Pravljice o morji.
(Piše M. Šašelj.).
1. RiMca, ki nosi srečo.
|J\lffWad ribič sedel je v čolnieu na morji in nastavljal svoje mreže ribicam, ki JlK^flso veselo plavale po vodi. Dejal pa je mladeneč sam v sebi: ,,Oj, da bi pač njel ono ribico, ki prinese človeku srečo, ribico, o katerej mi je pravil po-kojni oče. 0 poznam jo, plavuti ima ozki in kakor z zlatom obrobljeni, a njen rep se blesti kot dijaraanti. Kdor ujame to ribico, pravil mi je oSe, priveže jo sarao za vado v mrežo in kmalu ujame po več sio najlepših in najdražjih rib. l)a bi irael to ribico, kako lahko bi potem obogatel in imel vsega obilo. Zidal bi si kraj morja krasno palačo in v njej bi živel brez vseh skrbij, kakor živi velika gospoda. Vse bi me pozdravljalo, vse bi se mi klanjalo. Na vsak moj migljej vzdignilo bi se muogo rok, da izpolnijo raojo željo. Srečen iu zadovoljen bi živel do konca svojega življenja."
Tako je govoril ribič sara v sebi in gledal, kako so plesale ribiee okolo nje-gove rareže in kako vesele so bile svoje prostosti.
Ali kaj gleda tako zamišljeno rnladi ribič ravoo sedaj pod vodo, kjer se vrte ribice? Kam se je zagledalo njegovo oko, kaj opazuje tako natanko? Oj da, ribica je, plavuti ima ozki in z zlatom obrobljeni, a rep se jej blesti kakor dijamanti. „0, to ni druga, nego ona ribica, o katerej mi je pravil pokojni oče. 0, da bi vsaj prišla v mrežo, da bi se vsaj hotela približati in takoj bi jo imel, ž njo pa sreče obilo! 0, pridi, pridi ribica. z zlatom obroblje.na, z dijainanti okrožena, pridi, usmili se nbogega ribiča!"
Toda glej! ribiea zbeži urno plavajoč od čolna, kakor bi se bila ustrašila ribiča in ujegove mreže, ž njo pa splava tudi upanje mladega ribiča po vodi-------
Stoj, ribič mladi! ne veš li več, da ti je rajnki oče pravil, da mora tisti, ki hoče ujeti sreče ribico, vsak dan moliti in se Bogu priporočiti ? Si li ti storil danes to, si li storil včeraj? Kaj poglednješ tako žalosten za ribico ? Odplavala je, in ž njo odplavala je tudi tvoja sreča — — —                          (I^ilji! sleili.)