fcOlO
0200

PRI
oSR


itut*
.l2h
e>600\
V.OP^
k«l
uKSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 153 (10.065)
TRST, petek. 30. junija 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1843 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuša, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «SloveniJa» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
V MONTECITORIU SO SE PRIČELE VOLITVE NOVEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE
Prvo glasovanje brez presenečenj Stranke iščejo pravega kandidata
/Uspeh simboličnih kandidatov Gonelle, Amendole in Nennija - Nekaj volivcev polemično glasovalo za Morove svojce in bivšega kralja
RIM — Tri ure in pol je trajalo glasovanje na prvi seji združenih zbornic italijanskega parlamenta in deželnih delegatov za izvolitev novega predsednika republike. Kot je že tradicija so stranke tokrat v glavnem glasovale za simbolične kandidate, preverile trdnost svojih skupin in pustile nekaj časa nadaljevanju mrzličnih pogajanj, katerih cilj je ugotoviti pravega kandidata. Najbrž bo dogovor sklenjen konec tedna, ko bodo mimo prva tri glasovanja, za katera je značilno, da mora zmagoviti kandidat prejeti dve tretjini glasov.
Seja se je pričela ob štirih popol-
dne, ko je predsednik parlamenta Ligrao po kratki proceduralni diskusiji (sprožili so jo radikalci in misovci) začel klicati senatorje, poslance in deželne delegate k žari sredi zbornice, Vanjo so odvrgli glasovnice, ki jih je nato predsedstvo In tajništvo parlamenta skrbno preštelo, pred tem pa je te Ingrao naglas prebral prisotnim.
Izid prvega glasovanja je sledeč: glasovalo je 992 volivcev. Dvetre-tjinska večina, ki je bila potrebna za izvolitev državnega poglavarja, je znašala 674 glasov, ki jih pa ni prejel nihče izmed simboličnih kandidatov posameznih strank.
Demokristjan Guido Gonella je prejel 392 glasov, komunist Amen-dola 339, socialist Nenni 88, prof. Condorelli 26, Ferruccio Parri 20, Morov brat Alfredo Carlo 6, časnikarka Camilla Cederna 4, Morova
vdova Eleonora 3, Terracini 3, Paolo Rossi 3, Bettiza 2, Zaccagnini 2, po enega pa še Fanfani, Andreotti, Almirante, De Martino, Ines Boffar-di (KD) in D'Arezzo (KD).
Devetnajst glasovnic je bilo razveljavljenih, 79 pa belih.
Kar zadeva razveljavljene glasovnice je na 16 bilo ime izgnanega italijanskega kralja Umberta, na eni je bilo ime pokojnega predsednika KD Alda Mora, na dveh pa povsem neznana imena «družinskih prijateljev* volivcev. (Teoretično bi v tem primeru bili glasovnici veljavni, vendar bi morali v primeru neznanih državljanov morali preveriti, ali imata omenjeni osebi 50 let in uživata državljanske pravice. Ustava namreč določa, da je predsednik republike lahko katerikoli italijanski državljan, ki je dopolnil 50. leto in uživa državljanske pravice).
Možni kandidat
r
Eden izmed kandidatov za predsedstvo republike, ki se najpogosteje omenja, je socialist Sandro Pertinl, bivši predsednik poslanske zbornice. Zelo živahen kljub svojim 82 letom je Pertini znan predvsem kot eden izmed najtrdnejših protifašistov in pobomikov odporništva. Bil je večkrat obsojen pred posebnim sodiščem in pred nemškimi sodišči. V ječi je presedel sedem let, tudi zato, ker mu je nekajkrat uspelo zbežati. Udeležil se je vstaje v Firencah in bil član vodstva odporništva. Do leta 1945 je bil tajnik PSI, nato pa član ustavodajne skupščine in parlamenta do današnjih dni
Ko so objavili izide prvega glasovanja so poslanci, senatorji in časnikarji začeli komentirati predvsem pojave nediscipliniranosti. Tako so nekateri razumeli kot izrazit polemičen znak glasovnice za Mora in njegove, živeče svojce. Med drugimi naj bi v tej akciji sodelovali tudi nekateri socialistični poslanci, kar dokazuje tudi dejstvo, da Nenni ni prejel vseh socialističnih glasov.
Pač pa so zadovoljni komunisti, saj je njihov simbolični kandidat Amendola prejel 6 glasov več kot je bilo prisotnih komunistov.
Misovci s„ glasovali za zdravnika CondorelUja, radikalci za časnikarko Cederno, ki je s svojo knjigo o Leoneju nemalo pripomogla k odstopu dosedanjega državnega poglavarja. Neodvisni levičarji so oddali svoj glas Parriju, medtem ko so poslanci DP glasovali za komunista Terracinija, ker je znan po svojih svojevrstnili pogledih in razhajanjih z vodstvom KPI.
Volivcev predsednika republike je teoretično 1011, vendar so nekateri manjkali. Po tradiciji ne glasujeta predsednik parlamenta Ingrao in začasni predsednik republike Fanfani. Odsoten je bil Giovanni Leone, fašist Saccucci je sploh v tujini, medtem ko so nekateri (Gron-chi, Parri, Boldrini in drugi) bolni in se bodo morda udeležili le zaključnih glasovanj.
Medtem ko je Ingrao s svojimi pomočniki prešteval glasovnice so se nadaljevala mrzlična srečanja med predstavniki posameznih strank. Na eni stran; so demokristjani zaključili svoj krog posvetovanj, prav tako pa socialisti, ki so se srečali tudi s predstavniki PdUP, DP, radikalci in demonacionali. Danes se bosta srečali delegaciji KPI in PSI in se verjetno dogovorili o opravi kargjidaturi*. Znano -j«, da so komOnisti podprli kandidaturo socialista Sandra Pertinija. V razgovoru s časnikarji in po srečanju z demokristjani je socialistični tajnik Craxj poudaril, da ima PSI «rozos> štirih kandidatov, ki so vsi sprejemljivi. To so De Martino, Giolitti, Pertini in Bobbio. «Če bi bil izvoljen eden izmed teh kandidatov,* je pristavil Craxi, «bi bili zadovoljni.*
Časnikarji so ga takoj vprašali, če bi bil zadovoljen tudi z izvolitvijo Pertinija, sai je znano, da je slednji še kar kritičen do sedanjega tajništva. Craxi je odvrnil: »Zadovoljni bi bili, pa še ganjeni povrh.*
Pertini, ki navzlic svojim 82 letom nj izgubil živahnosti in polemičnega značaja, je takoj dejal časnikarjem, da priporoča Craxi-ju in vodstvu PSI, naj jih take stvari ne ganejo, saj to škoduje zdravju.
Drugo glasovanje za izvolitev predsednika republike bo danes dopoldne. Kot vse kaže, bodo stranke ponovno glasovale za simbolične kandidate, ker se odnosi niso povsem razčistili (predvsem zaradi de-mokrščanske zadržanosti). Ni še znano, ali bodo komunisti ponovili socialistom prošnjo, naj dokažejo pripravljenost na enoten nastop s tem, da vsaj enkrat simbolično od dajo svoj glas komunistu Amendoli. Zatem bi komunisti oddali svoj glas socialističnemu kandidatu, (st.s.)
dil predsednik Andreotti, so nadaljevali razpravo o raznih načrtih za industrijske sektorje, ki so zašli v krizo. Posebno pozornost so posvetili jeklarskemu sektorju: s tem naj bi omogočili ministru Donat Cattinu, da se na prihodnjih srečanjih v okviru Evropske gospodarske skupnosti predstavi s podrobno izdelanim načrtom glede jeklarske industrije.
NA PROCESU LOCKHEED
RIM — Na včerajšnjem sestanku medministrskega odbora za industrijsko načrtovanje ki ga je vo-
Sele prihodnji teden bodo odločali o zaslišanju funkcionarjev Lockheed v ZDA
RIM — Razširjeno ustavno sodišče je včeraj odložilo na prihodnji teden sklep o morebitnem potovanju v ZDA, kjer naj bi zaslišali pred ameriškimi sodniki razne funkcionarje družbe Lockheed.
V včerajšnji razpravi so zaslišali generala Bertoluccija in Ciarli-
nija, ki sta govorila o vojaški misiji v ZDA leta 1969. V Ameriko so odpotovali, da bi ocenili skupaj z a-meriškimi zavezniki ponudbe transportnih letal za taktične in logične namene. Z funkcionarji Lockheed pa bi morali razpravljati o nekaterih izboljšavah reaktivnemu lovcu F-104. V Pentagonu pa so presenečeni našli predstavnike Lockheeda. Predvsem Bertoluccija so sodniki na široko spraševali o tehničnih značilnostih letal C 119, C-130 in G-222. General je potrdil, da trenutno ni bilo na tržišču boljše izbire kot so bili Lockheedovi herkulesi C-130.
BILBAO — Poveljnik policije v Bilbau polkovnik Jose Maria Ibo-leon, motorist njegovega spremstva in neko dekletce so bili včeraj ranjeni pri bombnem atentatu. Peklenski stroj z več kilogrami eksploziva je eksplodiral, ko je polkovnikov avtomobil privozil iz nekega tunela, ki povezuje središče Bilbaa s predmestjem. Avto je dobesedno dvignilo in ga zagnalo s ceste, prav tako člana oboroženega spremstva in o-troka, ki je hcdil po pločniku. Očividci zatrjujejo, da so trije mladeniči bežali s prizorišča atentata.
PO DVOLIČNIH PONUDBAH BOLGARSKEGA PREDSEDNIKA T. ŽIVKOVA
Jugoslavija opozarja svetovno javnost na ozadje ostrega spora z Bolgarijo
Sofijska vlada je že pred dvema letoma zavrnila obojestransko izjavo o dobrih odnosih, ki je vsebovala obveze do obeh narodnostnih manjšin Dejansko opuščena dosledna politika Georgija Dimitrova do Makedoncev
BEOGRAD — Potem ko so konec minulega tedna v Bolgariji objavili vrsto tendencioznih ocen in neutemeljenih obtožb na račun Jugoslavije in v zvezi s sklepi 11. kongresa ZKJ (kjer je govor tudi o bolgarskem nepriznavanju makedonske ga naroda in makedonske narodnost ne manjšine v Bolgariji, so včeraj v Beogradu objavili obsežen »dosje* o jugoslovansko - bolgarskih odnosih s komentarjem zveznega tajništva za zunanje zadeve. Jugoslovanska vlada je namreč že januarja 1976 izročila bolgarskemu veleposlaniku v Beogradu osnutke treh jugoslovanskih dokumentov — skupno izjavo, slovesno izjavo zveznega izvršnega sveta v jugoslovanski skupščini o bolgarski narodnosti v SFRJ in svečano izjavo o spoštovanju ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja. Ti dokumenti, sestavljeni pred dvema letoma in pol, so bili včeraj v Beogradu objavljeni za javnost, v njih pa so razložena temeljna načela a urejanje odnosov med Jugoslavijo in Bolgarijo ter za odpravljanje ovir pri neoviranem dobrososedskem sodelovanju.
Tudi v času po izročitvi jugoslovanskih dokumentov Bolgariji, torej v minulih dveh letih in pol, jugoslovansko - bolgarski stiki niso zamrli, vendar srečanja med predstavni-
DOKAZ ODPRTOSTI AU POLITIČNI MANEVER?
K D nepričakovano podpira kandidaturo predsednika republikancev La Malte
RIM — Prvi dan volitev predsednika republike ima največkrat bolj značaj obredne svečanosti kot pa dejanskega glasovanja. Stranke rhe-rijo lastne sile, preizkušajo trdnost zavezništev, ocenjujejo moč. nasprotnika: vsakdo za lastne simbolične kandidate, «zastavonoše», ki predstavljajo stranko, vendar najčešče niso pravi kandidati za državnega poglavarja. KPI je tako glasovala za Giorgia Amendolo, PSI za priletnega voditelja Pietra Nennija, KD pa za senatorja Gonnello, medtem ko so republikanci, socialdemokrati, liberalci in predstavniki DN oddali belo glasovnico. Odločili se bodo, ko bo stanje bolj jasno.
Včeraj pa vsekakor, proti pričakovanju, presenečenj ni manjkalo, saj je KD predlagala ostalim strankam, da bi glasovali za La Malfo. Tako je hotela dokazati pripravljenost, da podpre laičnega kandidata, predvsem pa je hotela zaostriti protislovja med socialisti in komunisti. Demokristjanski predlog, ki je že na samem začetku zaostril tekmo za Kvirinal, je navidezno plod včerajšnjih posvetovanj med KD in o-stalimi strankafni, dejansko pa so se demokristjan odločili za to potezo že med srečanjem «velikih volivcev* v sredo popoldne.
Ob koncu včerajšnjih srečanj je podtajnik Galloni poudaril, da KD jemlje na znanje, da je večina v parlamentu naklonjena kandidatu, ki ni demokristjan, dasi je poudaril, da se mu načelno ne odpoveduje. Na izrecno vprašanje časnikarjev, če bi
..........................
Pred sestankom «bogatih» v Bonnu
(Od dopisnika Tanjuga v Bonnu posebej za Primorski dnevnik) BONN — V normalnih poletjih bi bila politična sezona ob Renu le nekaj dni končana. Te dni — ko je kancler Helmut Schmidt skočil na kratek in hkrati tudi prvi obisk za-hodnonemškega kanclerja v afriški celini, v Nigerijo in v Zambijo, medtem ko se zunanji minister Hans Dietrich Gemscher mudi v Izraelu, šef opozicije Helmut Kolh v New Yorku. njegov zaveznik Franz Joseph Strauss pa na propagandnem potovanju po *svoji» Bavarski, kjer se bt> jeseni vmestil kot ministrski predsednik, vlada v Bonnu varljiv videz umirjenosti in poletne zaspanosti. ZR Nemčija se pripravlja, da bo v naslednjem mesecu napravila prvi odločilni korak v smeri preobrazbe «iz gospodarskega velikana m političnega pritlikavca* v silo, pa čeprav zaenkrat «srednje veliko*. Kancler Schmidt bo v presledku komaj nekaj dni gostil najprej v Bremnu (6. in 7. julija) šefe vlad evropske deveterice, nato / pa 16. in 17. julija voditelje sedmih industrijsko najrazvitejših drtav na svetu. Dva dni pred vrhom rboga tih» se bo v ZR Nemčiji na prvem uradnem obisku mudil ameriški predsednik Jimmy Carter, ko pa se bodo udeleženci vrhunskega sestanka industrijsko najrazvitejših držav
kanadski premier I sestankov vodi z Američani, Japon-1 nonemška «začasna prestolnica* beta se torej dolg ci in drugimi zahodnimi partnerji, ki se zaenkrat samo v ambicioznih Neprijetno temo, zakaj niso ureš-1 maketah arhitektov sramežljivo raz-ničili lani v Londonu dogovorjene kazuje kot pravo glavno mesto ene
izmed najbogatejših držav sveta, niti blizu ne zmore potrebnih štiri tisoč postelj, v katerih bodo spali državniki, njihovo spremstvo in dva nosti držav, ki s potratno potrošnjo ’ tisoč novinarjev iz petdesetih držav, energije povzročajo monetarno ne- ' ki bodo poročali o vrhunskem se-stabilnost in izvažajo inflacijo. To stanku. Uprava zveznih železnic
bivanje ob Renu Piene Trudeau. Obeta in vroč julij, ki lahko — tako menijo tukaj — bistveno prispeva k mednarodni afirmaciji ZR Nemčije.
Spričo odgovornosti, ki jo v Bonnu občutijo kot organizatorji pomembne vrste državniških srečanj tukaj nikogar ne preseneča, da so viri informacij o vsebinskih pripravah nanje skoraj hermetično zaprli. To je nekakšna instinktivna samoobrambna pozicija Schmidtove vlade vselej, kadar gre za zadeve, ki niso preproste. Za zahodnonemški tisk je bil, na primer, hud poraz dejstvo, da je ob vsebini zasebnega sestanka kanclerja Schmidta s francoskim predsednikom Giscardom D’Estaingom v kanclerjevi hiši v Hamburgu lahko poročal zgolj na osnovi informacij, ki so krožile v Parizu. Pretirana zadržanost in skrivnostnost tega srečanja, med katerim sta se oba velika soseda baje dogovorila o vseh pomembnih podrobnostih monetarno - političnega sklopa vprašanj, s katerimi se bo ukvarjal najprej evropski vrh v Bremnu, nato pa še sestanek »bogatih» v Bonnu, bo verjetno kmalu izzvala pikre reakcije majhnih članov evropske skupnosti. Nič manj skrivnostna niso posvetovanja, ki jih bonska rtajna diplomacija», v
ka industrijsko najrazvuejsm u,rzuv i jm uuri.mu tiujuu uipiumuuju*. “ razšli, bo kot edini podaljšal svoje | pripravah na vrsto, mednarodnih
stopnje gospodarske rasli, bodo zahodni Nemci poskušali odriniti v ozadje s tem, ko bodo postavili na dnevni red vprašanje odgovor
tak laični kandidat lahko bil predsednik PRI, je Galloni odvrnil: «če bi ga kdo predlagal, bi to bila kandidatura, ki bi jo mogli vzeti resno v poštev.* ■
Po mnenju političnih komentatorjev ni dvorna, da cilj demokristjan-ske poteze ni omogočiti izvolitev La Malfe, pač pa onemogočiti socialistično kandidaturo in, v primeru, da bi republikanski predsednik bil poražen, predlagati lastnega predstavnika za državnega poglavarja, Vendar položaj je bolj zapleten, kot bi človek lahko sodil na prvi pogled. Demokrščanskj »veliki volivci* niso homogena celota in tako Zaccagnini kot desnica so, vendar pa iz na s -otnih razlogov, naklonjeni socialistični kandidaturi, če le gre za sprejemljiv ime. Za tako rešitev naj bi se opredelil tudi predsednik vlado Andreotti, zlasti še, ker naj bi socialistična kandidatura nekoliko utrdila dosedanje nestabilno ravnovesje v državi, medtem ko bi kandidatura La Malfe — meni ta skupina — izzvala precej negodovanja rr.ed socialisti, poleg tega pa bi je ne podprli ne socialdemokrati ne liberalci.
Možno je zato, da skuša KD s svojim nepričakovanim predlogam uskladiti dve nasprotni težnji: po eni strani pomiriti v lastni sredi tiste, ki bi si želeli demokristjanskega predsednika, saj dovoljuje povratek i. staremu, po drugi strani pa vsaj z načelnega vidika dopušča kandidaturo laika, ki bi se v prihodnjih dneh lahko spremenila tudi v kandidaturo socialista.
Včerajšnja poteza KD je zato predvsem manever z dvojnim ci ljem: po eni strani dokazati odprtost krščanske demokracije in po drugi preprečiti notranje razprtije. Vse kaže, da je ravno vzdušje v stranki vprašanje, s katerim si sedanje vodstvo najbolj beli glavo, saj se po Morovi smrti čuti dokaj o-samljeno. Nekateri demokrščanski poslanci so po zaključku seje »velikih volivcev* v razgovoru s časnikarji poudarili, da srečanje ; i bilo ravno mirno, saj je zmanjkal veliki posredovalec Aldo Moro.
GRAZIA GASPARI
ra. Preiskovalci so tudi dokazali, da ni nobeden od priprtih brigadistov telefoniral Morovemu univerzitetnemu asistentu, da je Morovo truplo v Ul. Caetani. Telefonski pogovor so namreč posneli, izvedenci pa .liso ugotovili nobene podrobnosti z glasovi priprtih brigadistov. Preiskovalci pa ne izključujejo možnosti, da je sporočilo posredoval Mario Moretti, vodja rimskih rdečih brigad, ki mu je uspelo zbežati.
velja zlasti za Združene države A-merike, kjer je Jimmy Carter pravkar ponovno propadel s poskusom vsiliti senatu svoj predlog energetskega varčevanja. Italijane, Fran
je zavrgla zamisel, po kateri naj bi večje število novinarjev prenočevalo kar v spalnih vagonih na železniški postaji. Pravijo, da je bilo nemogoče najti primemo rešitev za
coze in Britance bo mogoče umi-' sprotni edvoz odplak iz sanitarij riti z jasnimi namigovanji na r/ro- stoječe kompozicije. Za šefe dele tekcionizem, ki prihaja ‘do izraza gacij so poskrbeli na najbolj de-predvsem v železarstvu, tekstilu,, mokratičen način. Spali bodo vsak agrarni jtolitiki in pa, v pritisku na v svoji ambasadi, oziroma reziden birokracijo v Bruslju, da sprosti
koncentracijo kapitala in karteliza cijo gospodarskih panog, ki jih o-groža konkurenca iz tretjih držav. Skratka — duh in nauk pripravlal-nega obdobja na bonski vrh je iskanje lukenj v nasprotnikovi o-brambi, šele nato pride, na vrsto razpostavljanje figur za morebitni lastni napad — in na koncu sklenitev častnega premirja, ki zainteresiranemu svetu manj bogatih in
ci. Bonskt župan Hans Daniels je zaprosil someščane, naj v kritičnih dneh odstopijo svoje rezervne sobe tistim udeležencem zgodovinskih srečanj, ki bi sicer morali prenočevati pod katerim izmed renskih mostov. Računati na «velemestno rešitev* namreč na to, da je mogoče noč prečuti tudi v kakšnem baru v Bonnu ne kaže. «Prestolnica ZR Nemčije je sicer dvakrat manjša od pokopališča v Chicagu» — je
revnih razen zvokov slavnostnih nekoč ugotovil razočarani Ameri-afer. ne bo prineslo ničesar. t čan — <rtoda Po deveti uri zvečer Posebne vrste problemi pritiska- i je vsaj dvakrat bolj mrtva* jo te dni bonski protokol. Zahod-1	IVO VAJGL
Rimska kolona RR omogočila nemoteno ugrabitev Alda Mora
RIM — Po mnenju preiskovalcev so vsaj trije pripadniki rimske kolone rdečih brigad sodelovali pri pokolu in ugrabitvi Alda Mora. Dva sta bila na križišču Ul. Stesa, da bi omogočila ugrabiteljem neoviran prehod, eden pa jim je ščitil hrbet. Dvojica na križišču je nato pospremila ugrabitelje do kraja, kjer so Mora izročili drugi skupini. Rimska kolona rdečih brigad je torej omogočila uresničitev in nemoteno izpeljavo zločina, čeprav ni pri njem neposredno sodelovala. Zločinci so bili bržkone »tujci*, ki bi se le s težavo znašli v mestu.
Med tem pa ie rimska kolona rde čih brigad širila sporočila organizacije in dostavljala pisma Alda Mo-
Finančniku Sindoni so ublažili kazen
MILAN — Prizivno sodišče je znižalo od 3 let in pol na 2 leti in dva meseca zaporno kazen zoper sicilskega finančnika Micheleja Sin-dono, ki je bil obtožen, da se je nezakonito samofinanciral v obliki navideznih posojil 25 podjetjem pod nadzorstvom finančne družbe FAS CO, ki jo je sam vodil v svojstvu podpredsednika propadle Banca Pri-vata Italiana. Višina teh posojil se je sukala okoli 14 milijard lir.
RIM — Na današnji seji ministrskega sveta, ki jo bo vodil predsednik Andreotti, bodo n ed drugim razpravljali tudi o važnem vprašanju, ki ga je predložilo ministrstvo za delo in socialno skrbstvo. Ministrstvo namreč predlaga odobritev zakonskega dekreta za zmanjšanje cene dela, kar nai bi dosegli z zmanjšanjem prispevkov a zdravstveno zavarovanje.
BEOGRAD — Tiskovna agencija AN SA v svojem dopisu iz glavnega mesta Jugoslavije pripisuje glasniku zunanjega ministrstva kratko izjavo o izidu tržaških volitev, v katerem slednji poudarja, da gre za italijansko notranjo zadevo.
»Naše mnenje je,» citira agencija izjavo, «da odnosi plodnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo in v tem okviru uresničevanje osimskih sporazumov, niso samo koristni za Jugoslavijo, pač pa tudi za Italijo. Dolžnost italijanskih uradnih organov in demokratičnega javnega mnenja pa je določiti politična izhodišča v odnosih do Jugoslavije.
Izhajajoč iz takega gledišča, ne glede na želje in upanja posameznih skupin, mislimo, da s0 volitve in njihovi izidi italijansko notranje vprašanje. Kar .zadeva nas*, zaključuje izjava, »želimo razvijati čedalje bolj odnose sodelovanja in dobrega sosedstva z Italijo*.
ki obeh držav in partij — gre pred | krat postavila enak pogoj, leta
1976 jc namreč bolgarska stran v svojem predlogu osnutka deklaracije o razvoju odnosov nastopila s prav takšno formulo, katere sprejem z jugoslovanske strani bi uo-menil. da se je Jugoslavija sprijaznila s politiko asimilacij makedonske narodnostne manjšine, ki jo izvajajo v LR Bolgariji Že takrat je Jugoslavija s svoje strani ore-dložila bolgarski strani podpis skupnih dokumentov, v katerih so razčlenjena načela za odoravo rali ki h ovir in za ustvarjanje temeljev za neoviran m vsestranski razvoj prijateljskih in dobrih sosedskih odnosov med našimi narodi in med našima d žarama*.
V nadaljevanju izjave zveznega tajništva za zunanje zac.eve °re za povzetek bistva jugoslovanskih dokumentov, ki so bili Bolgariji '/ločeni januarja 1976 in ki jih je u-radni Beograd včeraj tudi javno objavil. V tem delu izjava pravi;
«V predloženem osnutku jugoslovanskih dokumentov je poudarjena pripravljenost obeh držav, da razvijajo odnose na načelih doslednega spoštovanja suverenosti, ozemeljske celovitosti in nevmešavanja v zadeve drugih držav. Ugotavlja se tudi soglasje obeh strani, da so položaj in zaščita narodnostnih manjšin — makedonske v Bolgariji in bolgarske v Jugoslaviji — in dosledno spoštovanje in uresničevanje njihovih pravic pomemben dejavnik v nadaljnjem ustvarjanju zaupanja, razvijanju in pri krepitvi vsestranskega sodelovanja med sosednjima državama. V tem smislu je predvideno tudi dajanje posebnih svečanih izjav v jugoslovanski skupščini in bolgarskem parlamentu o položaju in pravicah bolgarske narodnostne manjšine v Jugoslaviji in makedonske narodnostne manjšine v Bolgariji.*
«V zvezi z izmenjanimi dokumenti’ — je, rečeno zatem v včerajšnji jugoslovanski izjavi — so septembra 197(1 potekali jugoslovansko bolgarski pogovori, ki niso privedli do pozitivnih rezultatov, ker bolgarska stran ni pokazala pripravljenosti, da spremeni svoje stališče glede vprašanja makedonske narodnostne manjšine v LR Bolgariji.*
«Kakor je razvidno — nadaljuje izjava — smo predložili reševanje ne kakih abstraktnih, temveč povsem konkretnih vprašanj, ki so o-dločilnega pomena za razvoj medsebojnih odnosov, in ne vidimo razloga, da bi odstopili id tega,*
«Ob tej priložnosti bi radi poudarili, da so bila obdobja, ko je imela uradna politika LR Bolgarije povsem drugačno stališče in ko je vodila drugačno politiko glede tega vprašanja. Na podlagi številnih državnih in uradnih dokumentov iz tega obdobja izhaja, da je bolgarska vlada ne samo priznavala obstoj makedonske narodnostne manjšine v Bolgariji, temveč je sprejemala tudi ukrepe in obveznosti za izboljšanje njenega položaja, še leta 1956 je uradno bolgarska statistika navedla 187.789 Makedoncev v Bolgariji. Toda danes skušajo oporekati, da so Makedonci kdajkoli živeli v Bolgariji. To je očitno opuščanja politične usmeritve Georgija Dimitrova pri reševanju vprašan ia narodnostnih manjšin v Bolgariji.*
«Zatem jugoslovansko zunanje ministrstvo pojasnjuje, zakaj se je o-dločiln objaviti vse dokumente, o-menjene v izjavi. Rečeno je, da so se za ti ukrep odločili zaradi enostranskega in netočnega prikazovanja problemov iz Jugoslovansko-bol-garskih odnosov, zaradi poskusov, da bi SFR Jugoslavijo prikazali kot netolerantno stran, ki se vmešava v notranje zadeve drugih, in zato, da bi s tem omogočili jugoslovanski in svetovni javnosti, da se v celoti seznani z objektivnimi in realnimi dejstvi.
Povsem na mestu je ugotovitev zveznega tajništva za zunanje zadeve, da vsebina objavljenih dokumentov vsakomur omogoča, da objektivno razsodi, na kateri strani je načelna in dosledna politika, in kdo resnično zagovarja razvijanje odnosov med balkanskimi državami, v Evropi in sploh v svetu v duhu ustanovne listine Združenih narodov in na podlagi načel iz helsinške evropske listine. »Kar zadeva našo državo — poudarja zvezno taj-. ništvo za zunanje zadeve — lahko samo še enkrat podčrtamo, da smo bili in smo pripravljeni, da si v tem duhu in na tej podlagi kar najbolj prizadevamo za vsestranski razvoj dobrih sosedskih odnosov in sodelovanja z LR Bolgarijo. To pomeni, da razvoj trajnih in trdnih odnosov vidimo na temeljih popolnega spoštovanja suverenosti, neodvisnosti, enakopravnosti in nevmešavanja, kar vključuje priznanje in konstruktivno rešitev položaja in pravic makedonske narodnostne manjšine v LR Bolgariji, kakor je to primer z bolgarsko narodnostno manjšino v SFR Jugoslaviji.* »Ob koncu bi radi poudarili — pravi izjava — da '** »»v^iovanie pravic VLADO BARABA*
vsem za pogovore septembra 1976 v Sofiji — niso obrodili nobenih sadov, kajti Bolgarija ni pokazala nobene pripravljenosti, da spremeni svoje nesprejemljivo stališče glede makedonske manjšine v Bolgariji in sploh glede makedonskega naroda.
Glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič je na včerajšnji tiskovni konferenci prebral časnikarjem izjavo zunanjega ministrstva v zvezi z nedavnim govorom bolgarskega voditelja Todora Živkova glede odnosov z Jugoslavijo.
V izjavi zveznega tajništva za zunanje zadeve je rečeno:
«S pozornostjo smo preučili govor, ki ga je imel 15. junija 1978 v Bla-gojevgradu predsednik državnega sveta LR Bolgarije Todor Živkov.
V svojem govoru je predsednik Živkov med drugim izjavil, da je LR Bolgarija pripravljena, da s SFR Jugoslavijo podpiše deklaracijo o nedotakljivosti meja in odpovedi teritorialnim pretenzijam, in to „ta-koj, brez kakršnih koli pogojev in brez kakršnega koli odlašanja”, V zvezi s tem je izjavil, da lahko odnosi med SFRJ in LRB postanejo obrazec dobrega sosedstva.
Vendar predsednik Živkov ni rekel ničesar o bistvenem problemu, ki obremenjuje naše odnose, to je o dejstvu, da v LR Bolgariji vztrajno zanikajo obstoj makedonske narodnostne manjšine in izvajajo politiko asimilacije. Namesto tega je predsednik Živkov v govoru omenil ,,tako imenovana odprta vprašanja” in trdil, da je vztrajanje pri njihovem reševanju ,.neploden in neperspektiven pristop”.
Govor predsednika Živkova je v celoti intoniran tako, da bi ustvaril vtis, kako da. je bolgarska stran pripravljena storiti vse za dobre sosedske odnose, vendar je krivda za to, da se to ne posreči, ne na njej, temveč na jugoslovanski strani. Glede na to, da gre za vprašanje, katerega implikacije so zelo resne, štejemo za potrebno, da pojasnimo relevantna dejstva in pre-dočimo javnosti pravo stanje stva ri», je rečeno v izjavi.
Dokument zveznega tajništva za zunanje zadeve nato poudarja: »Kar zadeva ponudbo o odpoved: teritorialnim pretenzijam, ki so v govoru navedne v dramatičnem tonu, lahko rečemo, da to vprašanje od konca druge svetovne vojne do danes ni bilo sporno. Ta ponudba, da na z bolgarske strani, bi bila smi selna samo tedaj, če bi bila v funkciji ustvarjanja večjega zaupanja in neposrednega priznanja obstoja makedonske narodnostne manjšine v Bolgariji ter sprejeta dejstva o obstoju makedonskega naroda v SR Makedoniji oziroma SFR Jugoslaviji*.
»Glede ponudbe, da bi predloženo deklaracijo podpisali "brez pogojev", bi radi opozorili na tole — je rečeno v izjavi. Očitno prav sam govor vsebuje čvrst pogoj, s katerim v bistvu od jugoslovanske strani terjajo, da se odreče svojemu stališču, da v LR Bolgariji priznajo obstoj makedonske narodnostne manjšine in ji dajo vse narodnostne pravice. Prav tako se zastavlja vprašanje, zakaj predsednik Živkov ponuja vnovič, da se "brez odlašanja" izvede nekaj, kar je že bilo na dnevnem redu pred polnima dvema letoma in se ni premaknita z mrtve točke prav zato, ker je bolgarska stran tudi ta-
lllllllllllinillllllllllllllllHIIIMimilllllllllllllUIIUIIIUIIfllllUllllllllMIIIIIIHIIiniMIIIIIMIIHHIUHUlllllllllllll
IZJAVA GLASNIKA US AGENCIJI ANSA
Naši prijateljski odnosi so v obojestransko korist
Tržaške volitve pa so italijansko notranje vprašanje
BUKAREŠTA — Ob sklepu 32. zasedanja držav članic sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV), gospodarske organizacije socialističnih držav, so kot desetega člana sprejeli Viemam. O tem je že poročala jugoslovanska agencija Tanjug, vest pa je danes potrdila sovjetska agencija TASS. Politični opazovalci ocenjujejo ta sprejem kot nadaljnji korak Hanoja na poti zbliževanja s Sovjetsko zvezo.
RIM — Časnikar in odgovorni u-rednik tedenske revije «L’Espres-so» Sergio Saviane in Livio Zanetti sta bila obsojena na 400.000 lir globe vsak pa tudi na povračilo odškodnine novinarju Sergiu D’Asna-schu, o katerem je Saviane avgusta 1973 zapisal, da je vpleten v državnoprevratniške načrte. Zanetti ni bil obsojen morda zato, ker ni preveril vsebine Savianovega članka, temveč kot sokrivec pri blatenju milanskega časnikarja.
(Nadaljevanje na tadnjt sirarnj
ODMEVI NA REZULTATE NEDEUSKIH UPRAVNIH VOLITEV
DEMOKRATIČNE POLITIČNE STRANKE VNETO PROUČUJEJO VOLILNE IZIDE
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOLINI
Včeraj so se sestala vodstva K Pl, PSI in K D Komentar koprske televizije o občinskih volitvah
Kako sedaj naprej? Tako se danes, po nedeljskih upravnih volitvah, sprašujejo ljudje v Trstu. Rezultati volitev v bistvu govorijo o tem, da smo šli nazaj. Prevladalo je določeno nezadovoljstvo; ki se je oklenilo zakrknjenega frazerstva in dema gogije preživelih a še zmerom delujočih sil, za to priložnost pod krinko «melone» ter krenilo na pot, ki ni pot popuščanja napetosti v tem delu Evrope, reševanja narodnostnih problemov, miroljubnega sožitja ter razvoja in napredka Trsta, temveč je pot nazadovanja, zapiranja vase, obujanja prikazni preteklosti.
Težko bo .akoj odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih novi položaj zastavlja. Stranke se uradno še niso izrekle. Predvsem je treba podrobno analizirati volilni izid in to vodstva strank tudi delajo. Včeraj in predvčerajšnjim je zasedalo vodstvo pokrajinske federacije KPI, ki še ni izdalo uradnih zaključkov in stališč. Partija bo predložila svoj program in predloge, ob katerih se bo soočala z drugimi strankami. Tudi izvršni odbor socialistične stranke je sinoči opravil prvo analizo rezultatov nedeljskih volitev, ki so bili ravno za to stranko dokaj neugodni. Pri tem je vodstvo sklenilo, da bo te rezultate proučilo na širši skupščini članov.
Vodstvo Krščanske demokracije je imelo sinoči prvi stik s tajniki in voditelji sekcij v palači Diana. Ob volilnih izidih krščanski demokrati podčrtujejo predvsem dva elementa, ki ju označujejo za pomenljiva, in sicer dejstvo, da je nosilec liste za občinski svet Nereo Stopper prejel največje število preferenc ter da je bilo na listah KD za rajonske svete izvoljenih 64 rajonskih svetovalcev, kar naj bi izpričalo zavzetost, ki jo je KD vselej pokazala v zvezi z decentralizacijo upravnega življenja. Kljub zapletenosti volilnega rezultata, pravi nato tiskovna nota stranke, je KD potrdila svojo pozicijo relativne večine v tržaškem volilnem okrožju za deželo, kar zadeva nov občinski svet pa bo KD seveda spoštovala voljo volivcev, kar pomeni, da vsaj v prvi fazi pobuda pripada drugim. Na koncu je v tiskovnem poročilu še rečeno, da KD zavrača lahkotnost s katero nekateri govorijo o komisarski upravi ter da se bo z odgovornostjo zavzemala za to, da bi se preprečil razpust novoizvoljenega sveta.
Za, krpniko naj omenimo, da se je včeraj razširila vest, po kateri naj bi bil le za nekaj kontJRStfranih glasov razlike izvoljen v občinski svet radikalni predstavnik namesto indipendentista Marchesicha. Na ta način bi torej lista gibanja za neodvisnost izgubila svoje mesto v občini, radikalci pa naj bi tako imeli kar štiri mesta. Te vesti pa niso uradno potrdili.
Kako pa so reagirali na izide nedeljskih volitev v sosednji republiki? Zanimiv in zgovoren je v tem oziru sinočnji redakcijski komentar koprske televizije. Dejstvo, da je štirideset odstotkov tržaških voliv-iz različnih razlogov izbralo
volivce na to pot. O fašistih, šovinistih in iredentistih ni vredno go-
lrAm'11 Aininli Ul	»1.._‘___
cev
liste, ki ignorirajo vse pozitivne premike, ki so bili storjeni v tem delu Evrope, je med drugim rečeno v komentarju, bi lahko bilo izključno notranje vprašanje Trsta, če bi se vse to ne dogajalo potem, ko so bile napisane nove odločuje!j strani v odnosih med Jugoslavijo in Italijo. Medtem ko človeštvo upira pogled v prihodnost so težnje, ki bi rade preklicale k življenju pretekle ;, a-nahronistične. Res je, pravi komentar, da gre za pojave, ki so specifični za Trst, mesto v katerem so delovali dejavniki preteklosti, ki vplivajo tudi na današnjost in ki se odražajo v določeni utrujenosti in razočaranosti Tržačanov zaradi napak in šibkosti ter dolgoletne politike o-bljub, ki niso bile nikoli uresničene. Toda demokratične politične sile vidijo izhod iz tega položaja v iskanju novih rešitev za večje odpiranje Trsta do Jugoslavije, ne pa v nekem premiku nazaj. Druge sile so segle v preteklost, obljubile so Tržačanom blagostanje, ki nima ne-'-e osnove, in šle celo tako daleč, da odklanjajo sadove sporazumov in sodelovanja s sosednjo Jugoslavijo.
Nas, ljudi ob meji, je nadalje rečeno v komentarju, zanimajo vsi pojavi, ki lahko vplivajo na vzajemne odnose in zanima nas ugotoviti, kdo so tisti, ki so usmerili tržaške
PllimilMIIIHIIIIIIIIIIItflHIIMtllllllllltHMmmiltlllll'
Festival Dela in Unita pri Sv. Alojziju
Danes se na igrišču pri Sv. Alojziju prične festival Unita in Dela, ki ga prireja krajevna sekcija KPI «S. Cermeli*.
Današnji del programa obsega ob 20. uri javno razpravo o športu in prostem času s sodelovanjem Franca Del Čampa in Bruna Bi-sianija
Jutri bo intemacionalistična manifestacija, na kateri bo prisoten tudi predstavnik južnoafriškega o-svobodilnega gibanja, ob 20. uri pa bo nastopil Tržaški partiznski pevski zbor. V nedeljo bo po popoldanskem turnirju v briško! i in namiznem tenisu in kulturnem sporedu govoril o izidu zadnjih volitev deželni tajnik Cuffaro, nakar bo na stopila dolinska godba na pihala. Festival se bo zaključil v ponedeljek z razpravo o šolskih vpraša njih, ki jo bosta vodila pokrajinski odbornik za šolstvo Spadaro ter predstavnica Inštituta za medicino dela dr Carla Volpe.
Raaprava bo ob 19. uri.
voriti. Ostali bi nebogljena skupina, če bi se jim ne ponudila nova priložnost. Poglejmo raje na sile, ki so tlele v drugih strankah in katerim so osimski sporazumi dalj priložnost za nove špekulacije; gre torej za oportuniste, politične pustolovce, demagoge, ki so izgubili po zicije in volivce v svojih prejšnjih strankah in ki so vrgli novo vabo, s katero naj bi strumentalizirali glasove Tržačanov, da bi se ohranili na površju. Gre tudi za predstavnike gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja Trsta. Tudi ti
bodo morali razmisliti, kam bo lahko takšna pot brez konkretnih perspektiv privedla Trst. Nas, ki gremo vsak dan čez mejo in ki prispevamo k blagostanju mesta, zanima, kdo so tisti, ki po eni strani bogatijo na račun odprte meje, po drugi pa delujejo proti njej. To so predvsem razni trgovci, dobro znani jugoslovanskim kupcem, ki so celo pozivali za zmago protiosimskih sil. Ob tem razmišljanju, se zaključuje komentar, ne smemo prezreti zavzetosti demokratičnih sil, ki v tem trenutku iščejo rešitve, da bi zagotovile nadaljevanje po poti, ki je bila začrtana pred leti.
Odločna zahteva po samostojnem slovenskem strokovnem zavodu
Za resolucijo o tem vprašanju so glasovali predstavniki vseh strank
Sir oči se je sestal dolinski občinski svet na izredni seji in soglasno sprejel protestno resolucijo z zahtevo po samostojnem slovenskem strokovnem zavodu. Resolucija rt glasi:
«Glede na dejstvo, da je ministrstvo za javno šolstvo z noto dne 11.	1970 ustanovilo v Trstu stro-
kovno šolo za industrijo in obrtništvo s slovenskim učnim jezikom in je bila v začetni fazi pridružena že obstoječi šoli enake vrste z italijanskim učnim jezikom Galvani, da je začetno obdobje že davno minilo in da se je šola medtem u-veljavila s tremi oddelki, za orodne mehanike, radijske in televizijske monterje in popravljavce ter
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii 11111111111111111111111111111^111111111111,,,mi,,iiiiniliiiniliil||,mi m |ii,||||||iI|iI||iI|||iIH|||||||||iiI|||||||||||
VČERAJ NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Veleposlanik ZDA Gardner o izvajanju ustvarjalne in dalekosežne vloge Trsta
Veleposlanik je govoril s poudarkom o vezeh sporazumevanja ii} sodelovanja Comelli:	Deželna uprava se bo zavzela za polno izvajanje osimskih sporazumov»
13 milijard lir znaša vrednost izvoza iz Furlanije - Julijske krajine v ZDA
»Kot že tolikokrat v preteklosti smo tudi sedaj pred odločitvami zgodovinskega pomena. Na primer, evropske države, ki imajo skupno orientacijo, težijo k združitvi za skupne stvari ne z močjo orožja, marveč z vezmi sporazumevanja, miru in sodelovanja. Zato bosta, kot v preteklosti, Trst in ta dežela ponovno pozvana k izvajanju ustvarjalne in dalekosežne vloge, kar je zmeraj bila njuna značilnost.*
S temi besedami, ki imajo v situaciji, ki jo nekateri konservativni krogi v Trstu hočejo ustvariti z bojkotiranjem naravne vloge Trsta in dežele, pomenljiv prizvok, je veleposlanik ZDA v Rimu Richard Gardner v svojem govoru včeraj na tržaški trgovinski zbornici na srečanju med predstavniki poslovnih krogov iz naše dežele in ameriškim odposlanstvom, opredelil mednarodno vlogo Trsta.
Srečanje, ki so se ga med drugimi udeležili tudi predsednik deželnega odbora Comelli, tržaški župan Spaccini in dekan konzularnega zbora Ivan Renko, so organizirali ameriška ambasada v Rimu, trgovinska zbornica, deželni konzorcij za uvoz in izvoz «Friulgiulia» in deželno združenje industrijcev
Po pozdravnem nagovoru predsednika zbornice Modiana je predsednik deželnega združenja industrijcev Romani kratko prikazal dosedanji razvoj blagovne menjave med Furlanijo - Julijsko krajino in ZDA ter o-menil, da je v lanskem letu naša dežela izvozila na tuje za 734 milijard lir blaga, od tega pa je na
Veleposlanik Richard Gardner
ameriško tržišče odpadlo okrog 13 milijard. Amerika nabavlja v naših krajih predvsem pohištvo, železarske izdelke, nože, optične izdelke, tkanine itd., tukajšnji poslovni krogi pa so prepričani, da bi s primerno trgovinsko politiko lahko prodrli na ameriško tržišče še s številnimi drugimi vrstami blaga.
Predsednik deželnega odbora Comelli se je ambasadorju Gardnerju zahvalil za pomoč, ki jo je Amerika nakazala naši deželi ob potresu, nato pa je omenil nove pobude za razvoj deželnega gospodarstva in

NAGRAJEVANJE OB ZAKUUCKU 14. RAZSTAVE ZGONISKIH VIN
Kmetijstvo še vedno pomembna gospodarska dejavnost v občim
Stojan S tu bel j prejel prvo vino • Prijetno vzdušje na
vinogradnikov
nagrado za teran in belo domači zakuski v Gabrovcu
Z nagrajevanjem v zadružni gostilni v Gabrovcu se je včeraj zaključila letošnja vinska razstava domačega vinskega pridelka, ki jo je priredila zgoniška občina.
Na kratki nagrajevalni svečanosti so bili prisotni: kot predstavniki občin, poleg gostitelja, zgoniškega župana Josipa Guština še župan devinsko - nabrežinske občine Škerk, župan občine Repentabor Colja in podžupan dolinske občine Pečenik; prisostvovala sta tudi predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin in po krajinski odbornik Lucijan Volk.
Goste je pozdravil župan Josip Guštin, ki je v kratkem govoru pcu-daril važnost te pobude, ki je pozitivna za celotno gospodarstvo občine, katerega glavni delež tvori še vedno ravno kmetijska dejavnost.
Sledilo je nagrajevanje domačih vinogradnikov:	Stojan Stubelj iz
Zgonika je prejel tako prvo nagra do za belo vino, zlato kolajno od pokrajinskega kmetijskega nadzor-ništva, pokal Hranilnice in posojilnice z Opčin in hranilno knjižico 50 tisoč lir, ki jo poklanja ista hranilnica, kot prvo nagrado za teran, to se prav. zlato kolajno občine Zgonik, pokal deželnega sveta in hranilno knjižico 50.000 lir.
Drugo nagrado za belo vino, pokal in hranilno knjižico, ki ju poklanja Hranilnica in posojilnica z Opčin je prejel Alojz Škerk iz Sadeža, Miro Žigon iz Zgonika pa je prejel drugo nagrado za teran, to se pravi pokal Kmečke zveze in hranilno knjižico 50.000 lir nabrežinske Hranilnice in posojilnice.
Tretjo nagrado za belo vino, hranilno knjižico 25.000 lir Tržaške kreditne banke in pokal občine Repentabor je prejel tudi Miro Žigon, Karlo Štolfa iz Saleža pa je prejel tretjo nagrado za teran, pokal občine Devin - Nabrežina in hranilno knjižico.
Emilija Doljak, Karlo Štolfa In Miro Žigon so prejeli tudi priznanje, ker so se že štirinajsto leto zaporedoma udeležili razstave.
Pokrajinski »vetovalec Lucijan
Volk je vsem vinogradnikom, udeležencem letošnje razstave izročil kolajno, ki jo poklanja pokrajina in še enkrat poudaril važnost te pobude.
Vpisovanje v otroški vrtec v zgoniški občini
Zgoniška občinska uprava javlja, da se do danes, 30. t.m., od 8. do 14. ure, vrši vpisovanje v občinska o-troška vrtca v Gabrovcu in Zgoniku za šolsko leto 1978 - 79, ki se bo pričelo 4. septembra, (bs)
izboljšanje prometnih zvez z zaledjem. V tej zvezi je omenil tudi o-simske sporazume in dejal, da se bo deželna uprava zavzela za njihovo polno izvajanje. Sledil je poseg župana Spaccinija, ki je pozdravil goste v imenu tržaškega prebivalstva. Nato je spregovoril ambasador Gardner. Po besedah, ki smo jih navedli v začetku se je Gardner navezal na proces postopnega združevanja v Evropi, nato pa orisal a-meriško gospodarsko politiko kar zadeva dolar, energetske vire in razvoj mednarodne blagovne menjave. Glede tega vprašanja je govornik naglasil, da se ZDA zavzemajo za čim večjo liberalizacijo mednarodne trgovine, medtem ko kažejo nekatere države nasprotno izrazija nagnjenja k protekcionizmu. Kar zadeva konkretno blagovno menjavo med ZDA in Furlanijo - Julijsko krajino, je Gardner opozoril na možnost, da se tukajšnji poslovni ljudje tesneje povežejo z ameriško ambasado v Rimu in predvsem z ameriškim trgovinskim centrom v Milanu, možna pa so tudi skupna poslovna potovanj#.^ ZDA.
Po javnem delu posveta se je ambasador Gardner pred odhodom na ronško letališče zasebno sestal z nekaterimi poslovnimi ljudmi iz Trsta in iz drugih središč naše dežele.
Začeli so razdeljevali nove telefonske imenike
Oseb.je telefonske družbe SIP je začelo raznašati naročnikom nove imenike 1978/79. Imeniki so to pot »novi* ne le zaradi ažurniranih podatkov, temveč tudi po zunanji obliki in deloma tudi po vsebini. Razna obvestila splošnega značaja so namreč v novi publikaciji posebej poudarjena, imena naročnikov in ustrezne telefonske številke pa so nanizani bolj pregledno kakor v prejšnjih imenikih.
V novi publikaciji so navedene tudi karakteristične številke za mednarodne pozive, in to za vse države, s katerimi je italijanska telefonska družba v zadnjem letu u-vedla avtomatične zveze. Žal pa v imeniku pogrešamo karakteristične številke, ki se nanašajo na mednarodni telefonski promet z Jugoslavijo. Prav tako še yedno ni SIP ustregla večkrat ponovljeni zahtevi Slovencev na našem področju, da bi bila njihova imena v imeniku navedena pravilno, se pravi s strešicami na šumevcih.
Nov imenik bodo predstavili časnikarjem na posebni tiskovni konferenci, ki bo danes ob 10.45 v prostorih glavnega ravnateljstva SIP v Trstu. Prisoten bo ravnatelj telefonske službe za deželo Furla nijo-Julijsko krajino inž. Sergio Gombani.
kemijske analitike s skupno osmimi razredi in 82 učenci, da je sorodni strokovni trgovski zavod s slovenskim učnim jezikom v Gorici že bil upravno osamosvojen in dobil lastno ravnateljstvo, da je za dorašča-jočo mladino slovenske narodnostne skupnosti nujno potrebna višja strokovna industrijska šola za u-stanovitev katere sta uradno zaprosili tako tržaška provinca kot ob čina, da je v zvezi s tem vprašanjem vložilo v parlamentu vprašanje senatorke Gherbec in da je deželni svetovalec Štoka s to zahtevo seznanil ministra za javno šolstvo Bedini.ja med njegovim nedavnim obiskom v Trstu. Ta občinski svet kot tolmač potreb svojih občanov, ki so pretežno slovenske narodnosti , osvaja zahtevo staršev šolskih zbornih organov, strokovnih in političnih organizacij po strokovnem izobraževanju slovenske mladine in upoštevajoč dejstvo, da se je za u-stanovitev samostojnega strokovnega zavoda s slovenskim učnim jezikom ugodno izrekla tržaška pokrajina, tržaška občina in šolsko skrbništvo v Trstu soglasno poziva politične in upravne dejavnike, da zadevo deblokirajo in jo pred prihodnjim šolskim letom uredijo.*
Na seji so še sprejeli nekatera manjša popravila k obračunu za finančno leto 1977 ter sprejeli sklep gradnjo šolske telovadnice pri
Domju. Strošek v višini 86 milijonov lir bodo krili z ministrskim prispevkom z denarjem ricmanjske srenje in z občinskimi finančnimi sredstvi.
V. L.
Še danes vpisovanje v 1. razred osnovnih šol
Tržaški šolski skrbnik obvešča, da danes zapade rok za vpis otrok v 1. razred osnovne šole. Starši so naprošeni tudi, da ob vpisu o-pozorijo na morebitne težave, ki oi jih imeli otroci pri vključevanju v razred, zaradi katerih je potrebna posebna -ražnja.
Skupščina pokrajinskega konzorcija za prevoz«
Na včerajšnjem zasedanju skupščine pokrajinskega konzorcija za prevoze so sprejeli vrsto upravnih sklepov v zvezi s tekočim delovanjem tega medobčinskega telesa. Med drugim so podaljšali za nadaljnje tri mesece sedanje cene vozov-
Danes, 30. junija, slavita v Boljuncu 5 0-letnico skupnega življenja
IVANA in VALENTIN ŽERJAL
Še na mnoga srečna leta jima želita hčeri z družinama
nic in so razglasili dokončno porazdelitev finančnega primanjkljaja za leto 1977, ki je no sklepu pokrajinskega nadzornega odbora nekoliko višji za vseh šest občin. Upoštevali so namreč tudi 532 milijonov pasivnih obresti za posojila denarnih kvot, ki jih občine niso nakazale. Porazdelitev za leto 1977 torej iz-gleda takole: tržaška občina 10 milijard 575.930.704 lir (91,760 odst.), miljska 481 milijonov 771.909 lir (4,18), dolinska 192.478.251 lir (1,67), devinsko - nabrežinska 184.410.300 lir (1,60), zgoniška 69.153.862 lir (0,60) in repentabrska 21.898.723 lir (0,19).
—bs—
V torek, 4. Julija, v Rossettlju
Italijansko gledališč« o perspektivah kulturnih izmenjav
Italijansko Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine prireja v torek, 4. julija ob 18. uri v mali dvorani gledališča Rossetti srečanje, na katerem bodo podali obračun turneje na Dunaju s priredbo «Zgodba iz dunajskega gozda*, ki je žela velik u-speh tako med publiko kot med kritiki. Poročali bodo predstavniki vodstva gledališča, italijanski konzul na Dunaju Cicogna ter časnikar Sabatti in bodo predvajali filme o turneji, ki sta jih posneli avstrijska in italijanska televizija.
Na srečanju bodo pregledali raven kulturnih izmenjav med Stalnim gledališčem iz Trsta in gledališkimi u-stavnovami iz Avstrije in Jugoslavije ter perspektive za okrepitev sodelovanja. Zato so povabili tudi avstrijske, nemške in jugoslovanske diplomatske predstavnike, ravnatelja »Goe-the instituta* in Italijansko-avstrijske-ga kulturnega krožka, italijanskega konzula v Kopru in zastopnike abonentov gledališča.
• Zaradi nerednega delovanja zavoda Istituto Bancario Italiano 20. t.m. zaradi sindikalnega gibanja, je prefek. tura podaljšala pravne roke, ki s0 zapadli tega dne, za 15 dni, začenši od 21, t.m.
Sožalje ob smrti Albina Bubniča
Dragi tovariši, globoko me je prizadela vest o nenadni izgubi dragega tovariša Albina Bubniča-.* Med nami je zapustil veliko * iftažfiiflb. Slovenska manjšina in protifašistično gibanje sta izgubila zglednega borca, človekoljuba in spoštovanega tovariša, Vaš list pa požrtvovalnega stanovskega tovariša.
Prejmite izraze mojega globokega sožalja. Prosim Vas, da moje sožalje posredujete tudi pokojnikovim svoj-
Jelka Gerbec senatorka
................n.....
V DREVOREDU D ANNUNUO
Vandali poškodovali parkirane avtomobile
Podobna dejanja se v našem mestu pogosto ponavljajo ■ Požar uničil dva avtomobila
Prejšnjo noč so v našem mestu neznani vandali ponovno poškodo vali parkirane avtomobile. Tokrat so se pobalini znesli na vozila parkirana v samem središču mesta in sicer v Drevoredu D'Annunzio in jih poškodovali kar dvanajst. Mnogim so prerezali prednji gumi, e-nemu avtomobilu pa sc prerezali kar vse štiri gume. Kot je znano se podobni vandalskih podvigi ponavljajo v našem mestu že nekaj časa, saj so prejšnji teden neznanci poškodovali kar 27 parkiranih avtomobilov na Scali Santi, preiskovalci pa so mnenja, da so za ta dejanja odgovorne iste osebe.
Gasilci so morali prejšnjo noč poseči v Largo Roiano, da bi poga-
Župan GušUu uied nagrajenci 14, razstave
zgouiše občine
sili manjši požar, ki pa je skoraj popolnoma uničil parkiram fiat 124; pri požaru sta bila poškodovana tudi dva avtomobila ki sta bila parkirana ob uničenem vozilu. Policija ne izključuje možnosti, da je bil avto namerno uničen, saj so na njem našli sledove vloma. V Ulici Livaditi pa je požar skoraj popolnoma uničil parkirani citroen, last Caterine Foretti por. Montene-ro; požar je verjetno izbruhnil zaradi kratkega stika.
Obširna preiskava o valutni goljufiji
V okviru širše preiskave o veliki valutni goljufiji, ki so jo odkrili finančni stražniki v Trstu in Neaplju, je namestnik državnega pravdnika Breči podpisal 12 zaporih nalogov, od katerih je bilo osem že izvedenih. Gre predvsem za ljudi, ki po mnenju preiskovalcev in nosijo velike odgovornosti pri goljufiji, finančni stražniki pa še vedno vneto iščejo štiri osebe, in sicer švicarskega državljana Lucia Fiumeja in Tržačana Fran-cesca Prioglia, Adolfa Samarina in Maria Verginello. Po zasliševanju so bile aretirane osebe izpuščene na začasno svobodo.
Kot se je izvedelo, so se osumljene osebe posluževale starih in celo neobstoječih ladij pri trgovanju s tujino, tam pa so bile te ladje registrirane kot nove in celo kot luksuzne. Vrh tega Pa so organizatorji te goljufije tudi ilegalno vložili kapitele v tujino, kjer so tudi za izvoz zaračunali večje količine blaga, ki pa ni nikoli dospelo v našo državo.
Prosveta
SPD Tabor — Opčine priredi jutri, 1. julija, ob 21. uri predpremiero B. Brechta «Puške gospe Carrar*. Režija in priredba,: D. Gorup, scena A. Kralj, glasba M. Beličič, tehnično vodstvo V. Sosič in I. Simonič.
1898
1978
PD »SLOVAN* — PADR1ČE proslavlja
80. OBLETNICO
SPORED
SOBOTA, 1. julija:
Ob 15. uri: balinarski turnir za pokal »Slovana*.
Ob 20. uri: nastop folklorne skupine «Stu ledi*. Sledi ples z ansamblom »Potepuhi* iz Velenja.
NEDELJA, 2. julija:
Ob 9. uri: finale balinarskega turnirja.
Ob 18. uri: proslava z nagovori in kulturnim sporedom. Sodelujejo: moški pevski zbor «Tabor» z Opčin; mešani zbor PD «Primorec* iz Trebč; mešani zbor PD »Lipa* iz Bazovice; mešani zbor PD «Slovan»; osnovnošolci šole «K. D. Kajuh*; recitatorska skupina vaških mladincev; godba na pihala «Breg». Odprta bo fotografska razstava fotoamaterjev na temo »Kras*.
Ob 20. uri: ples z ansamblom »Potepuhi*.
Izleti
Popravek ur« odhoda
ZTT in Primorski dnevnik sporočata izletnikom, da bo odhod avtobusov na Vojsko v nedeljo, 2. julija, tako razdeljen: avtobusa št. 1 in 2 ob 8.30 izpred sodišča na Foro Ulpiano, za vse izletnike iz mesta in predmestja; avtobus št. 3 (dolinski okraj) ob 8.30 od Dom ja, iz Doline, Boljunca; ob 8.45 iz Boršta, Ricmanj, Bazovice, ob 9. uri iz Padrič, Trebč in z Opčin (pred hranilnico); avtobus št. 4 (nabrežin-ski okraj) ob 8.30 iz Repnica, Zgonika, Saleža, Bajte, ob 8.45 iz Trnovce, Praprota, šempolaja, ob 9. uri iz Nabrežine (nogometno igrišče), Križa in s Proseka. Prosimo za točnost.
Združenje Union priredi v nedeljo, 2. julija, enodnevni izlet na otok Krk (Baška) z avtobusom in trajektom. V ceno sta vključena prevoz in obilno kosilo z ribami. Vpisovanje na sedežu združenja Union, Ul. Valdirivo 30. vsak dan od 10.30 do 12. ure, razen ob ponedeljkih in četrtkih, popoldne od 17.00 do 19.30 razen ob ponedeljkih in sobotah.
Sekcija VZPI - ANPI Opčine priredi v nedeljo, 16. julija 1978, izlet v Ljubljano z ogledom muzeja narodne osvoboditve (muzej revolucije), katerega začetki segajo v leto 1944. Nato si bodo izletniki ogledali Sv, Urh, eno iz med prič domobranskega množičnega ubijanja naših ljudi. Izlet se bo zaključil v Dražgošah pri spomeniku, ki nas spominja pa žrtve domačega prebivalstva, saj so Nemci po umiku partizanov Cankarjevega bataljona na Je lovico moške vaščane postrelili, žene in otroke izselili, hiše pa požgali.
Smučarski klub Devin priredi v ne deljo, 2. julija, avtobusni izlet na Roblek. Cena izleta znaša 4.500 lir. Vpisovanje se vrši pri odbornikih kluba ali na telefonsko številko 22-91-09 v poznih večernih urah. Odhod je predviden ob 6. uri iz Devina proti Opčinam.
SPDT prireja v nedeljo, 2. julija, izlet na Volnik za starejše planince. Zbirališče je na Oberdankovem trgu ob 9. un, odhdti 'avtSoUsa štet. 44 Da je ob 9.10.
Šolske vesti
šola Glasbene matice v Trstu —
vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice v Trstu za šolsko leto 1978 -79 bo do danes, 30. junija na šoli Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, od 9. do 11. ter od 16. do 18. ure. Dosedanji gojenci naj čimprej potrdijo vpis.
Ravnateljstvo znanstvenega liceja »F. Prešeren* v Trstu obvešča, da se znanstveni in klasični zrelostni izpit pričneta 3. julija, ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Obvešča tudi, da zapade rok za predložitev vpisa v prvi razred ali vpis na drugo šolo dne 8. julija 1978.
Tajništvo učiteljišča A. M. Slomšek
sporoča, da zapade rok vpisovanja v prve razrede dne 8. julija. Zrelostni in usposobljenostni izpiti se bodo začeli 3. julija ob 8.30,
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 30. junija EMILIJA
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.39 — Luna vzide ob 2.13 in zatone ob 16.20. Jutri, SOBOTA, 1. julija BOGOSLAV
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 22,2 stopinje, najnižja 13,3, ob 13. uri 22,2 stopinje, zračni tlak 1017,2 mb ustaljen, vlaga 44-odstotna, nebo jasno, dežja je padlo 4,4 mm, veter 8 km na uro zahodnik, morje skoraj mirno, temperatura morja 21 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 28. junija se Je v Trstu rodilo 6 otrok in je umrlo 12 oseb.
RODILI SO SE: Barbara Frisenna, Cristina Favento, Paolo Finotto, Mau-ro Bruni, Elisabetta Vittori in Lorenzu Millo.
UMRLI SO: 79-letni Dante Sanzin, 89-letna Stella Rizzo, 85-letna Elsa Ieretic vd. Carbonaro, 80-letni Pietro Flego, 67-letni Mario Benvenuti, 69-letni Franc Kapun, 81-letna Marcella Graibig, 68-letni Remigio Baldassi, 62-letna Novella Degrassi por, Fellu-ga, 67-Ietna Olga Hvalic por. Martel-lani, 69-letni Emilio Stipancich, 78-letna Ersilia Fontanot por. Tample-nizza.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Istrska ul. 35, Drevored Miramare 117, Ul. Combi 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Trg Borsa 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2. Trg Borsa 12.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel, :26165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: te! 225141: Božje polje Zgonik: tel .'25 596; Nabrežina: tel. 200 121; Se sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213137 Milje: tek 271-124.
PD Valentin Vodnik prireja danes, 30. junija, ob 21. uri v cerkvi sv. Martina v Dolini
JUBILEJNI KONCERT PEVSKEGA ZBORA VALENTIN VODNIK
ob 100-letnici društvenega obstoja in zborovskega delovanja.
Vabljeni!
Gledališča
V Rossettiju bo jutri, 1. julija, ob 21. uri premiera operete »Izgubljena ženska* Giuseppa Pietrija. Režija Gino Landi, scena Pasquale Grossi, orkester bo vodil dirigent Dario Indrigo. Med drugimi nastopajo tudi Evelina Sironi, Giorgio Valletta, Daniela Mazzucato, Aurora Banfi, Sandro Massimim in Pietro Nuti. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2 (tel. 68311).
Kino
Miramarski park — «Luči in zvoki*
ob 21.30 «Miramarski sen* (v slovenščini); ob 22.45 «11 sogno impe-riale di Miramare* (v italijanščini). Prevoz z motornim čolnom s pomola Audace ob 20.20 in ob 21.50 ter iz Miramara ob 22.45 in ob 00.05.
Ariston 21.30 «C’eravamo tanto amati*. N. Manfredi, S. Sandrelli, V. Gas-smann. Barvni film.
Mignon 16.30 «Dracula: padre e figlio*.
Christopher Lee.
Nazionale Poletna zapora.
Grattacielo 17.00—22.15 «Sexy jeans*.
Prepovedan pod 14. letom. Excelsior Poletna zapora.
Fenice 17.00 «Agente 007 vivi e lascia morire*. Roger Moore. Barvni film. Ritz 17.00 «Butch Cassidy». Paul New-man, Robert Redford.
Eden 17.00 «Prostitution». Barvni film. Crislallo 16.00 «L’uovo del serpente*. Liv Ullman. Barvni film. Režija Ingmar Bergman.
Filottrllmmiftico 16.00-22.00 »Rivela-zioni erotiche di una govemante*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Bandito e la madama*. Capitol 16.00 «11 tocco della medusa*. Richard Burton.
Moderno 16.30 »Notti pomo nel mon-do». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ideale 16.30 «Dio perdona, io no*. Bud Spencer. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «Oedipus orca*. Miguel Bose. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Astra 16.30 «Ercole al centro della Terra*. Christopher Lee. Barvni film.
Radio 16.30 «L’amore :n grande alle-gria*. Barvni film. Prepovedan mladini pod'14. letom.
Volta Zaprto.
Razstave
Jutri, v soboto, ob 18.30 po krajevnem času bodo v Kopru v galeriji »Loža* na Titovem trgu, kjer je že dalj čaša retrospektivna razstava d|l prof. Avgusta Černigoja, predvajali dva filma o našem znanem umetniku. Po proiciranih filmih bo nevezan razgovor z umetnikom. Vabljeni!
Razna obvestila
ŠD Mladina in PD Vesna prireja jutri, 1. julija, v okviru vaši razstave vin, otroški ex tempore t temo: «Kamen- v zgodovini Križa Zbirališče; in vpisovanje ob 15.30 p kriškem spomeniku padlim.
Uprava Slovenskega dijaškega doo v Trstu sporoča, da zaradi premajhr ga števila vpisanih tečaja za popra ne izpite ne bo.
Prispevki
V	počastitev spomina tete Olge Žafran vd. Borčič daruje Boris Žafran
10.000	lir za PD Slavec.
Mara in Evgen Dobrila darujeta
10.000	lir za PD Slavec.
Ob 10-letnici prerane smrti dragega sina in brata Viktorja daruje družina Mokole iz Prečnika 20.000 lir za poimenovanje šole v šempolaju.
Učenci V. razreda osnovne šole Iz Skednja darujejo ob zaključku šolskega leta 20.000 lir za poimenovanj* šole po Ivanu Grbcu.
V	spomin na moža Neve Di Lenar-do darujeta Uča in Nada Berce 10.000 lir za sklad Otona Berceta.
Za nove obleke mešanega pevskega zbora Slavec daruje Pierina Pregaro por. Šuligoj 5.000 lir.
Zveza žena Prosek - Kontovel Izr prizadeti družini Franca Kapuna boko sožalje.
Ob izgubi drage mame izražata prijatelju Egidiju Martelancu globoko sožalje Olga in Živko.
GORIŠKI DNEVNIK
DREVI V DOLINI
V cerkvici sv. Martina jubilejni koncert zbora Valentin Vodnik
Zbor deluje celili 100 let - Drevi bo nastopil z zahtevnim programom
Danes zvečer bo, s pričetkom ob 21. uri v cerkvici sv. Martina jubi lejni koncert moškega pevskega zbora Valentin Vodnik ob stoletnici društvenega obstoja in delovanja pevskega zbora. Program koncerta predvideva izvajanje zahtevnejših polifonskih in umetnih skladb. Zbor bo vodil Ignacij Ota,
Dolina bo 100. obletnico delovanja društva «Valentin Vodnik* proslavila 17. septembra letos, današnji koncert pa je posvečen dolgoletnemu zborovskemu delovanju v Dolini. Treba je poudariti, da samo zbor, najprej v mešani, nato pa v moški sestavi ni nikoli prenehal z delovanjem. Leta 1970. so v zbor pristppiii mlajši pevci, od takrat so imeli povprečno 25 nastopov letno. Zbor redno nastopa na raznih festivalih, deležen je bil že vrsto pohval. Jubilejni koncert bo v cerkvici sv. Martina, ki bo na pobudo občinske uprave in župnika Grmeka služila tudi za koncertne namene. Pobuda, da bi zgodovinske objekte, kot sta cerkvica in Torkla uporabili za kulturne namene, kaže na posluh uprave in občanov za kulturno življenje v občini.
Jubilejni koncert pevskega zbora »Valentin Vodnik* je brez dvoma važen dogodek, saj potrjuje našo dolgoletno kulturno prosvetno tradicijo in napore, da bi tradicijo ob-
Življenjski stroški zopet naraščajo
etatistični urad tržaške občine je ugotovil, da so se življenjski stroški v mesecu maju povečali za 1,3 odstotka, v vsem letu pa za 13,6 odstotka. Oblačila so se v prejšnjem mesecu podražila za 0,1 odstotka, v enem letu pa za 20,5 odstotka, elektrika in gorivo pa od lanskega meseca maja za 8,2 odstotka.
navijali z novimi kvalitetami. Časi se spreminjajo, veselje do petja o-staja, prisotnost mladine to dokazuje. Današnji jubilejni koncert naj bo dokaz za vse to.
• Občina Dolina sporoča, da bo v
soboto, 1. julija, ko bo v cerkvi sv. Martina v Dolini jubilejni koncert zbora V. Vodnik, od 20.30 do 23. ure zaprta cesta od Trga padlih za svobodo do pokrajinske ceste.
Zveza pomorskih delavcev FIM -CGIL obvešča s tiskovnim sporočilom javnost, da so uslužbenci podjetja Crismani, ki skrbi za čiščenje morja v Tržaškem zalivu, bili prisiljeni izvesti že vrsto stavk, ker se vodstvo podjetja ne mara pogajati o mezdnih poviških, ki naj bi »čistilce morja» izenačili z industrijskimi delavci. Stara delovna pogod-
ba je namreč zapadla 30. aprila letos.
Sindikat opozarja na neodgovorno ravnanje podjetja Crismani, ki z zavlačevanjem spora lahko močno škoduje kopalni sezoni.
Dopolnilo
V včerajšnjem uvodniku na prvi strani smo zapisali, da smo Slovenci na nedeljskih volitvah izvolili 10 svojih predstavnikov v deželni, tržaški občinski in soriški pokrajinski svet ter 32 predstavnikov v rajonske svete tržaške občine. Pozabili pa smo, da je bil tudi na občinskih volitvah v Ronkah izvoljen Slovenec in sicer Lilijana Vižintin na listi KPI. Tako smo v resnici izvolili 11 in ne 10 zastopnikov v voljne svete (poleg onih v tržaške rajonske svete).
V SOBOTO IN NEDELJO NA PADRIČAH
Veliko vaško praznovanje ob 80. obletnici «Slovana»
Na sporedu sta prosta zabava in bogat kulturni program
V soboto popoldan se prične na Padričah praznovanje 80. obletnice PD »Slovan*. Domačini so za to priložnost pripravili bogat program. Tako se bo v soboto popoldan, ob 15. uri pričel balinarski turnir s sodelovanjem ekip z obeh strani meje. Zvečer bo ob 20. uri nastop folklorne skupine »Stu ledi*. V nedeljo zjutraj bo finale balinarskega turnirja (ob 9. uri), zmagovalcem bodo podelili pokale. Osrednji del proslave bo v nedeljo popoldan (ob 18. uri). V kulturnem sporedu so predvideni govori, nastopi zborov ter recitatorjev, nagrajevanje zmagovalcev balinarskega turnirja in fotografskega natečaja. Program
Mladinske
Delovne
Akcije
Informacile :
SKGZ, ul. S.Francesco 20 tel. 744249
vsak dan od 17. do 19. ure
zborovskega petja predvideva nastop sledečih zborov: moški zbor PD «Tabor» z Opčin (vodi Sveto Grgič), mešanj zbor PD «Primorec» iz Trebč (vodi Cezar Možina), mešani zbor PD «Lipa» iz Bazovice (vodi Evgen Prinčič) in mešani zbor PD «Slovan* (vodi Sveto Grgič). Nastopili bodo se mladi, domači recitatorji, ki jih vodi Barbara Kalc. V spored je vključena tudi godba na pihala «Breg*. Med drugim bo odprta razstava fotografij fotoamaterjev, ki so sodelovali pri natečaju na temo »Kras*. Oba večera bo poskrbel za zabavo ansambel «Potepuhi». Jasno je, da bo bo manjkalo ne pijače in ne jedače.
Prireditelji upajo v lepo vreme in številen obisk, saj je proslava 80. obletnice domačega prosvetnega društva pomemben dogodek, pa tudi pripravljen program je dovolj pester in zanimiv.
■MHiiiiimiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiMiiiMiiii
PO 13 DNEH INTENZIVNE DEJAVNOSTI
Sinoči zaključen jubilejni mednarodni tržaški velesejem
Razstavo si je ogledalo nad 130.000 obiskovalcev - Na raznih strokovnih srečanjih je sodelovalo okrog 700 izvedencev iz vsega sveta
Po trinajstih dneh intenzivnega življenja so se sinoči opolnoči zaprla vrata jubilejnega mednarodnega tržaškega velesejma. Obračun letošnje prireditve je visoko aktiven: na njej je sodelovalo 1.153 razstavljavcev, od tega 362 iz tujine, in sicer kar iz 25 držav. Deset držav je nastopilo z uradnimi predstavništvi in kolektivnimi razstavami: poleg Jugoslavije in Avstrije, ki sodelujeta na tržaških prireditvah vsa povojna leta, so namreč bile uradno prisotne Zahodna Nemčija, Brazilija, Srednjeafriško cesarstvo, Kongo, Gabon, Gana, Indpnezija in Somalija.
Sejem si je ogledalo nad 130.000 obiskovalcev, številna pa so bila tudi gospodarska odposlanstva iz tujine. Med temi naj posebej omenimo odposlanstva iz dežel, pridruženih Evropski gospodarski skupnosti, ki so dopotovala v naše mesto tudi na povabilo italijanskih ministrstev za zunanje .zadeve in zunanjo trgovino.
Kakor smo zabeležili že včeraj, je letošnji sejem doživel uspeh tudi kar zadeva obseg zaključenih poslov. Dokončnih podatkov o tem še ni na razpolago, vendar govore prve cenitve o obsežnem uspehu zlasti kar zadeva prodajo oblačil, stanovanjske opreme, izdelkov mehanske industrije, enologije in bižuterije. Med posameznimi tujimi državami so zabeležili poseben poslovni uspeh zlasti Indonezija, Srednjeafriško cesarstvo in Gana.
Posebno pozornost v svetu so tudi letos zbudila tradicionalna srečanja o mednarodni trgovini s kavo in lesom ter »dnevi*, posvečeni Zahodni Nemčiji, Avstriji in Jugoslaviji. Teh srečanj in dnevov se je
udeležilo skupno nad 700 strokovnjakov. Za tržaško gospodarstvo je bil posebnega pomena «dan Jugoslavije*, na katerem je podpredsednik gospodarske zbornice SR Slovenije dr. Boris Zidarič pregledal dosedanji razvoj gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo ter med ustreznimi obmejnimi območji ter se nato dotaknil številnih vprašanj skupnega interesa, ki jih je sprožila ratifikacija osimskih sporazumov. Prav zarad pomena nadaljnje krepitve gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo, namerava vodstvo tržaškega velesejma v prihodnje organizirati posebne specializirane razstave, na katerih naj bi prišla do izraza skupna prizadevanja za rešitev problemov, ki se nanašajo na pobude, predvidene v o-simskih dogovorih.
DANES IN JUTRI NA UNIVERZI
Mednarodni posvet o letalskem prometu
Na gospodarski fakulteti tržaške univerze se bo danes dopoldne ob 9.30 začel dvodnevni posvet o tehničnih, pravnih in organizacijskih problemih civilnega letalstva, ki ga organizira tukajšnji Inštitut za preučevanje prometnih vprašanj v sodelovanju z glavnim ravnateljstvom za promet pri EGS, ministrstvom za promet in deželno upravo. Prisotni bodo strokovnjaki iz Italije in tujine, razprava pa bo poleg splošnih vprašanj zajela tudi ožjo tematiko skupne politike glede letalskega prometa, ki naj bi jo v kratkem uvedli v Evropski gospodarski skup-
moderno pohištvo, ustrezna servisna služba In predvsem
IZREDNO UGODNE CENE
pohištvo
paolo
prodajamo tudi za dinarje
nosti. Uvodno poročilo bo podal ravnatelj prometnega odseka pri EGS dr. Le Gov, podpredsednik frankfurtskega letališča dr. Schroeder in ravnatelj družbe Alitalia dr. Di La-pigho. Posvet se bo zaključil jutri zvečer.
Odprtje razstave nabožnih predmetov
V občinskem muzeju za zgodovino umetnosti bodo v soboto, 1. julija, odprli razstavo nabožnih predmetov »Tesori delle comunita reli-giose a Trieste*. Pri razstavi so sodelovale vse tržaške verske skup nosti (14), razstavljeni bodo vsakovrstni predmeti, ki služijo bogosluž ju: od dragocenega predmeta pa do svetih knjig. Razstava nima poseb nih umetniških namenov, želi pa odpirati vrsto vprašanj in zato bo ob razstavi še vrsta okroglih miz in diskusijskih večerov. Pobuda naj bi pripomogla tudi k boljšemu po znanju manj znane kulturne podobe našega mesta
STRANKE OCENJUJEJO VOLILNE IZIDE
V poletnih mesecih bodo sestavili nova odbora v Tržiču in na pokrajini
Govori se, da bodo vzporedno z ostavkami svetovalcev preuredili zavezništvo v občini Gorica - Naša skupnost pričakuje, da se Jožetu Ceju omogoči vstop v pokrajinski svet
Politični, gospodarski in družbeni položaj v Italiji je takšen, da se z zaključkom upravnih volitev v deželi Furlaniji - Julijski krajini politično življenje ne bo pomirilo. Izvolitev novih odborov ter s tem povezani pogovori o sestavljanju večin predstavljajo, poleg preizkušnje politične volje, tudi težavno in odgovorno nalogo. Pred leti se je dogajalo, da so bile po volitvah bolj važne počitnice kot pa obnove de mokratičnih teles; letos ne bo tako. Zaradi potrebe, da demokratična telesa čimprej zaživijo, in tudi zaradi predsedniških volitev se nam obeta celo zelo živahen julij. Potrebno bo namreč, vsaj na Goriškem, preveriti možna zavezništva za občino Tržič in za pokrajinski svet, torej za dve krajevni upravi, kjer sta «težavna odbora* nadomestila dva komisarja in kjer so krščanski demokrati sodili, da je izhod iz krize možen samo v predčasnih volitvah. Lete položaja niso razčistile, vsaj v takšni meri ne, da bi bile rešitve na dlani. Zato se nam zdi povsem utemeljen predlog, naj se iščejo široka soglasja na temeljih programov. Najbolj naravno bi bilo v naše kraje presaditi demokratično solidarnost, kakršna je bila dosežena v Rimu. S tem bi bili rešeni številni problemi. Toda KD takšnega sodelovanja že poprej ni sprejemala in ga po vsej priliki ne bo sprejela tudi v prihodnje, zaradi česar obstajajo zelo meglene perspektive, kakšno večino ustvariti v Tržiču. Kar zadeva pokrajino, je najbolj verjetno, da bodo krščanski demokrati skušali sestaviti večino ob pomoči SSk. V krogih krščanske demokracije pa se pojavljajo pripombe tudi na račun leve večine v Krminu, češ da so sedanje volitve pokazale njeno ošibitev. Povečanje svetovalskih mest za KD v pokrajinskem svetu vliva pokrajinskemu tajniku KD Brunu Longu zaupanje v možnost sestave večine ter ohranitev vodilne vloge KD. Stranka naj bi uspela predvsem zato, ker se je konfrontirala z vsemi strankami. V prihodnjih dneh bodo organi stranke preučili volilne rezultate ter sprejeli ustrezne odločitve.
Medtem se v dobro obveščenih političnih krogih že ugiba, kakšne posledice bodo prinesle volitve v ob činskem svetu v Gorici. Izvolitev Battella (KPI) v deželni svet bo i-melo za posledico njegov odstop: na njegovo mesto bo izvoljen Ace Mermolja.
V pokrajinski svet je bila izvoljena Gianna Bigi Pirella. Tudi o.ia bo po vsej verjetnosti podala ostavko. Na njeno mesto bi moral priti tekstilni delavec Stanislav Maligoj, naš rojak, brat predsednika rajonske skupščine iz Podgore. Vse to so govorice, ki niso uradno potrjene. Goriška federacija bo preučila vse možnosti o ostavkah in nasledstvih prihodnji teden.
Tudi v krogih PSI se'pogovarjajo o možnosti odstopa izvoljenih svetovalcev, da bi na takšen način dosegli tisti cilj, ki ga volitve niso omogočile. V tem primeru bo v pokrajinski svet prišel Jože Cej. Naša narodnostna skupnost pričakuje, da bo PSI, ki je vedno pokazala občutljivost za naša vprašanja in naša zastopstva v izvoljenih telesih, to omogočila.
Iz gori.škega občinskega sveta odhaja tudi odbornik za osebje Brac-cardi, ki je bil na listi KD izvo-
grame, za vsebino. Na takšni osnovi pa zadobivajo pogajanja vse drugačno logiko.
• Goriška trgovinska zbornica obvešča, da danes, ob 12. uri poteče rok za predložitev del fotografskega natečaja Espomego 78. Dela sprejemajo v tajništvu zbornice, Ulica Cri-spi 10.
UMRL JE MIHA KENDA KOŠANOV IZ LOJ
ljen v deželni svet. Na njegovo mesto bo prišel conski tajnik KD A-lessandro Feleppa, prvi neizvoljeni občinski svetovalec na listi KD za občinske volitve.
Ni izključeno, da bi vzporedno s to zamenjavo preuredili sedanji tristranski občinski odbor, sestavljen iz KD, PSDI in PRI. Krščanska demokracija bi bila pripravljena vključiti v koalicijo SSk, da bi s tem dosegla njeno privoljenje za sestavo sredinske večine na pokrajini.
Vse to so seveda ugibanja, ki teme-lijo na volilnih rezultatih in na željah le nekaterih partnerjev.
Zato so to računi brez krčmarja.
Potrebno je nredvsem vedeti pro-
PRVI KORAK K URESNIČEVANJU STAREGA NAČRTA
• Združenje diabetikov vabi jutri, L julija, ob 16. uri na poučno predavanje o sladkorni bolezni ter o pravilni prehrani bolnikov. Predavanje bo v prostorih goriškega Zelenega križa, Crispijeva 7/B.
Pred kratkim je v šempetrski bolnici pri Novi Gorici umrl Miha Kenda, Košanov. Miha Košanov se je rodil 24. 4. 1906 v zapuščenem naselju Loje v Baški grapi, tu je tudi ostal do konca svojih dni. V zadnjih letih je živel z bolehno 74 letno sestro Pavlo v stari razpadajoči hiši in rodni kraj iz srca ljubil.
Zdaj, po njegovi smrti, sta v Lo-
Iz pretočne centrale pri Fari 18 milijonov kilovatov letno
Občinski odbor sklenil zaprositi družbo Enel za dovoljenje za gradnjo prepotrebnega objekta
Poraba električne energije narašča iz leta v leto, medtem ko gradnja novih elektrarn, toplotnih, jedrskih ali pretočnih, zaostaja. Prav zaradi tega prihajajo v poštev tudi načrti za izkoriščanje manjših vod nih virov, ki so se morda še pred leti zdeli nerentabilni. Poročali smo že, da se goriška občina, oziroma mestno podjetje, zanima za gradnjo pretočne centrale na namakalnem kanalu pri Fari. Menda je okvirni načrt že pripravljen, te dni pa se je zadeva premaknila z mrtve točke.
Občinski odbor v Gorici je na zadnji seji, v sredo zvečer, sklenil zaprositi družbo Enel za ustrezno dovoljenje, za kar menda ne bo težav. Nova pretočna centrala bi da-
jala letno, kakor so nam pojasnili pri občinskem podjetju v Gorici, okrog 18 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar bi zadostovalo za pokritje približno četrtine trenutne porabe na področju občine, ki ga oskrbuje mestno podjetje. V lem pa ni uračunana poraba e-lektrične energije, v industrijskih obratih v industrijski coni; Pri tem pa ne gre zanemariti dejstva, da bi iz nove centrale dobivali sorazmerno ceneno elektriko, saj bi Pili stroški za vzdrževanje naprav (če odštejemo začetno investicijo) minimalni.
Zaradi vzdrževalnih del na električnih vodih, jutri zjutraj, od 6. ure do 8.30, ne bo toka na območju Sovodenj, Gabrij in Peči in Rupe.
Družba Enel prosi za razumevanje.
JUTRI IN V NEDELJO V ŠTEVERJANU
;nč
■-•'jUn
8. Zamejski festival narodnozabavne glasbe
Udeležbo potrdilo 22 ansamblov iz Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine Začetek jutri zvečer ob 20. uri, finale v nedeljo popoldne
V	Formentinijevem parku v Šte 1 nagrade, pokale in trofeje,
verjanju se bo jutri zvečer začel Ker bo prireditev na odprtem, or-8. Zamejski festival domače glasbe, ganizatorji upajo na lepo vreme, ki ga prirejata katoliško prosvetno društvo «Franc Sedej* ir ansambel Lojzeta Hledeta. Za že tradicionalno prireditev, se je tudi letos prijavilo lepo število ansamblov. Svojo udeležbo je potrdilo 22 ansam- pocj okriljem Pr o loco je šola za blov iz Slovenije, Koroške in Fur- klasični balet Tersicore v Gorici pri-lanije-Julijske krajine.	j redila v sredo in v četrtek zvečer
V	soboto, s pričetkom ob 20. uri, v deželnem avditoriju praznik klase bodo na odru zvrstili vsi ansam- sičnega baleta, ki je zelo lepo uspel. bli, komisiji (za besedila in glasbo) Nastopilo je nekaj desetin deklet v pa bosta zbrali petnajst najboljših baletu Labodje jezero. Obe predsta-
Uspela baletna nastopa v Avditoriju
skupin, ki bodo nastopile na zaključnem koncertu v nedeljo zvečer, ko liodo razdelili tudi denarne
NA GORIŠKEM IZ VOLJ ENI SLOVENSKI SVETOVALCI
Na upravnih volitvah na Goriškem so bili izvoljeni štirje slovenski svetovalci: trije v pokrajinski svet in eden v občinskega v Ronkah. V pokrajinski svet so bili izvoljeni prof. Ivan Bratina (KPI), dr. Borut Spacal (KPI) in Marija Ferletič (SSk). V občinski svet v Ronkah je bila izvoljena Lilijana Vižintin (KPI).
Mali oglasi
TRGOVSKO zastopniško podjetje zaposli takoj mlado delovno moč. Potrebna lastno vozilo in pripravljenost potovati v tujino. Dobri pogoji. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro: Trgovski potnik.
D0MJ0 137 TRST
us
BANCA Dl CfiEDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - gUCTA r. FlLZMO. -	.■©	B1-A<S6
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 29. 6. 1978
Ameriški dolar Funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma Mali .dinar Veliki dinar
MENJALNICA
vseh tujih valut
dr. Borut Spacal
vi sta bili zelo obiskani, kar dokazuje neprestan vzpon goriške baletne šole. V njej se z uspehom uveljavljajo tudi učenke slovenskih osnovnih šol.
Pokrajinsko prevozno podjetje namerava zaposliti dva šoferja, vešča tudi v opravljanju lažjih popravil. Za omenjeni delovni mesti morajo kandidati izpolnjevati sledeče pogoje: starost največ 35 let, opravljena nižja srednja šola, vozniško dovoljenje kategorije D ali D-E, potrdilo o strokovni usposobljenosti, italijansko državljanstvo. Kandidati morajo dokazati, da uživajo tudi vse civilne in politične pravice.
Z uspavalno injekcijo nad potepuške pse
Občinska uprava v Čedadu je potrošila pol milijona lir za nakup zračne puške, ki strelja injekcije z uspavalno tekočino. Uporabljali jo bodo v boju proti potepuškim psom. Občinski uslužbenec, ki je zadolžen, da lovi pse, se je pogo-•stoma znašel v težavah, pa čeprav ima dolgoletne izkušnje. To je tudi eden od razlogov, da se je v tem mestu pasja drhal zelo razmnožila. Oborožen s puško, ki je veljala pol milijona lir, bo občinski psoderec hitro kos tudi nevarnim, predvsem popadljivim psom. Le teh pa se tudi občani najbolj bojijo. Z dobro namerjenimi injekcijami uspavalne tekočine se bo število potepuških štirinožcev hitro skrčilo, občani pa bodo tako imeli pred njimi mir.
Razna obvestila
Prosvetno društvo »Danica* na Vrhu vabi v nedeljo, 2. julija, na netek movalni pohod po gmajnah in gozdovih v okolici Vrha. Prijave že sprejemajo in sicer v gostilni Devetak na Vrhu, posamezniki ali skupine pa se lahko prijavijo tudi pred začetkom prireditve v nedeljo.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore — Ul. FratelU Roselli, 23 tel. 72340
ČAS POLETNIH PRIREDITEV
Drevi začetek šagre na Vrhu -praznik tudi v Tržiču
Poletje je tu, čeprav po vremenu sodeč, tega ne bi mogli reči. Začenjajo sc torej tradicionalne poletne prireditve po naših vaseh. Ob koncu tega tedna so na vrsti Vrhovci. Tamkajšnje prosvetno društvo «Danica» vabi na tridnevni poletni praznik na Largi, ki se bo začel že drevi, ki bo na vrsti veliko tekmovanje v briškoli, ki se bo nadaljevalo tudi jutri zvečer. Na letošnji prireditvi so dali predvsem poudarek rekreaciji. Jutri zvečer bodo zato na vrsti družabne igre in med temi priljubljeno nategovanje vrvi. Osrednji 'dogodek letošnjega praznovanja pa je prav gotovo nedeljski pohod po gozdovih in gmajnah, v okolici Vrha. Tisti, ki bi se radi naužili dobrega zraka, obenem pa si ogledali tudi marsikatero zanimivost iz prve svetovne vojne, se lahko prijavijo v gostilni Devetak na Vrhu, pri blagajni na prireditvenem prostoru, ali pa pred samim začetkom pohoda, ki je napovedan za 9. uro. Pravijo, da so prireditelji dobro poskrbeli tudi zabavo, saj bo vse dni igral ansambel »De Salvador*.
Tradicionalni poletni praznik prirejajo od sobote do ponedeljka tudi v Tržiču in sicer pod vabljivim in obenem zgovornim naslovom »praznik vina*. Jutri zvečer bo koncert godbe S. Michele, v nedeljo pa bo nastopil zbor .S Ambcogio. V ne deljo bo tudi razstava in ocenjevanje psov. Prireditev bo na prostoru pod tržiško trdnjavo.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Car-ducci, 38, tel. 2268.
jah ostali kot edini prebivalki še Pavla in stara Gašperjeva teta. Taka je usoda nekdaj živahnih, prijetnih hribovskih vasi.
Miha je pripadal tisti skupini u-porne slovenske mladine, ki se je v Baški grapi 11 let upirala fašističnemu nasilnemu raznarodovanju Slovencev. Ko se je njegova sestra Lucija - Cilka, ki je kot borka NOV padla 30. 9. 1943 blizu Trnovega pri Gorici, leta 1929, vključila v organizacijo TIGR, se je tudi Miha z vso vnemo oprijel ilegalne dejavnosti. Neštetokrat je ob vsakem vremenu pritovoril iz Bohinja čez Suho, težak nahrbtnik protifašistične literature v Baško grapo. Včasih so mu je tigrovci prinesli na mejo, najpogosteje pa je sam šel ponjo v Laški Rut, Boh. Bistrico, na Jesenice in tudi v Ljubljano. Tja pa je nosil razne podatke o fašističnih nasiljih in objektih. Z veliko zanesljivostjo je vodil protifašistične ubežnike iz raznih krajev Primorske čez visoke gore v Jugoslavijo Knjice in ilegalni tisk je oddajal sodelavcem in zavednim Slovencem, v naselja tja do Mosta na Soči in celo v Zatolmin Francu Šavliju - Medvedu.
Ob izbruhu vojne je prešel iz tigrovske organizacije v dejavnost OF. Od poletja 1941, ko je aktivist Jože Pogačnik prišel iz Bohinja v njegovo hišo, se je Miha ves posvetil NOB, ki je dobro usnevala na tamkajšnjem področju. Ko so fašistične edinice in policija pridrvele v Loje 24. 2. 1943 in oropale njegovo hišo in hlev, je bil Miha med partizani. Odpeljali so sestri Lucijo in Pavlo ter druge domačine v tržaške zapore. Že 24. maja istega leta so policija in vojaki spet ropali in odnesli iz hiše in hleva vse, kar je ostalo po prvi hajki, a Miha niso našli. Opravljal je kurirske posle 21. in 22. javke v Zapačniku, varno prenašal pošto in vodil partizanske edinice čez železniško progo pri Kneži in Huda južni na levo pobočje Bače. Zaradi bolezni je bil razbremenjen in je nadaljeval delo na terenu kot obveščevalec in podpredsednik OF. Zadnje čase pa je bil Doveljnik narodne zaščite na predelu med Kneškimi Ravnami in Knežo.
Po vojni je ostal v Lojah v upanju. da obnovi izropani dom in si popravi šibko zdravje na kmetiji. Toda preveliki napori, neprimerna prehrana, slabo ogrevanje in oddaljenost zdravniške pomoči sd močno poslabšali njegovo zdravje. Ni bil več sposoben delati na polju in hiše ni mogel popraviti. Prepozno se je odločil in šel v bolnico, kjer je umrl pri 72. letih. Vrli Miha počiva na domačem pokopališču in kot zavzet tigrovec ter pogumen partizan bo o-stal vsem znancem in prijateljem v trajnem spominu.
T. R.
Kino
Gorica
CORSO Zaprto.
MODERNISSIMO 16.30-22.00 »Corru-zione al Palazzo di Giustizia*. F. Nero in M. Balsam.
VITTORIA 17.00—22.00 »Emanuelle e gli ultimi cannibali*. L. Genscher in G. Tinti. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VERDI 17.45—22.00 »La ragazza del pigiama giallo*. D. Di Lazzaro in R. Milland. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 «Notti pomo nel mondo*.
EXCELS10R 18.00—22.00 »Lanimale*
Nora Gorica in okolica
SOČA »Sicilijanska zveza* — angleški film ob 18. in 20. uri.
ŠEMPETER »Hitri Murphi* — ameriški film ob 18. in 20. uri.
DESKLE »Rojeni zločinec* — francoski film ob 19.30,
ELIO »IN* MODE
GORICA, ULICA FORMICA 28
prehod
ROŽNA
DOLINA
El io« IN »mode
RAZPRODAJA od 1. |uli|a 1978 dalje do izčrpanja vseh poletnih zalog.
Vse po tovarniških cenah.
SUPER RIFLE
ORIGINALNI PLATNENI JEANS MAJICE «dolce vita*
MOŠKE MAJICE MOŠKE MAJICE IZ BOMBAŽA 2ENSKE MAJICE IZ BOMBAŽA MOŠKE IN 2ENSKE MAJICE OTROŠKE MAJICE OTROŠKI JEANS
11 000
6.500 1.000
3.500 3.500
3.500
2.500 2.000
5.500
lir
lir
lir
lir
lir
lir
lir
lir
lir
Nudimo še druge artikle po cenah RAZPRODAJE. OBIŠČITE NAS, dokler je čas!
VERSKE IN CERKVENE SKUPNOSTI V JUGOSLAVIJI
«Veroizpoved je svobodna zasebna zadeva človeka»
Odnosi med Jugoslavijo in Vatikanom so zadovoljivi
V tisku nekaterih držav se, sicer ne tako pogosto kot nekoč, še vedno pojavljajo zlonamerne vesti o omejevanju verskih svobod in pra vic v Jugoslaviji, čeprav je bilo to vprašanje načelno rešeno že v času narodnoosvobodilne vojne, v kateri so aktivno sodelovale množice vernih ljudi vseh veroizpovedi, med njimi tudi številni duhovniki. Res je sicer, da je del duhovščine, posebno višje duhovščine nekaterih verskih skupnosti, aktivno sodeloval in pomagal okupatorjem in njihovim domačim slugam, zato se ni čuditi, da se prav iz vrst teh, ki so iz strahu pred zasluženo kaznijo neposredno pred koncem vojne pobegnili v inozemstvo, širijo vesti o dozdevnem omejevanju verske svobode v Jugoslaviji.
Socialistična Jugoslavija je že v prvi ustavi 1946 potrdila med narodnoosvobodilno vojno uresničene pravice in svobodo veroizpovedi državljanov - vernikov kot osnovno načelo o verskih svobodah in odnosih med državo in verskimi skupnostmi. Ta načela, v bistvu ohranjena do danes, so bila potrjena tudi v zadnji ustavi SFRJ iz leta 1974, katere člen 174 se dobesedno glasi:
»Veroizpoved je svobodna in privatna zadeva človeka. Verske skupnosti so ločene od države in svobodne v opravljanju verskih poslov in obredov. Verske skupnosti lahko ustanavljajo samo šole za šolanje duhovnikov. Protiustavno je zlorabljanje vere in verske dejavnosti v političnp namene. Družbena skupnost lahko materialno pomaga verskim skupnostim. Verske skupnosti imajo v mejah, ki jih določa zakon, pravico lastnine nad nepremičninami.*
Verske svobode in pravice vernikov v samoupravni socialistični Jugoslaviji so del splošnih pravic in svobode državljanov in zato ne morejo biti omejene. Z zvezno ustavo in z zakoni socialističnih republik in avtonomnih pokrajin je zajamčena svoboda njihovega uresničevanja. Razumljivo je, da je v skladu z ustavnimi načeli bilo potrebno z zakoni določiti zaščitne ukrepe proti morebitnemu političnemu delovanju posameznikov in skupin, da bi se preprečilo zlorabljanje vere in cerkve v politične namene, podpihovanje verske nestrpnosti, nacionalizma, šovinizma in podobno. Prav zaradi poskusov zlorabe vere in cerkve v politične namene je prihajalo, posebno v prvih povojnih letih a zadnja leta mnogo manj, do sporov med državo in cerkveno hierarhijo nekaterih verskih skupnosti. Danes je za ogromno večino delovnih ljudi - vernikov in duhovnikov politični sistem socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji postal stvar njihovega prepričanja, ker se zadevajo, da ta sistem ne jamči le splošnega in osebnega materialne-nega in družbenega napredka, temveč tudi uresničevanje verskih svobod. Jugoslavija bo, zagotavljajo v pristojnih krogih, kot doslej tudi v bodoče odločno proti zlorabljanju svobode veroizpovedi v politične namene, posebno proti tistemu delovanju, ki bi se pod plaščem vere neposredno zoperstavljalo osnovnim družbenim in političnim načelom, na katerih temelji jugoslovanski politični sistem, kakor tudi proti poskusom omejevanja svobode veroizpovedi in svobodnega delovanja verskih skupnosti pri opravljanju njihovih verskih poslov in obredov.
Ustavna načela o pravni ureditvi V-rskih svobod in pravic, o položaju in delovanju verskih skupnosti, so bila obdelana v posebnih zakonih republik in pokrajin, ki so bili sprejeti po posvetovanju z zastopniki verskih skupnosti ter v mnogih primerih z upoštevanjem njihovih predlogov. S temi zakoni so med drugim urejena vprašanja osnovanja in prenehanja delovanja verskih skupnosti, pogoji za opravljanje verskih poslov in obredov, pogoji za ustanovitev in delovanje verskih šol in internatov, izdajanje verskega tiska in publikacij ter druga vprašanja pravnega položaja verskih skupnosti na ozemlju republik in pokrajin. Jugoslovanski samoupravni politični sistem in za-kopski predpisi omogočajo verskim skupnostim, da svobodno in samostojno urejajo svojo notranjo organizacijo, ustanavljajo šole in internate za šolanje duhovnikov, izdajajo verske časopise in literaturo, da organizirajo verski pouk v cerkvenem delokrogu.
V Jugoslaviji, kjer žive poleg Srbov, Hrvatov. Slovencev, Črnogorcev, Makedoncev in Muslimanov mnoge narodnosti (Šiptari, Madžari, Romuni. Slovaki, Bolgari, Rusini, Italijani, Romi in druge) se je kot rezultat zgodovinskega razvoja oblikovalo več veroizpovedi. Trenutno deluje v Jugoslaviji o-krog 35 priznanih verskih skupnosti, od katerih so najbolj številne srbsko - pravoslavna, rimsko - katoliška, makedonsko - pravoslavna, islamska, starokatoliška, slovaška evangelistična, slovenska evangeli-stična, madžarsko - nemška evange-listiena. hrvaško - bosansko - hercegovska evangelistična, reformatorsko krščanska, metodistična, baptistična, krščansko - adventna, judovska in romunsko - pravoslavna skupnost.
Po številu vernikov je na prvem mestu srbsko pravoslavna pred rimsko - katoliško, islamsko in makedonsko pravoslavno. Število vernikov ostalih verskih skupnosti je v primerjavi z omenjenimi majhno.
Verske skupnosti imajo danes v Jugoslaviji okrog 20.000 poklicnega verskega osebja. Poklicni verski kadri se šolajo v 30 srednjih ver-
skih, 3 višjih in 13 visokih (fakultetah) verskih šolah. V njih se trenutno šola okrog 2.000 dijakov in okrog 1.000 visokošolcev. Med Jugoslovani na začasnem delu v inozemstvu in med izseljenci deluje okrog 1.000 duhovnikov in drugega verskega osebja. Več kot 200 mla deničev iz Jugoslavije študira na raznih verskih šolah v tujini.
Last verskih skupnosti je okrog
20.000	cerkva, samostanov, kapel, džamij, hramov, internatov in drugih verskih objektov. Nekatere verske skupnosti razpolagajo s pašniki, gozdovi in vinogradi in njihovimi dohodki. Družbena skupnost je pustila cerkvam, kolikor so je i-mele, do 30 ha obdelovalne zemlje in 30 h': gozdov t.j. šestkrat več kot znaša agrarni maksimum za druge državljane. Ta cerkvena lastnina je prosta malone vseh davkov. 7. zakonom o nacionalizaciji so bile cerkvam odvzete samo tiste stavbe, ki niso bile uporabljane za verske potrebe. V Jugoslaviji ni bila, za razliko na primer od Sovjetske zveze, kjer so bile nekatere najlepše cerkve spremenjene v muzeje, v katerih se ne morejo več opravljati verski obredi, nobena cerkev spremenjena v muzej. V vseh cerkvah, džamijah in drugih hramih, tudi v tistih, ki so zaradi zgodovinske važnosti pod zaščito države, ki skrbi za njihovo vzdrževanje, se svobodno opravljajo verski obredi. Po osvoboditvi so bile obnovljene mnoge porušene cerkve in zgrajene mnoge nove cerkve in džamije. Samo v Bosni in Hercegovini, kjer so bile med osvobodilno vojno porušene mnoge džamije, je bilo po vojni zgrajenih o-krog 600 muslimanskih svetišč džamij, nekatere celo v vaseh, kjer jih pred vojno ni bilo. Samo do 1. 1966 je bilo okrog 2.900 rimsko - katoliških verskih objektov obnovljenih in 291 na novo zgrajenih.
Rimsko - katoliška cerkev je po svoji organizaciji, po številu in izobrazbi duhovnikov, po številu cerkva in drugih cerkvenih objektov, najmočnejša verska skupnost v Jugoslaviji. Konec 1. 1974 je bilo po podatkih iz katoliških cerkvenih krogov 2.702 župnij, 3.001 duhovnik, 182 moških samostanov (s 1.768 redovniki), 415 ženskih samostanov (z 8.622 nunami), 282 redovniških pripadnikov in 816 nun - pripravnic. V šolskem letu 1974-75 je bilo na dveh teoloških fakultetah (v Ljubljani in Zagrebu) in 7 visokih šolah 568 semeniščnikov in na 19 verskih srednjih šolah 764 dijakov.
Verske skupnosti v Jugoslaviji u-živajo popolno svobodo izdajanja verskih časopisov, revij, literature, knjig, brošur in drugih vgrskih publikacij. Njihova naklada gre v milijone. Samo naklada verskih publikacij rimsko - katoliške cerkve presega 700.000 izvodov. Največjo naklado ima »Glas koncila*, glasilo zagrebške nadškofije, ki izhaja vsakih 14 dni v 112.000 izvodih. »Mali koncil*, namenjen otrokom, izhaja enkrat mesečno v 60.000 izvodih. Slede mu slovenski tednik »Družina* v 105.000 izvodih, «Ognjišče*, mesečnih za mladino, v 83.000 izvodih, «Kana», mesečna družinska revija v 10.000 do 50.000 izvodih, »Mavrice*, mladinska mesečna revija (v 43.1X10 izvodih), časopis »Crkva u svetu*, ki izhaja 4-krat letno v
2.000	izvodih in »Obnovljeni život* 6-krat letno v 2.000 izvodih.
Podobno založniško dejavnost i-ma,jo tudi druge verske skupnosti. Srbska pravoslavna cerkev izdaja n. pr. 7 listov in časopisov v skupni nakladi nad 100.000 izvodov, i-slamska verska skupnost 3 publikacije v 83.000 izvodih. Tudi ostale verske skupnosti izdajajo številne publikacije. Poleg tiskanja »Biblije* v jezikih narodov in narodnosti, se v Jugoslaviji tiska in svobodno prodaja «Biblija» v drugih jezikih.
Verske skupnosti se vzdržujejo z dohodki opravljenih verskih poslov in obredov, z dohodki posestev (njiv, gozdov, vinogradov itd.). Poleg tega družbena skupnost — republike, pokrajine in druge ožje družbeno - politične skupnosti (ob čine) — nudi materialno pomoč verskim skupnostim pri vzdrževanju kulturno in zgodovinsko važnih objektov, kakor tudi pomoč duhovniškim in staležkim organizacijam. Poleg tega republike in pokrajine participirajo pri plačevanju prispevkov za socialno in zdravstveno : varovanje duhovnikov in članov njihovih družin. Znano je namreč, da so razen rimsko - katoliških duhovnikov, duhovniki skoro vseh ostalih verskih skupnosti poročeni.
Verske skupnosti v Jugoslaviji vzdržujejo svobodno, redno, stike s svojimi središči v inozemstvu (rimsko - katoliška z Vatikanom), z verskimi skupnostmi v inozemstvu, sodelujejo v delu raznih humanitarnih organizacij, organizirajo cerkvene seminarje, simpozije in kongrese.
Politika SFRJ do verskih skupnosti je del njene celotne politike, ki temelji na trajnih osnovah a ne na trenutnih odnosih in političnih interesih. To jamči vsem verskim skupnostim neovirano in neomejeno sedanje in bodoče delovanje. Za zagotovitev izvajanja ustavnih in zakonskih predpisov ter za reševanje tekočih vprašanj s področja odnosov med državo in verskimi skupnostmi, so bile pri zveznem, pri republiških in pokrajinskih izvršnih svetih, številnih okrajih in občinah, ustanovljene komisije za verska vprašanja. Kolikor bolj so bile, verske skupnosti pripravljene spoštovati zakonska načela in predpise, ki urejajo njihov pravni položaj, obstoj in delovanje, toliko
hitreje se je izboljševal njihov položaj in so se hitreje reševala mnoga načelna in konkretna vprašanja s področja njihovih odnosov z državo.
Tako so se na primer tudi stalno boljšali odnosi med rimsko - katoliško cerkvijo in državo ter odnosi Jugoslavije z Vatikanom. Danes so, po mišljenju pristojnih jugoslovanskih krogov, odnosi med Jugoslavijo in Vatikanom zadovoljivi. Vlada SFRJ in Vatikan imata v vseh najbistvenejših vprašanjih sodobnega sveta skoraj popolnoma enaka stališča. Jugoslavija in Vatikan sta proti vojnim spopadom, za miroljubno reševanje vseh mednarodnih sporov, proti tlačenju in izkoriščanju ljudstev, za svet z večjo socialno pravičnostjo. Predsednik Jugoslavije maršal Tito in poglavar katoliške cerkve papež Pavel VI. si pogosto s poslanicami izmenjujeta mišljenja o aktualnih vprašanjih s področja mednarodnih odnosov, posebno o vprašanjih ohranitve in utrditve miru na svetu.
ING. BOŽO BOŽIČ
V SOBOTO IN NEDELJO V ŠENTVIDU PRI STIČNI
Resnično lep deveti tabor slovenskih pevskih zborov
Vsega skupaj okoli 3500 pevcev - Iz našega zamejstva štirje zbori
V okviru kulturnega tedna v Šentvidu pri Stični, ki ga prirejajo lokalne družbeno-kulturne organizacije pod pokroviteljstvom predsedstva CK ZKS, se je odvijal v soboto in nedeljo IX. tabor slovenskih pevskih zborov, na katerem so bili prisotni tudi slovenski zamejci iz Madžarske, avstrijske Koroške in Italije. In prav zamejcem je . publika posvečala največjo pozornost, s simpatijo in zanimanjem je spremljala njihova izvajanja ter jih nagrajevala s toplimi aplavzi. Našo bogato prosvetno - kulturno dejavnost so zastopali kar štirje zbori in sicer moški zbor «Andrej Paglavec» iz Podgo-re, mešani zbor «Rečon» iz Lies, moški zbor *Fran Venturini* od Domja in mešani zbor «Slavec» iz Ricmanj. Vsi so pokazali dobro pripravljenost, zbranost, jasnost, vlitost in zrelost glasov. Slednja je zlasti prišla do izraza pri zadnjem zboru, kjer pretežno mladinsko sestavo dopolnjujejo starejši pevci. Heterogenost zbora pa dokazuje, da je vendarle možna in
celo nujna povezava in skupno življenje in udejstvovanje raznih generacij.
Zborovska manifestacija se je pričela v soboto v zgodnjih popoldanskih urah v veliki avli tamkajšnje šole. Do poznega večera se je predstavilo nad 50 zborov. Prvi dan se je, svečano zaključil z zamejskimi zbori, nakar je sledila skupna večerja na prostem, ognjemet, zabava in skupno petje do pozne ure.
V nedeljo dopoldne so zbori nastopali hkrati v dveh ločenih prostorih: v prej omenjeni avli in v domu kulture. Zvrstilo se je okoli TO zborov. Po skupnem kosilu iz že tradicionalnih krožnikov, ki o stanejo pevcem v spomin na tabor, se je nad 3.500 pevcev poleg številnih godb združilo v športnem centru ob šoli na generalko za popoldanski sklepni nastop, s katerim se je zaključil pevski tabor in kulturni teden.
Popoldne se je po šentviških u-licah vil dolg sprevod vseh nastopajočih, katere je občudovala
llflttVIMIIIIIIIIMIIIIttlllHIIIIIIItlllllllllllllllllllltllllBttlMIlHIIIfltlllllllllltlllttllllHIMIIIHIHttllllfltllHIlIMlISHMMtlMlIllllltMMIIIIItVMIIMIMttl
iimillllttttllll
TUDI FRANCOSKI TISK PREŽIVLJA HUDE DNI
«Le Quotidien de Paris» v sredo poslednjič izšel
Simpatičen in res objektiven list je usahnil iz finančnih razlogov Hkrati pa je list «Le Figaro» najavil za oktober tedensko prilogo
PARIZ — Če se v italijanskih časnikarskih krogih čedalje bolj zaskrbljeno sprašujejo, kam vodi usihanje časopisov in vedno večje strnjevanje drugih v enem samem podjetju, niso na nič boljšem glede tega niti v Franciji, kjer prav tako na eni strani posamezni časopisi izginjajo, na drugi strani pa se drugi listi večajo in krepijo. In • če enim primanjkuje sredstev za izhajanje, se drugi tako rekoč šopirijo s svojim bogastvom. V francoskih časnikarskih krogih pravijo, da bodo zadnji dnevi junija ostali v spominu marsikaterega Francoza, posebno pa tistih francoskih javnih delavcev, ki jim je javno mnenje pomemben element demokratičnega življenja.
V torek zvečer jt bilo na pariških ulicah zelo živo. Več deset-tisoč ljudi je dostojanstveno protestiralo proti neofašističnim zborovanjem, proti zbiranju evropskih profašističnih desničarskih nostalgikov. Hkrati, istega dne pa je direktor znartega pariškega dnevnika «Le Quotidien de Pariš* objavil v uvodniku, da bo naslednjega jutra, torej v sredo, njegov list izšel poslednič. Marsikoga je ta vest hudo prizadela, nj pa to prizadelo tiste gospode, pariške «smetane», ki se je zbrala v pariškem muzeju sodobne umetnosti »Beaubourgu*, icjer je vodstvo dnevnika »Le Figaro* pri redilo velik sprejem in je 1.200 povabljencev najavilo ali bolje predstavilo novo prilogo dnevnika z naslovom »Le Figaro-magazin*, prilogo, ki bo ob sobotnih števil-
kah prihajala zjutraj na trg skupno s časopisom in jo bo bralec kupil alj odklonil. Seveda ne bomo sedaj govorili o novi tedenski prilogi tega znanega pariškega dnevnika, ker se bo «Le Figaro-magazin* pojavil v časopisnih kioskih šele v začetku oktobra, toda najava novega lista je zanimiva, kajti v tem ko en časopis usiha, se drugi širi, veča, u-veljavlja.
Ob tej priložnosti lahko omenimo tudi pogajanja glede prodaje desničarskega lista «L’Aurore», ki ; je finančno propadel in potegnil v polom tudi velikega tekstilnega . mogotca Boussaca. Ob tem dm j dajamo še vest, da je glasilo Komunistične partije Francije «L’Hu-manite* najavilo, da bo s prvim julijem dvignilo ceno, pri čemer se mu bo pridružila še cela vrsta francoskih časopisov,
Vrnimo se k »pokojnemu* «Le Quotidien de Pariš*. Ta list je bil v Franciji in še posebej v Parizu zelo popularen. Morda pa je prav zaradi tega tudi usahnil. Čeprav je težko govoriti o neodvisnosti nekega lista, ko pa je časopis po navadi glasilo neke stranke ali pa ima za seboj kako veliko industrijsko podjetje, ki ga podpira ali vzdržuje, hkrati pa tudi pogojuje njegovo pisanje, bi za ta dnevnik lahko rekli, da je bil »edini jutranji neodvisen časopis v Parizu*, kot ga je označil neki tuji opazovalec. «Le Quo-tidien de Pariš* ni pripadal nobeni politični stranki, nobenemu trustu in se je zato odlikoval s svojo neodvisnostjo, ki se je ka-
HIUIIIIIIIIIIIMIItlllimillllHIIIIIIIIIItHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllltlMHItllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIHmilMIHltlHIIIIH
Lepe mlade Kraševke v domači narodni noši
V Repnu so pred dnevi odprli novo balinišče in lepo urejeno «Kočo pod Rupo», za kar so dali pobudu člani PD Kraški dom. Na odprtju novega objekta so bile navzoče tudi domačinke v narodnih nošali
zala v pisanju, v poročanju, v odličnih, komentarjih, skratka v neodvisnosti in če hočemo objektivnosti. Neodvisnost so mu priznavali tudi drugi francoski listi, tudi tisti, ki so o tem spregovorili v sredo, ko so komentirali njegovo smrt.
Da je «Le Quotidien de Pariš* usahnil, je treba izkati razloge v finančnih težavah. Neposredni povod za to «smrt» pa je bila stavka petnajstih časnikarjev od 70, kolikor jih je bilo zaposlenih prj listu. Direktor časopisa Phili-pe Tesson je v svojem poslednjem uvodniku podčrtal, da se je njegov list vse od. aprila leta 1974, ko je začel izhajati, boril s finančnimi težavami, ki pa da jih je vedno prebredel zaradi zavzetosti sodelavcev in resnosti u-prave, tako da se je kljub vsem težavam sleherni dan pojavljal v kioskih. Do sedaj, ko je moral kloniti, kajti Philipe Tesson je v uvodniku, v poslovilni besedi med drugim tudi rekel »tisk ne boleha le za tehničnimi, ekonomskimi in komercialnimi težavami, pač pa boleha tisk tudi zaradi težav, ki mu jih povzročajo posamezni časnikarji, ki so vzvišeno profesijo časnikarja spremenili v odvraten poklic*. Končno pa .ie Tesson dodal še naslednje: «če bi vsi tisti, ki bodo sedaj jokali zaradi izginotja časopisa, bili njegovi stalni bralci, bj list ne u,mrl.»
V pariških časnikarskih krogih so izginotje lista «Le Quotidien de Pariš* dočakali z resnično žalostjo. Marsikateri naslov tega odkritega ir demokratičnega glasu bo ostal v spominu in to dolgo let.
Ob smrti tega simpatičnega in poštenega lista pa se moramo spomniti tudi velikega «praznika» drugega francoskega časopisa. Gre za že omenjeni sprejem, ki ga je priredil »Le Figaro*. V začetku oktobra bo «Le Figaro* začel ob sobotah izhajati s prilogo «Le Figaro - magazin*. Seveda bo priloga fakultativna in jo bo kupec vzel ali ne, toda »Le Figaro*, ki je doslej stal en frank in 60 centimov, bo odslej stal 3 franke, to se pravi, da se bo njegova cena skoraj podvojila in obilnih 500 lir tudi v Parizu ni majhen denar.
Prvo »zgledno* številko te priloge so predstavili v že omenjenem pariškem muzeju sodobne u-metnosti, kamor je založnik preko svojih časnikarjev povabil 1200 gostov, med katerimi pa je bilo zelo veliko predstavnikov oglasne dejavnosti, iz česar moremo sklepati, da se v direkciji časopisa trenutno zanimajo bolj za zbiranje oglasov, kot pa za sodelovanje v časopisu, za raven priloge.
Urednik priloge »Le Figaro -magazin* je znani francoski književnik Louis Pauvels, ki se ukvarja tudi z umetnostno kritiko, pa naj gre za umetnost pisane besede ali za umetnost palete, Oziroma čooiča. Vsaka priloga, ki bo ob dnevniku »Le Figaro* izšla v sobotah, bo imela 134 strani in ker bo tiskana na dobrem papirju, bo tehtala 400 gramov, naslovna stran pa re bo tiskala v štirih barvah. Kakor je povedal direktor Louis Pauvels. so si vsebino revije zamislili kot »širiko informiranje in razmišljanje z vseh področij politične, ekonomske in socialne aktualnosti ob obilni prilogi iz kulturnega in drugega življenja*.
Prj prilogi bodo sodelovali seveda prvenstveno časnikarji matičnega časopisa, vendar vodstvo nove revije računa, da bo pritegnilo k sodelovanju tudi številne vidne francoske kulture delavce, celo akademike in vrhunske polh tike.
in pozdravljala navdušena publika, ki je stala ob straneh ceste. Na skupnem nastopu, kjer je spre govoril član predsedstva CK ZKS dr. Majer, ob raznih recitacijah in ob pozdravu, ki ga je Radovan Gobec naslovil pevcem, so združeni pevski zbori in godbe mogočno izvedli več pesmi. Na zaključku so zapeli Gobčevo Bratovsko pesem ob nastopu znanega solista ljubljanske Opere Ladka Korošca.
Ves potek tabora je snemala ljubljanska radiotelevizija, ki bo pripravila niz oddaj o tem zborovskem srečanju.
Podatki o poteku in udeležbi tabora v čudoviti dolenjski naravi in pristnem okolju nam zgovorno pričajo o njegovi vlogi in pomenu v današnjem času. V sodobnem času posameznik le s težavo uspe izražati samega sebe in ne utegne pristopiti k življenju, ki ga obdaja kot aktivna komponenta pri njegovem sooblikovanju in soustvarjanju. Glasba in zborovsko petje sta ena izmed tolikih pristopov. O-be umetniški zvrsti sla najbolj razširjeni in zakoreninjeni v naših srcih, ker imajo pomembno vlogo pri duhovnem bogatenju človeka, pri dviganju njegove ustvarjalnosti in razvijanju občutka za kulturne in umetniške vrednote in s tem tudi družbene zavesti. Z njimi si človek teši potrebo po kreativnosti, po izražanju občutka solidarnosti, razumevanja in bratstva do sočloveka. Zato morajo biti dani pogoji in okoliščine, kjer lahko najbolj primerno izraža svoja nagnjenja, čustva, umetniške in ustvarjalne dosežke. Prav ob takih prilikah se odkrijejo estetske, etične in širše altruistične in kolektivistične vrednote.
Tabor, ki se že devet let redno prireja v Šentvidu pri Stični teži prav za lem: želi dati pevcem priložnost, da živo poslušajo ostale zbore, se medsebojno spoznajo in navežejo nove stike, a obenem hoče biti v spodbudo k izpopolnjevanju in stalnemu napredku. Kar pa je najvažnejše: dati hoče priznanje za vso požrtvovalnost peticev in valorizirati njihove napore in trud.
Tudi prosvetnim delavcem, ki spremljajo in organizirajo zborovsko dejavnost nudi omenjeni tabor marsikatero pozitivno izkušnjo za organizacijsko plat podobnih prireditev. Veljfi zabeležili dejstvo, da je kljub velikemu številu gostov vse potekalo gladko in brez zastojev. Vse je .bilo,preprostem in domačem vzdušju, da se je vsakdo takoj znašel in počutil dobro. Vsi smo imeli občutek povezovanja in narodne enotnosti. Prav gotovo bo vsem udeležencem tabora ostala v spominu pesem Mi se imamo radi. ki se je pred uradnim pričetkom sklepnega dela spontano vnela med pevci in publiko ob zvokih ene izmed tolikih godb na pihala in prav tako pisani nasvidenje nad 3.500 pevcev na prihodnjem jubilejnem X. taboru prihodnje leto, na katerem bo prisoten tudi predsednik Tito.
(ek)
ITALIJANSKA TV Prvi kqnal
12.30	Dnevnik 1 - Kronike SEVER KLIČE JUG - JUG KLIČE SEVER
13.00	Komike
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Jezik za vsakogar Tečaj nemščine
17.45	Argumenti
18.15	Adamo - risanka
18.20	Brata Plem Plem
18.30	Popotovanje po Italiji
18.40	Ninettine prigode
19.05	Programi pristopanja
19.20	Trije nečaki in majordom ■ TV film
19.45	Almanah in Vremenska slikd.
20.00	DNEVNIK
20.40	TAM TAM Aktualnosti dnevnika I
21.35	TUTTO TOTO'
23.35	Rag, $wing in. . .
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.30	Stari poklici in nova šola
17.45	Kos papirja
18.15	Program za mladino IL TRUCCO C'L 18.50 Iz Parlamenta in
DNEVNIK 2 - ŠPORT
19.10	BATMAN - TV film
19.45	DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.40	Poldark - prvo nadaljevanje
22.25	Preteklost in sedanjost: PRAVIČNOST IN ZGODOVINA
Ob zaključku DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
19.05	Obzornik
19.15	OSTRŽEK
19.45	O visokem krvnem pritisku
20.15	Risanka
20.30	DNEVNIK
21.00	Gostitelji in gostje
22.05	Razgledi
ODTRGANA VEJICA VENE
22.40	R. Graver: JAZ, KLAVDIJ
23.30	DNEVNIK
Koper
21.00	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35	Kraljestvo gagsterjev. film Film je režiral Joseph Kane. Nastopajo Luther Adler, C. Trevor. Brian Donlevy.
23.45	Zakladi britanskega muzeja PODOBA
Zagreb
19.15	Igrajmo se gledališče
19.45	Zabavno glasbena oddaja
20.30	DNEVNIK
21.00	Gostitelji in gostje 21.55 Noči in dnevi
23.10	Zlato tele - film
ŠVICA
16.00	Konjske dirke
19.05	Program za mladino
21.25	Velika Britanija - dokum.
21.45	Jean Christiphe
22.45	Temps de vivre
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
15.30,	17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz Studia 2; 9.05 Tuji pevci v Sanremu; 9.30 Z beležnice Borisa Pahorja; 9.35 Ritmična glasba; 10.05 Koncert; 11.05 Rojstne hiše naših velemož; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Na sporedu je opera; 13.15 Primorska Poje; 13.30 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Veliki izvajalci; 15.35 Mladi in glasba;
16.30	Otroški vrtiljak; 17.05 De želnj skladatelji; 17.30 Glasbena panorama; 18.05 Kulturni dogodki; 18.20 Klasični album.
KOPER
8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
19.30	Poročila; 9.32 Emme-clle;
10.00	Z nami je ; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Kultura in družba; 14.10 Plošče; 14.33 Diskoteka; 14.45 Orkester T. Freddolini; 15.32 Kitarist Buddy Merrill; 16.00 Pojo holandski pevci; 16.40 Popevke; 17.00 Turistični napotki; 17.05 Jaz poslušam, tm*»oslušajM 17.40 Glasbeni not»l“-T8.00 Ob petih popol dne; 18Jli- PrmiuLski dnevnik; 19.00M4e*oeBjo m» Mfcočen* trato; i 19.35 Naši zbori pojo; 21.00 Glasba in zvoki; 22.17 The Dixieland Story; 22.30 Simf. koncert.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.20 Jutranje prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu: 9.00 in 10.05 Radio anch'io; 11.25 Ena dežela na enkrat: Emilia-Ramagna; 12.05 in
13.30	Vi in jaz: 14.30 Pogovori;
15.00	Sidecar; 16.25 Strnjena ope reta; 17.05 Radijska igra; 19.15 Barbara Streisand in Franco Tor-tora; 19.35 Big band - posebni
koncert; 20.30 Sodnikove razsodbe;
21.05	Simf. koncert.
RADIO ?
7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 12.30, 13.30, 15.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; 8.45 Film jockey; 9.32 Kabaret; 10.12 Tele fonski pogovori; 11.32 My sweet Lord; 12.45 Petkova pripoved;
13.00	Na ustih vseh; 13.40 Glasbeno govorni program: 15.00 in 15.45 Tu Radio 2; 16.37 Četrta pravica:
17.05	Big mušic: 21.15 Zbori z
vsega sveta:	21.29 Najnovejša
glasba za mlade.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.(X), 13.00. 15.00, 16.00, 19.00,
20.00	Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje od strani do strani: 10.20 Orkester Helmut Zacharias; 10.35 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 11.15-
12.00	Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.40 Turistični napotki: 12.03 Znano in priljubljeno; 13.10 Z orkestri in solisti; 13.30 Krnc tijski nasveti: 13.40 Pihalne god be vam igrajo: 14.00 Danes do 18: ure; 14.20 Obvestila in za bavna 'glasb?!: 14.30 Priporočajo vam... 14.50 Človek in zdravje;
15.05	Glasbena pravljica; 15.25 Naši umetniki mladim poslušalcem; 15.30 Glasba po željah: 16.30 Napotki za turiste; 16.35 Glasbeni in-termezzo; 16.45 Naš gost; 17.00 «Vrtiljak»; 18.00 Studio ob 17.00:
19.05	Z opernih odrov; 20.20 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Ansam bel Dobri znanci; 21.00 Ston pop 20 : 22.15 Oddaja o morju in po morščakih: 23.20 Besede in zvoki iz logov domačih; 24.05 Literarni nokturno; 24.15 Jazz pred polnočjo; 1.05-5.30 Nočni program — glasba.
IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIItllllllinillllllllllMIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllMIIIMIMIIIIIIItlllllllllllMIIIIMIIIIIIIIIIIIIItlllllllMIIIIIIIimin
Področje Sahela je ponovno prizadela izredno huda suša
Zagotovljenih skoraj pol milijona ton žita, kar pa ni dovolj
RABAT — konec junija — Še nj dolgo tega, ko so prihajale s področja Sahela v Afriki dokaj a larmantne vesti, vendar so tedaj najavljali tudi vremenske spremembe, ki naj bi letino rešile. Padavin pa ni bilo in letina je skoraj v celoti šla po zlu. Sedaj, ko je žetev že mimo, v odgovornih krogih ugotavljajo, da je stanje zaskrbljujoče. To je postalo še hujše zaradi negativnega in naraščajočega primanjkljaja v zunanjetrgovinski bilanci. Vlade meddržavnega odbora za borbo proti suši v Sahelu so zato prosile za pomoč. Pravzaprav je isti medna rodni odbor držav Sahela prosil za pomoč že v oktobru lani, a je bil odziv do pred nedavnim šibak in šele v zadnjem času so se oglasili ponudniki iz vrste držav zahodnega sveta.
Sahel, torej pas držav južno od Sahare, in sicer Capverdske otoke, Visoko Volto, Gambijo, Mavretani jo, Mali, Niger, Senegal i Čad je zajela taka suša, da potrebuje prebivalstvo teh dežel skoraj milijon ton žita, da se ohrani pri življenju. Že omenjeni odbor je sicer prosil za 775 tisoč ton, toda države, ki so na pomoč pristale, dajo na razpolago le obilnih 60 odstotkov zahtevanega žita, in sicer le 480 tisoč ton. Pomoč v prehrani bo prispela, morda celo pravočasno, in to v dogovoru z ustreznimi organizacijami FAO, torej tistimi organizacijami, ki v okviru Združenih narodov skrbijo za pre hrano prebivalstva. In vendar bo tudi tokrat, kot pri veliki pomoči pred štirimi leti in tudi lani, pomoč prema’hna in še ta ne bo verjetno prišla pravočasno do vseh1 krajev, kjer je najbolj potrebujejo.
Ko smo pred nedavnim poročali o podobni pomoči, ki je prišla v! Sahel pred štirimi leti, pa tudi v manjši meri lani, smo ugotovili, ('a so večie količine hrane prihajale bolj pozno ali sploh niso prispele do cilja zaradi pomanjkanja prevodnih sredstev in zaradi pomanj-
kanja cest. Cesto pa se je zgodilo, da so določene količine hrane »zašle*, kajti zasebniki, ki so dali na razpolago tovornjake, so hrano prepeljali tja, kamor so sami hoteli, po navadi v svoja skladišča, in so jo nato prodajali
In tudi tokrat se v odgovornih krogih izraža zaskrbljenost, kajti od takrat do danes niso zgradili cest, in če so zbrali nekaj sredstev za nakup novih tovornjakov za prevoz žita v razne dežele, je teh tako malo, da ne bodo mogli sproti odvažati dospelih tovorov, tako da se bo v slabo opremljenih pristaniščih žito kopičilo, tam, kjer ga potrebujejo, pa ga ne bo.
Posebno prizadeta pa bodo seveda tista področja, ki nimajo stika z morjem. Capverdski otoki, ki so na primer prosili za 48.000 ton žita, ga bodo dobili 40.000. Sene-
gal in Mavritanija bosta dobila prav tako razmeroma velike količine žita, v nekaterih primerih še več kot ga potrebujejo. Vse drugače pa je z Visoko Volto in Čadom, kjer ne bodo dobili niti 50 odstotkov količin, kolikor so prosili, če bo sploh to prispelo do cilja, do potrošnikov, ko pa smo že podčrtali, da nimajo niti prevoznih sredstev pa tudi ne cest.
Od kod pa bo prispelo toliko zaželeno žito? Največ bodo dale ZDA, in sicer skoraj 92.000 ton. Iz skladov svetovnega programa za prehrano človeštva bodo poslali v A-friko 65.000 ton žita. Zahodnoevropske dežele ga bodo poslale 60.000, Iran, ki sicer kupuje žito na Zahodu, ga bo poslal 50.000 ton, Kanada pa 44.000 ton. Celo Kitajska bo poslala nekaj, seveda malo, komaj 2.000 ton.
IIIHIIIIIHmimilimillMIIIMIIHIIIIHinlllMHIIIIItllHimtlllllllltlinillllllMIllilHIIlHIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIMIIII
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dan je primeren za izdatke, katere že toliko časa odlašate. Pridobili si boste spoštovanje najmlajših.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) S svojo intuicijo boste pravočasno odkrili neko spletko. Po nekem razgovoru boste spremenili načrt.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Skušajte vplivati na sodelavce, ki so preveč zaletavi. V družini bo vse prav.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Izberite najprimernejši trenutek, da pokažete svoje lastnosti. Srečne ure z ljubljeno osebo.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) S svojo treznostjo si boste zagotovili dober posel. Družinsko vzdušje bo naravnost odlično.
DEVICA (od 23. 8. do.22. 9.) Razširite krog svojih poslovnih poznanstev Preverite neko prijateljstvo. Spor v družini.
TEHTNICA (ud 23. 9. do 23. 10.) Opravljivim osebam boste morali zapreti usta. Ne zanemarjajte zdravja. Preveč ste pesimisti.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne zamenjujte tega, kar že imate, s tem, kar vam ju obljubljeno. Ogibajte se prenagljenih odločitev.
STRELEC (od 23. 11. do 21. 12.) Dosegli boste uspeh, ki ga niste pričakovali. Ohladilo se bo neko prijateljstvo.
KOZOROG (od 22. 12. d0 20. 1.) Obljube, ki jih boste dali v trenutku navdušenja, bodo pretirane. Poslušajte nasvet izkušenih ljudi.
VODNAR (od (21. 1. do 19. 2.) Presenetili boste svoje poslovne nasprotnike. Ne boste pozabili krivice, ki vam j0 bila storjena.
RIBI (od 20. 2 .do 20. 3.) Novosti, ki jih skušate vnesti v svoje delo, ne boste izpeljali. Prijeten večer v družbi prijateljev.
KOLESARSTVO
«TOUR DE FRANCE»
Nizozemec Jan Raas prvi v včerajšnji predetapi
Ta del «Toura» ne bo veljal za skupno lestvico
LEIDEN (Nizozemska) — Nizozemec Jan Raas je osvojil prvo eta-pq letošnjega «Toura», ki ne velja za lestvico. Organizatorji so zaradi spolzke proge sklenili, da bo prva etapa «netekmovalnega» značaja. Pred domačim občinstvom so se seveda najbolj potrudili Nizozemci, ki so zasedli tudi prva štiri mesta. Bernard Thevenet se je uvrstil le na 18. mesto, 28” za zmagovalcem. Tudi Bernard Hinault je opravil le «trening» in se je uvrstil na deveto mesto.
Knetemann, ki je veljal za velikega favorita v včerajšnji etapi, se je uvrstil na drugo mesto, sekundo po rojaku Raasu,
Jutri bosta na sporedu dve poleta-pi: Linden - St. VVillebrord in St. Willebrord - Bruselj.
Lestvica etape:
1. Jan Raas (Niz.), ki je prevozil 5,200 km v 6'38"94, s poprečno hitrostjo 46,924 km na uro
J. Knetemann (Niz.)	po 1”64
3. Zoetemelk (Niz.)	3”31
4. Kuiper (Niz.).	7’'70
5. Bruyere (Bel.)	9”96
6. Hezard (Fr.)	15”58
7. Maertens (Bel.)	17"47
8. Gisiger (Švi.)	18”34
9. Hinault (Fr.)	18”71
10 Thaler (ZRN)	19”17
	
V POKLICNIH LIGAH
V Italiji več občinstva
MILAN — V prejšnji sezoni se je občutno povišalo število gledalcev na nogometnih tekmah v italijanskih profesionalnih ligah in so bili tudi dohodki vstopnic višji. V prvenstvu A lige je v sezoni 1977/78 tekme obiskalo 4.966.146 gledalcev (496.241 več kot v prejšnji sezoni). Skupno so društva zaslužila z vstopnino 18 milijard 254.423.160 lir (3 milijarde 231.19.510 lir več od prejšnje sezone).
ZA OLIMPIADO
Potrjena ekipa Jugoslavije
Selektorska komisija šahovske iveze Jugoslavije je na sestanku, do katerega je prišlo po sklepu predsedstva ŠZJ, ponovno razpravljala o sestavi olimpijske reprezentance in potrdila svojo prejšnjo o-dločitev. Jugoslavijo bo torej na največjem ekipnem šahovskem tekmovanju oktobra in novembra v Ar-
gentini predstavljal’ Gligorič, Iv-kov, Ljubojevič, Matanovič, Parma in Velimirovič.
Sprememba je le pri spremljevalcih. Trener ekipe je velemojster Rajkovič, sekundant velemojster Kovačevič, kapetan reprezentance pa je ostal Srečko Nedeljkovič.
SMUČANJE
OD 3. DO 15. JULIJA
60 tekmovalcev na KL v Cervinii
CERVINIA - Od 3. do 15. julija bo na Plateau Rosa pri Cervinii tradicionalno vsakoletno smučarsko tekmovanje KL v hitrostnem smuku na 1 km dolgi progi. Prijavilo se je 60 tekmovalcev iz 7 držav.
Med prijavljenimi je tudi svetovni rekorder v hitrostnem smučanju Amerikanec Tom Simons.
ZA UNIVERZIADO 1981
Španija kandidira
Španija bo v prihodnjih dneh u-radno predstavila svojo kandidaturo za zimske študentovske igre (uni-verziado) leta 1981. To odločitev so sprejeli v soboto na sestanku v Madridu, na katerem so bili med drugimi prisotni predsednik mednarodne športne univerzitetne zveze Pri-mo Nebiolo, princ Filip Borbonski, ki je obenem predsednik španske smučarske zveze in načelnik športnih dejavnosti v Španiji Castegon. Izgleda, da bodo izbrali mesto Xaxa, ki je za sedaj najbolj primeren kraj.
NOGOMET
TURIN — Nogometaš Juventusa in italijanske državne reprezentance Claudio Gentile se je včeraj popoldne poročil. Na slovesnosti so bili prisotni skoraj vsi igralci Juventusa, za pričo pa je bil Marco Tar-delli.
AVELLINO — Nogometna ekipa Avellino, ki bo prihodnjo sezono i-grala v A ligi, se je včeraj vrnila iz turneje po Kanadi. Nogometaši Avellina so v Kanadi dvakrat zmagali in dvakrat So igrali neodločeno.
i I CI
KOŠARKA
V CHIETIJU
Zmagali Amerikanci
CHIETI — Ameriška peterka Al-thea Ali Star iz New Yorka je o-svojila šestnajsti mednarodni košarkarski turnir v Chietiju. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Ga-betti iz Cantuja, sarajevska Bosna pa je zasedla le tretje mesto, na zadnje mesto se je uvrstila poljska državna reprezentanca. Izida zadnjih dveh srečanj sta sledeča: Gabetti - Poljska	105:93
Althea Ali Star - Bosna 90:85
V soboto sta se v prijateljski tekmi spoprijeli enajsterici začetnikov ZSŠDI in Ilirije iz Ljubljane
KOLESARSTVO
V JESOLU
Odlična uvrstitev Tonija Cerasarija
Med veterani (cikloamaterji) je osvojil četrto mesto
V soboto se je v Jesolu odvijala i izredno borbena, kar dokazuje tudi dirka cikloamaterjev veteranov ka-! visoka poprečna hitrost in pa skrče-tegorije C (do 42 let) na krožni pro- “	1	1-1
gi za osvojitev tretje trofeje mesta
Jesolo. Na 56 kilometrov dolgi progi je nastopilo izredno veliko število kolesarjev, ki so prispeli iz raznih krajev Veneta in Lombardije ter iz Furlanije - Julijske krajine, tako da je bila dirka izredno borbena in na visoki kakovostni ravni. Med drugimi je na dirki nastopil tudi član lo-njerskega kolesarskega kluba Adria Toni Cerasari, ki je osvojil odlično četrto mesto v zaključnem sprintu in to pred kolesarji kalibra Dalla Rose, ki je večkrat oblekel majico italijanskega prvaka, tako med a-materji na dirkališču, kot v šestih dirkah veteranov. Dirka je bila

KOLESARSTVO
AMATERSKI GIR0>
Daniele Caroli vodi na skupni lestvici
Drugo etapo je osvojil Santo Fossato
CASTELFRANCO VENETO - San-te Fossato, član kolesarskega kluba «Veneto A» je v končnem sprintu osvojil drugo etapo amaterske kolesarske dirke po Italiji, Pordenon -Castelfranco Veneto (164 km). Na skupni lestvici pa vodi po včerajšnji etapi 19-letni Daniele Caroli, član ekipe «Emilia B».
Tudi včerajšnja etapa ni bila posebno naporna. Pred cilj je dospela skupina sedmih kolesarjev, med katerimi so bili vsi, razen Švicarja Metterja, Italijani. Nahitrejši je bil Fossato in tako tudi prvi dospel na cilj. Sante Fossato je podobno osvojil že eno etapo dirke Berlin - Praga - Varšava pred poldrugim mesecem.
Zasledovalci so prispeli na cilj 53” po zmagovalcu, prvi od te skupine pa je orivozil Maffei. V tej skupini je bil tudi novi vodja skupne lestvice Caroli.
Glavnina kolesarjev, med katerimi je bil tudi zmagovalec prve e-tape Maurizio Orlandi, je prispela na cilj z dokaj visoko zamudo 1’26”; tudi v tej sktfprni je v sprintu zmagal Italijan, tokrat je bil na vrsti Ceccon.
Tuji kolesarji se tudi v včerajšnji etapi niso posebno izkazali.
Danes bo iGiro Baby» krenil v
■iMiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiuuiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiaiiiiiiiiiiiuiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii*
ATLETIKA
6. TROFEJA POMLADI
Borovci so se dobro odrezali
Pučnik dosegel letošnji najboljši met diska na pokrajinski ravni
Na «6. trofeji pomladi* so se Borovi predstavniki kar dobro odrezali; zasedli so namreč sedem prvih mest. Moramo pa povedati, da je bila udeležba naših tekmovalcev dokaj skromna; odsotni so bili namreč vsi naši najboljši športniki in športnice. Zaradi tega so morali prisotni borovci nastopati tudi v drugih disciplinah, da bi si nabrali potrebnih točk. Naj omenimo le odličen met diska (28,04 m) Pučnika, kar je najboljši pokrajinski dosežek leta.
DEČKI KATEGORIJA A Krogla (.4 kg):
1. Steffč (Fiamma)
3. Aljoša Gašperlin (Bor)
(osebni rekord)
8. Egon Gornik (Bor)
Višina:
1. Bollis (CSI)
3.	Peter Zupančič (Bor)
(osebni rekord)
4.	Edi Škerla vaj (Bor)
5.	Peter Paoli (Bor)
8. Sergij Zettin (Bor)
Disk (1,5 kg):
1. Gorazd Pučnik (Bor)
(osebni rekord)
300 m:
1. Robert Soave (Levstik)
8 zaprek (visoke 91 cm):
1. Fausto Bonanno (Adria)
Kroglica (400 g):
1. Igor Kakovič (Adria)
Dečki kategorija b
Krogla:
1.	Bressi (Maroton)
2.	Bruno (Bor)
Višina *
Fabio Brigadini (Adria)
Fabio Carli (Bor)
Kroglica (400 g):
1.	Andrej Čok (Adria)
(osebni rekord)
2.	Boris Paoli (Bor)
(osebni rekord)
Hoja 4 km:
1.	Battiston (San Giacomo) 27’17”8
2.	Alfred Zudek (Adria)
8 zaprek (visoke 76 cm);
1.	Pagliaro (CSI)
2.	Marko Saksida (Adria)
Daljina:
1.	Trimboli (Fiamma)
2.	Vaško Pečar (Adria)
3.	David Gregori (Adria)
DEKLICE KATEGORIJA 300 m:
1. Klara Štefani (Levstik)
(osebni rekord)
1.
3.
10,28
9,13
4,07
1,55
1,40
1,30
1,20
1,10
28,04
48"
16’T
23,25
5,82
5,70
1,20
1,10
28,72
27,80
28’31"0
14”9 16"0
4,05 3,90 3,65
49”6
Kroglica (300 g):
1.	Cer gol (Soc. Atletica Altipia-
no Trieste)	34,78
2.	Karmen Menegatti (Levstik) 21,94
3.	Tatjana Milkovič (Bor) 20,64 (osebni rekord)
Daljina:
1. Peschier (Soc. Ginn. TS) 4,99 8. Nadja Menegatti (Levstik) 3,88 80 m:
1. Goggino (Chiarbola)	11”
Andreina Menegatti (Levstik) 12" (osebni rekord)
DEKLICE B Met krogle (3 kg):
1. Brandolin (CSI)
3. Tiziana Natural (Bor)
6,71 6,02 A. B.
NOGOMET
Prisprrnjlp za
DIJAŠKO MATICO
V PRIJATELJSKI TEKMI
Iksandra v gosteh pri Črnučanih
Črnuče — Rosandra 1:1 (1:1)
ČRNUČE: Jeftič, Hrovatič, Šonc, Drevenšek, Vrhovec, Vidrih, Marcel, T. štular, M. Štular, Kancilija. Dežman, (Rudolf, Koželj, Roblek, Ferko, Trunk).
ROSANDRA: Dapas, Gulič, Maver, Taddeo, Legovich, Celovecchia, Ferrara, Corbatti, Cicchese, Mihelčič, Perlangeli (Di Benedetto, Schet tini, Piccinino).
V soboto je bila v Črnučah povratna prijateljska nogometna tekma med Črnučami in Rosandro. Kot smo že poročali, sta ekipi ob priliki prvega srečanja v Dolini sklenili medsebojno pobratenje, v okviru katerega bosta 5. in 6. avgusta letos skupno potovali v Bcdensdorf ob Osojskem jezeru (Avstrija), kjer bo mednarodni turnir. To bo lepa prilika, da se športniki treh različnih narodnosti pobliže spoznajo med seboj ter ustvarijo nova prijateljstva/
Pa povrnimo se k sobotni tekmi.
Po izmenjavi daril sta se ekipi razporedili na igrišču in odigrali prve minute brez zanimivih akcij.
V	15. min. je Cicchese iz dobre pozicije streljal mimo vrat, nekaj minut kasneje pa je v protinapadu Vidrih z glavo resno zaposlil Dapasa.
V	28. minuti je prešla Rosandra v vodstvo s Perlangelijern, ki je (po podaji Mihelčiča) z zelo močnim strelom premagal Jeftiča. Po zadetku so črnučani navalili proti vratom Rosandre in 10 minut kasneje izenačili: dolg predložek v kazenski prostor je Dapas kratko odbil do M. štularja, ki j« potisnil žogo
v prazna vrata. Do konca polčasa se je vratar Rosandre še dvakrat izkazal, ko je odlično ubranil strela Kancilije in Marcela.
V drugem polčasu so čmičani zopet ostro pritisnili in v 12. min. je Drevenšek zadel prečko. Izredno razpoloženi vratar Dapas se je nekaj minut kasneje še enkrat izkazal, ko je ubranil zelo nevaren strel Ferka. V 21. minuti je Gulič sam pred Jeftičem streljal mimo vrat, proti koncu tekme pa je Corbatti dvakrat za las zapravil ugodno priložnost.
Po tekmi so se igralci zbrali v znani gostilni «Pri Rogovilcu*, kjer so črnučani priredili gostom s Tržaškega zares lep sprejem. Sočna pečenka in pristen cviček sta šla fantom prav dobro v slast. Živahno so se pogovarjali o tekmi ter o bližnjem izletu v Avstrijo; seveda, ni manjkalo niti pripomb o svetovnem nogometnem prvenstvu, še posebej pa ne o italijanski reprezentanci.
Težko je bilo tržaškim go stom posloviti se od gostoljubnih črnučanov. Igralci in navijači Rosandre so se podali na pot proti do mu s prepričanjem, da so še bo lje spoznali svoje že itak dobre in iskrene prijatelje.
V. B.
ATLETIKA
ATENE — Na mednarodnem atletskem mitingu v Atenah so se dobro odrezali Italijan Lega v skoku v daljino ter Jugoslovana Durovič v metu kopja in Zarič v teku na 200 m. Važnejši rezultati:
MOŠKI
200 m: Zarič (Jugoslavija) 21”32 1500 m: Bayi (Tanzanija)
5000 m: Nyabu (Tanzanija) 13’48”20 400 m z zaprekami: Tziortis (Grčija)	50”18
skok v daljino: Lega (Italija) 7,62 skok s palico: Ripley (ZDA) 5,50 met kopja: Durovič (Jug.) 75,66 ŽENSKE
200 m: Schinzell (Avstrija) 24”45 800 m: Dariola (Romunija) 2’01”7
gore in sicer do kote 1050 (Bosco-chiesanuova); današnja etapa bo dolga 150 km.
Etapna lestvica:
1.	Sante Fossato, ki je prevozil 164 km od Pordenona do Castelfran-ca Veneta v 3.49’10” s poprečno hitrostjo 42,938 km na uro
2.	Luigi Trevellin v času zmag.
3.	Luigi Carlotti
4.	Egidio Vallati
5.	Giovanni Moro
6.	Pierluigi Sala
7.	Stefano Metter (Švica)
8.	Ivano Maffei	po 53"
9. 10.	Fausto Scotti Giorgio Zanotti Skupna lestvica:	po 53”
1.	Daniele Caroli	7.3934”
2.	Orlandi	po 33”
3. 4. 6.	Andretta Bernardi Salvietti	po 33”
'7.	Stiz	po 34”
8.	Gerosa (Švica)	po 35”
9.	Fossato	po 1’12”
10.	Mutter (Švica)	113”
SLAVONSKI BROD — V včerajšnji 7. etapi amaterske kolesarske dirke po Jugoslaviji je zmagal Jugoslovan Furrtič.
Na skupni lestvici vodi še vendo kolesar iz Sovjetske zveze Avo Pikkus.
BOKS
ZAHODNI BERLIN — Svetovna boksarska zveza (WBC) in evropska boksarska zveza (EBU) sta proglasili zahodnega Nemca Franka Wis-senbacha za uradnega izzivalca svetovnega prvaka v polsrednji kategoriji, Italijana Rockija Mattio-lija.
* * *
BUENOS AIRES — Argentinec Victor Galindez bo branil svetovni boksarski naslov v poltežki kategoriji (verzija AVBA) proti Američanu Rossmanu. Srečanje bo 15. septembra v New Orleansu, kjer bo v i-stem večeru tudi srečanje veljavno za svetovni naslov v težki kategoriji med prvakom Spinksom in izzivalcem Muhammadom Alijem.
ATLETIKA
NA DRŽAVNEM EKIPNEM PRVENSTVU
Pri moških zmagal Iveco (Turin) pri ženskah pa Snia iz Milana
Na tekmovanju niso dosegli boljših rezultatov razen Mennce, Urlanda in Simeonijeve
HELSINKI — V prvem dnevu tekmovanj za 12. svetovne atletske i-gre so dosegli več dobrih rezultatov, med katerimi izstopajo zmage Hen-ryja Rona na 3.000 m z zaprekami, vzhodnega Nemca Hanischa v metu kopja in Američana Edwina Mosesa na 400 m z zaprekami.
Važnejši rezultati:
400 m z zaprekami:
Moses (ZDA)
1.500 m
Loikkanen (Finska)
3.000 m z zaprekami Rono (Kenija) met kopja Hanisch (NDR)
100 m
Abrahams (Panama)
48”6
3’41"5
8’16”8
91,14
10”2
RIM — V sredo se je končalo italijansko ekipno prvenstvo v atletiki. Po predvidevanjih je med moškimi zmagal Iveco Turin, pri ženskah pa je le pet točk na koncu ločilo klub OM Brescia od prvouvrščene Snie iz Milana. Naj povemo, da so bili v glavnem rezultati podpoprečni, saj ni padel noben italijanski rekord. Dobre dosežke sta dosegla v prvem dnevu Pietro Mennea, ki je tekel 100 m v času 10”25 in Giampaolo Urlando, ki je vrgel kladivo 73,20 m daleč ter v drugem in zadnjem dnevu tekmovanj Simeonijeva, ki je preskočila 1,90 m v višino in je nato naskakovala nov italijanski rekord na višini 1,96 m.
Po našem mnenju ne predstavljajo slabi rezultati na državnem prvenstvu nobenega presenečenja, saj preživlja italijanska atletika težko krizo in to priča predvsem dejstvo, da spadata le sprinter Pietro Mennea in skakalka v višino Sara Simeoni v svetovno elito. Drugih izvrstnih atletov za enkrat ni,,v . Italiji in to lahko opazimo, če si ogledamo seznam zmagovalcev posameznih disciplin na tem tekmovanju. Franco Dionisi je še enkrat premočno zmagal v skoku s palico, stari Silvano Simeon pa se je v metu diska žilavo upiral De Vincentisu, ki ga je nazadnje prehitel le za skrom-I nih 8 cm. Razočarala sta pa Franco Fava in Carlo Grippo, ki nista dosegla nobene zmage. Od tekmovalcev iz naše dežele sta bila najbolj uspešna Paolo Piapan, ki je v troskoku osvojil prvo mesto in Podber-šček, ki je bil v metu kladiva drugi.
Posamezni zmagovalci:
MOŠKI
100 m: Mennea (Iveco TO)
200 m: Mennea (Iveco TO)
400 m: Di Guida (FG)
800 m: Corradini (FG)
1500 m: De Cataldo (FG)
5000 m: Ortis (Fiamme Oro) 13'39”8 10.000 m: Zarcone (CUS PA) 28’04”5 110 m z zaprekami: Buttari (Iveco Turin)
400 m z zaprekami: Ballati (Iveco Turin)
300 m z zaprekami: Volpi (Iveco Turin) skok v višino: Pietribiasi (Snia Milan) skok v daljino: Modena (Fiamme Oro) skok s palico: Dionisi (FIAT Rieti) troskok: Piapan (Fiamme Oro) 15,76 met krogle: Montelatici (Iveco Turin) met diska: De Vincenti*
(Iveco Turin) met kladiva: Urlando (Snia Milan) met kopja: Marchetti (Iveco Turin)	76,72
4x100 m: Pro Patria Milan 41T3 4x400 m: Iveco Turin	3’12”04
10”25 20”49 47’'27 1'49”8 3’45”6
13"98 50”99 8’33”3 2,18 7,48 5,20
60,30
73,20
■iiiimiiiimffiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiifiiiiiuuiiaiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiu
KOTALKANJE
JUTRI IN V NEDELJO
Na kotalkališču Poleta več kot sto tekmovalcev
Tekmovali bodo v okviru deželnega prvenstva ARCI-UISP
ŽENSKE
100 m:	Miano	(SNAM)	11”77
200 m:	Miano	(SNAM)	24"28
400 m:	Cirulli	(CUS Rim)	55''70
800 m:	Cavalli (Iveco	TO)	2T0”4
1500 m: Gargano
(OM Brescia)	4TT4
3000 m: Gargano
(OM Brescia)	9T2"6
100 m z zaprekami: Ongar (Zauli Lazio)	13”80
400 m z zaprekami: Cirulli (CUS Rim)	1’00”6
skok v višino: Simeoni (Iveco Turin)	1,90
skok v daljino: Nini (CUS Rim) 6,25 met krogle: Petrucci (Iveco Turin)	16,28
met diska: Scaglia (Iveco TO) 51,60 met kopja: Quintavalla
(OM Brescia)	50,02
4x100 m: Zauli Lazio	47''40
4x400 m: Snia Milan	3’48”72
SKUPNA LESTVICA	
moški:	
1. Iveco Turin	134
2. Fiamme Oro	114
3. Fiamme Gialle	"."'•'"112
ženske:	
1. Snia Milan	87
2. OM Brescia	82 '
3. Iveco Turin	79
	
V WlMBLEDONU
M. Jaušovčeva v drugem kolu
May (ZDA) - Teeguarden (ZDA)
6:1, 8:6
Redondo (ZDA) - Fayter (VB) 6:1, 7:5
Newberry (ZDA) - Stratton (ZDA) 7:5, 6:4
Gerulaitis (ZDA) - Tolleson (ZDA) 6:4, 6:2
Evert (ZDA) - Anliot (švedska) 6:1 In 6:0.
NOGOMET
ANGLO - ITALIJANSKI POKAL
Nov uspeh Udineseja
VIDEM — Enajsterica Udineseja, potem ko je premočno osvojila prvenstvo in napredovala v B ligo in ko je osvojila italijanski pokal za polprofesionalne klube, je v sredo zvečer na stadionu «Rizzi» v Vidmu osvojila tudi anglo - italijanski pokal, tekmovanje namenjeno angleškim in italijanskim polprofesio-nalcem. Udinese jc v finalu z neoporečnim 5:0 premagal angleško e-najsterico Batch City.
Anglo - italijanski turnir je v letu 1976 osvojila enajsterica Monze, lansko leto pa Lecco. Strelci so bili sledeči: v 11. in 45. minuti Ulivie-ri, v 30. in 54 minuti Pellegrini in v 70. minuti Palese.
Gledalcev je bilo približno 4.500, srečanje je sodil Avstrijec AVoherer.
no število kolesarjev, ki so zakljj čili tekmovanje.
Vsekakor je treba pohvaliti lonjer-skega predstavnika, ki je na tej sobotni dirki zabeležil odiični uspeh.
1.	Romano (Arr. Zanchetta), ki je 56,350 km dolgo progo prevozil v 1.14' s poprečno hitrostjo 43,100 km na uro
2.	Pravato (Lampadari Lago)
3.	Carolo (Lampadari Lago)
4.	Cerasari (Adria)
5.	Dalla Rosa (GS De Zen)
6.	Lazzaraini (GS Ventura)
7.	Tono (GS Peraga)
8.	Dalla Rosa G. (GS De Zen)
9.	Camerin (VC S. Vendemiano)
10. Dallagnol (SC Cober)
R. Pečar
ATLETIKA
Amaterska atletska zveza ZDA je začasno suspendirala bivšega svetovnega prvaka v skoku v višino Dvvighta Stonesa, metalko kopja Cathy Schmidt in Jane Frederick (peteroboj). Amaterska zveza je pozvala evropske organizatorje mednarodnih atletskih tekmovanj, naj ne vabijo teh atletov na tekmovanja.
Delovanje ZSŠDI
Drevi posvet o nogometu
Drevi bo ob 20.30 na sedežu ZS ŠDI v Trstu posvet o zamejskem nogometu in zadevni pereči problematiki. Predstavniki društev, ki gojijo nogomet, in vsi ljubitelji te priljubljene športne panoge so vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo posveta in dajo svoj aktiven doprinos.
Tečaj za inštruktorje
Danes se v uradih ZSŠDI v Trstu in Gorici zaključi vpisovanje na tečaj za inštruktorje, ki bo v Trstu od 14. do 19. julija v naslednjih panogah: nogomet in namizni tenis (2. stopnja) ter košarka in odbojka (k stopnja).
Povratek košarkarjev
Jutri zjutraj se bodo (predvidoma ob 7. uri) vrnili (na tržaško avtobusno postajo) košarkarji in trenerji, ki so bili na enotedenskem košarkarskem taboru v Zaostrogu.
OBVESTILA
DANES ZAČETEK DRUGEGA JADRALNEGA TEČAJA ZA MLADINO v Sesljanu, pod vodstvom prof. Franka Drasiča. Kdor se ni še vpisal lahko pride ob 9. uri zjutraj v SesUan. Mladoletne tečajnike morajo vpisati starši. Vpisnina 20.000 lir.
• * •
SZ Bor sklicuje v petek ob 20.30 na stadionu «1. maj« sestanek odbojkarske sekcije. Vabljeni so tudi trenerji.

(J.
Deblicker
ŠD Primorje
sklicuje svoje člane na izredni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 3. julija ob 21. uri v prvem In ob 21.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih.
Dnevni red
1. Izvolitev novega odbora.
Kot smo že v prejšnjih dneh poročali, bo jutri in v nedeljo na kotalkališču Poleta na Opčinah (v primeru slabega vremena na Ferrovia-riu) deželno prvenstvo ARCI-UISP.
Tekmovanja se bo udeležilo pet društev s 105 tekmovalci. Tekmovali bodo kotalkarji PD Oton Župančič, AP Ronchi, Pordenone, PD Vipava in Polet.
Jutri zjutraj bo ob 8. uri otvoritev prvenstva in predstavitev sodnikov, Ob 9. uri se bodo začeli obvezni liki. Okrog ene ure bodo tekmovalci imeli prosto za kosilo, lepši del programa se bo začel ob 16. uri, ko bodo tekmovalci izvajali prosti program.
Zvečer, ob 21. uri je predviden zaključek tekmovanja in nato nagrajevanje kategorij, ki so v tem dnevu
nastopile in sicer: začetniki, amaterji in dvojice začetnikov ter mladincev.
V nedeljo pa bodo po istem urniku in programu nastopili tekmovalci razdeljeni v naslednje kategorije: mladinci, pomlad mladinci (državna kategorija), člani (državna kategorija) in dvojice (pomlad).
EKR
UNIVERZIADA
GENOVA — Nadaljujejo priprave za organizacijo zimske uni-verziade, ki bo leta 1979 v Italiji. Po zadnjih vesteh bi morali izbrati Za kraj teh iger Cervinio ali Se-striere. Na univerziadi, ki bo od 1. do 8. aprila prihodnjega leta, bo sodelovalo približno 300 tekmovalcev z vsega sveta.
LONDON — V nadaljevanju mednarodnega teniškega turnirja v AVimbledonu so včeraj dosegli sledeče izide:
POSAMEZNIKI (prvo kolo): Dowdswell (Rodezija) - Taylor (VB) 5:7, 6:3, 6:4, 4:6, 6:2 Alexander (Avstralija) - Pecci (Paragvaj) 7:5, 4:6, 9:8, 8:9, 12:10 Fleming (ZDA) - Granat (ČSSR) 9:8, 9:8, 6:4
(Drugo kolo):
Ramirez (Mehika) - Schneider Afrika) 6:1, 6:0, 6:2 Masters (Avstralija) - Bengston (švedska) 6:0, 6:8, 9:8, 6:4 Franwley (Avstralija) - Deb (Francija) 7:9, 6:0, 6:0, 6:3 Fillol (Čile) - Drysdale (VB) 6:3, 6:3, 6:2
Gullikson (ZDA) - Simbera (ČSSR) 6:2, 6:3, 6:4
Gottfried	(ZDA)	-	Teacher	(ZDA)
6:2, 7:5, 6:3
Nastase (Romunija) - Ocleppo (Ita.) 6:3, 6:4, 9:7
Fibak (Pol.) - Kriek (J. Afrika) 8:6, 4:6, 6:2, 6:4
Stewart	(ZDA)	-	Fischer	(ZDA)
6:4, 9:7, 9:7
Pfister (ZDA) - Carter (ZDA) 6:3, 6:4, 9:8
Reissen (ZDA) - Van Wimtsky (Z DA) 6:3, 6:2, 4:6, 9:7 Dent (Avstralija) - Amritraj (Indija) 3:6, 6:3, 6:3, 4:6, 7:5 Fairlie (N, Zel.) - Docherty (ZDA) 6:3, 6:4, 6:3
Leonard	(ZDA)	-	Zugarelli	(Ita.)
6:2, 6:4, 9:8
Gerulaitis (ZDA) - Royappa (Indija) 6:3, 7:5, 6:2
Taniier (ZDA) - Gultinan (Avstralija) 6:2, 6:4, 6:2
POSAMEZNICE (drugo kolo); Austin (ZDA) - Nagelsen (ZDA) 6:2 in 6:1
Trunbull (Avstralija) - Mappin (VB) 8:9, 6:3, 6:4
Jaušovec (Jug.) - Russel (ZDA) 9:8, 7:9, 6:4
Cuypers (Juž. Afrika) - Blackwood (Kanada) 7:5, 6:2
Frombholtz (Avstralija) - Guerrant (ZDA) 6:3, 6:2
Meyer (ZDA) - Strachanova (ČSSR) 9:8, 6:1
Tomanova (ČSSR) - Evers (Avstralija) 5:7, 6:3, 6:2
Shriver (ZDA) - Harris (ZDA) 6:0 in 6:0
Durr (Fran.) - Bonicelli (SZ) 6:1 in 6:0
Kloss (Juž. Afrika) - 0’Neill (Avstralija) 6:1, 6:1
Ružiči (Rom.) - Wooldridge (VB)
6:1, 6:2
Virragh (Danska) - Coles (VB) 6:3, 6:4
Chaloner (Nova Zel.) - Mclnerney (ZDA) 9:7, 6:4
Barkovljanska Sirena si s prostovoljnim delom na nasipini pripravlja svoj društveni prostor za čolne
Člani so okrog zemljišča nasadili vrsto drevesc, ki bodo nudila društvenemu prostoru lep in prijeten okvir
Vse zemljišče so posuli s peskom in ga tudi poravnali, tako da vsa ploskev te sedaj ustvarja vtis urejenosti
Uredništvo, uprava ogiosni oddelek.
TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 /9 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija <OAN>.
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ubl|ana. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 mm)
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlcnlle-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel
v Italiji pri SPI.
30. junija 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja I in tiska j
Izn
I Trst
Član italijanske —.j, zveze časopisnih IH založnikov FIEG
PRAVIČNA RAZSODBA MILANSKEGA POROTNEGA SODIŠČA
Dosmrtna ječa morilcema 16-letne Olge Julie Calzoni
Fašistična prenapeteža sta umorila dekle le iz strasti po ubijanju - Občinstvo pozdravilo obsodbo s ploskanjem
MILAN — Milansko porotno sodišče je po 4-umem posvetovanju obsodilo na dosmrtno ječo fašistična zločinca Giorgia Invemizzija in Fa-brizia De Michelisa, kj sta 26. marca 1976 zverinsko umorila 16-letno Olgo Julio Calzoni: njunega pajdaša Paola Penca, ki jima je priskrbel orožje, pa je sodišče obsodilo na 2 leti zapora ter 500.000 lir kazni. Mlada zločinca (imata komaj 22 let) so spoznali za kriva namernega umora, divjega pretepa, nasilja nad žrtvijo in nezakonite posesti orožja. Plačati bosta morala vse sodne stroške ter poravnati škodo Olginima staršema, čeprav ni jasno, kako naj popravita svoj zverinski zločin. De Michelis in Inver-nizzi sta izjavila, da sta ubila 16-letno dekle, ki ju je imelo za svoja najboljša prijatelja, brez razloga. Res je, da sta nameravala hliniti ugrabitev ter zahtevati od Olginih staršev visoko odkupnino. Umor je bil premišljen in nameren, kot pričajo dokazi, ki jih je našla policija v njunem avtomobilu (n.pr. brizgalka, ki naj bi služila za povzročitev embolije).
Kje tiči torej vzrok tega okrutnega in nesmiselnega zločina? Naj človek išče kolikor hoče, pride do zaključka, da je vse to le sad nju-
ne ideologije. Tiste fašistične ideologije, ki poveličuje nasilje, ki naj bi bilo samo sebi namen. Kako bi sicer lahko drugače razlagali tisto divje streljanje na dekle, ki je hotelo le ubežati smrti? Morda ju je razjezilo prav to, da ni čakalo, da bi onadva hladno izvršila svoj načrt.
Tudi ni mogoče govoriti o psihičnih motnjah, kajti ugotovljeno je bilo, da sta oba obtoženca umsko zdrava. Zanimiva pa je pripomba psihiatrov, ki so pregledali Inver-nizzija: »Fant je dokaj spreten dialektik in govornik ter skuša obvladati sobesednika.* Ta težnja pa je značilna za fašista in je znak najenostavnejše oblike nasilja.
Mit o nasilju, o nadčloveku, brezdelje, iskanje načina, kako naj bi se ločila od ostalih in jih nadkrilila, vse to je lahko pripomoglo k zločinu.
O svojem dejanju se je De Michelis takole izrazil: «Nihče me dobro ne pozna, o meni so pisali in govorili vse mogoče, ne vem si pa razlagati, kaj me je obsedlo pred dvema letoma in zakaj sem storil, kar sem storil...* No, sedaj bo imel vse življenje čas, da razmišlja o tem «kaj ga je obsedlo in zakaj*.
Občinstvo, ki je napolnilo dvorano
mMiiiiiMiiMMiimiiiiiHiHimiimiiiiiiiiiiiMiiiuiiiitniiuiiiiiniiMiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiHitiiniiiftnmiiiiiii
NA POBUDO PLIBERŠKEGA DRUŠTVA EDINOST
Štafeta ob tridesetletnici koroške športne dejavnosti
Obenem bo to protest proti avstrijski manjšinski zakonodaji
CELOVEC — Za trideseto obletnico organiziranega slovenskega športa na Koroškem prireja Slovenska športna zveza v sodelovanju s slovenskim prosvetnim društvom «E-dinost* v Pliberku in Zvezo slovenske mladine v soboto, L julija, štafeto po južnem Koroškem, ki se bo začela v Ziljski dolini in bo skozi Rož in Podjuno pritekla v Blato pri Pliberku. Tej glavni štafeti se bo priključilo še pet stranskih štafet: v Bistrici pri Rožu štafeta s Kostanj, v Kozentavri pri Borovljah štafeta z Gospe svete, v Podjuni pri Globasnici štafeta iz Sel, v Pliberku pa štafeti z Djeks in iz Suhe.
V Blatu bo od 16. ure naprej zaključni program s tekmovanji v raznih športnih igrah, po prihodu štafete okoli 19. ure pa bo slavnostni zaključek štafete. Zvečer pa bo ples z zabavnih ansamblom »Sok* in pevcem Otom Pestnerjem.
Štafeta pa naj ob prvi obletnici veljave avstrijske manjšinske zakonodaje tudi izrazi protest proti tej zakonodaji in dokumentira sklenje-nost naselitvenega območja Slovencev od Brda pri Šmohorju do Pliberka in od Djeks do Železne Kaple, ki jo ta zakonodaja taji z razdelitvijo južne Koroške na osem kategorij občin z različnimi pravicami za Slovence. V znak solidarnosti in v podporo protestu proti zakonu o narodnih manjšinah bo celovški solidarnostni komite za pravice manjšin sodeloval pri štafeti s stransko štafeto iz Gospe svete v Kozentavro. (Sindok)
mlade učence. Dajali so pouk za šest instrumentov. Ob koncu šolskega leta je skupina z uspehom zaključila prve izpite, šestčlanska komisija je nad učnim uspehom bila izredno zadovoljna. Otroci svojih veščin niso pokazali le pred komisijo, marveč so z velikim veseljem stopili še pred zbrane starše, ki so bili vidno zadovoljni in prijetno presenečeni.
Delo slovenskega prosvetnega društva «Edinost» v Pliberku bo gotovo našlo posnemalce še v drugih krajih oziroma društvih, zakaj potreba po glasbenem pouku na Koroškem je velika. Ustanovitev glasbene šole za koroške Slovence pa
do zadnjega kotička, je pozdravilo obsodbo s ploskanjem. Prijateljica umorjene študentke, Cristina Mari, pa je časnikarjem izjavila, da je ta obsodba ena izmed redkih pravičnih stvari, ki se danes dogajajo na tem umazanem svetu.
Še nekaj besed o poroti. Prvič se je zgodilo, da je bila porota sestavljena iz samih žensk in v današnjih dneh, ko je ženska izpostavljena vsakovrstnemu nasilju, ima to simboličen pomen, šest žensk je sodilo zločincema, ki sta meni nič tebi nič streljala na dekle, kot bi bilo le tarča za strelne vaje, in ju tudi obsodilo. Porota je dobro opravila svojo nalogo in .poudarila, da r je nasilju treba zoperstaviti, pa naj bo katere koli barve in naperjeno proti komurkoli, (ml)
Mednarodni vesoljski polet
ZAKLJUČENO MEDNARODNO SREČANJE V PORTOROŽU'
Prizadevanja novinarjevj za pravičnejšo družbeno ureditev v svetu
PORTOROŽ — Včeraj se je končal tridnevni pogovor za okroglo mizo o pravičnejši gospodarski u-reditvi sveta. Organizirala ga je Zveza novinarjev Jugoslavije, udeležilo pa se ga je okrog 80 predstavnikov tiska, radia in televizije iz 40 držav.
Novinarji so sklenili, da he bodo sprejeli nikakršnih sklepov ali resolucij, kajti njihova naloga je predvsem opozoriti in opozarjati svet na povezanost in soodvisnost žgočih političnih in ekonomskih kriznih situacij v svetu ter na učinkovitejši pristop, da se take razmere odpravijo. Pri tem so se opredelili za naslednja izhodišča: nadaljnje uresničevanje politike miroljubnega sožitja, neodvisnost in suverenost držav ter nevmešavanje v notranje zadeve drugih, pravičnejša porazdelitev dohodka v svetovnem merilu ter enakomernejši gospodarski razvoj v svetu ne glede na različne politične sisteme in gospodarska gledanja in ob sodelovanju vseh držav ne glede na notranjo družbeno ureditev.
Ta stališča naj bodo napotilo delavcem v sredstvih javnega obveščanja, ki naj objektivno informirajo bralce, poslušalce in gledalce o problemih sodobnega sveta. Gre pa tudi za mobilizacijo javnega mnenja, čeprav je to zelo zahtevna naloga v današnjem svetu, ki je poln monopolističnih teženj ter političnih in gospodarskih pritiskov.
L. OMLADIČ
m
^r)m. 'j
Po spojitvi z orbitalno postajo saljut 6 sta se vesoljca sojuza 30, sovjetski kozmonavt Pjotr Klimuk ln Poljak Miroslav Germaszewsld preselila na vesoljsko postajo, kjer sta ju čakala člana sojuza 29 Vladimir Kovaljonok in Aleksander Ivančenkov. Na sliki: vesoljca sojuza 30 pred vzletom	(Telefoto ANSA)
OB STOLETNICI ROJSTVA VELIKEGA USTVARJALCA V LJUBLJANI
Tridnevni mednarodni simpozij o Župančičevem literarnem delu
v
Uvodni referat akademika Josipa Vidmarja . Sodelujejo tudi poznavalci Zupančičevega opusa iz Poljske, Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Romunije, Bolgarije, Avstrije in ZHN Okrogla miza jugoslovanskih književnikov o medrepubliškem revialnem sodelovanju
LJUBLJANA — Kot pred dvema letoma ob 100-letnici Cankarjevega rojstva sta letošnji simpozij o Župančiču prav tako pripravili organizacijsko Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani skupaj s Slovensko matico, Slavističnim društvom Slovenije, Društvom slovenskih pisateljev in Društvom slovenskih književnih prevajalcev.
Simpozij je včeraj dopoldne odprl Josip Vidmar, pozdravila pa sta ga v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti njen predsednik dr. Janez Milčinski in v imenu Filozofske fakultete ljubljanske univerze njen dekan dr. Matjaž Kmecl.
Simpoziju je bilo predloženih več kot 40 referatov in prispevkov iz Slovenije, Jugoslavije, med njimi devet predavateljev in ustvarjalcev iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin ter enajst iz tujine: Poljske, Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Romunije, Bolgarije. Avstrije in Zvezne republike Nemčije. Tematsko lahko prispevke simpozija razdelimo na tri skupine. Prva skupina referatov obravnava Župančičevo pesniško, prevajalsko in dramaturško delo. Druga skupina referatov je posvečena Župančičevim
NAPETOST V LIBANONU NEVARNO NARAŠČA
NOV ZLOČIN NAD LIBANONSKO GRŠKO KATOLIŠKO SKUPNOSTJO
V sredo odkrili trupla 22 oseb - Bivši predsednik Camille Chamoun krivi za pokol Palestinec - Varnostni ukrepi za preprečitev verjetnih povračilnih ukrepov
BEJRUT — Položaj v Libanonu je postal eksploziven po pokolu. ty pripadnikov krščanske veroizpovedi grškega obreda. Trupla so odkrili v sredo popoldne v nekejn gozdu _ blizu vasi Bazalie v neposredni bližini svetopisemskih krajev Laboue in Rasm El - Hadet na visoki planoti Bekaa. Po pričevanju bivšega poslanca Habiba Al Mountrano so o-klopna vozila obkolila vasi na območju Hermela. Oboroženi civilisti so s spiski v roki strpali vaščane, Po večini mladince in jih s terenskimi vozili odpeljali.
Libanonska žandarmerija in «zele-ne čelade* sirskih mi. ovnih čet so
več kot upravičena. (Sindok)
IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIHIIIIIIIIIIimimiMlllllllllllllimilllimilllllllllllllllllllllllllllMIHMIIMIIIIIIIIIIIIIIIUtHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIMlIlMIIIIIIIItUIIIIIIHIIIIIIIIIIIU
Poroka monaške princese Caroline
V Pliberku zaključili prvi glasbeni tečaj za slovenske otroke
CELOVEC — Koroški Slovenci so znani po svoji bogati narodni pesmi, številni pevski zbori jo gojijo ob Zilji in Dravi, vendar je doslej — lc z redkimi izjemami — njihova tovrstna dejavnost ostajala zgolj na področju zborovske kulture. To pa zaradi tega, ker naši rojaki onstran meje niso imeli prave možnosti, da bi glasbeno kulturo razširili še na druga področja. Manjka jim ustre zen pouk glasbe, skratka glasbena šola, ki bi mladini, zainteresiram, da se usposobi veščin igranja tega ali drugega instrumenta, nudila tako možnost.
Zato se je Slovenska prosvetna zveza odločila, da pri' oblasteh doseže tudi tovrstno šolo oziroma, da bi tako delovanje dežela plačevala tudi koroškim Slovencem, saj za večinski narod subvencionira glasbeni pouk, ki se v Avstriji odvija v iz-venšolski dejavnosti.
Prvi korak k temu je storilo slovensko prosvetno društvo «Edinost» v Pliberku, ki je v letošnji pomladi z delovanjem na tem področju in o-trokom v svojem okolišu ponudilo možnost glasbenega pouka. Odziv je bil izredno velik. Za začetek se je prijavilo toliko mladine, da niso mogli sprejeti vseh. Kljub temu se je p . trimesečnem delovanju 37 učencev v sredo postavilo perd izpitno komi sijo, ki je ocenila njihovo delo.
Pliberško društvo »Edinost* pa svoie dejavnosti ne bi moglo izvesti, če ne bi dobivalo pomoči s su sednih Raven na Koroškem, kjer je tamkajšnja šola dala na razpolago svoj« učitelje, ki so hodili poučevat
Včeraj zjutraj je tulonski škof mons. Gilles Bartlic v Palatinski kapeli poročil monaško princeso Carolino s Philippom Junotom. Obredu je prisostvovalo nad sto povabljenih. Po poroki sta se novoporočenca napotila v občinsko palačo, kjer sta se podpisala v zlato knjigo ter sprejela darilo podložnikov princa Ranierija III Takoi nato sta odpotovala na poročno potovanje. Na sliki: novoporočenca takoj no cerkvenem obredu.
(Telefoto ANSA)
bile obveščene prepozno in niso u-spele preprečiti pokola. V libanonskem glavnem mestu je vest sporoči, falangistični radio. Bejrutske ceste so se izpraznil^, sirske »zelene čelade* pa so zavzele ključne položaje.
Bivši predsednik Camille Chamoun, lider libanonske fronte, ki združuje krščanske stranke in o-sebnosti ,je izjavil da krivci pokola niso le civilisti ne Libanonci. Chamoun ni izrecno dejal da so pokol zakrivili Palestinci, toda iz njegovih besed je obtožba izzvenela zelo jasno.
Predsednik republike Elias Sar-kis se je včeraj ponovno sestal z ministroma za obrambo in zunanje zadeve ter z vojaškimi poveljniki, da bi proučil novonastali položaj. Sarkis je tudi v stalni telefonski zvezi s sirskim predsednikom Assadom.
Novi zločin je spravil Libanon v obup. Napetost po pokolu posl. Fran-gieja, njegove družine in 31 oseb se je že nekoliko polegla. Ministrski svet je sprožil varnostni načrt, da bi se zoperstavil ultimatu prebivalcev vasi Zghort, ki se hočejo maščevati za uboj Frangieja in njegovih pristašev. Sedanji pokol pa je razpihal tlečo žerjavico v libanonski napetosti. Po bejrutskih ulicah so se že pojavili oboroženi Civilisti. Opazovalci pričakujejo, da bo prišlo do povračilnega pokola, bržkone bodo tarča falangističnega maščevanja Palestinci. Prav zato so arabske zelene čelade včeraj še oiačile svojo prisotnost v Bejrutu. Na vseh libanonskih cestah so cestne zapore, kjer žandarmerija in vojska natančno pregledujeta redka vozila. Oblasti,pa so pozvale prebivalstvo, naj ohrani mimo kri. (voc)
njihova zaprta pajdaša in sicer za 28-letnega Sapisa Mohanvneda Kha-darja in 26-letnega Zayeda Husseina Al Alija. Oba sta bila obsojena na smrt zaradi umora, urednika egiptovskega časopisa Al Ahram, Yasse-fa El Sebaia. Če bo vrhovno sodišče potrdilo smrtno obsodbo, ju lahko reši samo predsednikova pomilostitev.
MILAN — V jetnišnici San Vitto-re se je obesil 29-letni zapornik Leonardo Bevilacqua iz Nole (Neapelj), ki je bil obsojen na 8 mesecev ječe zaradi nezakonite posesti orožja.
prevodom v tuje jezike in njegovemu mestu v sodobni evropski književnosti, medtem ko tretja skupina zadeva Župančičevo prevajalsko delo, sprejem Župančiča v tujih nacionalnih literaturah ter prodor Župančičevega dela v širši prostor zunaj slovenskih in jugoslovanskih meja.
Uvodni govor je imel Josip Vidmar, ki je na kratko poudaril pomen in vlogo Župančiča za slovensko književnost, še posebej pa je poudaril Župančičevo mesto in vlogo v življenju tako imenovanega malega naroda ter pesnikovo pot in vključitev v narodnoosvobodilni boj. Opozoril je na dejstvo, da slovenski narod kot mali narod še vedno ni neogrožen kljub njegovemu sedanjemu položaju v trdni zvezi z jugoslovanskimi narodi in narodnostmi ter apeliral na še nadaljnji boj slovenske sodobne literature za še večjo afirmacijo in potrditev samobitnosti in samostojnosti slovenskega naroda.
Prvega dne simpozija smo slišali naslednje referate in prispevke: Marja Borštnik (Sredi vsega), Branko Rudolf (Problem Otona Župančiča). Anton Slodnjak (Pogled na tri zgodovinske tragedije: Heb-bel - Agnes Bernauer; Jurčič - Veronika Deseniška; Župančič - Veronika Deseniška), Marija Bobrow-nicka iz Krakova (Iz Župančičevega dramskega oblikovanja), Fran Petre (Župančičeva Veronika Deseniška - iluzionistična tragedija), Dušan Moravec (Dramaturško delo Otona Župančiča), Joža Mahnič (Razvoj ljubezenskega čustvovanja v Župančičevi liriki), Franc Zadravec (Slovenski verz od 1896 do 1920), France Bernik (Slogovna modernost Župančičevih zgodnjih pesmi), Zdzislavv Tarasz iz Krakova (Problem ekspresionizma v Župančičevi liriki), Jože Toporišič (Župančičeva opazna beseda in ijena stilna vloga), Franc Jakopič (Župančič in leksikalni slavizmi v slovenskem knjižnem jeziku), Jože Pogačnik (Tema pesništva in Žuoančičev književni nazor), Štefan Barbarič (Težišče Župančičeve literarne misli), Ciril Zlobec (Zupančičeva erotična, pespm) in Hele Bergner (Didaktični element v Župančičevi liriki).
Simpozij bo danes nadaljeval z delom.
V prostorih Slovenske matice pa se je začela dvodnevna «Okrogla miza* Zveze pisateljev Jugoslavije na temo medrepubliškega revial-nega sodelovanja. Kakih 20 jugoslovanskih književnikov in urednikov jugoslovanskih literarnih revij je
začelo razpravljati o medsebojnem sodelovanju in seznanjanju med sodobnimi literaturami jugoslovanskih narodov in narodnosti. Ugotovili so, da je sicer danes to seznanjanje in sodelovanje sicer zadovoljivo, vendar še zdaleč niso izkoriščene vse tiste možnosti, ki obstajajo, da bi se lahko pisana in heterogena sodobna jugoslovanska ustvarjalnost na književnem področju še bolj medsebojno povezovala in se predstavljala druga drugi.
Beseda je tekla tudi o enotni jugoslovanski književni reviji, ki naj bi bila pisan mozaik in predstavljala jugoslovanski javnosti sodobno književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. Hkrati so udeleženci tudi razmišljali o enotni jugoslovanski književni reviji, ki bi jo izdajali v tujih jezikih in tako svetu posredovali podobo in stanje sodobne jugoslovanske literarne ustvarjalnosti.
Okrogla miza, ki jo je Zveza jugoslovanskih pisateljev to pot zaupala Društvu slovenskih pisateljev, bo jutri s podelitvijo Župančičeve listine prizadevnim prevajalcem in posredovalcem slovenske književnosti, bralcem drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti, zaključila svoje dvodnevno delo.
DUŠAN ŽELJEZNOV
tiiimiiiiiitiuimiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiliiifHiKtiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POD DOMNEVNIM PRITISKOM SOVJETSKE ZVEZE
NIKOZIJA — V Nikoziji se širijo vesti, ki pripisujejo , palestinskim ekstremistom namen ugrabitve predsednikovega sina Marcosa Kypria-noua, da bi ga nato zamenjali za
.......................................................
IZJAVA SKUPINE ZAGOVORNIKOV S PETOVELJSKEGA PROCESA
Razsodba kasacijskega sodišča v prid obtožencem
Goriška odvetnika Bernot in Pedroni odgovarjata na polemičen članek odv. Kostorisa y tržaškem dnevniku
BENETKE — Goriška odvetnika Bernot in Pedroni sta v izjavi vsedržavni tiskovni agenciji Italia pojasnila svoje stališče v zvezi s pe-toveljskim procesom. Njuna izjava se nanaša na članek tržaškega od vetnika Sergia Kostorisa, ki je bil objavljen v nedeljo v tržaškem italijanskem dnevniku in v katerem je med drugim rečeno, da je kasačij-sko sodišče s tem. da je razveljavilo razsodbo tržaškega prizivnega sodišča in poslalo akte v pretres beneškemu sodstvu, napravilo pravzaprav uslugo tožilcu. Odvetnik Ko-storis je edini od skupine zastopnikov zasebnih strank, ki je do konca vztrajal pri trditvi, da je skupina šestih Goričanov kriva za pe toveljski atentat.
Goriška odvetnika sta izrekla od ločno kritiko članka in med drugim izrazila začudenje, da znanj tržaški odvetnik tako odločno vztraja pri
svojih trditvah. Iz razsodbe kasacijskega sodišča je namreč jasno razvidno, da so sodniki sprejeli prav ugovore zagovornikov in ne tožilca, ki se je v svbjem ugovoru spuščal v vsebino razsodbe in ne v njeno pravno osnovanost, kot je dovoljeno v prizivih na kasacijsko sodišče. «Dejansko je kasacijsko sodišče sprejelo tisti naš ugovor,* pravita zagovornika, «ki oporeka veljavnosti razsodbe, ker so karabinjerji zaslišali vse obtožence s protizakonitim postopkom, to je brez prisotnosti odvetnika in ne da bi jim povedali, da so obtoženi pokola.» Ta utemeljitev razsodbe tržaškega priziv-ntga sodišča in torej ponoven proces pred beneškim sodiščem, ki bi se moral, po besedah zagovornikov, zaključiti s popolno oprostitvijo, kajti prav beneško sodstvo je zaključi lo preiskavo o izkrivljanju podatkov s strani goriških preiskovalcev in
je zaradi tega poslalo na zatožno klop glavnega goriškega tožilca dr. Pascolija in tri karabinjerske častnike, ki so bili odgovorni za preiskavo o petoveljskem atentatu. Do te oprostilne razsodbe bi moralo priti prav zato, ker je kasacijsko sodišče razveljavilo tisti dal aktov, na katerega so se oslanjali preiskovalci in tudi tržaški sodniki. uBeneški sodniki bodo morali začeli srnjo razsodbo tam,» pravi še odv. Bernot. tkjer so jo tržaški sodniki prekinili. ko niso hoteli priznati neveljavnosti tistih aktov, ki jih je sedaj, po štirih letih našega boja, vrhovno sodšče končne razveljavi-lo.t (b.br.)
BERLIN — Zahodroberlinsko sodstvo je sporočilo, da si je te dni poskusil vzeti življenje Arnold Franke, to je odgovorni za. varnost.
v kaznilnici Moabit. Tam je zaprtih več pripadnikov terorističnega »gibanja 2. junij*, predvsem pa je kaznilnica zaslovela, ker je 27. maja letaš vanjo vdrl žens/i komando ter osvobodil prevratnika Tilla Meyer-ja. Franke naj bi se odločil za u-sodni korak prav zaradi tega dogodka, oziroma, ker je bil brž nato vpleten v zadevno preiskavo iz vrst ustrezne parlamentarne komisije.
Spojitev eritrejskih osvobodilnih gibanj
Gre sicer le za dve od treh gverilskih organizacij, ki se nameravata neposredno pogajati z Mengistujem
TREVISO - Včeraj je bil izpuščen začasno na prostost borzni operater Tttilio Marzollo, ki je »zaslovel* pred sedmimi leti s povzročitvijo finančnega stečaja za nič manj kakor 40 milijard lir. L. 1971, nekaj dni po dogodku, je pobegnil iz Benetk na Dansko, vendar so ga kaj kmalu izsledili ter obsodili na 9 let zaporne kazni, ki mu je bila v prizivu skrajšana za leto dni.
BEJRUT — Predstavništvi dveh od skupno treh eritrejskih osvobodilnih gibanj, ki se že sedemnajst let z gverilskimi operacijami borijo proti etiopski vladavini za osamosvojitev oziroma samostojnost, sta včeraj na tiskovni konferenci v libanonskem glavnem mestu sporočili, da sta dosegli sporazum, po katerem nameravata v najkrajšem sprožiti neposredna pogajanja z režimom podpolkovnika Mengistuja.
Vsebino sporazuma, ki so ga podpisali voditelji «eritrejske osvobodilne fronte — revolucionarnega sveta* (ELF - RC) in djudske fronte za osvoboditev Eritreje* (EPLE) prejšnji teden v Adenu, je že nekaj ur po njegovi razglasitvi objavil libanonski levičarski dnevnik »As Safir*. Sporazum predvideva, da se eritrejsko vprašanje razreši na podlagi neposrednih pogajanj «brez vsakršnih pogojev* med omenjenima marksističnima gibanjima in ravno tako marksistično adisabeb-ško vlado. Kakor je razvidno, sporazum izključuje tretje eritrejsko osvobodilno gibanje ELF (»ljudske osvobodilne sile*), katerega vodi Osman Saleh Sabei; to gibanje o-značujejo podpisniki sporazuma (Ahmed Mohamed Naser, Abdulah Sulejman in Zein Al Abdin za ELF - RC ter Mohamed Nur Aforki in Mohamed Said za FPLE) kot izrazito protikomunistično, torej reakcionarno.
V bejrutskih diplomatskih krogih ugotavljajo, da je prišlo do omenjenega sporazuma brž po Naserjevem obisku v Moskvi. To naj bi pomenilo, da je prišlo do dogovora med osvobodilnima gibanjima naravnost pod pritiskom Kremlja pa tudi — čeravno v manjši meri — adenske vlade: Če je res tako, potem utegne priti na afriškem rogu v kratkem do precejšnjega preobrata, ki lahko korenito sprevrže strateško ravnovesje v tem delu sveta: zelo verjetno v korist Sovjetske zveze.
Ko bi namreč Sovjeti nadalje vztrajali pii strogo enostranski pod-
pori Mengistuja, bi tako rekoč po tisnili Eritrejce v objem arabskih reakcionarnih, ali vsaj izrazito pro-zahodnih držav in si tako zapravili nadzorstvo nad Rdečim morjem, Z druge strani se širi glas, da je Sovjetska zveza posegla v etiopsko - eritrejski spor tudi še spričo naraščajočih težav, ki tarejo Mengistuja. Etiopska uradna tiskovna agencija «Ena» je v tej zvezi sporočila, da je bilo izvršenih na vodjo »derga* od septembra 1976 kar devet atentatov, seveda brezuspešnih, V enem je bil sicer Mengistu laže ranjen v nogo. Napadi naj bi prišli iz vrst tako desne kakor skrajno levičarske opozicije, (dg)
Spor z Bolgarijo
(Nadalievanle * j. strani>
enakopravnosti in svobodnega razvoja vseh narodov in tudi narodnostnih manjšin sestavni del uresničevanja človeških pravic in svoboščin, kar j« bilo in je eno od temeljnih načel notranje in zunanje politike SFR Jugoslavije*.
Uradni Beogra-' je torej po dolgotrajnih, vendar popolnoma neuspešnih pogovorih z Bolgarijo razgrnil domači in predvsem svetovni javnosti vso, res prav vso resnico o dvolični bolgarski politiki, ko gre za makedonsko -manjšino v Bolgariji in sploh za ob»to,i makedonskega naroda. Očitno je, da jt? 11. kongres jugoslovanskih komunistov tudi na tem iiodročju potrdil odločno politiko, znano sicer že od prej, vendar doslej še nikoli tako natančno, jasno in nedvoumno razločno razloženo najširši javosti. Prav gotovo so olja na ogenj prilile bolgarske reakcije na 11. kongres ZKJ, saj je bilo slišati celo takšne izjave, da ima »Jugoslavija ozemeljske pretenzije do Bolgarije*, medtem ko je vodja bolgarske partijske delegacije na kongresu jugoslovanskih komunistov po vrnitvi v Sofiji kar naravnost izjavil, da «v Bolgariji nikoli ni bilo makedonske narodnostne manjšine in je tudi danes ni*.
Na dlani je, da se bolgarska stališča glede Makedoncev — manjšine v Bolgariji kakor tudi naroda v celoti — nikakor ne spreminjajo, marveč o-stajajo na moč trdovratna in nesprejemljiva, daleč stran od sodobnih tokov evropskega dogovarjaja in sodelovanja. še bolj daleč od resnično dobrih sosedskih odnosov in predvsem daleč od prakse, ki bi jo morala razvijati sleherna socialistična država. Med takšne pa se šteje tudi Bolgarija. Obenem je tudi očitno, da pri stvari nima prstov le uradna Bolgarija, ampak še kdo, ugibati pa ni treba kaj dosti, saj je splošno in dobro znano, da bolgarsko vodstvo na čelu s To-dorom Živkovom velja za enako najbolj zvestih podanikov Moskve in varšavskega pakta.
Jugoslavija je zdaj svoje jasno in glasno povedala. Vprašanje, ki se po. raja, je tole: h kakšnim izgovorom in novim zvijačam se namerava Bolgarija zdaj zateči, kajti malo verjetno je, da bi priznala neizpodbitno resnico: makedonski narod obstaja in tudi v Bolgariji živijo Makedonci, če seveda vseh od tistih skoraj 200 tisoč, uradno preštetih pred dobrimi 20 leti, že niso pregnali neznanokam.
............
VČERAJ ZJUTRAJ V JERUZALEMU
Atentat spet terjal žrtve med prebivalstvom
TEL AVIV — Na predvečer obiska ameriškega podpredsednika Mondala v Izraelu, je prišlo v Jeruzalemu do hudega atentata. Med stojnicami na neki odkriti tržmei v judovskem delu mesta je eksplodiral močan peklenski stroj, ki je terjal številne žrtve med civilnim prebivalstvom: tri osebe so bile ubite, več kot štirideset, med katerimi sedem zelo hudo, pa je bilo ranjenih. Podoben atentat je na istem kraju pred desetimi leti terjal še več žrtev. Tedaj jc bilo u-bitih trinajst ljudi, več kot šestdeset pa je bilo ranjenih.
Eksplozijo so slišali po vsem mestu. Policija je nemudoma ob kolila celotno področje in urenml«
številu« Acabur U Mda« M M
poročajo o morebitni izsleditvi krivcev. Palestinska tiskovna agencija «Wafa» in vojaški glasnik organizacije za osvoboditev Palestine sta včeraj izjavila, da so atentat izvedli pripadniki organizacije »Ali Nas-ser Yassir», Yassir je bil predstavnik palestinske osvobodilne organizacije OLP, ki so ga neznanci pred kratkim ustrelili pred njegovim stanovanjem v Kuivaitu.
Kot zatrjuje poročilo vojaškega glasnika, je včerajšnji atentat terjal osem mrtvih in pet ranjenih, poleg tega pa naj bi bile uničene tri trgovine in številni avtomobili, ki so bili parkirani tam okoli. Poročilo poudarja, da se je kljub takojšnjim in obsežnim ukrepom iz-rar’ .ki obhrti komandos srečno vnii ■ »vqja oporišče.