PRIMORSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE L®to 2. štev. 280 - Cena 4.- lire Poštnina plačana v gotovini TRST, torek 30. aprila, 1946. Uredništvo m uprava, Plazza Goldoni it. 1-L Tel, it. 93806 93807, 93808. Rokopisi »e n« vranjo Naj živi OF - nositeljica ustvarjalnega poleta ljudskih množic. PRIMORSKA OBHAJA 5. OBLETNICO OF V bratstvu in enotnosti na delu za priključitev k FLRJ Predvečer in na praznik ob- 4c« ustanovitve OF so se vršile t 7*ei Primorski proslave, na ka-*6 ljudstvo spominjalo he-borh^ ^°rbe osvobodilne fronte, v It 8voJo osvoboditev, borbe, bil t6r* z<^ruži'a vse- kar Je jj?pravega in poštenega. Proslav. Davt *° ** Prazn'k v Tolminu in Vi-■; kjer koli je ljudska oblast, z Od trn 8Pcem’ saJ J1™ Je osvobodil-. ronta že prinesla svobodo. Pro-10 obletnico OF v vseh kra-i °one A v duhu iste neizprosne j^benosti, a katero s« je pričela 0B> ^ avotK>do z ustanovitvijo •^Proslavljali so obletnice njene ^^pvltve v duhu brezkompromi-bo.-be za dokončno osvoboditev Priključitev k materi Jugoslaviji, lo' briških, kraških, vipavskih, 'bovških, kobariških !n kih hribih ln vrhovih so zago-ttogočm kresovi, kot so goreli Ifrllrt ^bih^za borbe, ko so bili Območje partizanov in doline okupatorjev. !• praznovala oble-c° OF s manifestacijo bratstva 27, t. m. so plapolale narod-,tajnice z rdečo zveisdo po Tr. m * Gorici in po vseh -večjih in krajih pokrajine. V Ljud-domu v Gorici se je vršila *v«čana akademija. Dvora-J* bila nabito polna. Poleg Slo-lo cev VBeh slojev in starosti je bi. ju tnn°?° italijanskih antifašistov ^^^ribaldincev, ki so pristopili na ^■Pravične borbe primorskih Slo-*v v OF proti nacifašističnemu ^Patorju. Tako je dobila vsa pri-«v značaj slovensko Italijan* antifašističnega bratstva, •nega v skupni borbi. jj® otvoritvi je spregovoril član w »nega odbora SIAU za Julijsko Pa tov. Juli Beltram — Janko. ,j^**»tkein orisu zgodovine OF je *« I važnost nadaljevanja skup- borbe demokratičnih ljudskih ^ -“c v Julijski krajini v okviru v°dBtvom resnične protifaši-organizacije SIAU, ki je na °*emlju edina sila, ki brani ?1^,|C° *n teinje prebivalstva, ne * na narodnost. Opozoril je tu-ki 'klavnega praznika na ozemlju Vi. krivico vsiljevanja 25. aprila jul. ^vnega praznika na ozemlju 4a i 6 kralinc> ki vendar ne spa-nilt ^ n°^e “Pada*1 k Italiji. Govor-Wo»k*° Ve^krat prekinili z burnim /taaJem in vzklikanjem, zlasti » *^t, ko je naglasil, da je Prl-hr!* *emlja Slovencev in da je nikdar več tlačil italijanski ^Izem. ja 0 3e spregovoril član okrožne-j. bora SIAU tov. Vincenzo Ma- Politkomisar divizije Gasi,^ ^atisone. Prikazal je borbo •Vo ljudstva kot zgodovin, jo ni v zgodovini človeštva ^ ki je pritegnila na svojo iw *** reanične antifašiste in de-italijanske narodnosti tu* »i ozemlja. Dejal je, da OF HjTJ*0 pokazala pot italijanskemu ampak tudi mnogim evrop-». J ki 80 posnemali na. Proti naclfašistlčnim oku-Ni zgolj naključje, da so /*°*ke antifašistične množice «lw pristopale v partizansko »e tako junaško borile v in »logi s Slovenci. Po 8. Srti 1943 se je na Primor-Jitojj •'»vilo vsesplošno gibanje ^WUl2mu ^rez razločka na na-«o Trst, Trilč in Furlanija trdnjave v borbi i»> n^*^lzrnu> bratstvo Slovencev k* . 'lanov p* je nerazrušljivo, V volJa vseh, ki smo trpeli luienjatvu. Tudi tov. J® množica neštetokrat >o Z, * burnim ploskanjem; po-v ko je dejal, da se bor- demokratičnega italijan-^ ^uv*n*k! V Verd'j®vem gledališču ^oilcg t P*v»ki zbori iz Gorice, o- ** ^r*clllke,t*1^an®ltl pevakl 2borl kot« L**?™ l)ud«tvo 2« v ** JnjoalavlJI tro^lh ur‘h »o dne 27. t. z rdečimi zvezdami J*1 Popoln Praznično lice. Ob 8 n®' P° končanem delu v n*. ~,*° ** **rmile trtiške mno-^*t»v» . %Vnl trg, kjer ao številne Wco ^ Oaplai slavili peto oblat. "ST? ovltve OF. Nato ke je * Zastavami pomikal z ^*to jjrAr?a P° korzu ln vlale del Clrcoio Arte e Cultura. Na čelu sprevoda je korakala godba. Z balkona so spregovorili ma-nifestantom garibaldlnci Tomažič, Donda in tov. Bersa Ruggiero — Calvo. S klici OF. FLRJ in priključi tvi Julijske krajine Jugoslaviji je spremljalo ljudstvo izvajanje govornikov. Zvečer je priredilo slovensko prosvetno društvo «Triglav» akademijo, ki so jo obiskali razen slovenskih tudi italijanski antifašisti. Zato je spregovoril predsednik Markovič Alojz — Zvonko v obeh jezikih. Nastopili so nato pevski zbori «Tri- glav» in pevski zbor tov. Daneu Danila ter pionirski in ženski mladinski balet pod vodstvom tov. Zupanič Hilde. Burno pozdravljeni od občinstva so se udeležili prireditve tudi častniki Odreda Jugoslovanske armade. V nedeljo dne 28. t m. je na zborovanju SIAU govoril tov. Jaksetich o zgodovinskem pomenu OF ter nato prešel na sodobna vprašanja, predvssm na kočljivi položaj vedno večjega števila brezposelnih ln vedno večje bede ob množičnem odpuščanju v kadjedelnicah. Navdušene in vedre proslave v zoni B Tudi koprski ckraj je dostojno proslavil obletnico ustanovitve OF. Medtem ko je v coni A pri vseh prireditvah prevladoval borbeni duh,, so se vršile prireditve v coni B v duhu vsesplošnega veselja in vedrega praznovanja. Na predvečer so goreil pri vsaki vasici, ob obali in po vrhovih, nešteti kresovi. Na dan proslave so se zbrale množice v osmih večjih središčih na deželi, v Kopni, v Izoli in Pl. ranu. Kljub dežju se je ljudstvo polnoštevilno udeležilo proslave. Nastopilo je več govornikov, nakar so se vršile povsod kulturne prireditve z recitacijami, nastopi pevskih zborov in godb. Proslave so se vršile po vsej Istri v duhu bratstva, ki ga je utrdila prav OF ln ki ga utrjuje sedaj SIAU. Tudi okrog Tolmina je zagorelo nešteto kresov na predvečer obletnice OF. Na trgu 1. maja se je zbralo tolminsko ljudstvo ln ljudstvo okoliških vasi. Nastopil je govornik, ki je bil deležen burnega odobravanja, naito pa se je razvila povorka z baklado po tolminskih ulicah. Nad tisoč ljudi se je udeležilo te povorke in Izražalo s petjem borbenih pesmi veselje, da lahko proslavlja prvič v svobodi ta praznik. Z oken ln bžtlkonov so plapolale narodne In državne trobojnice z rdečo zvezdo, po mestu pa so veliki lepaki oznanjali ljudstvu popoldanski spored proslave. Na obširnem telovadišču pod mestom je bil pripravljen slavnostni oder, okrašen z zastavami ip venci, kakor tudi prostor telovadišča, Nad tritisoč ljudi se je zbralo, da proslavi svoj ljudski praznik in vidi telovadni nastop mladine, ki se pripravlja za 1. maj. Nastopili so govorniki tov. Podlipec, JuJ in kapetan Radmanovič. Pevski zbori so nato zapeli »Slovan na dan» ln «Stalingrajsko». OF je vodila tržaške množice ■kozi boj do zmage V sežanskem okraju Je že pred nekaj dni sleherna vasica okraja grmadila drva na naj višjih vrhovih z namenom, da naznani b kresovi peto obletnico ustanovitve OF. Tako sc v večernih urah zagoreli kresovi, okrog njih pa se je zbrala mladina in veselo prepevala borbene in narodne pesmi, da so se razlegalo daleč naokrog. . Kasneje so se zbrali v vsaki vasici ljudje na množičnih zborovanjih In z največjim zanimanjem sledili govorom tovarišev, ki so pojasnjevali razvoj OF. Pravilnost programa *o potrjevale tudi množične diskusije na vseh teh sestankih. Sestankom so povsod sledile enoglasno sprejete resolucije na izvršni odbor OF z izrazi hvaležnosti ln zaupanja v pravilnost delovanja te organizacije. Resolucije so v*e izzvenele v svečanih obljubah za vztrajno borbo v okviru SIAU-ja do dokončnega uničenja reakcije in priključitve Trsta in Primorja k FLRJ. Na množičnih sestankih so tudi z ostrimi izjavami ožigosali samovoljno prejudiciranje pripadnosti te pokrajine v prid Italiji z nasilnim uvajanjem 2f. IV. kot italijanskega narodnega praznika v to pokrajino. V prostorih gledališča «Del Mare* je bila prireditev v okviru prvomajskih svečanosti, ki se je prijela z Gorljevenl igrokazom «1. maj*. Sledil Je godalni koncert in nekaj pevskih točk. V nedeljo ob 11. Je godba kulturnega krožka «Rinaldi» priredila koncert na trgu Uniti pred Številnim občinstvom, katero j« navdušeno ploskalo skrbnem izvajanju orkestra. Program je med drugim vseboval Rossinijevo sinfonijo «1-taliana in Alg«ri», fa-ntazijo iz «Me-fista* od Bolta, Claudievo elegijo in Bachovo »Prebujanje pomladi*. Popoldne so pevski zbori prosvetnih društev in krožkov peli slovenske, Italijanske, ruske ln furlanske pesmi. Izvajanje Je bilo po večini Iznad vsakega pričakovanja dobro, zlasti a ko upoštevamo kratek čas delovanja teh pevskih društev in dolgoletno prepoved vsakega delovanja pevskih zborov v • °-venščlnl. Ugajale »o predvsem ne- katere pevske točke šentjakobskega zbora in mojstrsko predvajanje furlanskih pesmi. Na povratku s trga v ljudskem vrtu so številne poslušalce napali običajni šovinistični izzivači, ki »a zibirajo v kavarni »Venezia* in ki si na vse mogočne načine prizadevajo istovetiti svoj bojni krik Italija, Italija z vsemi najpodlejšimi primeri cestnega razbojništva in nesramnosti. Po stari Mussolinijevi škvadristični šoli so nekim mirnim poslušalcem koncerta v parku izbili nekaj zob. Civilna policija je imela zopet sijajno priliko, da razbijačem ne skrivi niti lasu in da postopa proti mirnim napadenim antifašistom. S srcem in du£o je ljudstvo širom Primorske obhajalo obletnico Osvobodilne frente, one enotne, nezlomljive fronte slovenskega ljudstva, brez katere bi ne bilo naše svobode. Dan te najpomembnejše obletnice v zgodovini slovenskega ljudslva pa so z isto radostjo, z istim občutkom sreče, praznovali tudi vsi antifašistični Italijani, kar jih živi na Primorskem. Praznovali so to veličastno obletnico vSi Slovenci in Italijani na Primorskem tuili zato, ker je ravno Osvobodilna fronta ustvarila med dverrvj različnima narodima, ki jima je zgodovinska usoda namenila skupno življenje, nezlomljivo vez bratstva, ki je najtrdnejši porok, da bodo skupni napori protifašističnih slovensko-italijanskih množic kronani z onim najviSjim, kar more biti edino pošteno plačilo zi dolgoleten krvavi boj, to je s popolno svobodo. V trdni veri, da ni več daleč ta dan, nadaljujejo slovenske in italijanske množice s svojimi niporl za priključitev k Jugoslaviji. Osvobodilni Svet za Trst Izvršnemu odboru OF Osvobodilni fronti, ki je enala v temnih dneh evropske zgodovine zbrati ljudske mnolice svoje zemlje v borbi proti nacifaiističnemu okupatorju, jih privesti k zmagi in svobodi, postaviti trdne temelje ljudski oblasti in slovansko - italijanskemu. bratstvu, Osvobodilni svet za Trst, ki je vzrastel iz istih osnovnih načel, prisrčno čestita ob peti obletnici njene osvoboditve, trdno verujoč v dokončno zmago skupnih idealov in slovansko-itali-janskega bratstva. 0N00 za Goriško Izvršnemu odboru OF Okrožni NOO za Goriško je dne 27. aprila t. I. naslovil na Izvršni odboru osvobodilne fronte Slovenije v Ljubljani sledeče pismo: *Ob petletnici ustanovitve zmagoslavne Osvobodilne fronte Slovenije pošilja O-kroini NOO za Goriško Izvršnemu odboru OF Slovenije svoje borbena pozdrave. le od vsega početka, t. j. že v letu■ 1941., je videlo naše ljudstvo v Osvobodilni fronti svojega rešitelja in se je zato kompaktno strnilo v njene vrste, ne glede na politična prepričanja posameznih skupin. Pod okriljem Osvobodilne fronte je začelo naše ljudstvo skupen boj proti italijanskemu fašizmu, proti nacizmu in proti vsem izdajalskim domačim hlapcem. Naše ljudske množice, organizirane v Osvobodilni fronti, so sprejele njen program in so ga s pomočjo ostalih jugoslovanskih narodov tudi izvedle. Ker pa se je politični položaj na našem ozemlju po njegovi osvoboditvi po IV. Jugoslovanski armiji spremenil, pričakujejo naše ljudske množice s polnim zaupanjem, da bo vodstvo Osvobodilne fronte Slovenije storilo vse, da bo dobesedno uresničena tudi prva točka temeljnega programa, sprejetega dne 15. in 16. julija 19Jf5. v Ljubljani na prvem kongresu Osvobodilne fronte slovenskega naroda po osvoboditvi. V imenu strnjenih ljudskih množic, ki se še vedno z vso odločnostjo bore za svoje pravice proti vsem fašističnim in imperialističnim razbijalcem enotnosti našega ljudstva, kliče Okrožni NOO za Goriško: Naj živi zmagoslavna Osvobodilna fronta slovenskega naroda! M interesu miru u Evropi se mora Francija zavzeti za pravice junaške Jugoslavije ■ piše francoski list „Humanit6M Pariz, 29. — Včerajšnji pariški listi posvečajo veliko pažnjo konferenci štirih zunanjih ministrov v Parizu in poudarjajo, da je vprašanje mirovne pogodbi z Italijo ena izmed najvažnejših točk te konference. Magnien objavlja v «Humanitš» članek, posvečen konferenoi zunanjih ministrov, in poudarja, da natega sodelovanje Francije na tej konferenci francoskim delegatom novo odgovornost. Magnien pravi: »Nova demokratična Francija mora v veliki diskusiji za določanje miru med narodi ostati zvesta tem demokratičnim težnjam narodov in spoštovati njihovo voljo, da vzpostavijo pri sebi in med sabo vlado, ki temelji na resnični demokraciji in ni last trustov.* Nato navaja članek Thorezove besede, da mora biti francosko ljudstvo združeno s svojimi prijatelji na zahodu kot na vzhodu: z ZSSR, Poljsko, Češkoslovaško, Jugoslavijo, Bolgarijo, Rumunija in nadaljuje: «Ta zveza se bo utrdila v blagor Francije in vse Evrope; utrdila jo bo francoska politika, ki bo odbila intrige banke Mirabaud glede borskega rudnika ali La Dal-matienne, naperjene proti demokratični Jugoslaviji; s politiko, ki bo doprinesla k naporem demokratskih množic v Rumuniji z borbo proti petrolejskim trustom.* Magnien zaključuje; «Glede Italije lahko Francija vse pridobi, če zavzame določno stališče, ki bo ustrezalo: 1) francoskim interesom: reparacije, popravek meje na Alpah izročitev dela italijanske mornarice; SPOMINSKA SVEČANOST V LJUBLJANI Pet let osvobodilne borbe slovenskega naroda pod praporom Osvobodilne fronte Govor podpredsednika jugoslovanske vlade Edvarda Kardelja Ljubljana, 29. Tanjug. — V Ljubljani se je vršila spominska svečanost ob peti obletnici Osvobodilne fronte Slovenije. Na zborovanju so bili navzoči podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj, general Rudolf Primorac, kot predstavnik vrhovnega poveljnika Jugoslovanske armade, podpredsednik predsedstva narodne skupščine FLRJ /Moša Pijade, minister za pravosodje zvezne vlade Frane Frol kot predstavnik zvezne vlade, predsednik vlade LR Srbije dr. Blagoje NeškoviJ ia predstavniki vlad vseh ljudskih republik Jugoslavije. Navzoči so bili tudi predstavniki sovjetskega veleposlaništva in Rdeče armade. Zborovanje je otvoril predsednik vlade LRS Kidrič, nato pa je govoril podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj. Edvard Kardelj Je dejal med drugin: «Peta obletnica ustanovitve OF Slovenije je hkrati prva Obletnica, ki Jo s'ave v svobodi skoraj vsi Slovenci, razen onih, ki onstran demarkacijske črte pričakujejo in se bore za svoje pravice (vzkliki: «Zahtevamo Trst!*). Pet let Osvobodilne fronte Je nedvomno pomembno poglavje zgodovine slovenskega naroda. Danes pred petimi leti se je skupina mož, raznih političnih nazorov, sestala iu na iniciativo in predlog komunistične partije poiolila organizacijske In politične temelje OF. To se je zgodilo komaj 10 dni po sramotni kapitulaciji stare Jugoslavije. OF je dejala slovenskemu ljudstvu: »Sovražnik Je mogočen, toda r.l je sile, ki Je ne bi mogla zlomiti enotna volja narodov. Vse demokratične ln svobodoljubne sile se morajo združiti v borbi proti okupacijskim silam in ustanoviti enotnost OF. Bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije In naslonitev na veliko in bratsko SZ, ki je edina sposobna zadati smrtni udarec fašističnemu imperializmu, — to je edina pravilna ln zmagonosna politična linija v boju slovenskega naroda za osvoboditev.* Pet let osvobodilne borbe sloven- skega naroda poji zastavo OF je nedvomno potrdilo dejstvo, da je bila politična linija, ki jo je na konferenci OF 27. aprila 1941. predlagala delegacija CK KPS, več kot pravilna, da Je ta politika pomenila rešitev slovenskega naroda. Samo taka politika in takšna borba je mogla rešiti slovensko ljudstvo popolnega uničenja.* Podpredsednik zvezne vlade Kardelj je nato govoril o zgodovini slo-venskega naroda in poudaril, da je bil slovenski narod v vsej tej zgo-divni samo žoga v igri drugih narodov, zlasti pa v dobi imperializma. »V letih 1917. do 1918. so Slovence poznali v borbah proti av-stro-ogrski monarhiji. Tudi brez tega poziva se Je slovensko ljudstvo hrabro borilo proti avstro-o grške mu zatiranju. Mnogi Slovenci so se kot prostovoljci pridružili zaveznikom. Bila je cela vrsta slovenskih oboroženih vstaj v avstrijskem zaledju. Z vsemi sredstvi, ki so Jim bila na razpolago, so slovenske ljudske množice pomagale zavezniški zmagi. Vojna se je kon- Ratlflkaclja jugoslovansko* poljske pogodbe London, 29. AFP. — BBC poroča iz Varšave, da je poljski narodni svet soglasno ratificiral poljsko-jugoslovansko pogodbo o prijateljstvu In sodelovanju. Uničevanje terorističnih tolp na Poljskem Varšava, 29. AFP. — Minister za državno varnest Raczkiewicz je izjavil pred narodnim svetom Poljske, da Je poljsk^ policija po osvoboditvi likvidirala večino terorističnih tolp, zaplenila 930 strojnic, 3 500 brzostrelk, več tisoč pušk ia pištol, ter preko 3 milijone kosov muni-cije. Raczkiewicz je poudaril, da je moglo biti to orožje poslano na Poljsko samo as letali, a katerimi Andersova armada oborožuje poljske teroriste, ki so odgovorni za 6.972 mrtvih. Varnostna služba Je poleg tega aretirala 26.000 vohunov, kolaboracionistov ln izdajalcev ter odkrila 12 podtalnih organizacij. Odkrita fašistična organiza-clja na AMirskem Budimpešta, 29. Tanjug. '— Dopisnik Tanjuga poroča: V Pečuhu 30 odkrili fašistično organizacijo »narodna straža*. Policijski organi so razkrili tolpo v trenutku, ko so bili člani poskušali vreti ročno bombo v prostore madžarske komunistične stranke, kjer je bilo zbranih nekaj sto ljudi. Tolpa sestoji iz mladincev od 19 do 22 let, ki so tro-sili letake ln pripravljali napade. Voditelj je 19 letni študent, bivši član Volksbunda Laszlomess. Četrta seja pod ByrnesoYim predsedstvo Pariz, 29. - AFP — Četrta seja 'tirih zunanjih ministrov se je pri-I čela danes ob 16 uri pod Byrneso-vlm predsedstvom. 12.000 lir za zaprte antifašiste v Puliu Pulj, 29. - Tanjug — AFZ iz Pulija, Hrvatice in Italijanke, so za Veliko noč nabrale preko 12.000 Ur ln znatne koltčlne hrane za ranjene ln aretiran« antifašiste iv ječah in bolnicah v Pulju. Aretiran! člani blvie Antonescujeve vlade Bukarešta, 29. * Tanjug — Dopisnik Tanjuga poroča: »Po poročilih rumunskega tiska je bilo na zahtevo romunskega ljudskega sodišča aretiranih več članov bivše Antonescujeve vlade. Med aretiranimi »o general Dimitrij Popescu, bivši notranji minister, general Dobre Matracanu, Braileanu, prosvetni minister, Titu Dragoš, glavni taj. nik za rumuniasacijo, Mares, poljedelski minister ter Marlnescu Konstantin, Busclla in Pfltronescu. Tretji sestanek zunanjih ministrov Pariz, 29. AFP. — Tretji sestanek sveta zunanjih ministrov, ki Je zaključil prvi teden dela, Je potrdil vtis, ki se je kazal že ob pričetku, da je splošna volja, da se delo čim-prej v pomirljivem duhu konča: Zaradi tega ugodnega ozračja je bilo vprašanje italijanske mornarice rešeno brez težave. Imenovan je bil odbor štirih mornariških strokovnjakov, ki bo preučil vprašanje in Izvršil razdelitev mornarice. Zdi se, da bodo Italiji ostale 4 križarke, podmornice pa bodo potopljene. V soboto bi svet moral razpravljati o vprašanju Trsta, ki' je bilo druga točka dnevnega reda. Vendar se razpravljanje o tržaškem vprašanju ni moglo vršiti, ker razmejitvena komisija še ni predložila svojega poročila. ZDA in mir New York, 29. - AFP — Corliss Lamont, predsednik narodnega sveta ameriško - sovjetskega prijateljstva je izjavil, da Je najvetji doprinos k mednarodnemu miru, ki ga morejo trenutno dati ZDA, prenehanje z govorjenjem o vojni z ZSSR. Dodal je, da bi moral predsednik Truman javno obsoditi provokatorje kot na primer guvernerja Eule, ki Je preko radia zatrdil, d* »• ZSSR pripravlja na napad na ZDA, ki morajo biti zaradi tega pripravljene na uporabo atomske bombe. čala ln kakšna je bila »nagrada* za to borbo slovenskega ljudstva? Tretjina slovenskega naroda Je bi* la izročena italijanskim in avstrij skim imperialistom. Danes je drugače — je nadaljeval Kardelj. Jugoslovansko ljudstvo se krepko naslanja na veliko !a mogočno SZ. To prijateljstvo ni napadalno in naperjeno proti nikomur. Toda v naši zgodovini so nas tolikokrat napadli isti sovražniki ln tolikokrat so nas opeharili isti »prijatelji*, da predstavlja prijateljstvo s SZ in njeno pokroviteljstvo za nas veliko pridobitev naše osvobodilne borbe. Med tem ko protiljudske reakcionarne sile v posameznih jugoslovanskih narodih sejejo neslcgo med našimi narodi, je pozvala komu-nistična partija Jugoslavije vse naše narode ln vse napredne sile naših narodov v borbo proti okupatorskim silam, v borbo za samoodločbo jugoslovanskih narodov, v borbo za resnično bratstvo naših narodov, za novo Jugoslavijo, zgrajeno na načelih resnične ljudske demokracije ln federacije.* Taki so torej rezultati politike OF, ki je bila obenem politika o-svobodilne borbe v vsej Jugoslaviji.. Politika, ki je neločljivo povezana z Imenom tov. Tita, ki Jo je mnogokrat formuliral ne le med vojno, temveč že mnogo pred vojno, v dneh, ko so se pričeli jibirati temni oblaki nad Jugoslavijo in nad s!ovensk'm narodom.* (Dolgo odobravanje in vzkliki »Živel Tito!*). Nato je govoril dr. Neškovič in poudaril željo, da bi slavili naslednjo obletnico OF v trdni in neločljivi skupnosti z našimi in vaiiml brati v Trstu, JK ter na Koroškem, . 2) interesom miru v Evropi z priznanjem pravic junaški Jugoslaviji: reparacije za zločine in opustošenje, ki so Jih povzročile Mussolinijeve horde, izročitev vojnih zločincev, ki so še vedno svobodni v Italiji, vrnitev JK s Trstom Jugoslaviji. Jugoslavija je zaradi svojega položaja ob Jadranu sredozemska sila. Nekateri bi jo radi za ceno smrti Trsta in preganjanja Slovanov omejili na Balkan: to je italijansko imperialistično 4 tali .'is, ki zahteva razen Istre in JK še povratek dalmatinskega ozemlja okoli Zadra! Francija ne more zatajiti prijateljstva do Jugoslavije s tem, da bi žrtvovala slovansko ozemlje italijanskim neoimperlalističnim reakcionarjem, Mussolinijevemu fašizmu, ki dviga svojo, glavo. Torej tudi tam je v Igri francoski narodni interes. Francija mora biti na konferenci zunanjih ministrov budna in ne sme imeti nobenega opravka z favoriziranjem reakcije, nacizma in fašizma, temveč mora nasprotno iti za tem, ds bi bila prijateljskim narodom zagotovljena pravica in mir, temelja narodne varnosti in splošnega miru*. Turki mlafijo prazno slamo MIzvestjaM o tarski politiki in prijateljskem zadržanju do Hitlerjeve Nemčije Moskva, Tass. — »Izvestja* objavljajo članek Vasiljeva pod na-s'.ovom: «Turki mlatijo prazno slamo*. Marca ta aprila Je bilo v turških listih mnogo hrupa zaradi obiska ameriške oklopnlce »Mis-souri*, ki je pripeljala v Carigrad truplo turškega veleposlanika ZDA, ki je umrl leta 1944. V opisovanju Missourljevega obiska ln v pretiravanju njegovega pomena so se turški listi tako razvne‘i, da so trdili, da so ZDA, in ne Turčija, zainteresirani na o-krepitvi prijateljskih odnosov med obema deželama. Dne 12. aprila je list »Cumhurlet* pisal, da ima A-merika interese na Bližnjem in Srednjem Vzhodu in da j« varnost teh pokrajin odvisna od Turčije. Torej je jasno, da niso združene sile protihitlerjevske koalicije in v prvi vrsti Rdeča armada, rešile svet z Bližnjim srednjim vzhodom vred velikih nesreč, ki bi jih povzročil fašistični vandalizem. Ne, to je bila Turčija. Kdo bo to verjel? »Ključ do varnosti na Srednjem tn Južnem vzhodu — nadaljuje list — je v turških rokah.* Kot da ne bi bilo ZN, okrepitve enotnosti in predvsem enotnosti velesil in kot da ni odvisna od tega varnost sveta in varnost Bližnjega srednjega vzhoda, temveč od Turčije. To je Jasno vsemu svetu. Vendar pa vodi turški tisk načrtno gonjo proti uveljavljanju enotnosti svobodoljubnih narodov. V hrupu spričo obiska «Missourlja* listi niso štediil niti z napadi na SZ. Kričali so, da ZSSR groei Turčiji z napadom, da bodo ZDA priskočile Turčiji na pomoč Itd. Vsi turški listi ao si z vsemi Štirimi prizadevali ln izvajali velik hrup, da bi prikazali svoje želje za resničnost ln dokazali, da Je obisk »Missou. rija* sovražno dejanje ZDA glede SZ. Izjava admirala Hewita, da obisk oklopnlce »Mlssouri* ne pomeni, da nudijo ZDA Turčiji pomoč v tur-ško-sovjetskih odnosih, Je nujno razočarala turtke protisovjetske kroge. Tsko se nam prikazuje turška mlačev prazne slame ob obisku ameriške oklopnice »Missouri* v carigrajskem pristaniJJil. Ce hočemo to Izpopolniti, se moramo £e ustaviti ob sprejemu, ki ga je priredil 8. aprila turški ministrski predsednik Saradjoglu ameriškim dopisnikom. »Ponudil vam bom turško kavo*, je dejal ministrski predsednik »in prikazal vsemu svetu stališče Turčije med vojno.* Mi pa vemo nekaj drugega. Dne 18. junija 1941 je Turčija sklenila s hitlerjevsko vlado pogodbo o prijateljstvu. Med vso vojno Je vodila politiko nevtralnosti in oskrbovala Nemčijo ■ surovinami, kar je podaljšalo nemški odpor. To ni ravno čast, o kateri govori Sara-djuglu, temveč sramota. Ze leta 1941 je Turčija spustila skozi oline nemško stralarno ladjo «Se;falke», nato pa italijanski borbeni čoln »Tarvislo*, ki sta bila oba uporabljena v vojni proti ZSSR. Julija leta 1941 js šlo skozi carigrajsko pristanišče 1.396 ton nemškega petroleja, ki so ga Nemci rabili za oskrbovanje svojih čet na področju Črnega hiorja. Vsem tem dejstvom Je treba še dodati, da Turčija ni opustila nobene prilike za delovanje v prid Nemčiji. Oktobra leta 1945 so se voditelji vlad ZDA ZSSR in Velike Britanije na berlinski konferenci sporazumeli o nujnosti revizije konvencij«' o ožinah. Ta sporazum vs?kr-kor ne ustreza Turkom, kar Je mogoče razvldetl iz tega, kar je storil Saradjoglu. Toda ali to ugaja ali ne ugaja možem turške vladne klike — igo-dovina velike vojne naprednih sil človeštva proti hitlerjevski reakciji Je napisala na svojih straneh taka dejstva, da ne morejo izginiti pred čašo turške jave. Odlikovanja ob 5. obletnici Of Beograd, 29. - Tanjug — Z odlokom predsedstva narodne skupščine- FLRJ so bili ob peti oblstnlci ustanovitve OF Slovenje odlikovani voditelji narodno - osvobodilne vojne Slovenije. Podpredsednik vlade FLRJ E0 vard Kardelj je prejel red bratstv? ln enotnosti prve stopnje. Z istim redom so med drugim odlikovan* Josip Vidmar, predsednik SNOS-a, Boris Kidrič predsednik vladf LRS, general Ivan Maček, notranji minister viade LRS, dr. Marjan Brecelj, podpredsednik vlade LRS Oton Zupančič, ravnatelj slovenskega narodnega gledališča, dr Drago Marušič, minister za pošte v zvezne vladi, Boris Kraigher podpredsednik PNOO-ja. Red • bratstvu ln enotnosti drug« stopnje je bil podeljen dr. Francetu Kosu, dr. Urošu Kraigherju svetnikoma jugoslovanskega veleposlaništva v Londonu. • I»to odlikovanje Je prejel tudi Uroš Zemljak. ataše za kulturne zadeve Jugoslovanskega veleposlanioi-va v Parizu Zahteve traSklh Bolgarov Sofja, 29. - Tanjug — Glavni izvršni odbor traške organizacije Bolgarije je poslal memorandum zunanjim ministrom v Parizu v zv-ezi z rešitvijo vprašanja Tracije. Memorandum poudarja, da v Traciji od 7 stoletja prebivajo samo Balgarl, ki so jih sistematično preganjali grški šovinisti. Zlasti ttž:ko preganjanje Je bilo po prvi svetovni vojni, ko so bolgarski element nasilno deportiran iz Tracije in ga asimilirali. Begunci iz Tracije zahtevajo sedaj, ko se pripravljajo mirovne pogodbe, naj se popravi ta krivi«a bolgarskemu prebivalstvu Tracije. Pariz, 27. - AFP — Ustavodajna skupščina J* * dviganjem rok sprejela zakon o nacionalizaciji premogovnikov. Presenetljiv doprinos Titove armade k zavezniški zmagi Francoski tednik o Jugoslovanski armadi Pariz, 27, — Pod naslovom »Titova armada Je na presenetljiv na/in prispevala z zavezniški zmagi* prikazuje Pierre Stavskjr v tedniku »France d Abord* na dveh celih straneh v podrobnostih vstajo Jugoslovanskega ljudstva proti okupatorju. Tednik poudarja v tem vlogo Jugoslovanske Komunistične partija, bistveno ljudsko novačenje v novo Jugoslovansko armado ln prikazuje rato zmagovito borbo te armade skozi 7 sovražnih ofenziv, ki so jih podpirali okupatorjevi hlapci Mi-hajiovič, Pavelič ln Nedič. Tednik poudarja zlasti doprinos narodno-osvobolllne vojske skupni zavezniški stvari ln navajo o tem številke: V štirih letih vojne Je Jugoslovanska narodno - osvobodilna vojska prizadejala sovražniku Izgubi, ki znašajo 450.000 mož. Tednik prikazuje nato zmago narodnoosvobodilne vojske, potem ko Je prešla vse ofenzive, zmago, ki jo je peljala vse do Trsta, ki ga Je morala zapustiti po dogovora z zavezniki, in zaključuje a poudarjanjem vloge te ljudske armade pri obnovi dežele: »Jugoslovanska armada, ki Je izšla iz partizanske borbe proti okupatorju, je globoko ohranita svoj značaj ljudske, demokratična armade in zaradi tega uživa »po štovanje med jugoslovanskim ljudstvom. LONDON. Ust «Daily Worker» piše, da skuša Bevin ustvariti blok britanskega imperija proti ZSSR in sl zlasti prizadeva pridobiti za to južno AIriko. 1. MAJ ljudski praznik Polkovnik A. C. Bow* man, viiji častnik sa civilne zadeve ZVIJ, javlja, da je dan 1. maja na področja A ljudski praznik. PRIMORSKI DNEVNIK — Z — 30. aprila 19^ Proti duoinim meram ZVU ostro prptestira okrožni NOO za Goriško v pismu naslovljenem na ZVU Okrotni Narodno osvobodilni sporazuma Tito-Alexander, odnosno | Iavrini odbor SIAU-ja za tržaško Ibor Je naslovil dne tl. t. m. devinskega sporazuma, s katerim okrožie Da Diie ZVIJ: aProirliLHitev odbor ta ZavezniSko vojalko upravo sledeče pismo: «Kot predstavniki volje vsega antifašističnega ljudstva gori Jk e ga o-kroija prejema okrožni NOO ta Goriiko vedno več vprašanj, kako je Mio mogoče, d* je ZW izdala ukrep s katerim se proglaša 25 a. pril za narodni praznik. Okrožni NOO za Goriško na takšna vprašanja ne zna dati zadovoljiv odgovor, kajti ukrep ZVU je brezdvom-no protizakonit in nasprotuje pravnemu in dejanskemu stanju v coni A, ki jo imajo zavezniki začasno v zaupni upravi Proglas št. 1 določa v svojem UL členu, da bodo o«tali v veljavi zakoni od 8. septembra 1943., sedaj pa vidimo, da se raztegujejo na naše sporno ozemlje tudi novi Italijanski zakoni, ki so bili izdani v Italiji zadnje čase. O pri padinosti tega spornega ozemlja more izreči poslednjo besedo le mirovna konferenca. S tem. da uveljavlja ZVU v coni A nove italijanske zakone, pa je pokazala svojo pristranost ki Je že vnaprej skušala prejudicirati pripadnost gotovega dela spornega ozemlja. Demokratom m notic e zo užaljene zaradi takega postopanja tar odločne obsojajo in protestirajo proti gornjemu ukrepu, kajti 25 april ne moremo imeti na tem področju — kot dan osvoboditve, ko vendar ves svet ve, da so se na Goriškem še pri la IMS bffle ogorčena borbe proti italijanskim fašistom ln nemški armadi ter Mlhajlov ičevtm bandam, Po 35. aprilu 1940 se Je prelilo le obilo dragocene krvi borcev IV. Jugoslovanske armije in garibaldinskih divizij, Id so bile v njenem sestavu k> šele 1. maja 1948 Je slavna IV. Jugoslovanska armada dokončno osvobodila vso Julijsko krajino, ljudska množice aa čutijo zaradi amenjcnoga ukrepa ZVU globoko užaljene in na morejo dopuščati, da H ae praznovala obletnica osvoboditve kak drugi dan kot ravno L maja, ke Je bila osvoboditev tudi r resnici dosežena. V poslednjih dneh je ZVU Izda. la tudi drag 'ukrep, • katerim prepoveduje prebivalstvu Julijske krajine, da bi se moglo svobodno udeležiti prvomajskih proslav v Trstu. Tudi proti temu ukrepu ljudstvo protestira saj vidi v njem kršitev Partizani! Prvi naj /a prašnik delovnega ljudstva. Po tolikih letih »otiranja smo t| »kujmo s vsem uHm ljudstvom s našo oboroženo borko pridobili pravico praznovati v svobodi praznik, ki j* tako drag delavoem vsega rveta. * Iti dan slavimo letos v Trstu tudi prvo obletnico osvoboditve mestih Pred Istom dni so se po u-Kcah naiega mesta vrhU hudi boji. Partizanski oddelki in vse ljudstvo, kile j* uprlo, »o dokončno uničili ostanke vojaike sile na-oifaiizma in dali smrtni udareo krajevni in mednarodni reakciji. Partizanit Danes moramo bolj kot kdaj JkoN braniti in utrditi ljudske pra~ vioe, ki »mo si fih priborili s lastno krvjo. Danes moramo bi« bolj kot kdaj koli zdruieni z delovnim ljudstvom. Danes moramo bolj kot kdaj koli strniti vezi med vsemi demokrati in zagotoiiti bratstvo naHh narodov. To dolinost nam nalagajo zlasti nedavni dogodki v našem mestu, kjer si neofahtem, #ei ga podpirajo skupine izkoriičevalcev in vojnih hujskačev in fci mu slutijo laini partizani, upa znova dvigati glavo. V te partizane in ono, ki »o »e borili za osvoboditev, pozivamo, naj »e udeleie veliki manifestaciji prvega maja in »e pri tem drie navodil, hi jih jim bodo da* odbori sektorjev. To je naio dolino»tt Vsi naj bodo torej 1. maja ob osmih zjutraj na Čampo San Gla-oomo, kjer fih bodo odgovorni tovorili uvrstili v povorko. Smrt fajisnru » Svobodo narodu! Zveaa prtmorskth partizanov Sekcija Trst r f 1» » *- tV j tf' > ii je bilo zajamčeno prebivalstvu obeh con prosto kretanje. Se bolj čuden se nam zdi ta ukrep, ko nam je znamo, da ni ZVU ob prihodu razmejitvene komisije ničesar skrenila, da bi preprečila prihod številnih polnih vlakov in avtobusov, ki so vozili ljudi lz Italije, da so se mogli udeležiti šovinističnih in Imperialističnih Izgredov v Gorici in Trstu. Okrožni NOO formalno in odločno protestira proti takim protipravnim in protidemokratičnim ukrepom. V njih vidi namreč pristransko stališče, ki ga je zavzela ZVU glede vprašanja pripadnosti tega spornega ozemlja. Razumljivo Je, da tako stališče, ki ga Je zavzela ZVU med tukajšnjim prebivalstvom, povzroča napeto stanje, nemir In nevarnost za javni red. Smrt fašizmu - svobodo narodu. Ogorieni protesti iz vse Primorske Ljudstvo iz Pevme odločno protestira proti ukrepu ZVU o praznovanju 25. aprila in pravi, da je na« praznik 1. maj, ko sms se o-svobodiU sami a pomočjo IV- Armad« Jug. vojake. u odrejeno preiskavo izvrSili elementi, ki so imeli svoje posebne interese, da ne bi prišla na dan krivda in samovoljna raba nasilja na fašističen naCin po civilni policiji. Prijave z dokazilnimi. pričevanji bodo prodložene, potem ko bodo z na J večji m številom dokazil In pričami potrjene na način, da ne bo mogoč nikakien dvoumen demanti. Iz vS*h teh razlogov pozivamo polkovnika Bowmana, da počaka z dokončnim mnenjem, da bi moral, no in dejansko prizadeti imeli motnost oglasiti se, saj to gotovo ni g’.as faSlstov ln pretepačev, ampak užaljenih ln pretepenih antifašistov.* Odbor zaprtih in izpuščenih antifašistov dru s kakim pomembnjeHm delom. Po drugi strani pa prebivalci iele, da bi narodna čitalnica kmalu priredila . kaklen lep miting. Za zgled vsem kulturnim delavcem je nedvomno lahko vaiki pevski zbor, ki se prav dobro razvija in kaie, da bo dosegel dostojno viJino. KOSTANJEVICA NA KRASU. Dne tt. t. m. so ImeH pionirji iz Kostanjevice na Krasu svojo prvo pionirsko kulturno prireditev. Ob otvoritvi Jim Je organizacija AB-IZZ Iz Kostanjevice podarila lepo zastavo. Sledile so razne dekla močijo, med katerimi sta naj-leple izpadli Alkerčeva »Jfi vstajamo* in Dr. Ambrožiča Fr. lz pof-tr« Dr. De Feconda G. ter ®e bec I. iz II. Bistrice, da nsm, pivka besed, s katerimi bi *e ^ gli dostojno zahvaliti. & jjr. Končno se zahvaljuj«?®^ « cvetje, s katerim so tolik*, -to » mi domači delavci, zasul' 1» »p šega fantka ln vsem, ki *° * . mili na zadnji poti. BaČ na Pivki, dne Žalujoči URBANČIČ. , 0,W in NADA roj, PRESL tei sorodstvo. i