Foštnin» plačana v gotovini Gena 1.50 Din ^H^^k ^^^h ^^^^H|^^^^^^ ^^^m ^^^ ^^^^^^^^ ^fl^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^ Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša ^^^^^^^^H ^^^^^^^Rk^^^^^^^M ^^^L. ^^^^^^^| ^^^^^^^B ^^H^^^H ^^^L mescčno po poSti 5 Din, v Celju z do- ^^^^^A^^^f ^^^^^^^^H ^^^fl^^^F ^^^^^ ^^^^^^^H ^^^^^^^^1 ^^H^^^V ^^^^L stavo na dotn po raznaSalcih 550 Din, za ^^^^^^^^^B ^^H ^^H ^^^^^m ^^B^^k ^^H ^^H ^^H ^^H ^^H^^^K ^^P^^^ inozemstvo 10 Din // Uredništvo in uprava: ^^^^^^^^^M ^^^^^^^^1 ^^^^m ^^^^^^L ^^^^^^^| ^^^^^^^H ^^^^^^B ^^^^^^L Cclje, Strossmayerjcva ul. 1, pritličje,desno// ^^^^^^^^^H ^^^^^^^^H ^^^V ^^^^^^^^k ^^^^^^^H ^^^^^^^^H ^^^^^^^v^^^^^^^^k Telefon št. 65 ,'/ Račun pri poštnem čekov- ^B^H ^^^^H ^^^^^^^^W ^^J ^^^HI^^^^L ^^^^^^^V ^^^^^^^^V ^^^^^^V^^^Hl^^^^ netn zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // šlev. 43. Celje, petek 22. okfobra 1937 Leto XIX« Na krivih potih Celje, 22. oktobra. Jugoslavia preživlja po smrti Vi- teškega kralja Aleksandra težko ča- -e. Na delu so temne reakcionarne ^ile od zunaj in znotraj države, ki skušajo dokazati našemu narodu, ria žalostne gospodarske razmere in boda širokih ljudskih mas niso po- sledice svetovne vojne, temveč po- sledica sistematičnega izkoriščanja raznih krajev po brezvestnih ljudeh, ki kot zastopniki lastnega in tujega kapitala izmozgavajo narod ter ga skušajo popolnoma zasužnjiti. Se- jalci nezadovoljstva najdejo za svoje trditve vedno in povsod dovolj do- kazov, vsled česar naletijo med na- rodom vsikdar na poslušna ušesa. Ali je potem kaj čudno, če zaupa na- rod tem ljudem bolj nego vsem apo- stolom raznih ideologij?! Sicer pa moranio priznati, da se je storilo pri nas že toliko napak, da je tudi naj- ostrejša kritika dostikrat čisto ra- zumljiva. Vsako napako pa narod še nekako preboli. če in dokler živi v urejenih .rospodarskih razmerah. Napaknago- spodarskem področju pa ne more pre- našati dolgo. ker mu te napake po- vzročajo preveliko škodo, ki ga težko obremenjuje in osri-oža v njegovi eksistenci. En-a najusodnejsin napak na go- spodarskem področju je pretirana eentralizacija v vseh panogah naše- ga notranjega življenja. Neizprosna centralizacija pa se še ni ustavila, marveč gre svojo zmagoslavno pot dalje! Ni še dovolj, da se je v teku zadnjih let nakopičilo v privilegira- nih državnih ustanovah: Narodr.i banki, Poštni hranilnici in Drž. hi- potekarni banki iz vseh delov države za d-ve in pol milijarde ljudskega de- uarja, ki leži sedaj brezplodno v bla- gajnah teh ustanov. Centralizacija denarja se nadaljuje z neverjetno do- i ostali rteli države — predvsem pa >lovenija z visoko razvitim gospo- ilarstvom — veliko pomanjkanje de- narja, pa se ustvarja na eni strani brezposeln kapital, na drugi strani j>a se ubija gospodarska delavnost ter odteguje delo in zaslužek stoti -očem brezposelnih delovnih ljudi. Ali ni žalostno, ko imamo vendar priznano najslabše ceste in železnice, neosušena močvirja, neregulirane re- k-e in hudournike. da gledamo mir- no in brezbrižno, kako se pomikajo :o naLih cestah b-ataljoni brezposel- iih mladih Ijudi, ki prosijo milošči- ne in padajo narodu v breme?! Tujec ne more razumeti, kako je mogoče, dn vlada v državi, ki ima vseh vrst surovin v preobilici na '-azpolago, brezposelnost! Vpiulnr je o popolnoma naravno Slovenija prednjači žalibog tudi v tem pogledu iy ker je izrazito pct- ivna gosto naseljena pokrajina z ve- nkiin odstotkom prebivalstv«, ki je prisiljeno vsled pomanjkanja lastne oinlje iskati dela in kruha v indu- triji in obrti. jo je kriza našega de- arništva zadela izmed vseh pokra- jin imjoWutii'eje. | Ironija usode je hotel a, da je pro- | lavilo ravno te dni slovensko za- ¦riižništvo. ki preživlja že sedmo ^to naihujšo krizo, stoletnico rojstva ;ka, očeta slovenskega t! Slovensko zadrnžniš- \ o, ki je skozi dolg« desetletja vzga- ilo in navajalo naš narod k varfe- ;mju, je znslužilo pač malo vei5 po- ¦ornosti in podpore s strani držav?. Mezdno gibanje v Jurkloštru Jurklošter, 22. oktobra. V Jurkloštru obratuje Tovarna lesnih izdelkov, katere lastnika sta gg. Falt-er Henrik in Irena, graščaka v Jurkloštru. Tovarna obstoji od le- ta 1923.. dočim je bila prej tarn pa- pirnica, pozneje pa tovarna pohištva. Zaradi prevelike razdalje in slabih prometnih zvez do železnice (postaja Rimske toplice) ta industrija ni mogla uspevati, ker se je blago pri transportu kvarilo in untfevalo. Pod- jetje se je zaradi tega reorganiziraio na proi/vajcinje lesnih izdelkov, kn- kor ležalnih stolov. vrtnih stolov in miz, desk za meso, obešalnikov, pral- nic vseh vrst, ročajev in toporišč za s^kire, kladiva, §il. pil, diet in dni- gega orodja, sploh zelo različnih lesnih izdelkov po skicah ali naCr- tili. Največ se bavi tovarna z mno- žinskimi izdelki na veliko. Dve tre- tjini izdelkov pošilja podjetje v An- glijo, Afriko, Indijo in Nizozemsko, prednjači pa seveda Anglija. Pol eg že navedenih izdelkov pripravlja podjetje na svoji lastni žagi tudi deske in drug rezan material iz le- se, ki ga pridobiva iz graščinskih gozdov. Kot delavci so zaposleni ve- činoma domačini. pogosto cele druži- ne. Nekatere imajo doma mala po- sestva. kočarije, ki ne morejo pre- življati družin, drugi pa so navezani le na mezdo v tovarni. Približno polovica delavoev ima prosto stano- vanje in nekaj zemlje. kurjavo pa dobivajo brezplačno iz graščinskih gozdov. Do pričetka gospodarske in finanč- ne krize je podjetje še kolikor toliko uspevalo, nakar so cene izdelkov za- radi hude konkurence padle tako, da je bil obstoj podjetja ogrožen. Izvoz v inozemstvo ye ovirala tudi devizna politika, ker so se morale i prejete tuje valute odstopiti Xarodni i banki. ki je obračimavala veliko j r.ižji tečaj, nego j-e veljal v privatni i trgovini. Anglija si je poiskala trg v državah, ki bolj upoštevajo izvoz in izvoznike, reakeija pa se je kazala tudi v Jurkloštru, kjer so se manj- šale režije in mezde, pa tudi reduoi- ralo delavstvo. D-elavci so stremeli samo za tem, da si obdržijo staini zaslužek in so se zadovoljili z raz- meroma nizkimi mezdami, samo da bi še tovarna obratovala. Ko so se pa v zadnjem času živ- Ijenjske potrebščine zopet podražile, ni moglo delavstvo več shajctti in je ZÄlitevalo od delodajalke zvišanje mezd. Tovarna na to ni pristala, ko-- je bila vezana še na stare pogodbe z inozemstvom, pod prejšnjimi pogo- ji, in sicer za celo leto. Navzlic temu pa je meseca julija zvišala nekako polovici delavcev mezde, ostalim pa zvišanje obljubilct, čim potečejo dose- danje pogodbe in prideio nova naro- čila. Uvedba minimalnih m-ezd je pri- nesla delavstvu s 1. avgustom zvi- äanje mezd. Vsled splošnega mezdnt- ga gibanja, ki je po tej uredbi na- stctlo v naši banovini, so tudi naii delavci uvideli potrebo organizira- n>a in skupnega nastopa, da si pri- dobijo življenjske pogoje. Dvakratni poskus za mirno poi*avnavo je spod- letel, nakar je 57 delavcev in delavk stopilo v stavko, ki je trajala od 22. septembra do 13. oktobra. Delavci ~o se zadržali mirno in dostojno ter si iskali v času stavke živeža in dela po okolici. Stavko je zaključila raz- prava, ki jo je vodil odposlanec ban- ske uprave in pri kateri je bil do- sežen popoln sporazum. Delavcem, ki niso bili deležni omenjenih zvi- šanj mezd, so nekaj primaknili, de- lavci, ki še niso imeli prostega sta- novanja in proste kurjave, pa bodo dobili kolikor bo na razpolago. Pod- jetje je v polnem obra-tu, lastnik se mudi v Londonu za?"adi novih naro- Popolno razumevanje na eni strani je rodilo odpor in ogorčenost na dru- gi strani, obenem pa se je prenesel boj s Cisto gospodarskega tudi na politično področje. Težko je ugoto- viti, ali nosi večjo krivdo zlohotnost ali nesposobnost tistih, ki nosijo od- govornost za današnje žalostne raz- rnere. Res je, da so nažo gospodarske prilikß vsled heterogenosti gospo- darskih stitiktur poedinih delov na- še države mnogo bolj komplicirane, kakor v drugih di-žavali, res je, da smo mlada država, ki se šele urejuje, vendar bi se bilo dalo z resno voljo doseči v teku dvajsetih let našega skupnega državnega življenja več homogenosti, več povezanosti v go- spodarskem in duhovnem ozim. Če bi se bila posrecala vsem krajem enaka in zadostna pozornost! Da so se naše gospodorske razmcre razvij-ale v pravem pravcu, bi ne bili doživeli sedaj »sporazum»« med vo- ditelji izvenparlameTitarne oix»zicijk>. i Ta sporazum pa je glasen memento vsem onim, ki nosijo odgovornost za današnje žalostne razmere, in jasen j dokaz za to, da so bili na krivih po- tih. Po krivih potih pa hodijo tudi I duševni očetje in zagovorniki »spo- I razuma«, ki je velika zabloda in na- | lodna nesreča. ZagrebŠki sporazum je začetek vseh nesporazumov, ki nm morajo logično slediti. Morda se j sporazumaSi niti ne zavedajo, kako ! težka odgovornost pred narodom in zgodovino pada na njihove glave! Sj>orazum pa dokazuje tudi po- manjkanje vsake pietete, ki smo jo dolžni največjemu heroju naše dobe, Viteškemu kralju Zedinitelju, ki je v globoki ljubezni do naroda in dr- žave podal dokaz največje državniš- ke modrosti s šestojanuarskim nk- tom in ki je v brezprimerni vdano- sti veliki ideji miru položil na oltar i domovine svoje dragoceno življenje: Vsem onim, ki zaman iščejo vzro- ka žalostnim političnim pojavom v novejši dobi, bodi povedano, da je napačna gospodarska politika, ki jo je zakrivilo zlohotno neupoštevanje n-aših vital nib gospodarskih intere- i ov, alfa in omega naze notranjepo- litične neurejenosti. Ali je potem čudno, če postaja na- rod malodušen in izgublja vero v boljšo bodofnost? Ali ni povsem lo- gično in nai-avno, da najdejo sejalci narodne nesloge in nezadovoljstva baš v današnjih dneh med narodom najugodnejša tla za svoje defetisti?- no delo v vcliko veselje in zadožfe- nje naših narodnih sovražnikov, ki že nestrpno cakajo naše narodne smrti?! Te besede naj veljajo kot glasen memento odgvvornim finitelj«em in krmarjem naže skupne narodne uso- Proti zaprtju — Blasnikova »Velika Pratika« za, leto 1938. je izšla in se razpošilja za ceno din 5.— za vsak komad. Naro- čila na tiskarno J. Blasnika nasl., Ljubljana, Breg št. 10—12. Dobi s© tudi v trgovinah. To je najbolj pri- ljubljen in najbolj razširjen sloven- ski ljudski koledar že od nekdaj. Celje in okolica c V mestnem zavetiščn. v Medlogu je sedaj v oskrbi 60 mestnih revežev in hiralcev. Stroški za dnevno oskr- bo znašajo z vso režijo 9 din za ose- bo. Za delo sposobni oskrbovanci morajo opravljati razna dela v zave- tišču. Občina je preuredila kmečko hišo blizu vhoda v zavetišče in tam nastanila nekaj oskrbovancev. Obči- na bo kupila od gasilske čete v Ce- lju 35 starih gasilskih jopičev in jih dala preurediti za oskrbovance in oskrbovanke. To pa seveda ne ponie- ni, da hoče občina ustemoviti v za- vetišču kako pomožno gasilsko četo. c Občinske podpore. V lanskem mestnem proračunu je bilo za pod- pöre predvidenih 15.000 din, v letoš- njem pa «amo 6.000 din. Ker je letoš- nji znesek že porabljen, je mestni svet odobril izreden znesek v višini 4.000 din za podpore. Od tega zneska prejnreta Orkestralno društvo Glas- bene Matice v Ljubljani in strelsko okrožje v Celju po 500 din. c Avtomobil za 1.500 din. Mestna občina bo kupila od celjske gasilskc čete star avtomobil in ga dala preu- . rediti za prevažanje infekcijskih bolnikov. Nekateri interesenti so po- nujali za avtomobil 900 din, občina pa bo dala zanj 1.500 din. c Reorganizacija magistratnega po- slovanja. Mestni svet je izvolil pose- ben odsek, v katerem so praviii, per- sonalni in gospodarski referent, ki bo do prihodnje proračunske razpra- ve sestavil predlog glede ureditve magistratnih prostorov in glede re- organizacije poslovanja mestnega poglavarstva. c Električno napeljavo v grofiji, ki ne odgovarja predpisom, bo dala mestna elektrarna pregledati. Pred- lagane preureditve prostorov zem- ljiške knjige v tern poslopju pa obči- na ne bo izvrsila, k!i - e Gradnja nradnega poslopja OUZD na Vrazovem trgu še vedno ni dokončno zagotovljena. Da pospesi pričetek gradnje, je občina znižala za Čas, dokler bodo sedanje tarife v veljavi, OUZD za novo poslopje ceno elektrifnega toka za razsvetljavo na 3.80 din, za ambulatorij na 1.50 din za kilowctttno uro, ceno plina ob mesefni porabi do 50 m* na 2.90 din. ob porabi nad 50 m3 na 2.50 din, ob porabi nad 200 m3 na 2.20 din in za vodo na 1 din za m\ Če bi mestna elektrarna izvršila instalacije v n j- vem poslopju, bi občina dovolila OUZD odplačilo zadevnih stroškov v dveh zaporednih proračunskih letih. c Za javni vodnjak v Lokrovcn bo nabavila občina novo črpalno napra- vo. Prorafun znaša 3.700 din. Javna vodnjaka na MiklavŠkem bribu in v Zagradu bo prevzela mestna vodo- vodna uprava v svojo oskrbo. c Vprašanja, ki bi jih bilo treba čimprej rešiti. Na predstavko mestne občine glede nujne potrebe modern? zacije državne oeste Ljubljana—Ce- lje—Slovenskct Bistrica je banska uprava sporočila, da ima zadevo v evidenci ... Mestna občina hoče na- daljevati akcijo za ureditev direktne železniške zveze na progi Rogažka Slatina—Celje in za uvedbo avtomat- ske telefonske centrale v Celju. Gle- de uredbe o pomožnem osobju v go- stinskih obratih pa stoji na stališču. naj se določila o posebni strokovni izobrazbi strokovnega osobja in o obvezni napitnini v Celju ne izvajajo. Na An ski vrh I klopotec klopoče; domače klobase so z zeljem že vroče, ražnič na ražniu se peče, vinski in jabolčni moSt se dobro zraven prileže, ker sladek prijetno že vreže. Vljudno vabi DOPLIHAB c Povečanje paviljona pri kolodvo- ru. Tujskoprometna zveza v Maribo- ru bo povečala paviljon pri celjskem kolodvoru, v katerem je nameščena tujskoprometna pisarna in pisarna za pobiranje mestne uvoznine. 5^ tem bodo pridobili nov prostor za tujskoprometno pisarno. Za poveča- nje paviljona bo najela Tujskopro- metna zseza posojilo v znesku 50.000 din. jamstvo za posojilo pa bo prevzela mestna občina celjska. Ker bo novi pisarniški prostor zgrajen I na železniškem zemljišču, bo prosila mestna občina železniško upravo za uporabno dovoljenje za ta del zem- j Ijišča za dobo 25 let in prepustila Tujskoprometni zvezi novi prostor za isto število let v brezplačno upo- rabo. Fozor! Gospodinje! Novost! Poizkusite samo enkrat SUPER MILO „ZLA.TO" in postali bosle nnši odjemalci I — Izredno ekonomično milo zaradi konsistcncc in zato poccni! — Zantevajte pM svojem trgovcu!!! c Tnristični odbor. V smislu člena t. uredbe o pospeševanju turizma je mestna občina celjska delegirala v ¦ turistični odbor kot svoje zastopniko gg. podžupana Stermeckega kot predsednika odboixi, Franja Roša kot referenta ter dr. Skoberneta, Preloga in Gologranca. Po 1 člana pa bodo poslali v ta odbor še Zdrulenje tr- govcev za mesto Celje, Združenje obrtnikov gostilničarskih podjetij, Olepševalno in tujskopi-ometno dra- štvo, Savinjska podružnica SPD in mestno avtobusno podjetje. c Ljubljanska opera bo otvorila novo sezono Mestnega gledališča v Celju drevi ob osmih z vprizoritvijo znane Kienzlove opere »Evangelj- nik«. Predstava je za abonma. c Iz mestne službe. Gosp. Viljem Koren, komisar pri predstojništvu mestne policije, je imenovan za po godbenega politifno upravnega urad- nika pri mestnem poglavarstvu v Celju. Policijski pripravniki Franc Bevc, Alojz Gajšek in Jože Godec so bili s 1. oktobrom pogodbeno name- šfeni kot policijski stražniki pri predstojništvu mestne policije v Ce- lju. Mesuio poglavarstvo bo razpi- salo mesto pogodbenega inženjerja arbitekta pri mestnem tehničnem oddx?lku. c Klnb koroSkih Slovencev j« imel v nedeljo v Narodnem domu v Celju redni letni občni zbor, ki se ga je u- deležilo poleg zastopnikov oblastev in organizacij okrog 110 članov Klu- ba iz dravske in drugih banovin. Po pozdravnih besedah predsednika g. dr. Fellaberja in navzočih zastopni- kov ter }x> izčrpnih in zanimivih jk»- ročilih tajnikov pg. Uršiča in Mikla. blagajnika Müllerja in predsednikov pododborov je prejel odbor l-azresni- co, nakar je bil z malimi izpremem- bami izvoljen dosedanji odbor. Iz poročil in debate je bilo razvidno, da opravlja Klub koroških Slovencev požrtvovalno in uspešno kulturno delo med koroSkimi Slovenci in da neumorno širi razunievanje za težke koiT)žke probleme. c Počastitev zaslnžnega obrtnika. \ nedeljo dopoldne je bila pri Zdru- ženju kovačev v Celju redka proslava pri kateri je bila predsedniku zdru- ženja kovaškemu mojstiii g. Ignacu Jeklu iz Vojnika v navzočnosti čla- nov uprave in zborničnega svetnika g. Franca Koširja izročena uniet- niško izdelanačastna diploma. Občni zbor Združenja kox^icev v Celju je namreč izvolil g. Jekla ob 50-letnici iiJ€go\T ro- dil 1. 1862. v Vojniku. Kovaiko obrt izvršuje že od 1. 1877., mojster pa je od 1. 1887. in je najstarejši član zdru- ženja. Gosp. Jeklu, ki še vedno kre- pak in zdrav vihti težko kovaško kladivo, iskreno 6estitamo k redke- mu jubileju in k lepemu odlikovanju! c Iz banovinske službe. Zdravnik g. dr. Franc Breznik se je preselil iz Gornje Radgone v Celje in prevzel posle sreskega sanitetnega referenta. c Starokatoliška slnžba božja bo v nedeljo 24. t. m. izjemno že ob 8. c Vpisovanje v kmetsko nadalje- valno šolo v Celju je vs-ak dopoldan v pisarni II. deške (prej okoliškc) narodne šole v Celju. Pouk se bo priče 1 4. nove in bra c Gospodinjska nadaljevalna sola za soli odrasla dekleta bo, kakoi druga leta. tudi letos otvorjena v go- spodinjskih prostorih II. deške na- rodne Sole v Celju. Pouk se bo pri- čel v začetku novembra. Dekleta, ki se želijo udeiežiti tečaja, naj se zgla- se zaradi \T)isa v teku tega meseca v I. b razredu II. d-eške (prej okoliš- ke) narodne sole. c Občni zbor Glasbene Matice v Ce- lju bo v petek 29. t. m. ob 20. v učil- nici Glasbene Matice v I. nadstropju. Odbor vabi k obilni udeležbi. c Sokolsko društvo Celje I bo pri- rejalo počenši s 24. t. m. od 17. do 20. v Sokolskem domu v Gaberju ritmično plesno solo za svoje član- stvo. c Akademiki starešinske organiza- cij e »Sloge« bodo priredili 8. januar- ja 193S svoj III. akademski pies v ko- rist siromasnim vi<.okosolcom. Pro- simo vsa društva, da bi pri prireja- nju svojih prireditev upoštevv^la na- vedeni datum. c Plesna sola trgovskih in privat- nih nameščenecv se prične v soboto 23. t. m. ob 20.30 v mali dvorani ho- tela Union. To leto je sola Zvezc priv. nameščencev in Društva absol- ventov trgovskih sol skupna, kar bodo gotovo vsi odobravali. c Priprave so v polnem teku. Za Marti nov večer »Oijke« due 6. no vembra v Narodnem domu je prev- | zel točilnico Ras Kasa. Lansko leto ste se lahko prepričali, da so njego- ve kapljice res žlahtne — pa poceni! Pravi, da tudi letos ne bo nič slabše Torte, jestvine, kava, likerji in dru- go je tudi na potu. Ničesar ne bo manjkalo. Nemirni plesalci že komaj čakajo. da bi prišli na itičuii in da II L ' Iljwitl ^koraJ vsa^ ima nekaj starih, četudi strganih oblek, plaščev, llflufll 111 1 IIIV I ^odisi za odrasle ali otroke, tudi čevljev, ki se Vam jih ne IfLnlll I II if till * 'zPla^a dati popravijati, klobukov itd. Spravite vse skupaj in lifwIIMI III! VHV^ naznanite Va§ naslov pod:Joško Lukanc, poštno ležeče, Celje ,———^^».^^^m Plačam dobre cene ! Kupim vse! ! Kino METROPOL Celje PnnaSi: 22. oktobra ——^—^_ BISERI KORONOV Velik Metro-Goldw\ n-Mayer slagcr. Samo danes ! Ne zamuditc ! Myrna Loy Spencer Tracy 2S.t 24., 25. oktebra VESELA LOČITEV In flagranti lzvrstna komedija — smeh od začetka do konca. — Anny Ondra, Paul Hdrbiger 26., 27., 28. oktobra VOHUN AZEV Nevarno dvojno življenje slovitega vohuna. Fritz Rasp Oiga Čehova Lizzi Holzschuk bi zavojevali Martinovo goskft, ki je še pod strogim nadzorstvom. c Cercle francais v Celju s.poroča. da se redno vi-sijo tecaji frajfcoske- ga jezika in sicer: nadaljevalni ali konverzacijski tečaj vsak ponedeljek in četrtek ob 18.15, začetni tečaj ob torkih in petkih ob 18.15 v lokalu fi>ancoskega krožka v Narodnem do- niu, kjer se še vedno sprejemajjo pri- jave. Knjižnica je odprta vsakö'sredo od 18.15 do 17.30. c Emigrantski idejni tečaj' bodo priredila društva - Soča« v Celju ter »Orjem« v Laškem in Trbovljah v nedeljo 24. t. m. ob 10. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Ce- lju. Gosp. Pcthor iz Trbovelj bo pre- daval o razmerju emigrantbv in emigrantskih organizacij do domači- nov, g. dr. Dekleva iz Ljubljane pa c emigraciji in njenem stališču do no- tranjepolitičnega položaja- Za član- stvo navedenih društev je udeležba obvezna. Prijat«lji emigracije so vljudno vabljeni. Vstop je proet. c Delovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 232 brez- poselnib (170 moških in 02 žensk) nasproti 277 (202 možkima in 75 žen- skam) dne 10. t m. Delo dobijo 3 hlapci. po 1 krojač, mizar, pek, Ion- car, žagar in pomožni delavec. (i kmečkih dekel, 5 služkinj, 4 kuhari- ce. 2 natakarici ter jx> 1 sobarica in postrežnica. c šoferski izpitl Zadnji lt*id>nj> izpiti vozačev motornih vozil bodo v sredo 27. t. m. ob pol 9. dopoldne na M'eskem načelstvu v Celju. MED. UNIV. Dr. FRANC BREZNIK se je preselil iz Gornje Radgone v Celje ter je otvoril zobo- zdravniško in splošno zdrav- niSko prakso na Kralja Petra cesti 29 (poleg Ljudske posojilnice) c Tragična sinrt preužitkarja. ^ soboto popoldne se je obesil v svoji sobi na Cesti na Dobrovo šjL 31. v Celju 63-letni preužitkar Vinko Go- lob. Pritrdil je vrv na kavelj za svr tilko na stropu, si zadrgnil zankr» okoli vratu in spodmaknil stol izpod sebe. Goloba so položili na bolni?- kem pokopaliŠČu k zadnjen)ii počit- ku. Zapustil je dva listka z izjavo, da gre v smrt, ker ne more -več pie- našati takega življenja, kakor tret ima. Golob zapuŠČa ženo, ki živi v Ameriki. c ME2 (CMS) in DMC prediva 7a ročna dela, kakršna ste videli na razstavi ročnib del »MEZ« d. d. o : 12. do 15. oktobra. nudi v veliki izbi ri Kramar & Mislej, Celja. c Ljadsko vseučilišče. \" ponede- ljek 25. t. m. ob 20. bo predaval v risalnici meščanske» sole prof. dr. Valter Bohinec iz Ljubljane ob pred- vajanju mnogib lepih 4»kiopticnih slik o temi »Naravni parki po Svetu in pri nas«. Na to predavanje opoz^r- jamo Vse ljubitelje prirodnib krasot <¦ Strelska tekma za kolajno dobre- ga strelca, ki jo daruje ministrstvo za vojsko in mornarico, bo v nedeljo 24. t. m. na strelišču v Pečovniku. Poleg tega bo senzacija dneva tek- movalno streljanje na znamenitega »Kastruna«. Za to tekmo vlada ve'i- ko zanimanje. Vabljeni so člani Strelske dru/.ine in tudi nečlani. c Izlet »Merkurja« na Lisco. Celj- ska podružnica »Merkurjct«, drustva trgovskih in privatnih nameščencev. Štev 43. »NOVADOBA« Stran 3. o priredila v nedeljo 24. t. m. izlet /a člane in njih rodbine ter prija- telje na Lisco. Odhod z jutranjiin vlakom do Brega, povratek čez Rim- ske toplice oli Laško z večernim vla- kom. Zbirališče ob 6.30 zjutraj pred postajo v Celju. Vodja izleta tov. Dobnik ali Sajevic. o Žetev smrti. V nedeljo je umiia v Gosposki ulici 9 v starosti 66 let vdova po mizarskem mojstru ga. Mari j a Petkova. V celjski bolnici so umrli: v soboto 38-letna delavčeva žena Frančiška Gorjupova od Sv. Lovrenca pod Prožinom, v nedeljo 4-letni posčBtnikov sinček Ignac Do- ler z Vrbe pri Dobrni, v torek 64-let- ni preužitkar Franc Arčan iz Šmi- kl-avža pr*?^?kof ji vasi in 14-letni ko- vaški vajenec Franc Skočir iz Mo- zirja, v sredo T-letna železničarjeva hčerka Matfja Podrebrškova iz Št. Vida pri Grobelnem, v četrtek pa 12- letna rudarjeva hčerka Marija Ocep- kova iz Hrastnika. N. p. v m.! c Uršulin sejem je bil v četrtek slabo obisk'.an. Prodajalcev je bilo sicer toliko kakor na lanskem sej- mu. kupcev pa j-e bilo znatno manj. c Pred:Vsemi svetimi potrebujeto: črni krep papir. liste in prašnike za umetne cvetice od tv. Karl Goričar vdv., Celje. Tam dobite tudi že Veli- ko in Družinske pratike za 1. 1938. c Nočno lekarniško službo ima od 23. do 29tilt. in. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj«. c Casilska četa Celje. Od 24. do 30. t. m. ima službo III. vod, inspekcijo predsednik g. Dobovičnik. Store š Rodoljub iz Amerike. Dramski •dsek Sokola Store - Teharje je vpri- zoril v nedeljo 10. t. m. v nabito pol- ni sokolski dvorani v Štorah Dobo- viškovo veseloigro s petjem v 3 de- janjih »Rodoljub iz Amerike«. Režija je bila v veščih rokah br. Štauta. S to igro, pri kateri je sodeloval skoro ves dramski ansambl, beleži štorski Sokol velik plus v prirejanju gleda- Mških predstav. Bila je to prva pred- -tava v letošnji sezoni in ker smo bili lansko sezono prikrajšani za nekaj iger, smo sedaj že kar nestrp- lio pričakovali premiere, zlasti ker so sodeiovali naši stari znanci Štaut, Kojnik in Herman. Režiser br. Štaut je tudi igral župana Korenjaka, ki sra je podal tako posrečeno in dovr- -ono, da ga v sličnih vlogah še želi- movideti. John Flere v osebi br. Her- mana je bil tako simpatičen. da je včasih v'zbujal skoraj sočutje. Če- prctv je v III. dejanju največkrat na- stopil, je tukaj malo popustil. Br. France Kojnik nas je v vlogi Janka Flereta s svojo igralsko rutino vse- -transko zadovoljil. Igro in petje je dobro obvladal in so bile scene s partnerico Rožico (s. Pocajtovo) med najboljšftni. S. Pocajtova se je v svo- jo vlogo dobro vživela. samo pri pet- ju je bila preveč tiha. Br. Jugn v vlogi učitelja Bračuna se je posebno v začetku in pri petju poznala tre- nia. Sicer pa kaže Karlo dober igral- ski talent. S svojo igro pa nas je na- ravnost zadivila s. Cokanova v vlogi Terice. ' Skoda, da je imela manjšc vlogo. S. Cokanovi moramo samo Cestitati fn želimo, da bi ta odlična igralka še naprej ostala zvesta so- kolskemu odni v Storah. Njeno petje in igro hočemo še slišati. Br. Her- man ml. (prof. Mrak) se kar ni mo- -el vži***ti v svojo vlogo. Kodrič, Žemlja in Krivec (Zupanc, Ivanšek in Koren) so vzbudili mnogo smeha. posebno š svojim regimentnim »mar- -iranjem«. Anastazija. ki jo je krei- rala s. Jančičeva. je bila tako posre- rena, da se nam je kar smilila. ko io je pičil »brencelus Mrakus«. Jan- čičeva se mora pokozati še v večjih vlogah. Dr. Packa. redar, natakar. omogli vsök po svoje. da je tako do- bro uspela. KonCno naj še pohvalimo orkester pod veščim vodstvom br. Mauriča in šminkanje. (Maska Ju- sufa je bila odlicna). S scienerijo so se tudi zelo potrudili. Ta predst-ava na»s utrjuje v prepričanju. da bo no- va gledališka sezona v §toroli pestra in privlaCna. š Ponovitev »Rodoljuba iz Ameri- ke«. Draniski odsek Sokolskega diu- štva Štore-Teharje bo ponovil v so- boto 23. t. m. ob 20. in v nedeljo 24. t. m. ob 16. v Sokolskem domu v Štorah Doboviškovo veseloigro s pet- jem v 3 dejanjih »Rodoljub iz Ame- rike«, ki je dosegla pri premieri ve- lik uspeh. Vstopnice so v predpro- daji pri br. Pocajtu na Teharju in pri br. Zupancu v Štorah. Obiščite obo predstavi v čim večjem številu! š Igra narave. Pri posestniku in gostilnifarju Gajšku pri Sv. Lovren- cu pod Prožinom se je razcvetelo na jablani več krasnih cvetov, ki so cveteli nad teden dni. Res čudna igra naraye. š Neznani zlikovci so se oglasili nedavno ponoči pri posestniku Med- vedu pri Sv. Lovrencu ter odnesli sinu ushjen suknjič in mnogo peril a. Za storilci ni sledu. š Popravilo poti. Kakor smo čuli, so namera^ali popraviti cesto od Opoke do lončarja Štanteta. Ker se to ni zgodilo, bi bilo sedaj vsekakor nujno potrebno in tudi cenejše, če bi se zganili in popravili pot skozi Glo- boko do Sv. Lovrenca. Tujci se nad to potjo upravičeno zgi>ažajo. Zalec ž Ustanovni občni zbor krajevne organizacije OJNS za Žalec bo V so- boto 23. t. m. ob 20. v gostilniških prostorih g. Rudolfa Lorberja. Usta- novnega občnega zbora se bo udele- žil tudi narodni poslanec g. Ivan Prekoršek. Iskreno vabljeni so tudi starejši člani JNS St. Peter v Sav. dol. št Koncert pevskega društva »Sa- vinjski zvon«, ki je bil y nedeljo IT. t. m. a* Sokolskem domu v Št. Petru. je uspel moralno kakor tudi gmotno nad vse pričakovanje. Zbor, ki šteje 19 pevcev. je pod vodstvom g. Cven« ka st. z občutkom zapel kot prvo Hajdrihovo »Morje Adrijansko« in nato še nekaj lepih narodnih p^smi ter žel živahno odobravanje. Kot gostje so na-stopili pevci iz St. Ru- perta, ki so pod taktirko g. Škorjan- ca zapeli več pesmi za kar so bili na- grajeni z obilnim ploskanjem. Lepo zasnovctni govor br. Oseta so navzoči sprejeli z navdušenim pritrjevanjem. Po koncertu se je razvila v domu ne- prisiljena domača zabava. Polzela p Potrebno pojasnilo. Dne 12. t. m. je objavil »Slov-enec« notico o žalni svečanosti dne 9. oktobra na Polzeli. Poročilo je zafrkljivo in netočno. Da ne bi bila javnost o stvari naprani Sokolskega doma. Po pozdravnem govoru predsednika I moške in predsednice ž^enske podruŽ- ! nice, deklamacijah in p^tju mešane- 1 ga pevskega zbora bo vprizorjena pod vodstvom ter v režiji dr. Hinka Schreinerja primerna gledališka igra. Po igri bo srečolov in prosta zabava. Ustanovitelj moške podruž1- nice je znani narodni borec, bivši preds-ednik narodnega sveta za Spod- nještajersko in deželni poslanec, prvi slovenski župan mesta Celja in tam- kajšnji odvetnik g. dr. Turo Hrašovec. s Otvoritev nove planinske posto* janke na Pohorju. Mislinjska po^ družnica SPD v Slovenjgradcu je zgradila v zvezi z zadrugo »Koča pod Kopo« na Pungartu (1377 m) novo planinsko kočo, katere otvoritev od- nosno blagoslovitev bo v nedeljo 7. novembra. Kofa je zgrajena 20 mi- nut pod vrhom Velike kop1?, ima ide- alno lego in je najlažje dosegljiva iz postaje Dovže v slabih dveh urah. Vzorno urejena planinska postojan- ka s krasnim smuškim terenom in sijajno oskrbo bo ta dan privabila planince od blizu in d-aleč. Agilni podružnici načeljuje šolski nadzor- nik v pokoju g. Miloš Grmovšek. s Razpust »Kulturbnnda« v Slo- venjgradcu. Zai-adi prekoračenja sta- tatturno določenega delokroga je kr. banska upictva v Ljubljani razpusti- la krajevno skupino Švabsko-nem- ško prosvetne z\-*ze v Slovenjgradcu. Smarje pri Jelšah š Sadni ogled v Šmarju pri Jelšah. Zadnjo nedeljo je bil slovesno otvor- jen sadni ogled v Šmarju pri Jelšah. Prireditvi Sadjarske podružnice so se pridružili še vrtnarji in čebelarji, tako da je bila dvorana v Domu res prav lepo in ivadvse poučno urejena. Pi-edvsem so bila jabolka, zbrana v skupinah raznih sadjarjev, razvršče- na in z imeni opremljena, tako da so jih mogli obiskovalci tudi spozna- vati. Lepe vrste so bile kanadke, booskopski kosmač, bobovec, krivo- pecelj; poleg njih pa so bile še mno- ge druge vrste, tako da je bila raz- stava kaj pe^tra, vse preveč pestra, le žlcthtnica, ta res v okraju domaCa in dobra vrsta, se ni mogla ali ni smela uveljaviti. Poleg jabolk so bile šo hruške, orehi itd. Razstavo je otvoril pokrovitelj sreski načelnik dF. H. Kartin, v imenu sreskega kme- tijskega odbora je govoril kmet. svetnik in župan J. Turk, na kar je opozarjal sadjarje na nove pridobit- ve in na grozeče opasnosti sreski f^^^ naj bo pri Tvojem otroku tudi zcadnji! SARGOV_____________ PROTI ZOBNEMU KAMNU kmetijski referent Fr. Bračko, ki ima tudi največ zaslug za razstavo. Istega dne je bila tudi slovesno bla- goslovljena na novo postavljena sad- na sušilnica Sadjarske podružnice v šmarju. Že letos je sušilnica pravi blagoslov za okraj, saj omogoča, da v preobilici sadja ohranimo nekaj tudi za prihodnja leta, ko najbrž sadja ne bo. Podružnici pa za njeno uspešno delo vse priznanje in za- hvala! š Zlobna roka v šmarski okolici. Zadnje tedne zažiga zlobna roka po hribovju okoli Šmarja pri Jelšah. Gori skoraj vsako drugo noč, ljudj-e so preplašeni, saj jim uničuje ogenj sedaj na zimo ne samo streho, mar- več tudi vse pridelke. Največji požar je bil pri veleposestniku in trgovcu z živino Josipu Grilcu v Št. Petru na Medvedovem selu, ki mu je ogenj uničil hlev in kozolec. Orožniki se trudijo, da najdejo zlikovca, a doslej še najbrž niso uspeli. — Tudi ob tej priliki je treba ponoviti zahtevo, da se mora prestoviti orožniška postaja iz Podčetrtka vsaj v Pristavo, kajti v teh tako nesigurnih časih res ne gre. da je kar tri ure hoda do pri- stojne orožniške postaje, kakor je to i sedaj iz Laš v Podčetrtek. Glasovi iz laškega sreza Laško 1 Spojitev občin Laško in Marija- gradec. Našim občinskim gospodar- jem gredo silno na živce očitki, da so zapravili v teku ¦enega letct našo ob- čirio. Tolažijo se danes s tem, da jim je g. ban dovolil, da še do imenova- nja nove začasne uprave upravljajo občinske posle. Ker so zelo vneti za za delo — za cast jim ni, saj so se polastili občine iz požrtvovalnosti — so posamezniki izmed »popolnih bi- tij« te naklonjenosti zelo veseli. »Po- polna bitja«, se poskušajo sedaj po »Slovenskem domu« prati in prika- zati stvar kot popolnoma nedolžno in brez hujših posledic. Ko potvarja- jo višino doklad, s-e v isti sapi poslu- žujejo sture metode, zanesti med me- ščana in kmeta nesoglasja in sovra- štvo. Mi smo zadnji, ki bi hoteli za- nikati dejstvo, da je kmet steber dr- žave in da kmet redi poleg svoje ži- vine tudi ona »popolna bitja«, ki se tako pridno oglašajo iz Laškega v > Slovenskem domu«. Dokler niso klerikalci iz strankarskih razlogov zctnesli sovraštva m-ed kmeta in me- ščana. je bilo sožitje oben vedno pri- jateljsko. Ko pa so klerikalci čutili. da izgubljajo tla tudi pri kmetu. so mu šli farizejsko pripovedovat, kako živi meščan od kmečkih žuljev in kako nehvaležen je za to kmetu me- söan. S takim demagoštvom se da seveda mnogo doseči. Če je človek brozobziren in ne gleda v bodočnost. — Zato je bil dopis iz Marijagradca v zadnji »Novi Dobi« iz kmeCke rok^e povsem pravilen: Kmet naj pomaga meščanu. meščan pa kmetu, vsak zase pa naj upravlja svoje gospo- darstvo. Tako je bilo nekdaj in tako pn Lr. umY\ v bnilo^o. Nailep^i je pa izgovor »popolnih bitij«, ki se je po- novno že slišal v Laškem, da ui združitev občin ne bo trajna, temveč da se bodo občine zopet razdružile, ko pridejo drugi ljudje. Torej, drugi naj popravljajo za njimi zopet vse tisto, kar so v tem kratkem letu za- grešili in pokvarili! — »Popolnim bitjem« in dopisnikom »Slov. doma<; je res lahko vseeno. ali je občin-a Laško na milost in nemilost izroče- na v roke gospodi iz Šmiklavža Kclor ne plačuje nobenega davka in nobenih doklad, se požvižga na to, kake doklade bodo plaeevali Lašča- ni. On je v Laškem od danes do jutri, ne plača nič, ne dela nič, am- pak živi kakor lilija na polju. Z vso silo pa se bomo pravi Laščani bixinili proti tej združitvi občin in branili ne samo svoje, temveC tudi vseh se- meščanov koristi, dokler ne bodo ve- like krivice popravljene. 1 O raznih tipih »Slovenski dom< namreč (j-vodčrtali mi) ni pisal zara- di g. K-.ia — v tem primeru je prvol- no mišljen (podčrtali mi) neki kri- minalni tip iz Šmiklavža. Na koncu tega poglavja (v 256. štev. »Slov. do- ma«) pisec prista-vlja: »Toliko v po- jasnilo, z.akaj in kako nas tožite.« Kakor vse drugo, smo tudi že ta predmet osvetlili in sieer v 41. štev. »Nove Dobe« in sicer tam, kjer smo govorili o osebi iz Smiklavža. Težko doumevanje naših tolmafenj v/buja sum, da te osobe le niso tako popol- ne, kakor so si domišljevale v prvem dopisniškem navdušenju. Očitaio nam samo to, da nismo v času kon- gresa nacionalne mladine v Ljublja- ni delali proti svobodni volji in želji Ijudi. Jezijo se nad tem, da nekaterih nismo siloma prikrajšali od razo- detja našega politiCnega programa Stran 4._________________________________________________»NOVA P O B A «______________________________________________Stev. g in nacionalne ideologije. S tern, da | kdo to razodetje posluša, še ni naš član. Zct vstop v OJNS je treba imeti še druge pogoje, ki sm© jih ie neko- likokrat omenili. Besede, ki smo jih podčrtali, so res prave cvetkt> z laš- kega vrta. Vsem čitateljem zgovorno pričajo, koliko so vredni in uteme- ljeni napadi, ki so jih v otročjem veselju sipali dopisniški začetniki v svojem prvem navdušenju. In s takšnimi cvetkami se skužajo neo- pazno izmaxati iz /agate, v katero jih je spravilo njihovo lastno ne- preudarno besedičrnje! ? I Rakovo gibanje in bioloSka dog- nanja. 0 bioloSkih posobnostih v mladosti še nismo inieli pravega pojim. Dogajalo pa se je, da je tu pa tarn kdo podrezal pod kamne v po- toCku in opazil bitja in njih biološ- ko posebnost, t. j. da se normalno gibljejo v nasprotju z normalnim gi- banjem večine oetalih bitij na zem- lji. Takšni pojavi so predvsem zani- mivi tedaj, ko se prvič zaznamujejo. Pravkar smo zaznamovali zopet tak-. sen izred-en eksemplar, ki ima svojo biološko posebnost in sicer ne samo eno, temveč kar dve. Ne samo, da živi vöasih tu, včasih t«am. temveč se j normalno giblje naprej, pa tndi n^- j zaj. Torej ima to bitje višek popol- nosti, je kompletno, lahko rečenio, je vprav univerzalno. Ima dvojne lastnosti dvoživke - arafibij-e, teren- ske in interne. Konträsti intcrnih bi- oloških posebnosti oz. lastnosti so prišli do izraza v soboto 16. oktobra, kar moramo zaradi izredne zanimi- vosti pojava ugotoviti tudi na tem | mestu. ' 1 Smit. Dne 17. t m. je umrla v j Laškem ga. Roza Pertlova, vdova j po železničarju, v starosti 77 let. Dolga leta je živela v Laškem. Ohra- nilft je do smrti bister razum in je z zanimanjem zasledovala jaTno žiV- j ljenje. Bila je vedno naprednega du- ' ha in obsojctla politično gonjo, ki so jo zadnja leta pričeli nasprotniki. — Naslednjega dne je umrla ga. Jo- sipina Seličeva, hišna posestnica in žena bivšega pekovskega mojstra g. Ivana Selic«, v starosti 67 let Z mo- . žem jo je vezal zakon celih 47 let. ; Pokojna je bila vzor pridne gospo- dinje in žene. — Istega dne je umrla tudi Terezija Lindtnerjeva, vdova po krojaču Karlu Lindtnerju, staremu Laščanu, ki je bil znan tudi kot vntt lovec. Zadnja leta je preživljala v \ občinski ubožni hiši. Dosegla je sta- j rost 6(i let. Preostalim izrekamo naze i iskreno sožalje! ! 1 Sv. Jedert nad Laškhn. Že ponov- j no smo opozarjali občinske odborni- ke pri občini Sv. Krištof na urejeva- nje cestnih prog, kanalov itd. Kljub j našim opominom se ne zganejo. Iz- i gleda, da so prezaposleni doma. men- / da pri fižolu. Želja vsega prebivai- | stvct pri Sv. Jederti in okolici je, da j se zadeva z navoženim gramozom : na cestni progi Sedraž—Sevce čim- | prej uredi. Ceste so takšne, da se j tujci zgražajo. V interesu ugleda na- j še vasi in občine je, da dobi naša j vas poštene |n spodobne ceste, ki bodo olajšale promet našim kmetom pa tudi ostalim in s tem privabljale izletnike, no pa jih odbijale. \ 1 Ugotovitev. V zadnji Številki »No- j ve Dobe« smo v notici »Dva požara« j poročali, da so se vnele saje v dim- j niku koče posestnika p. d. Caja pod Starim gradom. Po izjavi hišnega lastnika in po ugotovitvi komisije z dne 15. t. m. ni nastal požar vsled vnetja saj v dimniku, temveč je bil ogenj podtaknjen. ' 1 Kino Laško bo predvajal v soboto j ob 20. in nedeljo ob 16.30 in 20.30 premiero krasnega filma s Havaj- skih otokov: »Waiklki«, ki je poln eksotičnih plesov, modernih »šlager- jev« pa tudi pristnih havajskih me- lodij. Predigra: tednik. Hrastnik h Učitelj Miloš Roš — upokojen. Upokojoii je ueitelj g. Miloš Koš, morda najniarkantnejSa oseba se- danjega Hrastnika. Hojen Hrastni- čan, s« je že v najmlajših letih udej- stvoval v političnem življenju in to vedno v prvih vrstah. Pred 40 leti je bil Hrastnik na tem, da poet ane v ] nekaj letih trdna nemška postojanka v sredini Slovenije, pa je bil Mills' kot student in mlad učitelj pr\'i, ki je odločno zaklical: Ne! Pričel je s pomofjo malo§tevilnih prijateljev z organizacijo slovenskega življa. So- kol, Nctrodna čitalnioa, Slovensko delavsko ]>odporno društvo, strelski in keglja§ki klub, lovsko društvo >Jolenca«, predvsem pa politične ©r- ganizacije od )>Slogašev« pred 35 leti do SDS pred nekaj leti, vse to je bilo po večini njegovo delo. Kako velik j smisel za gospodarske potrebe doline j ima gospod Miloš, je pokazal z usta- I novitvijo »Zadružne elektrarne«. Pri vsem tem ogromnem izvenSolskem delu g. Miloša Roša pa ne smerno j prezreti njegovega šolskega dela, ki je prav gotovo h>-aležniejša polovica njegovega udejstvovanja! Morda ima g. Miloš sovnažnike po dolini — kdo ; jih nima?! — ni ga pa človeka, ki bi ne priznaval odkritosrčno njego- vih velikih zaslug na šolskem področ- jii. Mnogo, mnogo hvaležnih učencev z obžalovanjem sprejema vest o upo- kojitvi svojega ljubljenega učitelja g. Miloša Rosa. Vsi mu želijo, da bi zdrav in Cil, kakor je danes, užival penzijo prav dolgo vrsto let, in te želje ponavljamo prav iskreno tuai mi! h Toina informacija. Neki tujec je vprašal pred pošto nekega gosjx)da. o katerem je bil pi " i. da je naj- bolje inforiniran, i i lista pri- haja več v Hrastnik, »Jutra« ali »Slovenca«. Tujec je dobil nagel od- govor, da »seveda« »Slovenca«. Infor- mator baje niti rdeč ni postal, kajti lagati v slavo božjo je menda po njegovem mn-enju Bogu dopadljivo! h Radovednost ali ažaljenost? »No- va Doba« je priobčila v st. 37. dopis iz Hra-stnika, v katerem pisec članka ugotavlja, da je nacionalni živelj pri nas trdnejši nego kdajkoli. Ugotav- lja pa tudi, da živijo med nami ljud- je, ki ob vsctki priliki kažejo sovraš- tvo do vsega, kar je na^cionalno. Na- veden je bil samo eden dokaz, da so I (>. septembra delavci v potoku delali, čeprav ni banovina nakazala toliko kredita, da bi se delalo vse dni v letu. Bilo pa ni nikogar, ki bi bil tem delavcem dopovedal, da naj rajŠi na ki^aljev rojstni dan ne delajo, ampak naj se ta dan nadoknadi pozneje. Pokazalo se pa je, da je pisec članka nekoga v živo zadel. VpraSan sem bil in sicer v neprijaznem tonu, ali sem jaa napisal oni dopis. zakaj sem ga ' pisal ali kdo ga je pisal? Moj odgo- | vor na to vprašanje pa je, da jaz i nisem pisal tega dopisa, kajti če bi ga bil jaz napisal, bi bil izrekel ostivi ' kritiko nad onimi. ki so za zadevo i odgovorni. Končno pa zakaj to vpra- i ševanje? Če ni to morda komu i prav. pa naj poskrbi, da prihodnjič j ne bo povoda za kritiko. — Rešek. ; Sport j t Celje:Olimp. V nedeljo 24. t. m. ! ob 15. se bo pričela na celjski Glaziji j poA'ratna podsavezna prvenstvena tekma ined SK Celjem in SK 01 im- pom. Obeta se zelo živahna in nape- I ta tekma. ker bosta obe moštvi na- : stopili v močnih post avail. Pričaku- j jemo pa, da bo tekma tudi lepa in j fair. Na Olimpovo željo bo sodil za- ] grebški sodnik. Za tekmo vlada ži- vahno zanimanje. Ob J-a 11. dopoldue i se bo pričela na igrišču pri »Skal- ni kleti« zanimiva prijateljska tekma med celjskimi \11 *>iiki in SK TTrast- j nikom. ¦ t V tekmovanju za državno nogo- metno prvenstvo so bili preteklo ne- deljo doseženi sledeci rezultati: v Ljubljani Ljubljana:Hmet stranaca na Hr- vatskom Primorju. lvo Šubic: Deset let dela Tujsko prometne zveze v Mariboru. Vladimir Regally: Kraj. ki ima sedemnajst src. Prof. Franjo .Baš: Gradovi v Mariboru in njegovi okolici. Vladimir Regally: Na grobo- vih naših davnih prednikov. Zlatko Gorjan: Od Susaka do Pireja. Živko Vekarič: Rekoidna turisti^ka sezona u Dubrovniku. Vladimir Regally: Ne- kaj utripov z našepa juga. Razno. Dana j ska vremenska napoved za soboto 23. t m.: Pretežno oblačno, naraSčajoče nagnjenje k ijadavinam. Učenec se sprejme takoj. »Kristalija«, Celje, Za kresijo Sodarske poiRodnik» sprejme takoj v delo ob prosti hrani, sta- novanju in perilu Fran Repič, sodar, Ljubljana-Trnovo 2—1 Dobro izurjena šivilja za obleko in perilo gre šivat k damam nadom. Vpraii se pri g. Šoher, Celje, Gosposka ul. 3. Opremljena teba s posebnim vhodom v centru mesta, prf- merna tudi za pisarno, se odda. Naslov v upravi tista. Za strojepisni pouk po desetprstnem sistemu na Underwood iščem učitelja. — Ponudbe z naslovom na upravo »Nove Dobe« pod »Underwood« Montafonske telice čistokrvne, močno breje, ima vedno na pro- daj oskrbniStvo graščine Novi kloštei Sv. Peter v Savinjski dolini. Lep psiček, bei, 3 mesece star »Spitz« na prodaj. Naslov v upravi »Nove Dobe«. Maks Zabukožek modna krojačnica, Celje, Cankarjeva c. se priporoča 2—1 za jesensko in zimsko sezijo Lepa rodbinska l\ifia visokopritlična, 4 minute od postaje Petrovče, 2 sobi in 2 podstrešni sobi, kuhinja, shram- ba za jedila, soba za služkinjo, kleti, pral- nica, velik vrt in njiva, se odda mirni stranki za 400 din mesečno. Vpraša se pri g. Polancu, Petrovče. 3—1 „Tesla zarnica*' prva domača, sveti čisto, je trpežna, porabi malo toka in je poceri. Dobi se pri tvrdki Karl Loibner Telefon 120 Kralla Petra c. 17 - pri .Zvoncn* pisarni§ki, konceptni, strojeoisni krep, barvan, svilen, ovojni, marmoriran itd., kakor tudi vse druge pisarniške in §ol- ske potrebščine kupite v knjigarni in veletrgovini s papirjem Franc LesKovšek Cel)e, Olavni trg 16 Cen). obCinstvn se priporoča tvrdka Anton Lečnik zaloga up, zlata, »rebrnine, optika itd. | Celie, f Glavni trg Izkušen optik na razpolago? Franjo Dolžan • Celje ?!.".r.v."M kleparstvo, vodovodne instalatije___________________________________ itrelovodne naosave ?«•»«¦ w • nam ¦a«ed«M mok» tMdakxa fciin ' K popravil« - Cene zmern« - Pojtrelba toJna in lolidM Urejuje ia sa koaaordj »Nove Dobec od^ovarja Rado Fe&Uk. — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Cetina. — Oba v Celjo.