojilnice so se čuli razni glasovi in skoraj vsi smo nekako boječe zrli v prihodnost. Toda bojazen se ni obistinila; računski sklep presega vse naše nade, in danes moramo biti ponosni na svojo posojilnico. Račun kaže po komaj desetmesečnem poslovanji do 31. grudna 1895 dohodkov 44.724 gld. 6 kr., izdatkov pa 43.875 gld. 85 kr.; torej je bilo denarnega prometa 88.599 gld. 91 kr. Po bilanci je društvenega imetja 37.451 gld. 32 kr., med tem terjatev 36.437 gld. in gotovine v blagajni 848 gld. 21 kr. Pasiva znašajo 37.451 gld.
32	kr., med tem hranilnih vlog po stanji 31. grudna 1895 (s prištetimi obrestmi) 35.599 gold. 12 kr., 1000 gld. brezobrestnega posojila kranjske hranilnice in 150 gld. brezobrestnega posojila slav. deželnega odbora. Čistega dobička je bilo 240 gld.
33	kr., ki se vpiše v smislu § 12 pravil kot društveni rezervni zaklad, t. j. kot čisto društveno premoženje. Deležnikov je pristopilo 109. Posojila so se dala 101 krat. hranilnih knjižic je pa bilo 84, na katere se je vložilo 107 krat. Hvaležni se spominjamo svojih dobrotnikov in podpornikov, zlasti si. kranjske hranilnice, ki nam je podarila 100 gld. za ustanovne stroške in je dala 1000 gld. brezobrestnega posojila za 3 leta; potem visokega deželnega odbora, ki nam je dal brezobrestno posojilo 150 gld.; in naposled vseh naših prijateljev, ki so nas podpirali in nam zaupali, kar svedoči lepo število velikih hranilnih vlog. Pred vsem smo pa hvaležni Bogu za njegov blagoslov. Nesebično smo delovali za gmotni in duševni blagor našega vrlega ljudstva in takö bodemo delali tudi v bodočnosti ne zmend se za vsa zlobna podtikanja in natolcevanja naših neprijateljev. Neustrašeni in neutrudno bodemo skušali doseči svoj cilj: „gospodarsko neodvisnost kmet-skega ljudstva in vničenje škodljivega vpliva oderuškega kapitala. Ž ito prosimo pomoči in podpore vseh naših prijateljev tudi v bodočnosti, zlasti pa prosimo božjega blagoslova. Pomozi nam Bog ! — V načelništvu so : Anton Novak I. r., načelnik. Janez Drobnič 1. r., Fran Jaklič 1. r., Janez Erčul I. r., Fran Znidaršič 1. r., Matija Hudovernik I. r., Matija Prijatelj 1. r, Alojzij Vdovič 1. r., Janez Adamič 1. r., Ivan Brence 1. r., odborniki. Računska pregledovalca : Andr. Ramoveš 1. r., Matej Rihar 1. r.
Telegrami.
Državnozborska volitev v gorenjsko-no-tranjski mestni skupini
Vrhnika, 25. februvarija. Jelovšek je dobil 79, Koblar 19 glasov; jedna glasovnica je bila prazna.
Tržič, 25. februvarija. Jelovšek je dobil 24, Koblar 14 glasov.
Škofla Loka, 25. februvarija. Oddanih 70 glasov; od teh je dobil Jelovšek 13, Koblar pa 57 glasov.
Postojina, 25. februvarija. Jelovšek 20, Koblar 65.
Radovljica, 25. februvarija. Jelovšek 34, Koblar 34 (39).
Idrija, 25. februvarija. Koblar 126, Jelovšek 28.
Kamnik, 25. februvarija. Jelovšek 62, Koblar 57 glasov.
Mentone, 25. februvarija. Cesar Franc Josip je dospel sem včeraj dopoludne ob V, 11. uri. Po kratkem prestanku se je odpeljal s cesarico Elizabeto na predgorje St. Martin, kjer ju je navdušeno pozdravljala navzoča množica. Vreme je zelo prijetno.
Dunaj, 25. februvarija. „Wiener-Zeitg." poroča: Cesar je imenoval svetnika pri deželni vladi v Celovcu, grofa Clary Aldringen za dvornega svetnika ter mu izročil vodstvo deželne vlade v Šleziji.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
»enic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera n:fÄV-
Wien,
Bezirk,
Dunaj, 25. februvarija. V današnji seji poslanske zbornice je izjavil naučni minister mej drugim, da se že vrš6 pogajanja glede ustanovitve stolice za slovenski jezik na gra-škem vseučilišču.
Dunaj, 25. februvarija. Včeraj dopoludne je vsprejel ministerski predsednik deputacijo uradnikov, ki so mu izrekli toplo zahvalo za ravno predloženo vladno predlogo.
Praga, 24. februvarija. Blizu postaje Horatio na progi Heb-Praga je skočil včeraj s tira brzovlak iz dosedaj neznanih vzrokov. Poškodovan ni bil nihče.
Budimpeita, 24. februvarija. Včeraj so priredili tukajšni socijalni demokratje shod z dnevnim redom: „Slavnost tisočletnice in zahteve soeijalistov", ter „1. maj in njegov pomen." Shoda se je vdeležilo 2500 oseb. V agitatoričnih govorih se je ostro napadala buržoazija. Policijski komisar, katerega opominom se niso hoteli pokoriti, moral je zaključiti zborovanje.
Budimpešta, 25. februvarija. Finančni odsek poslanske zbornice je vsprejel v vče-rajšni seji proračunski provizorij do konca maja. Ministerski predsednik je izjavil, da vlada ne namerava razpustiti držav, zbora, in bode v slučaju, ako se ne reši pravočasno proračun, predlagala nadaljni provizorij.
BudimpeSta, 25. februvarija. Na željo ogerskih poljedelcev je odredil poljedelski minister mejnarodni poljedelski kongres, ki se otvori 17. septembra. Dnevni red bode obsegal točko: Kazgovor o vzrokih padanja žitnih cen in določitev v to svrho potrebnih sredstev. Zborovanja, ki bo trajalo kakih trinajst dnij, se udeleži tudi avstrijski minister grof Ledebur.
Belgrad, 25. februvarija. Dosedanji vodja administracijskega oddelka Kristič je imenovan namestnikom sekcijskega načelnika v zunanjem ministerstvu. — Kralj je podelil
ruskemu generala Kumarevu veliki kordon Takova-reda.
Berolin, 25. februvarija. Borzna komisija državnega zbora je z vsemi proti 3 glasovom vsprejela načrt glede uvedbe borznega davka.
Proti revmatičnim bolečinam
uporablja se za vribanje bolečih telesnih delov antirrheumon lekarja Piccollja v Ljubljani (Dunajska cesta).
Cen» steklenici 25 kr.	126 (60—2) 6
Umrli so:
23.	februvarija. Karolina Kovač, poštnega sluge žen», 38 let, Marije Terezije eest» 14, jetik».
24.	februvarija. Dr. Josip Sajovie, odvetnik, 58 let, Strmi pot 1, otrpnjenje sre» in plučnica.
Tujci.
23. februvarija.
Pri Slonu: Hellinger, Osouška iz Gmünd-». — Kraus Kluger, Herling z Dunaja. — Beyer iz Wels-a. — Wortmann z Reke. — Manpler iz Trst». - Reäek iz Siska. — Weiss in Pnltzer iz Zagreba. -- Devetak iz Kobarid». — Rosenberg iz Vel. K »niže.
Pri Alaliču: Glück, Puienjak, Köstler, Löwensohn in Kamauf z Dunaja. — Schirr iz Mon»keveg». — Globočnik iz Kranja. — Mehi iz Trsta. — Lerkowitz iz Gradca. — Wachs, Schreiber iz Lundenburg-a.
Pri Lloydu : Šelach iz Kočevj». — Golob iz Toplic.
Pri Juinem kolodvoru: Stamatis iz Trebnjega.
Pri Bavarskem dvoru: Girardi iz Trsta.
Anton» Z»g»r j» iz like Vasi nepremakljivo posestvo (14.129 gld), terjstev 100 gld., dne 9. marc» in 11. »prila v Ljubljani.
J»neza K o c j a n č i č a s Hrib» zemljišče (300 gld.) terjatev 59 gld. 61/» kr., dne 23. marea in 22. aprila (ponovitev)
v Ložu.
Janeza Lah» iz Gradiškega zemljišče (842 gld), terjatev 190 gld., dne 23. maroa in 22. april» (ponovitev) v Ložu.
Zahvala.
150 1-1
Meteorologično poročilo.
S p	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. arah v mm
24	9. zvečer	741-2	—6'2 |pr. m. svzh		sneg	
25	7. zjutraj 2. popol.	737-2 7366	—5-7 -2 4	sr. svih. sr. vzjvzh.	sneg oblačno	8-6
Srednja včerajšna temperatura —4 9*, in za 5'6° pod normalem.
Ekaekutivne dražbe.
Matevža Žnidaršiž» od Sv. Trojice zemljišča (2785 gl.) dne 9. marca in 8. aprila v Ložu.
Marke Kerin» z Ravne zemljišče (31C gld.) dnč
11. marca in 11. aprila n» Krškem.
Prefiast. gospoda Šimen Zup»n, župnik na Ježici, Janez Ažm»n, deželni poslanec in župnik v Gorjah, sta vsaki po 200 kron daroval» za novo župnišce v Kropi, z» k»r jim» kličemo: Bog povrnil
Fran Hoenlgman, župnik.
Josip J&len, Laka Hafner, ključarja.
Dobra in izučena U3 2-2
prodajalka
od 30—40 let stara, se sprejme takoj za špecerijsko prodajalnico in prodajo tobaka pri J. Modicu
v Novi Vasi. — Pogoji se zved6 pri dotičnem.
T*AOE-MAR1fC.
Najboljše kakovosti, blagodejen, oživljajoč, krepilen, in zlasti sredstvo za vzbujanje teka je
Želodčni ali
Marijaceljski liker;
1 steklenica 20 kr., 6 steklenic I gld., 3 ducate steklenic 4 gld. 80 kr.
SCHUTZMARKE.
Dobiva se v
442 8
v Ljubljani, zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošilja.
Št. 4407.
Razpis natečaja.
1013-3
Zaradi dobave škic za zgradbo novega poslopja na mestu bivše vsled potresa podrte hiše meščanske bolnice V Ljubljani, razpisuje se
in določujeta za dva najboljša projekta
darili v znesku 2000 in 1200 kron.
Konkurenčni izdelki imajo izvedeni biti v škicah vsah nadstropij v merilu 1 : 200.
Tega merila se je tudi držati pri prerezah in facadah. Odlikovani projekti pridejo v popolno neomejeno oblast mestnega magistrata, kateri si poleg tega pridržuje pravico do nakupa daljših konkurenčnih projektov.
Za presojo konkurenčnih izdelkov, katere je vlož ti pri podpisanem magistratu do
15. aprila 1896.1. opoludne,
so veljavna določila avstrijskega društva inženerjev in arhitektov za podelitev nagrad, Bprejeta v seji dne 27. aprila 1889 1.
Imena presojevalcev došlih konkurenčnih izdelkov priobčila se bodo pred pretekom dobe natečaja.
Stavbinski program in drugi potrebni pripomočki dobivajo se pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnč 5. svečana 1896.
■KM
iSr
TovarnUka zaloga papirja po originalnih oenah
ah.	üflit
ü
v Ljubljani, Vegove ulice št. 8 (poleg realke).
Priporočam čast. gg. trgovcem, o. kr. bllježnlkom in odvetnikom, kakor tudi raznim uradom in pisarnam
svojo bogato na novo ustanovljeno
tovarniško zalogo raznega papirja
po najnižjih originalnih oenah.
V zalogi imam vse v mojo stroko spadajoče papirje, kakor pisarnlike, pisemske, dokumentne, ovojne in druge papirje, ter tudi pečatni vosek, črnilo in vsakovrstne kuverte od najmanjše do največje.
Prevzemam tudi razna	tiskarska dela	za gg. trgovoe,
o. kr. bilježnlke, odvetnike in sploh za vse urade in zagotavljam za naj-okusnejše delo in po najnovejšem sistemu.
Proseč, da bi me čast. gg. odjemalci kot domačina s svojimi naročbami podpirali, jih vže naprej zagotavljam, da se bodem vedno trudil jih zadovoljiti v vsacem obziru in sicer najmanj toliko, kakor vsaka moja konkurenca, ter beležim
odličnim spoštovanjem
137 3-2	Josip JPetrič.
ja. Uzorci na željo brezplačno in poštnine prosto.
'zborno in dovoljujem č. gg. trgovcem in večjim naročnikom popustT
lm
Dunajska, bor
Dni 25. februvarija.
Sknpni državni dolg v notah.....100 gld.	90
Skupni državni dolg v srebru ... .	100	.	95
Avstrijska zlata renta 4%......121	„95
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„	40
Ogerska zlata renta 4%.......122	„	25
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	.	05
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	995	„	—
Kreditne delnice, 160 gld............379	,	75
London vista...........120	„	75
NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.	58 „	9-5
20 mark............11 „	78
20 frankov (napoleondor)............?	"
Italijanski bankovci........"	c-
C. kr. cekini......................6 „	65
kr.
Dni 24. februvarija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. , . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5% . . , . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . .
„ južne železnice 3% . „	„ južne železnice b% .
dolenjskih železnic 4%
151 gld.	—	kr.
158 „	—	
193 .	25	
99 „	35	
142 „	25	
128 „	—	
107 „	—	
112 „	—	
93 „	53	
39 „	25	
224 „	—	
109 n	20	
130 „	40	
99 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. —
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	136 „ —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........67
St. Gen6is srečke, 40 gld.......72
Waldsteinove srečke, 20 gld......54
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	172
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3495
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	464
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	99
Dunajskih lokal, železnic delniška družba ■	64
Montanska družba avstr. plan.....85
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	168
Papirnih rubljev 100........128
kr.
50
75 75 50
90
50 90
Nakup in prodaja *£BS
vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Xa varovanje za 7.gube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka K ■ 1 a n t n a izvršitev naročil na borsi.
Menjarnična delniška družba
„H E B C T B1
Woliziili it. 10 Dunaj, «iriahillirstraisB 74 B.
»jT Pojasnila "fitt v vseh gospodarskih in (naninlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh Jpeknlsoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooeg» obrestovani» pri popolni varnosti naloženih (j I arnio.