Leto LXVtt Poštnina plačana v gotovfn! f Ljubljani, v torek', Bne ft novembra 1939 ^fev. 261 k Cena 2 din Naročnina mesečno 23 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC Telefoni uredništva k uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 404)4, 40-05 mm Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznikn Čekovni račun: Ljubljana Številka 10.650 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6. Pri velikih nevtratcih Po običajnem političnem izrazoslovju ima-lno na svetu sedem velesil, to so Anglija, Francija in Nemčija, ki so med seboj v vojni, ter Amerika, Japonska, Italija in Sovjetska Rusija, ki se vojne ne udeležujejo. Vsakomur mora biti jasno, da bi pristop teh štirih, do sedaj nevtralnih velesil med vojskujoče se velesile imel odločilne posledice. Ako bi se vse štiri, ali vsaj tri, a tudi že samo dve priključile enemu taboru, je njegov uspeh v sedanji vojni tako rekoč zagotovljen. Po desetih tednih vojne, ko se bitke na pravih frontah še niso začele, smemo torej reči, da je divjala do sedaj poglavitna bitka na tako imenovani fronti nevtralnih držav, to se pravi v Ameriki, na Japonskem, v Italiji in v Sovjetski Rusiji. Kratek pregled po teh, za enkrat najbolj važnih bojiščih bo še najbolj tolmačil potek in obseg vojne, ki je izbruhnila pred desetimi tedni. V Ameriki je predsednik Roosevelt prodrl S svojim novim nevralnostnim zakonom, ki Združenim državam Severne Amerike dovoljuje, da prodajajo vse vrste vojnega blaga vojskujočim se državam, pod pogojem, da ga iste takoj plačajo in ga tudi takoj s svojimi lastnimi, neameriškimi prevoznimi sredstvi spravijo iz Amerike. Ker pa stvarno moreta izpolniti oba dva ameriška pogoja le Anglija in Francija, medtem ko jih Nemčija ne more, pade v oči, da je hotela ameriška država s svojim novim nevtralnostnim zakonom nekako podpreti Anglijo in Francijo, ki se, kakor pišejo ameriški listi, borita za ideale, ki so sveti tudi ameriškemu narodu. Vendar pa Amerika dalje ni hotela iti. Ko je v Evropi zadivjala vojna, so nekateri misliti, da se je bo v kratkem morala udeležiti tudi Amerika. Danes v to le malokateri verjame in smemo reči, da je ameriško javno mnenje po izrazu svojih simpatij do Anglije in Francije v novem ne-vtralnostne mzakonu tako rekoč okamenelo v .želji, da njihova domovina ostane trajno nevtralna. Američani namreč slutijo, da se za evropskimi frontami, kjer se sovražnosti nočejo in nočejo začeti, dogajajo neke tajinstvene diplomatske grdobije, v katere se naj ameriška vlada ne meša. Če bi se način vojskovanja v Evropi spremenil, je pa verjetno, da se bo tudi tok javnega mnenja spet spremenil in začel ponovno kazati naraščajočo težnjo, da moč Združenih držav vedno bolj postavi proti Nemčiji in njenim težnjam. Stališče sovjetske velesile je v nekem oziru popolnoma nasprotno ravnanju Amerike. Sovjetska nevtralnost je Nemčiji naklonjena, napram Angliji in Franciji pa skrajno sovražna, 'oda pravno je Sovjetija še nevtralna. Mimo Ti obljube politične podpore pa sovjetska pomoč Nemčiji tudi še ni šla. O kakšni vojaški podpori do sedaj ni bilo govora in ni nobenega r, Umik Anglije in Francije »Zaradi *°'nc iz severne Kitajske ¥ Evropi" Vetih o veselje na Japonskem - Listi upajo, da bo sedaj mogoče zbližanje z Anglijo in z Ameriko Tokio, 13. novembra, t. Angleški veleposlanik sir Robert C r a i g i e je danes obiskal japonskega zunanjega ministra N o m u r o in mu izročil spomenico angleške vlade. Angleški diplomat je ostal v zunanjem ministrstvu nad eno uro. Po njegovem odhodu je bilo objavljeno uradno sporočilo, da je angleška vlada obvestila japonsko vlado, da se je odločila vse svoje oborožene sile, ki se še nahajajo na Severnem Kitajskem, poklicati drugam. Angleška spomenica pristavlja, da je Anglija do sedaj imela vojaštvo po določenih krajih Severne Kitajske zato, ker ji je to pravico dajala pogodba iz leta 1901, ki je celo natančno določila vojaško silo, ki jo mora Anglija vzdrževati po teh krajih. Sedaj pa da se je angleška vlada odločila odpokli-cati vso svojo oboroženo silo, izvzemši nekoliko vojakov, ki jih bo še tamkaj pustila za obrambo angleških podanikov in angleškega premoženja in za ohranitev miru in reda. Takoj za angleškim poslanikom se je javil pri zunanjem ministru Nomuri tudi francoski veleposlanik, ki je prinesel podobno noto francoske vlade, ki prav tako naznanja, da bo odpoklicala sploh vse svoje oborožene sile s področja Severne Kitajske in ne bo pustila tamkaj nobenega vojaka več. V toliko se sklep francoske vlade razlikuje od onega angleške vlade, ki očividno želi na eni strani ugoditi Japonski do skrajne meje, na drugi strani pa mora valovati vsaj videz, da se pravicam ni odrekla in da so za to potrebna pogajanja med obema vladama in sporazum med njima. Današnje kitajsko časopisje z velikansko opremo objavlja to novico, češ da sta se Anglija in Francija le uklonili ter dokončno Japoncem priznali njihove pravice na Severnem Kitajskem. Časopisje pravi, da je evropska vojna prisilila obe velesili, da sta se odločili za umik na Severnem Kitajskem, umik, ki ga pa japonska javnost z veseljem jemlje na znanje kot dokaz, da so sedaj odstranjene takorekoč vse ke Kuomintanga, na seji, ki je bila o priliki 60-ietnice rojstva ustanovitelja kitajske republike Sun-jatsena imel govor, v katerem je izjavil, da bi se vojna z Japonsko mogla končati, če se Japonska odpove svojim zavojevalnim ciljem in spozna, da samo svobodna in napredna Kitajska more jamčiti sebi svojo svobodo in napredek. Vojaške operacije laponske, da so obsojene na neuspeh. Obvestil je japonsko vlado, da bi bilo nadaljevanje vojne za Japonsko samomor ter da bi z ozirom na to ustanovitev kitajske osrednje vlade na čelu z Vančin-vejem ne zboljšalo sedanjega položaja. Maršal je nato označil kitajsko zunanjo po-i litiko takole: Kitajska bo odbila vsak napad. Borila se bo za svojo neodvisnost, spoštovala sklenjene mednarodne pogodbe, predvsem pomorsko pogodbo devetrh držav in pakt Zveze narodov. Odklanjala bo pristop k protikomunističnemu paktu. Sporazum tudi med laponsko i Sovjetijo Po nemških poročilih Tokio, 13. novembra. AA. Nemški poročevalski urad poroča: Zastopnik japonskega zunanjega ministra je danes časnikarjem potrdil vesti, da je bil med veleposlanikom Togo m v Moskvi in M o 1 o t o v i m dosežen sporazum, na podlagi katerega bo v najkrajšem času sklicana konferenca za razmejitev na Kitajskem, ki bo pozneje zasedala v Harbinu. Na tej konferenci so Sovjetska Rusija in Zunanja Mongolija ter Japonska in Mandžurija na drugi strani zastopana vsaka z 20 odposlanci. Politični krogi naglašajo, da se bodo pogajanja nadaljevala in da sta Japonska in sovjetska vlada že dozdaj našli splošno podlago za rešitev vseh obmejnih sporov. Razen tega so v Moskvi in v Tokiu pripravljeni istočasno reševati tudi vprašanje ribolova, vprašanje petrolejskih koncesij ter vsa gospodarska vprašanja. Nenapadalni pakt Italija-Turčija? London, 13. nov. b. Carigrajski dopisniki angleških listov poročajo, da se vodijo razgovori med Turčijo in Italijo za sklenitev nenapadalnega pakta med obema državama. »Times« poudarjajo, da se odnosi med Turčijo in Italijo počasi tako stalno zboljšujejo, vendar pa je po mnenju tega lista še prezgodaj govoriti o sklenitvi ne-napadalnega pakta ali o sporazumu katerekoli vrste. Prelom s Finci Finci dokončno odklanjajo sovjetsko zahtevo po Hankou Sovjetski tisk grozi In napada »angleški Imperializem« znamenja, da bi se kaj spremenilo v bodočnosti. Poleg tega pa je treba podčrtati, da je dobrohotnost ameriške nevtralnosti do Anglije in Francije čisto nekaj drugega — ako ju Srimerjamo po stvarni vrednosti — kakor pa obrohotnost sovjetske nevtralnosti napram Nemčiji. Združene države Severne Amerike so največji izvoznik na svetu sploh, Sovjetija pa stoji kot izvozna država zadaj za Dansko. Tz Sovjetije imamo tudi poročila, da bi sovjetska vlada rada tržila z obema taboroma, morda še rajši z angleškim taborom, ki lahko takoj plača, kakor z nemškim. Da bi Sovjetska Rusija oddajala Nemčiji svoje blago na kredit, je izključeno. Končno se o Ameriki ne more reči, da je nemogoče, da bi kdaj v bodočnosti tudi vojaško stopila ob stran Anglije in Francije, medtem ko si narodno socialistična vlada v Nemčiji ne dela nobenih utvar glede tega, da bi ji sovjetski prijatelj kdaj vojaško pomagal. Čim slabše bi Angležem šlo, tem bolj gotovi smejo biti ameriške pomoči, medtem ko je pri Sovjetski Rusiji narobe in bo tem manj pripravljena pomagati Nemčiji, čim slabši bodo njeni izgledi na zmago. Nevtralnost Sovjetske Rusije, naklonjene Nemčiji, torej v pogledu stvarnih koristi ne more odtehtati nevtralnosti Amerike, naklonjene Angliji in Franciji. Tudi Italija prihaja počasi v položaj, ko bo morala določiti svoje dokončno stališče. Odkar je izbruhnila vojna, je bila Italija zares najstrožje nevtralna, naravnost presenetljivo nevtralna, ako se spominjamo na odmevajoče manifestacije medsebojne povezanosti obeh držav »osišča Rim—Berlin«. Sicer še ni bilo rečeno, da bi se bila Italija odrekla svojim težnjam v Tuniziji, na Korsiki, v Suezu in v Džibutiju, težnjam, ki bi jih mogla uresničiti samo na škodo Francije in Anglije, toda vsekakor prevladuje vtis, da je italijanska politika vsaj v sedanjem trenutku obrnila svojo jozornost proč od tistih vprašanj, ki bi ji de-ale težave s Francijo in Anglijo, in da se je obrnila na balkansko področje, kjer se dandanes njene koristi hudo križajo s politiko Nemčije in Sovjetske Rusije. Morda bo to dejstvo olajšalo odločitev Italije glede njene trgovinske politike z enim in drugim taborom. Domnevo, da bi se Italija hotela vmešavati v angleško blokado Nemčije, odnosno nemško borbo proti njej, izključujejo vsi oni, ki razmere poznajo in zato ne verjamejo, da bi Italija danes hotela vznevoljiti Anglijo s tem, da bi hotela biti za Nemčijo »vrata iz oblegane trdnjave«. Italija bo ostala strogo nevtralna, zasledujoč izključno svoje lastne interese, ki pa trenutno ne ležijo tam, kjer bi se v prvi vrsti križali z angleškimi in francoskimi, marveč tam, kjer se križajo z nemškimi in sovjetskimi. Japonska je četrta velesila, ki se bo v kratkem odločila za gotovo zunanjepolitično smer. Razočaranje Japonske ob propadu pakta proti kominterni, ki je družil Japonsko, Nemčijo in Italijo v borbi proti Sovjetski Rusiji, ni bilo tolikšno, da bi bil Japonce pognal v tabor Anglije. Japonci so se kakor polž potegnili nazaj, to je na Kitajsko, odnosno v okvir svojih izključno japonskih interesov na Daljnem vzhodu. V tem duhu bo skušala priti do sporazuma z obema tnhoroma v Evropi, toda dalje gotovo ne bo šla, ne na eno in ne na drugo stran. Helsinki, 14. nov. t. Delegat finskega odposlanstva, ki se v Moskvi pogaja s so-ovire za "pospešeno zbližanje med vjetsko vlado je davi telefoniral svoji vladi, Japonsko, Franc i j o in Anglijo. — da sc bo finsko odposlanstvo vrnilo v Listi izražajo upanje, da se bodo pogajanja Helsinki. Dodal je, da je položaj sedaj takšen, da nima nobenega pojma, kdaj se bodo pogajanja nadaljevala, če se bodo sploh nadaljevala, in kakšni so nadaljnji načrti Sovjetske Rusije napram Finski. Zunanja minister Erkko je predpoldne izjavil • časnikarjem, da so »sovjetske zahteve glede Hankoa za Finsko nesprejemljive. Finska je morala zavoljo tega izvesti nove vojaške ukrepe na vsej Hnsko-sovjet-ski meji. Zunanji minister Erkko je na to dejal, da Finska še vedno želi sporazuma s Sovjetsko Rusijo. Toda neposredni razgovor z delegati je j>o-stal potreben. Zato pridejo domov. Finska pogajanj ne prekinja, toda ne razume, zakaj naj bi se nadaljevala v večnost. Finska želi, da se pogajanja nadaljujejo, ko bo na obeh straneh dobra aio upanje, z Anglijo kmalu začela in da bo olajšano ozračje v japonsko-angleških odnošajih tudi razbremenilo napetost, ki je grozila v odnošajih med Japonsko in Ameriko. Tudi Amerika ... Washington, 13. nov. b. Uradni krogi izjavljajo, da je tukaj že dalje časa izdan sklep, da umakne svo^e čete iz Severne Kitajske. Ta britanski sklep pa nikakor ne bo vplival na stališče Zedinjenih držav, ki bodo še naprej vzdrževale svoje čete na Severnem Kitajskem. Čangkajšek upa v zmago Čungking, 13. novembra. AA. Havas: Maršal Čangkajšek je na seji izvršilnega odbora stran- »Mobilizirali smo, ker moramo biti pripravljeni na vse ..." Nizozemski ministrski predsednik pomirjuje narod - Ribbentrop spet obljubil Belgiji, da je Nemčija ne bo napadla London, 13. nov. A A. Reuter: Iz Haaga poročajo: Predsednik nizozemske vlade De G e e r je rekel v svojem današnjem radijskem govoru v glavnem tole: Zdi se, da so v tujini razširili zadnje dni glasove, da je naša držav« v nevarnosti. Ti glasovi so v mnogih krogih zbudili skrb, čeprav ni nobenega vzroka zanjo. Zdi se, da je treba vzroke za te glasove iskati v poročilih tujih agencij in tujega tiska, in v raznih vladnih akeijah. Kadar stopajo narodi v vojno, postane za vsako stran razumljivo marsikaj glede namer druge stranke. V časih, kakršne danes preživljamo, je potrebno, da nevtralne države izdajo vojaške ukrepe. Ko se je končala vojna na Pbljsketn, je zrasel strah na zahodu. Nastali položaj terja, da se naša mobilizacija izvede z večjo odločnostjo in intenzivnostjo, kakor poprej, zato smo izvedli vojaške ukrepe. Toda obžalovati bi bilo treba, če bi kdo napačno domneval, da je nevarnost za naše meje zdaj narasla. Nedavnih ukrepov nismo izdali zato, ker bi bila dejanska nevarnost narasla, ampak zato, ker so razne okoliščine terjale našo večjo pripravljenost. Nevarnost »Zavezniki nimajo razlogov, da bi bili nezadovoljni z diplomatičnim položajem po desetih tednih vojne,« je zapisal londonski »Eco-nomist«, »kajti njihov namen ni, nabirati novih zaveznikov, ampak preprečiti, da bi se Nemčija otresla železnega obroča vsestranskega osamljenja. Trenutno pa ima Nemčija samo to zunanjepolitične zadovoljnost, da posluša sovjetske diplomate, kako zasmehujejo versail-lski mir, medtem ko zasedajo nemški «Lebens-raum». To je majhen uspeh za njo...« ni danes nič večja, kakor je bila prve dni meseca septembra. Naše mobilizacije ni treba pripisovati nobeni bojazni, da kdo ne bi spoštoval dane besede glede naše nevtralnosti, ampak okoliščine, da moramo biti pripravljeni za vse morebitnosti. Zato daje naša mobilizacija vzajemno varstvo vsem stranem. Sestanek v Bredi Belgijski in nizozemski zunanji minister proučujeta položaj Bruselj, 13. nov. AA. Posebni Havasov dopisnik poroča: Včeraj popoldne sta se v Bredi sestala belgijski in nizozemski zunanji minister. Kljub temu, da je tako hitro prišlo do odločitve [lede tega sestanka, politični krogi niso presenečeni. To pojasnjuje dejstva, da je v prestolnici Belgije in Nizozemske prispel odgovor Francijo in Velike Britanije na mirovni poziv, kakor tudi odgovor kanclerja Hitlerja, da bodo podrobno proučeni predlogi obeh vladarjev. Čeprav ni mogoče videti, kakšne posledice tio imela ta mirovna pobuda v praktičnem pogledu, vendar vse kaze, da angleški odgovor pušča v svojem zadnjem delu odprta vrata za poznejša pogajanja, francoski odgovor pa jasno opozarja na nekatera osnovna načela, ki bi jih bilo trelm poprej sprejeti. Ribbentrop Belgiji London, 13. nov. AA. Štefani: Iz Amsterdama poročajo, da je belgijski poslanik v Berlinu govoril pretekli petek z zunanjim ministrom v. Rihbentropom, ki mu je pri tej priložnosti dejal, da Nemčija nima namena začeti sovražnosti proti Belgiji. f, volja za sporazum. Sovjetske protipredloge na finske predloge bodo po povratku delegacije iz Moskve predložili parlamentu, da odobri stališče, ki naj ga zavzame finska vlada. Helsinki, 13. novembra. AA. Reuter: Izginil je vsak optimizem v zvezi 6 sovjetsko-finskimi pogajanji, kar potrjujejo tudi vesti- ki prihajajo iz Moskve. Pravijo, da je Stalin izjavil, da ne more sprejeti finskih protipredlogov v njihovi sedanji obliki in da le ne more odreči sovjetskih zahtev po pomorskih oporiščih na ozemlju Finske. Predstavniki Sovjetov so izjavili, da bodo predložili nove zahteve, ki bodo izražene v spomenici, verjetno še jutri. Obenem so povedal: finskemu delegatu Pasikiviju, naj se vrne v Helsinke in se potem posvetuje s svojo vlado. V odgovor na sporočilo, ki ga je objavila agencija Tass, je izdalo finsko zunanje ministrstvo danes sledeče sporočilo: Sovjetska vlada je predlagala, da bi se začela pogajanja. Tedaj je predložila predloge finski vladi in ti predlogi so bili deloma nevarni za neodvisnost in nevtralnost Finske. Finska vlada je dala široke koncesije glede vprašanj, ki zadevajo sovjetsko varnost, zlasti pa koncesije v zvezi z Leningradom. Toda zaradi vsebine sovjetskih zahtev je bila finska vlada prisiljena izdati previdnostne in varnostne ukrepe. Rdeči tisk se razburia Havas poroča iz Moskve, da je sovjetska vlada zahtevala od Finske v svojih zadnjih predlogih odsto-potev pomorskega oporišča pri H a nk o u na vhodu v finski zaliv. Dalje je zahtevala pravico, da utrdi vse otoke, ki se nahajajo na vzhodnem delu finskega zaliva, kakor tudi, da utrdi pokrajine Stisundena ter otoka Bjorku ter Humaljoku, ki se nahajajo v neposredni bližini polotoka Karelije. Moskva, 13. novembra, t. Sovjetski tisk, ki je po zadnjem napadu v »Pravdi« molčal o pogajanjih s Finsko, je sedaj izbruhnil z vso silo na dan. Po vsem časopisju so izšli srditi napadi na sedanje politično in državno vodstvo Finske, za katerim da stoji spet angleški imperializem, ki finski odpor podpira. »Trud« očita Fincem, da so krivi, da se bo baltiško področje spremenilo v nevarno polje, mesto, da bi bili veseli, da bi tamkaj nastopil mir in bi imela Finska svojo neodvisnost vsestransko zavarovano. Finska in z njo angleški imperialisti igrajo nevarno vlogo, ker potiskajo Sovjetsko Rusijo v vojno. Moskva, 13. novembra. AA. Iass: V Goteborgu na Švedskem so odprli razstavo sovjetske knjige. Preseljevanje narodov v Litv* Kovno, 13. novembra. AA. Havas: Spomladi se preseli v Litvo 100 Litvancev, ki žive v Sovjetski Rusiji, Belorusi, ki žive v Litvi, se bodo pa preselili v Sovjetsko Rusijo. Litvance iz Rusije bodo naselili na velikih posestvih, ki so jih že razdelili. Okoli 10.000 Zidov, večinoma mladine, že zapušča Vilno, na njihova mesta pridejo pa Litvanci. Cesar Viljem se hoče preseliti na Portugalsko Pariz, 13. novembra. AA. Havas: »Oeuvre-oroča iz Lizbone, da se bivši nemški cesar Vijem želi nastaniti na Portugalskem, če bi moral zapustiti Holandijo. Te vesti niso potrdili z nobenega uradnega mesta. Zagrebška vremenska napoved: Deževno in hladno vreme. Zemunska vremenska napoved: Nekoliko hladnejše, oblačno in megleno v notranjščini, delno oblačno na Primorju. fi Volitve v senašlso končane Minister dr. Kulenovič muslimanom za ba]ram Muslimani 60 obhajali v nedeljo svoj veliki muslimanski praznik bajram. Sarajevska »Pravda«, ki je njihovo glasilo, je prinesla uvodnik o bajramu. V njem se spominja rajnega voditelja bosanskih muslimanov dr. Spahe ter naglaSa, da muslimani v svojem boju za svoje pravice ne bodo odnehali. Na drugem mestu prinaša voščilo ministra dr. Džaferja Kulenoviča, ki 6e glasi: »Ob letošnjem bajramu vas, bratje, poživljam, da ostanete bojevniki za cilje, ki se za nje bojujemo od nekdaj, da ostanete krepki in enotni kakor ste doslej bili. Le s složnim in bratskim delom moremo doseči vse tisto, kar želimo in za kar se bojujemo. Ponavljam vam tisto, kar nam je bil naš veliki voditelj in rajni učitelj dr. Mehmed Spa-ho rekel ob bajramu: »Pot, ki smo si jo izbrali, je bila pravilna!« Tudi mi hočemo hoditi po tej poli do končne zmage. V6ein vain voščim bajram mu-barek olsun! Večina radikalov za JRZ V Šabcu v Srbiji je imel shod bivši minister g. Rajakovič, ki je govoril o prizadevanju nekaterih politikov, ki bi radi vse radikale združili v stari radikalni stranki. Povedal pa je, da se to ni niti Pašiču docela posrečilo, dasi je bil velikanska avtoriteta. Govoril je tudi o ljudeh, ki menjajo stranke, kakor potreba nanese. Potem pa je naglasil: »Mi iz JRZ pravimo, da strank ni mogoče tako menjati kakor perilo na sebi, niti se smukati iz stranke v stranko. Velika večina radikalov je v JRZ, kar dokazuje, kaj prav za prav ljudstvo misli. Za povabilom tiste manjšine^ in tistega ostanka na drugi strani, naj bi naša večina zdaj prešla k njim, 6e skriva poskus razbiti v JRZ zbrane radikale. In za njihovo zunanjo načelnostjo se skrivajo intrige, ki so naperjene zoper vodilne ljudi v naši stranki«. Sloga radikalov v Vojvodini razbita Poročali smo že, da so se radikali Vojvodine združili ter sprejeli skupne resolucije za skupno delo. Izvolili so svoj odbor, ki nuj stranko najprej organizira. O/ji izvršilni odbor je imel svojo sejo v nedeljo, kjer je takoj nastopil dr. Živko Prodanovič, pristaš dr. Lazarja Markoviča, ter dejal, da so zadnjič vsi radikali bili za enotno resolucijo, ker je zastopnik glavnega odbora govoril o slo/nem nastopu. Pozneje pa se je pokazalo, da je stvar drugačna. (Radikalni gluvni odbor je namreč sklenil, da izključi iz stranke vse pristaše dr. Markoviča.) Zato tista resolucija ne velja več in je treba skleniti novo. V novi resoluciji predlaga sicer pozdrav Stanojevieu, ki ga priznavajo za voditelja, izrekajo pa se za dr. Markovičevo Politiko in sporazum. Pri glasovanju je bilo za rodanovičev predlog 6 članov, zoper pa 8. Tako je Prodanovič ostal v manjšini, nakar so on in njegovi zapustili sejo ter zahtevajo zdaj sklicanje akcijskega odbora, ki je bil izvoljen pred nekaj tedni v smislu dr. Markovičeve politike. Srbski kulturni klub v Vinkovelh V nedeljo je bila v polni dvorani srbskega pevskega društva »Vila« v Vinkovcih ustanovna skupščina odbora Srbskega kulturnega kluba, na kateri je govoril o namenih in nalogah glavni tajnik Srbskega kulturnega kluba docent belgrajske univerze dr. Slobodan Dra-škovič. Na koncu so izvolili odbor, ki mu na-čeluje Aleksander Jovanovič, lekarnar v Vinkovcih. »Čeprav bi hrvatski kraji bili pasivni« »Hrvatski dnevnik« prinaša uvodnik, ki se v njem peča s senatskimi volitvami, o katerih pravi, da Hrvatov niti daleč tako ne zanimajo kakor pa saborske, nakar prehaja na potrebo finančne ureditve Hrvatske. Potem pa na koncu takole veli: »Oni dan je minister pravosodja dr. Lazar Maritovič na neki konferenci omenil, češ da so na Hrvatskem zgolj pasivni kraji, zaradi česar Srbi nimajo prav nobenega vzroka ugovarjati, ker Hrvati zahtevajo samostojnost pri financiranju svojih zahtev. Ko bi bilo tudi res, da smo res tako pasivni, kakor nas nekateri opisujejo, b: bila naša želja po samostojnem gospodarstvu samo dokaz naše poštenosti in želje, da živimo iz svojih moči. Ne želimo ničesar drugega, kakor le to, da se pravično in sporazumno ugotovi, kolikšen doprinos za skupne zadeve sorazmerno odpade na Hrvatsko, koliko pa je potrebno za nujne potrebe, nakar naj bi se tako ugotovilo, kako naj se poiščejo viri skupnih in svojih dohodkov. Naša skrb pa bo, da bomo z dobrim gospodarjenjem in poštenostjo upraviteljev Hrvatske onemogočili vsakršno korupcijo, izrabljanje in izkoriščanje, nakar bomo svojo deželo gospodarsko in prosvetno dvignili, poleg tega pa še uživali vse dobrote politične svobode.« Dr. Maček za muslimansko džamijo v Zagrebu »Hrvatski Dnevnik« poroča, da so v soboto obiskali dr. Mačka zastopniki odbora za zgradbo muslimanske džamije v Zagrebu. V odposlanstvu sta med drugimi bila zagrebški muslimanski mufti Izmet Muf-t:č ter tajnik zagrebškega upravnega sodišča dr. Mehmed Akajbegovič. Povedala sta, da je akcija za džamijo v Zagrebu stara že 40 let ter da je bila ta zamisel dobro sprejeta v vseh hrvatskih krajih. Predsednik dr. Maček je pohvalil to delo ter je pokazal polno razumevanje za to plemenito akcijo, ki jo ima za opravičeno in potrebno, ker morajo muslimani banovine Hrvatske v svojem glavnem mestu imeti svojo bogo-molnico. Dr. Maček se je tudi zanimal, ali imajo muslimani že pripravljeno kako stavbišče, nakar sta mu delegata povedala, da stavbišča še ni, čeprav je rajni reis-ul-ulem Čauševič svoj čas prosil za tako stavbišče. Dr. Maček je izjavil, da se bo z vsemi silami zavzel za to plemenito akcijo. Nemško zborovanje Kakor poroča novosadski »Dan«, je bilo pretekli četrtek v Vrbasu zborovanje tamkajšnjih Nemcev, ki jim je govoril nijhov bivši poslanec g. Franz Hamm. Dejal je, da pred volitvami ni treba hoditi med ljudstvo zaradi agitacije, ker je v nemški narodnostni skupini docela jasno, da bo glasovala za svojega kandidata. Nato je govoril o političnem položaju ter o delovanju nemških parlamentarnih zastopnikov. Zlasti je naglasil, da ni nobenega vzroka za kako nervozo. Izrekel je upanje, da bodo postavljene meje Izzivanjem nekaterih' krogov, ker so pristojni imeli priliko prepri-*„•! sc 0 lojalnem in discipliniranem vedenju Nemcev. G. Hamm je na koncu pozival Nemce, naj ohranijo enotnost ter medsebojno zaupanje. V nedeljo so se v vseh mestih, kjer je sedež banovin, izvršile senatne volitve v najlepšem redu. Skoraj po vseh krajih je bila udeležba nepričakovano velika, nujvečja pa v Ljubljani, kjer so volili slovenski volivci. Slovenski župani so skoraj do zudnjega moža prišli na volišče. Izjemo je delalo le 5 županov, ki so bili bolni ter so se opravičili, ter 29 takih županov, ki znrudi svoje strunkarske orientacije niso prišli volit. V tem pogledu moramo naglasiti dejstvo, da so od volitev izostali trije kočevski nemški župani na čelu z županom mesta Kočevje, ter županu dveh hrvatskih občin štrigova in Radatoviči. Dasi je jasno, da niso vsi župani, ki so v nedeljo volili nove slovenske senatorje, pristaši slovenske skupine JRZ, je^ vendur le treba pribiti, da so prišli na volišče oddat svoj glas za slovenske kandidate. Med njimi, ki stoje v drugem političnem taboru, pa so vseeno prišli na volišče, naj omenimo zlasti gosp. Ureka, župana iz Globokega. Tako ie v nedeljo poleg 50 članov banskega sveta volilo tudi 357 slovenskih županov, ki so res slovenski glasovi, ker so se vsi drugi vzdržali. Od skupnih volivnih' upravičencev, ki šo vpisani v volivni imenik in ki jih je bilo 441, jih je prišlo na volišče 407. torej 92.29%, kar je znamenje, kako visoko je dozorela politična in narodna zavednost v slovenskih vrstah. Slovensko ljudstvo, ki so ga v nedeljo pri senatnih volitvah zastopali slovenski župani, je pokazalo, da se zaveda, kaj mu je mar. Po svojih županih je v nedeljo s svojo veličastno udeležbo manifestiralo za slovenski narodnopolitični program, ki je obsežen v ideji slovenske sumoupravne dežele. S to volitvijo ni bilo le dano zadoščenje novim senatorjem, ki so že doslej stali v prvih vrstah političnih bojev za samoupravo Slovenije, marveč je nedeljsko glasovanje v veliko večji meri bila manifestacija zvestobe svojemu voditelju dr. Antonu Korošcu. Potek volitev v Ljubljani Volitve so se začele v nedeljo že ob sedmih zjutraj v dvorani mestnega magistrata. Volivna komisija je bila tako le sestavljena: Predsednik je bil član državnega sveta dr. Ivan Skarja, člani pa: predsednik apelacijskega sodišča v 1 Ljubljani dr. Vladimir Golja, predsednik celjskega upravnega sodišča dr. Ivan Likar, ljubljanski župan dr. Jure Adlešič. Zastopniki edine kandidatne liste so bili: Kamniški župan Nande Novak in radovljiški župan Resman Franc, namestnika teh dveh pa: Juvan Franc, župan v Šmarfnom pod Šmarno goro ter Keber Ivan, župan pri Devici Mariji v Polju. Volivna komisija je takoj začela z volivnim delom. Najprej so oddali svoje glasove tisti volivci, ki so bili člani volivne komisije: ljubljanski župan dr. Adlešič ter kamniški župan Nande Novak, nakar je volil ljubljanski podžupan dr. Vladimir Ravnihar. . Strumna udeležba Najprej so prihajali župani iz Prekmurja, ki so takoj zjutraj biU»prlfc8v. maši, da so mogli S grad so ostali doma 8 iupanl: Črna, Kapla, Mežica. — V kočevskem okraju so ostali donia 3 nemški župani, in sicer iz občin: Kočevje-mesto, Kočevska Reka, Koprivnik. — V kranjskem okr. je ostal doma le župan občine Stražišče. — V krškem okraju je ostal doma župan občine Boštanj. _ V okraju Laško so ostali doma župani občin: Hrastnik, Trbovlje, 8v. Krištof. — V ljubljanski okolici sta ostala doma le župana občin Želimlje in Rudnik. — V okraju Ljutomer je ostal doma zastopnik občine Strlgova. — V okraju Logatec sta ostala doma župana občin: Gornji Logatec in Stari trg. — V okraju Maribor desni breg so ostali doma župani treh občin, in sicer: Črešnjevec, Rače, Zgornja Polskava. — V okraju Maribor levi breg je ostal doma le župan občine Sv. Križ. — okraju Ptuj je ostal doma le župan občine Središče. — V Radovljici sta ostala doma župana občin Lesee in Koroška Bela. — V okraju Slovenj Gradec je ostal doma župan občine Razbor. — V okraju Šmarje pri Jelšah pa je ostal doma župan občine Pristava. Volitve drugod po državi Drugod po državi so volitve tudi potekle v najlepšem redu. Skoraj povsod je bila volivna udeležba velika. Razen v Črni gori, kjer sta bili dve listi, je bila povsod le po ena lista vladnih strank: JRZ, HSS, SDS, zemljoradniki. Najbolj pičla je bila udeležba na Hrvatskem, kjer je bilo vpisanih v volivni imenik 735 volivcev, pa se je volitev udeležilo le 435, kar pomeni 59 odstotkov. Kakor poročajo belgrajski listi, je bilo med glasujočimi volivci največ srbskih županov iz banovine Hrvatske. V Črni gori ali v zetski banovini, kjer sta bili dve listi, je vladna Msta dobila 224 glasov, opozicijska pa 42 glasov, doma pa so ostali itirje volivci. V Belgradu, kjer je bilo 75 volivcev, je bil skoraj soglasno izvoljen kandidat vseuč. prof. dr. Jovan Radonjič. V moravski banovini s sedežem v Niiu je volilo vladno listo 796 volivcev, dva sta glasovala zoper, 19 pa jih ni prišlo volit. Za donavsko banovino je bilo glasovanje v Novem Sadu. Od 867 volivcev jih je glasovalo 810. Za vrbasko banovino je bilo glasovanje v Banjaluki. Skupno število vpisanih volivcev Je tukaj 172, od katerih jih je prišlo volit 148, med njimi skoraj vsi muslimani ter Hrvatje. Tisti, ki niso prišli volit, so doma zelo daleč. V vardarski banovini, ki je volila v Skopljn, je prišlo med 440 vpisanimi volivci na volišča 433 volivcev, od katerih so trije glasovali zoper, drugi pa za vladno listo. Volitve v drinski banovini. Sedež banovine je Sarajevo, kamor je prišlo volit od 467 vpisanih volivcev 426 volivcev, med katerimi pa jih je 24 glasovalo zoper listo. Belgrad, 13. nov. m. Kakor smo že poročali, so včerajšnje senatne volitve potekle po vsej državi v popolnem redu in miru. Živahnejša agitacija je bila samo na Cetinju, kjer je bila poleg vladne liste vložena še lista bivšega poslanca Kurtoviča, ki pa je dobila samo 42 glasov. Udeležba pri volitvah je bila povsod velika razen v Zagrebu, kjer se je opazila abstinenca. Značilno je, da so se v zetski banovini absiinirali predvsem volivci, ki pripadajo HSS in pristaši črnogorskih federali-stov, katerih voditelj je dr. Sekula Drljevič. Hrvatski romarji v Rimu prej opraviti svojo voiivno dolžnost, da so se wm mogli še r, dopoldanskim vlakom vrniti v svoje oddaljene dontove. Za njimi so takoj prišli Dolenjci ter drugi volivci. Volitve so v glavnem bile že dopoldne končane, popoldne je prišlo na volišče le nekaj bližnjih volivcev. Zvečer ob 8 je volivna komisija sklenila svoje delo ter razglasila volivni izid, nakar je izvoljenim senatorjem takoj izročila dekrete o izvolitvi, ko jim je gosp. predsednik volivne komisije k izvolitvi čestital. Komisija je razglasila za izvoljene senatorje kandidate z edine liste, ki jo je postavila JRZ, in sicer: Franc Smodej, dr. Franc Schaubach, Janez Brodar, Alojzij Mihelčič. Njihovi izvoljeni namestniki pa so: Bogumil Remec, dr. Jure Adlešič, Ivan Majeršič, župan v Tržiču, Ignacij Hren, župan na Vrhniki. Kakor rečeno, je udeležba pri teh volitvah bila nad vse sijajna. Osem okrajev je na Slovenskem, ki se lahko ponašajo, da so prišli na volišče vsi njihovi zastopniki. Ti okraji, ki so iz njih [ prišli volit vsi župani in banski svetniki, so: Del. I Lendava, Gornji Grad, Kamnik, Konjice, Litiju, Murska Sobota, Novo mesto in Škofja Loka. Tisti, ki so ostali doma > Kakor rečeno, se je pet slovenskih županov opravičilo zaradi bolezni. Drugi se niso opravičili ter je jasno, da 90 ostali doma zaradi svoje politične zagrizenosti ali pa zaradi svojega nasprotovanja slovenskemu programu. Naštejmo občine, ki so njihovi župani ostali doma: V brežiškem okraju so ostali doma S župani, in sicer: Brežice-mesto, Sevnica, Velika dolina. — V celjskem okraju sta ostala doma župana občin Griže in Žalec. — V okraju Črnomelj so ostali doma 4 župani, in sicer: Črnomolj-okolica, Metlika-mesto, Radatoviči in Vinica. — V okraju Dravo- Rim, 13. nov. b. Hrvaške romarje 6o v Rimu sprejele cerkvene oblasti zelo prisrčno, prav tako pa so jih sprejeli tudi predstavniki jugoslovanskega poslaništva. Naš poslanik pri Vatikanu Miroše-vič je priredil na ča6t romarjem svečan sprejem. To je bil prvi sprejem, ki je bil prirejen na čast romarjev. Sprejemu so prisostvovali od Vatikana kardinali Pellegrinetti, Tisseraud in Fuma6oni ter papeški nuncij v Belgradu Ettore Felice. Sprejemu je prisostvoval prav tako poseben odposlanec, dr. Mačka g. Naršič, ki je nalašč za to prišel v Rim, da bo jutri pri sv. očetu izročil izjavo dr. Mačka. Svečanemu sprejemu romarjev so prisostvovali tudi nadškofa dr, Stepinac in dr. Šarič ter škofje dr. Bonefačič, Njarady, Srebrnič, Mi-leta in Burič. Navzoč je bil tudi naš poslanik pri Kvirinalu g Hristič s soprogo ter dr. Ivo Pernar, ki je bil včeraj izvoljen za senatorja. Rim, 13. nov. b. Za jutri ob 9 je napovedana posebna avdienca pri papežu Piju XII. za Hrvate. Pri tej priliki bo hrvatski metropolit dr. Stepinac izročil sv. očetu deklaracijo katoliškega episko-pata, nato pa bo papežu izročena še izjava podpredsednika vlade dr. Mačka. Obe deklaraciji eta napisani v lantinščini ter sta obe umetniško okra- Vatikan, 13. nov. b. HrvaŠki romar!!, ki so v Rimu, bodo jutri, v torek ob 10 dopoldne sprejeti v skupno avdienco pri papežu Piju XIL Sv. oče sicer sprejema v avdienco normalno ob sredah, od tega pravila pa bo iz posebne pozornosti do hrvaških romarjev odstopil. Avdienca bo v lvasni konzistorialni dvorani in se jo bo udeležilo 200 Hrvatov, romarjev ln onih, ki stalno prebivajo v Rimu. Včeraj je sv. oče sprejel v privatno avdienco sarajevskega nadškofa dr. Ivana Sariča, ki je prispel * Rim z Dunaja. O priliki bivanja 140 hrvaških romarjev « Rimu, ki so dopotovali zato, da zaprosijo sv. sto« lico, da proglasi za svetnika Ivana Paviliča iz Si-benika, 6ta jugoslovanski poslanik pri ev. stolici Miroševič Sorgo in njegova gospa priredila tv prostorih kraljevskega poslaništva svečan sprejem, ki 6e ga je udeležil poleg zagrebškega nadškofa dr. Stepinca tudi sarajevski nadškof ter splitski in pet drugih škofov, ki so dopotovali z romanji v Rim, dalje kardinali Fumassoni Blondi, C a c c i a Dominioni, Pelegrl« neti ln Tisserand ter jugoslovanska cerkve« na kolonija na čelu z rektorjem zavoda sv. Hije« napisani v lantinščini ter sta obe umetniško okra- I na kolonija na čelu z rektorjem zavoda sv. Hije-*eni od ge. Olge Hacke. Sv. oče bo odgovoril na | ronima msgr. Midjeriem, kakoT tudi posla« obe deklaraciji • nik Pri Kvirinalu Boško Hristič z gospo. Velik požar v Trnovljah pri Celju 1 Celje, 13. novembra. Ob 8 zvečer je za donel po celjskih ulicah gasilski rog. Celjski gasilci so hiteli e svojimi avtomobili v Trnovlje, kjer je pred desetimi minutami pričelo goreti gospodarsko poslopje posestnika J. Košute, po domače Škrablja. Ogenj se je bliskovito razširil ter je zajel vse gospodarsko poslopje. Prvi so prihiteli na kraj požara gaberski gasilci, takoj za njimi pa celjski in gasilci iz Babnega. Iz gospodarskega poslopja so komaj rešili nekaj strojev in vozove. Ogenj je bil tako hud, da je prešel že -na sosednji Škrabljev veliki kozolec, ki je pričel goreti z velikim plamenom. V 30 minutah se je sesedlo gospodarsko poslopje, kmalu za njim pa še sosednji kozolec. Ker je bilo v obeh poslopjih precej krme, so se dvignili ognjen^ zublji zelo visoko in razsvetlili okolico, da je bil požar viden po Savinjski dolini vse do Vojnika in Teharij. Ob času ko to poročamo, je ogenj zajel že tri poslopja, last g. Fazarinca. Gasilci, katerim pomagajo tudi domačini, so se omejili na reševalna dela, da ne bi ogenj zajel tudi sosednjih poslopij, ki se skoraj tišče gorečih objektov. Še vedno jo nevarnost, da bi ogenj zajel sosednja poslopja. V skoraj eno uro oddaljeno Trnovlja je prišlo nad 1000 ljudi. Kako je ogenj nastal, zaenkrat še ni znano. Ogenj je izbruhnil iz Šrabljevega gospodarskega poslopja. Na kraj požara eo prihiteli tudi orožniki, ki poizvedujejo. Seja zdravniških zbornic ' Belgrad, 13. novembra, m. V Belgradu je bil danes sestanek Zveze zdravniških zbornic iz vse države. Na dnevnem redu je bilo vprašanje odnosov zveze zdravniških zbornic nasproti zdravniškim zbornicam na področju banovine Hrvatske, za tem pravilnik o zdravniški službi pri bolniškem skladu državnega prometnega osebja, vprašanje odnosov zdravniškega stanu do delavskega zavarovanja ter razna druga stanovska vprašanja. V pogledu odnosov zveze zdravniških zbornic do zdravniških zbornic na področju banovine Hrvatske ie bila izražena želja, da bi ostalo še nadalje sodelovanje med zdravniškimi zbornicami v državi. To sodelovanje naj bi bilo predvsem v skup- Politično gibanje srbskih strank Demokratski shodi naglašajo zahtevo, da morajo tudi Srbi dobiti, kar so dobili Hrvati Belgrad, 13. nov. m. Poleg drugih številnih shodov, ki so včeraj bili po državi, so imeli več zborovanj tudi demokrati. Med drugim so imeli večje zborovanje v Smederevu, kjer je bil glavni govornik član glavnega odbora vseučiliški profesor v pokoju dr. Božo Markovit. V svojem govoru je v glavnem polemiziral s pravosodnim ministrom dr. Lazom Markovičem, kateremu je tudi očitni, češ da ni mel vedno takih pogledov na hrvatsko vprašanje kakor jih ima sedaj. Dr. Boža Markovič je med drugim poudarjal, da je pravosodni minisler imenoval nekdaj delovanje Davidoviča in demokratske stranke za dosego sporazuma za izdajo domovine in za rušenje države. Glede odnosov med Srbi in Hrvati je dr. Boža Markovič poudarjal, da so bili doslej v glavnem tile zgodovinski dnlumi: krfskn deklaracija, adresa blagopokojnega kralja Aleksandra ob priliki razglasitve Zedinjenja, Vidovdanska ustava in narodni sporazum. Vsi ti datumi so nudili več ali manj možnost za mir in lojalno ureditev srbsko-hrvatskih odnosov. Toda vse te možnosti so se zanemarile in uničile. V nadaljnjih izvajanjih je dr. Boža Markovič zagovarjal sedanjo akcijo demokratov ter je med drugim poudarjal, da mora srbstvo najti sedaj tudi sebe. Mora najti moč, da očisti to, kar ni dobro in kar se je oo-javilo na površini. Za njim je govoril osebni Davidovičev tajnik sodnjk Brana Ivkovič, ki je prav tako zagovarjal stališče demokratov, ki so se postavili proti sedanjemu sporazumu s Hrvati. Med drugim je izjavil, da nihče ne more tega zameriti Srbom, da tudi za sebe zahtevajo to, kar so dobili Hrvati. Na sestanku je govoril tudi bivši poslanec Milivoj Perič. ki se je pomiril z vodstvom demokratske stranke ter sedaj deluje pod okriljem te stranke. Drugo večje zborovanje demokratov je bilo v Sopotu. Na tem shodu je bil glavni govornik Boža Vlajič, ki je poudarjal znano odklonilno stališče demokratov do sporazuma s Hrvati. Boža Vlajič je znova poudarjal, da se hrvatsko vprašanje ne bi nikdar smelo reševati kot ločeno vprašanje, ker je to vprašanje sestavni del splošnega vprašanja preureditve države. Vsa ta vprašanja bi se morala rešiti obenem. Nadalje je Boža Vlajič zagovarjal sedanjo akcijo demokratske stranke. Poudarjal je, da pravi interes trajne ureditve srbsko-hrvatskih odnosov zahteva, da se napram hrvaškemu stališču za notranjo organizacijo države pojavi tudi srbsko stališče. Belgrad, 13. nov. m. Zadnje čase je skupina bivšega predsednika vlade dr. Stojadino-viča znova poskušala navezati stike z glavnim odborom radikalne stranke, kar se ji pa ni posrečilo. Zato je v Belgradu odprla svojo politično pisarno. nih vprašanjih, ki se nanašajo na zdravniško službo, kakor tudi na delo v organizaciji železniškega bolniškega sklada, v osrednjem uradu za zavarovanje delavcev in drugih takih organizacijah. Glede sodelovanja je bil sprejet sklep, da bo zveza zdravniških zbornic zahtevala uzakonitev ustave med zveznim odborom zdravniške zbornice, ki bi bila zveza med zdravniško zbornico na področju banovine Hrvatske in ostalimi zdravniškimi zbornicami v državi. Na seji je bil navzoč tudi kmetijski minister dr. Branko čubrilovič, ki je tudi član zveze zdravniške zbornice. Jutri dopoldne bodo nadaljevali svoje delo. Cena bencinski mešanici povišana Belgrad, 13. nov. AA. Na seji odbora za ureditev cen bencinske mešanice ki je bila v carinskem oddelku finančnega ministrstva 8., 10. in 13. novembra t. L, so po temeljitem orouievanju sprejeli sklep, da se poviša cena bencinski mešanici za 30 par pri litru. To so sklenili na podlagi točke 1, čl. 5 pravilnika št. 18.673/IV zaradi stalnega naraščanja cen bencina v Romuniji, kar so vsestransko analizirali in nedvoumno ug 11 o vili. Seji je predsedoval dr. Martin Pavlič načelnik carinskega oddelka finančnega ministrstva udeležili so se je pa med drugimi tudi načelnik davčnega oddelka finančnega ministrstva, inšpektor trgovinskega ministrstva, zastopnik notranjega ministrstva predstavniki avtokluba, zveze avtobusnih podjetij in industrijskih rafinerij. Dalje »o seji prisostvovala tudi dva zastopnika inšpekcije državne obrambe, zastopnik Narodne banke, upravnik zavoda za tekoča goriva in drugi. Glede povečanja odstotka metilalkohola v bencinski meš&nici zaradi tehniških zaprek, bodo dokončno sklepali na prihodnji 6eji. Belgrajske novice Belgrad, 13. novembra. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik je danes popoldne ob petih sprejel v avdienco na Belem dvoru na Dedinju poljedelskega ministra dr. Branka CubriloviČa. Belgrad, 13. nov. m. Pri Osrednjem higienskem zavodu v Belgradu se je davi pričel tečaj za zdravnike, ki se gi udeležujejo predvsem zdravniki šolskih poliklinik. Predavatelji so sami strokovnjaki iz Osrednjega higienskega zavoda in iz ministrstva za telesno vzgoje naroda. Rim, 13. nov. b. Mussolini je izdal naredbo, tfUmvn katere se m*?ra Italijanska vojska takoj povečati za 24 tisoč mož, od katerih mora biti 18 tisoč specialistov, Poročila z bojišč Na suhem Berlin, 13. novembra. AA". DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Ponovni poskus velikih sovražnih Oglednih oddelkov da se utrde na vrhovih 11 km južnozahodno od Firmasensa se je izjalovil. Ujeli smo enega častnika in 24 mož. Na obeh straneh Saarbriickna nekoliko živahnejše topniško delovanje. Pariz, 13. novembra. AA. Havas. Še zmerom prevladuje na vsej fronti delovanje letalstva. Včeraj je bilo vsega skup le nekaj patrulnih ogledov. V zraku so bila posebno živahna ogledna letala. Nemška letala so prodrla precej globoko na francoska tla in so se nekatere izmed njih — koliko jih je bilo, še ni točno dognano — približala davi celo pariški pokrajini. Toda ta letala so se morala vrniti proti severu čez belgijsko mejo. Na fronti sami je bilo najbolj živahno na nekaterih odsekih v Loreni. Med frontama je dan popolnoma mirno minil. Bilo je sicer nekaj patrulnih križarjenj ob reki Saari v okolici Saarbriickna, toda to so bila gibanja brez posebnega pomena. V gozdovih v Vogezih ob meji je neka nemška patrulja zašla v zasedo. Glavna karakteristika sedanjega delovanja na fronti bi mogla biti izražena v besedah »patruljna četaška vojna«. Pariz, 13. nov. b. Semkaj so prispele novice, da namerava Nemčija v času ko na zahodnem bojišču ne bo večjih operacij, 40—50 km izza Siegfriedovo obrambne črte zgraditi nov trdnjavski obrambni pas. V zraku Nemški bombniki nad Anglijo London, 13. nov. t. Letalsko ministrstvo poroča, da so nemški bombniki prileteli nad Shet-landske otoke in tamkaj metali bombe. Nekaj bomb je padlo na suho, druge pa v morje. Šipe v oknih ribiških hišic so popokale. Protiletalsko topništvo je nemška letala odpodilo. V večernih urah je izšlo poročilo angleške ad-miralitete, ki govori o dveh zaporednih napadih nemških bombnikov na Shetlandsko otočje. Bombe, ki so jih nemški bombniki metali tako pri prvem, kakor pri drugem napadu, niso nikjer napravila Škode. Angleška letala nasprotnikov niso preganjala. Nemško letalo nad Parizom Pariz, 13. nov. t. Davi rano ob polpetih" so aemška letala priletela nad Pariz. Letalski alarm je bil dan takoj in so prebivalci leteli v zaklonišča. Potem se je začel lov za nemškimi letali. Dvignilo se je nekaj francoskih lovcev, ki so zaželi nasprotnika preganjati. Protiletalski topovi so zapresketali, da je bilo streljanje 6lišati celo v zaklonišča. V manj kakor pol ure so bili nemški letalci odgnani. Opozovalci so jih videli, kako so se vrnili v Nemčijo čez neVtr. belgijsko ozemlje. Tudi popoldne je protiletalska obramba izdala znake, da se bližajo tuja letala. Letala so res prišla, toda letela so tako visoko, da ni bilo mogoče določiti njihovega porekla. Letala so se v nekaj minutah izgubila proti Severu. 4 Na morju Angleške vojne ladje potopile nemško podmornico Eodanj, 12. novembra. AA. Reuter. Po poročilu, ki ga je prejel list »Berlingste Tidende« iz Hawgesunda, sta dve angleški vojni ladji uničili nemško podmornico. To poročilo izvira od posadke norveške ladje, ki je zaplula v luko Hawgesund. Ta posadka izjavlja, da je nemška podmornica hotela napasti skupino trgovskih ladij, ki so se nahajale v spremstvu 2 bojnih ladij. S teh ladij so vrgli več globinskih min, nakar 6e je podmornica dvakrat pojavila na površju s svojim gornjim delom, nato pa izginila. Morski toki zahodne smeri so prinesli mnogo min iz Severnega morja v Kategat in Skagerak. Dansko ministrstvo za vojno mornarico je poslalo 2 posebni ladji za pobiranje min v imenovanem pasu. Angleški bombnik napadel nemško podmornico London, 13. nov. t. Letalsko ministrstvo poroča, da je danes dopoldne angleški bombnik napadel nemško podmornico, ki so jo izsledili lovci ter prijavili letalskemu oporišču. Bombnik je vrgel na nemško podmornico več bomb. Vreme je bilo zelo slabo, tako, da ni mogoče vedeti, če je bila podmornica zares zadeta in uničena. Toda pilot in strojnik angleškega letala trdita, da je ena bomba zadela nemško podmornico v sredino ter da je potem izginila in je ni bilo več na površje. Nemška podmornica potopila angleški parnik Berlin, 13. nov. t. Nemški poročevalni urad javlja, da je nemška podmornica potopila angleški parnik »Ponzano« (1.346 ton) in sicer v biskajskem zalivu. Napad podmornice na angleški, parnik je iz daljave opazovala japonska tovorna ladja, ki je najprej opazila podmornico, potem pa kmalu zatem sprejela radioklic: na pomoč. »Ponzano« je sporočila, da je bila napadena od podmornice. Ko je japonska ladja prišla na mesto nesreče, o ladji ni bilo več sledu. Vprašanje je, če je bila posadka rešena. Žrtve nevtralcev London, 13. nov. t Admiraliteta javlja, da so nemške podmornice potopile v preteklem tednu samo eno angleško ladjo »Carnarvon« s 960 tonami. Angleška borba proti podmornicam postaja čedalje bolj uspešna in' tudi angleške pomorske oblasti, ki preiskujejo vse ladje, ki jih srečajo na morju ali v angleških pristaniščih, sedaj že hitro postopajo, tako, da promet skoraj nima zamud. Admiraliteta pravi nadalje, da so nemške podmornice čedalje manj učinkovite v boju proti angleškim ladjam in da so se za to sedaj vrgle na potapljanje nevtralnih ladij. Nevtralne države da imajo visoke izgube. Največje izgube ima Norve- ška, ki je izgubila 9 ladij s 20.000 tonami, za njo je Grčija, ki je izgubila 4 (19.455 ton). Danska 3 ladje (12.458 ton). Švedska 7 ladij (11.110 ton), Finska 5 ladij (8.764 ton). Belgija 2 ladji (8.202 toni), Nizozemska 2 ladji (8.387 ton). New)rork, 13. novembra. Ilavas. Preiskava je ugotovila, da je bila ladjica, s katero so prevažali dve bombni letali namenjeni za Anglijo, potopljena v newyorškem pristanišču po zločinski roki privržencev Nemčije. Rim. 13. nov. b. Dopisnik »Giornale d'Italia« poroča iz Talina, da so nemške bojne ladje ustavile v Baltskem morju dve finski in dve švedski ladji, ki so morale pod nadzorstvom nemških ladij odpluti v nemške luke. . Nemški veliki parnik »Bremen« se vrača v Nemčijo Stockholm, 13. nov. b. Švedski ribiči pripovedujejo, da so včeraj videli nemško ladjo »Bremen« blizu vhoda v Vzhodno morje v švedskih teritori-jalnih vodah. Ladja je plula v smeri proti Nemčiji. Nesreča angleške ladje v Singapurju Več otrok utonilo — Izgubljena večstotonska prtljaga ameriškega »dudodelnika« Singapur, 13. nov. t. V singapurekem pristanišču 6e je potopila angleška ladja »Sirdhana« (7.745 ton). Oblasti menijo, da je zadela ob mino. Na ladji je bilo večje število otrok ter 137 kitajskih kaznjencev, ki so bili v zamreženih kabinah. Med tem ko se je posrečilo rešiti ujetnike in sicer tako, da je policijski nadzornik s petimi puškinimi streli razbil ključavnico ječe in jo na ta način odprl, je utonilo 11 otrok, 9 jih pa še pogrešajo, toda upajo, da so bili rešeni od kakšne druge ladje, ki so prišle na pomoč. Ko so se odprla vrata kaznilnice, so zločinci takoj vdrli v rešilne čolne ter potisnili iz njih otroke. Med rešenimi je znani ameriški »čudodelec« Wiliam Nicola, ki se je s svojo ženo vračal iz Indije v Ameriko. Seboj je vozil 400 ton prtljage, ki pa je šla vsa v vodo. 43 mrtvih nad 60 ranjenih Strašna železniška nesreča v nemški šleziji Berlin, 13. nov. t. V Gornji Šleziji pri Lang-liebenu se je prijetila grozna železniška nesreč a, ki jih zgodovina železniških katastrof ne pozna mnogo enakih. Dva do zadnjega mesta zasedena potniška vlaka sta trčila drug v drugega ter je bil sunek tako strahovit, da sta lokomotivi zlezli druga v drugo, med tem ko je vozove vrglo visoko v zrak, tako da so zadnji zlezli vrh prednjih. Pod ruševinami se je razlegalo strašno vpitje. Pomoč je bila takoj na mestu, toda šele po dolgem času se je posrečilo sešteti žrtve in odpeljati ranjence. Mrtvih so našteli 43, medtem ko znaša število ranjenih nad 60. Oblasti sedaj preiskujejo, če ne gre za zločinsko roko. Vladarja Anglije in Francije odgovarjata na mirovni poziv iz Haaga Kralj Jurij Mirovni pogoji v šestih točkah bolj splošnega značaja London, 13. novembra. AA. Havas. Vsebina odgovora kralja Jurija VI. na ponudbo belgijskega kralja in nizozemske kraljice se glasi: 1. Z največjo pozornostjo proučujem s svojo vlado in z vladami zedinjenega kraljestva, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije in južnoafriške zveze poziv, ki 6ta mi ga Vaši Velinčanstvi poslali 7. novembra. 2. Spominjam ee poziva, ki 6ta ga vaši veličanstvi naslovili 23. avgusta v imenu državnih Papeževo pismo ameriškim škofom Ob 150 letnici katoliške hierarhije v Združenih državah je sv. oče po kardinalu v Bostonu in Fila-delfiji in ostalih škofih poslal ameriškemu narodu toplo pismo-okrožnico, v kateri mu stavi pred oči pomembnost te obletnice. V začetku svojih besed pravi, da je v nemajhni meri k sedanjemu napredku in visokemu kulturnemu stanju v Ameriki pripomoglo tudi versko življenje v Ameriki, ki se je v teh 150 letih tako sijajno razvilo. Evangelij sicer vodi človeštvo k večni sreči, ki je prava in popolna šele na onem svetu, toda tudi na tem svetu to srečo tako podpira in goji, da bi je bolj ne mogla nobena ustanova in noben nauk, pa naj bi bil namenjen tudi samo tuzemskemu osreče-vanju. Nato sv. oče v kratkih potezah opise zgodovino Cerkve v Ameriki, odkar tam deluje hierarhično organizirana katoliška duhovščina. Pred 150 leti je Pij VI. posvetil prvega ameriškega škofa Janeza Carolla, ki je imel škofijski sedež v Baltimoru. To imenovanje je bilo naravnost da-lekovidni sad previdnosti, ker v takrat globoko razrvanih razmerah je bil ta škof z Jurijem Wa-shingtonom, ki je nastopil nekaj let pozneje, glavni steber, na katerega se je oslonil ves nadaljnji razvoj v urejene in kulturne razmere. Ob 100 letnici tega dogodka je papež Leon XIII. v svojem pismu »Cez daljni ocean« že mogel zabeležiti lep razvoj Cerkve, ki je bil tudi svetnemu blagostanju ameriškega naroda v največji prid. V nadaljnjih petdesetih letih se Cerkev naj tej svoji upapolni poti ni ustavila, ampak je vedno bolj rasla in versko življenje je dobivalo vedno globlje korenine. Nato sv. oče našteva številne verske družbe, ki uspešno delujejo med tako mnogovrstnimi narodi Amerike. Pohvalno se izraža o njihovem delu in jih priporoča vsem, da jih podpirajo. Omenja tudi laične verske organizacije, ki so prav tako živ dokaz na široko razpredenega katoliškega delovanja. Kakor pa je zunanji napredek velik, pa vendar ne more utešiti in popolnoma pomiriti človeka, ki je rojen za še višje. Zato mora človek, ki je ustvarjen po božji podobi, vedno imeti pogled usmerjen kvišku, k svojemu večnemu Izvoru, v katerem šele najde popoln mir in zadovoljstvo. Ako se v tem napredku zunanjega življenja za- majejo temelji božjih postav in od Boga hotenega naravnega reda, bi posledice mogle biti toliko hujše. Slepa sebičnost, uživanjaželjnost, alkoholizem, nespodobna moda, kriminalnost celo med mladoletniki, strast po oblasti, zanemarjanje revežev, kupičenje krivičnega bogastva, srditi boji, lahkomiselno sklepanje zakonov, ločitve, razsul družine, ledenomrzlo razmerje med otroki in starši, upadanje rojstev, poniehkuženje rodu, prezi-ranje oblasti, upornost na eni strani in suženjski duh na drugi strani, — vse te bolezni se prikradejo v človeški rod, če je zatajil Boga in te bolezni kmalu razjedo tudi skupnost domovine in naroda. Nemajhno krivdo pri tem imajo tudi šole, v katerih se zaničuje Kristus ali vsaj prezre, kjer v mlada srca vcepljajo nezanesljivo modrost naturalizma in racionalizma. Proti vsem tem nevarnostim mora biit katoliška duhovščina toliko bolj žuječa, izrabiti mora vsako priliko, da gre za svojimi verniki in jim neprestano vceplja v duše zanesljivi nauk evangelija, ki nima na sebi bolezenskih kali človeške minljivosti, ampak je večen in večno vodi v pravo tuzemsko srečo in v neminljivo blaženstvo na onem svetu. Nato sv. oče govori o katoliškem zakonu in ostro svari pred splošnim priznanjem ločitve. Zakon, ki je že ob sklenitvi po nekaj formalnostih ločljiv, je že ob sklenitvi majav in je velika nevarnost, da bo v resnici prišlo do ločitve, ki se že iz dalje obema zakoncema vidi kot lahko dosegljiva. Posledice pa so nepregledne tako na strani staršev kot na strani otrok in tudi država kot vseobča skupnost veliko na tem trpi. Nato sv. oče govori o socialnem vprašanju, o katerem pravi, da že dolgo vznemirja države in povzroča razprtije med državljani in stanovi. Z vso gorečnostjo se zavzema za družinske plače, za zaščito mladoletnih in se pri tem sklicuje na okrožnico papeža Pija XI. »Quadragesimo annoc. Nato opominja vse vernike k slogi in k navdušenemu sodelovanju s katoliško duhovščino, da bo tudi v Ameriki katoliška vera mogla pokazati vso svojo blagodejno moč. Vzpodbuja jih, naj sodelujejo tudi pri delu za svetni napredek in pravo znanost in iim s tem v zvezi priporoča katoliško univerzo v Washingtonu, ki prav te dni praznuje 50 letnico svojega plodonosnega delovanja. novice: iz celega sveta in najboljše razvedrilo nudi luksuzni super vladarjev eil slcupine Oslo in v katerem 6te zahtevali, da se V6i spori in zahteve rešujejo s pogajanji, ki naj bi se vodila v duhu tovariškega sodelovanja. Moja vlada in francoska vlida sta poslali zadovoljive odgovore na ta apel. 3. Spominjam se prav tako, da 6ta Vaši Veličanstvi ponudili 6voje dobre usluge moji vladi in vladam Francije, Nemčije, Italije in Poljske, dne 23. avgusta. To ponudbo je ugodno sprejela moja vlada, kakor tudi vlade Francije, Italije, in Poljske. Nekaj dni kasneje je nemška vlada za'.ela z neizzvanim napadom na Poljsko. 4. Moje vlade globoko cenijo duh, ki je vodil Vajini Veličanstvi in so zmerom pripravljene proučevati in razmotrivati razumne in sigurne teme' lje pravičnega miru. Zmerom je bila in ostane moja želja, da vojna ne traja niti enega dneva več, kakor pa je brezpogojno potrebno. S tem v zvezi morem takoj odgovoriti na poziv Vaših Veličanstev, v katerem izjavljate, da želite olajšati pripravljanje elementov za morebitni sporazum. 5. Bistveni pogoji, katere smo sklenili vpo-staviti za zagotovitev častnega miru, 6o bili že večkrat jasno prikazani in povedani. Dokumenti, ki so bili objavljeni, odkar je vojna nastala, ja6no dokazujejo njen izvor in ugotavljajo, na kom leži odgovornost za izbruh vojne. Moji narodi so zgrabili zo orožje šele potem, ko so bili izčrpani vsi napori, da se reši mir. 6. Neposredni povod za naš vstop v vojno, je bil napad Nemčije na Poljsko. Toda ta napad pomeni samo nov primer nemške politike proti njenim 6osedom in glavni cilj zaradi katerega ee bore danes moji narodi, je v tem, da zagotovimo Evropi kakor je to že večkrat izjavil moj ministrski predsednik zedinjenega kraljestva, da bo svoboda lahko prosta stalnega strahu pred ponovnim napadom od strani Nemčije. Drugi ciij je, da bi narodi Evrope mogli ohraniti svojo neodvisnost in 6vobodo in da bi 6e v bodoče preprečilo iz-rabLjenje sile namesto porabljanje mirnih sredstev za reševanje mednarodnih sporov. Ti naši cilji so bili prikazani in poudarjeni večkrat, zlasti ker tudi podnevi sprejema evropske in izvenevropske postaje glasno in čisto Prodaja tudi na obroke Razen tega prinašamo ORION 5-cevnl popularni super na mesečne obroke od Din ISO*— RADIO p.z.zo.z., Ljubljana, MihloštievaG HADI09AL, Ljubljana, Dalmatinova ul. 13 ANTON BREMEG, Celje, MlhlošičEva c. Z L. LUŠ1CKV. IHaribor. Roroš&a c. 1) pa Je ministrski predsednik 12. oktobra v spodnjem domu to poudaril, kakor tudi moj zunanji minister 2. novembra v lordskem domu. 7. Osnove, ki po prepričanju mojih vlad morajo biti glavni del vsakega mirnega urejanja, se vidijo jasno in točno iz omenjenih političnih izjav in veljajo tudi za primer, aki bi Vaši Veličanstvi imeli možnost, da mi sporočita predloge Nemčije, ki bi bili takega značaja, da bi nudili stvarne temelje za dosego cilja, katere sem gori poudaril. Lahko rečem, da bodo moje vlade takim predlogom najhitreje in takoj posvetile največjo pozornost. Predsednik Lebrun zahteva obnovo Avstrije, Poljske in češkoslovaške Pariz, 12. novembra. AA, Havas. Besedilo odgovora predsednika francoske republike Alberta Lebruna na mirovno posredovanje belgijskega kralja in nizozemske kraljice se glasi: Vlada francoske republike in francoski narod soglasno izražata priznanje čustvom, s katerimi je prežeta poslanica, katero ste mi poslali. Francoska vlada in francoski narod v polni meri upoštevala velikodušnost in plemenita sporočila. Noben narod ni dal večjih žrtev za stvari miru, kakor francoski. Francija poudarja to in tudi danes poudarja, da je bila in da ostane trdno odločena, do sprejme vsako možnost, ki bi mogla zagotoviti pravičen in trajen mir med V6emi narodi. Mir, ki sloni na pravici, je dejansko edini in trajni mir. Francija je prijela za orožje, da bi enkrat za vselej naredila konec uporabi sile, ki je v teku zadnjih let šla zmerom na škodo posameznih narodov v Evropi in ki sedaj ogroža varnost V6eh narodov. Trajen mir se more vpostaviti samo na ta način, če se popravijo krivice, storjene Avstriji, Češkoslovaški in Poljski. Do takega miru ne more priti razen v primeru, če se dobe jamstva političnega in gospodarskega značaja, ki bodo za bodočnost zajamčila spoštovanje svobode vseh narodov. Človeštvo ne bo rešeno nemirov in strahu, če ne bo z gotovostjo vedelo, da se sila v bodočnosti ne bo več uporabljala. Rešitev, ki bi pomenila zmagoslavi krivice, ne bi pripeljala do zaželenega miru, zlasti pa ne do stalnega miru za katerim težita Vaši Veličanstvi. Zdaj se mora izjaviti Nemčija in ne Francija, za tak mir ali pa proti njemu, kajti tako čutijo vse države, ki 6e boje za 6vojo varnost in neodvisnost. Preiskava v Monakovem Miinchen, 13. novembra. AA. DNB: Posebna komisija, ki ima nalogo izvesti preiskavo glede atentata 8. novembra, dela neprenehoma noč in dan. Veliko število ljudi je dalo komisiji podatke v zvezi z zasledovanjem »onega delavca«, ki so ga pred nekaj časa opazili v prostorih mestne pivnice. Ta sled postaja čedalje zanimivejša in to tem bolj, ker se je moglo ugotoviti, da ta oseba, ki jo zasledujejo, ne pripada osebju pivnice. Prav tako je bilo ugotovljeno, da ta delavec ni opravljal poslov po predpisih, niti se ni o njegovem del lu vedelo kaj podrobnejšega. Dalje je preiskava ugotovila, da se ta človek ni eamo enkrat pojavil, pač pa večkrat in sicer od začetka avgusta dalje. Posebna komisija, ki vodi preiskavo, je posebno odločno stikala za tem, da bi dobila čim več podatkov o osebnosti tega človeka. V tehničnem oziru se je med tem časom posrečilo ugotoviti dve tvrdki, ki prihajata v poštev in o katerih sumijo, da sta izdelali posamezne dele ure pri tem peklenskem stroju. Ni še točno ugotovljeno, ali sta prav ti dve tvrdki izdelali te dele peklenskega stroja. Kar se tiče materiala in ostalih delov peklenskega stroja, te še vedno pregledujejo in preiskujejo. , Aretacije Dunaj, 13. novembra, t. V zvezi z monakovskim atentatom na Hitlerja je bilo na Dunaju in po nekaterih podeželskih mestih nekaj ljudi zaprtih. Podrobnosti ni mogoče izvedeti Verjetno pa velja tudi za bivšo Avstrijo isto, kakor za ostalo Nemčijo, kjer je policija preiskovala najbolj pri Judih, monarhistih, komunistih in katoličanih, da bi izsledila monakovske zarotnike. Iz Češke in Moravske ni mogoče zvedeti ničesar, toda brez dvoma so bile tudi tamkai primerne policijske preiskave. Ker je bila preiskava tudi pri nekaterih nekdaj uglednih narodnih socialistih, se je razširilo po Dunaju mnenje, da je morda policija prišla na sled delovanju gotovih ljudi v narodno-socialistični stranki sami, posebno tistih, ki ne soglašajo s sedanjim prevratemm v zunanji politiki, ko je Nemčija sklenila prijateljsko pogodbo s Sovjetsko Rusijo. Ti ljudje so menda odkrito izrazili svoje mnenje, da so jim nove razmere izpodjedle tla pod nogami, ko morajo hvaliti sovjetski režim, proti kateremu ie bilo pri osvobojenju Nemčije, Avstrije, sudetskih Nemcev, naperjeno vse niihovo delo. Silen dvig cen moke pšenice in 2e dalj časa opažamo stalno naraščanje cen pšenice in koruze, ▼ zvezi s tem pa tudi moke, tako da bo prišlo do ponovne podražitve kruha. Notacije novosadske borze v ponedeljek, dne 13. t. m., izkazujejo, da je cena za nekatere provenience pšenice prišla že na 200. Cena pšenice je v primeri s petkom narasla za 20 din pri metr. stotu. Tudi cena koruze je v primeri s preteklim petkom narasla za 10 din pri 100 kg. Podobno kot pšenica se je na novosadski borzi podražila moka za 20 dinarjev pri 100 kg. Vesti iz Vojvodine pa pravijo, da nam je pričakovati še nadaljnega zvišanja cen, ker se je pojavilo na tržišču kot kupec tudi ravnateljstvo za prehrano. Iz Belgrada poročajo nadalje, da so peki zvišali zaradi dviga cen pšenice in moke cene kruha za pol dinarja pri kilogramu. Pričakovati je, da bodo tudi v drugih krajih cene kruha zvišane. G&spodaKStuo Naše tujskoprometno delo Rude In kovine za državno obrambo V svrho zavarovanja potreb državne obrambe z rudarskimi in topilniškuni proizvodi je bila uzakonjena tozadevna uredba, po kateri se ustanovi pri Inšpekciji državne obrambe komisarijat za rude in kovine. Komisarijat je poseben oddelek te inšpekcije in mu načeluje komisar, ki je postavljen z ukazom na predlog vojnega ministra. Komisar ima dva pomočnika, od katerih je eden rudarski ali topilniški inženir, drugi rudarsko-komercialni strokovnjak, razen tega bo dodeljeno še potrebno število osebja. Pomočnika bo6ta postavljena z ukazom na predlog gozdno-rudarskega ministrstva pomožno osebje: delovodjo, strokovne referente in pomožno pisarniško osebje postavljajo sporazumno: vojni, finančni, gozdno-rudarski ter Narodna banka. Osebam, ki niso državni uslužbenci, se da ustrezajoča nagrada za njih delo. Kredite bo dalo ministrstvo gozdov in rudnikov, če pa ti no bodo zadostni, bo dalo finančno ministrstvo izredne kredite. Prostore in ostala materialna sredstva bo dalo vojno ministrstvo. Min:strski svet ima pravico odrediti v soglasju z gozdo-rudarskim in trgovinskim, katera rudarska in to-pilniška podjetja spadajo v pristojnost komisariata. Za ta podjetja bo komisariat sporazumno z obema zainteresiranima ministrstvima izdelal načrt dela in pospešitve proizvodnje po izkazani potrebi. Vsa ta podjetja se morajo strogo držati določenega načrta :n bodo odgovorna za njihovo izvrševanje. Kazenska odgovornost je dana v zakonu o državni obrambi. Komisariat ima pravico pri teh podjetjih postavljati strokovne delegate za nadzorstvo. Minister vojske in mornarice bo razdeljeval proizvodnjo teh podjetij in bo komisarat izdajal naloge, kateri osebi ali ustanovi v državi ali v inozemstvu, kdaj in na katerem kraju morajo dobaviti določeoe količine proizvedenega blaga. Blago, ki je naročeno za vojno ministrstvo, bo vojno ministrstvo plačevalo po Narodni banki takoj po dobavi. Vsa podjetja, ki bodo prišla pod komisariat, ee bodo obrnila do komisariata za vse nabave, katerih ne morejo izvršiti v državi, ki so jim pa potrebna za delo, komisariat pa se bo zavzel za opravičenje potreb. Prav tako se bodo dala dotičnim podjetjem na razpolago na zahtevo komisariata potrebna prenosna sredstva (zasebna in javna) za dobavo blga. Tudi bo komisriat izvršil oprostitev delavstva od vojaške služ-be. . Komisariat za rude in kovine ima pravico zahtevati od rudarskih in topihiSkih ter ostalih podjetij, ki niso pod njegovo neposredno pristojnostjo, da celo ali del svoje proizvodnje odstopijo pod istimi pogoji kot podjetja, ki jih navaja uredba. Zahteve komisanata morajo biti izvršena prvenstveno pred vsemi ostalimi dobavami. V zadnjih časih je v nekem slovenskem dnevniku izšlo več kritik naših tujskoprometnih organizacij in predlogov za njih reformo. Da bi naši čitateJji videli, kako veliko delo vršita obe tujskoprometni zvezi, ki sta potrebni z ozirom na različne razmere našega turizma v njih območjih, navajamo nekaj zanimivih podatkov, katere nam je dal na razpolago znan tujskoprometni strokovnjak. Predvsem Tujskoprometno zveza v Mariboru. Dne 26. septembra je dotični list najprej napadel Tujskoprometno zvezo v Mariboru, ki je v zadnjih 10 letih res vzorno uredila tujskoprometno službo v severni Sloveniji. Biro Tuj-skoprometne zveze v Mariboru, v sedaj reno-viranem gradu, velja za najlepši turistični, biro v Jugosluviji in siovi tudi preko meja naše države. Ravnotako nživa obmejna moderna stavba v št. 11 ju najboljši glas v mednarodnem mototurističnem svetu. Pa tudi vse ostale poslovalnice Tujskoprometne zveze v Mariboru poslujejo v največje zadovoljstvo inozemskih in naših turističnih interesentov. Vse to je priznaval, kljub temu pa je v svojem članku prišel do zaključka, da je mariborska Tujskopro-metna zveza popolnoma odveč in da zadostuje za celo Slovenijo ena sama zveza v Ljubljani. To stališče je utemeljeval s tein da je dobila Ljubljana z ustanovtivijo banske uprave eno edino upravni središče. Nimamo namena spuščati se v kritiko takega stališča, pripominjamo le, da se delokrog tujskoprometnih ustanov nikjer ne krije z upravno političnimi mejami, kar je naravno, ker so za določitev delokroga posameznih tujskoprometnih zvez merodajni povsem drugi razlogi, pred vsem čisto tujskoprometni. V sosedni Hrvatski banovini obstojajo na primer sedaj knr štiri zveze, in sicer v Zagrebu, Suša-ku, Splitu in Dubrovniku. Listi so celo poročali, da se sedaj snuje še nova zveza v Šibe-niku za področje severne Dalmacije do delokroga zveze na Sušaku. Namestil združitve se torej ustanavljajo nove zveze, ker je tudi "rri-zumljivo, ker za uspešno in podrobno delo tujskoprometnih zvez njihov delokrog ne sme in ne more biti preveč obsežen, posebno ne pri nas, kjer vodijo zveze obenem tudi turistične biroje. Celo tam, kjer so tujskoprometne zveze financirane od države, tako da se lahko ba-vijo izključno s centralno propagando in jim ni treba vzdrževati številnih tujskoprometnih poslovalnic, vidimo, da deluje več zvez na enem in istem političnem področju. Tako imamo v obmejnem ozemlju Italije na primer knr štiri zveze (Trst, Gorica, Reka in Pulj). Stališče v tem pogledu je torej popolnoma zgrešeno. Kdo financira zveze. Očita se, da zahteva obstoj dveh tujskoprometnih zvez prevelike subvencije iz javnih sredstev. Tudi ta trditev je brez podlage M očitno namenoma neresnična. Tz tiskanih letnih poročil obeh slovenskih tujskoprometnih zvez, ki so vsem dostopna, je jasno razvidno, od kod črpata zvezi izredno visoke zneske, ki so potrebni za vzdrževanje naših tujskoprometnih pisarn ter za obsežno in vsestransko propagandno delovanje v korist našega tujskega prometa. Medtem ko gredo v drugih državah vsi izdatki za propagando in tujskoprometno organizacijsko delo v breme javnih sredstev, kar je tudi edino pravilno, saj ima od tujskega prometa poleg države (železnica, monopol, davki, pošta itd.) koristi tudi sleherna panoga našega gospodarstva (hoteli, restavracije, kavarne, trgovine, obrtniki, industrija itd.), vidimo, mmBamummmmmmmmmmmm Samo ie danes! Rusko-poljski velel Im Ke zamudite! Film je zavzet že drugie, zato ne odlašajte z ogledom, ker je nepreklicno — kljub velikemu zanimanju — samo še danes na sporedu Kino Matica 21-24 Ob 16.. 19. in 21. uri Stanje naših kliringov Po poročilu Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 8. novembra naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 31. oktobra): Aktivni kliringi: Nemčija 6,735.000 ( + 163.000) RM, češkomoravski protektorat 48,947.000 (+2,609.000) kron, Slovaška 3,457.000 (—317.000) kron, Madžarska 20 milijonov 999.000 (—762.000) din, Bolgarija 1,366.000 ( + 204.000) din in Španija 2,935.000 pezet. Pasivni kliringi: Italija 129,215.000 (+10,696.000) dinarjev, Romunija 34,770.000 ( + 1,022.000) din, Poljska 26,896.000 din, Belgija 1,425.000 belg, Švica 455.000 (—183.000) frankov, Turčija 2,128,000 (—1.181.000) din. Izkaz kaže, da se je nemški in češki klirinški dolg naši državi zopet povečal. Med pasivnimi kliringi se je povečala naša pasivnost v prometu z Italijo, nadalje tudi z Romunijo in Turčijo. V drugih kliringih ni bilo znatnejših izprememb. Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici Korenin Josip, posestnik v čmučah, je prodal po podatkih zemljiške knjige okrajnega sodišča v Ljubljani J u v a n u Franu, posestniku in trgovcu v Sred. Ga-meljnah, posestvo vi. št. 237 k. o. ČrnuČe za 45.000 din. Kogovšek Ivan, zidar v Logu štev. 53, je prodal Frančiški Mavsarjevi, delavčevi ženi v Plešivici št. 55, pare. št. 936, njiva k. o. Brezovica v izmeri 471 kvadr. metrov za 1.500 din. Kamhikar Anton, posestnik v Javoru št. 10, je prodal Lovrencu H a b i č u , posestniku na Besnici 13, gozdno parcelo št. 1240-12 k. o. Javor za 2.000 din. Matjan Josip, posestnik in gostilničar v Vižmarjih štev. 31, je prodal Pisku Karlu, tehničnemu vodji v Škofji Loki, Mestni trg 14, parcelo štev. 158-6 k, o. Vižmarje v izmeri 600 kv, m za 10.000 din. Pukelstein Josipina, posestnica, in Logar Štefanija, soproga železniškega uradnika, obe stanujoči v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 46, sta prodali Edvardu P u n -g a r t n i k u , trgovcu na Planini pri Rakeku, posestvo vi. št 825 k. o. Petrsko predmestje I. del, obstoječe iz dveh zemljiških parcel št. 448-13 v izmeri 678 kv. m in parcelo štev. 448-14 iste k. o. v izmeri 685 kv. m za 256.244 din. Kvadratni meter je bil ko 188 din. Pavšek Marija, Ljubljana, Cesta na Loko št. 18, je prodala posestniki Jiras Mariji, stanujoči na Cesti na Loko št. 4, svojo hišo št. 18 na omenjen: cesti z . ____»omli vi šlev. 201 k. odlično namizno grofje- He-bele jagode so kar vabile. Smejal sem se mu na tihem, ker sem vedel, da hotel ne bo zapravljal svojega imena zaradi šmarnice, »ki po stenicah smrdi«! »če ni šmarnice, jaz sploh ne jem!« je nazadnje izdavil moj prijatelj. »In boš videl, to bo šele dragol Saj lahko izračuniš: že četrt šmarnice je štiri dinarje, šmarnice, ki je sicer niti pes ne povoha, to lepo grozdje pa bo gotovo deset!« »Vzemi!« sem mu mirno dejal. »če boš plačal, jaz ne maram dajati potuhe!« je odvrnil. In sva vzela in jedla, da bi naju bili mati veseli! Pospravila 6va vse porcije, ki so bile v sobi. Umivala sva pa grozdje zato, da ne bi mislili, da sva prišla s hribov in ne veva. kaj se spodobi, če preganjaš aktivno tujski promet. »Zdaj pa plačaj!« je rekel. Veste, da sem se čudil! Najprej Nergi, ki je to vzel tako samoumevno, potem računu. Natakar nama je zaračunil tako poceni, da je bilo grozdje po isti ceni kakor na trgu: porcijo po dinarjul Prijatelj Nerga je bil iz sebe. »E, gotovo naju je spoznal, da sva plačala samo toliko. S teboj je res težko. Spoznajo te, potem pa računijo, da imajo izgubo, ti vobče ne moreš videti, kako je s tujskim prometom. Opazijo te in potem imaš vse skoraj zastonj, mi reveži naj pa plačujemo in plačujemo tudi tvoj za-pitek.« »No, no,< sem se branil, »povsod me pa le ne poznajo!« »Boš videl! Ne vem, ali bi te vzel s seboj k ,Putniku' ali ne!« »,Putnik* vendar ne more spremeniti voznega reda danes!« In sva šla oba. Nisem mu privoščil, da bi mogel brez prič spraviti svoj dolgi obraz. Nisva mogla dobiti drugega obvestila kakor pravega. Toda Nerga se je znašel kakor maček, če ga vržeš s stolpa. Mislite, da je bil v zadregi? Figot »Saj nisem trdil, da gre s kolodvora, boljše je, če sedež na Glavnem trgu! Ali nisem rekel, da gre z Glavnega trga, tudi je mnogo bolje in tam ni take gneče. In zdaj je začel še dež. Veš, toda to bo pa novost zate: denar jemlje šofer sani in mora paziti na vozilo. Na kolodvoru na primer je gneča, ti pa moraš čakati v dežju in mrazu, da prideš na vrsto. Kar se pa tiče Glavnega trga, sem zmerom trdil, da gre avtobus od tam.« Hotel sem reči, da sva prav zaradi tega šla h Putniku, da izveva, če je resnična njegova trditev, a spomnil sem se, da morda le ne kaže izzivati, in sem molčal. Ko je zabrnel motor, je vstopil tudi blagajnik in Nergo sein pogledal tako zmagoslavno, da je zardel. »Zdaj je pa drugače,« je mrmral. »V avgustu tega ni bilo!« »9e julija je to bilo!« sem mu odvrnil. Nekoliko sein pa že postajal jezen. »Je pa bila samo izjema, jaz vem, da ne. Toda boš videl, kakšna gneča! En sam avto, pa toliko ljudi. Pa dež, da kar lije. Boš videl, da bomo stali! In celo dolgo pot stali!« Na čakališču sta bila dva avtobusa. Ko se je napolnil avto za Ljutomer, je voznik, ki je bil namenjen samo k Sv. Trojici in imel pet potnikov, kar na svojo roko odločil, da bo vzel one, ki so silili v gnečo na Ljutomerčanu. Tako smo res vsi sedeli, dasi je pisano, da je deset stojišč v vozu. »In če bi stali,« je vedel Nerga. »potem bi prav toliko plačali kot oni. ki sede. Ali misliš, da si v teatru, kjer je razloček med stojišči in sedeži?« Ze smo vse zasedli, ko je prisopihal zadnji potnik in ker je bil prvi voz poln in že odpeljal, češ da bo pri Sv. Lenartu videl, če bo treba pomoči, je moral došlec stati. »Zdaj boš kot videl!« je vedel Nerga. Toda blagajnik ga je ljubeznivo vprašal, če bo stal, ker potem bo plačal samo polovico. Take ljubeznivosti nisem pogosto videl in bi bilo prav. če bi arnhi šoferji in blagajniki videli, kaj jc ljubeznivost. Z)too£#te novice Koledar | Torej, 14. novembra: Jozafat Kunč., škof; Vene- randa, devica. Sreda, 15. novembra: Jedert; Leopold; Albert V., cerkveni učenik. Novi grobovi -f- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal zasebni uradnik gospod Karel Medved. Zapušča soprogo g. Franjo vd. Štefe. Pogreb bo danes ob 2 popoldne iz hiše žalosti Groharjeva ulica 16 na pokopališče g. Sv. Križu. •f- V Ljubljani je umrl gospod Ivan Zore, nadzornik drž. železnice v pokoju. Pogreb bo danes ob 2 popoldne iz Suvoborske ulice 14 na pokopališče k Sv. Križu. ■f V Kostanjevici je po daljšem bolehanju umrl gospod dr. Franc Lozar, sodni starešina. Pokopali ga bodo v sredo zjutraj na pokopališču v Kostanjevci. -f- V Stožicah pri Ljubljani je umrl gospod Ivan Jakin, pekovski mojster in hišni posestnik. Pokopali ga bodo v sredo ob 4. popoldne. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! Osebne novice — Strokovni izpit za pooblaščenega inženirja strojne stroke je opravil pred izpitno komisijo gradbenega ministrstva g. inž. Viktor Miiller-Petrič, rodom iz Ljubljane. — Čestitamo! = Odlikovana sta bila z redom jugoslovanske krone 3. stopnje višja 6vetn:ka 3. skup., 2. stopnje v pok. gg. inž. Ivan Miiller-Petrič in Karlo Z u p a n i č. = Poročil se je g. Hribar Jože z gdč. Košak Fani. Obilo sreče! — Poročil se je preteklo nedeljo v Ljubljani g. Korenčan Mirko, lesni trgovec, z gospodično Simonič Rado, učiteljicol Bilo srečno) Gasilska tombola v Kranju Za gasilsko tombolo v Kranju je tudi letos vladalo med ljudmi izredno veliko zanimanje, ki sta ga zlasti vzbujala oba glavna dobitka, elegantna avtomobila. Okrog 12.000 ljudi se je v nedeljo pred drugo uro zbralo v Kranju na Glavnem trgu in napeto čakalo, da bo Bidovc Anton zavrtel aparat za žrebanje. Nekaj minut po dveh je komisija, ki jo je vodil načelnik kranjske gasilske čete g. Rici Mayr, dala znak za pričetek. Zategel zvok gasilskega roga se je raz-legel po trgu in med množico je zavladala tišina, v katero so pričele iz zvočnikov padati prve izžrebane številke. Že po petih številkah so pričeli deliti teme, ki jih je bilo 200. Potem je prišlo na vrsto 98 kvatern in 55 činkvinov. Po 22 izžrebanih številkah so bile terne, kvateme in činkvini pri kraju. »Zdaj se igra za deset tombol!« je zadonelo iz zvočnikov in med množico je završalo kakor v panju. Še 31 številk je bilo treba potegniti in že je bilo opaziti, kako se med množico hlastno rinejo proti tribuni prvi srečneži. Naenkrat je bilo na odru kakih 10 oseb š polnimi tablicami, toda tri od njih je komisija zavrnila, ker so Ie nekoliko preveč hitro črtali številke. Ostalih sedem pa si je z žrebanjem razdelilo sedem tombol. Se štiri številke so zadonele iz zvočnikov, nakar je pridrvelo na oder še sedem s rejnikov s polnimi tablicami. Toda dobitki so bili le še trije in spet je med njimi odločal žreb. Prvi štirje so potegnili in so razočarani odšli s tribune. Pri ostalih je šlo pa le še za to, kdo bo dobil veliki avto. Naključje je hotelo, da je številka za veliki avto ostala prav do zadnjega v vrečici. Srečnemu dobitniku avtomobila »Opel-Kapitan« torej ne bi bilo riti treba seči v mošnjiček. S tem je bila tombola končana in kakor se zmerom dogaja pri tombolah, je tudi to pot množica dala svojemu razočaranju nad srečo duška s tem, da je pričela s kartoni, na katere je imela nalepljene tablice, bombardirati tribuno. Po končanem bombardiranju pa se je množica hitro pomirila in se pričela razhajati. Srečni dobitniki, ki so si razdelili deset glavnih tombol, pa so naslednji: Glavni dobitek, avto znamke »Opel-Kapitan«, vreden 59.500 din, je zadel Franc Ka-lan, delavec pri »Jugobruni« v Kranju, iz Mavčič pri Kranju; avto »Opel-Kadett« delavec Janez Pogačnik iz Rovt pri Podnartu, spalnico posestnikov sin Debeljak Pavel iz Podbrezja, motorno kolo »Phaenomen« zidar Arhar Franc iz Hrušioe pri Jesenicah, motorno kolo znamke »Java« šivilja Knežič Tončka iz P rimsko-vega pri Kranju, moško kolo in štedilnik Milka Griil, brezposelna šivilja iz Stražišča, moško kolo in vrečo moke trgovka Požgaj Vida iz Kranja, damsko kolo in vrečo moke tkalski mojster Novak iz Tržiča, otroški avto in obleko mizarski pomočnik Jakob Eržen iz Lesc, otroško kolo in obleko pa posestnik Jakob Burger iz Podreče. Organizacija tombole je bila prav dobra. Da je bil dobitnikom omogočen dostop na tribuno brez gneče, so bili urejeni med množico številni dohodi. Po obširnem prostoru 60 raznašali številke vešče postavljeni zvočniki, ki jih je montiral znani strokovnjak radio-tehnik g. Franc Šetina iz Ljubljane. — Duhovniški tečaj v Ljubljani in v Novem mestu. Kakor je bilo že javljeno bo Duhovniški tečaj Zveze fantovskih odsekov v Ljubljani dne 15. novembra t. 1. ob 9 dopoldne v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12 za vse gg. duhovnike v ljubljanski podzvezi in iz gorenjskih okrožij. Za gg. duhovnike, ki delujejo na področju novomeške podzveze bo enak tečaj dne 22. novembra t. 1. v Prosvetnem domu v Novem mestu, ki se bo pričel pri prihodu ljubljanskega vlaka. Seveda se gg. duhovniki iz dekanij, ki gravitirajo na Novo mesto, udeleže lahko tudi tečaja v Ljubljani, če jim to čas dopušča. — Gospodinje, ki ue ljubijo krpanja nogavic, naj kupijo za svojce SANOPED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. — Duhovne vaje za može bodo letos v »Domu duh. vaj« v Ljubljani, Zrinjskega 9 še enkrat in sicer od 11.—15. decembra 1939. Začetek 11. decembra. Zvečer ob 7. Možje pridite v obilnem številu. Prosimo vse, zlasti gg. duhovnik, da na te vaje opozore može v svoji župniji in jim na vse načine pomagajo, da se duhovnih vaj res udeleže. Vodstvo »Doma duh. vaj«. Fižol, zelje in krompir dobite poceni pri Kmetijski družbi, Celje. — Strokovna šola Delavske zbornice. K naši objavi pod gornjim naslovom z dne 11. t, m. emo od Delavske zbornice prejeli: Prijavni rok kandidatov za redne učence strokovne šole DZ ni do 15. decembra t. 1., temveč do 1. decembra. Zakasnele prijave se bodo le izjemoma upoštevale. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josel« grenčice. — Namesto venca na grob pokojne hotelirke g. Ogrizek Roze je učiteljski zbor slatinske šole daroval za kruh revni šolski mladini v Rog. Slatini znesek 200 din. Iskrena hvala! — Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samo-vozažev motornih vozil, bodo za okraje Kranj, Radovljica in Škofja Loka v petek 17. 11. 1939 ob 8 pri okrajnem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svojo pravilno opremljeno prošnjo vložijo pri okrajnem načelstvu v Kranju. KOSTUMI JOPICE Ljubljana, Šelenburgova 6 — Vrhovno sodišče delavskega zavarovanja v Ljubljani. Vse zavarovane člane opozarjamo, da posluje vrhovno sodišče delavskega zavarovanja od novembra 1939 dalje v Ljubljani, Prešernova ulica, palača Mestne hranilnice, II. nadstropje, soba št. 14. Vse pritožbe proti razsodbam sodišča delavskega zavarovanja je tudi za naprej vlagati po sodišču delavskega zavarovanja v Ljubljani. — Martinovanje na deželi — krvave glave. Ljubljanska bolnišnica je sprejela v ponedeljek štiri bolnike, ki so vsi postali žrtev vročekrvnih praznovalcev Martinove nedelje. Tako je dobil 22 letni sin delavca Andrej Remec, doma iz Bo-bovka v Predosljah pri Kranju, globok sunek z nožein v pljuča. Triindvajsetletni posestnik Viktor Zdolšek iz Jabranice pri Litiji pa je dobil globok urez z nožem po glavi. Hudo sta jo staknila tudi 36 letni kajžar Alojzij Vidmar in 22 letni delavec Jože Pucelj, oba doma v Selih pri Zumberku. V pretepu sta dobila hude poškodbe po glavi. — Z odra je padel 46 letni tesar Franc De-bevec doma iz Laz in zaposlen pr igraditvi stavbe V Dolenjem Logatcu. Pri padcu je dobil veliko zevajočo rano na glavi, tako da je njegovo življenje v nevarnosti. Brat ubil brata Celje, 13. novembra. V Belem potoku živi Kresnikova družina. Lepo posestvo vodijo še starši, domača fanta, 18letni Alojz in 26letni Ivan pa pridno pomagata pri delu. Kakor mnogokje v naših družinah, tako je tudi v Kresnikovi družini užival mlajši sin Lojze večjo ljubezen. Vse to je bolelo starejšega brata Ivana. Čutil se je zapostavljenega in vse to je vžgalo v njegovi duši veliko mržnjo do mlajšega brata, ki so mu domači bolj zaupali, mu dejali kletne ključe in drugo. Fanta sta se začela prepirati in včeraj- Zopet premija. — Tudi v II. razredu Žrebanja državne razredne loterije je dobila premijo srečka St. 56.910. — Od te srečke je bila ena četrtinka prodana v znani srečni in v državi največji slovenski kolekturi Milana lavriča, Beograd, Pažiteva ui.20 poštni predal 450. To Je sedaj že 9. premija, ki jo Je razen mnogih drugih dobitkov v kratkem času izplačala srečna kolektura Lavrič. — Vsi, ki še nimajo srečke od te srečne kolekture, jih lahko sedaj naroče ozir. kupijo. Prihodnje žrebanje bo 12. decembra 195 9. V prepad je padel in se ubit Celje, 13. novembra. V soteski Boben pri Trbovljah se je snoči okrog 10 pripetila nesreča, ki je zahtevala življenje 42-letnega rudniškega poduradnika Grozdnika Stanka iz Trbovelj. Včeraj je bil lep sončni dan irt Grozdnik je šel s svojo ženo k svaku k Sveti Katarini nad Trbovljami. Tu je bil ves dan in šele proti večeru se ie z ženo vračal proti svojemu'domu. V soteski Boben blizu gostilne Plaz-nik se je nekoliko ustavil in se s hrbtom naslonil ob cestno ograjo, ki naj bi varovala potnike in voznike pred prepadom, ki zija pod cesto. Nesrečen slučaj je bil, da je ograja odpovedala in se zrušila v prepad. Grozdnik je strmoglavil v prepad, padel na skalo in si prebil lobanjo. Priča temu dogodku je bila njegova žena. Na pomoč so prihiteli delavci, ki so se vračali z dela v rudniku. Nezavestnega Grozdnika so potegnili iz prepada, ca močili z vodo in takoi poklicali zdravnika, da je prihitel na pomoč ponesrečencu. St Grozdnik je čez nekaj minut umrl. Odpeljali so ga na njegov dom in ga položili na mrtvaški oder. nja Martinova nedelja je bila usodna za Kres-nikovo družino. Lojze in Ivan sta bila pred hišo in pila. Med pogovorom pa sta se močno s|>rla. Zagrenjeni Ivun je v vinjenosti in razburjenosti zagrabil nož in ga zasadil Lojzetu naravnost v prsa jjod srce. Bilo je okrog 5 popoldne, ko se je ze mračilo. Lojze je padel z nožem v prsih na tla in močno zakričal, nakar se je onesvestil. Nesrečni brat je po groznem dejanju zbežal in se skril. K Lojzetu so prihiteli domači in sosedje, a vsaka pomoč je bila zamnn. Čez eno uro je izdihnil. V Beli potok ie prišla komisija in ugotovila dejanski stan. Lojzeta so položili na mrtvaški oder, jutri pa ga bodo pokopali. Danes dopoldne so orožniki aretirali Ivana. Ivan se ie streznil šele danes in se zjokal nad svojim dejanjem, ki ga je pijan v razburjenosti storil. Pred odhodom je še stopil k mrtvaškemu odru in se zjokal ob truplu svo-ega brata, nakar so ga odvedli v zapor. Alkohol terja irtve Maribor, 13. novembra. Ni se še poleglo razburjenje med prebivalstvom zaradi uboja, ki se je odigral v Bojtini, že e prišlo snoči do nove bitke v Klopcah pri Slov. Bistrici. V gostilni Šlamberger na Klopcah jc bila večja družba fantov iz Klope. Ko 60 fantje zapustili gostilno, so imeli že precej alkohola v glavi. Z druge 6trani so prišli fantje iz Pokoš in Zgornje Polskave. Na cesti pred gostilno je nastal med fanti iz treh vasi prepir. Zabliskali 60 se noži in obležal je 22 letni kmečki 6in Simon Dobnikar mrtev, dočim je bil en delavec hudo ranjen, dva pa lažje. Dobnikar je na poti v bolnišnico izkrvavel in umrl. Orožniki iz Slov. Bistrice so takoj pričeli preiskavo na licu mesta. Aretiranih je več osumljencev. Truplo pokojnega Dobnikarja je bilo po sodnijskem ogledu prepeljano v mrtvašnico pokopališča v Slov. Bistrici, kjer je bila izvršena danes popoldne obdukcija. Pretep in pokolj je bil v nedeljo ob 22 zvečer. Nedolžno žrtev, ki je snoči 6pet padla v okolici Slov. Bistrice, je pripisovati prevelikemu uživanju, alkohola kmečkih fantov. Ujetniki v Belgiji V Belgiji ni v poslednjih tednih samo mnogo stotin novih skrbi, marveč tudi še 17 raznih ujetnikov: 11 Nemcev, 4' Angleži in 2 Francoza. Angleži in Francozi so prileteli z letali, a Nemci 60 6e pripeljali s tovornim avtomobilom čez belgijsko mejo; peš doslej ni še nihče prišel. Belgijci imajo zdaj posebno komisijo, ki mora skrbeti za ujetnike. p4> eU&ivi * Direktor Mednarodne skavtske organizacije v Somlioru. V četrtek popoldne je prispel v Sombor direktor Mednarodne skavtske organizacije g. John Wilson s svojim spremstvom. Na postaji so visoke goste sprejeli številni zastopniki vojvodinskih skavtskih organizacij. V petek si je Wilson ogledal razne skavtske naprave v Somboru in okolici. Wilson bo obiskal še druge skavtske organizacije v Vojvodini in bo v nekaj dneh prispel tudi v Zagreb. * Zagrebški stanovanjski najemniki so v nedeljo zborovali in sprejeli več resolucij, v katerih zahtevajo znižanje najemnin, izboljšanje zdravstvenih razmer v stanovanjih itd. Svoje težnje so navedli tudi v pozdravni brzojavki, ki so jo z zborovanja odposlali podpredsedniku vlade dr. Vladku Mač&u. * S četrtega nadstropja je padeL Na Barthoujevem trgu v Zagrebu se je v nedeljo v popoldanskih urah primerila huda nesreča. Čuvaj na novi stavbi srbske pravoslavne občine Edo Vrbanec se je vozil s tovornim dvigalom. V četrtem nadstropju pa se je veriga dvigala utrgala in Vrbanec je zgrmel z dvigalom vred v globino skoraj 20 metrov. Začuda pa je Vrbanec pri padcu dobil samo hujše poškodbe po nogah. Prepeljali so ga v bolnišnico, vendar ni po mnenju zdravnikov nobene nevarnosti za njegovo življenje. * Muslimani v Hrvatsik banovini morajo imeti svojo džamijo v Zagrebu, tako je izjavil podpredsednik vlade iti predsednik HSS dr. Vladko Maček v nedeljo zastopnikom muslimanov, hi žive v hrvatski banovini in katerih deputacija ga je obiskala ter mu pri tej priložnosti razložila še druge svoje želje. * Kot »slepa« potnika sta hotela potovati v Ameriko. Dva mlada fanta iz Zenice v Bosni, katerih do-mišlija je bila zagreta od pustolovskih romanov, sta sklenila odpotovati v Ameriko, da bi si tam poiskala svojo srečo, katero sta si predstavljala kot debele listnice, polne dolarskih bankovcev. Brez dokumentov in denarja sta 6e priberačila od Zenice do Sušaka, kjer sta se na skrivnem vkrcala na neki nemški parnik, ki je odhajal v Ameriko. Skrila sta se nekje na dnu parnika, toda lakota ju je prav kmalu prignala na dan. Ze v Pulju so ju mornarji izkrcali na suho in potem so ju oblasti po odgotiu poslale domov v Zenico. Mlada pustolovca sta zdaj gotovo ozdravljena za vse življenje pred podobnimi podvigi * Trdovraten samomorilec. 60 letni kmet Miloš Slikovič iz neke vasi v bližini Sombora si je na vsak način hotel sam upihniti luč življenja. V zadnjem času je že najmanj petkrat poskusil na različne načine na- fraviti samomor, toda zmerom so ga pravočasno rešili, e dni se je 6pet vlegel na tračnice, po katerih je prihajal osebni vlak. Toda strojevodji se je posrečilo ustaviti vlak tik pred ležečim samomorilnim kandidatom. Stari kmet se je nato ujezil. Odšel je na breg Donave, si privezal okrog života težek kamen in 6e vrgel v valove. To pot )e uspel. Že čez dva dni je Donava v bližini Sombora naplavila njegovo truplo. * Tudi v Zagrebu samem je še mnogo nepismenosti O tem nam zgovorno priča boj, ki ga vodijo hrvatski prosvetni krogi proti nepismenosti v Zagrebu. V zadnjih dneh se je pričelo na raznih zagrebških osnovnih šolah kar 31 tečajev za nepismene ljudi. * Strašna smrt neprevidnega kmeta. Nedaleč od kolodvora v Slavonskem Brodu je v soboto zvečer prišlo do hude prometne nesreče, ki jo je. zakrivila neprevidnost. Kmet Mihajlo Glumčevič iz vasi Zenice je hotel prekoračiti progo, čeprav so bile zapornice na prelazu spuščene. Kretničar je preprečil njegovo namero in ga zadržal pred progo. Toda Glumčevič se je postavil tako blizu proge, da ga je prihajajoča lokomotiva zgrabila in ga vlekla V6e do brodskega kolodvora. Truplo nesrečneža je povsem raztrgano ki razmesarjeno. * Smrtna kazen za zverinska roparska morilca. V noči na 1. aprila letos sta vdrla v hišo posestnika Ale-ksa Novakoviča v Manastiricah pri Požarevcu dva zakrinkana razbojnika in zahtevala od gospodarja denar. Novakovič jim je dal ves denar, kar ga je imel pri hiši, to je 600 din. Roparja pa mu nista verjela, da ima pri hiši 6amo toliko denarja in sta ga pričela na nečloveški način mučiti. Zvezala sta ga, ga zbadala po vsem telesu z noži in mu žgala meso 7. baklami. Med trnin-čenjem je Novakovič v silnih mukah podlegel Nato sta roparja mučila še ostale prebivalce v hiši. Šele proti jutru 6ta odšla. Orožniki so ju kmalu prijeli in Ljubljana, 14.novembra Gledališče Drama: Torek, 14. novembra: zaprto. — Sreda, 15. novembra: ob 15: Antigona. Predstava za ljubljanske gimnazije. — Četrtek, 16. novembra. Striček Vanja. Red Četrtek. — Petek, 17. novembra: zaprto. (Generalka.) — Sobota, 18. novembra: George Dandin. Premiera. Premierski abonm. Opera: Torek, 14. novembra: Kjer škrjanček žvrgoli. Red A. — Sreda, 15. novembra: Sabska kraljica. Red Sreda. Gostuje Josip Gostič. — četrtek, 16. novembra: Boris Godunov. Red B. Gostuje Josip Križaj. — Petek, 17. novembra: zaprto. Radio Ljubljana Torek, 14. nov.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šol. ura: Nenavadne šole v Švici, Alžiru, na Laponskem itd. (g. N. Pirnat) — 12 Po svetu (glasbene slike, plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.03 Spored slov. glasbe. Sodeluje g. M. Armič in Radij, orkester — 14 Poročila — 18 Priljubljeni napevi (plošče) — 18.40 Vera zameta usodnost (g. Fr. Terseglav) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Mihajlo Grbič ob priliki 40 letnice smrti (dr. N. Radojičič, Bgd) — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Pevski koncert Delavskega glasb, društva v Ljubljani — 20.45 Operetna glasba (Radij, orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Citraški dueti (gg. E. Mezgolits in M. Hebein). Drugi programi Torek, 14. nov.: Zagreb: 20 Igra — 20.30 Klavir — 21 Pihala. — Bratislava: 20.15 Ruske romance — 21.30 Večerni koncert. — Sofija; 20 Kom. koncert. — Beromiinsters 20.15 Igra — 21 Ork. konc. — 22.10 Orgle. — Budimpešta: 19.25 Ork. konc. — 21.10 Violončelo — 22.05 Ork. koncert. — Bukarešta: 19.15 Francoske narodne — 20 Ork. konc. — 21 Klavir — 21.50 Baletna glasba. Hilversum: 20.15 Simf. konc. — 22.05 Kvartet. — Stockholm-Horby: 21.45 Vok. konc. — 22.15 Nar. konc. — Trst-Milan: 17.15 Pianino — Simf. konc. Rim-Bari: 21.30 Moderna gl. — 22.30 Madrigalisti. Florenca: 20.30 Opereta. — London: 19 Ork. koncert — 20 Igra — 21.30 Ork. konc. — 22.15 Vari-ete — 23 Mozartov konc. — Reykjavik: 21.40 Večerni konc. — Sottens; 20,30 Čehovljeva igra »Galeb«. Prireditve in zabave Anton Trost, naš priznani klavirski virtuoz, profesor dunajske glasbene akademije, nastopi v petek 17. t. m. na simfoničnem koncertu Ljubljanske filharmonije. Izvajal bo Rahmaninov klavirski koncert v c-niolu. Trost spada v starejši rod slovenskih glasbenikov izpred vojne, svoje umetniške sile pa je uveljavil in dosegel priznanje po vojni. Za koncert je izšel obširen tiskan spored, ki podaja poleg slik tudi življenjepise izvajajočih umetnikov. Zaradi boljšega razumevanja izvajanih skladb prinaša spored popis del. Dobi se v pred-prodaji vstopnic v kinu Unionu. Predavanja Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana-mesto ima redno svoje predavanje v sredo, dne 15. novembra t. 1. ob 19 v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici. Predaval bo g. Kregar Jože: O vzimljenju cvetic s predvajanjem naravnega materiala. Po predavanju vprašanja in odgovori. Vstop prost. Člani in gostje vabljeni. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Poizvedovanja Zgubil sem očala na Resljevi cesti. Najditelja prosim," naj jih odda v upravi »Slovenca«. Izgubljena je bila ročna torbica z železniško legitimacijo na ime Sevšek. Prosimo najditelja, naj jo odda v upravi »Slovenca«. Dobi nagrado. Najdena je zlata damska zapestna urica v Trnovem. Dobi se pri Gorenc, Mencingerjeva ul. 19. Včeraj, v nedeljo 12. t. m. sem zgubil rožni venec na Vodovodni cesti. Prosim najditelja, da ga odda pri Sv. Krištofu cerkovniku. mesec dni za tem sta že stala pred požarevskim okrožnim sodiščem, ki ju je oba obsodilo na dosmrtno ječo. Državni tožilec pa 6e je pritožil proti prenizki kazni in kasacijsko sodišče v Belgradu je zdaj izpremenilo dosmrtno ječo v smrtno kazen za oba storilca. Tako bosta zverinska roparja Čedomir Vidanovič in Radov.an Paunovič plačala svoj strahotni zločin s smrtjo na ve-šalih. Anekdota Ameriški multimilijonar in človekoljub Andrew Carnegie se je z neumorno pridnostjo in delavnostjo dvignil iz siromaštva do največjega bogastva, takp da je postal najbogatejši človek na svetu. Carnegie pa ni bil navaden lovec za bogastvom, marveč velik prijatelj in dobrotnik človeštva. Ko je nekoč potoval po Kavkazu, 6e je udeležil tudi službe božje. Na koncu službe božje je dal cerkveniku, ki je po cerkvi pobiral miloščino, bankovec za sto dolarjev. Kakor navadno je duhovnik objavil uspeh pobiranja miloščine s temi besedami: »Nabranih je bilo dva rublja in petnajst kopejk. Če pa je bankovec, ki ga je daroval gospod v skrajni desni klopi, pravi, se nabrana vsota poviša za eto dolarjev. Ljubi verniki, prosimo, da bi bil bankovec pravi,« Pri zdravniku: »Je že V6e v redu, gospod dok-torj Ko sem va6 čakal, 6em pa dognal, kaj mi je!* | UUBI14N4 Oster nastop proti navijalcem cen Zadnja dva meseca emo Imeli kapel v Ljubljani priložnost prepričati se, da se cene premnogim življenjskim potrebščinam dvigajo. Dviganje cen v celoti ni mogla preprečiti uredba vlade o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, ki določa za najrazličnejše prekrške in prestopke v zvezi z draginjo precej hude in ostre kazni. Uprava ljubljanske policije je sama prevzela nadzorstvo nad cenami in nad izvrševanjem odredb, ki jih določa uredba vlade. To delo samo je težko in tudi zelo kočljivo, saj je težko ugotoviti vsa potrebna dejstva, ki morejo služiti za jasen dokaz, da se je kdo pregrešil zoper uredbo. Kljub temu pa je v zadnjem času bilo že več trgovcev in gostilničarjev kaznovanih z denarnimi globami, ker so neopravičeno zvišali cene za nekatere življenjskim potrebščinam. Še precej večje število takih grešnikov pa je bilo prijavljenih sodišču, ki bo gotovo postopalo proti njim z vso ostrostjo zakona. Preiskave policijske uprave pa so dognale to, kar je tudi že javnosti bilo precej očito, da leži namreč največ krivde za povišanje cen na vele-trgovcih in prekupčevalcih na debelo. Znano je, da trgovine na drobno nimajo tako velikih zalog, da bi mogle z njimi shajati dalj časa. Večinoma sproti kupujejo pri veletrgovcih, ki imajo v resnici ogromne zaloge živil in drugih potrebščin. In tako se je zgodilo, da so sedaj mnogi mali trgovci, ko so prvič morali nadoknaditi svoje zaloge, morali že plačati pri grosistih višje cene, čeprav so bili sami dobro prepričani, da so veletrgovci prodajali še iz starih zalog, ki so jih morda imeli ze pripravljene po več mesecev, ko še zdaleka ni bilo niti govora o kakih možnostih zvišanja cen. To niso le domneve, ampak se je ljubljanski policiji posrečilo take prestopke dokazati veletrgov-cem v več primerih in bo zadnjo besedo o teh brezvestnih špekulacijah imelo sodišče. Prepričani smo, da bo sodišče v vseh takih primerih, ko bo ugotovljena krivda brezvestnih špekulantov, ki hočejo izrabiti težke razmere v Evropi in z lahkoto zaslužiti težke tisočake na račun prebivalstva, ki itak že dovolj trpi, uporabilo najstrožje kazni. Prav tako je pravilno, da se tudi pri nas kakor v Belgradu in Zagrebu objavijo imena vseh tistih, ki so se umazali s tako skrajno nesocial-nim postopanjem. Pri nas seveda nepoznamo le veletrgovcev, ki bi povišali cene svojim starim zalogam, ampak tudi druge, ki so enostavno svoje zaloge poskrili. V nekaterih trgovinah se je na primer zgodilo, da so kar čez noč postale velikanske police, ki so bile še na večer do stropa založene z blagom, recimo z manufakturo, volno in drugim, prazne. Ponekod se je zgodilo, da so čez noč napravili nekakšne inventure in so vse zaloge opremili v naglici z novimi cenami. Take trgovine so potem naslednji dan prodajale staro blago po novih cenah, in kupci so bih trdno prepričani, da kupujejo iz stare zaloge po starih cenah. Policijska uprava le težko zasleduje vse take prikrite postopke in naj zato občinstvo samo pazi in vse sumljive primere prijavi. Tudi prekupčevalci so letos mnogo bolj živahni kakor druga leta. To morda najlepše dokazujejo cene krompirja. Po deželi hodijo po kmetijah kupci in kupujejo krompir od kmetov, kolikor ga le morejo dobiti. Sicer je krompir letos res dražji in od srca privoščimo kmetom tisto malenkostno razliko. Ni pa prav, da kmetje krompirja sami ne vozijo na trg. Upoštevajo naj, da prekupci po deželi še vedno plačajo za krompir precej manj, kakor bi kmetje mogli dobiti, če bi sami prodajali krompir naravnost kupcem na drobno. — Pa tudi kupci greše v marsičem in tudi med njimi so mnogi, ki skušajo v malem začenjati z verižniškim poslom. To so vsi tisti, ki sedaj nakupujejo recimo zlasti kolonialno blago po različnih trgovinah in napravljajo doma zaloge, ki zdaleka ne odgovarjajo njihovim potrebam. Taki kupci hodijo od trgovine do trgovine in povsod kupijo precejšnje količine. Špekulirajo pa s tem, da se bodo spomladi za to blago cene še zvišale in da bodo lahko razprodajali 6voje zaloge z dobičkom svojim sosedom. Prav glede na to bi bilo umestno izpeljati odlok, naj trgovine na drobno nekatere vrste kolonialnega blaga pro-dajajo le svojim stalnim odjemalcem. S tem bo preprečeno kopičenje zalog na drobno, zaradi česar bo takega kolonialnega blaga šlo le toliko, kakor je v resnici potrebno in bo s tem tudi preprečeno preveliko povpraševanje in dviganje cen. Zavedajmo se, da smo vsi skupaj dolžni storiti vse, kar ee le da, da preprečimo porast cen, ki bo vedno zadel najhuje le malega človeka, med tem ko bodo redki bogati veletrgovci in prekupci od nesmiselnega nakupovanja imeli le dobiček. 1 Katehetsko društvo v Ljubljani bo Imelo redni letni občni zbor danes ob pol 5 popoldne v društveni sobi v Semeniški ul. št. 2. Na zboru bo poročilo o 'društvenem delu in dopolnilna volitev. 1 Mirna in lepa Martinova nedelja. Martinova nedelja je v Ljubljani v lepem vremenu potekla izredno mirno, lahko bi skoraj dejali v znamenju časa. V mnogih gostilnah je bilo več zasebnih prireditev in skoraj povsod je bilo dobiti gosjo pečenko. Tudi številna društva so ta dan porabila za prijetne družabne prireditve. Posebno lepo tnar-tinovanje pa so si pripravili Bežigrajci, ki zbirajo za novi prosvetni dom. Njihova Martinova zabava, katero sta pripravila predsednik Jože Lan- gus in podpredsednik Tone Jagodic, je bilo v soboto zvečer. Na prireditev je prišlo okrog 500 Bežigrajcev v veliko veselje blagajnika, ki je po prireditvi lahko zabeležil lep dohodek v prid fon-da za zgraditev novega prosvetnega doma. — Značilno je za mirno razpoloženje vseh Ljubljančanov na Martinovo nedeljo dejstvo, da policija ni imela nobenega posla s kakimi rogovileži. — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Joseiovo« vodo. Reg. po min, »oe. pol, in B. zdr. S-br. 15.483. 25. V. 35. 1 K novi tržnici. Prejeli smo: V časopisju se pojavlja v zadnjem času vest, da dobimo na spomlad lepo in moderno tržnico, kar je treba le pozdraviti. Ne bo odveč, ako omenimo pri tej priliki novo in lepo tržnico v Trstu poleg trga Gol-doni. Morda bi ravno ta tržnica dala arhitektu dobro in pravilno zamisel pri ustvarjanju načrta za ljubljansko tržnico. Tržaška tržnica je zidana v velikosti trinadstiopne hiše z velikimi steklenimi okni. Vhod v tržnico pelje v nekak predprostor, iz katerega je izpeljan vhod in izhod ter poseben prostor za stranišča. Nato stopiš iz predprostora skozi steklena vhodna vrata v veliko prodajno dvorano. Ta je zelo visoka in opremljena z dobro ventilacijo, tako da ne čutiš nobenega smradu. Nekako v polkrogu se vrste prodajne stojnice, ki pa zavzemajo tudi sredino prostora. Na eni strani so razvrščeni mesarji, na drugi pa sadjarji. V sredi se vrste perutninarji itd. V ozadju tržnice je poseben prostor za cvetličarje. V i. nadstropju tržnice so nameščeni sejmarji. Ker ima Trst posebno tržnico za ribe, bi kazalo v naši tržnici oskrbeti poseben prostor za prodajo rib morda tako, kot ga imajo cvetličarji v tržaški tržnici. Dobro bi bilo, da bi se vprašanje naše tržnice vsestransko premotrilo, kajti taka ustanova je namenjena tudi bodočim generacijam našega mesta. Že obstoječe tržnice v drugih mestih nam lahko nazorno kažejo kaj je dobrega na njih. 1 Tečaj o negi in prehrani dojenčka se prične ob 17. uri dne 21. novembra t. 1. v drž. zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok (Dečji dom kralj. Marije) v Ljubljani. Lipičeva ulica ter bo ob torkih in četrtkih od pol 17 do 18. Tečaj traja 12 ur in je brezplačen. Prijave se sprejemajo do 21. novembra t. 1. dnevno od 8 do 12 tudi telefonsko na štev. 44-71. 1 Vedenje po ulicah. Prejeli smo: V zadnjem času se po ljubljanskih ulicah ponavljajo primeri neprimernega vedenja ljudskošolskih otrok iz so-kolske organizacije nasproti mirnim pasantom. Vljudno prosimo odgovorne skrbnike, da pouče mladino o vedenju na ulicah. 1 Jersey obleke, Karničnik, Nebotičnik. 1 »Rdeče orhideje« v kinu Slogi! Ljubljansko filmsko občinstvo moramo prav posebno opozoriti, da predvaja kino Sloga danes zadnjikrat film »Rdeče orhideje«. Ta film se odlikuje po izvrstni vsebini, ki je izredno napeta, po odlični in razkošni inscenaciii in prav dobrih igralcih. V filmu nastopijo Camila Horn, Olga Cehova, ki odlično poje, nadalje A. Schonhals in drugi prvovrstni igralci. Vsak, ki bo film videl bo priznal, da so »Rdeče orhideje« zanimiv prvovrsten film. 1 Smrtna žrtev prometne nesreče. V soboto nerooldne ie služiteli davčne uprave 63 letni Jernej Milavec i ž Ljubljane vozil s kolesom mimo tramvajske remize proti Šiški. Prav v trenutku, ko ga ie hotel prehiteti zmerno vozeči osebni avto inž. Li- karja, pa je zavil na levo. Pri nenadnem karam-bolu je dobil Milavec hude poškodbe. Avtomo-bilist je takoj odpeljal ponesrečenca v bolnišnico, kjer mu pa niso mogli rešiti življenja. V nedeljo dopoldne ob 9 je Milavec izdihnil. 1 V jarek je padel kleparski pomočnik 54 letni Toplikar Avgust na dvorišču vseučiliške knjižnice v Ljubljani, kjer je tudi zaposlen. Poškodoval si je nogo. 1 V počastitev spomina pokojnega glavnega univerzitetnega arhivarja Albina Bevca so poklonili Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu na univerzi v Ljubljani: gospodje uradniki na univerzi v Ljubljani 705 din, g. tehn. viš. svetnik ing. Ladislav Bevc 500 din, g. univ. prof. dr. Kral Alojz 100 din. Dalje g. univ. prof. dr. E. Kansky namesto venca na grob pokojnega univ. laboranta J. Lužarja 200 din. — Vsem plemenitim darovalcem iskrena zahvala. 1 Prijateljem psov dela veliko preglavico prepoved, da njih ljubljenci ne smejo skakati in divjati po mestnih nasadih in gozdovih. Mestni lovski m gozdni čuvaji imajo namreč pravico ubiti vsakega psa, ki v kompleksu šišenskega vrha, Rožnika, Tivolija in Gradu pohaja in preganja divjačino, prav tako so lovskim in gozdnim čuvajem izročene na milost in nemilost tudi vse mačke več kot 200 m od najbližje hiše. Pse je dovoljeno voditi samo po potih; lastniki jih lahko vodijo po javnih potih privezane ali ne, vendar tako, da jim ne uhajajo s pota in ne pode divjačine in ptičev. Če pes uide svojemu gospodarju s pota, ne da bi preganjal divjačino, je lastnik psa sicer kazniv, vendar pa čuvaj ne sme ubiti takega psa. Po tivolskih nasadih pa je dovoljeno voditi pse samo na vrvici! Kdor se pregreši proti tem predpisom, mu preti globa od 30 do 300 din ali pa celo zapor od 1 do 10 dni. Tako namreč zahteva zakon o lovu, a naš narodni park je še mnogo bolj zavarovan, ker vanj nikakor ne smejo niti lovci niti drugi preganjalci živalstva, ki naj se na tem zaščitenem ozemlju razmnoži in živi popolnoma svobodno. Pravi lovci so itak sami veliki prijatelji prirode in sami skr-be za varstvo živalstva hkrati z dobro dresuro svojih ubogljivih psov. Dobro dresirani psi torej niso v tivolskih in grajskih gozdovih v prav nobeni nevarnosti, neubogljivih in podivjanih šče-net pa nič škoda ni! Kranj Praznik Kmečke zveze v Šenčurju. Krajevna Kmečka zveza v Šenčurju je letos skupno s svojo mladino imela zahvalno slovesnost iz hvaležnosti do Boga za letošnje poljske pridelke. Popoldne se je zbralo več sto mladine, formiral se je sprevod, katerega so se udeležili tudi g. senator Brodar Janez in g. župan Umnik. Zahvalno mašo je daroval g župnik Gnidovec iz Vogelj. Ob sklepu cerkvene pobožnosti je g. župnik Gnidovec slovesno blagoslovil vse pridelke. Iz cerkve se je razvil sprevod v Prosvetni dom, kjer so nastopili govorniki g. Umnik in g. Vavpotič. Akademija je zelo lepo uspela. G. okrajni glavar Lipovšek Gašper odhaja Iz Kranja. Te dni je bil imenovan za inšpektorja na banski upravi in premeščen v Ljubljano okrajni načelnik g. Lipovšek Gašper. Na njegovo me6to v Kranj je imenovan okrajni načelnik iz Ptuja g dr. Vidic. Družabni večeri JRZ. Člani in prijatelji JRZ v Kranju so pričeli z družabnimi večeri, na katerih se bodo dobile točne informacije o vseh vprašanjih. Pretekli teden se je na takem družabnem večeru mudil g. ban. dr. Marko Natlačen. Družabni večeri bodo dvakrat mesečno. Osebna vest. Vpokojen je bil s 1. novembrom upravitelj OUZD v Kranju g. Cvar Jože. Kino Smartinskl dom je te dni dobil novo aparaturo, ki velja za eno najboljših v Sloveniji in daje odlične, plastične slike in naraven, nepotvor-jen glas, ki bo zadivil vse poslušalce. Na to novost opozarjamo vse obiskovalce kina »Šmartinski dom«. Gradba pošte. Te dni so začeli • podiranjem stare hiše za zgradbo novega poštnega poslopja. Stara hiša, ki jo podirajo, je rojstni dom univerzitetnega profesorja g. dr. Viktorja Korošca. Hiša ' je bila znana pod domačim imenom »pri Piskležu«. Še VI se pridite smelat ... k odlični, duhoviti burleski ob 16., 19. in 21. uri Jamčimo Vam, da se boste prt tej filmski komediji izvrstno zabavali in od vsega srca, do solz nasmejali I — V glavni vlogi kot pomožni sodni sluga h. c. v svoji u___ - in z njim najboljši vlogi H8I1S NOSGf najboljši komiki lucie Englluh, Ida WUst, R.Url la Frltzlmhof. KINO UNION Tel. 22-21 jt1 □ an fe MARIBOR | Tatvina ukradenega kovčega pojasnjena Maribor, 13. novembra. Kakor smo že v današnjem »Slov. domu« poročali, da se je mariborskim kriminalnim uradnikom posrečilo izslediti drznega tatu, ki je v sredo, dne 8. t. m. popoldne trgovskemu zastopniku veledraguljarne Lelik iz Celja Rusu ukradel kovčeg z raznimi nakiti in urami v vrednosti okoli 100.000 din. Policija je v zvezi s to drzno tatvino are- skega pomočnika Ivana Klavža, 32letnega hlapca Antona Weissa, 29letnega hlapca Janeza Lazarja in 33letnega brezposelnega delavca Ivana Peklarja. Slednji je rodom iz Jarenina, pristojen pa v Duplek, pač pa je brez stalnega bivališča. Klavž, Weiss in Lazar so zaposleni pri dveh mesarskih mojstrih v Mariboru. Aretirani Maček je priznal, da je 8. novembra okoli štirih poopldne s hodnika nekega tukajšnjega hotela ukradel kovčeg z zlatnino in ga takoj odnesel h Klavžu in Weissu v Ve-trinjsko ulico. Tema dvema je kovčeg prodal za 400 dinarjev, zase je vzel 3 ure, eno zlato in 2 pokromani. Klavž in Weiss sta si obdržala levji del plena, nekaj pa sta ga dola v razpečevanje tudi Peklarju, ki ie blago skušal prodati raznim strankam. Tako je neko zlato uro prodal za 360 dinarjev. Peklar je Lazarju izročil 5 ur, od katerih je do aretacije le eno prodal. Pri Lazarju so policijski uradniki našli dve moški uri, dve pa je imel skriti v hlevu svojega delodajalca. Trdi, da je vse ure kupil od Peklarja za 60 dinarjev. Prazen kovčeg so našli v nekem gozdu pod Meljskim hribom v Košakih, kjer ga je Maček razrezal in posamezne dele po gozdu razmetal. Pri Klavžu in Weissu, ki skupaj stanujeta v eni sobi, so našli še nek kovčeg, v katerem so shranili plen, vsega skupaj 281 raznih ur, zapestnic. Pri razpečevanju so jima varnostni organi prišli na sled in tako se je drzna tatvina v najkrajšem času razjasnila. Od ukradenih 541 komadov, ki so bili v kovčegu, je policija do sedaj našla 353. Ostale stvari policija še išče. Volna • roina dela pri ..LAMA". Jurčičeva ul. 4. (prost ogled( .i_ m Inšpekciji v Mariboru. V Mariboru se mudita inšpektor iz ministrstva pravde dr. Ivan Bizjak in pomočnik komandanta dravskega žendar-merijskega polka podpolkovnik Franjo Kneževič. Prvi inšpicira državno pravdništvo, drugi pa mariborsko orožniško četo. Podpolkovnik Kneževič je obiskal tudi predsednika okrožnega sodišča in prvega državnega pravnika. m Smrtna kosa. Umrl je v starosti 53 let višji svetnik državnih železnic inž. Franjo Debevec. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožalje! m Vstopnice za ponedeljski koncert »Maribora« dobite v predprodaji v Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti 6. m Posestna sprememba. Na okrajnem sodišču je bila danes dražba hiše slikarskega mojstra Jurija Jutršnika v Jeroškovi ulici 34. Na dražbi 6e je pojavilo sedem interesentov, najnižji ponu-dek je znašal 169.129 dinarjev. Hišo je izdražil Kari Brezner iz Koroške ceste 40 za 303.500 din. m Smrt starke pod kolesom. Poročali smo že v Slov. domu o kolesarski nesreči v Mariboru, katere žrtev je postala neka starka. Sedaj so ugotovili, da gre za 70 letno prevžitkarico Nežo Kai-ser iz Bresternice 137. Preiskava bo ugotovila, kdo je povzročil nesrečo. Ali kolesar raznašalec kruha Andrej Zunko, ali pa je nesrečo zakrivila 6tarka sama. Državno pravdništvo je odredilo obdukcijo 6tarkinega trupla. m S tako silo ga je vrgel v posteljo, da si je zlomil rebra. V prepiru je 22 letni delavec Ivan Gamser iz Celestrine prevžitkarja Ivana Mačka, pri katerem je bil v službi, s tako silo vrgel na posteljo, da se je ta podrla, stari možakar pa 6i je zlomil roko in nekaj reber. m Dva huda razgrajača, 18 letnega Stanka Korenjaka in 21 letnega Franca Gobca iz Selnice ob Dravi so orožniki prijavili sodišču, ker sta razgrajala pred neko gostilno in deloma razbila tudi gostilniška vežna vrata in okna. Orožnikom sta povedala, da sta hotela dobiti iz hiše gostilničar-jevega sina, bi se nad njim znesla, ker jima je grozil, da ju bo raz6ekal v klobase. Pač huda grožnja! m Vlom v barako. V barako zidarskega mojstra Vrabla, ki jo je imel postavljeno pred neko hišo v Bernekerjevi ulici, je vlomil neznanec in iz nje odnesel nekaj zidarskega orodja. m S kolesa so ji ukradli ročno torbico. Vkljub velikemu prometu, ki vlada v večernih urah v Gosposki ulici, 6e je nekemu tatu posrečilo, da je Sonji Kešucevi ukradel s kolesa, ki ga je pustila pred neko trgovino, ročno torbico, v kateri je imela 200 dinarjev gotovine in nekaj drugih malenkosti. m Mlad napadalec. Orožniki pri Sv. Barbari so dobili prijavo) da je komaj 13 letni raznašalec kruha P. J. z nožem zabodel v hrbet 73 let starega posestnika Jurija Zorka. Orožniki 60 mladega napadalca prijeli. Neka priča je izpovedala, da je fant z nožem zamahnil, ker ga je mož hotel udariti s fižolovko. m Brezsrčen krušni • oče. Orožniki so nekega brezposelnega mesarja iz Slov. goric prijavili sodišču, ker je 'v jatolžnik natočil Iizola in potem silil svoje pastorke, da bi mešanico izpili, kar pa otroci k sreči niso hoteli storiti. Mešanico je nato zlil v 300 litrski sod poln jabolčnika. Orožnikom je povedal, da j« to storil zato, ker 6e je hotel maščevati nad ženo, ki ga baje večkrat pretepe. m Če se dekle druži z neznanci. 24 letna Jo-sipina Jovanovič iz okolice Požarevca, ki je v Maribor prišla iskat službe, se je na cesti seznanila z nekim moškim, ki jo je povabil v neko gostilno na Tržaški cesti. Ko sta že sedela v gostilni, se ji je opravičil, da stopi na ces^o pogledat če bo kmalu priželavtobus. Mož ee v gostilno ni več vrnil, z njim vred pa je izginila tudi pletena košara a perilom, ki jo je Jovanovičeva pustila pred gostilniškimi vrati. m Tatvina. Zidarskemu pomočniku Martinu Kobanu je bila v neki gostilni ukradena aktovka, v kateri je imel nekai| jestvin, trgovki Biidefeld pa je na trgu nekdo ukradel iz žepa denarnico s 170 dinarji gotovine. Kolo so ukradli delavcu Ivanu Kunu izpred nekega bifeja v Košakih. m Dva nasilneža. Feliks Lasbaher iz Maribora je prijavil policiji dogodek ki se mu je pripetil na cesti od Kapele do Radencev. Peljal se je s kolegom in dohitel dva moža, ki 6ta na njegove znake, da bi se mu izognila, prijela, ga pretepla in vrgla v obcestni jarek. Poškodovala sta mu tudi kolo. Na kolodvoru na Radencih je izvedel, da sta oba možakarja hotela napasti tudi dva druga potnika. Ker je v tem kraju bilo že več sličnih napadov, bo treba storiti energične ukrepe. m Z lovsko puško je hotel ustrelitL 24 letni delavec Josip Rajšp je prijavil orožnikom posestnika Franca Kirbiša iz Korene, ki ga je hotel ustreliti z lovsko puško. Rajšp mu je pravočasno iztrgal puško iz rok in na ta način ni prišlo do najhujšega. Orožniki so Kirbišu puško zaplenili in ga prijavili sodišču. Kirbiš se zagovarja, da je bil nekoliko vinjen in da je mislil, da je Rajšp oba mrtva zajca, ki jih je ob tej priliki nosil, ustrelil v njegovem lovišču. Gledališče Torek, 14. novembra: »Hinavci«, Premiera. Sreda, 15. novembra: Zaprto. Četrtek, 16. novembra ob 20: »Navihanka«. Red C. Celje c Dr. Korošec v Celju. V nedeljo okrog pol 12 se je pripeljal v Celje z avtomobilom predsednik senata g. dr. Anton Korošec. V njegovem spremstvu so bili ban g. dr. Natlačen s soprogo, rektor univerze g. dr. Slavič in glavni urednik »Slovenca« g. dr. AhČin. Občinstvo je priljubljenega voditelja prisrčno pozdravljalo. c Iz kapucinskega samostana v Celju so premeščeni p. Gustav Mavrič v Karlobag, dr. p. Arhangel Drolc v Škofjo Loko, fr. Justin Pristov-nik pa v Studence pri Mariboru. V celjski samostan so se vrnili iz Švice, po končanih študijah: gg. p. Rudolf Štrukelj, Boleslav Litrop in Cijaa Avguštin. c V podružnici »Slovenca« v Celju dobite srečke za veliko loterijo v Petrovčah. Pohitite! c Razburljiv dogodek pri Glaziji. V soboto ob pol 11 ponoči se je dogodil v drevoredu pri Glaziji primer posebne vrste. Neki moški je spremljal 23-letno uslužbenko Ido Šimenko s Krekove ceste v Celju proti domu. Pri trafiki, kjer je že precej temno, sta Ida in spremljevalec zaslišala za sabo sumljive stopinje. Medtem je že počil strel in zadel v hrbet Ido Šimenkovo, da je padla. Krogla jo je zadela na desni strani in ji obtičala pod kožo. Spremljevalec je najprej dvignil Ido, nato pa skdiil za znanim moškim, ki je bežal pred njim in se zatekel v neko hišo na Dečkovem trgu. Ranjeno dekle so reševalci spravili v celjsko bolnišnico. Preiskava je dognala, da je dekle iz ljubosumnosti obstreliP Stanko Milič iz Celja. Ida je bila do selitve tovarne Welta v službi v Celju, nato pa se je s tvrdko vred preselila v Ljubljano. Ob sobotah je prihajala v Celje k svojim staršem in se shajala tudi z Miličem. Še preteklo soboto je Milič spremljal Ido na kolodvor. 0 jjodrobnostih ne moremo poročati. c Ljudsko vseučilišče priredi drevi ob 8 v ristlnici deške meščanske šoie zanimivo predavanje »O otroku, ki vstopa v šolo«. Predaval bo g. Roš. c V Celju je zmanjkalo bencina. Včeraj je zmanjkalo v Celju bencina in ga dobe potniki in avtoniobilisti le še v kaki trgovini jk> 5 litrov ali še manj. Javne črpalke so prazne, k"ar je zelo razburilo številne avtomobiliste — osebne in tovorne, ki so morali ostati v Celju, ker nit-o dobili potrebne količine bencina. Celjsko mestno avtobusno podjetje ima še sicer v zalogi nel>aj nafte, a kljub temu je nevarnost, če ne dobi novih pošiljk, da bo moralo zmanjšati promet, kar bi zelo zadelo nekatere kraje, ki so edino navezani na avtobusni promet iz Celja — zlasti Savinjska dolina in Obsoteljska dolina — šmarski okraj in tudi drugi kraji. Celjski avtotaksi so si, kakor izgleda, pravočasno poskrbeli vsaj za nekaj dni bencina. c Ob oko! Martinova nedelja v Velikih Hramšah pri Pirešici je bila letos zaradi obilne pijače, ki jo je Bog dal tem krajem, preživahna in za 20-letnega sina posestnika Matevža Lešnika tudi nesrečna. V neki gostilni blizu Šmartnega so se fantje tako napili, da so se začeli prepirati in pretepa. V pretepu je neki fant napadel Lešnika in ga z nožem sunil v desno oko ter mu ga skoraj [>opolnoma razrezal. Lešnik se je zatekel v celjsko bolnišnico. Fant bo najbrž oslepel. c Godbeno društvo poštnih nameščencev v Celju priredi meseca marca veliko loterijo v korist društva. Loterija obsega 20 glavnih dobitkov, med temi avtomobil, kompletno spalnico itd. Žrebanje bo 3. marca pod drž. nadzorstvom. c Kurja tatova so zasačili. V zapore okrožnega sodišča v Celju so pripeljali včeraj iz Loke pri Zidanem mostu Feliksa Štauta in Ljudevita Dobovška. V tem kraju niso imeli miru pred tatovi in skoraj ni bilo noči, da ne bi kakšnemu posestniku bila ukradena kokoš, meso, slanina in druga živila. V petek zvečer sta prišla ob mraku k posestnici Mariji Lapornik na Bregu omenjena aretiranca. Posestnioo sta prosila, da jima da pijače. Ker pa ni imela svetilke, jima ni mogla ustreči. Fanta sta odSla, čez nekaj časa pa sta se prikradla do shrambe in vlomila ter začela daviti kure. Ropot so slišale ženske in so takoj poklicale nekega moškega, da je prihitel na pomoč. Ko sta zaslišala, da prihajajo ljudje, sta še bolj zapahnila vrata. Domači pa so vdrli v kaščo in ulovili Štauta, dočim se je Dobovšku posrečilo uiti. Včeiaj so orožniki aretirali oba in ju izročili sodišču. c Preiskava zaradi ukradene zlatnine Je zaključena. Celjska policija je tatove dobila in dobila tudi skoraj vso zlatnino. Manjka le še 80 gr zlata. Tatove so na željo delodajalca izpustili na svobodo. Aretirani pomočniki niso bili pomočniki g. Ochsa, ampak drugi. KULTURNI OBZORNIK "V Revija „Cas Izšel je prvi dvojni zvezek znanstvene revijo Leonove družbe »Čas«, ki stopa z njo v 34. leto. Ta častitljiva revija, ki ima svoje predhodnike že v Mahničevem Rimskem katoliku in Ušeničnikovem Katoliškem obzorniku, izhaja sedaj pod uredništvom prof. dr. Janeza Fabijana, doc. dr. St. Godalo ter dr. Ivana Ahčina. Letošnji prvi zvezek je izredno zanimiv, sodoben in važen za vsakega, ki se hoče orientirati v današnjih razmerah. Kronist je na čelo revije postavil dejstva, ki pričajo o mirovnih prizadevanjih sedanjega papeža Pija XII. za evropski mir. Po teh dejstvih, vzetih po vatikanskem uradnem glasilu se vidi, koliko se je oficielna sv. Cerkev trudila, da reši človeštvo še zadnji hip iz rok krvavih vojska, v katere smo padli letošnjo jesen. Kakor Benedikt XV. se tudi sedanji papež trudi za mir in ljubezen med narodi in glasi resnico, da je treba prenovitve sveta v ljubezni in pravičnosti. Najzanimivejša razprava v sedanjem zvezku in obenem osrednji članek pa je razbor filozofskih osnov Roscnbergovega nazora, kakor ga podaja univ. prof. dr. J. Janžekovič na podlagi uradnih izdaj Rosenbergovih knjig ter poluradne njegove biografije. Toda ne zadovoljuje se pisatelj samo z oznako tega ideologa novega evangelija, novega mita, temveč ga podvrže tudi kritiki s katoliškega stališča ter stališča pameti. Bogoslovni prof. dr. Anton Trstenjak pa oh-ravnava v članku »Filozofiji smrtonosne bolezni«, tako imenovano »eksistenčno filozofijo«, ki da odgovarja zahtevi nove stvarnosti in umetnosti. Je to poglavje iz njegovih, tudi v drugih revijah, obravnavanih genezah in vrednostih novih filozofskih struj ter njihova kritika. Publicist Ruda Jur-fce je napisal politično kroniko zadnjih mesecev in dni pred vojno med Nemčijo, Poljsko, Francijo ter Anglijo, diplomatski boj v tistih par dneh, v katerih se je začela nova morija. Nariše kot uvod diplomatski položaj Poljske ob razpadu ČSR, dalje poljske in nemške zahteve ter poizkuse posredovanj, ter izbruh vojnih sovražnosti. V Obzorniku pa je natančen popis Akademsko kulturno socialnega tedna SKAI) Zarje v Bohinju ter vsebina glavnih referatov kakor tudi debat ob njih. Dr. Mal polemizira pod naslovom »Svoboda ali sužnost« s prof. dr. Hauptmannom o svoji najnovejši knjigi »Probleme aus Friihgeschichte der Slowenen«. Več ocen novih knjig vsebuje oddelek »Ocene«. Zaključuje pa to številko ideološka oceua Wellsove »Zgodovine« (dr. Fajdiga). * Ob tej priliki se je oglasil naš urednik pri glavnemu uredniku »Časa«, univ. prof. dr. Janezu Fabijanu, dekanu bogoslovne fakultete, ter ga prosil za nekaj odgovorov, s katerimi bi razjasnil širšemu občinstvu smer in pomen revije, ki stopa sedaj v 34. leto, pa s svojo direktno tradicijo sega še davno nazaj v Mahničev čas. ~T>Da,~posredni predhodnik našega »Časa« je bil Mahničev »Rimski katolik«, dasi se sedaj naša revija močno razlikuje od Mahničeve. Pa saj je tudi vmes že petdeset let — in čas prinese s seboj nove metode in nov razvoj v vseh panogah življenja. Ne spuščam se v presojo ocenjevanja Mah-ničevega dela. Gotovo pa je to, kar priznavajo listi, ki brez pridržkov zagovarjajo in sprejemajo vse Mahničeve nazore, kakor tudi tisti, ki podčrtajo sicer nesprejemljivost njegovih preveč enostranskih literarno-kritičnih aplikacij estetskih načel, gotovo je, pravim, če hočemo biti objektivni, da je bil Mahničev nastop za celotno katoliško občestvo potreben in koristen. Zavrl je vdiranje svobodomiselstva in iz njega izvirajočih pojavov v vse verske in kulturne panoge našega življenja. Za Mahničevim Katolikom je nastopil Ušeničnikov »Katoliški obzornik«, ki je bil več let vodilna revija ne samo v razčlenjevanju pojavov sodobnega življenja, temveč tudi usmerjevalec naših duhovnih in kulturno političnih dejanj. Katoliški obzornik je bil postavljen in je rastel že iz širših vidikov kakor Rimski katolik ter je priznaval že tudi relativno samostojnost posameznim kulturnim panogam ter je že dobro ločil svet nadnaravnega od naravnega. Tako je Katoliški obzornik prinašal ne samo načelno važne analize, temveč je prispeval tudi že posameznim znanstvenim panogam veliko gradiva in pomagal k njihovemu razvoju. Od Mahničevega integralizma je prehajal v priznavanje relativne avtonomnosti posameznih kulturnih področij. Vse to se je še razširilo in medsebojno razmerje poglobilo s »Časom«, Iji ie nasledil »Katoliški obzornik« in s tem tudi »Rimski katolik« ter se razvijal pod uredništvom Ušeničnika, Sre-brniča, Lukmana, Mala in Steleta v sodobno kulturno katoliško revijo, ki jo zdaj že devet let urejamo dr. Ahčin, dr. Gogala in jaz. Tako ima »Čas« za 6eboj že lepo tradicijo in lep razvoj, kakor ga prinašata s seboj čas in razmere, toda vedno rastoč iz istega namena: obravnavati čas \ vseh panogah duhovnega udejstvovanja s katoliškega svetovnega nazora«. Kakšna vodila Vas vodijo pri urejevanju »Časa«? »Čas« je katoliška znanstvena revija. To pomeni, da je zatočišče in izhodišče za gledanje in obravnavanje vprašanj, katerih reševanje je odvisno od nazora o zadnjem smislu in namenu svetovnega dogajanja in človeškega življenja, izvest-na načela pameti, osvetljena in izpopolnjena z razodetimi resnicami in dejstvi. Zato tudi objavlja okrožnice in izjave najvišje cerkvene avtoritete (okrožnice o socialnem vprašanju, o zakonu in družini, izjave o miru, o različnih idejno političnih gibanjih naše dobe). A obenem čistimo tudi vso negotovost stvarnih razmer naše dobe, ves nemir sodobnega človeštva glede ocenjevanja in razporejanja vrednot. Ne moremo prezreti iskanja za nova ureditvijo razmer in novim človekom. Zato smo mnenja, da se uprav katoličani ne smemo zadovoljiti s tem, da poudarjamo naša načela in jih apologetično zavarujemo, v ostalem pa udajamo mislim, da se bo drugo že samo uredilo, marveč moramo skušati s svojimi idejami posegati v to življenje in ga oblikovati. Prav tako pa se pri tem delu ne smemo držati mnenja, ki se večkrat sliši, češ teorija je brezplodna, le praksa velja. Če kakšno, mora vprav delo katoličanov zavestno« voditi ideja. In to nalogo skuša po svojih močeh »Čas« izvrševati. Res je, da zahteva branje takih razprav včasih precej napora in vztrajnosti. Mislim pa, da je zelo jx>trebno, da bo vedno večji krog inteligentov, ki bodo osebno samostojno znali po-legati v vse panoge življenja, ne da bi jim zaradi idejne revščine zmanjkalo enkrat tal. Tu zadenemo tudi na vprašanje neodvisnosti fn svobode naše revije. Nekateri naročniki bi radi videli da bi Čas v vseh vprašanjih dajal popolnoma enoumno določene odeovore in smernice, češ- tako je in nič drugače. Vemo pa. da ie vprav a katoliškega stališča v oblikovanju različnih konkretnih kulturnih, socialnih, gospodarskih, politič- nih razmer mogoče imeti različna naziranja. Tu velja načelo svobode. Proglasiti tam, kjer Cerkev pusti, svobodo, neko določeno gledanje ali obliko za obvezno, se pravi istovetiti ali vsaj neopravičeno povezati naravno z nadnaravnim, prigodno in spremenljivo z nujnim. »Čas« hoče ostati neodvisen od raznih določenih konkretnih gledanj ali strui med katoličani. To seveda ne pomeni, da bi se za to problematiko ne zanimal, le obravnavati jih želi brezstrastno v zavesti njihove svobodnosti, tehtajoč dokaze in jih vrednotiti po njihovih dokazih in njihovi jx>membnosti za katolicizem, slovenski narod in njegovo kulturo. Čas je slovenska revija. Zato smo in želimo objavljati razprave o perečih razmerah in težnjah slovenskega narodnega, občestva in njegovega razvoja, ne da bi nam že vnaprej določevala smer in cilj neka apriorno določena ideologija. čas hoče biti resna, znanstvena revija. Zato se skuša vedno držati objektivnosti in stvarnosti. Nimamo nobenega strahu za svoj katoliški nazor pred resnično znanostjo in njenim napredkom. Nočemo soditi, le svoj občut podajamo, da v našem slovenskem življenju — drugod bo najbrže podobno — le ideološka nasprotja preveč vplivajo na osebno sožitje, pravtako pa osebne simpatije ali antipatije vplivajo v ocenjevanju znanstvenih ali kulturnih izsledkov in trditev. To ustvarja duha nestrpnosti, krivičnosti, nestvarnosti, in vodi često v pretiran individualizem ali celo do surovosti v obravnavanju raznih znanstvenih ali kulturnih vprašanj. Lahko bi ob tej priliki govoril še o različnih težavah, ki jih prinaša s seboj urejevanje take sodobne revije. Dotaknil bi se lahko načina polemike, ki se uvaja v naše revije, in ki ne izbirajo ravno besed, če je treba nasprotnika osmešiti. Prav tako tudi pošiljanja knjig v oceno, ki jih nekatere založbe ne pošiljajo, ali pa ne prenesejo strokovnih ocen, želeč samo reklamnih slavo-spevov itd. Toda naj bo dosti o tem.« »Kako pa je s sotrudniskim zborom, gospod urednik, in z naročniki?« »Sotrudniški zbor se vedno bolj množi; posebno med mlajšimi znanstveniki, ki so zrastli že z naše univerze, je vedno več delovnega zagona. Seveda bi uredništvo revije kakor tudi založnica Leonova družba hotela nuditi še več, kar se tiče obsega in notranje vsebine, toda to je odvisno od naročnikov. In tu se mi zdi potrebno poudariti, da se slovensko katoliško izobraženstvo vse premalo zaveda važnosti take sodobne življenjske revije, kakor skuša biti ravno »Čas«. Duhovniki kakor laični izobraženci bi morali čutiti potrebo po čim tesnejši zvezi z revijo, ki kaže najnovejše izsledke vseh kulturnih panog, osvetljene v luči katoliškega nazora. Tradicija naše revije kaže njeno potrebo in njeno moč, sodobno obravnavanje časa in vsega, kar prinaša s seboj, pač pa bi morala mikati vsakega duhovno na višku duha stoječega izobraženca. Da je vsebina časovno izredno aktualna, ee vidi že iz vsebine te prve letošnje številke. Gradivo prihodnjih zvezkov obeta biti prav tako važno in potrebno za pravo orientačijo v današnjem zmedenem času.« Če zaključim ta j>ogovor z urednikom »časa« s tem, da našim bravcem poudarim še nizko ceno. za katero dobiva letno deset zvezkov revije (60 din!), se mi zdi, da pač ne bo slovenskega katoliškega izobraženca, ki bi še okleval z naročbo. td t Ivan Vuk Umrl jo v Ljubljani pisatelj Ivan Vuk, star nekoliko čez 50 let. Pisatelj Vuk, doma iz okolice Sv. Jurija ob Sčavnici, se je pridno udejstvoval v slovenski književnosti kot ploden jx>topisec ter pisatelj manjših novel in črtic. Sodeloval je pri različnih listih, prevajal tudi iz tujih literatur ter imel tudi dobre zveze s slovenskimi izseljenci v Ameriki. Literarno se je udejstvoval tudi in zlasti v »Mladiki«, kjer je še pred kratkim priobčil nekaj črtic, ki so budile jjozornost s svojim klenim jezikom in plastičnim gledanjem na kmečke tipe. Bil je tudi sotrudnik našega lista, kamor je rad pisal svoje j>otopise zlasti po naši širni domovini. Nekaj [»topisov je p>otein izdal tudi v jx>natisu. — Naj bo skromnemu pisatelju lahka slovenska zemlja I L Mav: Zdrava Marija, 3 pesmi za sopran-solo, mešani zbor in orgle. Ljubljana 1939. Part. 16 din, zbor 4 dim. Dobiva se v Jugoslov. knjigarni in pri skladatelju v trgovini Kocutarjevi v Stritarjevi ulici. — Mav je cerkvenim zborom dobro znan kot skladatelj poln čustva in mehke nežnosti. Tudi pričujoče skladbe to njegovo glasbeno lastnost močno očitujejo, pa naj že gledamo čustveno vzneseni solistični del, ki s svojim patetičnim žarom povzema celo recitativ, ali pa mestoma žarko dehteče harmonične tvorbe, ki je skladbe z njimi obogatil. Solisti se bodo skladb veselili; zbor, ki je spretno vpleten, pa ne bo nikjer našel omembe vrednih težav, tako da bo pevovodja imel lahko delo. Pesmi so primerne za razne Marijine pobožnosti (zor-nice, šmarnice, cerkvene koncerte). Skladbe so na široko razpletene, tako da bodo solistu v zadoščenje, saj se v vseh legah lahko mogočno razmahne. — Besedilo bi bilo pa dobro, če bi s^ skladatelji novejših, cerkvi namenjenih skladb, malo bolj ogledali — tudi cenzura naj bi ne ocenjevala samo glasbene, ampak še bolj vrednost ali nevrednost besedila. Z enakovrednim besedilom — koliko bi sicer lepa glasba pridobila. — Cena partituri 16 din, glasovom (zboru) 4 din. K. O bivšem avstrijskem kanclerja Preden je izbruhnila sedanja vojna, je neki duhovnik, prijatelj družine Schuschniggove, prišel z Dunaja v London iu je ondi sporočil londonskemu listu »Catholic Heraklu« naslednje vesti o nekdanjem kanclerju: Vesti o njegovi smrti niso resnične. Do izbruha te vojne ie bil omenjeni duhovnik v stikih z družino Schuschnigg. Schuschnigg biva še zmeraj v majhni kamri v petem nadstropju dunajskega hotela »Metropol«. Sobica nima na cesto okna, in dnevna svetloba prihaja le od zgoraj. Dva detektiva sta dan in noč na straži pri vratih. Zjutraj dobi Schuschnigg kavo in kruh, opoldne zelenjavo. K službi božji doslej še ni smel hoditi. Njegova žena, grofica Czernin-Fugger, ga sme obiskati po enkrat na teden, a ne za delj ko za pet minut. Nobene druge stvari mu ne sme prinesti s seboj kakor le knjige, ki jih pa prej cenzurira tajna policija. Schuschnigga najbolj boli to, ker še ni videl svojega 12-letnega sina Kurta, odkar je v ječi. Vendar se tolaži s tem, da je njegova druga žena dobra z njim. Vsak petek gre njegova žena z njegovim sinom na grob dečkove matere, prve Schuschniggove žene. Vsak _ dan gre deček k sv. maši in večkrat tudi ministrira. Priprave za 1500 letni jubilej škofije Armagh Kakor poročajo irski listi, se irski katoličani že zdaj pripravljajo za leto 1944 na proslavo 1500-letnega jubileja škofije Armagh. Armagh, ki je na meji med Eirom in Ulstrom, je ustanovil irski apostol, sveti Patrick, in je ena najstarejših škofij na severu Evrope. Mesto, ki vsebuje 17.000 prebivalcev, ima mimo katoliške stolnice tudi anglikansko stolnico, ki stoji dandanes ondi, kjer je stala v predreformacijski dobi katoliška cerkev. Sedanje preseljevanje narodov Nemško govoreče prebivalstvo južne Tirolske je bilo zaradi italijansko-nemške pogodbe pozvano, naj se izseli v Nemčijo. Nemško govoreče ljudstvo v baltskih državah se poziva, naj se preseli v Nemčijo, oziroma, na njeno noo zasedeno ozemlje in naj preplavi domače, poljsko in češko ljudstvo. Za nemške manjšine na Madžarskem, Romunskem in v Jugoslaviji so baje pripravljeni isti načrti. Ves svet govorj o teh »orjaških« načrtih, ki da jih, še nikoli ni bilo na svetu. Resnica pa je vendarle drugačna. Saj niti še ni dolgo odtlej, ko je bilo organizirano prav tako izseljenje manjšin, pa še v veliko večjem obsegu in z bolj težavnimi pogoji. Ta izmenjava narodov se je izvršila na podlagi in pod nadzorstvom Zveze narodov. Izmenjavanje je trajalo od 1924 do 1930; preseljevala se je turška manjšina v Grčiji in dosti večja, grško govoreča manjšina v turški Mali Aziji, zlasti v Smirni. Več milijonov ljudi se je izmenjalo. Grška, ki ni mogla sama nositi stroškov tega preseljevanja, je dobila posojilo Zveze narodov, in poseben odbor te Zveze je nadziral vse: preseljevanje, naselitev in uporabo denarja za podporo. In po tem velikem činu, ki more biti nanj Zveza narodov ponosna, so se odnošaji med Turčijo in Grčijo stalno boljšali, in nevarno ognjišče sporov je s tem z Balkana te.me.liitn in dokončno odstranjeno. ŠPORT šport zadnje nedelje Zadnja nedelja je bila še vedno precej bogata na športnih dogodkih, četudi že trka zima na vrata. V Ljubljani smo imeli motorne dirke, za katere je vladalo v vseh športnih krogih zelo veliko zanimanje in se nabralo lepo število dirkačev in veliko število gledalcev na Večni poti, kjer so brzeli hitri motorji. Organizacija dirke, katero je imel prireditelj avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, je bila odlična. Vse je šlo v najlepšem redu, le proti koncu je odličnega dirkača, evropskega prvaka Karla Abar-tha s svojim sovozačem Trobcem odneslo s proge in so morali oba prepeljati v bolnišnico. Doseženi so bili tile rezultati! Turna kategorija do 125 ccm: 1. Fantini Valter, Moto Hermes, DKW 4.23; 2. Blatnik Jože, Moto Hermes, DKW, 4.41 4/5; 3. Šimenc Hiriko, Moto Hermes, DKW, 4,45 2/5. Turna kategorija do 250 ccm: 1. Puhar Franc, Moto Hermes, PUCH, 3.50 1/5; 2. Kaučič Virgilije, Moto Hermes, MG, 3.54. 3/5; 3. Podberšček Drago, Moto Hermes, PUCH, 4.21 4/5. Turna kategorija do 350 ccm: 1. Ziherl Miloš, Auto-klub, DKW, 33.44; 2. Pengov Marjan, Auto-klub, DKW 3.45; 3. Bar Vinko, I. Gor. Moto-klub, DKW 4.06 2/5. Športna kategorija do 350 ccm s 1. Šiška Janko, MK Ilirija, NSU, 3.23 4 5 (najbolj« čas dneva — povprečna brzina 94.800 km); 2. Breznik Dušan, Auto-klub, DKW, 3.32 3/5; 3. Trampuž Emil, MK Ilirija, AJS 3,51 2/5. Športna kategorija do 500 ccm: 1. Cihlar Jože, Auto-klub, BMW 3.24 2/5. Izven konkurence: Kari Abarth v eno smer 1.46. Najhitrejše vožnje v eno smer: Smer Zgornja Šiška—Podrožnik: Šiška Janko 1.41 3/5 — to je 95.500 km na uro. Obratna smer Podrožnik—Zgornja Šiška: Cihlar Jože 1.42, t j. 95 km povprečne brzine. Lahkoatletski miting SK Korotana na Stadionu Na Stadionu so danes zaključili ljubljanski lahko-atleti svojo letošnjo sezono na mitingu SK Korotana. Kljub temu, da so nekateri atleti že pred časom odložili šprinterice, so bili doseženi nekateri prav lepi rezultati, katere podajamo v naslednjih vrsticah? Sen. tek. 100 m: I. Lupine I. »Korotan« 13. Jun. C tek 100 m: I. Mravlje I. »Planina« 12.3. II. Gunde M. »Planina« 12.3. III. Gorše I. »Korotan« 13.1. Sen. tek 3000 m: I. Dolinšek I. Korotan 10.22. Omlad. tek. 3000 m: I. Kien A. »Primorje« 9.41.8. II. Jerman J. »Planina« 10.49.8. III. Kocu-tar I. »Planina« 10.50.2. Sen. skok v višino: I. Dr. časny »Planina« 1.65. II. Jeglič Fr. »Planina« 1.55. III. Beranek I. »Korotan« 1.50. Omlad. skok v viš.: I. Lužnik I. Maraton 1.55. Jun. C skok v višino: I. Gunde M. »Planina« 1.55. II. Mavsar D. »Planina« 1.45. Skok v daljavo: Seniorji: I. M. Skušek »Primorje« 5.97. II. Dr. časny »Planina« 5.93. I Novembrsko šahovsko prvenstvo v Ljubljani St. November 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. Točke 1. Vidmar Milan jun. . . • ■ '/» 1 '/» 1 1 1 1 1 1 1 1 11 2. prof. Gabrovšek Ludvik • ■ 0 1 1 1 0 1 1 1 1 1 1 1 10 Va 3. Šorli Jože...... • V. 1 ■ 1 0 1 1 0 '/, 1 1 1 1 1 10 4. Preinfalk Anton . . , • '/, 0 0 ■ 1 1 0 1 1 1 1 1 1 9 5. Vidmar Ciril..... t 0 0 1 0 ■ 0 1 1 >/, 1 0 1 1 1 7 '/» 6. Šiška Jože...... • ll, 0 0 0 1 ■ 1 1 0 '/, '/» 1 1 7 7. Puc Stojan ...... • 0 i 0 '/» 0 '/• ■ 1 1 0 1 1 0 6'/« 8. 0 0 1 1 0 0 0 ■ l/» 0 1 1 1 6 9. 0 0 '/» 0 v, 0 0 ■ 1 1 1 '/» '/» 5'/» 10. 0 0 0 0 0 1 '/» 0 ■ 1 1 0 1 5 11. Slokan Vlado .... t 0 0 0 0 1 1 0 0 ■ 0 '/, 0 4 12. Furlani Ljudmil .... • 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 ■ 1 '/. 3 p.) , ,, . o ft o o o n « 11 t 1 /- — 1 » i O, 14. Mlinar Janez . . . . . • 0 u 0 \J 0 0 0 0 v 1 u 0 1 2 '/» 1 0 1 U V. ■ 0 1 ■ 0 3 Omald. I. I. Lužnik »Maraton« 6.04. II. A. Lupine »Korotan« 5.09. Juniorji C: I. A. Urbančič »Planina« 5.47. II. J. Mravlje »Planina« 5.42. III. I. Gorše »Korotan« 5.19. Met krogle: Seniorji: I. rilade A. »Železničar« 12.81 m. II. Jeglič Fr. »Planina« 12 m. III. Beranek I. »Korotan« 9.45 m. Omladinci: I. Lužnik I. »Maraton« 11.14 m. II. Koser I. »Ilirija« 10.78 m. III. Pire I. »Primorje« 10.30 m. Izven: juniorji C (kg 7.25): I. Mavsar D. »Planina« 10.72 m. II. Gunde M. »Planina 9.79 m. Met diska: Seniorji: I. Jeglič Fr. »Planina« 37.63 m. II. Hlade A. »Železničar« 33.78 m. III. Žerjav I. »Korotan« 31.45 m. Omladinci: 1. Lužnik I. »Maraton« 37.20 m. 2. Koser I. »Iliirja« 36.32 m. 3. Pire I. »Primorje« 28.63 m. Juniorji (kg 1.50): 1. Mavsar D. »Planina« 40.30 m. 2. Urbančič A. »Planina« 36.60 m. 3. Rus J. »Planina« 32.99 m. Nogomet doma in drugod Madžarska : Jugoslavija 2:0 (1:0) Oči vseh naših športnikov so bile obrnjene v nedeljo na Belgrad, kjer sta se srečali naša in madžarska reprezentanca. Optimisti so bili sigurni zmage in tudi marsikdo drugi je na tihem upal na uspeh domačih. Toda zmagali so Madžari, ki so bili v prvem polčasu mnogo boljši od naših, ki so se v drugi polovici močno popravili, vendar jim kljub vsem naporom ni uspelo, da bi dali vsaj časten gol. Pa drugič, Švica : Italija 3:1 (1:1) Italijanska nogometna reprezentanca je izgubila v Curihu nasproti švicarski z gornjim rezultatom, česar ni nihče pričakoval, najmanj pa seveda Italijani, katerih nogomet je na zelo visoki stopnji in ne podleže zlepa kaki enajstorici. Češko ■ Moravska : Nemčija 4:4 (4:2) Gradjanški : Hajduk 6:0 (3:0) V slovensko-hrvatski ligi sta 6e pomerili gornji dve enajstorici in je podlegel Hajduk — kakor je bilo pričakovati — s prav visokim rezultatom. Igral pa je samo z desetimi igralci. Tabela v slovensko-hrvatski ligi izgleda sedaj takole: Gradjanški 10 9 1 0 47:3 19 (D Hašk >0 6 2 2 23:17 14 (6) Sašk 10 6 2 2 18:14 14 (6) Hajduk 10 5 1 4 23:19 11 (9) Concordia 10 4 1 5 21:21 9 (9) Slavija (O) 9 3 S 3 19:26 9 (9) Ljubljana 10 2 3 5 20:32 7 (13) Split 9 2 2 5 8:19 6 (14) Bačka 10 2 1 7 14:29 5 (15) Slavija (V) 10 1 2 7 7:20 4 (16) Mars : Svoboda 3 :2 (2 :0). Slavija (Var.) : SK Železničar 2:1. SK Celje : SK Jugoslavija 6 : 2 (3 :0). Punčec si je osvojil prvenstvo Japonske Punčec se mudi, kakor smo že poročali v našem listu, na Japonskem, kjer je odigral več teniških tekem. Sedaj je pa nastopil tudi v veliki mednarodni tekmi za prvenstvo Japonske, kjer se je v vseh tekmah odlikova lin prišel v finale. V finalu je imel za nasprotnika Japon;a Nakano, katerega je po ogorčeni borbi premagal z rezultatom 4:6, 6:2, 6:2, 6:3. Iz Japonske gre Punčec na Filipinske otoke, nato pa v Indijo, kamor pride tudi Mitič Češkomoravska smučarska prvenstva Češko-moravska smučarska zveza je že določila termine za svoje smučarske tekme v zimi 1940. Vsa prvenstva.izvzemši teka na 50 km, se bodo vršila v času od 10 do 18. februarja v Banski Bistrici in sicer v 6«nuku, slalomu, 4X10 km štafeti, v teku na 18 km ter v skokih. Tek na 50 km pa bo v začetku februarja v Novem mestu (Moravska). Vesti športnih zvez, klubov in društev Kolesarsko društvo »Sava« v Ljubljani vljudno sporoča svojim članom, da je^ njen član in odbornik tov. Jernej Milavec umri. Prosimo članstvo, da naj se v čim večjem številu udeleži pogreba, ki bo danes ob 16 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. A avet ae še vrti ... Prerokovanje Kadar je vojna, takrat je tudi mnogo praznoverja. Krivi preroki vseh vist se pojavljajo in dobijo svoje pristaše. Liudi se pofašča zmedenost, da nastajajo dogodki, kakršnih v mirnih časih nikdar ni bilo. A navzlic vsemu se svet le nemoteno vrti dalje ... Malo prej, preden so Rusi prišli na Estonsko, so bili ljudje v Tallinu, estonskem glavnem mestu priča čudnemu prizoru. Na cerkvenem zvoniku je sedel moški in je zbrani množici pridigoval, da bo skoraj konec sveta. Precej truda so si prizadejali ljudje, da so čudaka spravili z njegove zračne višave. Res je, da je bilo kmalu nato mnogo čudnih dogodkov v Estoniji, vendar, konca sveta pa le še ni bilo — in če bi bil, nemara da ne Di mnogo ljudi žalovalo za njim. Če se nam bo posrečilo preživeti dan 51. decembra 1939, pa se ne bo uresničilo prerokovanje znanega nemškega zvezdoslovca dr. Viljema Meissnerja, nekdanjega ravnatelja velike frankfurtske zvezdarne. Dr. Meissner je dejal, da bo še to leto velikanska zvezda repa-tica pokončala svet in da bo mimo tega uničil to zemljo potres in podnebne motnje. K temu pa je dostavil angleški astronom 'dr. Cromme-lin, da je tisti komet, ki ga je Meisssner napovedal, oddaljen še milijon milj od zemlje, in da se nam njega res ni treba bati. A Meissner je vsaj znanstvenik in njegova prerokba temelji na številkah. A zasebni preroki imajo spričo njega dosti več sreče, saj postavljajo konec sveta kar poljubno sem in tja. Tako, na primer, neki mr. Voliva, bogat Američan, ki je konec sveta napovedal že za leto 1922. Ko je bil leta 1925 še zmeraj na svetu, je spet napovedal konec sveta za leto 1927, nato še za leto 1930 in 1937. Njegova zadnja prerokba pa imenuje leto 1945 kot zadnje leto sveta. To je zdaj smešno slišati, a mr. Volivu je v Združenih ameriških državah leta 1922 verjelo na sto tisoče ljudi. Stvar je bila tem hujša, ker je dr. Harding, brat predsednika Har-dinga, prerokoval, da bo konec sveta prej, preden bo njegov brat zapustil svojo službo. Nje- Šov brat predsednik je umrl 1. 1923, in njegov rat je bil po vsej Ameriki osmešen. Amerika se sploh dozdeva, da je pravi pravcati paradiž za ponesrečene preroke. Lani si je neki Greenvvood v državi Washington zgradil posebno barko, ker je napovedal vesoljni potop. Dejal je, da bo tedaj uničenih 30 milijonov Kanadčanov in Američanov, ker bo neskončen vesoljni potop preplavil vso obal Atlantskega oceana od Aljaske do mehiške meje. Novi Noe je izjavil, da so ga pred t5 leti nadzemski glasovi opozorili, naj si zgradi barko, ker da sicer ne bo preživel leta 1939. Njegova barka še zmeraj čaka, na tisoče ljudi jo je že videlo in se ji smejalo. Zgodovina pozna neštevilne take ponesrečene prerokbe. Tako je konec 18. stoletja živel v Angliji verski slepar Brothers. Kar mahoma ie izstopil iz mornarice, kjer je bil poročnik, in se je kot prerok ustanovil v Londonu. Pred njegovo hišo so se v dolgih vrstah ustavljali o koncu sveta vozovi bogatih liudi, in Brothers si je s prerokovanjem prislužil veliko premoženje. Leta 1800 je kralju sporočil, da bo v zbornici predaval o svojih nazorih. Zares je pTedaval in je imel več stotin poslušalcev. Brothers je izjavil, da mu je sam Bog razodel, da bo London kmalu porušen. Da bo neznanska povodenj poplavila mesto in ga 70 m globoko pokopala v morje. Ko te nezgode le ni bilo, je Brothers izjavil, da je njegova goreča molitev rešila mesto. To je bilo pa Londončanom le preveč: sleparja so zaprli v blaznico. Najbolj značilno in tudi usodno prerokovanje pa je bilo 1. 999 po Kr. Ves krščanski svet je tedaj pričakoval konca sveta. Kakor plamen so se širile najgroznejše vesti in vse je trepetalo v strahu pred smrtjo. Kralji so vstopali v samostane, knezi in plemiči so odlagali orožje, odpravljali so se na romanja. Ko se je približal konec leta, se je strah ljudi še bolj povečal. Mrličev niso pokopavali, kmetje niso sejali žita, čemu — saj bo itak konec sveta! Posledica je bila, da je bila v letu 1000 po več deželah Evrope huda lakota in je na tisoče ljudi od lakote pomrlo. Vransko Preteklo soboto smo položili k večnemu počitku odločnega krščanskega moža Andreja Pe-čovnika iz Klokočovca, očeta našega priljubljenega župana Franca Pečovnika. Rajni je bil daleč na naokrog znan kot markantna osebnost po svoji odločnosti in energiji. Bil je dolgo vrsto let cerkveni ključar podružničnih cerkva sv. Jeronima, sv. Katarine in Marije Čretenske. Kako je bil priljubljen, je nalepše pokazal njegov pogreb, ki se ga je udeležil med drugimi tudi senator g. Alojzij Mihelčič. Dobri Bog mu bodi za njegova dobra dela obilen plačnik. G. županu in njegovi družini naše iskreno sožalje I Ljutomer Ljutomerski okrajni glavar dr. Anton Farčnik je prestavljen v Ptuj. Šest let je bil pri nas ter si je v dobi svojega težkega službovanja pridobil naklonjenost vseh in ugled pri V6eh. V njegovi novi službi v Ptuju mu iz srca želimo takih uspehov kot jih je doživel pri nas. Vajenci v Ljutomeru. Ljudje «e v mestu Ljutomeru nekam neprijetno izražajo, ko vidijo mlade in šibke trgovske vajence, 15—17 letne mladeniče, ko morajo mnogokrat mesto drugih močnih hlapcev ali delavcev prenašati iz skladišča na voz ali avto ali obratno od 80—100 kg "težke vreče, polne žita ali moke. Ubogim vajencem ee šibijo kolena in komaj jih je videti pod velikimi in težkimi vrečami. Kaj bi rekli njihovi starši, ko bi videli njihove sinove — učence —, da jih tako mačehovsko trpinčijo in zlorabljajo za ona dela, ki ne spadajo v njihov pouk, marveč »o za hlapce in težke delavce, ki jih imajo ti ravnotako na razpolago. Čudimo 6e, da se še do sedaj nihče ni zgaoil od onih, ki bi morali to videti, pa ne vidijo. Preselitveni urad v Poznanju, kjer vpisujejo in opisujejo tiste, ki se bodo preselili v Nemčijo. (140) Komaj je bil gorski duh odšel, sta se oba odpravila k ječi. Dolgi Jan je s svojima močnima rokama zlomil rešetko na okencu, in je pocenil pod okence »Stopi čez moj hrbet ven, ti dobri ptič, prost sik A Tukan ni razumel Jana in je le s težavo zlezel ven. Šolske vesti. Na ljudsko šolo v Litiji sla bili nameščeni Stegu Jožica iz Majšperga pri Ptuju in Cezan Nada od Zg. Sv. Kungote pri Mariboru. Seveda ne bosta zaposleni na ljudski šoli, temveč na meščanski šoli v Gradcu. Tako je vendar končno učiteljski zbor meščanske šole popoln. Obema gospodičnama želimo obilo vzgojnih in učnih uspehov. Litijska ljud. šola je dobila novega upravitelja Trošta F., ki bo gotovo posvetil vso svoje odiiče zmožnosti prospehu naše šolske mladine! — Dosedanji upravitelj litijske ljudske šole Rostohar Drago je z novembrom prevzel nadzorniške posle za šolski okraj Litija I. Pisarna obeh nadzornikov Litija I in II je zdaj v Gradcu, hiša notarja dr. Grašiča, ki ima dohod z okrajne ceste mimo hiše brivca Ulage. — Hotiški šolski upravitelj Gorišek Simon je po službeni potrebi premeščen v Dram-lje pri Celju. Ptul Na pomoč Dijaški kuhinji) Vedno več je dijakov, ki morajo zaradi gospodarske šibkosti svojih staršev prositi za hrano v Dijaški kuhinji na drž. rfe^lni gimnaziji. Letoa je bilo število prošenj še praiv posebno veliko. Re6 je, da se je ptujsko občinstvo vedno zavedalo svojih dolžnosti napram revni dijaški mladini. Tudi oblasti so redno dajale svoje prispevke. Vendar je moral odbor Dijaške kuhinje na letošnjem občnem zboru ugotoviti, da so potrebe mnogo večje kakor pa sredstva, ki so na razpolago. Ako ne bo izdatne pomoči od strani občinstva v mestu in v okolici, bo morala Dijaška kuhinja mnogo revnih dijakov odsloviti. Zato opozarjamo in prosimo V6e, ki jim je vsaj skromno preživljanje velikega števila naših dijakov pri srcu, da po svojih močeh pomagajo tej prevažni usta- novi k novemu dvigu. V prihodnjih dnevih bo potrkal na vaša vrata nabiralec prispevkov za Dijaško kuhinjo. Ne odslovite ga z malenkostjo, ki bi ne odgovarjala vaši zaskrbljenosti in strahu pred bodočnostjo toliko mladih ljudi. V času velikih žrtev in težkih borb za lepšo podobo sveta naj bo vaša požrtvovalnost v skladu z velikimi dolžnostmi, katerim 6e tudi naš narod ne more in ne sme odtegniti. Telovadba pri ptujskem Fantovskem odseku je odslej redno po sledečem urniku: Člani vsako sredo in soboto od pol 20 do pol 22, mladci I V6ak ponedeljek in četrtek od 18 do 20, mladci II vsak četrtek od 13 do 14, naraščaj vsak torek od 12 do pol 14. Vaditeljska telovadba je vsak torek od 18 do 19 in vsak petek od 19 do 20. Podmladek ZFO na državni realni gimnaziji in meščanski šoli v Ptuju ima telovadbo: člani V6ak ponedeljek od pol 16 do pol 18 in vsako soboto od 16 do pol 18. mladci vsak torek in četrtek od pol 16 do poll8 in vsako 6oboto od pol 14 do pol 15. Telovadba se v vseh primerih vrši v telovadnici deke ljudske šole pri okrajnem glavarstvu. Fantovski odsek Ptuj ima poleg tega vsako drugo sredo pred telovadbo članski sestanek, vsak drugi ponedeljek pred telovadbo tnladčevski sestanek. Gornje sporočamo v ved-dnost vsem članom in mladccm Fantovskega odseka in Pomladka ZFO na gimnaziji in meščanski šoli! Royal-kino Ptuj. Od 14. do 16. t. m. predvajamo film po gled. komadu Tebi na ljubo...« V glavni vlogi mlada umetnica Luiza Ullrich in Viktor de Kova. Pride: »Hotel Sac-lier«. Iz Julijske krajine Vpoklicani samci ne plalajo samskega davka. Finančno ministrstvo je odredilo, da samski vo-jaki-rezervisti, ki so vpoklicani za delj kakor za en mesec, lahko prenehajo s plačevanjem samskega davka, če so se doma preživljali samo s svojim vsakodnevnim zaslužkom in nimajo posestva ali drugih dohodkov. Prošnjo je treba vložiti na pristojno davkarijo. Plačevanje preneha s prvim dnem po vpoklicu in se zopet prične s prvim dnem po odpustu iz vojaške službe. Knjige goriške Mohorjeve družbe. Goriška Mohorjeva družba je za leto 15M0 poklonila svojim udom sledeče knjige: 1. »Blagovest«, življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, opisano z besedami štirih evangelijev; knjigo je zamislil in skorajda dovršil pok. msgr. dr. Josip Ličan, ustanovitelj goriške Mohorjeve družbe, ki ob 10-letnici njegove smrti s to knjigo časti njegov spomin. — 2. »Testament«, povest, spisal Janko Kersnik, s šestimi slikami opredelili akad. slikar T. Kralj. — 3. »Poredni Bobi«, vesela zgodba s slikami, spisal T. Rotman. — 4. »Napoleon«, življenjepis, spisal Matija Novak. — 5. »Koledar« za leto 1940. — 6. »Z Bogom«, molitvenik, ki ga je treba jiosebej naročiti. Knjige so se že začele razpošiljati in so jih člani zelo veseli. Nov zvonik. V Ferdelu, občina Prapotno v Slovenski Benečiji, so 22. oktobra pri tamošnji podružni cerkvi blagoslovili nov zvonik. Pred leti je strela udarila v cerkvico in razbila nizke line nad vhodom, v katerih sta visela oba zvona, ki sta padla na streho lope pred vrati ter ostala nepoškodovana. Naselje šteje samo sedem hiš, vendar so dobri in verni ljudje sklenili, da hočejo sezidati nov zvonik. Lotili so se dela kar sami, z lastnimi močmi in lastnimi sredstvi. Zidarska dela je izvršil domačin Bertašin; možu manjka leva roka in ni bil prej nikdar zidar, z vztrajnostjo je pa svoje delo opravil. Kamnoseška dela je prevzel nad 10 let stari domačin Košon, ki se tudi prej nikoli ni ukvarja s kamnoseštvom. V dveh letih sta ta dva požrtvovalna moža z zvesto jk>-močjo sosedov zgradila 20 m visok, ličen zvonik, ki je kar v ponos stari cerkvici. Slovesno ga je blagoslovil msgr. Valentin Lina, čedadski dekan. "(139) Gorski duh je zdaj odvrnil, da je nedavno videl dve taki živali, a da so bili ljudje zraven Pa kakor da bi mu bilo žal, ker je prijazen, ju je koj nahrulil: »Zdaj pa kar marš!« Fanta sta delala, kot da gresta urno proč v resnici sta se pa skrila v skalo, dokler ni odšel duh na svoj večerni pohod, saj nista bila, da je Tukan čakal na njuno pomoč. Arnold Fredericks: 31 Svetlobni znaki Detektivski roman. — Priredil Fr. Koleno. Pecivo je pojedla in je kolikor mogoče počasi pila kavo. Prav ko je hotela vstati, so se na drugi strani ulice odprla hišna vrata in pojavil se je neki mož. Bil je rujav, dobro razvit in je imel obleko, kakor jo nosijo navadno umetniki. Šel je naravnost proti pekarni in Gracija je videla, da hoče vstopiti. Mlada žena je obrnila glavo na stran, ker Se je bala, da jo je mož prej videl, ko je šla po ulici. Ta pa žene ni pogledal, marveč je takoj žel k prodajalni mizi, ki je stala pri steni. Lastnik se mu je s smehom bližal in si je veselo mel roke. »Ah, g. Durand! Kakor vidim, ste danes Zgodaj vstali. S čim vam smem postreči?« Gracija ni pazila na odgovor in se ni upala obrniti proti njemu. Naslonila se je nazaj na stol, vzela v roke najbližji časopis in se je delala, ko da čita. Kupec ni ostal dolgo. Ko je odhajal, je videla Gracija. da nese papirnat zvitek, v njem po vsej priliki pecivo. Vrnil se je v hišo, ostal pa je le za trenutek tam. Gracija je nekoliko pozneje zapustila zajtrkovalnico in je opazovala moža, ki je odhajal po ulici, kjer je potem izginil. Mlada žena se je sedaj kake pol ure sprehajala gor in dol in se je venomer izpraševala, ali naj telefonira Lefevreju, ali pa počaka, dokler se ne prepriča, da vse to ni le prazna domneva. Hitro se je odločila. Drzno je šla k hiši m je pozvonila. Zaspano dekle ji je odprlo vrntn in ie z leno brezbrižnostjo zrlo Gracijo. »H g. Durandu grem,« je dejala ta. »Odšel je od doma.« »Potem ga moram počakati. Model sem. Naročil mi je, da ob osmih pridem; počakam, da se vrne.« Dekle je skomignilo z ramo in je pokazalo po stopnicah navzgor. »Zgoraj v ospredju,« je mrmrala in izginila. Gracija ni zabijala časa in ie šla po stopnicah navzgor. Na veliko iznenadenje vrata delavnice, na katere je bila pritrjena vizitka z Durandovim imenom, niso bila zaprta. Žena je pogumno vstopila in pogledala krog sebe. Oprava sobe je bila siromašna , ob strani se je vrstilo nekoliko stojal, modeli iz gipsa v različni velikosti, omare, dva stola in zofa, ki je najbrž nadomeščala posteljo. V ozadju sobe je bila stenska omara. Gracija je šla k njej in jo je odprla. V njej je bilo le nekaj kosov perila. In vseeno... kaj je bilo v košari iz vrbi-nega šibja? Naenkrat je obstala in razburjeno prisluhnila. Od nekod — ni mogla določiti odkod — je slišala tih glas; ko da je jok otroka. Razlegel se je po sobi, — enkrat ga je jasno slišala, potem zopet pretrgano — kot nekak odmev jokanja. Gracija je stala in napeto prisluškovala. Tihi jok se je zopet zaslišal. Ni vedela, odkod je prihajal. Nazadnje je prenehal ko sanje. Nekaj čudovitega je bilo v fem... strašnega. Gracija je brez sveta gledala okrog. Potem je nekdo zaloputnil s hišnimi vrati in po stopnicah so se slišali težki koraki. XIV. Ko je Duvall drugo jutro vstal, mu je bilo v glavi bolj jasno, kak or dosedaj, odkar je bil v Parizu. Na podlagi računanja prejšnjega večera, je dozorela v njem končna sodba, Po zajutreku se je zopet nodal v sobo in je na telefonu poklical policijskega šefa. »Prosim, da mi daste na razpolago enega moža,« je dejal. »Aha,« se je smejal Lefčvre,, v zadregi ste, kaj ne?« »Nikakor ne. Saj veste, da obstoji med nama neka stava, kdo najde prej Stapletonovega otroka. Kakor se mi dozdeva sem na zelo varnem potu, da stavo dobim. Ker pa nimam pooblastila, da bi potrebne aretacije osebno izvršil, zato hočem, ljubi prijatelj, z vami deliti stavo, s tem da dam možnost, da nekdo od redar-stva izvrši mesto mene aretacije.« »Res? Ali tako zaupate samemu sebi?« »Da, in sicer po pravici. Ali bi mi za danes ne mogli prepustiti tovariša Verneta? On je zanesljiv.« »Eden najboljših mož je. Dobite ga. Tn ako vam stvar uspe, bom vendar zastopal mnenje, da sem jaz poražen in plačam šampanjca in večerjo v Cafž Royal, kakor sva se domenila.« »Mene pa bo nasprotno zelo veselilo, ako bom jaz v enakem položaju; ako bodete imeli namreč vi srečo, ne pa jaz. Bil bi zelo hvaležen, ako tovariša Verneta takoj pošljete sem v hotel, v sobi ga pričakujem. Z Bogom!« Duvall je odložil slušalo in se vsedel Pred njim so ležali narisani načrti. Nemirno je čakal Verneta. Nekako čez dvajset minut je detektiv prišel. »G. Duvall, s čim vam morem postreči?« je vprašal. . .. . »Dobro jutro, Vernet! Vsedite se in prizgi-te cigaro. O neki stvari se hočem dogovoriti z vami. »Ki se tiče izginulega Stapletonovega otroka, mislim,« je pripomnil Vernet, ko je cigaro nažgal in se s stolom primaknil k mizi. Gledal je načrte, ki so ležali pred njim. »Kaj je to, ako smem vprašati?« Duvall je vzel v roke svinčnik. »Vernet, to je načrt malega dela Pariza. Kakor vidite, to je Avenne Kleber, ki se ravno pred Slavolokom steka v Champs tlysees.« »Vidim. Popolnoma razumljivo.« »To — ta črni četverokot — je Stapletono-va hiša. Od tu do Slavoloka je približno osemsto metrov dolga razdalja.« »Nekako toliko sem hotel reči tudi jaz. No in ka j je s tem?« >Za treniutek! črnobradi lopov, izsiljevalec, ki je včeraj zvečer obiskal Stapletona in je zvijačno pobegnil, ko se je dal aretirati od enega svojih tovarišev, se danes zvečer ob osmih pojavi v Stapletonovi hiši.« »Moj Bog! Ako je tako, potem je skoraj že ujet.« »Ne tako naglo. Takrat se namreč še ne smemo vmešati.« »Toda ali hočeta izpustiti tega lopova!? Moja dolžnost je, da ga aretiram, kakor hitro mi pride pred oči.« »Vernet, motite se. Vaša dolžnost je, da se držite mojih navodil, g. Lefčvre vas je danes prepustil meni.« Vernet se je smejal. »Temu je res tako,« je dejal. »Kaj želite, kaj naj storim?« »Ta človek se torej zvečer ob nsmih prikaže pri Stapletonu in tam dobi veliko vsoto denarja. Zavezal se je, da tekom pol ure Stapleton telefonično izve za mesto, kjer najde otroka, ako njega ne bo nikdo motil.« »Oh... potem ga moramo zasledovati... in ga aretiramo, potem ko bo telefoniral.« Duvall se je smejal. »Vernet, pred seboj imamo Človeka, ki je bolj zvit, kakor bi si želel. Ta lopov niti ne bo telefoniral.«. »Kako bo potem informiral Stapletona.« Svečina Ob bližajočem zatonu leta odhaja naš gospod župnik, duhovni svetnik Časi Franc iz Svečine. Dvajset let plodnega duhovnega pastirovanja v naši župniji zapušča, a mi mu ob njegovem tihem slovesu iz globin naših duš kličemo: »Bog Vam za obilo poplačaj vso skrb in trud. V novi župniji Šmartno ob Paki želimo obilo blagoslova! — Hvaležni farani. Brusnice Od 29. oktobra do 5. novembra je bil v naši župniji sv. misiion, ki so ga vodili gg. laza-risti superior Flis, Slana in Mav. Njihovi krasni, času in našim razmeram primerni govori so morali odtajati še tako zakrknjeno srce. Povemo, da nam je bil sv. misiion zelo, zelo potreben, zlasti v današnjih časih. Od blizu in daleč so prihajali ljudje poslušat govore in prejemat sv. zakramente. Vsa fara je smatrala te zveličavne dni kot praznike. Vsa naša hvaležnost do Boga se je izlila v nedeljo ob sklepu, ko je zjutraj ogromna množica prejela sv. obhajilo in popoldne, ko smo 6e z glasno molitvijo in krasnim ljudskim petjem zahvalili Bogu za milosti sv. misijona. Daj Bog, da bi te milosti ostali v naših srcih še dolgo, dolgo. O. župniku Lundru, ki je povabil gg. misijonarje, in gg. misijonarjem samim topla hvala za vse. Borovnica V Niževcu pri Borovnici je nepričakovano •la pretekli teden, sfara šele 24 let, ga. Angela Suhadolnik, žena posestnika, — rojena Kavčič, doma iz Planinice pri Preserju. 2e od doma krščansko vzgojena, je bil tudi tu naročnica Domoljuba in drugih katoliških časopisov. Vsem, ki smo jo poznali, je bilo hudo, ko smo zvedeli, da se je tako mlada za vedno poslovila od nas. Koliko načrtov je še imela pred seboj, pa vse je morala prekiniti. Radi smo jo imeli, saj je bila tako dobra. Njena dobra duša se je razodevala še na obrazu. Vsem je hotela le dobro. Zapuščenega moža in žalujoče domače naj tolaži zavest, da se je preselila v lepše življenje. Počivaj v miru, draga Angela! ..SLOVENEC U na 10 straneh, je največji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevniki Malt oglasi V malih »Klasih velja vsaka beseda 1 din;' leni tovan Jaki •Klasi I din. Debelo tiskane naslovne besede it računajo dvojno. NaJmanJU inesek ta mali oglas 1S din. - Mali •Klasi M plačujejo takoj prt naročila. • Pri oglasih reklamnega Enačaja «• računa enokolonska, I mm vlaoka Milina vrstica po I din. • Za plamene odgovore glade analih oglasov treba prlloiltl znamko. Jluzbodobe m Prodajalka lzvežbana v manufakturl, so takoj sprejme. Ponudbe: Gorlčar, Ljubljana. Postrežnico snažno, pošteno, za vsa hišna dola, sprejmem od pol 7 do 6. Naslov pove uprava »Slov.« pod 17939 rt vi • v * • Službe ucejo Hlapec mlajši, vojaščine prost, trezen, nekadilec - Išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 17927. Poslovodjo (-kinjo) sprejmemo v trgovino z mešanim blagom na deželi. Pogoji: poštenost, dobra spričevala tn kavcija. Služba stalna. Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod št. 17790. Prodajalka za podeželsko meS. trgovino, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu — se sprejme. Poštene in de-lavoljne naj pošljejo ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena« P 17.717. Krojaške pomočnike za tino delo. sprejmem. Plača od suknje 140 din, od hlač 45 din itd. Krojači, vešči samostojnega dela naj pošljejo ponudbe z navedbo starosti na Prebeg Josip, Knin, Dalmacija. II Obrt Starejša kuharica perfektna, poštena, marljiva, Išče službo k boljši družini ne glede na plačo. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 1534. Kupimo Staro gumo ..,'„ avtomobilsko, kolesarsko, od galoš itd., ter staro železo, kovine, kupuje po najvišjih cenah »Metalia« Gosposvetska 16. [jjJEEBED Krasna štajerska jabolka zopet na zalogi. - Cene konkurenčne. - Trgovina Martine, Tyrševa 17. (t Otroška posteljica lepa, snažna, naprodaj. '-Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17940. po din 1.35 od 50 kg naprej dobite iz skladišča pri »Miklavžu« pod le-menatom. (1 Vsakovrstno ZlafO srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih cenah A. Boiič, Ljubljana Frančiškanska ulica 3. je nekaj dobro ohranjenih baročnih in renesančnih peči češkega izvora. Ponudbe Je nasloviti na upravo »Slovenca« pod Originalne peči« 17.730. ITCC.I Kupujemo podlesek, koren belado-ne, češmin in vsa ostala zdravilna zelišča. Prevzemamo na mestu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Amerika« 17.632. (k Vsakovrstno Mreže za postelje najceneje pri Andlovlcu, Komenskega ulica 84. I zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana VVollova ulica it S S tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prija-, teljem in znancem žalostno vest, da je moj ljubljeni soprog, oziroma brat, svak in stric, gospod Kari Medved privatni uradnik io kratkem trpljenju v nedeljo zjutraj izdihnil svojo "ago dušo. Pogreb blagega pokojnika bo v torek, 14. novembra ob 14 iz hiše žalosti Groharjeva ulica 16 na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin! Ljubljana, dne 13. novembra 1939. Globoko žalujoča soproga Franja Medved v svojem in v imenu ostalih sorodnikov. K! Bukova drva sveža, rok dobave mesec januar, februar ln marec kupujemo po kubičnem metru vsako količino za gotovino. Ponudbe z navedbo cene na Export, Meštrovič, Zagreb, Jela-čičev trg 15. Telef. 23-612 Hišo ali stavbišče v Ljubljani - kdor ima naprodaj, naj ponudi opisom in ceno v upravo »Slov.« pod »Novo« 17907 Posestvo ob državni cesti, hiša, kovačnica, travnik, gozd, zaradi preselitve po niz ki ceni naprodaj. Podko ren 8, Kranjska gora. Oblastni odbor udruženja vojnih invalidov sporoča, da je umrl njegov večletni odbornik in tajnik, tovariš IVAN VUK Pogreb bo dne 14. novembra ob četrt na pet izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Ljubljana, dne 13. novembra 1939. Oblastni odbor udruženja vojnih invalidov. + Umrla nam je naša ljubljena mama, gospa Miklavčič Ivana roj. Dobre vdova po magistratnem uradniku Pogreb bo v sredo, dne 15. novembra 1939 ob štirih popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. novembra 1939. Žalujoči otroci: Evgen, Stanko, Matko, Oton, ter ostalo sorodstvo. Nabava poljskih kuhinj za vojsko Po nastali potrebi se rok za prijave ponudb za nabavo 200 kosov voznih in 3000 kosov tovornih kuhinj, po odloku E. G. Br. 12546/39, podaljšuje do 11. ure dne 25. novembra t. 1. — Pogoji za to nabavko se morejo razvideti po plačani predpisani taksi v garnizijskem odseku vsak delavnik za časa uradnih ur. E. G. Br. 12546/39. Ministrstvo vojske in mornarice. Krompir Naprodaj msM Za dijaka (sina) II. razr. gimnazije, iščem stanovanje v Ljubljani prt boljši družini z vso oskrbo. Ponudbe s ceno na R. Dolinar, Jesenice. Čitajte »Slovenca« Objave Preklic Peterka Janez, gostilničar in trgovec v Zalogu pri Moravčah, v nobenem slučaju ne odgovarjam za dolgove, ki bi jih napravila moja žena. -Peterka Janez. Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? Združenje pekov v Ljubljani obvešča vse svoje člane, da je umrl danes naš član, gospod JAKIN IVAN pekovski mojster v Stožicah št. 78 Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 15. t. m. ob štirih popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Juriju. Blag mu spomin. V Ljubljani, dne 13. novembra 1939. Uprava. gospod V neizmerni žalosti, globoko presunjeni objavljamo, da je naš ljubljeni ata, stari ata, tast, svak in stric, Cupujte pri naših inserentih! IŠČEJO: Opremljeno sobico išče akademik v centru za takoj. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Takoj« 17938 ODDAJO: Eno ali dve sprejmem na stanovanje ln dobro hrano. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17937. Radio Hornyphon, petcevnl, su-1 per, vse valovne dolžine, poceni prodam. Jegličeva št. 10 in Sv. Petra št. 95. Dinter. Ivan Zore nadstrokovnik drž. žel. v pokoju po dolgi, mukapolni bolezni v nedeljo, 12. novembra ob 4 zjutraj umrl. Pokopali ga bomo v torek, 14. novembra ob 2 popoldne iz Suvoborske ulice 16 k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. novembra 1939. Žalujoče rodbine: Zore, Šuflaj, Čakš. V globoki žalosti naznanjamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš nepozabni, dobri oče, gospod Ivan Jakin pekovski mojster in posesfh t lipo dolgem bolehanju v ponedeljek ob pol 1 ponoči. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 15. novembra 1939 ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Stožicah št. 78 na pokopališče k sv. Juriju. Ježica-Gorica, dne 13. novembra 1939. Rodbina Jakinova in ostalo sorodstvo Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Jože Kramarii izdajatelji inž. Jože Sodja Urednik; Viktor CenčiŽ