Štev 35.
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana.
30. augusta 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik: Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Prekmurskim Slovencom v Ameriki.
Kak smo že javili v našem listi, so nas obiskali vlč. g. K. Zakrajšek, chicaški plebanoš, šteri so nam prinesli pozdrave od vas, rojaki v Ameriki. Povedali so nam dosta vsega od vas, od razmer i priliki štere so pri vas, tak da smo dobili zdaj preci jasno sliko vašega življenja v Ameriki. Gospod župnik so nam povedali vesele stvari, a tüdi žalostne vmes. Oblübili so pa zaednim, ka včinijo vse, ka se vse, ka je ešče slabo, obrne tüdi na bolše, a zaprosili so nas, da jih mi podpiramo po naših močaj, potom naših listov, ka mi tüdi srca radi včinimo, ar je to tüdi naša dužnost.
Rojaki! Kda ste odhajali od doma v novi svet, v tüjino, ste se ločili s težkim srcom od svojih domačih, od svoje rojstne hiše od svojih prijatelov. Vsakomi je trpetala topla i bridka skuza na oki; topla ar ste lübili svojo domačijo i bridka, ar ste jo morali zapüstiti. Šli ste i ka ste ponesli seov? Spomin i ljübezen na domači kraj, do svojih domačih. Neštetokrat ste se zglednoli v kraj, kde leži lübi dom i vzdihnoli ste težko i potli ste se obrnoli v düši do Boga, da vas ohrani žive i zdrave i da se povrnete ednok nazaj v svojo domovino. Nesli ste pa seov ešče dve stvari. Svojo vero i svoj jezik. Slovenski jezik svojih vrlih očakov. To je tolažilo tüdi nas, šterim nam je bilo tüdi težko za vami. Vüpali smo pa, če obdržite vi tevi dve svetinji, da te tüdi ostanete naši. Daleč ste od doma i li redkokdaj segne kakši glas do vas od doma. Izpotavleni ste vsem nevarnostim, štere vam ravno jemlejo tevi dve svetinji. Tam ste med različnimi narodi, šterih je dosta vekše število kak nas, zato ravno pa je potrebno, da ste v vküp tesno zdrüženi, da bo tak vekša vaša moč. Slovenski narod je izpostavlen tü doma tüdi nevarnostim, ar je mali, a te narod živi i se razvija bole kak vsi drügi, ar se zaveda, da je njegova moč samo v sküpnosti. Tak včinite v Ameriki. Vsi, ka vas je Slovencov, stopite vküp, bodito kak edno. Naj node med vami Kranjca, Štajarca, Prekmurca itd. Naj node med vami svaje, nego ljübezen. Zavedajte se, da ste edno po veri i edno po jeziki. Naj mine med vami preziranje i nesporazum, ar to bo vam škodlivo največ. Imate svojo cerkev, zbirajte se v njoj, slovenska molitev i slovenska pesem, naj vam ogreva naše düše i srca, ki morajo ostati verni svojoj veri i svojemi jeziki. Mate svojo šolo. Dajte svojo deco v slovensko šolo! Grešite proti svojim že mrtvim očakom, če püstite, da vaša deca nodo znala več njihovoga jezika. Dobro je, če znate angleški, to tüdi morate, a naj bo vsikdar pred vami. Slovenci smo! Gučite doma z decov slovenski, ar če to ne včinite vaša drüžina je ne več Slovenska. Edno bi vam ešče priporočali: segnite po slovenskih novinaj. Vsakši mora meti eden slovenski list naročeni. To bodo vam ognjišča, kde bote ogrevali za ono dvoje: vero i jezik. Naših „Novin“ ešče dosta amerikancov nema. Ta ka je vam 3 dolare?
Ravno zdaj so nas zapüstili Amerikanci, šteri so se vrnoli nazaj k vam. Kak izjavlajo, se jim je doma jako dopalo. Vidili so doma daosta lepoga i novoga i nesejo seov dosta, ka bo trbelo včiniti tüdi v Ameriki, da se Slovenci ešče bole poprimejo sküpnosti i tak si zagotovijo lepšo bodočnost v Ameriki. K tomi deli pristopite tüdi vi Slovenci iz Slov. Krajine. Vstvarili si bodete v tüjini nekaj svojega, kde se bote počütili. Slovenski narod doma napredüje i se uspešno brani i razvija, tak morajo včiniti Slovenci tüdi v Ameriki, da bo bodočnost Slovencov sijajnejša i najlepša.
Blagoslavlanje velikoga oltara v Martjancih.
Svetoga Martina, naše stare Pannonije velikoga rojaka fara, Martjanci, je plavala dnes tjeden v istinskoj radosti. Cerkev je dobila novi veliki oltar, oltar, ki je dika nesamo martjanske fare, nego celo Slovenske Krajine. Pred bojom še je naročo patron fare, g. grof Sžapáry Ladislav na Taljanskom podobo cerkvenoga patrona, sv. Martina. Umetno izdelana mramorna lepa podoba, štera bi zdaj do stojezero d narov, koštala je zavolo bojnskih i pobojnskih neprilik deželaj samotarili pri martjanskom zvoniki — ne je mogla priti na oltar. — A zdaj, v lepom svetom leti, se je smilila martjanskim farnikom, ki napunjeni z božov gorečnostjov so jo zdignoli vö od zvonika i jo postavili na njej primerni novi mramornati oltar, ki je to malo faro stao teške nezano jezere nego vnoge desetjezere. Zdaj, gda naše kmečko lüdslvo teršijo velika bremena, dohodkov primernik pa skoro nema, je na vse hvalevredna martjanskih farnikov požrtvovalnost, ki so Bogi na d ko i sv. Martini na čast te krasen oltar potegnoli. Načrt oltara je zdelao naš slavni slovenski stavbenik, Plečnik, ki zida i bogojansko pa jürjansko cerkev. Nega na celom oltari ni skalinici lesa, ves je z tabernaklom vred iz lepoga mramora. Samo dva leseniva tista palačeniva angelčka sta pri tabernakli, proti šteromi držita venec, kak da bi štela koronati Onoga, ki v njem prebiva za zmago lübezni, ka je postao naš tolažnik, naš najbolši prijateo na zemlji, komi idejo samo nebesa.
Oltar so blagoslovili naš prezvišeni hercegpüšpek, dr. Karlin Andraš, ki so z svojim tajnikom že v soboto poldne prišli v Martjance. Na kolodvori v M. Soboti jih je počakao i pozdravo domači g. plebanoš v drüžbi g. kanonika Slepca i bogojanskoga plebanoša Bašša, ki so Prezvišenoga pripelali i sprevodili v Martjance. Pred trojimi kočijami so biciklisti delali čast, bilo jih je 32, 14 ognjegascov i 18 civilov. V Martjancih jih je sprejela velika vnožina ljüdi z deklicami v belo oblečenimi na čeli Prezvišeni so se podali taki v cerkev i verno ljüd-stvo z Najsvetejšim blagoslovili.
V nedelo se je vršilo blagoslavlanje oltara, Lepa ceremonija je trpela dobrivi dve vöri. V predgi so prezvišeni razložili zgodovino i pomen posvečenja oltara, ka je križ bio prvi oltar, zatem so so tristolet pod zemljov v katakombah skrivali krščeniki i tü na grobah mantrnikov, slüžili dühovniki sv. meše. Gda je pa Cerkev sloboščino dobila, so imenitne Cerkve podigavali verniki Bogi na čast v njih pa oltare, na štere so iz katakomb nosili ostanke svetnikov. To se dela i zdaj. Oltar pomeni Kristuša i mi, ki k njemi prihajamo, se pri njem posvetiti moremo. Pohvalili so tüdi v predgi farnike, ki so Bogi te lepi aldov prikazali i ki bodi že za vnoga stoletja dobivali hvalo od onih potomcov, ki se bodo okoli toga oltara zbirali. Po predgi i blagoslovi so mil. g. hercegpüšpek slüžili sv. mešo, pri šteroj so zvün domačega g. plebanoša i g. kanonika Slepca i njivoga tajnika navzoči bili: g. dekan Weiksl od Sv. Križa z svojim klerikom Žagarom, tišinski, bogojanski, dobrovnički, beltinski i črensovski g. plebanošje, sobočki g. kaplan i katehet Horvat pa urednik „NOVIN.“
Dosta trüda so meli g. kantor i nadvučiteo Csepreghi Karol, z včenjom pesmi, pa ne zaman. Lepo so donele pred lepim oltarom, šteroga so pomagali tüdi g. kantor z dečkom Nemeš Jožefom z velikimi trüdi na mesto postavljati. Og-njegasci i v bele oblečene deklice so podigavale celo slavnost, venci v cerkvi i okoli nje so pa od lübezni šepetali, štera je vezala vküp Slovence dvojega vadlüvanja v šestoletnoj cerkvi katoličance: evangeličance. Dosta evangeličanci
je bilo med ognjegasci v cerkvi i vsi so se pošteno obnašali.
To slovesnosti je goreči g. plebanoš Horvat Jožef goste pogostio z bogatim obedom, pri šterom se je toplo zahvalo Prezvišenomi za trüde. — Te pa njemi i vsoj dühovščini.
Po končanom obedi so biciklisti sprevodili Prezvišenoga nazaj na Kolodvor, ki so se odpelali v drüžbi g. kanonika Slepca, sprevajao jih je pa domači g. plebanoš še z njihovim tajnikom. Narod jih je povsod prisrčno pozdravljao.
Gda to lepo slovesnost opišemo v zgled za nasledüvanje postavimo vse one, ki so jo začeli i dovršili z svojimi dari i z svojimi trüdi pa želemo naj düh sv. Martina, ki je iskao samo Boga, samo njegovo čast i rešenje düš, naj te düh nas vse napuni.
Jezeroletnica.
V Soboto i nedelo je bio celi Zagreb na nogaj. Vulice so bile pune vnožnic; edni so prihajali, drügi odhajali, tej se zbirali, oni razhajali. Vse je šlo, vse govorilo, kričalo i spevalo.
Velko slovesnost so obhajali. Desetjezere hrvatskoga naroda, so se zbrale, da proslavijo jezeroletnico hrvatskoga kralestva; pred jezero leti je bio kronani Tomislav, prvi hrvatski kral.
Vulice so bile razsvetlene, s streh so visele rdeče-belo-sive zastave, v oknih cvetje i znamenja hrvatstva.
Lepo je bilo, bi pravo vsakši, što je bio navzoči. Komi se nebi dopadno varaš, šteri je ves v cvetji i tüdi ponoči v dnevnoj svetlobi od vnogih električnih žarnic! Tüdi Sokoli vlečejo na sebe pogled. Tü pa jih je bilo ob toj priliki jako dosta; na konjih i peški so korakali; člani, članice, nareščanjski, naraščajnice; stari, mladi, veliki, mali. Narodne noše so tüdi preci lepe. Tej pa je bilo zvünredno dosta. Potom pa gospodje v čarnoj obleki, s cilindrom na glavi i oficere s svetlimi sablami na strani. Samo to je bila škoda, da je kak v soboto, tak v nedelo šo dež i je vničo vnogo svilene obleke.
Proslavo sta počastila s svojim prihodom tüdi Nj. Veličanstvo kral i Nj. Visočanstvo kralica. Gotove je, da je te visoki obisk proslavo jako podigno. Toga se je hrvatski narod tüdi zavedao. Krala i kralico je sprejeo s takšim navdüšenjom i častjov, da vekše ne mogeo pokazati. Gde sta se pelala mimo, se je razlegeo gromovit glas: „Žjvijo naš kmečki, človečanski kral Aleksander! Živijo kralica!“ To je bilo na zvüna. Kak je bilo v srcaj, je žmetno povedati.
Što pozna hrvatske razmere v prešnjih letaj i što je zdaj bio navzoči na proslavi, se je spitavao: „Ali je to mogoče? Takši preobrat? Ali to ne mogoče sama kakša komedija?“ — Lastnim očam i vüham je bilo žmetno vervati. Človek bi mislo, da je bilo vse samo senje. VoVoditeli i narod, šteri pred pol letom skoro niti čüti neso šteli o Srbaj j o krali, so zdaj na ves glas kričali: Živijo Srbija! Živijo kral, kralica!“ (Bog daj, da bi prišo pravi mir v državo. Vr.)
Se zna, da je meo glavno reč g. Štipica Radič. Oni je sprejemao, pozdravlao, razlagao, govoro, navdüševao i kričao: Živijo, živijo i znova živijo! Vseširom je bio poleg i ga niti to ne	zmotilo,	če	 se je tü pa tam	čüo glas:
„Ali si	tak rešo	hrvatsko Pitanje?“ i	„nede ži-
vela republika?“ On je že na vse navajeni.
Slovesnost je minola, kral i kralica se odpelala,	Hrvatje	pa	bodo znova delali, ka njim
zapove	Štipica.	(A 	ne dugo, ar se	narod že
drema. Vr)
Prekmurskomi ljüdstvi! „KMEČKA POSOJILNICA“ v M. Soboti
ma dnes 30. avgusta svoj prvi uradni den ino od zdaj naprej vsako nedelo.
2
N O V I N E
30. augusta 1925.
NEDELA
XIII po Risalaj. Evang. sv. Luk. 17, 11—19. — Idite i pokažite se dühovnikom. I prigodilo se, je gda so šli, da so bili očiščeni.
Groza nas spreleti, če samo spomnimo na gobavce. Živi mrtveci so. Celo telo je pokrito z grstečimi gnojnimi ranami, štere povzročajo neznosen smrad, iz oči sija nedopovedliva bolest trplenja, vüsta se brezglasno odperajo i zaperajo, kak da bi štela zazavati na pomoč, omehčati srca i zbüditi smilenije; zakričala bi, a grlo je stisnjeno i začüje se samo obüpno hrepenje. To je telovna gobavost. Je pa zvün te drüga, še strašnejša.
Düševna gobavost je še grozovitejša, tak da se prvoj niti primerjati ne da. Telovni gobavec je živ mrtvec, düševni gobavec pa je pravi mrtvec, ar je zgübo tisto, ka daja düši živlenje, zgübo je miloščo božo. Brez milošče bože najmre ne dühovnoga živlenja. — Düševna gobavost, greh, düšo vmori. Ali ne to najstrašnejše, ka nas more zadeti? Ka nas more še hüšega doleteti, ka je düševni smrt; smrt tiste düše, štera je stvorjena za gledanje Boga, za večno živlenje, za vživanje nebeske blaženosti? Ne hüše nas nemre zadeti, ar je smrt düše neskončna, nezmerna nesreča.
Ali nesmo tüdi mi gobavi? Ali naše düše neso zadüšili grehi — krvavi smrtni grehi? I če so? Ka nam je potom včiniti? Spoved je edina pomoč za ozdravlenje düševne gobavosti. Zato pa: „Hodimo i se pokažimo dühovnikom.“ Jezuš nam zagotavla, da bomo očiščeni.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Državna realna gimnazija v Murskoj Soboti. Razredni izpiti se začnejo 24. avgusta, nižji tečajni izpit 25. avgusta. Vpišüvanje učencov v I. razred bo 1.septembra od 8—10. Vöre, vpišüvanje repetentov (ponavlačov) v I. razred i vseh ostalih učencov v II. do VII. razred pa 3.septembra ob 8. vöri. Vsa drüga pojasnila so razvidna na deski za razglase. — Ravnateljstvo.
„Kmečka posojilnica“ se dnes, 30. augusta odpre v M. Soboti. Svojo pisarno bo mela v hiši g. Faflika prek od bolnišnice. Po velikoj božoj slüžbi pridite vsi sem, ki se štete med kmete, ki živete od kmetov i ki ščete kmečkomi lüdstvi pomagati. — En delež (akcija) košta samo 5 Din.
Kapela. V sosedstvi naše lepe Sl. Krajine se ponosno zdigavle Kapela, čuvarica naša. Kamašteč se obrneš najmre, dragi Slovenec, gleda le povsod Kapela. Stoletnico je obhajala na Veliko mešo za prijazna cerkev i 55 letnico mešništva njeni voditeo, pri nas v najlepšem spomini živoči mil. g. Martin Meško, č. kanonik i pleb. kapelski. Pri toj priliki so blagoslovili tüdi mil. püšpek nad 14 metrov teški zvon. — Lepoj Kapeli Želemo še neštetih stoletnic, njenomi voditeli pa dugo življenje do skrajnih mej človeki od Boga določenoga življenja.
Dobrovnik. Naši Madjari so lepo šli za Radičom vüpajoče se, ka njim te nazaj spravi odvzeto zemljo. I zgodilo se je to, ka zdaj gda je sam Pavle Radic minister, so prišli pali nazaj dobrovoljci, šterim je ljüdske stranke minister Vesenjak samo zato vzeo lani kraj zemljo, ar je jo domače prebivalstvo najbole potrebno i njemi jo pravici v prvoj vrsti ide. — Vnogim se odpirajo zdaj oči.
MALO POSESTVO ODDALJENO
od Gor. Radgone eno uro pri okrajni cesti v zelo milem okraju, arondirano 8 do 12 oralov površja in sicer: njive, travniki, velik sadovnjak, šuma, zidana hiša, hlev, šupa pokrito z opeko v bližini veleposestva se po ugodnoj ceni proda. — Pojasnila pri gosp. FISCHER Plitvički vrh pri Gor. Radgoni.
15 plügov zemle
„Ivankovci“ se včasi proda. Pozvedi se v tiskarni v Dolnji Lendavi.
15 hold föld
az Ivankóci földekből azonnal eladó. Bövebbet a nyomdában D. Lendaván.
Pristopite
k novoustanovlenoj „MLINSKOJ ZA-DRUGI“ na R a z k r i ž i. Priglasite se lehko vsakši den. Delež je 1000 dinarov, šteri se lahko plačüje tüdi na rate.
„MLINSKA ZADRUGA“
(bivši Kumparičov mlin) Razkriž.
K odaji je posestvo.
V Medjimurji, v Dragoslavcih odam jako fal v ednom falati ležeče, krasno verstvo, štero obstoji iz 15 vogrskih plügov njiv, 16 plügov na jüžno stran ležečih prvovrstnih goric, 5 plügov senožati, 10 plügov loga (na šterom se dobi do 150 metrov gorivnih drv) i 4 plügov pri hiši stoječe senožati, sadovnjaka, dvorišča i gréd, vsega vküp do 50 vogrskih plügov. — Z verstvom vred se še odajo sledeče stvar, štere k tomi k coj spadajo, kaki: 1. zidana hiša (2 sobi, preša i kühnja), 2. hiša za vancara (2 sobi, 1 kühnja), 3. štale i gümlo, 4. v hiši i gospodarskih poslopjih stoječe pohištvo prešo, plüg, brana i drüga gospodarska šker, 5. 200 hektolitrov vsebujoče iz hrastovoga lesa napravljene lagve, 400 hl. vsebujočih lagvov iz cementa, z glažovinov odznotraj oglojene, 6. 6 prasec, 7. 2 težka konja, 1 krava, 1, bika, 8. letošnji vinski pridelek, šteri prinese 180 —200 hl. — Kupnina bo vprek določeno po pogajanji, plačilni pogoji se ravnotak določijo po pogajanji. Verstvo je primerno tüdi za 2—3 sorodne drüžine, štere si to med seov razdelijo. Podrobnejša pojasnila da z rečjov onim, ki nakanijo küpiti, moj zavüpnik:
Dr. LÁSZLÓ BÉLA, fiškališ v Čakovci.
Sprejmem na stanovanje i hrano
dva dijaka.
Vdova I. POLLAK v Čakovci, Uska ul. 9.
Prodaja hiš.
V D. Lendavi
se proda hiša št. 80. prek cerkvi, s prostori za 2 trgovini.
V Spodnji ulici v D. Lendavi se včasi odda hiša št, 218.
Ravnotam je na prodaj gospodarsko poslopje (stari mlin) v Mlinski ulici z ednim plügom sadovnjaka, 30 plügov zemle v bližini varoša pa se da z rende. — Bole se Pozvedi v tiskarni v Dolnji Lendavi.
Házeladás.
Dol. Lendaván
a templommal szemben a 80. számu ház, mely 2 üzlethelyiséggel bir, azonnal eladó.
Az Alsóutcaban 218. sz. ház 2 lakással azonnal eladó.
A malomutcában lévő gazdasági épület (régi malomház) egy hold gyümölcsössel azonnal eladó, ugyszintén 30 hold föld a város közelében bérbeadó. — Bővebbet a nyomdában Dolnja Lendaván.
Tri dijak ali dijakinje
se vzemejo na hrano i stanovanje v Murski Soboti. Opitati Erdösy Barnabáš trgovci z papirom, hšt. 180.
Išče se za menjše gospodarstvo zvün varaša starejša kmečka ženska za
küharico.
VOGT EMIL, lastnik petanske slatine, p. Slatina Radenci, Slov.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDŐŠY BARNABÁŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Dobroidoča
manufakturna trgovina v Mariboru
na prometnem kraju se radi bolezni ugodno proda. Kupec lahko prevzame ves inventar in blago, ali brez inventarja in blaga. Eksistenca zajamčena.
Pismene ponudbe poslati na upravo „Jutro“ Maribor, pod šifro „sigurna bodočnost.“

Ovlaščeni zavod za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja, daje kredite po najugodnejših pogojih ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.