Izhaja dvakrat na teden. Velja za celo = leto I3.00 Published sem? g weekly. Subscription yearly. ŠTEV. (No.) 49. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. C* ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OP MARCH 3rd 1879. CHICAGO, ILL., PETEK, 24. JUNIJA, 1921. Published and distributed under iterant (No. 3*0) by His Act •i October on file at the Pot Office of Chicago. HL — My tke Order of the President A. S. Burleson, Postmaster General. NAJNOVEJŠE VESTI. Z KONVENCIJE DELAVSKE FEDERACIJE V DENVERJU. Konvencije Federation of Labor se je udeležil tudi znani socijolog Father Dietz iz Cincinnati, O., ki se je sedaj udeležil še vseh konvencij. V nedeljo 19. junija je bila posebna sveta maša za katoliške delegate konvencije v stolni cerkvi. , Father Dietz pravi, da ni dolgo več čas, ko bodo škofje spoznali potrebo. da bodo v vsaki škofiji nastavili duhovnika, katerega edina dolžnost bode, da bode proučaval delavske razmere med delavci škofije, posebno, ki bode deloval za organizacijo delavstva v unije. Res je. da je delavsko vprašanje strogo gospodarskega pomena samo na sebi, vendar je pa tudi res, da le pre-radi razni delavski nasprotniki ume šavajo versko vprašanje v delavsko in ščuvajo delavstvo proti cerkvi, zato da odvračajo pozornost delavstva od raznih izkoriščevalcev, ki so na ta način varni zadaj za gonjo proti veri. Zato pa je veliko dela v delavskih organizacijah za katoliškega duhovnika, ki je pravzaprav na vse zadnje še edini pravi delavski prijatelj, ki ima pri delavstvu popolnoma nesebične namene. jZato pravi Father Dietz, da naj bi ta duhovnik v škofiji ne čakal, da se kaki štrajki začno. Njegova dolžnost bi bila, da proučava stanje delavstva, da pazi na delavske plače in na delavske razmere po tovarnah. Kot duhovnik pride v prav ozki stik z delavstvom, ki mu kot duhovnika ka Hardinga evropskim velesilam, ki so se zadnje mesece toliko trudile, da bi dosegle, da bi jim Amerika odpustila ves dolg. Anglija je tako zvijala svoje oči in tako ganljivo tožila, kako ji je hudo, kako je revna. da bi ji Amerika odpustila. Vendar pa niso mogli premotiti predsednika Hardinga z vsemi temi "solzami'', temveč bode prodal nih dolg amerikanskim državljanom, to je, razpisal bode delnice na ta dolg, katerega bodo pokupili posamezniki in evropske vlade ne bodo več dolžne amerikanski vladi temveč ameriškim državljanom, ki jim pa gotovo nihče ne bode podaril niti vinarja. Po sedanjih računih so dolžne: Anglija .....$4,210.000.000 Francija .... 2.750.000.000 - Italija ...... 1.625.000.000 Belgija...... 400.000.000 Rusija ...... 190.000.000 Jugoslavija . . 100.000.000 Drugi zavezniki 175.000.000 seveda koga v obrambi tudi malo] ne poznam smeri tega lista in v svoje cerkvene prireditve in zabave požgečemo, pa nas dolže, da napa-' damo, da kazimo mir, da 1'brutalno napadamo" in da smo osebni . . . Povejte nam samo en slučaj, da smo mi koga "napadli", to je, mi začeli kak boj, razun kadar smo se branili. Listi in osebe, ki sveto vero pri miru puste in nas ne napadajo, tudi mi popolnoma pri miru pustimo, kakor bi jih ne bilo. Povemo pa, da bomo vedno tudi v prihodnje znali braniti svoje poštenje in svoje dobro ime proti vsakim napadalcem, pa naj bodo naši "napadi zato še bolj brutalni". — To velja vsem, katerih se tiče. kakšnem duhu piše. fZa netaktnost, LETO (VOL.) VIL ter s tem potuho dajo tem možem. ki so jo zagrešili v Buenos Aires, S temi svojimi dopisi in poročili več nič ne morem. .Toliko v pojasnilo [škodujejo katoliškim Slovencem, ka-Tebi in vsem Amerikancem, ki sojkor najgrši naravnostni napadi na blage volje. j vero, najgršega protikatoliškega li- Tvoj udani Meškc 1. r. sta- Brezje, 27. 5. 1921. Skupaj .....$9.450.000.000 Ta svota bode morala pa .biti iz-plačana v 30 ali 40 letih. SPOMENIK SRCU JEZUSOVEMU NA VSEUČILIŠČU. Ko se je začela epidemija influ-enca v Omahi, Nebr., in je umri tudi prvi vseučeliščnik Creighton University za to morilko, zbrali so se slušatelji vseučilišča in so naredili obljubo, ako jih presveto Srce Jezusovo obvaruje še nadaljnih žrtev, da bodo postavili v hvaležen spomin za to milost poseben spomenik, soho presvetega Srca Jezusovega na vseučiliškem prostoru (parku). In res. Mej tem, ko je po drugih šo- zaupa vse razmere take, kakor so.hah ta morilka zahtevala silno veli-Ta duhovnik naj bi zato stopil med žrtev, je to vseučilišče v Creigh- delavstvo in delodajalca in naj bi skušal posredovati. Kot popolnoma disinterosovana oseba. 1« nima nobenih koristi od nobene strani, bi stopil pred delodajalce in jim povedal naravnost, kaj ni prav in kaj je pravično. Delavstvo samo velikrat tega ne more, ker tisti, ki bi si upal kaj takega," bi izgubil delo. Duhovnik lahko to stori vsled svoje služ-be. — Ta misel je krasna in vsi katoliški listi so jo pozdravili z velikim veseljem in upati je, da bo v najkrajšem času našla odmev po vseh škofijah. ton University izgubilo samo tega dijaka, ki je umrl predno so naredili to obljubo. — Na praznik presvetega Srca Jezusovega letos je bil spomenik slovesno odkrit. ŽIVIO BOLJŠEVIZEM! V Moskvi zboruje tretja interna-ciojanala, o kateri smo že v "Edinosti" pojasnili, kaj je in kaj po-menja. Toda boljševizem je bankeroten. Lenin je poročal na tem zborovanju, da tako ne more več dalje. — "Boljševižen se moran iti učiti gospodarstva v šolo h kapitalizmu!'' (Smejte se, slovenski rdečkarji!) — "To pomenja, da moramo sedaj preiti od vojskinega komunizma k so-cijalnem. Strašno opustošnje, katero je povzročila vojska in revolucija in še slabe letinje zlasti ona 1920 zahtevajo, da uberemo drugo pot, da nam bo pozidati nazaj, kar je sedaj porušenega. Mi do sedaj nismo mogli pozidati nazaj velike industrije, brez katere pa noben narod ne more obstati, trgovanje s stvarmi pomenja prosto trgovino, kar pa pomenja pravzaprav kapitalizem. To pa ne bode nevarno za proletarijat, ker bode proletarijat še vedno obdržal svojo moč —" To je žalostne konfiteor, Mr. Lenin! SLUČAJ, KI NI SLUČAJ. Francoski državnik Combes je bil velik sovražnik katoličanov. Smrtno jih je sovrazžil. in je posebno deloval na to, da se je začel v Franciji kulturni boj proti katolikom. Ta mož je žrtvoval vse svoje življenje samo temu, da bi na Francoskem uničil vpliv Rima, da bi zadal sv. cerkvi smrtni udarec. Te dni je pa po dolgih letih zopet odšel francoski odposlanik vlade, da nastopi svojo službo pri sveti stolici %kot vladni zastopnik francoske vlade, kajti francoska vlada je sklenila pogodbo z Rimom in stopila v prijateljsko zvezo. Čudno, ravno oni dan, ko je ta odposlanik odšel iz Pariza, je pa umrl Combes, preziran in pozabljen od vseh. Mr. Konda, ste čuli? ŠVICA NE MARA — HABSBUR-ŽANOV. Iz Švice se poroča, da bodo vse stranke v prihodnjem zasedanju švicarske zbornice stavile predlog, da se bivšemu avstrijskemu cesarju Karlu zabrani nadaljnje bivanje v Švici, kajti Švica ne' more trpeti, da bi se izrabljalo njeno gostoljubje in bi ona nosila odgovornost za bodoče spletkarje, ki jih bo bivši cesar Karel še brezdvomno povzročil. V Švici se bo vršilo ljudsko glasovanje, ali naj bivši cesar Karel ostane še nadalje v Švici, ali pa jo bo moral zapustiti. Habsburžanov in Hohencolerncev pač nikjer ne marajo ! Glas Naroda je pa pri spisih Rev. Meškota, katere je dobil na tak sub-repticiski način, napisal predrzno "Za Glas Naroda spisal Fr. K. Meš-ko". — To je nesramnost prve vrste, ki kaže samo kako podlih sredstev se poslužujejo možje okrog Glas Naroda, da mečejo pesek v oči ubogemu-katol. -ameriškemu slovenskemu delavcu. da mu zastrpljajo srce in dušo. Res, tega je zmožen samo tak list in taki uredniki. Somišljeniki povejte o tem povso-di, kjer imate svoje prijatelje, ki so naročniki na Glas Naroda in ki našega lista ne bero. Posebno pa o-pozarjamo na to one gospode, ki še vedno ne uvidevajo velikanske ško- ŽALOSTNO ORANJE. Kmetje v okolici Zborova v Vzhddni Galiciji, koder so v letih 1914 in 1915 divjali strašni vojni viharji, so našli pri oranju cele kupe kosti od tam pokopanih padlih vojakov in niso hoteli dalje orati, da bi ne motili mrtvih. Zaradi tega so oblasti odredile, da se zemski ostanki izgrebejo in polože v grob na pokopališču. V ta namen je bilo poslanih v okolici Zborova 500» delavcev. 1 KG ČREŠENJ — 200 KRON. Na Dunaju zahtevajo prodajalci sadja za 1 kg črešenj — 200 K. Ker si jih zamorejo kupiti le verižniki in najbogatejši sloji, si revnejši ljudje. osobito mladina ogledujejo prve črešnje s poželjivimi pogledi. Kje so časi, ko si je celo Dunajčan lahko privoščil kilogram sadja za par vinarjev ! MORNAR Z 11 ŽENAMI. V New Yorku so obsodili 20 letnega mornarja Arnold Hammonda, kateri se je že 11 krat oženil. Svoje žene ima v Fiadelfiji, New Yorku, New Postu, Hobokenu in v drugrih de, katero dela/a list med katoli- večjih mestih. Radi mnogoženstva škimi Slovenci, da oglašajo v njem so mu prisodili 2 leti zapora. IZ KATOLIŠKEGA SVETA. Rev. A. Schiffrer bolan. — Kakor se nam sporoča, je zbolel Rev. Anton Schiffrer iz Rock Springs, Wyo., in se nahaja v Rochester, Minn., kjer se zdravi. Blagemu gospodu župniku želimo kmalu zopet zdravja. Rev. Benvenut Winkler OFM je imel sveti misijon pretekli teden v Stelton, Pa., v slovenski cerkvi. Več poročamo prihodnjič. Rev. Francis Ažbe, duhovni vodja KSKJ, je na potovanju po slovenskih naselbinah v Penna. Preteklo nedeljo in naslednje dni je bil v Steltonu pri sklepu svetega milijona. Te dni odide v Forest City, da uredi tamkajšne "truble". KOLIKO PRISELJENCEV SME PRITI ODSLEJ IZ JUGO-. SLAVIJE. Priseljevanje v Združene države ni prepovedano, temveč samo omejeno. Iz uradnega obvestila posnemamo, da sme v smislu zakona od 19. maja 1921, imenovanega 1 'Zakon za omejitev priseljevanja v Združene države", iz Jugoslavije priti naslednje število priseljencev: Od 3. do 30. junija t. 1.: 491. /Za fiskalno leto 1921-22: 6,405. Vsaki mesec največ: 1,281. TO JE ČUDNO. Od vseh strani nas napadajo. Vse-PLAČAJ, KAR SI DOLŽAN! ga nas obdolže. Najgrša imena nam To bode najbrže klic predsedni- zneso. Ko sq pa branimo in pri tem KAKO SLEPARIJO! Več naših dopisnikov se je pritožilo in zagražalo, da jih boli, da piše slovenski duhovnik Rev. Fr. Ks. Meško v list, kakor je Glas Naroda, kyer je toliko nakopičenega proti veri in proti cerkvi, da Glas Svobode ne škodi toliko veri med ameriškimi Slovenci, kakor škoduje mlakuža, katero razliva po Ameriki "Glas Naroda" s svojim "danes katoliško .jutri protikatoliško", v enem članku enega duhovnika hvaliti v drugem pa drugega najnesramnejše blatiti", kar je vse mogoče samo pri najpod-lejših ljudeh, kjer ni značaja in kjer ni zavednosti in prepričanja. Neki naš prijatelj se je zato obrnil na pisatelja Rev. Meškota in ga opozaril na to Evo Vam odgovora : Dragi: . Prav kar sem prišel iz Ljubljane, kjer mi je kazal g. Dr. Arnejc tvoje pismo. Pa najdem doma tudi tvoje pismo za me. Začudil, zelo začudil sem se, ko sem bral, da sem g. Trunka "napadel" v "Glasu Naroda". 1) Ga *'napadel" nisem, ampak sem napisal, kakor je mislila menda vsa slov. koroška duhovščina. — Zdi se pa, kar trdi tudi g. Trunk, da je delal ' 'optima fide". 2) Sem napisal jaz tisto za "Jadran" v Buenos Aires. Naročil je gospod Krašovec. Kakšna usoda pa je zadela potem te naročne spise, ti kaže priložena kartica, ki jo prosim pošlji " Edinosti'% kjer naj, prosim urednik stvar pojasni. Jaz z "Glasom Naroda" nisem nikoli imel ni. kakih zvez in jih nimam. Tudi nič Rev. John in Josef Trobec, sta odšla v staro domovino na obisk svojega na smrt bolnega očeta. Želimo jima srečen pot. Rev. M. Butala je za stalno imenovan kapelanom pri slovenski cerkvi svetega Jožefa v Jolietu, 111. Rev. Jakob Černe iz Sheboygena je bil operiran v nosu pred nekaj tedni v Milwaukee. ^Zdravje se mu je že popolf*oma povrnilo. Rev. John Smoley se mudi za nekoliko tednov v Iroywoodu, Wis. Škof Koudelka bolan. — Kakor se nam sporoča iz Superiora je škof Koudelka zopet nevarno zbolel. — Njegovo stanje je j ako resno. Priporočamo ga v molitev. Nov škof posvečen za Wichita. — V Toledo je bil 9. junija posvečen Msgr. August J. Schwertner za škofa v Wichita, Kansas. Navzoča sta bila nadškof Moeller iz Cincinnati in nadškof Glennon iz St. Louisa, ki je tudi pridigal. Škofa posvečeval-ca sta bila novi clevelandski škof Schrembs in denverski škof Tihen. Novi škof Schwertner je Amerika-nec, rodom iz Cantona, O., sin nemških starišev. Škof Schwabach umrl. — V La Cross, Wis., je umrl 6. junija ondot-ni škof Sch\v&bach„ v starosti 74 let. Škof je bil od 25. februarja 1. 1892. Bil je rodom Nemec iz Lu-xenburga. V njegovo škofijo spada slovenska župnija v Willardu.. * Kolekta za papeža škofije Denver. Škofija Denver je nabrala za papežev Petrov novčič $2.279.69. Med župnijami je dala slovenska župnija iz Pueblo $13.30. * * * + + + + + * + * * * * * * + + + + + * * * * * * * <4* POSLUŽITE SE PRILIKE SEDAJ. Evropska valuta se je zadnje dni dvignila iz svoje postojanke. Vse kaže, da svet se bliža nazaj, k normalnim razmeram. Pri tem je pa gotovo, da bo tudi evropska valuta prišla do svoje stalnosti v najkrajšem času. Zato, je koristno se po-služiti prilike sedaj. Midva pošiljava denar v Jugoslavijo in v v&e dele Evrope. Vsaka pošiljatev je garantirana in dospe na svoj cilj v dveh do treh tednih. Ker se pa cena evropski valuti vedno giblje na borzah, zato bova vedno računala po cenah istega dne, ko prejmeva od pošiljateljev denar. OB IZIDU TE ŠTEVILKE SVA RAČUNALA SLEDEČE CENE: Za jugoslovanske krone: 500 kron............$ 3.90 1,000 kron............ 2.65 5,000 kron.............38.00 10,000 kron............ 75-°o J. JERICH & M. ZELEZNIKAR v uradu "Edinost" 1849 W. 22nd Street fJFTTf!AfJO lf.T,'. Za italianske lire: 50 lir............$ 2.90 100 lir.......... 5.40 500 lir..........26.00 1,000 lir............ 51*00 I § $ t. ■m • * K® ■"■ "v,: ' ■ V ■ s^ " v_ _ __ _ ____ EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V Izjaha dvakmt na teden. AMERIKI Slovenian Franciscan Press« 1S40 W. aand St. Telephone Canal gS. Chicago, I1L advertising ratws on application. Published šotni- Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand St., CHICAGO. ILL Entered aa »econd-clas« matter Oel. 11. 19*9. * thc at Chi" cago, Illinois, under the Act of March 3. i®79- Desetletnica slov. župnije v Springfieldu. Deset let ni veliko v kake organizacije, posebno ne župnije. Vsaj še v človeškem življenju ni veliko. Zatd navadno ne proslavljamo te obletnice, razun v manjšem krogu, med prijatelji in o-nimi, katerih se posebno tika. Vendar pa ne smemo prezreti desetletnice, ki se je obhajala v Springfieldu, 111., ki je sicer res samo desetletnica po letih, toda stoletnica po delu in žrtvah, katerih se spominjajo oni, kateri so člani župnije svete Barbare in kateri so prinašali te žrtve. V sredo pretekli teden, 15. junija zvečer, se je zbrala ne sicer velika množica ljudi vendar dovolj velika za izvanredno slabo vreme in neurje, katero je prav isto popoldne in zvečer obiskalo Springfield, v veliki dvorani Višje državne šole. Na videz se je vršil samo navaden sklep farne šole Svete Barbare in šest u-čencev oziroma učenk je graduiralo iz te šole in dobilo diplomo in kar je.najvažnejše tudi spričevalo in pravico za vstop v vsako srednjo državno šolo, česar le malo farnih šol more dati svojim učencem in učenkam. Skoraj povsodi se namreč zahteva, da se morajo naši otroci podvreči sprejemnim skušnjam, ako hočejo naprej v"državne šole. Da ima sveta Barbara to predpravico je znamenje, da je poduk v tej šoli popolnoma po predpisih državne šolske oblasti, da so učiteljice £0 vplivu župnika Mažirja pri državni vladi prave izprašane in maturirane učiteljice in ima šola pravico vsposob-ljevati učence za višje šole. Cela prireditev je bila jako lepa. Nastopila je cela šola v narodni noši, kolikor se je pač dalo narodno nošo uprizoriti v mestu, *kakor je Springfield. Zanimivo je bilo, kako lepo je deklamovala deklica Štefanija Makuc pesem "Domovka", še bolj zanimivo, kako so otroci, med njimi tudi irski, poljski, slovaški, lit-vinski in nemški vsi zapeli v slovenščini "Hej. Slovenci!" Igra "Vestalka", predstavljajoča preganjanje kristjanov v rimski dobi, je bila jako umetno uprizorjena. Igri je sledilo "granduiranje" in proslava desetletnice.. Vendar k nesreči govornik, ki bi bil imel nastopiti in pojasniti Amerikancem o po- obstanku bi imele tako burno zgodovino za seboj, kakor jo ima slovenska župnija Sv. Barbare. Predno se je začela cerkev, se je.hudiču tam postavila že precej močna trdnjava, od koder je velik del faranov najel za svoje peklenske načrte in jih rekru-tiral za svojo vojsko, katero bojujejo pod rdečo zastavo krvi proti križu. Da, tako daleč je že zašel razdiralen vpliv te vojske, da se je tudi med takozvanimi "katoliškimi" možmi in ženami uselil duh, ki ni bil več katoliški, ki bi bili radi katoliški, pa brez katoliške vere in posebno brez katoliškega življenja, kakor to splošno opažamo po slovenskih naselbinah. V katoliškem društvu, "EDINOST" _ (ti zlasti oni nekatoliki, ki so iskali resnice, ki so iskali, kje je prava sveta vera, katera cerkev ima popolno resnico? Nastop Fathra Mažirja, njegov vzorno duhovski nastop, njegove velikanske žrtve, katere so videli, da prinaša za svoj nehvaležni narod, vse to je pokrepilo marsikaterega teh angleških nekatoliških J iskalcev resnice, da so potrkali na Fathar Mažirjeve revna vrata in ga prosili poduka in pozneje sprejema v sveto cerkev. Tako ima Father Ma-žir veliko spreobrnjencev iz najrazličnejših krivih ver in paganstva leto za letom. Ni dolgo tega, ko je 28 spreobrnjencev naenkrat sprejelo v njegovi revni cerkvici prvo sveto obhajilo. "Poglejte, Slovenci", je rekel pri tej priliki, ko je kazal na te novospreobrnjence, večinoma iz bogatih učenih in najuglednejših krogov, "kar ste springfieldski Slovenci proč vrgli, to so pobrali ti le,( in poglejte na njih obraze, kako se čutijo srečne, da, presrečne, da so našli katol. vero!" In res lahko rečemo, da je Father Mažir za vsakega slovenskega odpadnika najmanj dva spreobrnjenca pridobil za to sveto vero, katero je surovi rdeč-kar, vrgel od sebe kot "farški business", ko so mu okužili s surovostjo značaj ko so mu zastrupili srce in zaslepili oči. Ko je po misijonu, pred leti Father Mažir nastopil za pravi katolicizem, to je za katolicizem, ki ne obstoji v knofu kake katoliške jed-n Ate. ali v svetniškem imenu kakega društva temveč v katoliškem življenju in spol novanju katoliških še zvestnim in vernim faranom svete Barbare, prav iskreno častitamo in jim želimo, da bi še dalje šli po poVODENJ V PUEBLI, COLO. začeti poti naprej, po poti tako lepega napredka, kakor do sedaj. Vse dobre farane poživljamo in jim kličemo: Naprej za svojim duhovnikom ! Pri tej priliki pa ne moremo kaj, da bi ne naredili samo ene opazke: Ali ni čudno, da nekateri Slovenci ne znajo ločiti med dobrim in slabim 7 katoliški Tednoti, toda enkrat na ____1 . \ ^ U e^; on listek. ;d°lznOSt!' nastal Je b°J Pr0tl "Jemu- Suspendiran je bil iz društva in jed-. leto h kaki suhi spovedi po listek, k maši po parkrat na leto, vsaki pe-tek jesti meso, pri tem se pa vendar trkati na prsa in se sem pa tja na kaki seji ali na kaki konvenciji pridušati, kako smo katoliški in kako so fanatični oni, ki nas silijo tudi h katoliškemu življenju, to je znak takih katolikov. Ko je začel Father Albin Moder z velikimi osebnimi žrtvami, katerih se mu seveda ni prav nič priznalo, to župnijo se je silno trudil in poskušal na najrazličnejše načine, kako bi spravil župnijo fia dobro podlago. Kupil je neko revno cerkvico na južni 15. ulici, kjer je skušal svoje rojake okrog Gospodovega taber-naklja, pkrog vere njih očetov. Toda imel. je tolike težave in toliko nasprotštva, da je pustil naselbino in odšel drugam iskati bolj hvaležnega dela. Za njim je prišel Rev. Fr. Šalo-ven. Koliko se je ta gospod trudil, vedo povedati vsi, ki so mu skušali pomagati in ki so sodelovali ž njim. Res je dosegel celo toliko, da jim je sezidal šolo. Toda kakor njegovemu predhodniku, godilo s^ je tu- di njemu. Tudi on se je slednjič naveličal vednega boja, vednih žrtev brez upanja na bolje razmere in odšel, ne da bi bil mogel šolo dozidati in otvoriti. Za njim je prišel Father F. Mažir, sedanji župnik. Father Mažir se nam pa zdi, da je bil rojen kakor nalašč za župnijo svete Barbare v* Springfieldu. Tudi temu možu so zopet "katoliški v Toda Father Mažir je šel dalje nemoteno in neustrašeno. Res so ga pustili vsi, ki niso hoteli sprejeti naukov Kristusovih. Toda kolikor bolj so ga zapuščali ti, toliko bolj se ga je oklepala množica dobrih katolikov in Amerikanov. In danes? Pojdite v Springfield in sredi mesta vprašajte za Fathra Mažirja in vsakdo ga pozna. Da. tako visoko je prišel s svojim vplivom, da ga je senatna zbornica države Illinois izvolila za "Kapelana Zbornice" in njegova dolžnost je, da vsaki dan, kadar zbornica zboruje, moli pred sejo posebno molitev, katero sestavi sam in katera pride vsaki dan v zapisnik, kajti navadno ima vedno v sebi značaj razmer, v katerih je prav kar zbornica. To je prvi slovenski in mislimo prvi slovanski ali najbrže tudi prvi "foreign" — tujec, rojen v Evropi, da bi bil dosegel to visoko čast in odlikovanje. Posebno je znamenito to, da za to mesto nikdar ne sprejmo katoliškega duhovnika, temveč vedno le kakega drugoverca. duhovn kom ? Da bičajo najraje in skoraj izključno samo svoje najboljše može? Da, marsikomu je postal duhovnik samo še «prekleti far!" Toda pazijo naj, da jih ne bode Bog kaz-njeval in jim ne poslal v resnici samo 4 'prekletih farjev", ne pa navdušenih duhovnikov, ali pa jim duhovnikov sploh ne bode dal. In še nekaj je, česar ne smemo prezreti, kar zasluži, da pribijemo v čast čč. gospodom duhovnikom, kateri so delovali tukajv posebno Fa-thru Šalovenu in Fathru Mažirju — to, da ima župnija, ki se bori s tolikimi finančnimi težavami vendar svojo farno šolo. Župnija brez farne šole je mrtva, nima nikake pri-hodnjosti. Tudi cela naselbina nima in nikdar ne bode imela skupnosti, ne bode edina, dokler ne bode imela šole. Otroci vzgojeni po tujih šolah, zlasti publičnih, se bodo pomožili s tujerodnimi tovariši ali tovaršicami, v veliko slučajih tudi z nekatoliki in tako so'izgubljeni za vero in za stariše, kakor že imamo dva vzgleda v Springfieldu. Zato pa gre posebno priznanje in posebna čast tej slovenski naselbini in duhovnikoma, ki sta v kljub toli ki revščini vendar prinesla to ve liko žrtev, da sta začela, oziroma June 10. po noci. Vse seveda ni bilo resnično, kar se je poročalo prve dni, pa strasno in grozno je bilo, da niso mogli pretiravati. Jezik nima besedi in žive domišlja—D an tega bi ne bila kos popisati strahoto naše povodnji. Signali so venomer opominjali ljudi naJ nevarnost, pa kdo se je nad-jal? Černi, težki oblaki so viseli na zapadu mesta in kar nagloma so se jeli trgati in strugi rek Arkansas in Fountain niste mogli več o« klepati premočnega navala. Vode, kakor izpuščene iz verig, iz oklepov, iz silnega zapora feo vdrle na vse strani ter potegnile s seboj, odtrgale in podrle kar je stalo pred ^njima. • Ljudje so se jeli šele umikati, ko so videli vodo, da je drla proti njihovemu stanovanju in ni bilo časa več kaj oteti kakor golo življenje. Ob Hevetih je začela voda preplaviti naš Grove.'tedaj vse v tek na višje kraje. Nekaj nas je zbežalo v našo trdno zidano cerkev, ker smo res mislili, da bomo na varnem. Vide, kako je silna voda drvila pred seboj velika drevesa, težke železnič-ne vozove, hiše eno in dvojno nadstropne ; ko so se podirali pred našimi očmi močna zidana poslopja, tedaj smo bili pripravljeni za najhuje. Vsak si lahko misli, kaj smo počeli v cerkvi! Mislim, da nikdo ni bil še v svojem življenju tako skrbno pripravljen za smrt kakor to polnoč. Bog daj, da bi vsak večkrat ponovil svoje sklepe, narejene teh j par ur, potem nam bo prineslo največjo korist. Zjutraj ob 3. ko je voda dovršila vzdržala šolo in jo negovala, da je danes na tej višini. Sola je sedaj SV°J° strahovito deIo> drug za dru-upanje župnije Sv. Barbare. Tu se gega nismo vedeli, menili smo vsi, vzgajajo bodoči farani župnije. Ti da b°m° PokoPavali svoje mile, če bodo vedeli ceniti, kaj V> dobili v J,h m V°da Sama PokoPala ali od-tej revni župniji in oklenili se bodo "esIa V dalj'ne dežele- Mislili smo, cerkve in vere z vsem navdušenjem.; To pa je dalo poseben sijaj in poseben vpliv slovesnosti desetletnice v Springfieldu. ;Za to pa še posebno iskreno častitamo župniji in* gospodu župniku Rev. F. Mažirju ! Živelo tako navdušeno delo! menu desetletnice, ni mogel o pra-j nekatoličani" v začetku zagrenili vem času priti v mesto, ker je bil na marsikako uro in trdnjava rdeče zasvojeni trgovskem potovanju, ^ato' stave je tudi njemu skušala nameta-je domači gospod župnik omenil sa-j ti toliko polen pod noge, da bi ne mo z nekoliko besedami o pomenu] mogel dalje, da bi tudi on odšel. To. večera. Kot tak se pa ni hotel spu- da z občudovanja vredno požrtvo-stiti v daljše razmotrivanja slavno- valnostjo in nadčloveškim trudom;Se sti desetletnice, "ker je želel, da bi je lotil dela. Napravil je" župniji navzoči" farani imeli mirni in ne- sveti misijon, da bi jih tako zdra-razburljivi večer". Jako pomembna mil. Toda vse je bilo zastonj. Kar opazka glede razmer v slovenski župniji v Springfield, HI.! Slavosti se je udeležil tudi Rev. F. Šaloven, slovenski župnik iz La Salle, ki je bil drugi župnik te župnije, Rev. Dr. Hugo Bren OFM in Rev. Kazimir Zakrajšek OFM iz Chica-ge, ki sta tudi prišla na to slavnost. Prvi 'župnik in ustanovitelj župnije. Rev. Albin Moder, slovenski župnik v Bridgeville, Pa., ni mogel priti na slavnost. Mislimo, da ni nobene slovenske župnije v Ameriki in tudi drugona-rodnostnih je najbrže le malo, ki je odpadlo je odpadlo. Zavrgli so biser svete vere in srce jim, je za-krknilo. Vendar v nekoliko mesecih je ta delavni mož obrnil nase pozornost Father Mažir je danes tudi kape-lan vojaštva v Springfieldu. Tudi to je gotovo posebno odlikovanje, ker so povsodi skoraj izključno vojaški kapelani le amerikanski duhovniki. Father Mažir je bil izvoljen tudi kapelanom Boy Scoutske državne organizacije za Illinois. Zopet odlikovanje, katerega noben tujerodni duhovnik še ni imel in ga bode težko. + + + + * + Father Mažir je sezidal novo kra-|i sno župnišče. Pa zopet le skoraj |X samo z denarjem Amerikancev. Slo-1 venci so si raje sezidali Narodni dom, d oni narodnih in verskih odpadnikov. • Da, pomembna je desetletnica slo-, venske naselbine v Springfieldu, 111 . ker je postavljena na tako izvanred-ne dogodke, posebno pa na takoiz-vanredne žrtve duhovnikov, ki so tam "delovali, na drugi strani pa na tako velikanski vspeh in vpliv, ka- da so prestali svoje zemeljske teža-ve. Tega vsaj ni bilo, tudi enega ni-sino zgubili. \ Grove se vidijo le razvaline in opustošeni prostori, rečem nad dve sto. naših kakih sto. Nekateri so zgubili vrednosti od 3 sto, drugi tisoče, do 10 tisoč. Naj huje prizadet je menda naših Mr. Tosipa Russ. ki pa mirno trpi nepopisljivo nezgodo, gre mirno in pogumno naprej po svojih resnih o-pravkih. Ivedaj in kako dospemo nazaj na prejšnjo stališče ali vsaj nekoliko Taka je postalo tudi mnogo naših rojakov previdnih po izkuš- • • * , . . m agrentje na vabljiv in zvit način odrli dotarJC'v. so prišli k nam iskat pomoči. Takih je prišlo ne sa mo par. ampak na stotine! Da je pa po toči prepozno rojaki prav radi pozabijo. OGLASI V "EDINOSTI" SO NAJCENEJŠI. + + + + P r e v i d nost pride po izkušnji. ostalo tudi m njah, ko so jih razni zakoti zvoniti, to naši ves^ef " obvarovati sleparjev brezvestnežev. naj sledi našemu nasvetu! kdor hoče v domovino mora imeti potni in LIST. Kada vseh najuplivnejših .mož mesta tere§Ta si je slovenski župnik pjido-Springfield. Vedno več in več pri- bil jateljev je dobival med Amerikan-ci. Vsi so ga začeli obiskovati in se zanimati za njegove razmere. Ko je videl, Itako Slovenci mečejo proč najdražje, kar more človek imeti na svetu, — sveto vero, obrnil se je pa k onim, ki bodo bolj znali ceniti ta biser. Začeli so se k njemu obrača- v mestu. Vendar pa ne smemo pozabiti, da ima Father Mažir še nekoliko Slovencev, ki so pa jako dobri in ki so pravi biseri slovenskih katoličanov in ti so v resnici dobri in so v tolažbo župniku in radost, da vstra-ja in se trudi dalje. Zato pa mi Fathru Mažirju in tem, + + + + + + + * * + * + + + r nameravate potovati v staro domovino, tedaj Vam je po-reba, da s, preskrb,te potni list in sicer, ako ste ameriški državljan tedaj si morete preskrbeti potni list od_ameriške vlade * če ste pa jugoslovanski podanik, tedaj je treba, da si preskrbite potni list od jugoslovanskega konzulata, treba je le. da se izkažete s kako sWo uradno listino. da ste v resnici bili pred vojno prebivalec kraja, ki se sedaj nahaja v nov, državi. Istotako velja tudi za vse Slovence ki so Po vojni prišli pod Italijo, Ogrsko ali nemško Avstrijo Ne pozabite pa, da bo za Vas najboljše, da si preskrbite potni z Vas molzH v f -T P°\ ?rUga^ bodo" Va. kje zadržavaH in * -iT , tesk-° dolarje. Ako Vam pri dobavi r^tni list JaSriega" Se °br"itC — i" Vam bova pre- priseljevanje ni ustavljeno. Nova postava ne zabranjuje priseljevanja, ampak istega le nekoliko omejuje. V shičaju. da želite dobiti k sebi kakega svojega znanca ali sorodnika, se obrnite na naju, da Vam izdelava potrebno prošnjo za dobavo Vaših domačih iz stare domovine v Ameriko. izdeljujeva vsa Notarska DELA. Kakor preiskujeva lastninsko pravico zemljišč tu in v domovini. Posredujeva tudi v tožbenih zadevah med strankami tu in v domo-vim, izdelujeva prevode na angleški jezik in obratno, tolmačiva na sodnijah in dajeva vsakovrstna navodila. Cene ža delo nizke. Informacije zastonj. Pisma naslavljajte: JERIC Sl ŽELEZNIKAR, (SLOVENSKA NOTARJA) V uradu Edinosti 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. + 4» + + 4-* * + * 4» 4- 4-+ 4-4-4* 4-4-4-4* 4-4» T— \ "EDINOST" bližej je seveda odvisno od usmiljenih bratov Jugoslovanov in pa Ru-dečega Križa (Red Cross). Posestniki drugih narodriosti so zgubili nad sto tisoče. Red Cross je bil kar hitro pripravljen pomagati trpinom in ubežnikom od povodni. Res smo tukajšnji rojaki vestno prispevali vselej za Red Cross, pa v vprihodnje bomo storili z veliko več veseljem, ker sprevidimo kako se naklada za enake nezgode, ki se ponavljajo drugt)d. Pueblo Jugoslav Relief stoji v tesni, prijazni zvezi z Red Cross, ki nas ne bo preziral. Red Cross je narodna velikanska moč, ki je tako lepo pripravljena; nezgode, zgube, nesreče olajšati. Brzo misleči rojaki so hitro, že prvo jutro poklicali rojake, naj bi redno iskali pomoči. Red Cross u-rad je bil tega vesel, ter je stopil z nami v zvezo. Da se kaka oseba ne prezre, nočem naštevati1 marljivih, požrtvovalnih sotrudnikov-; vidiš jih lahko v razposlanih pozivih. Velikega priznanja je pa vredno, da so nekatere Jugoslovanske organizacije brzojavno obljubile pomoč in nam znatne svote naravnost poslale. Moramo pozneje objaviti tudi čas pomoči, ki nam prihaja; ker dvakrat da kdor hitro da. Hvaležno sprejema "Pueblo Jugo-Slav Relief" 217 Northwesten ave. P. Cyril Zupan, OSB. bil nobenem. Ravno pred dvema letoma mu je oče umrl. Blagi pokojnik naj v miru počiva. Mihael Progar. Iz Jugoslavije. KANCELPARAGRAF. Z malo večino je bil kancelpara-graf v zbornici sprejet. Vlada je bila pripravljena, da ga opusti, toda slovenski samostojneži so rekli, da izstopijo iz vladne stranke, če se kancelparagraf opusti. Ker je pa vladna večina na zelo slabih nogah, se je vlada vdala. Tako so se izkazali slovenski sa* mostojneži kot najstrupenejši sovražniki katoliške Cerkve. Nobena še tako brezverna država nima kan-celparagrafa, ker pomeni tako očitno nasilje nad svobodo katoliške Cerkve, da si nobena moderna država ne upa izvajati takega nasilja. Po tem paragrafu duhovnik ne sme v cerkvi govoriti za krščansko šolo, ne za krščanski zakon, ne pro- povsod usiljuje Veliko Srbijo. 10 milijard kron zahteva jugoslo- . . . v : » '"»^-"u anjj ; uusicti. - vanski vojni minister za vojaštvo. Paznik>fin. straže Cotič je zato stre_ Če bi se kdo zgrazal nad temi o- 1Jal in krogIja je predda Bizjaku pj> proti Bohinju, ker ni na večkratni poziv dveh organov finančne straže: "V imenu zakona, stoj!" obstal. — gromnimi stroški, ki jih mora plačati naš kmet, bi moral iti po liberalni odredbi v ječo. si. Bil je precej mrtev. 12 milijonov prebivalcev v Jugoslaviji. — Po podatkih statističnega urada ima Jugoslavija 12,162.900 Smrtni greh. — Pred ljubljanskim prebivalcev; od tega odpade na Sr-sodiščem je iskal pravico gospod, kii bijo 4 milijone, je že 30 let član Sokola, pa mu je' bilo odpovedano stanovanje zato, ker ima v sobi podobo cesarja Franca Jožefa. To je edini smrtni greh, ki se nahaja v liberalnem katekizmu in še ta smrtni greh so dosedaj imeli menda samo klerikalci. Sedaj pa vidimo, da celo Sokol podleže skušnjavam. Sam Bog ve, kaj bi še našli, ko bi preiskali po stanovanjih gospodov liberalcev patentiranih Jugoslovanov oziroma velikih Srbov. južnih krajih naše države in so doma z Goriškega, je odpovedalo službo radi nevzdržnih razmer. Gospoda se bo že še naučila, kaj je centralizem. Dobro in. zdravo bi bilo, da bi vsi naši centralistični vročekrv-neži s samostojneži vred šli za nekaj časa v Albanijo in Črnogoro službovat. Toča. — V soboto dne 21. maja je zadela sosesko Šinkovturn in delo- 5U1U, 1IC KI 5>^čtllS>Kl 11C p I U- --------------- ti brezverskemu in proticerkvenemur ma tudl Polje in Skaručino silna časopisju, ne sme vernikov svariti nesreča. Toča in neurje, kot ga pred slabimi, protiverskimi društvi *tari !iudje ne pomnijo, je v kratkem itd. Torej cela vrsta stvari, o kate- času uničila ves pridelek na polju, rih je duhovnik dolžan govoriti, bij ^ t|"etii dan so na senčnih krajih ' ležali celi kupi toče. Kar ni uniči- Dorrance, Kans. — QZakasnjeno). Edinost je poračala glede misijona v Frontenac, da tam še ni bilo slovenskega duhovnika. — Toda resnica je, je bil pisec * teh vrstic (vsaj jaz se smatram Slovenca, dasi Štajerske zemlje sin) pred 25 leti prvi stalni župnik v Frontenacu in oskrboval 11 različnih narodnosti in jezikov in iz misijonske postaje ustanovil župnijo in postavil še šolo za 70 otrok in stanovanje za šolske sestre. Škof Fink sam Nemec, se je bolj brigal za blagor svojega ljudstva. Pozneje je bila škofija razdeljena v Wichita in Leavenworth in pri tej delitvi je prestavil tudi nekako 15 duhovnikov. Xovi škof je dobil sedanje italijanske redovnike za Frontenac. S pozdravom Rev.. A. P. Podgoršek. po tem paragrafu ne smela priti ne na prižnico, ne v spovednico, ne na la toča. je razdrla voda. Škoda je Koliko ladij ima Jugoslavija? — Jugoslovansko država ima sedaj 148 trgovskih ladij, ki služijo osebnemu in blagovnemu prometu ter 21 vojnih ladij in sicer 6 večjih in 15 manjših, ki so nam pripadle od bivše avstro-ogrske mornarice. Skoro vse vojne ladije pa so potrebne še večjih ali manjših popravil. Za 10 milijonov zlata dobi Jugoslavija, ko likvidira Avsto-ogrska banka na Dunaju. Rio Curto, Brazilija, 7. v. 1921. — Velečastiti gospod: Pred par dnevi mi je pisal moj pobratim Ing. Je-kovec in urednik "Jadrana" v Buenos Aires, da je poslal vse Vaše be-letristične spise v severno Ameriko v svrho priobčitve, ker "Jadran" baje nima prostora za belestrisfriko. Ne sporoča mi pa ali je poslal Vaše spise ''Glasu Naroda" v New York, ali "Ave Maria" v Chicago. O tem boste gotovo izvedeli sodobno, ko prejmete to razglednico^ Obžalujem Jekovč-ev ukrep. Da sem jaz urednik, bi jih bil gotovo priobčil. Bog vas živi vam udani Francisco Krašovec. Sheboygan, Wis.—Slovenska župnija svetega Cirila in Metoda priredi 3. julija piknik v zeleni dolini v korist cerkve. Uljudno se vabijo vsi Slovenci in Hrvatje. Pred kratkim so se poročili v slovenski cerkvi ženin Frank Zor in nevesta Ana Jerovnik, Hr. Jelene Martin in Miss Rozalija Urbančič, Mr. Frank Bovhan in Miss Ana Dragan, Mr. Johna Pelko in Miss Štefanija Repenšek, Mr. Johan Zorman in Miss Ivanka Selan. Ženin John ^orman je doma iz Velesovega pri Kranju, nevesta pa iz Trate pri Ve-lesovem ter je prišel še le pred kratkim iz stare domovine. Mr. John Zorman je odbornik pri cerkvi Sv. Cirila in Metoda. tri pare so poročili Rev. Father Černe. Vsem parom želimo obilo sreče in božjega blagoslova v zakonskem stanu. Preminul je v mladeniski dobi 19 let Viktor Puklak. Bolehal je za sušico. Umrl je v sanitariju pri Milwaukee. Prepeljan je bil na dom njegove matere na 1615 North Division A St. Pokopan je bil v soboto 18. junija na North side katoliško pokopališče. Pri društvu ni shode cerkvenih družb itd. j cenJena na 2 milijona kron Na drugi strani pa sme časopisje nemoteno udrihati po veri, Cerkvi Ustreljen j*e bil na državni meji in duhovnikih, brezverska društva severno-zahodno od Črne prsti leta smejo nemoteno pohujševati našo( 1898 v Stražišču pri Grahovem ro-mladino, grde in umazane knjigej ieni Josip Bizjak, ko je v družbi smejo v celih množinah vlačiti mla- dveh tovarišev šel od državne meje de ljudi v blato in močvirje, gledališča in kini smejo cele reke gnojnice izlivati med ljudstvo, po izložbah se smejo kazati nage podobe, naše meščansko ženstvo sme skrajno ne-dostono oblečeno hoditi po ulicah in koncertnih dvoranah — za vse to ni kancelparagrafa. Dalje: liberalna okrajna glavarstva smejo izvajati politični pritisk na ljudstvo, cela deželna vlada sme biti postavljena v službo liberalcev in samostojnežev, osrednja vlada hoče usiliti centralizem samo zato, da bi svojim strankam ohranila premoč, liberalno uradništvo sme po svojih uradih šikanirati naše ljud-stvo — za vse to ni kancelparagrafa. — Končno: Bankirji in verižniki in veletrgovci smejo odirati', kadar le morejo, kmetsko in delavsko ljudstvo, kapitalizem sme nemoteno iz-mozgavati vse majhne in srednje ljudi — za vse to ni nobenega kancelparagrafa. Kancelparagraf je samo za duhovnika, da ne sme kot dušni pastir dvigniti svojega glasu proti vsem grdobijam, ki se vrše nad ljudstvom, da ne sme svojih vernikov svariti pred brezversko in umazano povod-nijo, ki mu grozi. Kancelparagraf je sprejet. A ni in ne bo nikdar sprejet od katoliške duhovščine, dokler se bo zavedala, kaj je njena dolžnost pred Bogom in pred verniki. Ravnotako kot doslej in še bolj bodo duhovniki vršili svojo dolžnost in opozarjali vernike na ogromne nevarnosti, ki jim prete od brezverskega tiska, brez- Centralisem pri žganju. — V Sr biji je kuhanje žganja iz sadja prosto vsake trošarine. I. ljubljansko delovsko konsumno društvo je pa skuhalo 96 litrov žganja in zato plačalo 4560 K trošarine! — Ljudje božji, ali veste, zakaj se borimo proti centralizmu, ki pogrinja enemu bratu mizo na račun drugega brata? Ali razumete, kako so mogli samostojneži kljub temu glasovati za centralizem. Ne veste? Ali veste, za- kaj je Judež prodal svojega učeni-ka? 300 žandarjev, ki so nastavljeni po DVOJE ZGODOVINSKIH SPOMINOV. Gencij, kralj ilirski, je bil 1. 168 pred Kr. poražen od Rimljanov. Po njem se imenuje neko zelišče, gen-cijan, katerega grenka korenine se že od Bog ve kdaj neštetokrat rabijo v medicini. To zelišče tvori s takozvano cascara sagrada in drugimi grenkimi zelišči sestavine Tri-nerjevega grenkega vina, ki je najbolj uspešno sredstvo proti slabemu teku, zaprtju, glavobolu in drugim -boleznim, ki nastanejo tedaj, ako želodec ne deluje pravilno. — An-gelika je druga starodavna pridobi-ktev. Njene grenke korenine so že naši davni predniki vporabljali proti zaprtju in plinom v želodcu in drobovju. Cesar Karel IV., ki je slavno vladal na Češkem v 14. stoletju ,je silno zaupal v to zelišče, in ker je mislil, da je najboljša ravno tista Angelika, ki zraste na Češkem, so jo pošiljali za njim, kadar se je podal na svoja dolga popotovanja. Sedaj je to glavna sestavina zdravi-Ila Triner's Angelica Bitter Tonic, sredstva, ki okrepčuje živce in izboljšuje zdravje. — Poizkusi Tri-nerjeva zdravila! Dobiš jih pri vseh družistih in lekarnarjih. DVE HIŠI NA PRODAJ. Dve hiši na eni loti, dva bloka od slovenske cerkve. Obe so na novo podzidane. Prostora dovolj za tri družine. tš Hiše nosijo $45 najemnine mesečno. Prva ima dva stanovanja s šestimi sobami. Hiša je zidana in je v najboljšem stanju. Druga pa je z enim stanovanjem s štirimi sobami. Spodaj pralnica in u ' izvrstna klet. Pročelje hiše je zi-' dano in hodniki okoli hiše so iz cementa. Za vas nadaljna pojasnila se obrnite na lastnika: ANDREJ-A BATTISTIG, 1903 West 22nd Street, Chicago, 111. ljati, od sokolskega pohujševanja.- DKUSTTO ST. VIDA STET. 21 X.I.K.J. Ima svoj* «edna meaečn« tej« bi -sake »rvo nedelj« t meseca ▼ Knausov Ivorane, cor- St. Cleir Are. and Str. N E. UradmU sa let* i*o* Predsednik, Anton Grdina X053 East 6and Street, tajnik, Joseph Ross «317 Bonna Ara. K. E ; zastopnik, Josepfa 3grin 1051 Addison Rd- W.; Druitv«» idravnik Dr. J. M. Seliakar na «127 St riair Avenue. Nori člani se sprejemajo ▼ dndfevc >d i6~*a leta do 5«-sa leta starosti in e zavarujejo za posmrtntno $1000 5000» iH 250.00 nose društvo plačuje $4.aa to lenske boL potpore- ALI GRESTE V STARI KRAJ? Ali ste tudi Vi med onimi tisoči Jugoslovanov, ki so namenjeni iti letos v stari kraj? Za vsakega izmed teh potnikov je glavno vprašanje, kako bo postrezen v New Yorku? Vsakdo lahko pride v New York brez vsakega agenta, toda v New Yorku mora vsak potnik imeti zanesljivo osebo ali tvrdko, ki mu more in zna in hoče pomagati pri ureditvi vsega potrebnega za odhod. Precej rojakov je bilo že okradenih in ociganjenih, ker so potovali skozi tuje in čifutske tvrdke. Seveda so se bridko kesali, toda po toči zvoniti ne pomaga. POTNI LISTI. Jugoslovanski konzul v New Yorku izda potni list vsakemu jugoslovanskemu državljanu, ki se pri njem zglasi in izkaže s kako staro uradno listino. Pridite y New York in mi Vam bomo preskrbeli potni list in vse kar rabite. POTOVANJE IZ STAREGA KRAJA. Priseljevanje po novi postavi ni ustavljeno temveč samo nekoliko omejeno. Ako ste tudi Vi namenjeni dobiti koga iz starega kraja, tedaj nam pišite za natančna pojasnila. Na stotine rojakov je ze pris,° lz skrega kraja z našim posredovanjem POŠILJANJE DENARJjf Kadar pošiljate denar v stari kraj, se vselej obrni- 113 -'k350 ^Tdk° in g°tOVO bodete zadovoljni s postrežbo. Mi imamo svoje direktne zveze s povod,7 Starem krajU in 2 zanesIJ"ivimi denarnimi ^a-Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na Zakrajšek & češark SLOVENSKA BANKA 70 Ninth Ave. (med 15th in 16th St.) New York, N. Y. TELEFON: Watkins 7522 1-11.. Naie društvo sprejme tu4i otrok« \ verske sole k, jo nameravajo upe. uu Ine vsacera meseca. Za vse nadaljna pojasnila se obrni « na vort imenovane uradnike. Mi pošiljamo denar na vse kraje SHS se ne sme smesiti in poniževati, — Ministrski svet je sklenil, da bo najstrožje kaznovan, kdor bo v bodoče smešil državno ime. Na podlagi te naredbe bi moral biti ves ministrski svet v najkrajšem času zaprt, ker ponižuje SHS s tem, da DR. OHLENDORFOYA ZDRAVILA so izvrstna proti KAŠLJU, UJEDANIU, ŽELODČNIM BOLEZNIM IN REVMITIZMU. Steklenica stane 75c. 1934 BLUE ISLAND AVE. + + + * + + * * * + + * JUGOSLAVIJE, Slovenije, Hrvatske in Srbije. Vse pošiljatve garantira AMERIŠKA DRŽAVNA BANKA 1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. j. f. štepina. ^Capital & Surplus $800.000.00 a. j. krasa, DELO IN DENAR. Spisal dr- Fr. Detela. (Dalje.) "In jaz nisem bil tako pameten", je tožil mol v svoji pisarni, "da bi mu ga bil odpovedal o pravem času. Jaz hočem zastopati tuje koristi, ko nisem mogel niti svojih. Kupovati na upanje, četudi drago, prodajati za gotov denar, četudi ceno, in kadar je dosti gotovine na strani, naznaniti upnikom, da je ni, in pričeti pogajanje o popustu ali se dobi še preprostejša sleparja? In vendar sem jaz nasedel nanjo".- V svoji sobici pa je ravnal mladi gospod Mosterih skrbno svoje perilo in svojo obleko in jo vlagal v kovčege? Dobil je bil od doma pismo, ki mu je naročalo, da naj se lepo zahvali za gostoljubni sprejem in se odpravi nemudoma proti domu. Gospa in teta in gospodična so se čudile, kam da se mu tako mudi; omenjale, kako ljubo da bi jim bilo, če bi ostal vso zimo pri njih, in trdile, da ga bodo bridko pogrešale. Mosterih se je klanjal, da on to pač ve in m^je ; a da se ne da nič narediti; njegov papa da rad ^z-nenadi svoje prijatelje. Tolažil e, da Se kmalu zopet vidijo in da on ne bo pozabil tako hitro lepih dni, ki jih je bil preživel v Javorju; toda doma ga potrebujejo nujneje; o-ge je že star, kakor po letih, tako po nazorih; hiša zahteva čilejših moči in modernejšega vodstva, moža s hladno glavo in bistrim očesom, ki pregleda namah razmere in prilike ; ravno sedaj da so nastale nekakšne neprilike, kjer potrebuje papa sinovega sveta in sinove pomoči in to da je pravi povod nemudnemu odhodu; v imenu svojega očeta ir^a on še jako važen razgovor z gospodom svetnikom. In res je bil naložil stari Moste- mal. "Omajalo ravnotežje", je ponovil Mosterih in se priklonil, ker mu je bil naročil oče obzirnost. "Najhuje pa so nas zadele zahrbtne spletke nekih dobrih prijateljev, ki so nas najprej zavedli v nevarne kupčije in nam potem izpodkopali kredit". "Oh, lopovščina." je vzdihnil Klepš. "Takšno prijateljstvo? Gotovo.— Zmisel tega dolgega tarnanja, gospod svetnik, je ta, da ne more več plačevati moj papa. Pripravljen pa je pogajati se. Trideset procentov svoje obveznosti bi mogel on po svojem računu pokriti. Drugi upniki bi se zadovoljili s tem deležem, skoraj tretjino. Ponudba, gospod svetnik, se men)i vidi poštena in u-godna. Kaj naj izporočam svojemu očetu v Vašem imenu?" Klepš se je bridko smehljal in gledal postrani mladega gospoda. "Vaše mnenje, gospod svetnik", je nadaljeval Mosterih, "je za mojega očeta merodajno in najboljše bo, če je Vi izrečete pismeno. in denar je okrogel. Da bi le Ber-to srečala pamet, da bi vzela mladega Mosteriha! Potem bi se lepo zravnalo. Sicer pa kupčija je kupčija; človek s eje ne izuči niko li; jeza pa škoduje zdravju in trgovini. Dasi se je premagal gospod Klepš in prijazno stisnil roko mladeniču, ki ga je bil tako nežno in obzirno obvestil o sitni zadevi, ga je to premagovanje vendar hudo zdelalo. Ko se je odpravljal Mosterih, ponosen, da je tako spretno izvršil važno nalogo, da je naravnost imponiral staremu Klepšu, ko si je zapenjal na saneh gorke rokavice, si prižgal smotko in migal prijazno damam ki so mahale z robci za njim ; je ležal gospod Klepš onemogel, kakor brez misli in čutov v svojem fotelju. / "Je že šel", je očitala Berti teta, ki je gledala za vozom; "zdaj pa glej za njim !" "Vsi so šli", je vzdihnila gospa, ki je čutila najbridkee grozno osa-melost. Gostje beže, pred domačini se mor azaklepati hiša; zunaj groze Res, -------- -------^ w _ _ I---*-•> [Jl.MH rih mlademu važen posel. Poleg naj- t!SOcaki, nobeden ponarejen. Pona --A — „ Z ____1__________■ • • . fflOTII« in 4 .. J ' a »I iskrenejsih pozdravov in najprisrč nejše zahvale je moral izporočiti mladenič z rahlo obzirnostjo, da je zabredel gospod Mosterih v neke težkoče, ki vendar, kakor se nadeja, ne bodo omajale preizkušenega prijateljstva. Ko je zagledal gospod £lepš Mo-sterihov slovesni obraz, se je dvomljivo nasmehljal, ker ni vedel, ali pomeni slovesno snubitev ali kaj neprijetnega. Potem je obžaloval, da odhaja mladenič tako ^odaj, tako kmalu. "Tudi meni neprijetno, gospod Svetnik", je dejal Mosterih. "Dovo-litei da sedem. Neprijetno zaradi _ neke sitne dolžnosti, ki mi jo je na-1" ložil papa". Gospoda ^Klepša obraz se je daljšal. "Morebiti bo najboljše, če preberem pismo samo". "Prosim", je kimal vdano Klepš. "Preljubi moj Adolf itd. itd. Zasebne stvari, gospod svetnik, ki Vas ne bi zanimale. 'Ampak sedaj: Raz-odeni, ljubo moje dete, velecenjemu gospodu svetniku z vso obzirnostjo, ki jo zahteva njegova starost in bo-lehnost in najino dolgoletno iskreno prijateljstvo, da sem zašel jaz, seveda brez svoje krivde, v majhne denarne težkoče. Neugodne konjunkture, drag kredit, nezanesljivost u-radništva, polom dveh trgovin, kjer smo bili prizadeti, vse to je omajalo naše ravnotežje". "Omajalo' ravnotežje", je ponavljal gospod Klepš, se smehljal in ki- FRANK SEDLAK'S SONS Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA. Kadar mislite gfraditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnite se na nas, da Vam damo svoj nasvet. 2448 South Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 350. m in rejanje je tudi težko, zamudno , tudi kaznivo delo. ki spravi človek« ob ugled in v zapor. .Zdaj je osle-paril Mosterih druge; * svet se vrti Ah, nekdo se pelje k nam", je dejala Berta/ ki je še gledala za sanmi. "Znam obraz", je dejala teta. "Pomagaj mi no reči! Saj je bil že v! Javorju". Jaz pa mu izporočim medtem, da ga Vi pozdravljate prav iskreno in le želi- sovražne, lačne oči delavcev, te, da bi se ugodno zanj rešila ne- srečni ljudje v Javorju! prijetna zadeva. Zahvaljujem se Vam za izkazano gostoljubnost in obžalujem hkrati, da ni še spojila tesnejša vez obe rodbini. Toda kar še ni, se lahko še zgodi. Priporočam se. gospod svetnik. Nagit, ki sem ga bil prinesel gospodični Berti. se mi vrne o priliki, kajne? Ako se namreč ne premisli gospodična. Toda ne mudi se nič. O priliki!"' Gospoda Klepša je seveda lomila jeza; toda to neprijetno čuvstvo je hitro potlačil razum, ki je tiho prigovarjal, da se je treba miriti; zakaj stari Mosterih si je zdaj gotovo že prisleparil toliko denarja, da je postal še uglednejši član človeške družbe in da bi bil spor z njim kvaren in nepriličen. S sleparskim pro-dajajem je izgubil morda 10 proc.; ker se bo pa pobotal tako, da plača samo 30 proc. svojih dolgov, ima čistega dobička 60 proc., sami pristnt "Dr. Lajb je. Elza, Iza!" je klicala gospa hišno, "če vpraša kdo po nas, reci, da nas ni doma!" ga previdnost gospe Klepševe je bila odveč; dr. Lajb je imel opraviti samo* z gospodom. Gospod Klepš je slonel še vedno s povešeno glavo, utrujen in zdelan v naslonjaču, ko je potekal in vstopil dr. Lajb. "Dovolite, gospod svetik", je dejal, "da Vas vprašam sam in osebno, kako da mi je razumeti Vašo odpoved". "Prosim gospod doktor", se je sklonil pokonci gospod Klepš, "poslušajte me! Da ste me informirali Vi o Mosterihu krivo in napačno, t oumejete danes vendar". "Jaz? Krivo in napačno? Gospod svetnik, Vi se molite". e segaj je premagoval Klepš; "sicer ne ] demo do konca". "A stvarne ugovore —" "Pustite stvarne ugovore in slušajte! Mosterih stoji pred pol mom in mi pred izgubo najmanj proc." (Dalje prihodnjič.) AMERIŠKI SLOVENCI PODPL, RAJTE SVOJE PODJETJE KATERO EDINO SE BORI ZA VAŠE INTERESE! HARMONIKE! Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi kranjskega ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljivo in točno, po najnižjih cenah. Istotako izvršujem tudi krasne ol-tarčke za v sobe, ki se jih lahko z električno svetljavo razsvetlji. Se priporočam rojakom ši rom Amerike. SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" ANTON BOHTE, 3626 E. 82nd St., Cleveland, O. ^f? rf? rt? Hf* rj? Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 1109 Norwood Rd. — Tajnik: Ignacij Zupančič, 6303 Carl Ave. — Blagajnik: Frank Mat-jašič, 6526 Schaifer ave. — Kolektor John Stele, 6713 Edna Ave. r*evske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu v stari soli sv. Vida. Društvo Sv. Cirila in Metoda štev. zt S. D. Z. v Cleveland«, O. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55. leta. Za smrtnino se lahko za varuje za $150, $300, $500, $1000, $1500 in za $2000. Rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društvu še danes. Na« še društvo Vam nudi najlepšo priliko, da se zavarujete za slučaj nesreče. Za vsa poj? nila se obrnite na društvene uradnike. Predsednik Rudolf Cerkvenik, podpredsednik Jožef Zakrajsek, tajnik Jol__ Vidervol <1153 Eut 61 st Street, Cleveland, Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaver-šek, blagajnik Anton Bašča; nadzorniki: Anton Strniša, Jos. Zakrajsek, Viktor Kompare. Društveni zdravnik: Dr. J M Seliš-kar. Zastavonoša: John Jerman. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mescu v šolski dvorani Telefom: Can«] 6319. math kremesec Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo debro is o k učno V said tudi SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. JAN DOS, 2042 W. 22nd St, near Hoyne Ave., Chicago. EL Tel.: Canal 4108 Po znižani ceni dobite pri nas sedaj najboljše moške in fantovske obleke. Obleke so fabricirane iz pristne volne, so najnovejše mode, svetle sredno svetle in temne barve, na en gumb, dva in tri, "single or double breasted'*. E5 2 Vse tk obleke prodajamo sedaj za $25.00, $30.00, $35-oo> $40.00, $45.00 in $50.00. Naša trgovina je od prta vsak torek, četrtek in soboto zvečer. Pridite k nam in izberite si iz dobrih oblek najboljšo obleko. NAŠA TRGOVINA JE ODPRTA VSAKO NEDELJO DOPOLDNE. JELINEK & MAJER Corner Blue Island Ave. and 18th Street. Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce, raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik! A. M. KAPSA (General Hardwe store) Island Prepričajte se! Da mi resnično izdeluje-mo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. __ Da imamo na razpolago za Slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, III. PHONE: CANAL »534. DELO IN DENAR. Spisal dr- Fr. Detela. (Dalje.) Lojzika si je opasala predpasnik in smuknila iz hiše. Na cesti jo je zgrabila mrzla burja za ušesa, za nos in, gole noge. Lojzika se ni zmenila. Skrila je drobne roke pod predpasnik. sklonila glavo proti vetru, da so ji mežurkale pod mrazom mokre oči, in hitela naprej in vlekla o-hlapne črevlje, ki so se sezuvaH po blatnem snegu. Burja ji je silila za vrat, skoz rokave in ob nogah za široke črevlje; a ni je ugnala. Že je prišla'Lojzika do dolgega zamaza-norjavega zidu tvornice, ki ga nikdar ni hotelo biti konec. Kadar je pogledala Lojzika postrani, vedno je videla poleg sebe rjavi zid. ki je hitel kakor z njo vštric. Naposled je vendar prišla do glavnega da. kjer je zmrzovalo nekaj delavcev na straži. T vomica ie stala tiho kakor v zimskem spanju. Samo z dvorišča se je čula nekaka poča-1 sna hoja in tam je razločilo' v mraku oko dva orožnika, ki sta nekoliko hodila, nekoliko stala in se ozirala okrog in predevala puško na rami, da je mrzlo zalesketal i^za o-graje bajonet. Lojzika je hitela ob zidu naprej. Nihče te ni ustavil, nihče ogovoril. Rada bi bila srečala kakšnega otroka, da bi jo spremil, ker je bil kraj samoten in ie nastopala tema. "Toda če ga ni, ga ni", si je mislila in drobnela dalje, da bi se nekoliko ogrela in kmalu opravila. Dolgi zid je prešel v leseno ograjo iz debelih desk, ki so bile ošpičene na vrhu, in skoz to ograjo so peljala na dvorišče široka lesena vrata, odprta črez član za vozove, ki so vozili premog, drva, glino za tvornico in odvažali pepel, smeti, žlindro, gvečer pa so se zapirala. Za ograjo je ležal velik kup premoga, velika izkušnjava za siromake. ki so hodili mimo in se spominjali mraza doma. Odkar je bila izbruhnila stavka, se niso odpirala vsak dan ta vrata, zapirala pa so se zvečer bolj zgodaj. Pazilo se je namreč sedaj jako strogo, da ni nihče nič odnesel, in zapirali so vrata uradniki sami, katerim se je navadno mudilo iz tvornice. Posebno oster je bil Ar-tur, ki je bil, kakor se mu je zdelo, iz golega usmiljenja hud na trmaste delavce. Vedel je, koliko da trpe, in se jezil, da ne primejo zopet za delo, ki so je bili popustili lahko miselno, brez povoda. On je gorel za tesno zvezo med delavcem in kapitalom, ki naj bi koristila obema ; in da se delavcem ne godi slabo, je sklepal iz tega, ker jih je bilo tako lahko dobiti. Napačno u-movanje seveda; zakaj čim manj je delavcev in čim več popraševanja po njih, tem bolje se počutijo. Pri Jem-cu je videl nekakšno skromno blagostanje; a 'ni pomislil, da tukaj služijo in pridobivajo razen matere vsi člani rodbine in da je velika razlika. ali mora pridobivati eden za štiri ali štirje za enega- in da nima vsak delavec tako. malo potreb kakor ta družina. A tem manj potreb dopušča delavcu kapital, čim več si jih lasti sam. Izkusal je bil Artur zasejati med delavce razdor in jih pridobiti toliko za delo, da bi se po-kazila stavka; a ni se mu posrečilo. To ga je močno jezilo poleg vseh J drugih domačih in zasebnih sitnosti, * ki so ga razburjale in obračale od resnega dela. In kako se je bil on vnel za delo ! A komaj se je bil resno poprijel, komaj pokazal svojo spretnost, se je že pretrgalo delo zaradi sebične trme nekaterih hujska-čev. Mehkemu njegovemu srcu so se smilili siromaki, ki so trpeli mraz in glad, a iz ust je govorila trda nejevolja, zakaj da se ne upre večina strahovladi manjšine. Preverjen, da se godi krivica tvornici, je bil kljub vsej dobrosrčnosti neizprosen proti delavskim zahtevam in za boj do skrajnosti. Kadar bi se vdali delavci, takrat bi on sam podpiral njih prošnje; a sedaj je bil oster nasprotnik. ki je gledal skrbno, da se ne bi prizadela nobena škoda tvornici, in čakal nepotrpežVjivo, kdaj da bosta zaveznika, mraz in glad, premagala trmoglavce. Ko je priclrgetala Lojzika, so bila še odprta lesena vrata. Deklica je nekoliko postala, nekaj časa prisluškovala in si grela s sapo prosojno rdeče prste; potem se je že ozrla okrog sebe in stekla skoz vrata. Kmalu je bila pri kupu premoga in začela razgrebati z mrzlimi rokami trdi, ostri sneg. Izgrebla je par debelejših kosov in si zopet pihala v roke, ki jih je komaj še čutila. Od tvornice sem je zaškripal sneg pod nogami. Lojzika se je potuhnila za visoki kup in se plaha ozrla. Prihajala sta počasi v pogovoru dva moža, Artur in en orožnik. ,kSe vedno niso zaprta vrata !" se . je razjezil Artur. "Glejte, tod uha-vho-j. jaio delavci m kradejo premog i.i drva. Tak berač nima gozda nič, denarja jiič; iz dimnika pa se mu kadi vsak dan". Jezno je zaloputnil, zaklenil in zapehnil težka vrata. Lojzika je čepela v snegu prestrašena. da si ni upala sopsti. Zdaj-zdaj. si je mislila, bo pristopil žan-dar in ji zabodel .bajonet v prsi.— Kar čutila je. kako ji reže jeklo v pljuča in srce; in nikogar ni bilo, ki bi ji pomagal, ki bi jo rešil. Oh, da bi je le ne zapazil! Moža sta odhajala in Lojzika si je oddehnila. Govorjenje ,se ni culo več in temni postavi sta bili utonili v noči. Lojzika je vstala z ve-Noge so ji bile po- stale težke in slabe, da so komaj odtrgale od snega čevlje, ki so primr,-zovali. Hitro je pobrala v predpasnik dve kepi premoga in se oprezno obrnila proti »vratom. S strahom je zaznala, da so zaklenjena. Položila je premog na tla in izkušala odriniti zapah. Trud je bil brez uspeha. Zopet si je ogrevala s sapo premrzle trmasta nazaj. Lojzika se je pre-jleza. Brez konca dolgo se ji je zde- strašila ropot.-! in si naložila zopet ho. odkar čep. sključena. Kaj si bo premog v predpasnik. Ko pa se je hotela speti vnovič po prečniku, so j i odpovedale roke, da se ni mogla več oprijeti. £delo se ji je tudi, da se zopet bližajo ljudje, in zopet je skočila za kup snega, počenila in se zvila skupaj, da bi ji ne bilo tako mislila* mama doma! Toda kaj more ona storiti? Ali naj vstane in se pokaže ?. Kaj pa! Da jo zabode žandar. (Dalje prihodnjič.) roke. "Prelezla bom vrata", si je i mraz. Oh, kako počasi sta hodila dejala tiho in tipala po prečnikih,' Artur in žandar! Da bi se že ven- nabitih na težka vrata. Zateknila si je konec predpasnika, kjer je nosila premog, za pas. da je imela roke proste, in se začela spenjati po vratih. Ze se je bila prijela z rokami za vrhnji rob, ko se ji je zvalil premog iz predpasnika v sneg. Nekaj časa je premišljevala, ali naj bi šla z9Pet ponj, ali ga pustila na tleh. Zdelo se ji je, da bi brez premoga vendar ne mogla priti domov, in spustila se je zopet po vratih dol. Poskušala je potem vreči premog črez vrata, da bi potem zlezla za njim. Toda premalo je imela moči. Črna kepa je udarila ob vrata in padla dar enkrat obrnila in šla! Toda ne. £e obstala sta. Lojziki so ledenele noge, vzdigalrf je zdaj levo, zdaj desno in hitela gibati s prsti v črev-ljih, ki1 so bili kakor iz zmrzlega že- AMERIŠKI SLOVENCI PODPL RAJTE SVOJE PODJETJE KATERO EDINO SE BORI ZA VAŠE INTERESE! mu Društvo Sv. Cirila in Metoda štev. S. D. Z. v Clevelandu. O. x8 DR. OHLENDORFOYA ZDRAVILA so izvrstna proti KAŠLJU, UJEDANJU, ŽELODČNIM BOLEZNIM IN REVMITIZMU. Steklenica stane 75c. 1924 BLUE ISLAND AVE. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55. leta. Za smrtnino se lahko za varuje za $150. $300. $500. $1000, $1500 in za $2000. Rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društvu še danes. Naše društvo Vam nudi najlepšo priliko da se zavarujete za slučaj nesreče. Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike. Predsednik Rudolf Čerkvenik. pod-i predsednik Jožef Zakrajšrk. tajnik John i Vidervol (1153 East 6ist Street. Clrve-! land, Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaver-šek, blagajnik Anton Bašča: nadzorniki: Anton Strniša. Jos. Zakrajsek. Viktor Kompare. Društveni zdravnik: Dr. J. M. Seliš-kar. Zastavonoša: John Terman D ruštvo zboruje vsako drupn nedeljo v mescu v šolski dvorani. likim jtrudom. FRANK SEDLAK'S SONS Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA. Kadar mislite graditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnite se na nas, da^Vam damo svoj nasvet. 2448 South Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 250, HARMONIKE! SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 10.53 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 1109 Norwood Rd. — Tajnik: Ignacij Zupančič. 6303 Car! Ave. — Blagajnik: Frank Mat-jašič, 6526 Schaifer ave. — Kolektor John Stele, 6713 Edna Ave. .fevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida. Izdelujem ip popravljam vsa- r:-ko vrstne harmonike, bodisi kranjskega ali nemškega tipa. Pf Vsa dela izvršujem zanesljivo | j[| in točno, po najnižjih cenah. Istotako izvršujem tudi krasne ol-tarčke za v sobe, ki se jih lahko z električno svetljavo razsvetlji. Se priporočam roiakom ši rom Amerike. ANTON BOHTE, j 3626 E. 82nd St., Cleveland, O. ^ 4? 4? 4? 4? 4^ 4^ 4^ 4^ 4? relefon: Canal 6319. MATH KREMES EC IBP H I i i SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar .potrebujete naše pnninfu. pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. JAN DOS, i 2042 W. 22nd St, neai Hoyne 1 Ave., Chicago. 111. Tel.: Canal 4108 • v • < Po znizani ceni Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno meiaka. VuJd tudi — prave kraajikt kloham — dozaa delane vedno aa razpolage. Iftl2 W. 22nd St., Ckic**o, IlL dobite pri nas sedaj naj. boljše molke in fantovske obleke. Obleke so fabricirane iz pristne volne, so najnovejše mode, svetle sredno svetle in temne barve, na en gumb, dva in tri, "single or double breasted". Vse te obleke prodajamo sedaj za $25.00, $30.00, $35-oo, $40.00, v $45.00 in $50.00. Naša trgovina^5 je od prta vsak tocek, četrtek in soboto zvečer. Pridite k nam in izberite si iz dobrih oblek najboljšo obleko. NAŠA TRGOVINA JE ODPRTA VSAKO NEDELJO DOPOLDNE. JELINEK & MAJER Corner Blue Island Ave. and 18th Street. ■v■ Pozor! 4 — Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce> raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v Ealogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik! Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po naj zmernejših cenah. Vsem se priporočam. emecea FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago,' III. CANAL 2534.