Obnova in sprava v postu Svetega leta SPOZXWJ I V JUBILEJNEM LETU „NISMO VEČ VISOKO KULTUREN NAROD“ Nahajamo se v postnem času, ki kljub okolnostim moderne družbe ohranja svojo tisočletno veljavnost. V postu, ki ima kljub časovni in zemljepisni razdalji isti pomen, kot ga je imel nekdaj v Sloveniji. V času, ki ga Cerkev namenja pokori, premišljevanju, pripravi na veliki praznik krščanstva in človeštva. In ta čas nam stavi vrsto snovi za razmišljanje, zlasti še v tem, svetem letu, ki nas vabi k obnovi in spravi. Obnovi našega krščanskega življenja, pa ne le v verskem pomenu, marveč k obnovi krščanskih temeljev vsega našega delovanja. K spravi z našimi brati v Kristusu, z vsemi našimi bližnjimi, z vsem človeštvom. V uvodu v ta svetoletni post, je papež Pavel VI. naslovil posebno razmišljanje na vse kristjane. V njem je pozival prav k ciljem svetega leta. Med drugim je dejal: „Kristjan se mora, prav zaradi tega ker je kristjan, postaviti na stran potrebnih. Staviti se jim mora na razpolago v njihovih najosnovnejših potrebah. Zaobljubiti mora svojo pomoč liri zgradbi boljšega, bolj pravičnega sveta.“ In še: „Post je zelo primeren čas za vajo odpovedi, ker kristjane spominja na to, kaj so. Stavi jih v obrambo pred slastjo udobnega obstoja in pred skušnjavo, da bi živeli v izobilju... Da. Prav to vas prosimo ob začetku tega nesta: resnično solidarnost, dejansko solidarnost z revnimi v Kristusu. In prosimo vas to v Jezusovem imenu.“ Tudi nam stavi post obilo snovi za razmišljanje., Ali ob pozivih svetega očeta. ki prosi za pravičnost na svetu, večkrat ne skomizgnemo z rameni, češ, saj to ne velja meni, to ne velja nam, naši skupnosti? Ta poziv je namenjen državnikom, morda deželam v katerih živimo, tukajšnjim oblastem in tukajšnjim skupnostim, če je taka naša misel, če iz tega izvira naše delovanje, tedaj smo lahko v zmoti. Poglejmo. Po tridesetih letih našega zdomstva ima skupnost lepo urejeno življenje. A prav tako je med nami opaziti že velike socialne razlike. Nekateri, ni jih malo, so si ustvarili lepe položaje, še več, ustvarili so si lepo bogastvo. A so tudi drugi, ki morda ne živijo v najhujši revščini, a katerim življenje ni lahko. Študentje, ki ne morejo nadaljevati svojih študijev, ker morajo na delo, da nomagajo staršem pri vzdrževanju svojih bratcev. Družine, ki si ne morejo privoščiti „luksusa“ knjige, in kar je še važnejše, slovenske knjige. So taki, katerim njihovo delo in skrb za vsaj osnovne življenjske potrebe onemogoča kakršno koli kulturno udejstvovanje. Taki pojavi v naši skupnosti niso redki, čeprav niso preveč vidni. Naš slovenski človek je potrpežljiv in se rajši odreče eni ali drugi stvari, preje kakor Da da bi prosil. A naša naloga, naša krščanska in slovenska naloga je, da poiščemo take primere in jih rešimo. Da se enkrat za vselej temeljito posvetimo reševanju naših medsebojnih socialnih probiepiov. Da tisti, ki lahko dajo, in teh je mnogo, res bratsko dajo, po papeževih besedah ne le drobtine z bogatinove mize, marveč tisti del lastnega premoženja, ki bratu po krščanski pravici pripada. Pri tem delu je važen tudi še drug činitelj: gre za slovenstvo, za slovensko življenje, vzgojo in narodno ohranitev tega delno zapuščenega dela naše skupnosti. Slovenski je po hožji volji, in hožja volja je, da mu damo na razpolago vse, da bo slovenski lahko ostal. Tudi o tem naj razmislimo v tem postnem času. Tudi to naj bo delo naše svetoletne postne obnove. Je zapoved našega krščanskega bistva. Bo pa tudi dokaz, da v nas še živi in prevladuje krščanski svetovni nazor v času, ko svet tone v materializmu. Proti materializmu, v obliki brezbožnega komunizma, smo se borili pred tridesetimi leti. Proti komunizmu se borimo še danes. A ob tem moramo paziti, da sami ne bi zapadli drugemu materializmu, ki je tudi poguben za nas in za slovenstvo. V zadnji številki našega lista smo ugotovili, da bodo komunisti letos doma dejansko slavili poraz svoje revolucije, ne pa zmago. Tak je namreč uspeh njihovega 30. letnega vladanja. Spoznanja, ki jim tu in tam doma dajo izraza vidne režimske osebnosti to našo trditev potrjujejo. Pred kratkim je to storil sam Josip Vidmai-, ki je bil ves čas revolucije predsednik „'Osvobodilne fronte“ in je nato zavzemal 30 let najbolj odgovorne in vplivne položaje. Danes je predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter član predsedstva slovenske ¡Republike. V pogovoru z uredniki „Dolenjskega lista“ o stanju današnje slovenske kulture je dejal: „V denar gredo stvari, ki so na meji pornografije, zabave lahkomiselne in površne. Sami smo krivi, saj nismo ničesar storili, da bi ljudi preusmerili k druge-mu branju... Pravega socializma ni brez kulture, tudi pravega samoupravljanja ni brez kulture. Včasih se hvalimo, da smo visoko kulturen narod. Bolim se, da danes nismo več“. Tako je spoznanje Josipa Vidmarja ob 30. letnici „zmage revolucije“ („Delo“ 15. 2. 75). Marksizem rešujejo Znano je, da se komunisti in njihovi sopotniki navdušujejo za marksizem le tam in tedaj, kjer ga niso doživeli. To so dokazali v zadnjem času tudi čilski komunisti. Ko je nekaterim vodilnim komunistom Pinochet dovolil, da se izselijo iz Čila, je na splošno začudenje večina prosila za azil v „kapitalističnih“ in ne v komunističnih državah. Le nekaj se jih je odločilo za Romunijo in Vzhodno Nemčijo. Od teh pa so nekateri že pobegnili v Zapadno Nemčijo, ostali pa imajo edino željo, da bi mogli slediti tem tovarišem in zapustiti socialistični Vzhodni blok. Ti komunisti pravijo, da jim „ne ugaja klima“ v komunističnih državah. V Jugoslaviji pa se je izkazalo, da je v njej za razvoj marksizma, ,,klima“ zelo nezdrava. To so spoznali jugoslovanski komunistični veljaki še prav posebej v jubilejnem letu. Ni marksistov in ni zanimanja za marksizem, kljub temu, da so marksisti na oblasti 30 let. Da bi rešili to porazno situacijo podvze-majo celo vrsto izrednih ukrepov. Tako naj bi letos v Kumrovcu — Titovem rojstnem kraju — začela delovati visoka politična šola komunistov Jugoslavije, kar naj bi bila kot pravijo sami, „prispevek k graditvi celovitega sistema marksističnega, idejno-političnega usposabljanja komunistov“. Prddavali naj bi na tej visoki šoli marksistični znanstveniki iz vseh krajev države. Hrvaški centralni komite partije je tudi podvzel korake za reševanje marksizma. Na seji, kjer so razpravljali nedavno o skupini „Praksis“ je bilo sklenjeno, da morajo dobiti vsi v hrvaško partijo vpisani člani (okrog 200.000) v 18 mesecih potrebno „politično vzgojo“. Vodstvo hrvaške partije ne ve več, koliko jih je vpisanih iz .oportunizma in koliko jih j«, ki sploh kaj vedo o marksizmu. Na posebnih sestankih članov partije' bodo tekom 18 mesecev obravnavana ideološko politična vprašanja. Po vsej Jugoslaviji prirejajo seminarje za sekretarije osnovnih organizacij Zveze komunistov, tako za študente, delavce in druge. „Magistri teorije marksizma“ V Ljubljani pa so že dozorele priprave za podiplomski študij diplomantov vseh fakultet in visokih šol. Trajal bo štiri semestre in bo obsegal pouk zgodovine marksizma, marksistične filozo- Papež nas prosi solidarnosti za naše brate v Jezusovem imenu. V Njegovem imenu tudi naredimo vse, kar nam v tem pogledu naša vest narekuje. To bo najboljša priprava na letošnji praznik vstajenja. Pa tudi na praznik narodnega vstajenja. In na končno Vstajenje v Kristusu. fije, itd. Ta podiplomski študij naj bi začel že letos. Vsi, ki ga bodo uspešno končali bodo dobili naslov „Magister teorije marksizma in samoupravljanja“. Da bo tudi dodelitev služb, štipandij ¡n drugih udobnosti odvisna od „uspešnega“ podiplomskega študija ni nobenega dvoma. Potrebo podiplomskega študija o marksizmu utemeljujejo uradni krogi s tem, da praktično ni več učiteljev, ali kakor se izražajo komunisti „kadrov“, ki bi poučevali marksizem. To veliko vrzel naj bi izpolnili „magistri teorije marksizma in samoupravljanja“. „Borba“ ostro napada ljubljanske filozofe Spopad med Zvezo komunistov Jugoslavije in „skupino Praksis“ je v bistvu spopad med marksisti različnega tolmačenja marksizma v praksi. Tako je sklepati iz pisanja partijskega glasila „Komunist“, ki je obtožil 8 beograjskih profesorjev intelektualnega nasilja: „ki ie v mednarodnih krogih povzročilo pra-vi terorizem z denunciranjem domačih marksistov kot oficialnih in neostalini-stičnib, v notranjih razpravah pa s histeričnim označevanjem takšnih marksistov kot ovaduhov, „renegatov“ in „žda-novcev“. Sebe so postavili kot utelešenje zunaj partijske linije marksističnega mišljenja, katerega glavne težnje so bile usmerjene k razdiranju, delavski domovine“. Tako jih je označilo glasilo partij« „Komunist“. Poleg tega očitajo zagovorniki Zveze Komunistov tej skupini, da zagovarja stališče, „da sta politični sistem, zasnovan na samoupravljanju in neposredno socialna demokracija na eni strani nekaj, česar ni mogoče ustvariti, na drugi strani pa skupina priporoča naj bi ta sistem razvili in izpopolnili z vnašanjem elementov buržoazne demokracije, političnega pluralizma in več-partijskega sistema“. To stališče pa je za pojmovanje marksizma kot ga brani Zveza komunistov nesprejemljivo. Zato je ves boj proti navedeni skupini reševanje uradne razlage marksizma. Kot smo napovedali v našem listu, se čistka ni ustavila pri beograjskih profesorjih. Sledil je oster boj proti dpvetim profesorjem zagrebške univerze. Temu pa je sledil pred kratkim napad, in to zelo oster, partijskega glasila „Borba“ na štiri profesorje ljubljanske univerze. Napad je usmerjen v prvi vrsti na filozofa Veljka Rusa, ki je bil tudi sourednik revije Praksis. Ostre kritike pa so deležni tudi docenti Arzenšek, Hribar in Jerovšek. „Borba“ jim očita med drugim, da hočejo fakulteto spremeniti v postojanko „tehnokratskih in liberalističnih sil.“ Zveza komunistov Jugoslavije je ob 30-letnici zmage marksistične revolucije v tragičnem položaju. Na eni strani je osamljena, ker ni marksistov, na drugi strani pa se ji upirajo tisti marksisti, ki bi ji morali biti glavna opora, t. j. marksistični intelektualci, zlasti marksistični filozofi na jugoslovanskih univerzah. Grenka kaplja v proslave jubilejnega leta... M. Sl Zaključek procesa v Zadru Proces v Zadru, o katerem smo pred kratkim poročali, se je zaključil v ponedeljek, 17. t. m. O njem so pisale tudi mednarodne tiskovne agencije. Tako je med drugimi Reuter poročal takole: „Petnajst hrvaških nacionalistov je bil skupaj obsojenih na skoraj 10 let ječe na procesu, ki ga je državni tožilec označil kot „enega najbolj resnih primerov protidržavne.aktivnosti od druge svetovne vojne dalje“. Tanjug na kratko poroča, da je bilo petnajst „ustanoviteljev in članov sovražne ilegalne diverzionistične teroristične organizacije z imenom HORA“ obsojenih zaradi „kriminalnih dejanj Se ©8® zaplembi „Družine“ Ljubljansko „Delo“ je 1. februarja t. 1. dobilo od uradne jugoslovanske komunistične tiskovne agencije Tanjug v objavo uokvirjen članek pod naslovom „Politikantstvo* ‘in s podnaslovom: „Primerjave v članku, objavljenem v Družini, mečejo dvom v dobronamernost avtorja“. Slovenska KP je preko jugoslovanske partijske centrale v Beogradu zanesla zadevo o partijskem preštevanju vernikov v Sloveniji na federalno raven, ko je dosegla, da se je stvar začela ventilirati preko Tanjuga, ki predstavlja uradno mnenje jugoslovanskega partijskega vodstva. Tanjug poseže v zadevo V. omenjenem članku agencija Tan-iug pove jugoslovanskim državljanom, da je bilo „Širjenje 4. številke katoliškega tednika Družine z dne 25. januarja t. 1. prepovedano“, da bi „preprečili poskuse prikazati napore kako opredeliti delovanje cerkve, vernikov in duhovnikov, da ne bi prestopilo ustavnih in zakonskih okvirov, kot splošno družbeno prakso in omejevanje verske svobode“. Tanjug tudi pove, da je „odločbo o prepovedi sprejelo okrožno sodišče v Ljubljani, ker je presodilo, da članek z naslovom ,Nočemo preštevanja', ki je bil objavljen v ,Družini“, zlonamerno in tendenciozno širi vesti, ki lahko vznemirijo javnost.“ . Tanjug nadaljuje, da „komunistom ni mogoče očitati, da so proti cerkvi, vernikom ali religiji, pač pa so odločno proti klerikalizmu in političnemu zlorabljanju cerkve“, da potem lahko napade .Družino* s sledečimi grožnjami: „Ne upoštevajoč tega stališča..., se je ,Družini* vendarle zazdelo potrebno, da z avtorjem članka v Ljubljanskem dnevniku obračuna na način, ki ga je mogoče označiti samo kot politi-kanskega. Za primer naj povemo, da komentar ,Družine* govori o ,lovu na čarovnice*, govorice o dozdevnem popisu vernikov* pa primerja s popisom manjšine na Koroškem, ki ga hočejo pripadnikov slovenske narodnostne manjšine na Koroškem, ki ga hočejo izvesti neonacistične in druge reakcionarne sile. Tak odnos do resnice meče upravičen dvom na dobronamernost avtorja komentarja ,Družine*.“ „Komunistu“ se izliva žolč Partijsko glasilo „Komunist“ pa po svojem zagovoru sklepa bežigrajskega partijskega odbora, o čemer smo poročali v prejšnji številki našega tednika, dva dni za Tanjugom, 3. februarja, napade „Družino“ v članku pod naslovom: „Komu služi tako pisanje?“ „Komunist“ takole izliva žolč na „Družino“: „Nedvomno nikakor ne moremo ostati gluhi in nemi ob pisanju verskega lista Družina, ki v svoji 4. številki polemizira s prispevkom Dnevnika. Vsebina komentarja v Družini namreč ne zavrača samo načina pisanja z razprave. Očitno tudi želi (in tega nikakor ne moremo in ne smemo sprejeti) pri bralcih nekakšno negotovost in hkrati namiguje na podobnost z znanimi zoprnimi razmerami Slovencev na avstrijskem Koroškem... Enako ne moremo pritrditi načinu pisanja, ki hoče iz neke drobne in v bistvu vsebinsko nepomembne vesti z nekega sestanka narediti senzacijo, ki hitro lahko preseže noramalne okvire. En sam primer je mnogo premalo.. . in ne more služiti za dokazni postopek, s katerim bi lahko dokazovali, kako vernega čio- proti državi in ljudstvu“. Posamezniki so dobili od 18 mesecev do 13 let zapora. Obtoženci, med katerimi so trije univerzitetni profesorji, en učitelj in štirje študentje, so bili obtoženi, da so organizirali „Podtalno hrvaško osvobodilno vojsko“ in pripravljali umore, bombne atentate in kraje. Prav tako jim je državni tožilec očital, da so poskušali rušiti jugoslovansko federacijo in vzpostaviti Nezavisno državo hrvaško po medvojnem fašističnem ustaškem modelu.“ Tako Reuterjevo poročilo. veka v naši družbi utesnjujemo s pritiski, ki rastejo in preraščajo skrajne meje... Tako je tudi sklicevanje na ustavo v tem primeru predvsem jalov posel, če že drugega ne... Zato se lahko upravičeno sprašujemo, zakaj družina vznemirja naše delovne ljudi in občane ter skuša biti nekakšno plat zvona. Še več. Na plan spet vleče nekatera vprašanja, na katera smo jasno že odgovorili. . . ter opozarja na ustavne pravice, da bi dokazala, kako neusmiljeno jih kršimo... Ne samo, da lahko njeno pisanje ocenimo kot polena pot noge družbenim prizadevanjem, temveč tudi kot olje na ogenj plamenčku klerikalizma... Mnogi izmed tistih, ki to še vedno želijo razplamteti, pa so se ponovno razkrili tudi v reakcijah ob delni prepovedi širjenja in prodaje Družine zaradi tega komentarja. . . Vsako manipuliranje z obveščanjem, ki vodi tudi v manipuliranje z ljudmi, je protiustavno in ga moramo tudi odločno odkloniti. Zato se verjetno povsem upravičeno sprašujemo, če bo Družina spoznala in priznala napako ter kaj bo naredila za objektivna obveščanje svojih bralcev. Hkrati pa bi se morali tudi člani verskih skupnosti omejiti od takih načinov pisanja.“ Tako „Komunist“, ki s svojim napadom na Družino odkrito dokazuje, da partija loči državljane v Sloveniji in •Jugoslaviji v verne in neverne in da.so prvi okrnjeni v svojih pravicah, dolžnosti do tkim. samoupravne socialistične družbe pa niso oproščeni; ravno obratno: partija jim kroji Usodo po svoje, ne glede na ustavo in zakone. Sleherno sklicevanje na ustavo je namreč za vernika protiustavno dejanje, za partijca pa ustavno. Stara marksistična dialektika slovenskih partijcev! Dr. Pogačnik „uči“ Čačinoviča Kakor zadhja leta sem, je tudi letos tkim. Komisija za odnose z verskimi skupnostmi v Sloveniji, ki ji načeljujs po odstavitvi proslulega Pavla Bojca podpredsednik slovenske partijske vlade Rudi Čačinovič, „povabila zastopnike verskih skupnosti“ na „novoletni sprejem“ v prostore slovenske komunistične vlade v Ljubljani. Kakor vsakikrat, tako so morali tudi letos „povabljenci“ v polkrogu stati pred Čačinovičem, kakor obsojenci pred sodnikom ali kakor paglavci pred učiteljem, ki jim daje navodila za življenje. Prav tako poniževanje slovenskih katoliških škofov in duhovnikov in predstavnikov drugih veroizpovedi, kakor šo ga doživljali pred dobrimi 30 leti od nacističnih okupatorjev, ko so naduti gestapovci hrulili slovensko katoliško duhovščino in izobraženstvo. Ekstrema komunisti in nacisti se stikata! Toda kljub ponižanju so „gostje“ stali pokonci pred Čačinovičem ter je za vse govoril ljubljanski nadškof dr. Pogačnik, ko je Čačinoviču in s tem partiji zabrusil: „Pripadniki katoliške Cerkve smo po svojem notranjem diktatu lojalni in vdani državljani in že zato smo, kot danes radi ponavljamo, patriotični. Kontradikcija bi bila, če bi kdo hotel katoliškemu duhovniku, ali tudi vernemu laiku, vzdevek, da je patriot, odreči.“ Dr. Pogačnik je nato za vse trezne Slovance doma in zdomstvu tako otročje smešen partijski strah pred namišljenim iderikalizmom takole označil: „Morda ni bilo zaradi tkim. klerikalizma še nikdar izrečeno toliko potrebnih in nepotrebnih besed kakor lansko leto, in to v žurnalističnih krogih, posebno v lokalnem časopisju. Mnogi še danes, namenoma ali iz nevednosti, nimajo jasnih pojmov, kaj se (pojmuje pri nas z besedo klerikalizem, pa s tem vzdevkom označujejo tudi velik del pristno in izključno verskega delovanja Cerkve, ki je uzakonjeno tudi v ustavi in protokolu. Pozabljajo, da se je kler celo v deželah zahodne demokracije že davno odrekel političnemu delovanju. Kaj šele pri nas.“ Ljubljanski nadškof Čačinoviča nato pouči, kaj naj bi bil tkim. klerikalizem: ■^Politično delovanje klera, nasprotno samoupravnemu socializmu, bi po defi-(Nad. na 2- str.) NOVE MOŽNOSTI MIRE NA BLIŽNJEM VZHODE Mednarodna! teden KISSINGER JEV A POi Severnoameriški zunanji minister Kissinger je po svoji vrnitvi s potovanja po Bližnjem vzhodu v Washington« na tiskovni konferenci izjavil, da mu je uspelo „napredovati v naporih za mir“ in da bodo ZDA „ohranile tesen stik z ZSSR medtem ko se bodo pogajanja nadaljevala.“ Dobesedno je Kissinger dejal: „Menim, da smo nekaj napredovali v pripravah za nadaljevanje pogajanj na Bližnjem vzhodu in se nameravam vrniti jja čez nekaj tednov, da bom videl, kaj se bo takrat moglo storiti in zadevo nekako zaključiti.“ Nato je nadaljeval: „Ostali bomo v tesnih stikih z ZSSR, ko bomo napravili naslednje korake na Bližnjem vzhodu, kakor tudi v pripravah za končno rešitev tega problema.“ Ker se je na poti v Washington raz-govarjal tudi s fraconskimi funkcionarji o energetskem problemu, je mogel Kissinger na isti tiskovni konferenci pojasniti, da so ZDA napredovale z zahodnoevropskimi zavezniki v bodočih pogajanjih s petrolejskimi državami. „Celo Francija se je ostalim zaveznikom v tem. pogledu močno približala,“ Na Bližnjem vzhodu pa je bilo po Kissingerjevem odhodu opaziti pripravljenost tako Egipta kakor Izraela, da bi svoje razlike uredila, čim hitreje in na čim mirnejši način. Edina arabska dr- ŠE OB ZAPLEMBI „DRUŽINE“ (Nad. s 1. str.) niči ji smel imenovati klerikalizem,“ in nadaljuje: „Izvrševanje poslanstva Cerkve pa je z najvišjim ustavnim zakonom in svobodnim dogovorom med državo in Svetim sedežem zajamčeno. Naša duhovščina se je političnemu delovanju že davno odrekla, pričakuje pa upravičeno, da je nihče ne bo oviral pri izvrševanju njenega duhovnega poslanstva, kakor ji ga ukazuje in naroča Cerkev. Veliko nesporazumov na nižjih upravnih ravneh ¡bi si lahk.o prihranili, če bi imeli vsi o ustavno zagotovljenih pravicah Cerkve dovolj čiste pojme.“ Daši se dr. Pogačnik v svojem izvajanju ni dotaknil vprašanja zaplembe „Družine“ in ne zadevne polemike med Komunistom, Delom in Ljubljanskim dnevnikom, je Čačinovič in z njim partija lahko ugotovil, kam je meril. Kljub temu, da si Cerkev iz razumljivih razlogov ne želi zaostritve odnosov s partijo, je bil letošnji „sprejem zastopnikov verskih skupnosti v Sloveniji“ na ljubljanski komunistični vladi eden najbolj odkritih razjasnitev pojmov, ki se v slovenskih komunističnih glavah tako radi mešajo po danih prilikah. *ET' 1'OPNA DIPLOMACIJA žava, ki mirne rešitve bližnjevzhodnega problema še vedno noče, je Sirija, vendar menijo, da se bo morala končno vdati pritisku ostalih arabskih držav, ki se tudi vedno bolj nagibajo k mirnemu reševanju mednarodnih problemov. Veliko težo v to smer predstavlja Sau-dijeva Arabija, ena najbogatejših arabskih petrolejskih držav. V Izraelu so poluradno izjavili, da smatrajo sporazum z Egiptom za „mnogo važnejši, kakor pa ohranitev kontrole nad strateškima prelazoma Mitla in Gidi v sinajski puščavi.“ Ta dva prelaza kakor tudi petrolejska ležišča Abu Rudeis, prav tako v sinajski puščavi, ki so . jih Izraelci v zadnji arabsko-izrael-ski vojni zavzeli, so ključ do sporazuma z Egiptom. V Egiptu pa so izjavili, da bi lahko ZDA bile „garancija miru med Egiptom in Izraelom“, vse do končnega sporazuma med obema državama in da „čas za ponovno sklicanje ženevske mirovne konference še vedno ni dozorel.'* * Egipčanski zunanji minister je izjavit, da se Egipt ne bo udeležil ženevske konference vse dotlej, dokler ne bo v celoti nadomestil orožja, ki ga je izgubil v vojni leta 1973 in „dokler ne bo na konferenco povabljena tudi Palestinska osvobodilna organizacija.“ Tudi egipčanska predsednik Sadat je izjavil, da „niti Egipt niti Izrael nista pripravljena za ženevsko konferenco. Oba smatrata, da je najboljši način za reševanje teh problemov Kissingerjev način postopne diplomacije.“ Portugalska vojska hoče Portugalska vojska je iznenadila portugalske politike in prebivalstvo na sploh, ko je minuli teden objavila, da namerava tudi po letošnjih volitvah „igrati aktivno vlogo v politiki.“ Na posebnem zborovanju, ki se ga je udeležilo 200 najvišjih portugalskih častnikov, so sklenili, da se po volitvah „ne bodo vrnili v vojašnice, kakor so to prvotno nameravli, temveč, da bodo aktivno sodelovali v revolucionarnem procesu,“ ki so ga začeli, ko so strmoglavili desničarsko diktaturo lansko leto. Podrobnega „delovnega načrta“ vojska ni objavila, toda javnosti so sporočili, da vloga vojske ne bo samo podobna vlogi „razsodnika na nogometnem igrišču“, da pa tudi „ne bo podobna vojaški diktaturi.“ Vojska hoče ostati nekje na sredi med obema vlogama, česar pa nihče ne razume, kako bo to mogla. Trenutno vojska dejansko odloča po svojih ministrih, ki imajo ključne položaje v svojih rokah, na vseh ravneh javne uprave. Po prvotnem načrtu bi ZAHODNO EVROPO je zajel val problematike uzakonitve splava ter je po uzakonitvah v Švici, Avstriji in drugih zahodnoevropskih državah sedaj na vrsti tudi Italija. Rimsko vrhovno sodišče je pred nekaj dnevi „odločilo“, da je splav „zakonit, če je edina pot za preprečitev resne fizične ali duševne škode noseči materi“. Vatikan je na odločitev takoj negativno reagiral, med strankami pa se je sprožila huda gonja za in proti uzakonitvi splava. Dosedanja prepoved je za nekatere stranke „ostanek iz fašistične dobe“. Kaže, da si civilizirani svet na vsak način hoče izkopati lasten grob. ANGLIJA IN ZSSR sta sklenili nov trgovski sporazum, po katerem bo Anglija podelila Moskvj kredit v višini 1.000 milijonov funtov šterlingov, odplačljiv v petih letih. Britanski predsednik Wilson je izjavil, da bo sporazum pomenil nove možnosti razvoja britanske industrije in s tem zaposlitev novih delavskih moči v državi. ČILE, PERU, ZAMBIA IN ZAIRE, štiri naj večje proizvajalke bakra na svetu, združene v posebni organizaciji, so sklenile, da bodo 1. marca t. 1. znižale proizvodnjo bakra za 5 odstotkov, da bi obdržale ceno tej prvini. Lanskega decembra so v ta namen že znižale proizvodnjo bakra za 10 odstotkov. — V ERITREJI, sedaj provinci Abe-sinije, trajajo boji med gverilo in redno abesinsko vojsko napfej. V zadnjem tednu so se razširili iz okolice glavnega mesta Eritreje Asmare v druge dele province. Veliko število tudi civilnega prebivalstva, je ^e utrpelo smrtne žrtve. še naprej obdržati oblast te položaje morala vojska oddati izvoljenim predstavnikom portugalskega naroda po ustavodajnih in splošnih volitvah, ki so napovedane za letos. Prve bodo predvidoma aprila, druge pa letošnjo jesen. Po novem načrtu pa namerava vojska ostati na ključnih položajih tudi po teh volitvah, tako, da opazovalci ugotavljajo, da bo sistem na Portugal-. skem verjetno ostal diktatorski, kakor je bil prej. Med tem je prišlo do resnega spora med vojaško oblastjo in Cerkvijo, ker je vojska ob lanskem prevratu' dopustila/ da so levičarski elementi med drugimi zasedli tudi portugalsko cerkveno radijska oddajno postajo Renascenca in je sedaj nočejo izprazniti. Ti levičarski elementi po tej radijski postaji oddajajo Cerkvi sovražno propagando, proti '.čemur je Cerkev uradno protestirala. Do nadaljnje zaostritve je prišlo, kp je Cerkvi naklonjeni del zaposlenih na tej radijski postaji stopil v stavko, da je morala postaja končno utihniti. Vlajiceva številka Naše reči Srbska revija Naša Reč, ki jo izdaja Zveza Oslobodjenje in izhaja v Veliki Britaniji, je zadnjo decembrsko številko posvetila spominu Bora Vlajica, enega najuglednejših starejših srbskih politikov v emigraciji, pristaša in tudi ministra Davidovičeve Demokratske stranke, ki je lani umrl. Spomenica Božidarja Vlajica“ je izšla na 80 Stranah in je sodelovalo pri njej nad 50 sotrudnikov, med njimi dva Hrvata, dr. Pešelj in dr. Jukič, ter dva Slovenca Franjo Se-kolec in dr. Ljubo Sire, Božo Vlajlč (1888—1969) je veljal za enega najbolj poštenih in idealnih političnih moj, ki je sodeloval v Demokratski stranki od vsega početka, pa zgodaj spoznal tudi napake, ki jih je srbska politika zagrešila v „prvi Jugoslaviji“, namreč najprej pri ustanovitvi sami z načinom zedinjenja, drugič s sprejetjem čentra-lizma z Vidovdansko ustavo in tretjič z ubijanjem Hrvatskih voditeljev v parlamentu in z odpravo demokracije1. Te napake smatra za usodne ter je vse' -svoje politično delo usmeril v dva cilja: da Jugoslavija vpelje demokratičen režim in da se uredi v večnarodno državo z enakopravnostjo narodov, ki naj jo sestavljajo. In prva pot k temu političnemu cilju mu je bil sporazum med Hrvati in Srbi. Temu sporazumu je posvečal vse svoje sile pred vojno; ko pa sta ga sklenila Cvetkovič in Maček, se je postavil proti z dveh stališč: ker ni dovolj zavaroval Srbije in ker ni bil sporazum sprejet med narodima po narodnih predstavnikih, temveč dirigiran od vrha navzdol. Ko je prišel v emigracijo, je postal centralni srbski politik, ki je težil samo za tem, kako bi dosegel sporazum med narodi, zlasti med Srbi in Hrvati, ter pripravljal temelje za tako Jugoslavijo, ki bi združevala vse te enakovredne narode, pa ne na škodo enega ali drugega. Stal je na stališču: če bi bile danes svobodne volitve, bi verjetno v Jugoslaviji bili večina za Jugoslavijo, v emigraciji pa — proti njej. Toda emigracija je v svobodi in politiki tukaj imajo dolžnost diskutirati in razmišljati o bodoči skupni državi, ki bi najbolj ustrezala interesom vseh, in tako pripravljati vse, da jim bo demokratična odločitev doma lažja in že pripravljena po toliko letih totalitarizma. To je bila središčna ideja tega najbolj uglednega in cenjenega srbskega politika, ki jo je glasil in ustvarjal vseh teh 30 let emigracije v uvodnikih Naše reči. Temu politiku, ki je prvi praktični korak k takemu diskusijskemu sestanku napravil s sklicanjem uglednih predstavnikov Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1963 v Stansted pri Londonu, da se neobvezno in privatno pogovore o težavah in možnostih take večnarodne skupnosti v bodoče. Od Slovencev so se tedaj udeležili pogovorov dr. Krek, Ig. Čretnik in F. Sekolec ter je dr. Krek o teh pogovorih tudi pisal v našem listu in Zborniku SS za 1. 1964. Tudi dr. Maček je tiho soglašal sestankom. Ti so se še ponovili. In začetnik teh razgovorov je bil Vlajič, dasi jih je organiziral Vane Ivanovič in so dali kot rezultat že dve knjigi člankov in debat na ta problem sporazumevanje narodov, ki ga je Vlajič postavil na dve idfeji: za vedno „odpraviti zamisel enega jugoslovanskega na- roda“, priznati pa „več enakopravnih narodnosti“, ter ustvariti demokracijo proti totalitarizmom. Osebnost B. Vlajica je v teh 50 člankih najrazličnejših sotrudnikov obdelana od vseh strani: kot srbskega politika med prvo vojno, v Jugoslaviji in potem v emigraciji, predvsem pa njegovo delo za sporazum med Hrvati in Srbi, kateremu je vedno posvečal največ truda. Pokazan je kot tip poštenega političnega delavca, kot človeka, obsedenega od demokracije, posebno pa je poudarjal njegov pomen ob Stanstedu kot glasniku „konstruktivne diskusije“, itd Gotovo bi se pokojni dr. Krek oddolžil svojemu prijatelju, da je živ. Tako pa mu je napisal od slovenskih udeležencev Stanstedskraga sestanka Franjo Sekolec lep človeški spomin nanj. On tudi omenja, da mu je rajni Vlajič priznal, da je leta 1920 bil najboljši ustavni načrt Koroščev in bi on /danes z malimi korekturami o B )-sansko-Dalmatinski skupnosti „glasoval zanj. Dr. Sire pa govori o Vlajiču kot „svetskemu človeku“ z zapadno evropskimi manirami — študiral je pned prvo svetovno vojno v Švici — ter o Srbu, ki je imel „velike simpatije do Slovencev“, ki je zameril sicer Kramerju, da je šel v diktatorsko vlado, Korošcu pa, da je samo „čuval Slovenijo“. Bil je močan diskusijski talent, ki pa je bil manj človek akcije, kot bi drugi želeli. Vsekakor: Spomenica je lep spomin možu1, ki je bil iskren iskalec možnosti za skupno pot jugoslovanskih narodov tudi v bodoče po sporazumu, ter je tako eden tvorcev Stanstedske alternative, za katero še je zavzemal tudi pokojni dr. Krek. t- d. Nuestra busegueda En la oportunidad de anunciar la convocatoria de la Gran Paritaria Nacional, la Presidenta de la Nación, Señora María Estela Martínez de Perón, expíelo entre otros conceptos: “Para la humanidad actual el tiempo de las ilusiones y los sueños pareciera haber terminado o por lo menos las dificultades políticas, económicas y sociales han creado tanta distancia entre la materia y el espírtu que se traducen en profundos precipicios de tristeza y angustia donde el hombre no distingue a los de su misma especie sino como a un enemigo siempre en acecho. Nuestra búsqueda del renacimiento de nuestro hombre nuevo débe comenzar en el rápido ordenamiento de los valores espirituales de cada uno de lo:, habitantes de nuestro país para adecuarlos a una clava conciencia nacional ' trasladarlos de inmediato al resurgimiento de los tradicionales valores cristianos que fueran el mejor patrimonio de una real argentinidad. De la firmeza y seguridad con que el Gobierno actúa en defensa de la sobe-í-anía nacional y la tranquilidad del Pueblo, es prueba evidente la movilización de las Fuerzas Armadas y de Seguridad que arriesgando valerosamente sus vidas luchan contra fuerzas de la antipatria en el norte del país. D-' la misma rnánera solicito hoy a trabajadores y empresarios que unidi todos en la lucha por total liberación nacional busquemos la grandeza de la Pp-'-r/'.^ pTwtando nuestra cuota de responsabilidad”. la živ! JeifJa i S3 dogajanja v Argentini Tudi zasedanje velike paritetne komisije, ki - bo določila povišico plač,: n,i moglo zatemniti zanimanja, ki ga vzbu-ia nastopanje varnostnih organov proti gverili. Trenutno se to v naj intenzivnejši meri dogaja v Tueumanu. o čemer smo v zadnjih številkah poročali. Po-Dg tega pa še v Cordobi in Buenos Airesu. V glavnem mestu so pred dnevi odkrili noto, obširno mrežo, in tudi radio oddajno postajo. V istem poslopju - mostni četrti Villa del Parque je policija zasegla tudi velike količine prevratne 'dokumentacije. Je bilo pa tudi razširjeno delovanje gverile v preteklem tednu. Tako so v Cordobi ekstremisti napadli policijski voz. V tem napadu je bil en policist ubit in več ranjenih. V Rosario pa so neznanci ubili člana kovinskega sindikalnega vodstva. Ta zadnji atentat spada v očitno ofenzivo, ki so jo gverilci nred časom začeli proti sindikalnim vodjem. Vrsta sindikalistov, mnogi izmed njih so bili na visokih položajih, je zadnje čase padla pod kroglami ekstremistov. Tako tudi zadnji primep v Rosario, kjer je Teodoro Ponče prejel rafal .¿neznancev. Ponče je bil, poleg svojega mesta v kovinastem vodstvu, tudi svetovalec zveznega senatorja Alfria Pennisia. Povišice plač pa tudi zanimajo javnost. Zato je bilo precej pričakovanja spričo napovedanega govora predsednice gospe Peronove. Govor je na splošno zadovoljil, vendar so nekateri opazovalci označili kot netaktno predsedniško zatrdilo, da primanjkuje nekaterih živil in potrebščin zato, ker imajo ljudje več denarja kot prej in vse pokupijo. To zatrjevanje je v nasprotju z nekaterimi vladnimi podatki, npr. iz tajništva za Portugal 1975 in Pod gornjim naslovom je ugled.u buenosaireški jutranjik La Nación, v svojem zaglavju „Los tiempos que corren (časi ki teko — sedanji časi) prinesel komentar,, ki ga zaradi zanimivosti ponatiškujemo za naše bralce. Članek glasi : „Zgodovinska razmišljanja so koristna ali vsaj poučna, čeprav mnogokrat nič kaj ohrabrilna. Prav to se dogaja v tem slučaju z novicami, ki prihajajo te dni iz Portugala. Glasnik „Gibanja vojaških sil“ je 17. januarja izjavil, da bc nastala nova druga revolucija, če bi pri prihodnjih volitvah zmagali „reakcionarji“, kajti vojska ne bo tolerirala, da bi „narod izgubil dosežene pridobitve“, niti ne bo dovolila, da bi se „napredni cilji“ določeni lanskega aprila kakorkoli sprevrgli. Te izjave je dal na nekem „razjas-njevalnem mitingu“ Valseo Lourenco. Prav tako v januarju 19Í8 je v Petrogradu komunistična partija začela z napadi na Ustavodajno skupiščinp' Besednjak je tedaj bil nov: sabotaža, bur-žuazni lakaji, kapitalisti, bankirji. Ne-, kaj manj kot pred tremi meseci je tedaj Lenin izvršil državni prevrat. In samo nekaj tednov prej so bile prve in — zadnje — svobodne volitve v ruski zgodovini. Na teh volitvah so pravtako edinkrat mogli svobodno misliti o stranki, ki sedaj kot edino dovoljena vlada v Rusiji. Takrat je glasovalo 36 milijonov in samo četrtina se je odločila v prid komunizmu. Ustavodajna skupščina — volitve so bile izvedene v ta namen — je pričela z zasedanji 18. januarja 1918. Dan prej je Rdeča garda streljala na množice, ki so manifestirale v prid zasedanja ustavodajne skupščine (pet mrtvih). Za predsednika te skupščine je bil izvoljen notranio trgovino, ki jé priznalo velika pomanjkanja v nekaterih sektorjih, naj-sibodi zaradi zmanjšane proizvodnje aii pa zaradi: špekulacije, kateri/ vlada ne. more priti do živega: Kar se tiče paritetne komisije, ki bo določila povišico1 za vse sektorje, zaseda že od tega ponedeljka 24. februarja. Optimizem v sklopu komisije je velik. Predvidevajo da bodo že ta petek 28 lahko podpisali sklep komisije. Povišico bo ootem vrejetno oznanila predsenica države sama. Opazovalci menijo., da bo povišica' enaka za vse kategorije, in sektorje, ne pa porcentualna. S tem se skuša bolj okoristiti del prebivalstva z manjšimi prejemki. Seveda je, kot običajno, minister za delo zatrdil, da bo vlada storila vse, da ta poviška plač na bo prenesena na cene. Medtem pa se v Misiones pripravljajo na volitve. Kot ;so opazovalci sklepali, je ortodoksni peronizem predstavil pri volilnem sodišču zahtevo prepovedi za Partido Descamisado (Stranka Brezsrajčnikov). Ta predstavlja najbolj levo vejo peronizma, zlasti nekatere mladinske skupine, ki so bile izgnane iz peronistične stranke. Prepoved je peronizem zahteval tudi za drugo ločeno vejo, Tercera Posición (Tretji položaj). Spričo tega je najmočnejša opoziciona?-na, radikalna stranka izjavila, da se ne bo predstavila, če bi bile omenjene stranke prepovedane. Vendar Narodno vodstvo radikalov prav v zadnjih dneh napenja vse sile, da bi preprečilo izostanek svojih pristašev na teh provincialnih volitvah. Ni pa malo verjetno, da bi odstopil kandidat za guvernerja, dr. Barrios Arrechea, in bi bil imenovan drug kandidat. Petrograd 1918 socialni revolucionar Viktor čemov. Lenin je med njegovim govorom spal; komunistična banda med občinstvom je govornika psovala in mu grozila. Že 21. januarja je bila Skupščina razpuščena, „ker je bilo nemogoče sodelovati z buržuazijo“, kajti Skupščina je bila pač izvoljena na podlagi starih volilnih spiskov in je bila izraz starega režima. Ta skupščina je upala torej biti glavna oblast neke buržujske republike v nasprotju s oblastjo raznih ,sovjetov* (svetov), ki jih je ustvarila oktobrska revolucija“. Osem dni nato je Lenin zanikal, da bi partija začela z državljansko vojsko. Dejal je le; „Partija je dala nalog le za „razredno vojsko“. Na vsak način — izbruhnila je državljanska vojska in je trajala pet let. Prišlo je, tudi do intervencije velikih sil in v tej vojni je izgubilo življenje 20 milijonov Rusov. Toda januarski dnevi so bili prenapolnjeni z raznimi prepovedmi. Prepovedali sp manifestacija, kajti noben „pošten delavec“ ne more sodelovati pri njih. Partija je tudi izjavljala, da „bi opozicija želela socializem šele v teku 200 let“. Opozicionalce so tudi fizično napadali (dva ministra začasne vlade, ki sta bila na zdravljenju v bolnici, so umorili kmalu po razpustu Ustavodajne skupščine). Primerjava z sedanjimi dnevi v Por-tugalu je torej kar potrebna. Posnetek je sumljivo sličen.“ Op. uredništvaVasco Lourenco je kot predstavnik „Gibanja oboroženih si,“ 20. januarja izjavil: „Gibanje oboroženih sil je pripravljeno izvesti drugo revolucijo, če bi se na volitvah uveljavile reakcionarne sile in bi bile postavljene na kocko demokratične pridobitve po 25. aprilu (1974)...“ /«tfWk s» Slcwerk&ic SLOVENCI ------------------------------- SAO PAULO — BRAZIL LJUBLJANA —- Pred letom in pol so v Sloveniji sprejeli zakon o kmetijskih zemljiščih in o dedovanju kmetii skih posestev. Sedaj pa nastajajo problemi, kako izvajati določbe obeh zakonov, kea- še vedno niso sprejeli vseh dodatnih predpisov, ki jih zakona navajata. Eno važnih vprašanj je, kaj je zaščitena kmetija, pa tega še nihče ne ve. To vprašanje je važno, ker je v Sloveniji 80 odstotkov kmetijske obdelovalne zemlje v zasebni lasti. KRANJ — V kranjskem kinu Center so se zbrali na občnem zboru delegati in gostje — nad 300 jih je bilo vseh skupaj •—■ Klubov zdravljenih alkoholikov. Toda občni zbor Zveze klubov je bil pri kraju, preden so opravili z dnevnim redom, ko je na odru ostal prekin-njen med razpravo dr. Janez Rugelj. Ta je v začetku svojega govora dejal, da je statut slab primer družbenega dogovarjanja. In potem je počilo: Hrup je bil pošasten v dvorani... Alkoholiki, zdravljeni seveda, so vpili, da. noben zdravnik z njimi ne bo delal kariere... LJUBLJANA — Slovenski živinorejci imajo težave in izgube s prodajo me sa. Tem težavam so se pridružile izgube v mlečni proizvodnji. Mlekarji — proizvajalci —■ imajo pri vsakem litru 1.30 din izgube. Pripravili so vso potrebno analizo z vsemi potrebnimi kalkulacijami, in dokazali, da bi mleko na drobno moralo stati vsaj 5 dinarjev li-raba mleka in mlečnih izdelkov. S pošlo, ker se boje, da bi se zmanjšala poraba mleka in mlečnih izdelkov. Z podražitvijo napovedanih 32—38 odstotkov bi sir bil dražji kot meso. Zato se bodo najbrž odločili, da problem mlečne proizvodnje rešijo s premijami. MARIBOR —• V slovenski pekarski industriji uporabljajo že vrsto let krušne dodatke, ki so jih dosedaj morali uvažati: Bonipan, ki podaljšuje svežino kruha za 48 ur, Sanopan, ki preprečuje kvarjenje kruha v toplejših prostorih, Pecipan je dodatek za pecivo in Panflex uporabljajo za „izboljšavo okusa in kvalitete.“ Vse te dodatke pa bo sedaj izdelovala hrvaška tovarna zdravil Pliva,- ki je v Mariborskih pekarnah preizkusila domače krušne dodatke. Umrli so od 28. jan. do 6. febr- 1975 LJUBLJANA: Antonija Učak, 94; Ivana Mohorič; Pepka Mlakar r. Rek; še, 100; Maruša Svetlič r. Mencej; Erna Šikič; Jože Primožič; Marija Škulj r. Prek, 77; Rajko Rot; Milena Ced'l-nik r. Pavletič; Olga Vodopivec r. Vr bič, 86, up. učit.; Milena Tribušon r Petrič; Alojz Jesih, up., 80; Frane Bajc; Bogomir Praprotnik, b. briv. mojster, 88; Antonija Putinja r. Rimanič, 88; Ana Froehlich, up. ur., 92; Stane. Furlani; Marjana Mahkovec r. Mihelič, 93; Stane Pavlič, dipl. pravnik; dr. Saša Sedlar, dipl. inž. arh., univ. prof.; Ladislav Premelč, obrtnik; Mihael Su-šelj, up. vlakovodja; Marija Žargi r Cankar; Kristina Struna, up. šivilja, 77; Anton Bevec; Franc Poznič, up. bančni ur., 80;- Aleksander Frumen, up., 93; Olga Puc, prof.; Jurij Pilato, up. p. inšp. 86; Alojzija Koprivec r. Kumer; Roman Dežuteli, up., 81; Marija Pliberšek, 99; Jera Klančar, 78. RAZNI KRAJI: Ferdinand Ferjančič, Trst; Anton Arko, učitelj, Loški Potok, Matevž Ložar, up. Dol; Frane Zupanc, 82, Radovljiba; Lovro Humer, up., 64, Kranj; Frančiška Spruk r. Let-nar, Mekinje; Ivana Kraševec, Kova čeva mama, Tomišelj; Andrej Miklavčič,, up., 77, Postojna; Mr. ph. Janez Kristan, Dolenji Logatec; Jože Vodopivec,, Maribor; Peter Habič, up. trgovec, Vrhnika; Nežka Dornik, Rečica pri Laškem; Alojz Miklič, up. rud. obraio-vodja, 70, Trebnje; Tili Koy, Loški Po tok; Franci Lajovic, up. obrtnik, 81, Litija; Ivana Milavec r. Ivančič, Postojna; Marija Ferm, Ribče; Jožefa Bav-dež, Šent Vid pri Stični; Franc Štritof, Mleščevo; Stanislav Jerman, delavec, Križevska vas;. Ignac Cuderman, Tupaliče; Albin Košir, up. tekst, mojster, 75, Žigama vas; Anton Flere, up trgovec, Celje; Marija Godec r. Marolt, 84t Jevnica; Leopoldina Šumi r Wuchrer, Lesce; Leopoldina Kuster r. Vagaja, 86, Kranj;.. Jože Gorše, 82, Vevče; Alojz šteblaj, 76, kmet, borec za severno mejo, Ig; Polde Ulaga, pe-\ vovodja, Jesenice; Franc Pirc, sodarski mojster, 78, Leskovec pri Krškem; Franc Vidic, up., 82, Trbovlje; Dragica Korent r. Retelj, Novo mesto; Alojz Sotlar, inž1., Šentjur pri Celju; Janko Glazer, pesnik in knjižničar, Ruše; Jože Hrastnik, rudar, Laško; Berta .Razinger r. Merlič, Jesenice; Mara Gruden, up. učit., Kranj; Otilija Arnež r. Egger, Jesenice; Marko Belopavlovič, *82, Hrast; Aha Potokar,,Andrejčkova mama, Podlipoglav; Anton Kežman, up., Dobova; Franc Peterca, posestnik, 73, )D'obrunje; Marija Mrak r. Snoj, up., Sne-berje; Marija Dimnik r. Urbanc, 87, Zalog; Janez Poznik, 74, Zapotok; Anton Fozaršek, Del pri Ljubi.; Franja Laninšek, up., Krško; Alfonz Levičar, up., Stolovnik; Matija Radošek, Vrhnika; dr. Franc Repic, zdravnik, Celje; Emilijan Rogelj, Dobrnič; Neža Kerzič, Vodice; Josip , Forster, up., Senovo; Franc Šega, delavec, Stari trg; Franc Ulčakar, up., D. M. v Polju; F ram o Svečnik, Celje; Marija Kavšek r. Ja- nežič, Stranska vas; Marija Praprotnik, Pernuševa mama, Mošnje. Slovenci v Argentini Osebne novice' Kristi. Krščena je bila Monika Neži-ka Mehle, hlči Jožeta in ge- Marije roj. Albreht. Botrovala sta Slavka Bavec in Jože Albreht. Krstil pa je dr- Alojzij Starc - V slovenski cerkvi Marije P.ottnaigaj je bila krščena Marija Veronika Samsa, hčerka Vinka in ge. Marije roj. Mramor. Botra sta bila Franc Stanič in ga. Jelka Stanič. Krstil je delegat msgr. Anton Or-ehar- . ¡Krščena je bila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Monika Lavra Baños, hčerka Juan .José Baños in ge. Majde roj. Špeh. Botrovala sta Enrique Ma-queda in María Luisa Reta. Krstil je delegat msgr. Anton Orehar. Srečnim staršem naše čestitke! S. EVELINA VRHOVEC sedemdesetletnica Dne 11. febr. 1975 je prav na svoj rojstni dan slavila svojo sedemdesetletnico slovenska šolska sestra na Paterna-lu s. EVELINA VRHOVEC. Rojena na Vrhniki je po končanih šolah vstopila v noviciat šolskih sester v Mariboru. Vz- Letps je bila proslava ustanovitve mesta- Sao Faulo posebno lepa- Vršila se je v stolnici. Občina je poslala 70 članski ' pevski zbor z orkestrom, ki je sodelpval med mašo, katere so se udeležili guverner države Sao Paulo, Laudo Natal, župan mesta in poveljnik vojske. S kardinalom je somaševalo 18 kaplanov raznih narodnosti. Pred obhajilom je kardinal šel h guvernerju in se z njim teismo^ objel. Druga leta ni bilo tako prisrčno. Po maši so. navzoči šli v sprevodu p,o- stolnčinem trgu na bližnji trg, kjer je stal nekdaj jezuitski samostan, v katerem je živel ustanovitelj mesta španski jezuit p- José de Anchieta (umrl 1697). Po sliki samostana, ki so ga našli v Nemčiji, so pred leti - sezidali na istem mestu enako poslopje. Delo so opravili slovenski stavbni podjetniki. Kardinal je 'opazil slovenske udeležence, se jim približal in rokoval z dr. Fondo, Mestnikom in Meto Ilčevo, ki je bila v narodni noši- Na stolniškem stopnišču je Mestnik slikal kardinala in guvernerja, ki sta se rade volje u-staivila. Ob tej priliki jë kardinal predstavil fotografa guvernerju z besedami. To je pa dober človek! Sploh pa bi guverner mogèL Mestnika poznati, saj se je pred par leti zastonj, peljal v njegovem avto» m bilu- Ko je tedaj Mjestnik blizu nekega 'obalnega mesta izstopil iz avta in ,opazoval helikopter, ki se je spustil na zemljo, sta izstopilo dva moška. Prvi ;e šel naravnost nad Mestnika in ga vprašal, ali bi peljal nekega gospoda na občino. Mestnik je v njem zlahka spoznal guvernerja, ki je bil tesnejši kakor župan, ki še ni poslal avtomobila svojemu povabljencu naproti. Udeležba na tej slovesnosti, h kateri vabi vsal;,o leto kardinal Pavel Arna člane raznih narodnosti v narodnih nošah, da z njimi poudari raznolikost prebivalcev prestolice, je gotovp- primerna. N® le zato, ker nam je kardinal naklonjen, temveč tudi zato, ker moremo z udeležbo zelo izraziti» izpričati svojo navzočnost v velemestu 80 narodnosti pred najvišjo cerkveno, civilno in voja-šik.oi 'gosposko. To primernost ‘‘so nekatere skupine že doumele. Letos so bile številno zastopane hrvatske, litvanske budil s® ,jj je misijonski poklic in je med prvimi slovenskimi sestrami prišla v Argentino. Na različnih mestih je delovala, posebej v bolnicah in pri otrocih. K ¡er so jo potrebovali zaradi njene modrost; in umirjene izkušenosti, so jo poklicali in jih ni razočarala. Dolga leta je bna r,a severu v Formozi in bližnjih postojankah, šla za dolga leta v Paragvaj, postala provincijalka za Argentino, Paragvaj in Urugvaj. Ko je dopolnila po pravilih določeno dobo, je spet Sla kot prednica v bolnico Rdečega križa v Asuncion, kjer je gradila z vso navdušenostjo. Pred dobrim letom se je vrnila v Argentino, postala prednica v zavodu na Paternalu, kjer je bila dolga leta slovenska šola, kjer so se z g. Kastelicem in msgr. Janezom Hladnikom dolga leta zbirali Slovenci pred drugo svetovno vojno, ko so morali iskati zavetja in dela v Argentini, kamor so se morali izseliti pred pritiskom fašizma iz Italije. Po 1. 1948 pa je dolga leta v tem zavodu dobilo,zavetje veliko naših mladih fantičev, da so obiskovali bližnjo ljudsko šolo, nato pa odšli v škofov zavod v Adrogue. Dolga leta je kaplan v tem zavodu dr .Al. Starc, pred njim pa že g. Jože Jurak. In prav s. Evelina ima sedaj načrte, kako bi ta zavod prezidala in povečala, da bi bolj ustrezal svojemu namenu. Hvaležni smo sestri in vsem njenim vrstnicam za vse dobro, kar-so storile za naše slovenske izseljence v Argentini in ji želimo še dolga in uspešna leta svojega delovanja. K drugim čestitkam pridružimo tudi naše. PO SVETU in portugalska narodne noše-. V ospredju je bilo videti tudi zastavp/ ene teh skupin- V januarju sta obiskala slovensko župnijo dva redovnika iz Budanj pri Vipavi. Po 19 letih delovanja v Brazilu je prvič prišel v stik s Slovenci jezuitski brat Aleksander Praček, sedaj ekonom v Cochoairo de Mirim v državi Espirito Santo. Drugi je bil kapucin p. Manlsuet Božje na poti v Evropo- Prvi se je vozil >N N< Bme. Mitre'97 — Ramos Mejia — 658 -6574 < Z ^ OB PONEDELJKIH, SREDAH IN PETKIH od 15 do 19 VAŽNO ! ZELO VAŽNO ! POVEJTE TO SE DRUGIM ! BUHEMA UBIS Editor responsable: Miloš Star»-. Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: .Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimlr Batagelj in Tone Mizerit LU t s - JL o. •- S 73 c o S*« ' o-S «