„Gorica" izhaja vsaki torek in soboto Ako pad« na tn dncva praznik, dan poprej. UrtMltiištvo se nahaja v „Narodui Tiskarni", ulica Vctturini St. 9, kamor jc naslavljati pisma. Ncftankirana pisma se ne sprejemajo, ennko se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Rokopisi dopisov se ne vračajo. GORICA „Gorica"* stane na leto 10 K, za poi Icta 5 K, za četrt leta 250. Tpraviiistvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetiurini St. 9. /a o^lasr; se plačuje od čveterostopnc petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. I*os;inic/,n«' številke btaiiejü 8 vin. in se prodajajo v raznih goriSkih traiikah. Št. 36. V Gorici, v torek dne 3. maja 1909. Leto XI. Deželnakmefijskašola. Naša dežclna kmetijska Sola je doživela različne sproincni.be glede njc dobroie in njenih vspehov. Svojeas bila je prav dobra, in Ijitdstvo jc bilo ž njo zelo zadovoljno. Toda začcla je lii- rati in naposled je Šel le en glas po dcželi, da je Skoda za denar, kateri de- žela za to Solo zametuje.^^ Zato je bilo trcba misliti na pre- osnovo Sole ali na razpust. Jedni so bili za to, drugi za drugo. Zmagalo je pa načelo, da sole zapirati ni napredek, marveč nazadek. Čc ni sola dobra in nc odgovarja svojemu namenu, naj se pre- osnuje. Po dolgem pretrcsovanju in Sc daljši razpravi se je Sola postavila na novo podlago, vpcljali so se dvolctni zimski tečaji. Uže izpiti prvcga tečaja v lanskem lctn so pokazali, da je bila preosnova Sole potrebna ter da obeta nov sistem dobrega sadu. Letošnji izpiti na tern /a- vodu so to potrdili v polni meri. V sredo popoludne imel je 1. tečaj izpit. fzpraševali so štirje učitelji licence iz različnih panog kmetijstva. Vprašanja so bila vobče zelo primerna, in iznjih se je uze razvidelo, da se trndijo in skrbijo učitelji — vsak v svoji stroki nava- jati licence na to, kar je na njibovem domu najvažnejše in najbolj potrcbno. Seveda se pri tem ni puSčalo v ne- mar. kar mora zuali vobcc vsak ucenec take Sole. Fantje, ki so toliko po svojein ve- denju in po zunajnosli sploh naredili na posluSalce jako dobcr ulis, so odgovar- jali na vsa vprašanja točno, razloeno in pogumno vkljub temu, da so bili med posluSalci g. vladni svetnik Früliauf, od- bornik 1. Berbuč, oba deželna nadzor- nika in svetnik dr. Pettarin. üospod vladni svetnik Früliauf se je zelo ugodnö izrazil o vspehih tega tečaja in o na- predku dijakov sploh. Res je, da najboljši učni načrt ne nomaga dosti, kjer ni navduSenih in krbnih učiteljev; istina , najboljsi na- i;rt so učitelji sami; vendar pa priznati se mora, da se je ta sola z novim na- črtom pomladila in da veje tain nov svež duh, ki obcta obilo dobrega sadu za naSo domovino. Po končanem izpitu je dež. odbor- nik Berbuč nagovoril licence, jih izpod- bujal k marljivosti in k hvaležnosti do svojih dobrotnikov, posebno do naSega presvitlega eesarja, katercmu se imamo zahvaliti med drugim tudi za dezelno avtonomijo in katercmu so ueenci na govornikov poziv navduseno zaorili tri- kratni ,,živio". Pevci so zapeli nato cesarsko liimno in Se par drugih slovcnskih pes- mic, na kar se je Se g. ravnatelj Štre- kelj zahvalil dež. odboru in vladi za poinoc Soli ter jima priporočal Se vecjo skrb v tern oziru v bodočnosti. Drugi tcčaj je imel konecno pre- skuSnjo v cctrtek zjutraj, dne 20. aprila. Tej so prisostvovali razen prej navede- nih gospodov Se Stirje poslanci slov. kluba, gg. Gabršček, Kovač, Saunig, Ob- ljubek. Kar smo povedali o vspebu pr- vega tečaja, to vclja tudi za drugi. Iz- praSevali so isti Stirje učitelji, kakor v prvem tečaju, iz živinoreje, sadjarstva, vinarstva, poljedelstva, umnega gospo- darstva in iz drugih sorodnih prcdmc- tov. Tudi tu so odgovarjali učenci pre- cizno in jasno, zaostali niso dolžni niti jednega vpraSanja. Toliko ti odgovori, kakor tudi pismeni izdelki so pokazali resničen in lep napredek. Po dovrSenem izpitu je nagovoril licence prof. Berbuč, jib izpodbujal, ko pridejo zopet k domačemu ognjiSču, naj bodo in ostancjo kinctjc s ponosom, saj je ravno kmetski stan najvažnejSi, naj bodo voditelji svojim sovrstnikom ter naj pogunino Sirijo pravo omiko in na- predek po naSi mili domovini, posebno napredek v kmetijstvu. Ravnatelj Štrekelj je v konečnem nagovoru navduSeval učence skoro v istem smislu ter jib pozval, naj zakli- čejo dež- odboru in vladi: „živio". s či- liuir je izpit sklenil. Novi zakon p r o t i ž i v i n s k i m k u ž n i in b o 1 e z n i m. Novi zakon proti živinskim kužnim boleznim, ki stopi v veljavo namcsto zakona z 29. februvarja 1880 drž. zak, St. 35 in vseh naličnih pozneje izdanih zakonov in ukazov, obsega v III. po- glavju te-le ukrepe v svrho, da se pre- preči razSirjenje živinskib kužnih bo- lezni in da se le-te unieijo: Za domačo živino, ki pripada pre- J.vekovalcem, enokopitnezem in presičem je treba živinskih potnih listov. kadar se živina: a) goni na trg, dražbo, razstavo ali k ogledovanju; b) prepelje v drugo občino in mc- nja tako svoje stalno bivališče; c) prevaža po železnici ali s paro- brodi; č) goni od kraja do kraja, uiko da nima stalnega bivaliSča. Predno se izda živinski potni list. i:iora dati prciskati rbčina živino po strokovnjaku, ki ga potrdi politična oblast. Vse živinske trge, dražbe. razstave živine mora nadzirati živinozdravnik. liksportne živinske trge velike važ- nosti more dati državna uprava nadzi- rati po državnih zivinozdravnikib. Da se prepreči nevarnost okuženja. se mora na trgih razstavljena živina pri- Mierno oddeliti. Predno se dopusti na trg, morajo živino pregledati nad-ziralni izvedenci. V shičaju, da se konstatira kužna bolezen, se mora živinče takoj odstraniti in spraviti v izoliran prostor. Ü tem se mora obvestiti oblast. Pri prevažanju prežvekovalcev, eno- kopitnežev in preSičev po železnicah ali s parobrodi se mora živina pregledati ob hakiadanju in razkladanju. Pregledovanje živine in mesa je obvezno glede vse klavne živine. Trupla crknjene živine se morajo takoj primerno globoko zakopati. ali na- praviti neskodljiva kemičnim potom ali. pri transportib po morju, s potapljanjem. Posebni policijski ukrepi veljajo za osebe, ki imajo opravila s trupli crk- njcne živine. Sledeče kužne bolezni se morajo naLnaniti pristojni oblasti: 1) bolezen na gobcu in na parkljih : 2) vranični prisad. goveja in div- jacna kuga; 3) pljučna kuga pri govedu: 4) smrkelj; 5) osepnice pri ovcah; 6) sramna kuga pri konjih in me- hurčki pri konjih in pri govedu; , 7) prhljaj pri konjih. oslih. mezgih, kozah in ovcah ; 8) steklina; 9) prešičja kuga; 10) pereči ogenj pri presičih; 11) kolera in kuga pri perutnini: 12) tuberkuloza pri govedu. Naznanila je predložiti občinskemu predstojniku. Orožnistvo mora. in kdor je inte- resovan zamore naznaniti prej navedene slučajc kužne bolezni. Politična oblast mora dolociti v nevarnih časih od 10 do 50 kron za tiste. ki so s pravocasnim naznanilom sodelovali, da se je preprečila grozeča nevarnost. Občinski predstojnik mora nazTftH niti okrajni politični oblasti vsak slučaj kuge: razven tega pa mora zajedno ukreniti vse. kar predpisuje zakon. da se prepreči razširjenje kužne bolezni. Politična oblast odredi. ako treba. svojega živinozdravnika. da vr.ši poizve- dovanja. Teh poizvedovanj se mora ude- ležiti občinski predstojnik ali njegov za- upnik, občinski živinozdravnik in dva druga zaupnika. ki ju odredi županstvo. Na ta način sestavljena komisija ukrene vse kar treba. da se okužena živina izolira in leči. Dopisi, Iz Dornberga. — NaSe ..Katol. izobraževalno druStvo" je imelo 2. t. in. zanimivo predavanje. (i. dr. Ant. Bre- celj, zdravnik v (iorici je predaval prav poljuuno in unievno o boitluiii, telesnih nezgodah in poSkodbah. katere se na deželi čestokrat pojavljajo in do- gajajo. Pri vsakem slucaju je navajal. kakoSna naj bo prva pomoč predno zdravnik pride, Med drugim je navajal te-le bolezni in slučaje: oinedlevica. kap na možgane. srčna kap. razni krei. božjast. bruhanje krvi iz pljuč. iz že- lodca. znameiija kedaj iz pljuč. kedaj iz želodca. krvavitve iz nosa in iz raz- nih ran in kako te krvavitve ustaviti: poSkodbe. izpahnenja in polom udov; kako s takimi ponesrečenci ravnati in kako povezati polomnjene ude. Kako ravnati zzmrznjenimi. kako pri oparjenju in opeklinah. kako pri strupenih pikih nadležnih muh, strupene golazni. kaČ, gadov itd. Kako ravnati pri zastrup- ljenju krvi z zbodenjem s trnom, iglo itd. Posebno nas je zanimalo. kako je treba postopati priutopljencih in kako napraviti uinctno dihanje, kar je že marsikateremu takemu ponesrečencu. ki L1STEK. Slov. gledališče. V soboto se je na naSem odru igrala „tragedija iz dijaSkega življenja" z naslovom „R e d i z n r avnost i"; to je dramatski umotvor. ki je potckel izpod pcrcsa nenis'kega pisatelja A. Sc b vv aye r-ja. Zgodovina pedagogike bo nekoč niorala debelo podčrtano povdariti clej- stvo, da je pocetkom 20. stol. v stoti- sočglavi gardi Solnikov sirom osrednje l-'vrope izbruhnila pravcata rcvolucija. Ravnokar se nahajamo v stadiju. ko ze tudi glede pedagoskih nazorov grc go voriti o „s t a r i h" in „m 1 ad i Ir, ka- kor so pred 40 lcti govorili o Staro- in !>"' < --• — . _. -^^, , «. . *_, win I \J- III iTlltl" I doturkih. Do najnovejSe sedanjosti je | za vrhunec pedagoSke modrosti namreč slovel barbarsko-birokratski princip, da vsak S o 1 n i k vsakenin iičcncu vtepi „p r c d p i s a n o" snov in to n a eden in isti način*) proti kateremu ni priziva. A tekoin zadnjih par let je psihologija „individualnih difcrenc" opo- zorila na neoporekljivo činjenico, da v tistem sila zamotanem delu, ki se imenuje vzgoja. gojenec se svojimi individual- nimi posebnostmi tvori prevažno koiii- ponento in da tudi v vzgojevanju n i vse z a v sake g a. In nastal je vriSč v SolniSkih vrstah proti Solnikom-here- tikom, ki so si upali upoStevati, kar je ncopovrženo dognal eksperiment na psi- holoSkem in pedagoskem polju, ter pre- mostivSi uno sakrosanktno razdaljo med katedrom in klopmi na eni pa med Solskim poslopjem in domačo hiSo na drugi strani, začeli stikati za indi- *) »Forinahie slopnjo« in vsa slična ide- ologijii! Kajpada je mlado stremljenje naSlo odmeva i v leposlovju. Dokaz temu so dela kot „Vz g o j i t e 1 j I. a n o v e c" (O. Ernst), „Was zur Sonne will" (H. Mart) in izmed obilice Se drugih ..Red i z n r avnost i". PetoSolec Feliks Filer je simpati- e'en mladenič. ki ima zdrav razum in odprto sree: z ljubeznivo besedo si ga ovijes krog prsta. Toda v Soli prof. Mangier ki bi pač bil imel postati krotilec zverin v kaki menežariji • in doma oče, viSji računski svetnik, ki mu je ideal idealov „karijera" in ki Iioče sina za vsako ceno, makar i s palico i z d r e s i r a t i za ministerskega urad- nika. vseskozi dobrega in poStenega mladeniča pritirata v tolik obup, da si vzame življenje. Pač bridkalekeija vsem Hauglerjem in očetom-karijernikom! in v celoti zaokrozeno; a palma gre g. Nučiču, ki je izborno pred nanii ana- lizoval vso v Feliksovi duSi se odi- gravajočo tragedijo. in gospe B u k S e- kovi, ki je kot Feliksova teta tako krasno ilustrovala. da iz dobrohotnega opomina in poucenja, a ne iz odurnega očitauja klije blagoslov spreobrnitve. (ica. T h a 1 e r j e v a je kot odgojiteljica pri Ullerjevih z neodljivo nežnotjo po- godila ves tisti deli ljubezni izrazajoči ton v svojih besedah napram Feliksu; in ga. 11 i č i c e v a je bila zares srč- kana sestra Feliksova. Alateinatičaija liänglerja je od okresanih pet do rdece brade pa notri v dno njegove črne duSe izborno podal g. B o h u s 1 a v. Dobro tolniačene so bile i vse ostale uloge; saino g. Al o 1 e k (Solski sluga) je s svojo imifoniio pretiraval. (iledaliSče je bilo — razprodano. Zastopani so bili vsi sloii. a naivetii nTfI e bil na videz mrtev. rešiio življenjo. G. doktor nam je kazal na malern dečku, kako se tako umetno dihanjc napravlja. Dasi je bilo predavanje le za članc in članice društva namenjeno, dovolil se je ustop. glede na važnost pred- ineta. tudi neudom, tako da je bila pro- storna občin. dvorana natlačeno polna. Poldrugo uro jc trajalo to zanimivo predovanje in občinstvo je govorniku z napeto pazljivostjo do konca sledilo po- tem mu pa živahno aklamiralo ter ga prosilo, naj Se pride in naj ga razveseli s svojimi lepimi in koristnimi pre- davanji. Tej želji se pridružuje tudi odbor društva. kateri izreka gospodu doktorju prisrčno zahvalo za trud in požrtoval- nost. Bog Vas živi inRogVam poplačaj! Iz Dornberga. Pri nas imamo „Hranilnieo in posojilnico". katere clan je tudi neki železničar, kateri se po- sebno postavlja pri vsakih volitvah in posojilničnih občnih zborih. Ta človek neprenehoma neti prepir in sovraštvo. Vsako prosto urco pora^i za agitiranje in netenje prepira. Mi nočemo, da bo ta žefezniški uslužbenec dražil ljudstva na postaji, zunaj postaje in v krčmah. Kadar si ga preveč privošci. pa rohni. Zategadel bi bilo dobro, da bi si. že- leznisko vodstvo podučilosvojega usluž- benca, da draženje ined ljudstvom ne spada v njegovo službo, posebno pa ne. ko opravlja svojo službo. Ako ne bodo te vTStice nič pomagale. bomo podrezali na drugi način. Več Dornberžanov. Celje. ¦¦- Na tukajšnji orglavski šoli jekletošnjemu glavnemu izpitu oglašenih 6 kandidatov. med temi Anton Uršič iz Kobarida v goriški nadškofiji. Kot od- lifnjak dobi prvi red v igri na orgljah, glasoviru. goslih. petju in občinskem tajništvu.. S prihodnjim šolskim letom se bodo sprejeli trije gojenci iz imenovane škofije, ako se oglasijo. Pogoji na raz- pclago. Karol Bervar, vodja. Polifični pregled. Državni zbor. Poslanska zbornica je včeraj na- daljevala razpravo o zakonskem načrtu za trgovske pomočnike. Danes pride do glasovanja. Delegacije bodo najbrže zborovale koncem sep- tembra ali pa začetkom oktobra. Dogodki v Turčiji. Položaj v Turčiji je nejasen. Le toliko je gotovo, da viadajo sedaj Mla- doturki in da morijo tiste, ki so revo- lucijo povzročili. Stari sultan Abdul Hamid se nahaja v Solunu dobro za- stražen v neki vili. Kaj bo ž njim, se dosedaj ne ve. Nekateri trdijo, da ga postavijo pred vojno sodišče. drugi to zanikajo itd. Premoženje bivšega sultana znaša baje 800 miljonov piastrov, ki se izroči v last državi. V Carigradu so Mladoturki obesili včeraj zjutraj na različnih krajih mesta 43 upornikov. Obešajo jih na ulicah. Enako so včeraj zjutraj obesili na ulici 13 vojakov in dva častnika. Sedaj pa prihajajo po- ročila. da se siri po deželi upor proti 'Mladoturkom. Cela Anatolija je v odprti revoluciji, ki zahteva maščevanje nad Mladoturki. -— V Maloazijskih pokrajnah pa koljejo Turki kristjane kakor žival. Kri kristjanov teče po ulicah. Uradna poročila pravijo, da je bilo poklanih 7000 kristjanov. Taka sotorej zadnja poročila. Kaj se bode še odigravalo v krvoločni Turčiji, nihče ne ve in nihče ne more danes trditi, da ostanejo dolgo časa na krmilu države Ai'adoturki, kajti prekucija za prekucijo je v Turčiji na dnevnem redu. Pričakovati ni nič kaj dobrega iz Turčije. Kako izgleda Mohamed V. Mohamed v je podoben debelemu Odstavljenega turskega sultana usoda se ni določena. ..Magdeburger Ztg." poroča, da se Abdul Hamidova usoda. ki so ga od- stavili Mladoturki, sele določi, ko se- stavijo novo ministerstvo. Ce ga ne po- stavijo pred sodišče, bo stanoval v pa- lači. ki jo brez vladnega dovoljenja ne bo smel zapustitt. Njegove tri žene in princ Burrhan l:din ostanejo pri njem. Njegovo zasebno premoženje. ki znaša 800 milijonov. postane državna last. Abdul Hamid dobi letne apanažc 1.200.000 frankov. Abdul Hamid je pi- sal novemu sultanu. da želi novi vladi srečo. Abdul Hamid ostane le nekaj dni v Solunu. nato ga prepeljejo v Mo- nastir. Sinovi bivšega sultana se naha- jajo pri svojih oženjenih sestrah. Mla- doturkom očitajo. da bivšega sultana ne spostujejo dovolj. „Central News" po- roča iz Soluna. da Abdul Hamida po- stavijo pred vojno sodišče, in ga obsodi zaradi veleizdaje. Mladoturki sodijo. da bo obsojen na smrt. Bolgarija. Bolgarska viada je naznanila ino- zemskim zastopnikom. da se uradni na- slov bolgarskega carja glasi sedaj „car Bolgarov". Darovi. Za ..§ o 1 s k i D or so plačali predsedništvu: Ivan Kovačič. župnik pod Melcem 20 K; Franjo v spomin otvoritve „S. Gregorčičevega Doma" 20 K; Štefa Kinderčev 20 K: dr. A. Gregorčič v Gorici 20 K. Našemu upravništvu je došlo: Tvrdka Konjedic & Zajec v Gorici 20 K. Srčna hvala! Za „G regorčičev dom" je došlo našemu upravništvu: Kodelja Josip, župnik v Šmartnem 20 K. Domače in razne vesfi. Procesija na sv. Goro, ki sti jß priredili „Slow kat. delavsko društvo* in društvo „Skalnica", se je obnesla v nedeljo kljub slabemu vremenu prav dobro. Zbralo se je na sv. Gori okrog 3000 Ijudi. Okolu 11. ure je začel prile- tavati dež in sneg, da se program ni mogel popolnoma izvršiti. Razpoloženje mej romarji je bilo izborno. Več o tem objavi „Prim. list". Gčna Avgusta Šantel, učiteljica na dekliški šoli c. i. kr. mornarice v Pulju, položila je pred ljubljansko izpraševalno komisijo za meščanske šole izpit vspo- sobljenosti za violinski pouk z odliko. Čestitamo ! Jubilej. Hrvatski književnik Ivan vitez T r n s k i je praznoval dne 1. maja 90. rojstni dan čil in zdrav na telesu in na duhu. Nemci v Gorici bodo baje gradili novo nemško šolo in sicer blizu nove železniške postaje na Blanči. Nemci se natihoma množe v Gorici. Posebno nova železniškapostajaje pravo torišče Nemcev, ki se množe kot gobe po dežju. Pred leti nismoimeli v Gorici nobene nemške šole, sedaj bodemo imeli dve. eno v gorenjem delu mesta, drugo v dolenjem, v sredini mesta pa nemške srednje šole, gimna- zijo in realko. In nič se ne bodemo ču- dili, ako.bodemo danes ali jutri čuli, da je naša „p r a v i c o 1 j u b n a" in „p r a v i c o d e 1 e č a" vlada p o d r ž a- v i 1 a tudi novo nemško šolo na Blanči. Pri nas je vse mogoče. Nemcem vse, Slovencem nič! Slovenec molči, pa pla- čaj davke! Vlada dobro ve, da s takim postopanjem dela Slovencem krivico, a ve tudi, da s tem, ako pospešuje nem- štvo, ne dela nič čudnega in ničnovega! Saj ona le nadaljuje, kar so prejšnje vlade začele. Nemcem je na tem ležeče, da čim prej zgrade most do Adrije. In delo gre brzo od rok. Vlada pri tern ne štedi z denarom. Agilno in delavno se kaže. — Par nemških otrok bo jmela v realko. 100 0 mestnih sloven- ski h o t r o k p a ¦- f i g o ! Živela av- strijska pravico deleča vlada! Na misel nam prihaja neka res- nična zgodba. ki se je pred vcč leti zgodila nekje v goriski okolici. Star mož je tožil soseda. da mu je vzel, ko je oral, en razer. Očitno je bilo. da se možu godi krivica. Sodišče pa je razsodilo so- sedu v prilog. Mož. žalosten se je podal domov, šel v domači zvonik ter začel zvoniti. Sosedje so pritekli inisleč, da razsaja požar. Ognja pa ni bilo videti. Šli so v zvonik in tarn našli moža po- trtega s solzami v očeh. ki je vlekel vrv zvona. „Zakaj zvonite ?" so ga so- sedje vprašali. Mož je žalostno odgo- voril: „P r a v i c a je u m r 1 a !" Da, da, pravica za nas Slovence je uže davno umrla! Kot ta mož, bi laliko tudi Stovend zvonili, zvonili . .. Praznovanje 1. majnikajebilo v Go- rici jako šibko. V soboto popoludne se je zbralo na Telovadnem trgu par sto Ijudi, katerim sta govorila, kakor smo uže zadnjič omenili Piazza in K r i- stan. Govorila sta o prihodnjosti de- lavstva, o zmagah, ki jih bodo izvoje- vali socialni demokratje itd. Zatem so se postavili po 4 v vrste in z godbo na čelu so korakali skozi mesto na Kata- rinijev trg v restavracijo „Steinfeld", kjer so pili, plesali, peli in ne vemo še kaj. Ko so korakali skozi mesto, smo našteli 40 vrst po 4. Torej jih ni bilo veliko. Enako jako mršavo obiskana je bila veselica. Več kot polovica miz je bilo praznih. Plesali so na dveh plesiščih, v vrtu in pri uhodu na dvorišču. Na vrtu je plesalo jako malo sodrugov, na dvorišču pri uhodu pa je godbaceli po- poludne svirala plesišču, kajti plesalcev ni bilo. Med sodrugi smo opazili dr. Tumo, dr. Ferfoljo, A. Kristana in druge. Občni zbor hranilnice in posojil- nice v St. Petru se je vršil v nedeljo dne 2. maja. Izvoljeno jestaro načelstvo in staro nadzorstvo. Od čistega dobička je občni zoor soglasno določil 300 Kza slovensko „Sirotišče" v Gorici. „Kaj pa Je tebe treba bilo?" (Dalje.) Predno nadaljujemo, morarno iz- raziti svoje obžalovanje, da smo prisi- ljeni k tej osebnostni polemiki, ki je nepričakovana posledica našega upora proti Gab-ovemu „mesarskemu klanju" naših društev, ker ne moremo dopustiti, da se rodoljubna požrtvovalnost naših mož tako cinično gazi v blato, in ker ne moremo trpeti, da se društva zlora- bijo za pretvezo, pod katero se skriva grdo izbruhanje osebne maščevalnosti. Ta grdi čin je zagrešil predsednik tuk. Gabrščekove Čitalnice g. Č. V dolžnost si štejemo preskrbeti mu zasluženo ka- zen, da ga tako nelepo veselje za vselej mine. Žal, da nam ni to drugače mogoče, kakor da njegove neresnične ali neresnično zavite osebnostne napade pariramo z osebnostnimi, a na resnico oprtimi protiudarci, kar naj nam blago- voljni čitatelji oprostijo. G. Č. naj bi bil z dokazi ovrgel naše trditve, katere mu tu še enkrat reasumiramo. 1. da je Gab. ravnal s Čitalnico kot „sv.... z mehom"; 2. da je Čitalnica prišla na rob propada, kakor je dr. Tr. v okrožnici sam pri- znal; 3. da je Čitalnica prejšnje case poleg vel. plesa prirejala plesne venčke, plesne vaje, koncerte s svojim pevskim zborom, ki jo ni nič stal, gledališčne igre z domačimi igralci, katere je Gab-ov „mesarski nož" zdaj srečno vse poklal, dočim sedaj premore le še en pies, in še ta z vstopnino za člane (!!!); 4, da plačuje zdaj le eno bagatclo manj za manjše prostore brez dvorane, dočim je prej imela svojo dvorano, katero je od- stopaia tudi drugim društvom za lepe denarce. O vsem tem pa g. Č. molči in si hladi le svojo dušo nad možem, ki je nehote napoti njegovim družinskim skrbem. Sledimo pa torej na to polje, ker je že tako hotel. S\ojih skokov od ene stranke k drugi noče priznati, pač pa pravi, da je vse drugo kažcjo. On je že sodeloval pri akcijah ene in druge stranke, ka- tere akcije so imele eminentno stran- karski znak in katerih glavna ost je bila obrnjena le proti drugi stranki. Vpra- šamo, ali se more tako sodelovanjc ime- novati nepristranost ?! Ne rečemo sicer, da je to delal iz kakega političnega pre- pričanja, o ne, tega on sploh ni zmo- žen. On ni sodeloval in ne sodeluje pri eni stranki zarad stranke same, ampak, ker so slučajno takrat njegove družin- ske koristi združenc s to stranko. To je ključ vsega njegovega „političnega" de- lovanja in — tudi sedanje poletnike. Drugim argumentom mož sploh ni do- stopen. Le en vzgled ! On piše: „Ko je v drugi polovici leta 1907 strašila denarna kriza skoro ves svet, priobči „Gorica" proti „Trgov- sko obrtni zadrugi" strupen članek,*) ki bi bil lahko povzročil veliko nesrečo. Bil sem zarad takega postopanja tako razburjen, da grem naravnost k uprav- niku ^,üorice" ter mu naznanim, da ne maram več lista, kateri tako škodljivo postopa proti koristim slovenskega na- roda". — Čudno, da je moža to tako „razburilo"! In vendar, koliko več še hujših napadov je čital v „Soči" na „Centrifugo" (Gabrščekov pobalinski' iz- raz za „Centralno posojilnico")! In ti ga niso nič „razburili" ' Nič ga ni „razbu- rilo" Gabrščekovo „mesarsko klanje" „Krojaške zadruge"!! Nič ga ni „razbu- rila'v nevarnost, da je malo manjkalo, da ni Gabršček zaklal s svojim „me- sarskim nožem" prihranke toliko ubo- gim mestnim Slovencem !!! In da bi bila ta „razburjenost" vsaj pristna i A kaj, ko je le pretveza, za katero ne stoji skrb za koristi slov. naroda, pač pa skrb za koristi lastne dru- ž i n e ! Z e t g-a Č-j a j e t a k r a t p r e- hajal iz službe klerikalne stranke v službo liberalne stranke. In ta službeni prehod je moral gospod tast Č. plačati z zopet- nim skokom v liberalno stranko. In ker je v istem času pripravljal g. Gab. na- skok na Čitalnico, je prav naravno in leži na dlani, da mu je mogel g. Č. pri tem izvrstno služiti kot predsednik (te- daj še klerikalne) Čitalnice. In ker roka roko umiva, je zopet prav naravno, da je postavil Gab. g-a Č. za predsednika na listo svojega novega odbora. Ta zo- petna metamorfoza je torej pravi vzrok, zakaj je vrnil g. Č. naš list. Ta mož to- rej, kateremu so narodne koristi le pre- tveza, se drzne načelnikom strank v „Soči" očitati, da „so pri svojem strem- ljenji1 po častnih in mastnih mestih, ka- tera oddaja narod, drug drugemu na potu" ! Radovedni smo, kako je sprejel to očitanje g. Gab. ? No, pa saj ga je g. Č. gotovo potolažil, da je meril le na dr. Gregorčiča in prof. Berbuča. Osebito še, ker nista lani ob pričetku šol. leta upoštevala Č-jevega „naroda". Pa naj si gospoda poslanca ne jemljeta preveč k srcu. da stojita zdaj v nemilosti g. Č-ja, saj je komaj par let, ko je g. Č. zabav- ljal pa zoper liberalne doktorje, da ni- majo nobenega ideala, da bi hoteli le dobro jesti in piti in na ta račun ljud- stvo odirati. Nc, pa saj ne potrebuje za svoje metamorfoze niti toliko časa. Zdaj, ko se greje na solncu Gabrščekove li- beralne rnilosti, zdaj lovi po ulicah za zopetni pristop k Čitalnici naše izstople somišljenike, svečano jim prisegajoč: „Saj jaz sem vedno pristni klerika- le c"!!! — Ni čuda torej, da mu je tudi tržaška „Edinost" list, „ki se posebno odlikuje po svoji „nepristranski" (!!!) pisavi". Za danes moramo še popravitt neko neresnico, katero je zagrešil g. Č. v „Soči", taodi si iz opešanega spomina, ali pa iz zle volje. Pravi namreč, da je prišel po zadnjem koncertu na hodniku poprejšnjega stanovališča k njenni (Č-ju) g. M., da mu je naznanil, da je sklenil opustiti svoje opozicijonalno stališče pioti pevskemu društvu ter da ga je pooblastil, da naj posreduje glede pri- stopa pri društvenem predsedniku dr. T. Ko smo to čitali, se nam je zdelo, da bercnio kako bajko iz dcvctc dcžclc. In zdaj po prejeti informaciji nioremo prof. Č-ju reči, da ni rcsnicc pisal. Že dati- rana je ta ncresnica jako ncrodno. Zadnji čit. koncert (z voj. godbo) jc bil, bodi si glede izvajanja kakor števila pevccv in pcvk, najsijajncjši iz cele dobc bojkota od strani pev. društva. Razumno je torej, da se je pcvo- vodja da rabimo navadno frazo . „Cutil". Tako duševno razpoloženje pa opozicijski duh še le oživi. Kjc je torej mogoče, da bi se človek, ki se čuti zmagovitega, za par dni obupan podvr- gel nasprotniku! (i. Č.! to sc upira že zdravi pameti. Pevovodja je odgovoren le za zvrSbo programa, za udelcžbo pa predscdnik. Ker je bilo pri koncertu prvo vrlo dobro, drugo pa zelo slabo, je bil koncert za pcvovodjo M. proslava, za predsednika Č. pa blamaža. Prvi torej ni mogcl biti ne klavern in nc skesan. — Dalje smo vise gori povedali, da je predsednik pev. društva prve dni po občnem zboru (kake tri tedne po kon- certu) ponudil g-u M. proslavljanje nje- govega delovanja na pev. polju. Ali ne izkljuaije to a priori od g-a Č-ja izmiš- ljeno prošnjo za pristop k pev. društvu? (j. C, to „raco" ste prenerodno uprizo- rili. No. nekaj podobnega se je vršilo prej leto in dan, a ne na hodniku, ampak na ulici. (i. Č. se je ponudil za posre- dovalca v svrho združenja pevcev at. in pev. društva. (i. M. mu je odgovoril: „Jaz učim petje, ker se čutim kot od- bornik dolžnega pripomagati k dose- zanju svrhe, določene v pravilih. Naj prevzame pev. društvo preskrbovanje petja v Čitalnici, in jaz se prav rad umaknem". Ta izjava pa ne kaže no- bene klavrnosti in obupnosti, o kateri g. Č. čveka. pač pa vestnost in skrb za društvo. Neresnica je torej, kar piše v .„Soči" g. Č., res pa je, da ni g. M. nik- dar zaprosil pristopa k pev. društvu in ga ne bo in da ni nikdar uklonil tilnika*) pred „pasjim bičem" Gabrščekovim in ga tudi ne bo. Klanjanje tilnika ostaja torej specijaliteta g-a Č-ja. Mi ga zato ne zavidamo. (Pride še.) Veselica „Marijine družbe" v (ir- garju se ni mogla vršiti minulo nedeljo vsled slabega vremena. Vršila se bode torej prihodnjo nedeljo na župnijskem •dvorišču ob 3 in pol pop. Most za pešce čez Sočo iz Stračič v Podgoro bode odprt po leti do 10. ure zvečer, rnedtem ko je bil dosedaj odprt le do 9. ure. Konec šolskega leta 1908-09 bode na vseh srednjih šolah dne 8. julija in ne 15. julija, kakor je bila dosedaj na- vada. Zarad tega pa odpadeta sole prosta dneva v soboto pred Binkoštmi in v to- rek po Binkoštih. Razglas. Dne 1. niaja t. 1. ob 10. uri predp. je bilo v deželni hiši dvaindvajseto srečkanje deželnih obvez- nic izdanih leta 1888. Izžrebale so se naslednje: Vrsta A St. 77 za 2000 kron , „ 142 „ 2000 „ ¦ » „ „ 20 „ 1000 „ „ » 10 „ 1000 „ „ „ 76 „ 200 „ B „ 44 „ 2000 „ „ „ 15 „ 1000 „ „ „ 82 „ 200 „ » o „ „ 93 „ 200 „ » „ 29 ,, 200 „ Deželna blagajna izplačate obvez- nice dne 1. avgusta t. 1. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obveznic in tistih odrezkov, ki še ne spadejo 1. avgusta t. I. Kmečko zavarovanje. Dr. Krek je spisal knjižico o kmečkem zavaro- vanju. V tej knjižici na prav poljuden način, da ga razume vsakdo, razlaga vladni načrt o kmečkem zavarovanju. Posamezni izvodi te knjižice stanejo po •¦¦) G. C. ne more pustiti niti naravnega tilnika g. M. na mini in se mu roga, da je „de- 20 v, če sc jili naroči več skupaj , pri- dejo ceneje. Vsem, ki se za to zanimajo, posebno pa izobraževalnim društvom in „Kmečkim zvezam", prav toplo pripo- ročamo to knjižrco. Knjižica se naroča pri „Slov. krSč.socialnizvezi", Gosposka ulica 6, (iorica. Sezite po tej važni knji- žici! Poučite so o tern zakonskem na- črtn, ki je tolike važnosti za kmečki stan ! „S. K. S. Z." v (iorici oddaja knji- žico po isti ceni ko „Kat. Bukvarna" v Ljubljani. Obračajte se torej na „Slov. kršč. soc. zvezo" v Oorici. Huda burja razsaja te dni zlasti po Vipavskem in na Krasu. Poroča se nam, da je vrtinec v nedeljo ugrabil v Malovšah nekega dečka in ga vzdignil v zrak ter prenesel par metrov daleč. 0 hudih viharjih čitamo v listih. ki razsajajo po raznih krajih. Tudi pri nas v (iorici je gospodovala burja in zimska suknja ni prav nič ne škodovala. Po naših gorah je zametel sneg. v do- lini pa je dež naletaval. Dal Bog, da bi skoraj nehala mrzla burja, kajti narava trpi. Burja je mnogo sadnega cvetja odtrgala z drevja in tako marsikateri sad odnesla. Nabor. V petek in soboto se jevršil vojaški nabor za mesta. Potrjenih je bilo od 97, ki so se prestavili vojaški ko- misiji 39 iz prvega razreda. Od 71 mla- deničev drugega razreda je bilo potr- jenih 5. V soboto, se je predstavilo 41 mladeničev tretjega razreda, od katerih jc bilo potrjenih 11. Ptujcev se je pred- stavilo vojaškem naboru 54, potrjenih je bilo 11. Kolesarskc drustvo „Danica v Gorici naznanja svojim cenjenim čla- nom, da društveni znaki so došli in isti se vdobijo pri predsedniku in bla- gajniku. Preskrbelo se je že tudi. da dobimo v kratkem dovoljenje za prosti prehod v Italijo. Odbor. Izpred sodišča. — Poročali smo svoj čas, da je Josipina Š t a c u 1 iz Podturna pustila 2 in pol letno hčerko Marijo samo doma na ognjišču. Med tern časom pa, ko je ona šla po vodo na bližnji vodnjak. se je otrok splezal do ognja in se hudo opekel tako, da je vsled dobljenih opeklin umrl. Zaradi- tega jo je poklicalo sodišče na zago- vor ter jo kaznovalo na 2 dni strogega zapora zaradi zanemarjene dolžne paz- nosti. — Alojzija Bitežnik iz \rrtojbe, stanu- joca v Biljah je bila obsojena pri okrajni sodniji na 3 dni zapora, ker je obdolžila nekega Karola Kustrin krive prisege. Alojzija Batistič je uložila utok proti tej mzsodbi in te dni se je vršila razprava pred okrožnim sodiščem, ka- tero jo je oprostilo. 32-letni Anton V o u k iz Črnič, uslužbenec tamošnje pošte, je imel do- staviti 30 K, katere rnu je izročiia ta- mošnja poštarica, neki Amaliji Čer- m e 1 j. Vouk pa je denar obdržal za-se. Obtožen je bil tudi. da je igral prepo- vodani igri „cvik" in „labet". Obsojen je bil na 5-mesečni strogi zapor z enim postom v mesecu in na 20 K globe. Peter Lipovšek iz Zatolniina je bil obtožen, ponarejanja delavske knji- žice in pa da se je zoperstavljal orož- niškemu strašmojstru, ko ga je hotel aretirati. Izgovarjal se je pred sodiščem, da je bil popolnoma pijan, ko ga je ho- tel orožnik aretirati. Obsojen je bil v 3-tedenski strogi zapor z enim postom. Poslednja volja. — Tako se zove knjižica, ki vsebuje poduk, kako je treba napraviti poslednjo voljo, ali te- stament, da bo veljaven. Večina našega, tudi izobraženega Ijudstva nima čistih pojmov, kaka mora biti poslednja volja. Posledice te nevednosti so čestokrat drage pravde, ki so v največo nesrečo. Kedor pričakuje kaj od pokojnika in ne vdobi, premišljuje, kako bi našel v po- kojnikovi poslednji volji kako hibo, da bi jo razveljavil in pravda je takoj tu. Temu odpomore poduk v navedeni knjižici. Knjižica je namenjena v prvi Krojaška zadmp GORICA. Za poletni čas 80 ravnokar došle razne v veli- kanski izberi k r a s n e n o v o s t i M0DHE6flBLfl6fl" za ženske in moske obleke, zephyr za bluze in moške srajce, barve so garantirane. V zalogi ima tudi rumberško in šlezijsko platno, namizne prte, serviete, brisalke, žepne robee, blago za neveste, za hotele in restavracije itd. Vabim vse P. X. odjemalce naj- spoštljivejse v našo trgovino. Prepričali se bodo, da je naša tvrdka PRV A ne le po kakovosti. blaga, ampak da smo tudi neprekosljivi kar se tiče dobrega ukusa. Zagotavljam Vas fočne in solidne — postrežbe in nizkih cen. — Zato prosim, da si ogledate naso novo trgovino in zaiogo. Z odlienim spoštovanjem ndani Teodor Hribar. stavil jo je c kr. dež. sod. svetnik M. PrimožiČ v Tolminu, pri katerem se jo vdobi za 30 vinariev, po pošti poslana 35 vinarjev. Želeti bi bilo. da bi priSla knjižica v vsako hišo. kar je ijlede na nizko ceno prav lahko mogo^e. Cisti dobiček je namenjen „Drustvii za var- stvo zaneniarjenih otrok za sodni okraj Tolmin", Avtomobil med Sežano in Opči- nami vozi od 1. maja. Avtomobil je kupila občina se/.anska. Radi psovanja železniškega iirad- nika Antona Burba, ko je isti opravljal svojo sluzbo je bil obsojen v 20 K globe ali v 3 dni zapora neki Ivan Sabadin. Obsojeni hazardisti. Poročali smo pred kratkini. da je goriSka policija za- sačila v restavraciji bivše ..Dore" v ulici Alorelli iijralce. ki so igrali prepovedano ijjro . Sedaj je bilo pet teh hazard;- stov obsojenih na 15 K globe, pet pa oprosceniii. Veselico priredi prihodnjo nedeljo popoludne ...Marijina družba" v ^t. Ferjanu Zemljevid slovenskih dežel i/da letos „Slovenska .Viatica1" Cena mu bo za drustvenike r> K. za nedrustvenike o kron. Povratek reservistov. Od 2.1 do 27. aprila t. 1. se je povrnilo i/. Bosne in Hercegovine 31.000 reservistov. Kolesarsko dru^tvo . Soca •• v Kojskem ima I. občni zbor due (). t. m. ob ,1 uri pop. v gostilni gospe Fran- Ci§ke Marinič v Kojskcm. V slucaju sla- bega vremena se vrsi S dni pozneje. Koliko jajec znese kosoš? Neki angleški kurjerejec je po statistiki do- gnal. da znese kokos tekom svojega živ- ljenja povprečno 300 do 500 jajec. Pripuročitmo naŠint rodbinam Kolitisko c iko rij o ===== Izdeluje tudi stavbarska in cerkvenega dela.----- Izgotovljeno pohištvo lastnega izdelka 'priprosto in sino se dobi pri flnlon Cernigo] ¦ Gorica. šEss Tržaška ulica 18. ohs JOSIP BONANNI naslednik T. Slabanja srebrop in pozlafar u uorici iilico Morelli 1Z odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dorn. la Koran St. 11. GDRICfl 1a Koran it. 11. Sedlarska delavnica, Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zaiogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine, kakor: kovčeke, torbice, denare nice, listnice itd. itd. — Izvršuje in sprejema v popravo različne koleseljne in koqe. Popravila st i/vsujejo toeno. — pf" CtTlt ITtltRTlt. ^^Sf Vabilo k IX. rednemu obcnemu zboru „CENTRALNE POSOJILNICE« v Gorki, ^