Štev. 178. POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. P* ilradnlilvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vb»d tez dvoriite nad tiskarno). Si urednikom je mogoče govoriti le od lu—12. ure dopoldne. Btokspial ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne sprejemajo. Uredalikegm telefona iter. 74. V Ljubljani, v soboto, 6. avgusta 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejema«: ia celo leto 26 K, ia polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20h. Vupravništva prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za ietrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. UpravnlStvo je""v™Kopitarjevih uličahŠtevii?^^ ▼■prejema naročnina, Insernte in reklamacij*. — Inaeratl se računajo enostopna petitvrsta (dolžina 12 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 b, aa trlkral 9 b, za več kol trlkral B b. V reklamnih noticah »tane enoalopna gartnondvrila M b. — Pri večkratnem objavljenja primeren popael. Vprarnlikega telefona iter. 188. Odpadniki. Žalostni dogodki na Francoskem dajejo zdaj dovolj tvarine za razmišl je vanje katoličanom in njih nasprotnikom. Frama-sonska stranka, katera zdaj izvršuje brezbožno delo, da trga Francijo od katoliške cerkve, nam kaže pot, po kateri stremi liberalizem. To je za katoličane vsega'sveta glasen in resen opomin, ki',jih kliče k neumornemu socialnemu in političnemu delu, da obvarujejo svojo domovino pred., takimi razmerami, kakršne zdaj tirkjo Francijo v prepad. V prepad, pravimo, in po pravici. Ta Francija, ki danes zatira katoličane, je rodila slovstvo, ki je najnesramnejše, kar ga je kdaj svet videl. Ta Francija je razdrla vez nerazdružnega zakona in odprla široko pot nenravnosti, ki je zastrupila ves narod duševno in telesno. Sicer vemo, da statistika ne podaje popolnoma gotovega dokazila v moralnih stvareh, vendar če primerjamo le število prebivavcev Francije in drugih držav v teku zadnjih sto let, vidimo v njih jasen dokaz, kako iz liberalizma izvirajoča nenrav-nost razjeda in slabi vsak narod. Razmerje francoskega prebivalstva do nemškega je bilo 1. 1800 kakor 26:21, danes pa, kakor 38:56. Razmerje Francozov do Angležev je bilo pred sto leti 26:16, danes pa 38:41. In naša država, ki je toliko milijonov izgubila vsled izseljevanja, je v sto letih prekosila Francoze. Razmerje je bilo pred sto leti 26:23, danes je pa 38:45. Če primerjamo Francijo z Rusijo, je razloček še večji: Leta 1800 — 26:38, danes pa 38:112! (Številke izražajo milijone prebivalstva.) In vendar je Francija najbogatejša dežela evropska! Da je v primeri z drugimi državami tako nazadovala v prebivalstvu, je vzrok le v liberalni kulturi, katera je zapustila krščanska moralna načela in se udala nenravnemu vživanju brez reda in božjih zakonov. Pred sto leti je Napoleon s Francozi strahoval celo Evropo. Danes je vsak Napoleon nemogoč, ker ne bi imel — vojakov. Pa ne le po številu, tudi po telesni čilosti je vsled liberalizma francoski narod propadel, kar dokazuje zlasti ogromno število gotovih bolezni, ki se epidemično širijo v njem. Samo v takem gnijočem narodu so mogoči dogodki, kakor jih zabeležuje politična kronika zadnjih let. Samo v takih razmerah je mogoč Combes, ki proglaša kot vodilo svoje politike razkristjanjenje Francije. Začelo se je seveda z bojem proti ,kle-rikalizmu". „Klerikalizma" pa na Francoskem sploh bilo ni, ker niti škofje, niti duhovniki se niso v politiko prav nič mešali. Ravno nasproti: zastopniki cerkve so nekako topo in resignirano pustili, da jim je republikanska vlada trgala kos za kosom splošnih državljanskih pravic. Kmalu se je videlo, da pod imenom „klerikalizma" pojmijo katoliško cerkev in krščansko moralo. Korak za korakom so se pripravljali na zadnji udarec, ki naj popolnoma uniči cerkveno življenje na Francoskem. Zadeva lavalskega in dijonskega škofa je le pretveza, da isti, ki so divjali doslej le proti redovnikom in usmiljenkam, začno boj tudi proti papeštvu in hierarhiji sploh. V Carcassonu je Combes izjavil, da hoče „posvetnega duha dovesti do zmage nad du-hovskim in popolnoma sekulariziratidružbo". To se pravi, da hoče družbo privesti do po polnega brezverstva in iztrebiti krščansko misel. Za to mu je vsako sredstvo dobro, vsak povod pripraven, če je tudi tako ničen, kakor zadeva teh dveh škofov. Kakor kaka država, kadar drugi napove vojsko, tako je tudi Francija objavila diplomatske dokumente, ki so jo baje prisilili, da naskoči Petrovo skalo. A če preberemo diplomatsko dopisovanje, kakor ga priobčuje „Journal Officiel", se nam zdi Combovo ro-potanje vedno bolj smešno. Papež naroči škofu, naj se pride v Rim zagovarjat, ker je obtožen stvari, ki nimajo s politiko nič zveze, ampak se tičejo le njegovega notranjega duhovskega delovanja. In francoska vlada zarohni, da je s tem konkordat prelomljen, pretrga diplomatske zveze in napove cerkvi boj na življenje in smrt! V Combovih pismih do zunanjega ministra Delcasseja in v notah, poslanih Vatikanu, se vidi le ohola aroganca, ki svoje-glavno trdi stvari, ki jih ni. jasno in mirno se glasi odgovor kardinala Merry del Vala, v katerem dokazuje, da papež ni nikakor prelomil konkordata, ampak le izvrševal svojo dolžnost; tudi od vlade toli ščitenima škofoma se ni nič hudega zgodilo, ker sta bila le poklicana, da se naj zagovarjata. Škofje morajo pa itak vsaj vsaka štiri leta priti v Rim „ad limina", kar je tudi francoski vladi od nekdaj znano. A Combes le rohni in napoveduje boj kakor prepiraželjen pobalin. Škof Le Nordez gre v Rim, in Combes mu odvzame dohodke. .»* jasno je kot beli dan, da tu ni od strani papeževe nobene krivice. In prav je izjavil „Osservatore romano", da bo svetovna zgodovina morala priznati pravilnost cerkvenega postopanja. A boj je napovedan in bo zahteval svoje žrtve. Trpela bo Francija več kot cerkev. Že zdaj je vsled uničenja katoliških šol, bolnišnic, sirotišnic in raznih dobrodelnih zavodov vlada prisiljena k ogromnim stroškom, proti katerim je črtanje prispevka za bogoslužje primeroma majhna vsota. A dela se brez premisleka, iz golega sovraštva do krščanstva. Niis zanima pri tem poiebno, kako pišejo avstrijski liberalni listi. Da judovsko časopisje od dunajske „Prosse" do tržaškega „Piccolo" slavi uomba, to je naravno, ker judje so bili vedno prijatelji onega, ki je zatiral Kristusovo cerkev. Konštatirati pa moramo, da so 89 tudi slovenski liberalci postavili popolnoma na jakobinsko stališče francoskih tramasonov. „S 1 o v . Narod" p:Š3 pod naslovom »Oivobojenje F.ancije" : „Combes si je pridobil nevenljivih slug za svoj narod. Izganjal je meiti^^^^^ nune, zapiral samostane in cerkvene šoleTTT" Merry del Val je uprizoril majhen „8vindel" ... Trozvezni papež je s predrznim kršenjem konkordata citiral v Rim dva škofa, da ju j postavi pred inkvizicijo. To je bila ne- » sramna provohacija .. . Res, francoski narod koraka še vedno na čelu civilizacije in toli zasmehovani, majhni in neznatni C mbes je državnik, ki je izvršil večja dela, kakor na tucate drugih državnikov, katerim se je po-Btavilo na tucate spomenikov. Velika francoska republika je uveljavila demokratična načela in jim pomogla do večjega ali manjšega pripoznanja po vseh civiliziranih državah. Ali ostane osvobojenje F.ancije od rimske nadvlade brez vpliva na druge narode in države ?" Tako pišejo ljudje, ki govore, da niso proti veri. Cerkve na Francoskem zapirajo in vlada jim ropa dohodke, iz katerih se vzdržujejo. Cerkveno premoženje je oropala in ko so se morale kongregacije živiti z delom svojih rok, jih je izgnala, češ da uganjajo obrt. Iz šol je pregnala verouk in nastavila učitelje z namenom, da vzgoje mladino brezversko, in ko so krščanski starši osnovali krščanske š de, jih je s silo uničila. To je, kar hočejo liberalci tudi pri nas, in čenečemo,da zavladajo tudi pri nas francoske razmere, moramo napeti vse sile, da liberalcem vzamemo politično moč. S.cer pa boj katoliški cerkvi le koristi. V Belgiji je F.e e Orban igral vlogo Combovo. Posledica je bila, da so se katoličani organizirali in vrgli liberalno vlado. Na Nemškem je Bismarck hotel uničiti cerkev. Posledica je bila, da so katoličani ustvarili LISTEK. Naš gospod Blaž. Spisal V. K. Zunaj je medlo. V topli zakurjeni sobici je sedel v na slonjaču sivolasi župnik zaholmski in je bral v knjižici. Gospod Blaž je bil srednje rasti in ne premočnega života. Mir mu je bil razlit po nagubanem lahnordečem obrazu, ki ni bil preveč ostarel, dasi sta se bili lici povesili že preeej znatno. Modre oči so zrle krotko preko naočnikov v bukvice. Njegova Črna cbleka je bila čedna, vendar že precej ponešena. Gcspod je bral, bral in včasih pogledal skozi okno. »Zi drugi dan tako naletava!« je mr mral sam zase. »Kaj bo I Kaj bo!« Debele cunjaBte snežinke so padale venomer na okno, tiho, kakor tatovi, tajale so se in lile po stekiu doli. Mračne sence so jele polniti sebo. Gospod Blaž je odložil knjigo in vstal. Vzel je dolgo pipo, jo na tlačil z rezanim tobakom in ga vžgal. Ugodno je lilo tu nctii na gorkem, na suhem. Ali Uni zunaj je druga, tam med gorami, kjer imata sneg in vihar prosto pet! Zadovoljen, da je doma v zatišju, je sedel župnik zopet v ogu jeni naslonjač, nekdaj tako lep in eleganten. Podaril mu ga je grof, ki ima po bližnjem gorovju velike gozde. Gospod Blaž ima to darilo, odkar župnikuje v tej gorski samoti. Ves pobit in žalosten je bil, ko je prišel prvikrat sem na Aaholmec. Vasica je bila visoko v hribih. Do pošte je bilo poleti tri ure hoda. Dolgo se mu je zdelo, da je v pregnanstvu, v ječi, za kazen ločen od vsega omikanega sveta. Iztežta se je potolažil; saj no ostane večno tu, si je mislil. In vendar je ostal. Priljubili bo se mu pošteni fjrani, in srce mu ni dalo, da bi jih zapustil. Naposled je opustil vsako misel o selitvi. Zlelo se mu je, da ne bi mogel ži veti nikjer tako zadovoljno, nego tu. Privadil ae je sčasoma svojih ljudi, krepkostasnih in krepkodušnih gorjancev, in oklenil so jih je z vsem svojim mehkim sr cem. R*zen najstarejših očancev in žena je malone vse krstil on sam in jih poročil, in marsikaterega previdol peslednjič z Bogom. Ljubil je Zaholmčano kakor svoje otroke, in Z holmčani so ga ljubili in častili kakor svojega skupnega očeta. Nikoli mu niso rekli drugače, nego „naš gospod B až". Ponosni bo bili nanj in vsi bi bili šli zanj v ogenj ali celo v vodo, kar bi bilo nekateremu pijančku vsekakor mnego huje. Kakor je nanašal čas, so mu prinašali radovoljno jagod, sadja, malin, jajec, piščancev, masla, dovažali bo mu drv in se hodili — prepirat in pravdat in zopet spravljat k njemu in ne k sodniku. Knjige, časopisi, vrt, čebele so mu preganjale dolgčas. Včasih je igral z grofovim gozdarjem najlepšo igro, šah. Z'asti imenitno pa se je zabaval vselej, kadar je prišel z gozdarjem okrajni zdravnik dr. Batič, bivši sošolec župnikjv. Takrat so udjrili ta rok in pili pristnega Vipavca in pušili, da se je vso kadilo, in da je sestra Meta vsidoj hitro zbežala vonkaj, kakor hitro je postregla gostom. V trg doli ni zahajal mnogo ; nekaj neznanega ga je odvračalo, in predaleč se mu je zdelo tj ikaj. V edini zahulmBki krčmi tudi ni bilo nič. Krčmar je točil grozovito kiselioo in 8e je sam čudil, če je kdo za-blodil k njemu in zahteval pijače. Kmetje naokoli in v vasi so si žgali svojo žganje sami in so goljufali financarje, kar se je diio. Bili so vsi trdno preverjeni, da ga ni bolj zaslužnega dela na svetu, nego dacarje voditi za nos. Poleti je včasi prisopihal stari krošnjar Miha semkaj gor s svojo robo. Preden je šel s svojimi pisanimi trakovi in rutami, '/. dišečim milom in glavniki, z ogledalci in strahovito svetlimi prstani skomine in skušnjave delat ubogim zaholmskim dekletom in ženicam, je vselej postal pri gospodu Blažu. Tu je dobil kupico dobrega brinovca in, tako okrepčan, je odprl torbo polno novic in se je legal, kakor bi repo rezal. Klobasal je, kako v Ljubljani, takrat pred potresom vsej zaspani, hiše raste-' kar tako iz tal kakor slabe gobe . , ia bo že kmalu vse pozidano po ljubi;.. polju; ela bodo celo morali Šmarno goro prestaviti kam bolj nazaj; saj hentana gospoda si izmisli vsega zlomka, samo da je ne sne dolgčas. Pravkar je ugibal župnik, kje se neki klati Janez v zimskem času po pisanem svetu, ko je zabingljal hišni zvonec. V sobo je prihitela sestra Meta, sloka, bolehava ženska, vedno dosti bolj razburjena in sitna, kakor je bilo treba. organizacijo, ki je ena najvzornejših političnih in socialnih sil sedanje dobe. Na Francoskem pojde bolj počasi, ker se je protikrščanski duh žo globoko ugnezdil v širnih slojih. A take izkušnje morajo sbu diti katoličane k organiziranemu odporu. Našim liberalcem smo pa hvaležni, da tako odkrito izjavljajo, kaj nameravajo. Vsak, kdor ima še iskro krščanske zavesti, mora danes v odločni boj proti liberalizmu. Od občinskih zattopov do drž. zbora — nikjer ne sme liberalec imeti nobenega vpliva! To je nauk, ki nam ga daje razkristjanjena Francija I Kako blatijo naše ljudstvo. Po „Slovenskem Narodu" so priobčili nedavno od lista „Neue Freie P r e s s e" do lističev, kakor so glasila nemško - nacijonalne stranke na Štajerskem, naslednjo »po »Narodu" posneto notico »Slovenske kulturne slike": „Iz Novega mesta se poroča: V celi okolici se govori o dogodku, ki se je zgodil 4. m. m. Na večer tega dne je nastal vihar in toča je pobila, da je kar grdo. Župnika te občine dotični dan ni bilo dema, ker je šel na božjo pot Ko je pričela biti toča, je bilo župnišče zaprto. Kmetje so neumni kot noč, zato volijo klerikalno. Ko je pričela bfti toča, so seveda mislili najprvo na župnika in lotila se jih je grozna jeza, ker ga ni bilo doma, da bi točo zagovoril in panal. Kmetje so se zbrali pred župniščem in so z župniku udanim učiteljem toliko časa zbijali na vrata, da so se odprla. Udrši v vežo je zahteval učitelj od kuharice ključe od župnikove sobe, ker mora dobiti črno knjigo, s katero se lahko toča pana; on že ve, kje je knjiga. Toda župnik je vzel ključ od sobe seboj. Ali kmetje so vlomili vrata in so vse premetali, da bi našli črno knjigo. Ker je pa niso našli, so bili naenkrat v tem edini, da je župnik nalašč odšel, da bi toča pobila, črno knjigo je pa vzel seboj, da ne more nikdo drugi panati toče. Ko se je drugi dan župnik vrnil, pričakovali so ga kmetje na državni cesti, pretili mu s palicami, zasramovali in zmerjali ga, ter mu hoteli zabraniti vhod v kraj in župnišče." »Slovenski Narod" sklepa s sledečimi besedami: »L. 1904. po Kristusovem rojstvu dobe se še v sredi civilizirane Evrope kmetje, ki so tako zabiti, kot divjaki v srednji Afriki." — No, »Slovenski Narod" pozna svoje rojake. Takodoslovno po „Narodu" nemški listi. — »Obrambno društvo" je stvar preiskavalo in izvedelo, da je vse od konca do kraja zlagano. C. gosp. Nemanič nam piše: „Lažnjivega kljukca" je nekdo zopet na led speljal. Njegov dopis: »Sličica ljudske zabito s t i" je — podla laž. Ne enega človeka ni bilo pred farovžem tisto popoludne; zlasti ne, da bi kdo razbijal, farovž je bil odprt. Dopisunček, drugokrat bolj nastavi »oslovska" ušesa, da boš bolj prav slišal. Učitelj g. Zupin je bil v farovžu o sv. R. Telesu, a zadnjič proti koncu junija. Pač lep „pod-repnik!" Ako dokaže dopisun, da bi bil Zupin, ali kdo drugi zahteval ključ od sobe, ali — da bi bil kdo vlomil, v sobi premetaval — mu dam 1000 kron. Na noge torej, zahrbtni, nesramni obrekljivček! Dopisunček govori o mačku, menda ga je ravno o n takrat imel. Od Ave Marije v pondeljek do torka „Pa ti menda vendar v tem pasjem vremenu ne bo treba kam vun?" je zagodrnjala, kakor bi bil užalil zvonec njo, in je naredila luč. Toda že sta slišala brat in sestra, kako si nekdo v veži otrkava sneg z obutali in malo pozneje je vstopil komaj šestnajstleten fant s črnimi lasmi in rdečim obrazom, z zakrivljenim nosom in izboknjenim čelom. Odet v nekakšno žensko ogrinjalo, je ponižno obstal pri durih. »Dober večer, gospod fajmošter !" je iz-pregovoril in v mučni zadregi vrtel mokri klobuček v rokah. »Ti, pri nas se vrata zapirajo!" se je zadrla Meta nad njim. »In, ali se nisi mogel bolje obrisati f" »Bog ga daj !" je odzdravil duhovnik mirno in pogledal sočutno fanta. »Kaj pa ti, France?" »Mati so me poslali", je dejal France ves plašan in zaprl vrata. »Prosijo vas prav lepo, da bi prišli še nocoj k nam." »Kaj pa se je zgodilo?" je vprašal župnik. »Oča umirajo", je odgovoril fant tiho in uprl proseče, vlažne oči v duhovnika. »Ni mogoče!" se je zavzela Meta. Za- zjutraj se nisem ganil iz cerkve, oziroma Žagrada — na Brezjah. Pil sem cel dan za 12 kr. piva. To je bilo vse, s čemur sem si mačka preskrbel. Opoldne in zvečer so duhovnikom (kakor vam znano), postregli v samostanu in ko smo opravili procesijo zvečer, sem šel v samostan spat. V torek sem že ob 4. maše val in ob '/»l L dopoldne istega dne, sem bil že v Novem mestu, kjer sem zvedel o nesreči. S stopiškim g. župnikom v mesto gredoč, zapazim pred bivšim rotovžem kakih 9 Brusničanov, ki so šli k c. kr. okr. glavarstvo naznanit nesrečo. Stopim k njim, in na vprašanje, je-li res toča bila, mi odgovori edini Matevž Franko: »Vse je proč, tudi Vam. Skoraj ni za domov iti, tako žalostno je." To so bili vsi tisti koli, vse tisto branjenje v Brusnice in v farovž. Iz Brusnice pojdem, kadar bom j a z hotel, in ne bom vprašal novomeškega mo-žička — lažnjivčka. Dokler me boš v »Narodu" blatil, bom vedno vesel in ponosen." Tako gosp. župnik. Tudi g. učitelj Leopold Zupin izjavlja, da je vse »Narodovo" poročilo laž. Dotični večer je bil ves čas doma in farovške kuharice še videl ni! Tako se »Narod" laže, tako obrekuje naše ljudstvo! Ni dovolj, da je dr. Tavčar očital v parlamentu našemu narodu »zabi-tost", na kak način se njegov list 1 a ž e i n n j e g o v i p o 1 i t i š k i prijatelji spravljajo take lažnjive vesti v svet kot dokazozabi-tosti našega ljudstva! Sram bodi odgovornega urednika »Slov. Naroda" in one, ki laži iz »Naroda" ponatiskujejo! Liberalci naj bodo prepričani, da so kmetje v St. Janžu stokrat bolj pametni, kakor pa liberalci, ki jih v »Narodu* zasramujejo. fftakedonsko vprašanje. B e 1 g r a d, 2. avgusta. Najnovejši glasovi iz Makedonije potrjujejo, da tam to leto ne bode miru. Notranja makedonska organizacija je sklenila, da se za določen čas, vsaj za to leto, ustavi vse revolucionarno delo v Makedoniji, da države izvrše obljubljene reforme. Temu sklepu se je pridružil tudi odbor generala Cončeva, ki danes obstoji le še po imenu. Isto je sklenil srbsko-makedonski odbor. Turčija je neprestano trdila svetu, > da ustanek ni delo naroda in da tudi ni potreben , in svet je tudi veroval turškim trditvam, da je ustanek izzvan le od zunaj. A ravno označeni sklepi vseh revolucionarnih komitetov je dokaz, da je ustanek delo naroda samega, ki noče križem držati rok, ampak sam nadaljevati borbo. Dokaz temu so najnovejši napadi z dinamitom, ki se utegnejo še ponavljati. Narod si hoče sam pomagati in, če mogoče, otresti petstolet-nega turškega jarma. Navzlic vsem obljubam je narod v Makedoniji in Stari Srbiji danes brez strehe in kruha. To ravno pa je dokaz, da so »reforme" v Turčiji zidane na pesku. Gotovo pa je, da morajo v sedanjih razmerah svobodne balkanske države vzdržavati mir, dokler ni končana rusko-japonska vojska. Zato pa se tudi napadi ne vrše hitro, ker bi bila sicer velika nevarnost. Vendar pa so ravno ti napadi dokaz, kako globoke korenine ima revolucija v Makedoniji. Še bolj pa tira v obupnost vse prebivalstvo nepopisna beda in lakota. Vendar pa bi večja vstaja škodila v prvi vrsti Makedoncem, pa smilil se ji je France, in žal ji je bilo, da se je prej tako osorno obregnila obenj. »Je-lenec da umira !" »Precej pojdemo, France, precej!" je dejal gospod Blaž in odložil pipo. »Pojdi po mežnarja !" Dečko je odhitel. Kjer je stal, je bil zapustil dve luži in par kep strjenega snega. Meta je šla hitro cedit za njim, vendar godrnjala ni več. »Bog se usmili, skoraj tri ure — in v tem snegu veliko več!" je vzdihnila. »O polnoči boste komaj gori pri Jelencu. Oh, no, pa naj bo za uboge duše v vicah!" Gospod Blaž je naglo oblekel dolgo, gorko zimsko suknjo in pripravil vse potrebno. Cerkovnik Lojze, suhljat mož z visečimi ramami in dolgim vratom, mu je odklenil cerkev. Duhovnik je vzel ciborij iz oltarja, jel je moliti in je nastopil ne samo težavno, ampak tudi jako nevarno pot. Kmalu so prišli iz slabo razsvetljene vasi, iz zatišja vun v viharno zimsko noč. Prvi je stopal France s svetilnico, za njim cerkovnik z zvončkom in naposled župnik s štolo in svetotajstvi. Medlo je čimdalje huje. Duhovniku se tudi onim, ki prežč na to lepo deželo, ki je pač zaslužila lepšo bodočnost. Štajerske novice. š Duhovske vesti. Na novo nastavljeni so kot kaplani čč. gg.: Ivan Lah v Crešnovcih, Franc Ostrž v Ptuju, Anton Penič v Laporju, Ferdinand Žgank v Za-vodnji in Vincenc ^olgar v Trbovljah. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Jožef Erker iz Vitanja v Stari trg, Janez Luskar od Sv. Florijana pod Bočem v Vitanje in Alojzij Zamuda iz Crešnevca v Vransko. — Kot provizor pri jt. Danijeli v Razborju je nastavljen č. g. Jožef Krohne, kaplan v Voj-niku. Koroške novice. k Rasno. V predoru vPodrož-čici je dne 22. julija kamenje casulo delavca V. Scagliola iz Laškega in M. Olipica iz St. Jakoba. Prvi je kmalu umrl, drugega so prepeljali težko ranjenega v bolnišnico. — železniški minister Wittek si je dne 1. t. m. ogledal dela pri predoru v Podrožčici in se je od tam ob novi železniški progi podal v Calovec. — Dne 27. julija je toča pobila na Hodišah. V Smarjeti, Lipi, Železnici in Plašišču so poljski pridelki popolnoma uničeni. Tudi po go zdovih je vihar napravil zelo veliko škodo. k Shod. Katoliško • politično in gospodarsko društvo zaSlovence na Koroškem priredi v nedeljo, dne 7. avgusta t. 1., ob l/ti. uri popoldne, v gostilni goBpoda Križnika na Poljani pri Pre valji h shod s sledečim sporedom: 1. Pozdrav. 2. Koroški deželni zbor. Poroča gospod deželni poslanec Fran Grafen-auer. 3 Naše gospodarsko vprašanje. Go vori msgr. Val. Pod gor o 4. Razni go vori in nasveti. — K prav obilni udeležbi vabi zlasti volilee odbor. Jeseniške novice. j Divji sakonl. Kakor trdijo taki, ki jim moremo verjeti, je na Hrušici sedaj gotovo 200 divjih zakonov. Lahko bi se poročili, pa se nočejo. Tako življenje jim bolj ugaja. Čudno je, da oblasti nič ne store zo per to. Ali to ni kaznjivo, če pravijo, da so poročeni, ko niso, in žene divjih zakonov nosijo »moževo« ime in Be tudi pred Bodnijo tako imenuiejn ? j Napredek v naprednem druitvu. Mesec dni je preteklo komaj, Sar se je osnovalo napredno izobraževalno društvo na Savi, pa moramo strmeti, koliko napredka se je že pokazalo v tem kratkem času. Nismo pri čakovali, a sedai moramo kar molčati, sapo so nam zaprli. T-g« mi ne znamo, kaj takega mi ne zm remo. Žal, da je ta napredek samo napredek v sirovosti, zasramova-nju duh <«mkov, zaničevanju vsega, kar je katoliško mi tib ne moremo posnemati. j Sram nas je bilo, ko Bmo brali sad naprednega društva v sobotnem »Narodu«, srtm, da so slovenski sinovi padli v tako blato nizkotne sirovosti, sramovali smo se ca tist* ki so v takem društvu. j Samo nekaj cvetk, ki so vzklile iz tega blata, vseh pri najboljši volji ne moremo podati, bi komu slabo prišlo. — Čujte, kaj znajo! »Katoliški popi, rimski blapci, po katoliško zasukano, katoliška cunja, popiči, fa-lirane cerkvene miši, falirani Kristusovi učitelji, smrad iz pekla, falirani gnoj iz pekla, falirana banda — so jeseniški farji.« Kdo prekosi Pongratza Poženela, e tutti quanti v izobratbi in napredku ? Kdo hoče k njim v šolo hoditi ? je zdelo, da hočejo hudobni oblaki stresti na zemljo ves sneg, kar ga imajo tam gori v črnih višavah. Kmalu ni bilo ne steze ne gazi. Vse je bil zasul metež. Opirali so se vsak ob svojo dolgo palico in so gazili po celem. Udirali so se do nad kolena. Zmerom teže in teže je dohajal stari župnik svoja dva prednika, zmerom teže je sopihal navkreber za medlim svitom Francetove svetilke. Ves je bil že razgret in truden od hudega napora; najrajši bi bil legel kar tja na tla v mehko belo postelj. Le včasi je malo postal, da se je vsaj nekoliko oddahnil ; ali takoj zopet je nadaljeval strmo pot, ko se je spomnil, da tam gori daleč v samoti ugaša življenje, da čaka duša umirajočega poslednje tolažbe. Kar je zavrisnil France. Izpodrsnilo je fantu, da je padel v sneg. Svetilnica se mu je zadela ob skalo, razbila se je in je ugasnila v viharni sapi. »Križ božji, kaj bo pa zdaj!" je zarenčal suhi cerkovnik, ves izdelan in nejevoljen. »Zdaj ne vidim svoje roke pred sabo !" »Saj bomo kmalu pri nas", je dejal France in se pobiral iz snega. »Mati so rekli, j Nered na poiti. »Slovenca« v petek nismo dobili, kakor po navadi. Ziu-traj, morda priroma pozneje enkrat'iz Trbiža, kamor je že večkrat romal, pa so mu tam povedali, naj se vrne nazsj, kamor je namenjen. Naša pošta, vemo, da ni kriva, pa nas le jezi, da drugjo ne berejo prav — ne enkrat — večkrat. Naj vzamejo očala v roke in si jih nataknejo na nos. j Goljufivi Italijan V zapore c. kr. okrajne sodnije v Trbižu so mejniški orožniki pripeljali Italijana Anotonia Cittonija, kateri je hotel v tistem hipu, ko so gs pri jeli, prekoračiti avstrijsko mejo. Cattoni, rodom Italijan, doma is Accuna, po poklicu miner, je prišel lansko leto iskat dela k podjetniku karavanškega predora. Služil je do letos, ne da bi se kaj slabega čulo o njem. Pred i nim mesecem je ds, kakor bi pihnil, dobri Cattoni izginil s Hrušice na Gorenjskem, kier je bil uslužben. Ko so njegova gospod>n>a in še neke druge stranke, pri katerih je bil Cittorti tudi dober gost, zvedele, da je Gattoni pobegnil s Hrušice, ovadile so stvar orožnikom, da jib je omenjeni Italijan ogoljufal za več sto kron in da je pobegnil. Začela se je gonja za Italijanom, a ni ga bilo možno dobiti. Sele ko se je izdala tiral-nioa za omenjenim, so ga sedaj po opisanju njegove osebe spoznali v Trbižu in ga zaprli. Novice iz kočevskega okraja. kč. Še sedaj gromi Jezi ribniške liberalce mlademški shod na Brezjah. Kar ne gre jim iz glave, Da bi to jezico nekoliko ohladili, se bahajo po »Narodu« s sokolskim shodom v Ljubljani, češ: kaj je shod na Brezjah v pr meri ■ sokolskim shodom, ki smo ga priredili mi? — No, cel svet pa v6, da imajo ribniški liberalci za sokolsko slavnost ravno toliko zaslug, kakor za mlade niški shod na Brezjah, ker igrajo povsod le vlogo — coklje! kč Duhovniki so krivi, da otroci požigajo! Oni so krivi, da otroci kradejo po vrtib sadje. Zakaj ? Zato, ker ne pridigujejo vsako nedeljo o tem, da ogenj peče in žge, in ker otrok v šoli ne učijo, da ne smejo po vrtih krasti sadja! — Tako rjovejo ribniški, po pravičnosti hrepeneči »prešičarji« v »Narodu«. Hencajte, kako so se pa vjeli 1 Sala je liberalna; glava nje v Ribnici je nadučitelj-Iiberalec Tomšič ; drugi učitelji so tudi liberalci. In iz takih šol potem priha jajo tudi taki otroci! Je 2e prav! V cerkvi se pridiga zoper tatvino, o tem smo gospode že pogosto slišali. Liberalci tega ne hodijo poslušat, mnogi tudi svojih otrok ne pošiljajo v cerkev. Odtod taki otroci I In po vrtovih ribniških liberalcev je kradel sadje sin paglavec očeta liberalca! Zdaj smo pa skupaj ! kč Pa jih ni napadel I Pa prav nikoli 1 »Novičar« ribniških narodnih dam pa res ni napadel, da so požrtvovalno delale za uspeh veselice v korist družbe sv. Cirila in Metoda 1 »Prešičarji« to »novičarju« samo lažnjivo podtikajo. Se pohvalil je vse, in danes jih zopet hvali na vsa usta. Ko bi na rodnih dam ne bilo zraven, pa bi takrat sploh ničesar ne bilo. Le tako naprej, pre častne narodne dame, za narodno stvar! — Samo nekaj bi jim danes rad šepnil na uho: Velerodne narodne dame! tudi med seboj nekoliko slovenskega govorite, ne samo nem ški, ker Ribnica je slovenska, in naša na rodna stvar tudi slovenska In »novičar« se za te dame boji, da bi kak zlikavec kedaj za njimi ne zapel: »Oj, te dame, — Niso zame, — Ker le nemški govore ! — Hinder- Dalje v prilogi L da bodo kurili ogenj pred bajto, da laže najdemo do njih. Le za mano!" In dalje je cingljal zvonček v divjo črno noč. »Pazita", se je oglasil duhovnik, »pazita, da ne strmoglavi kdo v prepad!" Vsi zasopljeni so gazili dalje in se udirali mestoma do pasu. „Le naprej!" ju je vzpodbujal župnik, dasi so se mu samemu tresla kolena, in dasi je že komaj vzdigal noge iz snega. Naenkrat je trčil cerkovnik ob Franceta in župnik ob cerkovnika. »Oh, oh!" se je izvilo iz fantovih ust. »Kaj je?" se je ujezil cerkovnik. »Kaj stojiš! Naprej!" »Oh, oča bodo umrli brez spovedi!" je tožil France in se ni genil dalje. »Kaj čenčaš, ali nismo hodili dosti hitro?" »Saj to ni — oh — zgrešili smo pravo pot!" »Križ božji!" je vzkliknil cerkovnik razjarjen. »Zdaj pa imaš svoj ogenj, zdaj ! Zakaj pa si razbil svetilnico ? Zakaj pa nisi bolje odpiral oči?" »Pusti ga, Lojze!" je dejal gospod Blaž Sen« b slavoloki in za *v. mi. Z>e precej pr vi veder so pokazali Brez ičani, kako lju bijo svojega župnika A. m T< maža Potočnika in kako spoštujejo njegove tovariše. Ko se je bilo zmračilo, so prišli pn d župnišče z ba kljado domači gasile', ki so spremljali jese niško godbo in breiniški mešani pevski zbor. Glasovi dobro ubrane k dbe in izvrstno iz vežbanih pevcev so ljubko odmevali v tiho noč ob veseli podoki ici. Nato so srebrno mašnikom čestitali brezo fcki župan b sve tovaloi ter načelnik oynj jasnega društva. Drugi dan je b 1» outraj pri črni maši in ob deset h pri v»lik' maši cerkev polna ljudstva. Bil je to vesel praznik za vso faro. Zjutraj je po biljah imel peto črno mašo č. g Martin Malenšek, župnik pri Sv. Petru v Ljubljani; ob desetih so pa v slovesnem sprevodu med pritrkovanjem zvonov prišli v cerkev srebrnomašniki. Krasen govor je imel č. g. dr. J< žt-f D o 1 e n e o , profesor bogoslovja v L uhljani, sv. mašo ]e pa pel č. g. Anton K b i a r, dekan v Kranju. Ganljivo je bilo sliš t ko sd jubilanti b čvrstim glasom zapeli /»hvalnico in jim je odpeval tako l<-p< ubran cerkveni zbor, da je na kmetih malo t kih. Nekaj posebno milega je še prei napravila Marijina družba v noti dvorani za predstave. Srebrnomašnikom je priredila malo veBelico in čestitko. li obojnim so pokazale dekleta bister um in blago srce. Med obedem je prišla častitat šolska mlad na iz Zabreznice. Deklamovali so dečki in deklice prelepe, za ta dan zle žene pesmi. Srebrnomašniki so se veseli vračali s pomenljive slavnosti. Shod na Velehradu. V e 1 e h r a d, 5. avg. Dne 2., 3. in 4. avgusta se je vršil na Velehradu vsakoletni shod moravskih bogo-slovcev. Letos je bil program drugačen, kakor sicer, ker je bilo na dnevnem redu odkritje spominske plošče moravskega pesnika F r a n č i š k a Sušila (rojen 1804., umrl 1. 1868.). Mnogoštevilno zbrani bogo-slovci in odlični možje so proslavili spomin moža, ki je deloval celo svoje življenje s peresom, besedo in vzgledom za vero in narod Slavnostni govor je govoril državni poslanec dr. M. Hruban. Zatem so sledili v veliki dvorani prenovljenega jezuitskega samostana poleg velehradske cerkve predavanja, katerim so dale snov različne strani Sušilovega delovanja. Med predavanji je izboren pevski zbor bogoslovcev zapel več lepih moravskih narodnih pesnij in kvartet glasbenikov skrbel za muzikalično zabavo. — Najlepši utisk pa je napravila na navzoče goste vzgledna pobožnost v velehradski cerkvi. Zgodovinski pomen kraja, nenavadne pesni, vse je vzbujalo v navzočih nepozab-ljiva čutila. Kdor ve, kako vedno raste število romarjev velehradskih, kako Velehrad postaja vedno bolj pomenljiv za probujo verskega življenja med brati Čehi, mora si z veseljem in nado ponavljati besede Suši-love: O Velehrade, z hrobu vstan a vrahum svym se močnč brafi! Zastopani so bili na shodu po delegatih vsi češki bogoslovci. Prišla sta dva Slovaka iz Ostrogona. Shod je pozdravil tudi Poljak. Slovence so zastopali slov. bogoslovci in slov. kat. akad. društvi „Zarja" in »Danica". — Zbrani zborovalci so brzojavno pozdra* vili med drugimi tudi prevzv. gg. knezoškofa Jegliča in biskupa Strossmajer-ja. Zapomniti si hočemo velepomenljivi shod na Velehradu in delati hočemo za pre-važno idejo ciril-metodijsko. Dal Bog, da bi se izpolnila želja vseh navzočih in bi vnovič zasijala luč iz Velehrada! Bratska društva! Redkokdaj praznuje naše delavstvo kako večjo slavnost. Naše krščansko misleče de' lavstvo je tukaj na Primorskem takerekod samemu sebi prepuščeno. Zato so je name nilo »Katol. delavsko društvo« v M i r n u , da d n e 2 8. t. m. ob priliki razvitjasvoje nove društvene zastave priredi veliko delavsko slavnost. Te slavnosti se udeleži tudi „ K r š 6. • socialna zveza" z zastavo. Vabimo toraj vsa društva, da se te slavnosti udeleže. Ona društva, katera imajo svojo društveno zastavo, naj prihite v naš prijazni Miren z zastavo. Naprošeni so tudi pevski zbori, da po možnosti s kako pesmico sodeluiejo. Vsi pevski zbori, ki mislijo s kako pesmico sodelovati, naj pošljejo dotično pesem vsaj do 1 5. t. m. društvenemu odboru, da jo dene v program. Vsa druga društva naj svojo udeležbo javijo vsaj do 20. avgusta društvenemu odbora. 2 8. dan avgusta bodi naš delavski dan! Zato naj nobeno društvo ne ostane doma; ali korporativno, ali vsaj po deputaciji se lahko vsako društvo udeleži te slavnosti. Na veselo svidenje! V Mirnu, dne 24. julija 1904. Za »Katol. delavsko društvo« Odbor. Ogrski državni zbor zboruje v znamenju utrujene zbornice. Prazni so sedeži poslancev, navadno je na ministrskih sedežih navzoč le en sam minister in okolu govornika, ki z nevoljo govori, še mal krog njegovih ožjih somišljenikov. Tako bode ogrska zbornica dovolila milijonski proračun. Zmučena ogrska zbornica bode najbrže zborovala še do srede prihodnjega tedna in potem bodo ogrski poslanci počivali do sredi meseca oktobra. V jesenskem zasedanju bode ogrska vlada najbrže predložila zbornici proračun za leto 1905, pre-membo poslovnika in brambeni zakon, na-godbeni zakon in trgovske pogodbe. Zbornica je včeraj obravnavala o proračunu honvednega ministrstva. Košutovec B a k o n y izjavi, da je vojaška politika vlade še vedno zakrita v veliki temi. Košu-tovci so vedno pripravljeni pričeti boj proti vladi, ako bode stavila neopravičene zahteve. Govornik razpravlja o mažarskih narodnih zahtevah v armadi. Glasoval bode proti proračunu. Poslanec U d v a r y zahteva za Mažare enakost v generalnem štabu. Honvedni minister N y i r i izjavi, da bode vlada zanesljivo, pošteno in lojalno izpolnila svoj program. Opozicija naj ne zahteva, da vlada uresniči svoj program takoj. Vojaški kazenski red bo rešen tekom enega leta. V zadnjem času je ogrska vlada prevzela mnogo ustanov od vojnega ministrstva v lastno upravo. O preosnovi brambenega zakona še ne kaže govoriti, ker zadeva za javnost še ni zrela. O pritožbi glede prezi-ranja mažarščine v armadi naglaša minister, da je mažarščina z upeljavo v vojaške šole pridobila veliko. Potrebno je, da so štabni honvedni častniki nemščine zmožni. hander — Miteinander, — Pri koletku žvrgole.« kč Zopet sad liberalne inteligentnosti 1 Dne 2. t. m. so v Ribnici poštene k ščanske žene opravljale svojo pobožnost za porcijunkulske odpustke. Nekaj paglavcev, že odraslih, iz liberalnih družin, Be je zgodaj pnteplo pred oeikev in nažgalo pobožne že ie s »ooprnicami". No, liberalci, seda) se pa poglejte v ogledalo, kako ste lepi! tč Nekdo bo iidal galerijo — rib-niikih liberalcev, kar po vrsti, da bo svet videl, kakšni so ti potomci slavnega mand rila. Pomeril jih bo od prve glave do zadnjega repa. To se bodo ogledovali in se ču dih svoji lepoti! Ali pa bodo gledali v zrak, da — se ne bodo videli! kč čuden župan je župan v Brežah pri Ribnici. -Žagiu J han" je pa njegov sve tovalee in vodnik. V časih se je mi rala dobiti za vsak javen ples z godbo pri županu licenca; in to je občinskim revežem neslo kaj »notri«. Sedaj pa je dal raje kar generalno licenco vsem, češ: »Mladina je zmirom plesala, pa naj še sedaj!« Zato bo pa sam zaradi kazni, ki jih mora menda plačevati, priti še na kant, če se ga občioci ne bodo usmilili preje in ga posadili % županskega stolca, na črno zemlj co! Zmeda liberalna! kč „Analfabeta, nerazsodno maso", imenujejo »prešičarji« v „Narodu« ribniško kmetiško ljudstvo. Preklicano ste se zn^et urezali! Ali menite, da si ljudstvo tega ne bo zapomnilo ? Nam pa se zdi, da ima zad nji ribniški kečar, ki s krošnjo na hrbtu hodi po svetu, in ki mora po prizadevanju liberalcev plačevati visoke davke, da ima ta vsaj desetkrat toliko soli v glavi, kakor kak rib niški šribar, polbirar, kofetir itd., ki časti Višnikarjevo visokost. Seveda, za »razsodnega« imajo le tistega, ki pred liberalnim malikom leži na trebuhu! A ribniški kmet, ta ima misli višje! kč Nov imenik za nove občinske vo litve je v Ribnici na novo razpoložen. Stari je bil namreč — ukraden. Hm! kč Reorganiiator ostane v Loškem potoku. Komaj je izvedel naš slavni Sedlak, da se koplje Engelman iz Dobr^polj, že se je pobahal, da pojde on v Dobrčpolje kot „reorganizator dobr^poljske šole". Ker se mu pa Engelman noče umakniti, bi bilo pač pametno, da „reorganizatorja" pokličejo v Ljubljano, kjer lahko j>ostane desna roka dež. nadzorništva. kč Kako nastopajo... Znani učitelj v Vel. Laščah je nastopal javno našemljen v maski „Ku rento ve vdove", hodil je na pusten dan maskiran v spremstvu neke „gospe" ob belem dnevu iz gostilne v gostilno in otroci seveda v diru za njim ... in učiteljev ugled je tudi v diru naraščal... To vse za narod seveda. Istotako „za narod" se je žrtvoval ob zadnji veselici v Ribnici dolenjevaški učitelj Z. Kot harlekin je z bobnom vabil na veselico in razglašal, da bode imelo slavno občinstvo priliko, videti poleg drugih reči in zveri tudi dvanajst — oslov. Posmeh, ki je sledil temu, je veljal pač v prvi vrsti učiteljstvu, ki se dd tako nespametno izkoriščati inteligenci. Vloge, katerih se sramujejo davkarski praktikanti, notarski pisači, komiji etc., hlastno pobirajo liberalni učitelji. Čestitamo! Idrijske notice. Logarska iola Dne 30 ulija je končala pouk o. kr. logarska šola. Na tej šoli je navadno le 6 ali 7 učencev, ki se pol krotko. „Tema je, in fant je imel — objokane oči." „ Gospod, počakajte tukaj" je prosil France. »Sam pojdem tu doli in na drugo reber. Morda zagledam tam naš ogenj." Fant je izginil v gosti temi. Župnik in cerkovnik sta si brisala pot in pozorno vlekla na uho. »Križ božji!" je vzdihoval dolgi Lojze. „Zdaj se ta mlada zgaga še sam izgubi in naju ne najde več!" je mrmral in jel močneje cingljati z zvoncem. „Gospod Blaž, gospod Blaž!" se je oglasil naposled France iz teme. „Tukaj sva," je kričal cerkovnik, da bi veter ne odnesel glasu. »Semkaj! Naš ogenj!" je vpil fant. »Žvižgaj, da te najdeva! Žvižgaj! Žvi-i-žga-a-aj !" Ko so bili vsi trije zopet srečno skupaj, sta zagledala tudi župnik in cerkovnik visoko gori sredi teme pojemajoč plamen in pozneje še slabejšo luč iz okna revne bajte. S poslednjimi močmi, od silovitega napora trepetaje na vseh udih, je dospel gospod Blaž do koče. Pred očmi se mu je zibalo. Komaj je opazil objokano, zgrbljeno Jelenčevko. „Mir tej hiši in vsem, ki tu prebivajo!" leta teoretično in v poletnem semestra praktično vadijo v vseh onih predmetih, katere potrebuje bodoči logar. Žalostno dejstvo ie, da obiskuje le malo Slovencev to šolo. Na vadno je le po eden frekventant. In vendar se potrebuje precej logarjev že pri erarju, ki ima obširne gozde od Idrije do Gcrice in oelo v Istri. Poleg tega še veleposestniki ra bijo na obširnih svojih posestvih vešče logarje. Služba ni pretežavna in plača še precej primerna. Pri erarju imajo tudi vsi zagotovljeno penzijo in tudi graščaki skrbe z zavarovanjem ali iz svojega, da v slučaju bolezni ali onemogli starosti ni zapuščen. Svetovati bi bilo torej onim, katerim ne gre gladko v srednjih šolah, da se po končani spodnji gimnaziji ali realki posvete tej stroki. Gotovo boljši je stalen kruh, kakor viseti kot pisar v kaki kanceliji, pa biti vedno v Btrahu, kedaj se mu poi6, da ga več ne potrebujejo. čipkaratvo. Dne 1. avgusta pričela se je s bv. mašo c. kr. čipkarska šola. Ustanovila se je leta 1876 Namen ji je naučiti in izuriti dekleta v izdelovanju finih čipk od 10—100 kron. Izdelujejo se namreč v cvirnu, bombažu, volni, svili, pa tudi s srebrno in zlato nitjo. Lansko leto je čipkarska šola dobila zlato Bvetinjo v Peterburgu na med naredoi razstavi oblačil. Dobrodejni vpliv naše šole sega po okolini idrijski in še daleč naprej do Vrhnike, Železnikov, Sorice in na Primorskem do Šebrelj in Cerknega. Posebno slave naše cerkvene čipke, ker so trpežne in lične, pri pranju skoraj nič ne trpe, ker so dobro vezane, kar ni pri čeških čipkah, ki so le navadno pletene. Zato se ravno teh veliko tudi v inozemstvo odda. V Idriji je bila taka šola zelo potrebna, ker žene in dekleta bi tu sicer ne imele zaslužka. Okoli 1000 oseb se samo v našem mestu s tem peča, koliko pa še po ckolioi. Ako bi ne bilo šole in navodil, bi ta obrt kmalu zaostala vsled velike konkurence, tako se je pa zadnji čas posrečile, da naše čipke pod imenom »idrijske čipke«, pridejo na svetovni trg. Tudi je šola vredila primerne cene in v zadnjih letih razdelila več denarnih podpor in tudi podpor v blagu. Lansko leto se je čipkarska šola razširila, postala je »strokovna šola«, ki ima tri letnike. V 1. in 2. oddelku se uče in vadijo le v tipkanju, v 3. letu pa poleg tega še v nemškem je ziku, v obrtnem spisju, knjigovedatvu, računanju in risanja. Marsikatero dekle, ki se pridno ači in se dobro izšola, bode hvaležno državni upravi, katera ji je naklonila priliko, da si poišče še boljšega kruha kot čipkarska učiteljica ali blagajničarica in komptoaristi-nja. Sola ima prav hvaležno nalogo še več storiti v prid našemu ženstvu. Ako se bode lepo razvijala, bode lahko svoj delokrog še bolj razširila, saj ministrstvo namerava, da bi v tem obiira postala Idrija neko središče za južne dežele. Veliko denarja Be v Avstriji izda ia tuje čipke, zakaj ne bi domačini zadostili taki petrebi ? Seveda je treba vedno napredka, vedno novih uzorcev, re-elnega in fiaega izdelovanji, da Be spodrine tuje blago. V tem obziru pa more le šola posredovati, voditi, bodriti in dajati pojasnila, da se enotno vsa obrt vpelje in blago t*orno vodi. Želimo ji mnogo uspeha ! Srebrnomašniki. Z B r e z n i c e , 14 avg. Predvčerajinjim so se pripeljali na Brez-nico letošnji srebrnomsšiki, katerih imena je že objavil „Sloveneca. Vas je bila okra- je zahripal z bolnim glasom in stopil k bolniku. V kotu, v postelji je ležal stari Jelenec z upadlim obrazom. Zraven je bila pogrnjena miza: na njej je bilo razpelo z dvema prižganima svečama. Župnik je postavil Najsvetejše nanjo, poškropil bolnika, sobico in navzoče z blagoslovljeno vodo, molil in mignil drugim, naj gredo vun. Ko je izpovedal in obhajal Jelenca, je jelo župnika mraziti, dasi je bila v koči peč vsa prekurjena. Roka se mu je tresla, in v prsih ga je jelo bosti, ko je ponudil bolniku razpelo v poljub in ko ga je de-val v sveto olje. Po svetem opravilu je šel župnik takoj počivat. Tudi cerkovnik je prenočil pri Jelenčevih. Težko je dihal gospod Blaž in kašljal je pogostoma. Ko je hotel drugo jutro iz postel e, se je skoraj zgrudil na tla od slabosti. Cerkovnik je hitel v Zaholmec po štiri krepke fante, da so ga prenesli v župnišče. »Oh, saj sem rekla, saj sem rekla!" je vzdihovala in jokala Meta in je kuhala vsakovrstne čaje. Brat je potrpežljivo pil njena zdravila in jo tolažil. Ali sestra se kar ni dala umiriti. Vedela je dobro, kaj izgubi, če ji umre brat. Precej je poslala po zdravnika. Bolni župnik je vidno slabe val. Močno je kašljal in je bljuval kri. Drugi dan popoldne je dospel doktor Batič, majhen, čokat gospod z dolgimi osivelimi brki. Izprašal je bil poslanega dečka še doma, kako je župniku, in je bil vzel nekaj medicin s sabo. Ves popoldan in vso noč je ostal pri bolniku in kazal Meti, kako naj streže bratu. Skrbna postrežba je začasno otela gospoda Blaža smrti. Tudi Jelenec je okreval. Pomagala mu je krepka gorjanska narava. Prej nego so mislili, je bil že na nogah. Kakor kmalu je mogel, se je prišel mož zahvalit v župnišče in je bil ves poparjen, „da je zbolel gospod Blaž zaradi njega." Stari župnik pa je ostal silno slab. Grdo so gledali Zaholmčani doktorja, ki je nekomu rekel, da gospod Blaž prejkone več ne učaka poletja. Po vseh hišah so molili za njegovo zdravje. Bolnik pa je hiral in pešal; težko težko je pričakoval ogrevajoče spomladi. Priplule so tople mlade sapice in ota-jale sneg po bregovih in dolinah, tisoč in tisoč pisanih cvetlic se je prikazalo iz mokrotnih tal, preveselo so peli tiči, in vse se je radovalo novega življenja. Prisvetili so tudi tolikanj željno pričakovani žarki pomladanskega solnca in so se upirali v okna zaholmskega župnišča — ali nikakor niso mogli noter. Noter niso mogli, zakaj okna so bila vsa črno zastrta. In v skromni svoji sobici je ležal zaholmski župnik bled in tih na mrtvaškem odru. Zaprle so se bile za zmeraj njegove modre oči, ki so tako blago in udano gledale v božji svet ali v oči bližnjega; toda okoli osinjelih usten mu je trepetal tisti komaj vidni, mehki nasmeh, tisti rahli, tako prisrčni in sočutni nasmeh, ki je v življenju osvajal vsako srce na prvi pogled. Tiho je bilo v sobi. Zdajinzdaj je prikorakal po veži gorjanec s težkim korakom in pokropil župnika pokojnika, pomolil in odšel. In zopet je bilo tiho v sobici, tiho in prazno. Le tam v kotu se je nekaj gibalo, tam ja klečal stari Jelenec na kolenih in prebiral debele črne jagode svojega molka. »Zakaj si smrt ni izbrala rajše mene!" je šepetal, zmajeval s sivo glavo in žalostno gledal na črni oder, kjer je bled in tih ležal gospod Blaž — žrtev svojega svetega poklica. Tudi vprašanja o dveletni vojaški službi vojna uprava ni odložila, marveč bode dveletna vojaška služba sprejeta v brambeni zakon. Tudi pri vojaških kazenskih razpravah bode znala vlada uveljaviti mažarščino. Ko je še govoril poročevalec Bakonyi, je zbornica odobrila proračun honvednega ministrstva. Zbornica prične razpravo o novih ve-jaških ustanovah. Poslanec B a k o n y je proti predlogi, ker bode koristila le skupni armadi, ne da bi zagotovila pravice mažar-skega naroda. B a n f f y utemeljuje svojo nujno interpelacijo o pomanjkanju krme. Poljedelski minister T a 1 1 i a n pravi, da bi moral Banffy vedeti iz časa, ko je še bil minister, da so nekatera vprašanja, katera povzročijo mnogo več škode, ako se o njih razpravlja javno, kakor pa če se o njih molči. Ogrska vlada ne bode ničesar prikrivala in potrebne odredbe storila javno. Češke vzporednice na učiteljišču v Budjevieah. Dr. KfSrber je naznanil odposlaništvu šlesijskih nemških poslancev, da vlada na merava tudi na učiteljišču v Budjevieah ustanoviti češke vzporednice. Seveda so Nemci sopet nad vse razburjeni in smatrajo to izjavo kot novo izcivanje in zatiranje ubogega »Herrenvolka«. Avstrijske pritožbe nad Italijo. Avstro- rgrslii poslanik pri laški vladi je v imenu avstrijske vlada protestiral pri ministru G>olittiju zaradi ir» dentistišie agitacije v Italiji in pa proti novačenju prosto voleev po generalu Gir>ba'diju. Kakor je znano, ima Garib»ldi 50 000 dobro oboro-ienih in preskrbljenih prostovoljcev za slu čaj vojske z Av»r jo. Kaj je Giolitti cdgo voril, še ni znano. TiJkolyja prepeljejo na Ogrsko. Grof Tisza je presenetil ogr-ko javnost z veit|0, da je casar Frančišek Jožef dovolil prevoz zemelskih Stankov na Turškem umrlega uporn ka Emarika To o yja. Najbrže je to dovoljenje povzročil zbornični sklep o zvišanju civilne liste. Kakor trde listi, beda cesar dovolil prevoz na Ogrsko še več v tujini pokopanih upornikov. Z Balkana. Kar se je črnogorska kneginja Helena emožila z italijanskim kraljem je napočila nova doba za črnogorske gospodarsko in unanjo politiko. Črnogora je bila preje navezana gospodarsko na Avstrijo in politično na Rusijo. Po neutrudljivem delovanju kraljice Helene je sedaj Italija izpodrinila na gospodarskem polju Avstrijo iz Črnegore in njeno dedščino so prevzeli Italijani, kateri so prevzeli v Črnigori tobačni monopol, zgradili pristanišče v Baru, ustanovili redno parobrodno zvezo med Italijo in Črnogoro in Marconi bode po brezžičnem brzojavu zvezal Črnogoro z Italijo. Črnogorski knez hoče proglasiti Bar za prosto luko in hoče storiti diplomatične korake za odpravo prepovedi, da je bojnim ladjam prepovedan uhod v barsko pristanišče. Laški kralj Viktor Emanuel namreč še ni mogel z vsem sijajem obiskati črnogorskega kneza, ker ne bi moglo ostati laško brodovje v Baru, a čez Kotor, ki je v avstrijski Dalmaciji, iz lahko umljivih razlogov laški kralj ne mara obiskati očeta kneza svoje žene. Načelnik notranje macedonske organizacije dr. Tatarčev je izjavil o položaju v Makedoniji. Dosedanje reforme so nezadostne in makedonski prebivalci so prisiljeni prijeti za orožje. Notranja organizacija ima za vsak slučaj za vojsko vse pripravljeno. Sa-rafov ne sme ničesar ukreniti sam. General Cončev ni dosti v zvezi z notranjo makedonsko organizacijo. Z zadnjimi dogodki in napadi makedonska organizacija ni v zvezi, a brez poboje v in napadov ni mogoče misliti upora. Cilj organizacije je osvoboditev Makedonije, a nikdar ne bodo prepustili Makedonijo Srbiji ali Bolgariji, marveč .veljaj naj načelo Makedonija Makedoncem. Angleški državni podtajnik za vnanje zadeve, Kari of Percy je izjavil, da avstrijska in ruska vlada zahtevati zvišanje svojih orožniških častnikov. Angleška vlada je mnenja, da imajo tudi Angleži pravico zahtevati zvišanje števila svojih orožniških častnikov, a število častnikov mora biti primerno okrožju, kateremu so prideljeni orožniški častniki. Vlada želi, da bi turška vlada ne imela nepotrebnih višjih izdatkov. Pogovor z odličnim Rusom. Glasilo hrvaške narodne stranke v Dal maciji, »Jedinstvo«, prinaša obširen razgovor urednika Stražičica s predsednikom »Slav. društva«, Čerepom Spiridovičem, kateri biva v Dalmaciji, o PJehvejevem značaju. Plehve ni bil nasilnik, marveč strog človek, in najbolj je bil strog sam s seboj in pa v izpolnjevanju svojih dolžnosti. Bil je nad vse marljiv, izobražen in energičen mož, kateremu sta bila ear in Rusija vse. Cerep Spiridovič je tudi obširno govoril o narodnih odnošajih v Rusiji in trdil, da mora Rusija na Finskem nastopiti proti ras-dirajočemu vplivu Švedov. Proti agitaciji poljske inteligenoe ss mora Rusija braniti. Rusija je osvobodila poljsko kmečko ljudstvo suženjstva, in napačno je mnenj*, da zatira Rusija Poljake. Armenski odličnjaki sanjajo o armenskem oesarstvu. Proti tem nakanam nastopa Rusija. Na porušen je Armencev Rusija niti ne misli ne. Klanja v Kišenevem niso povzročili Rusi, saj so tu prebivalci zgolj Armenci. Katoli šani na Ruikem so popolnoma svobodni, sam Čerep Spiridovič je katoličan. V Rusiji je osrednji zbornica nemogoča, ker bi tvo rila osrednji Babilon. Rutka ustava se bode razvila naravnim potom bres osrednje zbor niče. Pcdlaga ruske ustave je v občinski samoupravi in razširili bodo po gubernijah avtonomijo. Število Slovanov snaša 200 milijonov, dočim je le 70 milijonov Nemcev na svetu. Rusiia ne misli svoji mogočni državi priklo piti Slovane, kateri žive izven Rusije. Pač pa hoče Rusija šč titi Slovane, in zlasti ubogo rajo, ki še ječi pod turškim jarmom. A pred vsem si mora zagotoviti vpliv v Aziji. Dokler pa to ni uresničeno, ne more se po svetiti stvarem v Evropi, akoprsm tudi tu pazi na razvoi stvari. Zaniroan;e zaS ovanstro je postalo močnejše zlasti v novejši dob;. Simpatije in manifestacije, katere je Rusija dobila od vseh Slovanov, ko je izbruhnila japonsko • ruska vojska, našle socdmev v vseh ruskih srcih. Od takrat Rusi cenijo in uvažujejo pomen slovanske vzajemnosti. O vojski je Spiridovič izjavil, da bode baltiško brodovje odplulo na bojišče čez šest tednov. Glavno je, da se vojska zavleče do jeseni. Japonci sedaj prodirajo, a tr baš hočejo Rusi, da Japonce oddaljijo od morja. Karopatkin je Kuropatkin, a takih je malo na svetu. Vse je urejeno tako, da bodo Japonci uničeni in da ne bodo zopet mogočni dolgo vrsto let. V Rusiji z velikim mirom pričakujejo končno rusko smsgo. Slovansko časopisje je učiailo svojo dolžno it. Ko bode pa prišlo do mirovnih pogajanj, takrat naj vsi Slovani dvignejo svoj glas in d:kažejo, da slovanstvo ne pu sti, da bi se ponovili dogodki v Berolinu c b konerresu konsem rusko turške vojske leta 1887/78. Francoska in Vatikan. „Oservatore Romano" priobčuje besedilo 24 dopisov med apostolsko stolico in Francosko o razporu, ki je povzročil pre-trganje diplomatiških zvez med Francijo in Vatikanom. Vatikan je izdal v tej zadevi tudi oficijelno pojasnilo, ki se prične tako: „V zadnjih mesecih je izjavilo več članov sedanje francoske vlade, da hočejo korakoma pretrgati zveze z apostolsko stolico. Odločilno je bilo, ker je francoska vlada odpoklicala poslanika Nisarda. Obžalovanja vredno je, da je lavalski škof vsebino zaupnih pisem naznanil francoski vladi. Apostolska stolica ni nikdar prekoračila kon-kordatnih določil in nastopala vedno po zajamčenih ji pravicah". Pojasnilo konča: Vse je bilo zaman in zgodovina bode pri-bila, da je francoska vlada sto let stare di-plomatiške zveze z apostolsko stolico pretrgala, ker je oni, ki je bil v tej zadevi edini in sam upravičen, ko je o tem obvestil francosko vlado, pozval dva škofa, da naj se opravičita v Rimu zaradi težkih pritožb. Iz Carigrada poročajo, da bode papež naprosil Avstrijo, da prevzame namesto Francoske pokroviteljstvo katoličanov na Orientu. Delavsko zavarovanje na Ruskem. Ruski listi poročajo, da finančno mini-stratro izdeluje zakonski načrt o državnem delavikem zavarovanju. Zavarovanje bo poverjeno državnim hranilnicam, ki bodo dobile naslov: hranilnice in zavarovalnice. Ruska vlada ne namerava takoj vpeljati obligatornega zavarovanja. Nemško poslaništvo pri Vatikanu. »Figarot poroča, da bode cesar Viljem koncem meseca septembra dešal v Rim. Nemški cesar namerava uatanoviti posla ništvo pri apostolski stolici. Rusi streljali v Nemčiji. Več ruskih beguncev je pobegnilo včeraj čez nemško mejo. Ruski vojak, ki je stal na straži, je begunce zashdoval in je na pruskih tleh med Senielovom in Oaiekom streljal na begunce in enega usmrtil, enega pa težko ranil. Nemško-rusko trgovsko pogodbo so sklenili, kakor poročajo, za l2letno dobo. V veljavo bo stopila 1. jan. 1906, Med razglasitvijo in uveljavljenjem pcgodbe bode 12me8ečna doba, zato da lahko trgovski krogi iivrše svoje priprave. Varstvo angleškega poljedelstva. Včeraj je imel \ Wilbeck Abb»yu Cham berlain shod, na katerem je bilo 12 000 udeležencev. Chamberlain je obljubil, da bode istotako š3itil angleško poljedelstvo, kakor ščiti engltško industrijo. Uvedel bo carino na uvoz poljedelskih pridelkov v Britanijo. Angleži v Tibetu. Poveljniku aosrleške ekspedioije v Tibetu, polkovniku Younghusbandu, je bilo uročeno pismo narodne skupščine Tibetan-cev. Pismo je opremljeno s pečati treh največjih samostanov in obsega prošnio, da naj Angleži ne prodirajo v Lhasso. Younghua-band je odgovoril, da ne more ustreči zahtevi Tibetancev Prod ral bode, da dospe v Lhasso, a takoj bode šel s četami iz Lhasse, ko bodo Tibetanci podpisali angleške zahteve. Angleži so odločeni, da bodo le v Lhassi sklenili s Tibetanci mir. Protižidovski izgredi na Ruskem. Na ruskem Poljskem eo bili v bližini Parzoeva i venskih političnih vrabcev. V ljubljanskem »Sokolu« so čudne razmere. Nekdo govori v »Narodu« v oblastnem »mi« imenom »Sokola«. Tako se je raz koračil v imenu »Sokola« z besedami: »S farji ne sedimo pri eni mizi«. Zakaj? Zato, ker so mnogi jugoslovanski poslanci bili siti na Dunaju dr. Tavčarjevega vladnega intrigantstva in so ga vrgli iz Bvoje srede, ker ne gre, da bi igral dvojne uloge. To bi ie davno morali storiti tudi »Sokoli", če bi hoteli biti resni »Sokoli. »Sokol« naj bo torej istoveten z dr. Tavčarjevo pogubno politiko?! Mi se o tem ne bomo pričkali, kakor nas tudi najmanj jezi, da je odbor »Sokola« poBtopal strankarsko, obžalovali smo to le z narodnega stališča, s strankarskega pa moremo biti le veseli, da so se gospodje pokazali v tako jasni luči. »Narod« psuje sedaj pogumno nas, tiBtih ljubljanskih Nemcev, ki so na glas dejanski nastopali po kavarnah proti slovanskim gostom, se pa niti omeniti ne upa, ker ne smeničesarrečiproti svojim — zaveznikom. Priporočamo torej v najglobokejše resno poučevanje vsem našim somišljenikom in vsem pamet nim Slovencem »Narodov« stavek: „K o d e r ima narodnonapredna stranka kaj vpliva, povsod in vedno bo delala na to, da se izključijo farji in njihovi hlapci odvseh narodnih pri reditev, ker pri teh nimajo ničesar iskati". Tako »Narod«. Po vedali smo že, da so vse narodne prireditve »narodnih naprednjakov", dokler so zvezani z Nemci — »švindel«. „S farji ne sedimo pri eni mizi", kliče »Narod«, naše somišljenike pa člani takega »Sokola«, ki se postavlja na tako stališče, vendar le radi vidijo v svojih prodajalnicab. Priobčili bomo torej, ako odbor »Sokola« ne bo storil niti koraka proti temu, da »Narod« tako govori v njegovem imenu, imena vseh onih članov »Sokola«, katere naši somišljeniki podpirajo, in sicer bomo poskrbeli to v vsaki sobotni šte vilki »Slovenca« in v vsaki »Domoljubovi« številki. Možje, ki puste, da se v njibrvem imenu izjavlja, da je sramotno »s far i« sedeli pri eni mizi. naj se za to zahvalijo na merodajnem mestu. Pri Čehih in pri nas. Kako je »Narod* zmešan, priča to, da je dan pozneje priobčil naslednje poročilo: »Proti stranka r s t v u na Češkem. Praga, 1. avg. Na Ziikovi gori je bila včeraj velika slav-r.ost v korist Žižkovemu spomeniku. Pri tej piiliki je govoril poBl. dr. Ed. Gregr, ki je zelo estro prijemal tiste češke stranke, ki delajo polit ko na svojo roko; posebno je kritikoval češke »grsrce. Pozival je vsečebe k skupnemu nastopu proti Nemcem in proti vladi, ker le na ta način bo zatirani češki narod kos svojim so vraž n i k o m." — Tabo toiej na Češkeml Kaj pa pravi »Narod« o nas malih Slovencih ? Pri ras je pač drugače. Starosta »Sokolov" liže pele Ntmctm in vladi, psuje svoje rojake in hoče, da bi ga zato še častili kot slovenskega politika. To je politika slovenskih političnih vrabcev, ki čepe na Dež-manov h grabljah. Liberalna večina proti ljudstvu. Iz Porekovja pri Postojni se nam piše: Občina Bukovje, obstoječa iz vasi Gorenje, Bukovje in Predjama, je vložila že pred približno štirimi leti na deželni odbor v Ljubljani prošnjo za vpeljavo vodovoda, ter priložila vse načrte, a še do danes ni nobene rešitve. Tega je kriva 1 i • beralna večina v deželnem odboru, v katerem odločujejo dr. Tavčar, ki ne rabi vode, ker vino pije, Gr a s s e 11 i, ki sploh nič ne dela, in dr. Schaffer, ki mu pri tem pomaga. Če je sploh v kakšnem kraju vodovod potreben, je to pri nas, tu je vodovod direktno vitalno vprašanje. Vse gori imenovane vasi nimajo niti enega dobrega studenca, pač je v občini in bližini nekaj luž, iz katerih se jemlje voda za živino in tudi za ljudi. Posledica tega je, da v občini Bukovje 1 e g a r epidemično nastopa, kar zahteva žrtev za žrtvijo. Prebivalci zgorajšnjih vasij so primorani si vodo v sodih pripeljavati po eno in dve uri daleč iz vasi Belsko. Kakšna je ta voda, pač ni treba pojasnjevati. Štiri leta torej ta draga deželna institucija, ki se imenuje deželni odbor, ni mogla ničesar storiti. Pač skrajni čas je, da se ta politična zveza protiljudskih elementov prelomi, in da pridejo v deželnem zboru v večino poslanci, ki bodo postavili na prvo mesto ljudske zahteve. Imenovani liberalci hočejo le za mestne zabave, za gledališča itd. porabljati deželni denar. Medtem, ko so katoliško-narodni poslanci postavili ljudske potrebe na prvo mesto, pa ta zveza mestnih in veleposestniških liberalcev zaničuje kmečko ljudstvo in njegove zahteve. Zato pa No-tranjci: Proč z liberalci l Kombeži! „Slov. Narod" si je dal z ogorčenjem brzojaviti iz Žalca o skupščini družbe sv. Cirila in Metoda, da se je »na-glašalo klerikalno stališče." Pogledali smo, v čem bi bilo to »klerikalno stališče." Nismo mogli najti drugega, kakor stavek v poročilu tajnikovem: „Mi hočemo otroke slovenskih staršev vzgojiti v dobre kristjane, zna-čajne Slovence in zveste državljane." To je torej »klerikalno stališče." Kdor pravi, da je značajen Slovenec, je danes že klerikalec", ker takoj sodijo o njem, da obsoja zvezo z nemškimi liberalci. Dobrih kristanov vzgajati pa sploh šola ne sme po liberalnih naukih, ampak samo slabe kristjane, kvečjemu dobre jude, obrekljive luterane ali dobre „svobodomislece." O Combes, kadar te bodo v Parizu vrgli čez prag pred Palais Bourbon, pridi v Ljubljano l Tu še zori oves za take pedagoge 1 Btraien dogodek. O strašnem dogodku je dobil »Slov. Narod" iz Žalca poročilo, ki pa še do danes ni prišel v svetovne liste.'}' Zato ga ponavljamo še mi, da ljubljanski dopisniki vsenemških listov ne pozabijo poročati te grozovitosti svojim glasilom. Dogodek se je zgodil na skupščini v Žalcu: »Opoludne je župnik molil naprej!" Strašno, kaj ne?! »Narodovemu" poročevalcu se je zdelo to nekaj tako strašnega, da je to brzojavno sporočil »Narodu" in ta je res priobčil to brzojavko, kakor navajamo besedilo zgoraj. Vsem liberalcem na Kranjskem so drugi dan stali lasje pokonci, ko so brali nekaj tako strašnega, nezaslišanega Na Štajerskem se pa smejejo »Narodovi" neumnosti. Resniooljubni radikalci V petkovi številki »Slov. Naroda« je med poročilom o skupščini družbe sv. Cirila in Metoda med drugim čitati, da je govoril akad. g. Rib-nikar o narodnem kolku. Njegovo poročilo — pravi »Narod« — je bilo zanimivo v toliko, ker je bilo iz njega razvidno, da je proti kolku bila nastopila katoliška »Danica«. — Radikalni gosp. Ribnikar je v e d o m a govoril prav radikalno neresnico. Njemu je bilo prav dobro znano, kakšno stališče je zavzemala »Danica« v tem vprašanju. Radikalna »Prosveta«, katere predsednik je g. Ribnikar, je bila uvedla tudi na Kranjskem narodni kolek v prid riznim obrambnim društvom, v prvi vrsti v korist druibi sv. Citila in Metoda. Pri tem Be ni ozirala prav nič na nasprotna dijaška društva. »Danica« je iz dobro utemeljenih razlogov zastopala misel, da naj prevzame kolek v svojo režijo družba sv. Cirila in Metoda sama. Kajti družba je nevtralna, uživa povsod vsestranske simpatije in ima za razpečavanje kolka na razpolago mnego bolja sredstva, kakor kašno ferijalno dijaško društvo. Na ta način bi družba dosegla mnogo več dohodkov od te ns prave. Sele ako bi družba sv. Cirila in Metoda ne hotela uvesti kolka v svojem področju, bilo je sklenjeno, da izda »Danica« njej v prid svoj poseben kolek. To stališče je povdarjala »Danica« tudi na posvetu v »Narodnem domu« dne 3. avgusta t. 1., pri katerem je bil navzoč tudi g. Ribnikar in to je stališče tudi vseh naših somišljenikov. In vendar si je ta moiakar takoj drugi dan na skupščini v Žalcu dovolil predrznost, raz-kričati »Danico« kot nasprotnico narodnega kolka vobče, dasi je dobro vedel, da je le nasprotno resnica. Gosp. Ribnikar, kako se pravi človeku, ki tako govori ? b takimi sredstvi gg. radikalci (če je to ime opravičeno) ne bodo prizadejali »Danici« nobene škode, ampak le sebe spravili še ob ta kredit, ki mislijo, da ga še imajo. Če je to njim prav, »Daničarjem« je tudi! Zairkacija »Slovan" priobčuje kratek opis zadnje sokolske slavnosti. O dr. Tav-carju pravi, da je »mož izrednih vrlin in krepkega slovenskega značaja." Tudi dobra zafrkacija! Požar v Podpeči Slike pogorišča so razstavili tudi gg. trgovci: G r o b e 1 n i k, Kavčič,Korenčan in Katoliška bukvama. — Za pogorelce v Podpeči je izdala deželna vlada oklic za podporo. Zavarovani so bili posestniki za 21.200 kron, nepokrite svote je 114480 kron. — Pomagajte vsi, ki imate srca za rojake! Tudi mi prosimo hitrih darov! — Politične hišne preiskave. Te dni so nekateri policijski sgentje preiskovali v Trstu stanovanji 161etnega Romea Came-rini in 17letnega Ljudevita Fabbro. Ta dva sta namreč obtožena, da sta o zadnjih demonstracijah razširjala neke prevratne spise. Vspeh preiskav je npznan. pač pa je znano, da so L udevita del Fobbro aretovali in ga odvedli v ulico Tigor. Fabbro je bil včeraj zopet izpuščen, a zopet aretiran. Istotako sta aretirana Romeo Camerini in Martino Lfone, pri katerih se je vršila hiSns preiskava. Dokazalo se jim je, da so namaiali poslopje namestništva z barvami italijanske trobojmee. — Iz Treta so pobegnili štiri mladi Italijani, med njimi sin drugfga predsednika občin, nun epalne delegacije Karcovic in sin učitelja N ederkorna — Prijatelji žganjarjev v Kranju. V občinski seji mesta Kranja se je sinoči razpravljalo o tem, če naj se dovoli nekemu gostilni«, r u točiti iganje. Občinska odbornika gg I/*n Majdič in c. kr. nadinienir Bloudek (t. toplo govorila preti dovolitvi, češ, da se vidijo v Kranju in okolici grozne posledice preobilnega žganjepitja. A vse njune besede sc bile bob v ateno. Vodja C ril Pire je hrabro glasoval b svojim polkom ca predlog, da a* dovoli točiti žganje in po dvakratnem glasovanju so zmagali prijatelji žganjarjev. Ciril Pire si je precej glasno mislil tako le: Če mu tudi moj bratranec ne bo dovolil točiti iganje, mu pa to jaz dovolim, da ho v zahvalo ta gostilničar moj politični pričaš. S takimi protil udakimi sredstvi Be d lajo liberalni pristaši. Ž al, da je za igame glasoval tudi sicer človekoljubni g. dr. Prevc. — Celjska »Stadtmiihle" raziirjuje bolezen: Te dni je prišla k nekemu celjskemu zdravniku oseba, ki biva v bližini »Stadtmiihle*, ter mu tožila, da se od tedaj, kar je začel »Stadtmiihle* mleti in razširjati svoj kužni smrad po okolici, počuti vedno slabejše, dihanje ji dela velike težave, z eno besedo: »mestni mlin" je s svojim smradom kriv bolezni. Zdravnik je konstatiral zelo akuten asthma. Pristaviti moramo, da bolnik ni Slovenec, temveč Nemec! da ne bi se morda mislilo, da je vsled narodne nestrpnosti okrivil »Stadtmiihle", da mu je kriv bolezni. Ta moka smrdi tudi iz hiše nekega slovenskega obrtnika v Trbovljah. — Umrl je nemški državni poslanec Alojzij P o s c h. Bil je tudi štajerski dež. poslanec. Zastopal je liberalno smer. — Zlatopolje: »Na novi maši, ki jo je daroval prečastiti gospod Janko Borštnar v nedeljo 31. julija nabrale so gospice Erna Jeretina in Leopoldina Kinkel 31 k 90 v. za družbo sv. Cirila in Metoda. Bog živi Zlato-poljčane! — Iz Kranja. Jeseniško izobraievalno društvo se bo na povratku od svojega izleta v Velesovo mudilo nekoliko ur v Kranju, kjer mu tukajšnje izobraievalno društvo pri redi priiateljski večer z godbo in petjem. Ker nastopijo tudi vrli jeseniški tamburaši in pevci, zato se vsi prijatelji, zlasti pa udje izobraževalnega društva v Kranju, prav uljndno vabijo, da s«* v obilnem številu udeleže družbenega vn»f>ra v čast jeseniškim gostom. — Začetsk 8. uri zvečer; vstop prost — Čuden samomor. Zagrebški listi poroČBjc : 1. 4t mr Handler v Rumi je sklenil umoriti se. Najel je nekega dečka, kateremu je dal revolver in mu zapovedal, naj is »ne-nabasanega* revolverja ustreli v zrak. Deček je to storil. Pri petem strelu je zapovedal dečku, naj ustreli proti njegovim prsom. Za peti strel je bil revolver nabaBan in Handler se je mrtev zgrudil. — Novice iz Bohinjske Bistrice. T e p e ž Kadar j* na Bistrici plačilni dan, takrat gotovo ne mine noč brez izgredov. V nedeljo poprldne je bilo tudi ves čas zato toliko šuma. Ko se je naredila noč, so se pričeli pretepi V več gostilnah so si šli v lase. Zlasti se odliiuejn Italijani in Hrvatje. Streli iz revolverjev v takih dneh niso nič nenavadnega. Z«to se je tudi to noč prav pridno razlegalo pokanje kakor da bi prišel človek v Mandiurijo. Nskaj delavcev je bilo teiko ranjenih. — Izrael v Bohinju precej ošabno glavo po koncu drži. Ko js šel pred nekaj dni kapelan iz Bistrice k nekemu bolniku s sv. Reš. Telesom, je srečal slučajno človeka, kateremu je klobuk na glavi pri-rastel. Opozoril ga je nekdo, a nato be do-tični ponosno na prša potrka, rekoč: »N e i n, nein, ichbineinJude«. — Judovska šola v Bohinju. V baraki pri tunelu podučuje neki judovski učitelj; pravijo, da je ta tisti, ki se pred sv. R. T. ni hotel odkriti. K njemu zahajajo v poduk otrooi katoliških staršev. Čudne pojme o krščanstvu bodo dobili pri njem! Sploh pa ali sme podučevati ? — Pot skozi S t e n g e je bila v petek zasuta s kamenji, da so morali vozniki čez Savo spraviti konje domov. Zakaj oblasti ne pazijo na odgovorne podjetnike? Kaj iele še več nesreč? Tujci se bodo še bali priti v Bohinj, če se takim nerodnostim ne naredi konec. — Poizkušeni samomor. Andrej Sirca, 43 let star, iz Postojne je skočil na Reki v morje. Rešili so ga še ob pravem času. Sirca si domišljuje, da ga vse preganja. — Spomenica istrskih ljudskih učiteljev. Vsa istrska učiteljska društva bodo predložila istrskemu deželnemu zboru spomenice, naj se jim službena leta znižajo od 40 na 35 let, da se mirovnina računa po letih in ne po petletnicah in to za prvih 10 let 40 odstotkov in za vsako sledeče leto 2 in, */,„ odstotkov. — Žrtev ognja. V deielni bolnici je umrl deček J»i ez Japelj, ki se je zaigal na Bevku h pri Vrhniki. — Napadel je v Javoršicah pri Kamniku neki Kupeij Franceta Novaka, ko je leta spremljal starše svo|e ženo z žegnanja domov. Novak ima dvakrat prebodeno roko in nevarne rrne s kolom po glavi. — Požar. V bt Petru v Savinjski dolini je 4 t. m. ob 4. uri popoldne na dan zborovanja skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v bližnjem £»lcu nastal na do Bedaj neznan način sredi vaii p> žar, ki bi bil lahko uničil celo vas z župnšvm in farno cerkvijo vred. Ker je pa bilo vs« mirno brez vetra ter dovolj brizgalnio in vode, se je ogenj omejil samo na poslopja dveh gospo darjev Zganka in Cglerja. Poslednjemu je ostala vsaj še hiša. Zavarovana sta, pa ne za-postno. — Kolo vosa čez glavo je šlo v Sostrem pri Zavoglju 3letnt>mu F »ncu Bo-butniku. Nevarno ranjenega b • uri peljali v Ljubljano — Novo okrajno glavarstvo Po Trstu se govori, da namerava ministerstvo ustanoviti posebno glavarstvo za tržaško okolico. S tem bi bilo ustrežeuo stari zahtevi Slovencev. — Slavijo prostovoljne požarne brambe v Postojini se vrši dne 14. t. m. povodom 251etnega obstoja društva. Spored je določen in pridobi svoj sjaj s tem, da koncertuje v jami postojinski slavnoznana vojaška godba pešpolka št. 87; po zaključeni jamski slavnosti vrši se pa koncert v hotelu „P r i kroni" z izbranim sporedom. — Veteranol v St. Vidu. Vabilo k občnemu shodu veteranskega društva v Št. Vidu pri Ljubljani, v nedeljo dne 7. avgusta 1904 v društveni dvorani. Spored: 1. Pozdrav došlih. 2. Vpisovanje članov. 3. Volitev načelnika in devet odbornikov. — Ti volijo načelni ko vega namestnika, zapisnikarja in blagajnika, drugim se razdele pripadajoče šarže. 4. Volitev kontrolne komisije iz 3 članov in njih 2 namestnika. 5. Razno posvetovanje. Pričetek točno ob polu 4. uri popo udne. Prosimo vsacega prijatelja, da pripelje seboj svoje vojaške prijatelje, kateri imajo veselje in patrijotične čustvo do vojaškega stanu vsled tega, da društvo takoj pri ustanovitvi močno postane. Vabimo s klicom: »Vse Bogu, cesarju in domovini!" Osnovalni odbor. — Železnica skozi Karavanke Del te železnice med Jesenicami in Celovcem bo skoro gotovo otvorjen 1. oktobra 1905. — Pogorel je posestniku Janezu Barletu v Gradu kozolec z žitom. Ogeuj je podnetila zlobna roka. — Kat slov. izobraževalno društvo v St Jnrju pri Kranju priredi 21. t. m. romarski vlak na sv. V i š a r j e. Vlak odide s postaje Kranj Cena bo okoli 2 K 50 v. Čas odhoda vlaka in natančna cena vožnje se pozneje naznani. Kdor se želi romanja udeležiti, „naj to naznani izobraževalnemu društvu v St. Jurju. — Kača v črevljih. Neki gostilničar v Trbovljah je hotel zjutraj obuti črevlje, kar naenkrat skočila je iz črevlja kača. K sreči je bila — belouška. Vzl c temu se je mož silno prestrašil. — Tatvina na pošti Iz Vodnjana poročajo, da so v predminuli noči tatovi udrli v poštni urad v Krnici in so odnesli 1400 K. Za tatovi ni še nikake sledi. — Hrvaške novice. Umrl je v Za grebu vrli Hrvat in agitator posestnik Peter Bartolič - K o n g r e s h r v a š k i h pekov bo 10. in 11. t. m. v Zagrebu. — Blaža Potočnika »Čitalnica« v St Vidu nad Ljubljano priredi v nedeljo popoldne 4. septembra veliko vrtno veselico v Št. Vidu. Natančni spored še priobčimo. — Suša na Notranjskem. 1* Ilirske Bistrice poročajo, da je veiika suaa uničila skoraj vse poljste pridelke. Stari ljudje se ne spominjalo, da bi prebivalcem bistriškega ofcraia kdaj poprei tako primanjkovalo vode, kakor letcs. Vodnjaki in studenci po vseh vaseh bo suhi, okoličani vozijo vodo iz Bi strice d. mow. I', sosedne l»tre, t*ko iz Ma lih in Velikih Mun, kakih 30 km. daleč, pri hajajo istotaKo v B strico po vodo. Te dni pride voinštvo t aaaj. VPcdgradu je morala vojaška (blast celo vodo za vojake kupiti, ki jo bndo vrzli iz B ■strice v Podgrad. — Slovenski trgovci Pozor! »Domovina" piše: Po slovenskem Štajerskem in menda tudi po Kranjskem se klati potnik neke graške tvrdke za milo in parfumerije. Ta gospod ima sicer slovensko ime, a vkljub temu se mu poljubi v slovenskih trgovinah nesramno zabavljati čez Slovence ter jih psovati z najlepšimi priimki kakor »rohes, ungebildetes Volk" itd. Omenjeni gospod zaključuje navadno svoja duhovita izvajanja s klasičnim izrekom: „Vsak Nemec je olikan, vsak Slovenec neolikan". — Da dotični gospod ne pride v nevarnost sklepati svojih kupčij z neolikanci, svetujemo gg trgovcem, da ga takoj pri vstopu v trgovino opozo rijo, kod se lahko zopet vrne na sveži, neokuženi zrak. Ljubljaiiskr liovifr Kričeče razmere pri ljubljanski električni Železnici. Ni ga menda za odi, fticr bi s u-lužDtncem g dilo toliko krivic, kabor pri liubljanski električni cestni železnic Mi|mka meseca je izdalo vodstvo nov tumus, po katerem so uslužbenci primeram opr.vliati povprečno poldrugo uro službe več na dan kot preie. Tako mora opravljati vsak usluž beneo povprečno 13 u r in mnogokrat tudi 16 ui iluibe na dan, dasirav-no je predpisano samo 1 lamo delo. Služba št. 15. bi morala imeti prosto celo popoldne, tako je v turnusu. Toda ta služba se opravlja od pol 6. ure zjutraj do 1. ure pop. in od 2.-4. ure popoldne. Sele ob 4 uri popoldne je prosto. Služba št. 13 vozi od pol 6. zjutraj do 12. ure opoldne in od 1. ure popol dne do pol 11. ure zvečer. To je Bkupno 16 ur službe v enem dnevu. Tudi so UBluibenci vedno kaznovani za malen kostne pregreške za 3, 4, 5 K. To ja pač mnogo, ako pomislimo na težavno in odgovorno, kakor tudi dolgotrajno službo. Preglednik g. Podreberšek pa je skrajno nepriljubljen. Ako mu kdo ne daje za pijačo, oziroma ne noai vina domov, tega brez razlogov naznani šele 14 dnij pozneje, ko se kaznovani ne spominja več, kje jo vozil. Znani so nam taki slučaji, ki iih lahko s pričami dokažemo, da je to res. Na ravnost surovo pa je njegovo obnašanje nasproti uslužbencem, ki mu ne nosijo vina, katere zmerja, je surov z njim, jih siije vpričo občinstva in jim kaže jezik. Znani so nam slučaji, ko je on eel dan imel službo, pa je bil mesto v službi celo popoldne s svojo soprogo in nekim uslužbencem v gostilni. Dotični uslužbenec ni bil nikdar kaznovan. — Sploh je njegovo obnašanje nasproti uslužbencem vpričo občinstva skrajno surovo. Zato se nam zdi 'popolnoma upravičeno, da uslužbenci električne cestne železnice odločno zahtevajo, d a se j i m da zopet nazaj turnua prejšnjega leta indase odstrani g. Podreberšek iz službe. G. pre gledniku PodreberSeku pa povemo, da mu ni treba revolverja seboj v službo nositi, ker uslužbenci si bodo vedeli svoje pravice pridobiti le postavnim potom. Uslužbenci električne železnice so imeli včeraj shod po § 2., na katerem so sestavili svoje upravičene zahteve. Delavni čas naj se tako uredi, kakor je bil lani. Pod-reberška proč. Proti Podreberšku je navedenih 22 obtežilnih točk. Pravilno bi bilo tudi, da bi imela besedo tudi občina, naj se z domačimi uslužbenci pravično ravna in se naj jih ne izkorišča. — Razmere postajajo pri električni železnici vedno hujše. Tisti, ki ima slabo vest, si kar kaj izmisli. Danes je n. pr. inženir Schwingenschuss brez vzroka odpustil g. R o j c a, ki je bil pozneje aretiran, češ, da je Podreberšku »nevarno grozil", dasiravno vsi pri včerajšnjem shodu navzoči nasprotno trdijo. Podreberšek naj bi ne postopal protipravilao, pa bi ne imel slabe vesti. lažen r Sjhw:n-genschuss je kupil revolverje zase in za Podreberška. Ooa med vožnjo tudi občinstvo izzivata s tem. da nos ta orožje na vid nem mestu. Prihajajo tudi priče, ki trdijo, da je Podreberšek m st > na mitnici g o 1 j u f a 1. Tudi je došlo naznanilo, da je Podreberšek vozne listka dvakrat pro dajal D žavno pravdmštvo bo še imelo priliko baviti ee s P dreb^rškom, ki bi rad po krivici druge onesrečit. Naibolj paos»et-ijuje razmere 13, da |e bilo ženad 300 sprememb osobja v treh letih in se je kaznovalo uslužbence za več kot 2000 kron. Naznanil je bilo nad 600! Shod železniških invalidov. Predvčeraj zv. se je vršilo zborovanje žel. invalidov in služabnikov, katero je sklical g. Anton O i s t e r v gostilno k „Novemu svetu". Govoril je poročevalec zavarovalnice proti nezgodam, g. R u d. T e i f e r, z Dunaja. Ker je bilo to zborovanje samo za železničarje. niso pustili zraven zunaj stoječih soc. demokratov, ki niso železničarji. Med 25 min. trajajočim govorom g R. Teiferja sta pa Etbin Kristan z Dunaja in Korelček Linhart s svojimi zunaj stoječimi so-drugi udrla kot napadovalca v zborovalni prostor. Ko so prišli sociji v salon, niso pustili več g. Teiferju govoriti. G. O i s t e r je rekel navzočim, da je zborovanje samo za železničarje, ne pa za krojače, črevljarje itd., Povedal je tudi pomen zborovanja, toda sociji mu niso pustili govoriti, nakar je g. O i s t e r zborovanje zaključil. Sociji so zopet tu pokazali svojo oliko. Upili so nad g. Oistrom naj se ga vun vrže. Navzoči železničarji so zapustili salon. Družbo z Oistrom so socijalni demokratje z zasramo-vanjem napadli. Mali Korlček Linhart se je predvsemi odlikoval. To je bil zopet dokaz socijalno - demokraške olike. Etbin Kristan se je nalaš pripeljal z Dunaja in za svoje zasramovanje zaslužil bogato nagrado iz delavskih žuljev. Tudi Korlček menda ni prišel zastonj. — „Narod o tem shodu včeraj piše, da je bil to »ponesrečen klerikalni shod". Kdor g. Ojstra pozna, ve, da ni nikak „klerikalec", ampak, da se je le naveličal izkoriščevanja od strani soc dem voditeljev. „Narod" je zopet enkrat šel plačanemu Kristanu in Linhartu na led. Vodstvu kršč. soc delavske stranke ta sestanek niti naznanjen ni bil. O kakem ponesrečenem kšč. soc. delavskem shodu tu niti govoriti ni. Tisti neodvisni železničarji. ki so še kaj „Narodu" verjeli, pa sedaj vidijo, kako se laže. Gozdna veselica I. hrvatskega društva „Kolo" in pevskega društva „Ljubljana", katera se je vršila v nedelje 31. pr. m. pri Čonžku, je nenavadno izborno izpadla. Občinstva se je kar trlo in mnogo jih je moralo oditi, ker niso mogli dobiti prostora. Dekoracija je bila uprav okusno razvrščena in je bil krasen pogled v mraku po vrtu, v katerem je žarelo mnogo lepih lampijončkov. Obe društvi sta s svojimi nastopi zaslužili mnogo pohvale. Šaljive pošte, korijandolija in brezžičnega brzojava se je občinstvo v najvišji meri posluževalo in je bila splošno najživahnejša in neprisiljena zabava. Za pre-potrebno družbo sv. Cirila in Metoda se je z razpečavanjem kolkov (1487) pridobilo kron 29 74. Udeležilo se je te velezabavne veselice približno 1000 oseb. — Restavrater g. Čonžek si je pridobil s tem, da je cene jedil in pijače po navadnih cenah oddajal, mnogo simpatij v občinstvu. Zlato poroko bo te dni obhajal bivši gostilničar in posestnik v Devici Mariji v Polju g. IvanGostinčar in njegova soproga Marija Gostinčar. Še vedno krepkima in zdravima jubilantoma želimo „Na mnoga leta!" Razpor med ljubljanskimi Hrvati. Vodstvo društva „Kolo" nas obvešča, da so se nekateri člani na svojo roko in brez vednosti vodstva udeležili občnega zbora kluba »Zvončka". »Zvonček" je zasebni klub, v katerem je samo par Hrvatov. Hrvate v Ljubljani pa predstavlja »Kolo«. Planinski „Janez" je danes opoldne s polnim košom pražke šunke odkorakal na Vrata. Med občinstvom na kolodvoru je vzbujal splošno zanimanje in mnogo smeha. Umetniška razstava društva „Vesne" je preložena do Velike noči 1905., ker se slovenski umetniki udeleže letos razstave v Belgradu. Ljubljanica je zelo upadla. Te dni kaže 20 cm. pod normalom. O o nabrežji je zrak zvečer neznosno okužen. Z odprtim nožem je letel okolu hiše hlapec Anton Malenšek, ker ga je gostilničar Janez Mrzel na Stari poti odpustil iz službe. M lenšek je bil radi nevarnih groženj aretiran. Najden je bil zlat prstan z odtiskom. Izgubljena je denarnica z 2 kronama in zlata naprsna igla. Vodmatsko bralno društvo priredi v ne deljo, dne 14. avgusta, veliko vrtno veselico na vrtu gostilne Iv. F J e g a r j a da Zaloški cesti nasproti deželne bolnice. Pri veselici nastopi moški tamburaški in pevski zbor imenovanega društva z zanimivim pevskim in tamburaškim vsporedom. Tatovi bicikljev so zopet na delu. V Spital8k:h ulicih je bilo ukradeno kolo trg. pom. g. Enneriku Valantu. Otrok na cesti. Na sv. Petra cesti št. 18 je neKa služkinia voziček z otrokom g M. Podkraiška postavila na cestni hodnik. Otrok se je nagmi in vse skupaj se jo preobrnilo na cesto. — Otrok se je k sreči samo pre strašil Svoje užigalice je pričelo prodajati že leznišk > urndmŠKO društvo. Napisi so samo nemški. Z t Slovence t »rej niso. Poizkušen samomor. Iz včerajšnjega oo-ročila o poiznušenem samomoru črevljarja Garšiča je bil pomotoma izpuščen sta.ek, da je odbor veteranskega društva prav ravnal, ko ga je odpustil. Goršič ie namreč društ*u pmeverjal in krado! g. L e n č k u. Nov urar. Na biarem trgu ao nastani nov urar g »sp. Maksimilijan D r o -f e n i g ki nas zag tsvljs, da vesti, da bi bil on Nemec mmsio oodlage Umrl ie v Zgor. Sišbi Lovrenc Bezlaj, star 61 let. Musica saera. V atolni cerkvi v ne deljo, 7 a gusta, velika mil« ob 10. uri: Tretjo Ceciii ino mašo zložil Franc Sch6i>f, graduale „Justus ui palma" iu ofertori) »Ve-ritas mea« Anton F^erster Kančeva parna pekarna namerava v Trstu tudi ustanoviti ptkevrno ter obeta, d« bo dajala trnih ceneio od tržaških pokov. Kronanje srbskega kralja. B a l g r a d. Kronanje srbskega kralja ne bo prestavljeno. Kronanja bo 21. septembra v Belam*ra»>< opati Tanj. SUM)* l>»rn- » »<>H r«turr pc 0o!«t!« V«to«Tt. Neb« 5 * » : -S* 6 I 9. zre«, 6 738 8 | 7 zjutr. I 740 4 2.popol.| '39 9 | 30 2 Srednja včerajšnja temperatur* 22 0* norm. 19'5* I| 8l sever | jasno. | 1' si. jjvzh. I > | sr jng- 1 s 00 ima v največji izberi v zalogi tvrdke BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 524 19 11—6 Vnanja naročila proti povzetju. Barve za učence EBEBIa v Siftka Tiskarna priporoča ra»novr»tn« vizitnice' po niiki ceni. 1326 (1-1) Ivan Prezelj naznanja v svojem in v imenu svojih otrok : Joalpa, Ivana, Ludovlka, Zorana in Hlrko-ta ter vseh drugih sorodnikov prežalostno vest o smrti svoje ljubljene soproge oziroma matere, gospe Helene Prezelj roj. Vidmar katera je danes ob 2. uri ponoči, po kratki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 86. let mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v nedeljo, 7. t. m., ob 6. uri popoldne iz hiSe žalosti, Resljeva cesta št. 10. na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maSe zaduSnice se bodo brale v raznih cerkvah. B ago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Lj u b 1 j a n a, 6. avgusta 19"4. Mesto vsacega posebnega naznanila. 1312 1-1 Izjava. Podpisani preklicujemo S tem žaljive vesti, katere smo trosili o gosp. Antonu Jurca, trgovcu v Toplicah, in ki so bile predmet kazenskim zadevam c. kr. okr. sodišča Rudolfovo, o. št. 17577(4 in J7 584|4. Obžalujemo, da smo te popolnoma ne-osnovane vesti raznašali, in se mu zahvaljujemo, da je proti tej izjavi odstopil od proti nam radi žaljenja časti vložene tožbe. Prane Grabnar, Toplice št. 27 Janez Gorene, „ „38 Janez Peršina, » „ 12 Jožef Sterniša, ,, » 7 Hcirmonij še skoro nov, dunajskega sistema, se proda po znižani ceni. Več poizvedeti je pri Le;>p. Gostič-u, organistu v Stari Loki, p. Škofja Loka. 1321 3—1 N Nadinženir FRAN ŽUŽEK naznanja, da je svojo tehnično pisarno preselil v Vodnikovo hišo št. 4 Sodne ulice. A r t t A r Pozivi Vse one, katepi meni in moji diružini Padi Mafije Smpkolj orno« žene Vozelj kfadejo čast, poziv« ljam, naj se Javijo, da jim dam priliko, njihovo natolcevanje do* kazati pred sodnijo. Zagoirje ob Savi, 5. avg. 1904. IVIed. univ. dr. Zamik Tomo. 1319 1-1 V Lurd vla MIlan, Pariz, Bazel, Inomost želi državni uradnik sopotnika počet-kom septembra 1.1. Naslov se izve pri upravništvu ^Slovenca". v. 1320 1-1 J Dl Ivan Oražen Wolfove ulice 12 ne ordinira od 7.—15. avgusta. I IO N CO Vino lastnega pridelka. Podpisani ima v Brežicah, Štajersko, oddati še do 150 hektolitrov dobrega vina ■ Sromeljake gorice, belega in rde6eg& za ceno od 18 do 22 kr. liter. 1304 3—1 = Kupci se vljudno vabijo na poskušnjo. = Poskušnja se razpošilja le v sodčkih po 57 litrov naprej. ___ Janez Zehner. na Tržaški cesti = št. 4 = blizu tobačne tovarne se odda za novemberski termin. 1324 1—1 Pekarija dh Ivan Jenko ne ordinuje do 28. avgusta. 323 1323 1-1 m m m m P 1327 2-1 va krasna pSd jazbečarja (Dachshunde) ima naprodaj A. Globelnik v Rudolfovemšt.35 Medicinalni 1 ■ 1 52-43 konjak garantirano pristni vinski destilat pod stalno kemično kontrolo. Destilerija Camis & Sfock Trst-Barkovlje. */, steklenice K 5 — 7« » „ 2 60 Dobiva se v vseh boljših trgovinah. Službo gospodinje pri kakem gospodu duhovniku v mestu ali v kakem župnišču na deželi, kjer ni večjega gospodarstva, želi nastopiti gospodična srednje starosti, izobražena ter vešča v vseh strokah gospodinjstva. — Naslov pove upravništvo „Slovenca" 1290 6—6 Proda se po jako ugodni ceni dobro ohranjen I^Is® w i :»•• Vert -o e Ican Premru, t * v-r v ' St V,du nad V ,a . 1307 3—3 SS" Dva pomočnika zmožna slov. io nemškega jezika v govoru in pianvi, dobra prodajalca za trgovino meša nega bloga, spreimun takoj »li do 15 t. m J Krašovio, trgovina, Jesenice, Gor __1302 3-3 Odda se več sob za letoviščarje % vso oprav > v lepem ! em Električna razsvetljava in pripravno za kopanje. V,č se po»z>j« pri Blažu Zabretn v Bri-tofu, pošta Kranj. mo 3 Mlad mož, oženjen, 25 let star, zmožen slovenskega, nemškega in hrvaškega jezika, želi sprejeti kako boljšo službo takoj. — Ponudbe pod šifro F. K., poste restante, glavna pošta, Ljubljana. 1291 3-3 Išče se zračna, svetla, majhna in stalna «0 i»S* a prostim vhodom brez oprave. Več se izve pri upravništvu »Slovenca«. 1313 2—2 Vsaka rodbina naj bi v svoj prid rabila le Kathreinerje^ o Kneippovo sladno kavo kot primes vsakdanji kavni pijači. fl4.l/b ;epo stanovanje: troje sob in kabinet s prikladami -se odda —— takoj ali meseca novembra. Vec se izve: Tržaška cesta št. 4. 1277 3-3 S 1. novembrom se odda v najem lepo stanovanje s petimi sobami, kuhinjo in vsemi drugimi pritiklinami na Sv. Petra 1295 2-2 nasipu št. 49. Več pomočnikov kolarskih in kovaških, sprejme P. Keršič, 1275 2_2 tovarna zav izdelovanje in zaloga vozov, Šiška pri Ljubljani. UllUlMIHIIIINIHIHIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIIlItllltllltllllllllltllllllllllllllllinilig 11 Grenčica || „Florian" | II in liker ! „Florian" i i i 1 || najboljša kapljica J j 11 za želodec. 1238 j | ..................i..................n......i.............................................. Gimnazijski konvikt oo. benediktincev v St. Pavlu, krasni zdravi legi v Lavantinski dolini na Koroškem. Javna popolna gimnazija in zasebni pripravljavni tečaj. Prospekti se lahko zahtevajo od pred-stojništva tega zavoda. 898 9—8 ion 52—8 (Bpfični zavod JEjuSlj < ana Jurčičev trg štev. 3. Stanovanje obstoječe iz petih sob in pritiklin v tretjem nadstropju se odda s 1. novembrom v novem poslopju mestne hranilnice ljubljanske v Prešernovih ulicah. Več se poizve v tajništvu imenovane hranilnice na Mestnem trgu št. 2. 1283 3—3 iz portland-cementa in peska. = Streha prihodnosti. = 1012 Patentirana v 30 državah. 52—9 Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice. Edini izdelovatelj za Kranjsko: Janko Traun Izdelovatelj cemeutnln, Gllnce pri Ljubljani. ♦ f 1267 3—2 Razglas. Vsled sklepa kranjske hranilnice se dovoli petim eksternlm učencem brezplačen pouk na ljubljanski trgovski ln vzgojevalnl šoli za šolsko leto 1904/5 s potrebnimi učnimi pripomočki vred. Prosilci, ki morajo dopolniti 14. leto. naj vložč tu sem svoje prošnje, podprte z na-cionalo, ubožnim listom ter izpričevalom o dovršenem 3. razredu realke, gimnazije ali meščanske šole s pohvalnim redom iz nravnosti in vsaj s povoljnim redom iz ostalih učnih predmetov vsaj do 20. septembra, da se potem vse došle prošnje v odobrenje predložč slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice. Ljubljana, dnč 28. julija 1904. Ravnateljstvo trgovske šole. Artur Mahr. Jako važno za kolesarje! Predno se kdo odloči nabaviti kolo, naj ne zamudi pogledati zaloge ali vsaj naročiti cenik od pravih puch-ovlh koles najnovejših modelov, katerih edino zastopništvo ima Franc Čuden v Ljubljani. 279 25 One častite gospode, kateri se zanimajo za motor-koleia, vabim, da naj si sleherni ogleda pri meni razstavljeno Puch-ovo motor-kolo da se prepriča, kako fino in popolnoma prosto je sestavljeno, tako da se sleherni lahko takoj privadi voziti. Puchovo kolo je do sedaj vediio med vsemi drugimi na površini Razpis. 1316 3-2 Zaradi naprave novega mostu čes Temenco v Veliki Loki pri Trebnjem se oddajo v i?>rAi'e« potom javne dražbe zemeljska ln zidarska dela v pjoraču-tijenem znethu 5805 K 26 h Pismene pcruetbe z napovedbo popust ali naplačila v odstotkih na proračunske ceno. »aj se predlože podpisanemu deželnemu cdb iu do 16. avgusta t. 1. ob 12. uri dopoldan. Ponudbe, hi morajo b ti kolekovane s kcleUom za eno kror o, je doposlati lapečatene s primernim capiscm in s priloženim vadijtm b% stavbnih troškov ; ravesti je v njih, da po«na porudnik stafbne pogoie, katerim s be? pogojno ukloni. Deželni cdbcr si pridrži pravico, izlr t poiudnika ne glede na višino ponudne cene, czircms, če smatra potrebnim, rfzpsati nove prrtdbeno obravnavo. Načrt, proračun in stavbni pogoji eo na cgl d v navadnih uradnih urah v deželnem stavbnem uradu. Od deželnega odbora kranjskega. 1055 52—8 Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo Hidralične vidre in sesalke JOSIP WElBLi J. Spr»eitzepnja naslednik Iijubljana, Slomškove uliee št. priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žiSno omrežje no stroj, obhajllne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike, strelovode, železna okna, železne streSne stole itd. Specijaliteta: vaijiSni zastori Ln soinSne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigal-nimi oporami brez vijakov. Vedno najnovejši =— w gramofoni kakor tudi plojfče v največji izberi morete dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe sa gramofone Rudolfu Weber, urarju v JLjubljani, Stari trg štev. t6. S t. avgustom se preselim na dunajsko cesto štev. 20, nasproti kavarne „Suropa", v Hribarjevo hišo. Prodaja se na obroke. — Store plošče se namenjajo. r iVRfi DOGAfi mizarski mojster v Ljubljani, (Medjatova hiša štev. 19) priporoča SVOjO zalogo hišne oprave. Spalne ter jedilne sobe za salone. Divane vsake vrste. L Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. Cenik s podobami zastonj in franko. 1564 37 jff Restavracija na južn. kolodvoru. V nedeljo, dne 7. avgusta 1904 zajtrkovalni koncert = vojaške godbe = slavnega pešpolka baron Beck štev. 47 iz Gorice pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika. Začetek ob 9. uri dop. Zaključek ob 12. uri. Vstopnina 40 vinarjev. Točilo se bo pri tej priliki slovito pivo plzenske meščanske pivovarne (Ur-quelle) ter dobro znano Reininghausovo pivo kakor tudi razna najboljša in najfinejša vina. — Preskrbljeno bo tudi vsestransko za izborno kuhinjo. K najštevilnejši udeležbi vabi velespoštovanjem 1317 1—1 Josip Schrey restavrater. .......■»»»»■^^■M.IMMMMMMa.MMMaMMM, II B*4* zlatnina in srebrnina s triletnim pisme-*** nim jamstvom. »Izvirne tovarn, cene.• Maks Bohnel Margarethenstr. 38 G. Največja in najstarejša tvrdka. Ustanovljena 1810. NoJtIKJo odlikovanje ..Grami Prix" In Tellka zlata svetinja Pariz 1904. - Nlkel remont.-nra gld. l fill Orna Jeklena remont.-ura gl(l 1 110. Slft. ltoskopf-patent. remont.-ura gld. 2 - . Izvirna ^železu, ltoskopf" ura (ne slst. ltoskopf) gld. 8-50. tioldin. remont., ura (dvojni pln«č| gld. 2-110. Pristna srebrna remont.-ura gld. . Pristna srebrna remont.-ura (dvojni plnSf) gld. II 60. Tulla-remont -ura z zlatim vdelanim c. kr. avstr. drž. orlom, ogrskim grbom »li lepimi lovskimi slikami gld. 5 - . Pristna srebrna okl. verižiea gld. —115. »karat zlata remont.-ura gld. J-50. Ukarat. zlata okl verižica gld. 10— 14karat. zlati prstani gld. 1 80. Stenske ure, /. uteži, 180 eni dolge, gld. 10-75. Okroglo kuhinjsko uro gld. 1-36, Mkeln. budilke gld. 1—. Neprimerno ae zamenja ali vrne denar. Zahtevajte po dopisnici moj veliki cenik z 900 slikami zastonj in poštnine prosto. 1266 a 6—1 • • • Hotel „Lloyd" • • • Danes, v soboto, dne 6. avgusta ob 8. uri zvečer vojaški koncert ki ga proizvaja godba slavo, pešpolka št. 47 baron Beck iz Gorice. K obilnemu obisku vabita najuljudneje 1318 1—1 vstopnina 2» h. Josipina in Karol Počiravnik. Tovarne za centralno kurjavo a. dr. Ravnateljstvo: Dunaj VIII., Piaristengasse 88. Tvornice: Mor. Ostrova in Hainhoiz. Zastopstvo V Ljubljani: Tehniški biro inžener J. MIKULA, Mestni trg. 19 ventilacijske, sušilne in kopališke naprave po lastnih in patentiranih sistemih, ustrezaj o čili vsaki potrebi, za javna industrijska in zasebna poslopja. Izdelujejo se v veliki množini cjt*elni deli radiatorji, izžarivni aparati pulso* metri, injektorji, zgošeevalni lonci, iz« loeivei vode in armature. Specialiteta: Izvedba sušilnih naprav za keramiško blago in opekarne. 774 12-8 k« Domača slovenska tvrdka! izdelovatelj orgelj Ivan Milavec (GorSlčev učenec) LJubljana, Cerkvene ulice | se najuljudneje priporoča 26—18 = w Izdelovanje = novih cerkvenih orgelj. Vsakovrstna popravila po najnižjih cenah. Cena vžigalic: 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48-franko Ljubljana, 2% popusta. M C M VŽIGALICE družbe &v Cirilo in Mete rta 2atoga pri Jv Perd ano v Ljr • ■!, ant "TJ M 3 « 1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52 franko Ljubljana, 2% popusta. Lepo stanovanje v pritličju, obstoječe iz treh sob in pritli-klinami se odda v hiši št 36, Miklošičeva cesta, z uporabo vrta. Pripravno je tudi za pisarno. Pojasnilo da AVGUST JENKO, pek; Marija Terezije cesta št. 7. 1296 3- 3 M si» c* »,«■!»;. najboljša mizna in osvežu-v. joca pijača, i« 21 katera je preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru. © Iivirek: Giesshubl Sauerbrunn, Sslaz. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varit Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vefjil apeeerijskih prodajalnieah in trgovinah i jestvinarai n vinom. Zaloga pri Mihael K str.er-ju in Pete«1 Lassnik-u \ Ljubljani. Avgusf Žabkar v Ljubljani, Dunajska cesta. jSMT železolivarna, strojna in ključavničarska tovarna priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to streko spadajočih predmetov: napravo in popravo različnih strojev sprejme fakoj v Uioeenc Čemerni^ kamnoseški mojster v Celju. izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti. _Nnprava različnih transmisij za vsako industrijo. Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne krite, kotle, peči, vrtne klopi, irlze, stebre, frombe za vodo Itd. Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike S raznih velikosti. Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. nj - g} U Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah. rlT "i AIO Kn_L.™. Ji 472 50—34 H.-*-.!«*.--"JI» um. »m -J Štiri ali pet boljših kamnoseških m ^ pomočnikov v trajno cerkveno delo. ter enega, kateri ume dobro reiati napise, 129U 3—1 Novo! Izšla je Novo! Missa pro defunetis a IV voces inaequales, aut una voce cum Organo, Auctore Matthaeo Vurnik. Tisek „Katol. tiskarne". Samozaložba. Cena 1 K, po pošti 1 K 5 v. Prodaja „Kafol. bukvama" ln L. Schwentner v Ljubljani ter skladatelj v St. Vidu pri Zati-člnl (Dolenjsko). 1274 3-2 Vinski sodi. Dobro ohranjeni vinski sodi iz P hrastovega lesa so na prodaj avstrijski veder po kron 1-60 pri graščinski upravi Ruprč vrh (Rupertshof) pri Novein mestu. Ogledati si jih more kupec v Rebri pri Dolžu. 1276 3-2 Naše nizke cene vzbujajo pozornost! o ¥ = u ► •h © •h V = © 0 •m OS rt M S •H © C £ '""5 © > cd u & 0 fc Trpežni moški čevlji g iz usnja S z obšivkom,par w gld. 2-80. ^ mmmmume -—^ Trpežni m Ženski čevlji za vsakdanjo rabo, par gld. 2-50. g mmmmmmm ■fUVUfirPimmmm Izvrstni moški čevlji za zavezovati par gld. 3--. Zelo močni ženski za zavezovati par gld. 2-80. Elegantni i barvani M moški | čevlji §§[ za zavezovati, i r gld. 4.—. £ 91IlElHflHiraiES fW¥iJW JVtilVi JVS Priročni moški % čevlji g. iz jadrovine, S par S gld. i-—. S mmmmm Močni moški i čižmi (štifleti) par gld. 2*80. Izvrstni ženski čevlji z gumbi par gld. 3--. Kgggg Barvani Priročni Ženski čevlji za na ulico, par gld. 1 30. Elegantni ženski salonski čevlji par gld. 1-50. lin] usnjati m sandali S gl. 2.50 do 3. - tvki?iflviavii?iiviiviivi Ženski čevlji z navskrižnimi zaponami, črni in barvani, par gld. 2--. U 0 M* 1 p < ® © u. C o >— Ul. o p o « M rt & o W> s < rt © Najfinejši krem (mazilo) za rujava in črna obutaia. Alfr. f rankel kom. družba 602 23~14.. . Preie: = fllodlinška tovarna za čevlje — v Ljubljani, Špitalske ulice št. 9. -Zastopnik: A. PREATONI - Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—3 Karol Kavšeka nasl. SCHNEIDER & VEROVSEK LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16. Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd. 1 Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt. Ceniki na ra^oolago. Važno! I a 0 gOSpBfflflJfl, i t Važoo! sili zini. N a i b o I j š a in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244 vod iz soli za kopel. 52—3 Oblastv. konces. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. dro$erija J\nfon Kane LJubljana, Šelenburgove ulice 3. Za kron vin. § najzanesljivejša g žepna ura za gospode nasvetu!« i Pošljem pristno 'anker- == = FemontoaF" ^oskopf-upo = z najboljšim zanesljivim kolesjem, ki se navija le na 36 ur v lepem glad-- kem nikelnastem okovu. ——■ 3 letno jamstvo. Cena komadu 5 K 50 v., 3 komadi H'50 K. Zamenjava dovoljena. Razpošilja carine prosto na vse strani proti povzetju eksportna tvrdka F. Schwarz, Dunaj VIII 2 Lerchenfelderstrasse 124—126.118. 479 104 41 Anton Presker ■ i.' v A> .'-Uisji /•'•dfiftl8 ■ tvi',-«2» krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. II se priporoča preč. duhovščia v izdelovanje vsakovrstni duhovniške oblefce Iz trpežnega in solidnega blagi po nlzkib cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = Izgotovljene oblek« posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenik Jsb&dtelj anlform avstrijskega društva ieleinlšklb oradnlkv 1122 100—U Zahtevajte brezplačno in franko noj ilustrovani cenik z vei ko 800 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči Hanns Konrad ■.ovarna ia ure In Uvozna trgovin« | Most it. 955, Ceiko. Pr»T» »mor. nlk r.niontntr ■ nr» . »Idrn, •Utoni Ko.kopf patent r trpeinem futralu Ii JolonoroK« u»nj» r. clog. rorlilco ir. nik-U» 1» prl»o«koni, _________ gld. 2-50. Anneljnovo milo -*—"- i znamko Marzeljsko (belo) milo S sta najbolj koristni 616 24-9 SGST za hišno rabo. dobivate jih po špecerijskih jtacunaht Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč v Ljubljani. „RED=STAR = LINE" § o o o o o o o w O o preko Antwerpna vNew-York, £ O Philadelphia. © - msr Gid. 70-— ug § za železnico in barko. 2 r-w | *|« v v rp | • Zdravilišče Toplice na Kranjskem, dolenj. železn. postaja Straža-Toplice. Akrato-vrelec 38« C. Voda za pijačo in kopanj^IzredmTu^pešno proti trganju, revmi, ischias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopeljl, separirana kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od l.maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno 726 8—7 Zdraviliška uprava. i Št. 9640. Razpis. 1303 2—2 ^ J Anvensa NewYopk Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno. Rdeče zvezde": Na kranjski kmetijski vmskim poukom je oddati šoli na Grmu pri Novem mestu z dveletnim slo- O o o o o o 0 Za zastopstvo „ >0000000000000000 Ivan Nep. Resman. © ^ 35 24© Q ooooooooooooooooooooooooooooooooo Kietsku posojilnica IjnbljA »loto registrovana zadruga z neomejenim poroštvom V Ljubljani jTlIsliffi < t i a d in j na Danajski eesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 23 104—62 VI 2 0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. t0T Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Upravno premoženje kmetske If r o Jr C jr«in posojilnice znaša ^ 4^* st%hran- k 5,089.883-14. D;n0ri k 23,806-306-40. sxr k 98.238*41. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 a pet deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1904/1905 (ozir. tudi za 1. 1905/1906), ki sa začne dne 3. novembra t. 1. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja ter so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost «re tistim mladeničem, ki ostanejo, dovršivši šolo na Grmu, gotovo na svojem domu in se bedo pečali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom. Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brezplačno, za obleko, životno perilo, obuvalo in za šolske potrebščine pa si morsjo sami skrbeti. V šolo se sprejemajo tudi plačujoči in zunanji učenci. P 1 a č u j o č i uienci plačujejo za hrano po 60 h na dan in po 40 K šolnine na leto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Za vse druge potrebščine si morajo sami skrbeti. Zunanji učenci (ekatercisti) stanujejo zunaj zavoda m plačujejo po 40 K šolnine na leto. Vsi učenci imajo uniformo, bi si jo morajo sami plačati. Hrano je plačevati naprej v mesečnih obrokih, šolnino pa v dveh letnih obrokih tudi naprej. Prošnje, svojeročno pisane in kolkovane s kolekom sa 1 K, je poslati do 10. septembra t. 1. vodstvu kranjske kmetijske Sole na Grmu pri Novem mestu. Vsaki prošnji je priložiti rojBtni list, izpričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in izpričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju prosilca. Prošnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pis mo (reverz) staršev, osiroma varuha zaradi vzdrževanja učenca. Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in iz preprostega raču stva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo. Kdaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej. Učenci, ki dovrše šolo z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico le do dveletne prezentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prvi dve iet> brez greje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem •li svojih staršev domu, smejo na podstavi odredbe vis. c. kr. vojnega ministrstva z dne 22. julija 1895, štev. 4648, prositi proti koncu dragega vojaškega leta, da se jim odpusti tietje službeno leto. Od deželnega edbera l^ronjsKega v Ljubljani, dne 27. julija 1904. Nlkaklh sivih las In brade več I Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega gr^- nucina (zak. zajamčeno) 1098 52-7 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri Fr. VI-fsKu * Comp., Praga, Vodna ulica. - V Ljubljani naprodaj v drogueriji A. Korbarja. — BR. NOVAKOVIC — lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem Primorju v DALMACIJI. LJUBLJANA, Stari trg št. 15. Prvo uzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in olja na drobno in na debelo. Zahtevajte ppi nakupu 671 60-22 chicht-ovo štedilno milo Ono je zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno, z znamko „jelen". Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime »SCmCHT" in varstveno znamko „JELEN". Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini. Varstvena znamka. Dobiva se povsod! Naznanilo! V novi lesni trgovini nasproti c. kr. državne železnice se prodaja les nadrobno po spodaj zaznamovanih 1689 ^^ cenah. 52-35 Smreka koroška In gorenjska Hecesen koroški In štajerski D11J e i II III i II III Debelina ena cola vin. ena cola vin. V« I l 6 8 10 12 15 18 20 5 7 8 11 14 16 18 4 6 7 10 12 15 16 14 14 15 20 24 28 40 54 10 10 13 18 22 24 30 34 8 8 10 16 19 22 26 29 Remelnl 1 -r /M 36 52 72 110 32 45 62 100 16 19 26 42 56 90 Fileri od '/. do *L * čevelj» K - 64 Tram! „ •/, , "/„ , , . -'70 IGNACIJ ČAMERNIKI Ljubljana, Komenskega ulice 26 | se priperoča preč. du-hovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbln-ska dela. Velika zaloga nagrobnih spomenikov in vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni. Izdeluje načrte in proračune. 1007 24-9 102 52-32 MOTORI Patent Adam so najcenejši gonilna moč za kmetijstvo, obrt-nije, mline in žage, katerim voda primanjkuje; čez 4000 že v rabi; kurjača ni treba, stroški 4—5 vinarjev za eno konjsko moč. Klepalnik za kose, cena 8 K za komad Mlatilnice, gepeljni slamoreznice in klinje najboljših vrst se dobč v zalogi Fran Zeman-a Ljubljen*, Poljanska cesta št. 24. Jernej Bahovec|i trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 2 2 62- 32 Filijalka Resljeva cesta štev. 7 priporoča najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov, beležnic, črnila itd. Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov, razno galanterijsko blago itd. Nizko ceno, točna in solidna postrežba. m) m Iz Ljubljane v Sfew Vork parniki: „Kalssr V/llhelm II.", „Kronprln ,,Kalserln Mftrl« Theresla" (najvei Zopet znižane cene! Brzoparniki: „K«lser V/llhelm II.", „Kronprlnz VMIhelm", „Kalser Wllhelm der Grosse", ,,Kalserln MSrlft Theresla" (največji in najhitrejši parniki) stane vožnja • v prosta hrana že v Bremenu. Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen, pri meni ne povišajo cene amerik. železnic. Eduai-d Tavčar Kolodvorske ulice 51.35 63 30—30 nasproti stari „TIŽIerJevl" gostilni. 0000000000000000 O D , v _ OO o Prva domača = oo § slovenska pivovarna §§ 8 G.fluerjevih dedičev po § Ljubljana, Wolfove ulice 121 8 O o 8 0 01 0000000000000000 OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborno marino in na bavarski način = varjeno pivo = Odlikovana na razstavi živil v Parizu z najvišjim odlikovanjem grand prix in 1008 zlato kolajno. 52—9 Ustanovljena leta 1854. Pivovarna d. PERLES LJUBLJANA, PrcSernove ulice 7 priporoča izvrstno marčno pivo —— v sodčkih in steklenicah. ——— Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti. 1009 52-9 M tipcue priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu zajamčeno pristne čebelno - voščene svečo za cerkev, pogrebe in procesije, voščene zvitke, izborni med-pitanec koji se dobiva v steklenicah, škatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obiia naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči. HJU BLi Jflfl A, Prešernove (Sionove) ulice št. 7. Perlesova hiša Sedaj gld. 60 zelo znižane vozne cene v Preje gld. 105 Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje. Iz Ljubljane samo 60 gld. s prosto dobro hrano že v Hamburga v dežele: Pennsylvanija, Ohio, Illinois, Minnesota, Muntana, Califor- V Novi "Vork itd- toliko višje> k°l'kor je tarifna cena po ameriški že- HHHHBH^H^MMaHM leznici> s priznano najboljšimi parniki družbe Hamburg-Amerika Linie. Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 K are na moj naslov 1153 52—49 pr. Seunig, Ljubljana, Dunajska cesta 31. Tovarna v s • pecij 653 26-1» Ustanovljena 1888 Založnik zveze c. kr. avstr. drž. uradnikov Alojzij Večaji Ljubljana Trnovo, Opekarska cesta Veliki stradon 9 priporoča st. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših, preSanih in poljubao bar-vanih do najpriprostejših prstenih pečij različnih vzorcev, kakor: renala-aanoe, barok, gotako, aeoealon Itd., kakor tudi šted lnike in kruhoe peči lastnega in domačega izdelka po najaižjih cenah, ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. Conlkl franko in brezplačno. 133552-44 D. CD <1 Gamaše, galoše. Zaloga obuval H. POLLAK & Go. Dunaj. \V.\?>\ mm mm mm mm tm mm mm mm y .V. tet 1.1. Kantz-a v Ljubljani priporoča: pristni rženi, pše-nični in mlečni kruh, pecivo k kavi, brioche, orehove in makove rožičke, vaniliski ln frieil-richsdorfski suhor i. dr. 1051 52-9 Na dan štirikrat sveže pecivo in sicer: ob ob in 10. uri dopoldne in 6. uri popoldne. •/'-.s V-'.\ >.V. '/''A >V y-i\->S Ilt-r w lajdillj Ljubljana, Rimska cesta it. J * ^NDROPOGON u (Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki »brani Izpadanje las In odstrani prahale. Značilno je, da .se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo rrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krono. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpoiiljatev v Ljubljani pri gospodu 274 (97j Vaso Petričič-u. V zalogi imajo tudi gg. (J. pl. Trnk6czy, Anton Kane in Ernsf Sark v Ljubljani, ji. Rant v Hranil, in lekarna „Prl anjelju" v Novem mestu. Preprodajalci popust. : Ceno kupite batiste tuzemske in francoske, v največji izberi od 24 kr. do 1 gld.; japonsko svilo priložnostna cena, 78 kr. za meter; modno blago po skrajno nizkih cenah za ženske in moške obleke, poslednje se opusti in razproda. Blago za fino moško obleko se dobi za 6 gld.; Voile de Laine franc., od 35 kr. do 1 gld. za meter; bluze iz svilenega, perilnega blaga in zefirja, najboljša kakovost, lastna manipulacija; perzijske preproge po tri metre široke in štiri metre dolge, prej 120 gld., sedaj 65 gld.; Smirnske imit. preproge po tri metre dolge, sedaj 5'90 gld. Razen tega velika množina različnih predmetov, ki se prodajajo znižanih cenah, in ki si jih je vredno pogledati v c ■ a J I iBii zaloga modnega in manufakturnega^blaga m m # rtM^vt*^ »lOUtuii Ljubljana, Mestni trg 25. 1010 52-8