m St. 74. V Trslu, v sabolo 16. decembra 1882. Tečaj Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •V »to—M J« m«*. »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sred« in sakat« o poludne. Cena za vse leto je « prid., za polu leta 3 gld., za četrt leta ± gld. KO kr. - Posamezne Itevilke se dobivajo Dri opravništvu in v trafikah v Trsta po Cfc kr., v Gorici in v AJdevscini po O kr. — Aaročninđ, reklamacije in inaerate prejema Opravalitv* »vit Zant« 5«. Vsi dopisi se poSiljajo Uredništvu »vla Torrente« Nuova tipografija;vs:ik mora biti frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — Inseruli (razna vrste naznanila In poslanice) ae zaraSunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasili z drobnimi Črkami se plaSuje za vaako besedo 2 kr. Položaj Avstrije na zunaj in znotraj. (Konec.) Rekli smo uže, da le dobro urejena in v notranjem mirna Avstrija more imponirati na zunaj in da le take države prijateljstva bodo rade iskale druge države. Na vsak način pa si ne mislimo, da je Avstriji koristno ono prijateljstvo, katero nam kaže Bis-mark in za katero se trudijo posebno ustavoverci, ki ne Žel6 nič druzega, nego popolnoma odvisnost Avstrije od Nemčije. Avstrija ne sme sploh dopuščati, da bi ustavoverci kedaj še strašili z Blsmarkom: ona mora biti popolnoma prosta v svojem postopanji na zunaj. To prosto postopanje pa se bo krepilo toliko boH, kolikor bolj bo napredovala notranja uredba države. Da pa ta napreduje, temu se imamo zopet zahvaliti ministerstvu Taaffejevemu, katero je pred vsem začelo vredovati razmere mej avstrijskimi narodi ter dejansko izvrševati g XIX. temeljnih zakonov. Akoprem pa Slovani, posebno mi Slovenci, le polagoma dosezamo svoje pravice; vendar vidimo, da si ministerstvo prizadeva uvesti v Avstriji enakopravnost in zaničuje politiško sleparstvo ustavovercv; uže to nas je sprijaznilo sd sedanjo vlado ter nas sposo-bilo za ustrajno delo in celo za večje žrtve za Avstrijo. Slovan denes more vsaj dihati v Avstriji, in ako je bil pod tiransko vlado se vedno zvest državljan, navdaje ga državna misel s toliko večjim navdušenjem, kolikor bolj se prepričuje, da mu je vlada pravična in da pod njo more razvijati v Avstriji svojo narodnost in posluževati se svojih pravic, bodisi narodnih, bodisi obče državljanskih. A ne le to, pod Taaffejevim ministerstvoin je Avstrija nastopila tudi pot boljšega gospodarstva, kar je posebno važno za vse državljane, posebno pa za delalne ali takozvane produktivne stanove, vzlasti pa za kmeta. Prepričali smo se, da se je to ministerstvo v na-rodno-gospodarskem obziru poprijelo zdravih nazorov, to je politike varstva domačega dela; kar pa zadeva notranje gospodarske politike, prizadeva si vlada, omejiti prevladanje kapitala in varovati malo obrt-nijo, kar nam dokazuje prav zdaj v drž. zboru ob-ravnana nova obrtnijska postava, katera utegne biti sklenena uže pred prazniki. V strogo drŽavno-finan-čnem obziru pa se vidi, da si sedanja vlada krepko prizadeva, da odpravi primanjkljaj in ustanovi enako-iežje mej državnimi dohodki in troški. Na tem potu je to ministerstvo dalje prišlo, nego vsa druga njemu predhodna ministerstva, kajti razvidno je uže iz proračuna, za leto 1883, katerega je v začetku tega meseca vlada predložila drž. zboru, da se je državni primanjkljaj zelo zmanjšal mimo poprejšnjih let, vsled česar se moremo nadejati, da proračun za leto 1884 ne bode kazal več nobenega primanjkljaja, kar bi se moglo v Avstrijo slaviti s posebno spominsko slav-nostjo. A kar nas Slovence še posebno veseli, to je prizadevanje vlade, da podpre kmetijski stan, da mu olajša prevelika bremena, in da vredi z boljšimi zakoni njega gospodarske in pravne razmere; — kakor se namreč sliši, izdelana je uže postava, katera ima vzeti kmetijski stan pod posebno državno varstvo ter mu nakloniti vsa ona sredstva, ki utegnejo odstraniti nevarnost propada tega stanu. Se več drugih dobrih postav ima vlada v delu, kar vse spričuje nje dobro voljo, da Avstrijo resnično povzdigne in da se v našej državi vresniči gaslo: »Justitia regnorum fundamen-tum«. Ako torej primerjamo sedanje državno gospodarstvo s poprejšnjim ustavoverskim, moramo skle- Eati, da koterija, katera je poprej vladali Avstrijo, ila je pač velika in razumna glede skrankarskega gospodarstva in samopridnosti, a čisto mala glede gospodarskih nazorov, Še manjša pa jjlede pravega patrijotizma. — Dosedanji uspehi TaafTejeve vlade so nže toliki, da se je to ministerstvo do dobrega vtr-dilo in da se ni bati za zdaj ni domačih ni vna-njih neopravičenih vetrov, kateri bi mogli z uspehom majati in obmajati nje stališče. A da tako trdno stoji, zahvaliti se ima sedanja vlada v precej vrsti Slovanom, kakor smo to uže poudarjali. Ta podpora pa nalaga ministerstvu tudi dolžnosti do Slovanov. Slovani se vendar ne morejo še zadovoliti z drobtinicami, katere so dozdaj prejeli, in ako oni popolnoma zaupajo sedanjej viađi, uzrok je temu iskati v prepričanju Slovanov, da bode ministerstvo besedo držalo glede na zagotovilo, da izvede popolno enako- Eravnost v Avstriji, in pa v poznanju velikih težav, atere delajo vladi ustanoverci in drugi manj vidljivi činitelji avstrijske politike. Mi sami smo prepričani da denes bi bilo Še nevarno, in bi sedanjo vlado spravilo v velike zadrege, ako bi Slovani zahtevali, da se nakrat izvrši popolna enakopravnost v Avstriji. A ta odmor mora biti le začasen, more le služiti v utrditev pozicije. \ uže mej tem odmorom bi se lehko kaj več storilo, posebno na Slovenskem glede vpeljave narodnega jezika v šole in urade, in pogrešamo posebno pri enakih okoliščinah povsod enacega postopanja. A glavna naloga sedanje vlade in parlamenta bi morala biti, da se pred vsem popravi ona v nebo vpijoča krivica, ki se zove Schmerlingov volilni red. V tem obziru je res ministerstvo uŽe storilo en korak, da je namreč raztegnolo volilno pravico tudi na one, ki plačujejo samo 5 gld. davka, a kakor smo uže enkrat poudarjali, to je le začetek volilne reforme, treba je še dosti dela in prenaredeb, E redno se bode moglo reči, da imamo volilni red, ka-oršnega zahteva pravica in enakopravnost. Od pravičnega volilnega reda pa je gotovo največ odvisno, da se v Avstriji enkrat vdomači prava enakopravnost, brez katere v Avstriji ne more biti pravega mirnega napredka. A kadar bode to urejeno, potem se bode moralo misliti tudi na boljšo in cenejo upravo, katera pa se doseže le po večjej avtonomiji, ta pa zopet le po združenju večih kronovin v eno samo in vpeljavi takozvanih deželnih grup, kakor je to na programu vseh avstrijskih federalistov in kar je nas Slovencev prva zahteva, a posebno v državnem interesu je osnova grupe južnih dežel, kakor smo mi to uže pred 4 meseci poudarjali, ker le na ta način more Avstrija trajno utrditi svoje južne meje. Dela in boja torej še dosti čaka našo vlado in federalistično večino našega drž. zbora, a s pošteno krepko voljo more premagati Še veče težave. To pa se more priznavati, da pod sedanjo vlado seje v Avstriji mnogo zboljšalo in da sploh zdaj vendar vse bolj napreduje, nego poprej, da se sploh, sicer počasi, a vendar le vedno obrača na boljše. Pri vsem tem, da smo mi Slovenci še prav malo dosegli, ne moremo pa kratiti zaslug Taaffejevemu ministerstvu in ne moremo tajiti, da se ono ne trudi za zboljšanje političnega in gmotnega stania države. Mi Slovenci mu sploh hodimo naproti •/. vsem zaupanjem in želimo, da se mu posreči izvesti stavljeno si nalogo. Ako se mu pa to posreči in postane Avstrija doma močna in srečna, ne bode trebalo našim diplomatom poslušati Bismarkovega oraklja, oni si temveč pridrže prosto roko za vsako zunanjo akcijo, katera pa, ker se Avstrija mora doma naslanjati v prvej vrsti na Slovan-stvo, tudi na zunaj ne more biti protivna Slovanstvu in Še posebno za to ne, ker Avstrija gravitira na slovanski jug. Konstatujemo torej z veseljem, da se je notranji položaj Avstrije zadnjega č isa mnogo /boljšal, a prav zato upamo, da se tudi naši zunanji odnoŠaji zbolj-šajo ter da se bodo razvijali naravno in harmomično in ne po želji in volji Šovinistov. To jo naše menenje, ki gotovo izvira iz pravega avstrijskega čustva. »Cittadino«. (Dalje.) L' Apostata triestino, che va imbrattando nelle sue effemeridiche colonne gli Slovcni deli' agro ter-gestino — ma essendo conscio il pecorone della massima che suona «per disperdere il temuto gregge conviene« in primiš «battere il pastore« — a priori 1'ebbe fissa coi sacerdoti di campagna ed altri personali, i quali sono convinti d' essere Slavi — ora pero tastando, quest' essere maligno, logicamente il terreno, ruzzohndo da scoglio in scoglio come 1' ar-rabbiato torrenteilo far'suole, solTeriuosi innanzi la roccia, che gli contrasta il passo. Egli in quest'ultimi giorni incomincič colle sue peregrine orazioni a rompere le scatole ai poveri maestri o docenti di campagna, i quali — lo confes-siamo noi — sono veri agnollini d' un pastore —! Anzi di loro si potrebbe con tutta ragion dire, quello che dice il divino autore, il vate della poesia italiana nella similitudine delle pecorelle, cbe escon dal chiuso: Come le pecorelle escono dal chiuso Ad una, a due, a tre, e 1' altre stan no Timldette atterrando T occhio e 1'niuso; E ci6 che fa la prima, e 1' altre farmo, Addossandoai a lei s' ellu s' arrosta, Semplici e quete, e lo 'mp«r :he non sanno! Da questi esseri, da queste vittime spodestate, da questi figli della nostra nazione diseredati — parebbe impossibile — tuttavia ci sono ancora dei galantuo-mini in questo mondo?! — che da loro avrebbero co-raggio d' esigere mat i e monti. Dallo scriba imparziale del Cittadino, ignoran-tissimo delle pedagogiche discipline, come ei solo ci diede a capire — i docenti di citta vengono innal-zati al settimo cielo per sapere e censo (Torse v' 6 pure qul differenza) — contrariamente questi del territorio abbassati al tartaro per la loro ignoranza e per le loro magagne. Eppure questi come quelli hanno le loro brave qualificne. Ammettiamo anche, che qnalcuno di costoro non corrisponda alle esigenze della moderna scuola po-polare — non 6 pero colpa sua — bensl del professore, della commissione esaminatrice, che lo qualificarono, che lo ahilitarono ed un po' anche del inagistrato, che lo nomind a fungere. Segno evidente che il nostro Civico lavora senza lume, — eppure si sa che neir oscut ita non ci si vede minimamente; — e, se vi si vede qualcne cosa, si puo prendere spesse fiate il barlume d' una lucciola per una buona e bella lanterna! Giacche parliamo deli' ignoranza di qualche maestro di campagna, ci 6 lecito d' indagare in che qm»t& sua consista — forse nel non conoscere bene la lin-gua italiana? Ohibd messere! L'ignoranza di qualche maestro di campagna consiste n >1 non conoscere per beni no la lingua e non il dialetto — eh, pecorone d' uno scriba! tientl bene a memoria questo sostantivo la lingua nazionale del nostro territorio — che non e il dolce si, come tu cantando vai I — bensl la modesta lingua slovena; pero tu devi sapere che questa lingua 6 sorella di quella, che suona dal Baltico al Pacifico, dal Bianco al Nero! Un po' di fllologia sta bene — specialmente in ci6 che risguarda la lingua slovena. Kolikor italijanščine potrebujo naši gg. učitelji iz okolice, bodi si svest gospodine odvetnik zgubljenih pravd Č! da toliko jo uže umejo. Kar pa se tiče slovenščine, to je za nas kaj druzega. Kakor smo čitali poslednje dni v »Edin.«, nahajajo se nekoji gg. učitelji, ki niti ne vedo najpotrebnijih, poglavitnejih pravil male slov. slovnice. Vsakdo pripozua, toliko bolje bi moral naš magistrat »o chi per esso,« da je slovnica jezika, v katerem je pozvan podučevati — učitelju to, kar ribi voda. Tudi takih se nahaja, ki niti svojega imena slovenski ne znajo podpisati; ne poznajo rabe slovenskih pismenk niti njih posebnosti. N. pr. nebn. «č» in sladki «č» obrazujejo z dvema gut. «gg» I »Oiribile, ma vero«. So i taki, ki radi pomanjkanja, neznanja slov. izrazov rabijo pri priliki apokrifnih poizrazovanj. Na pr., kakor se je čitalo v nekdanjej »Soči« o nekem učitelju iz trž. okolice, da pri razlaganju nekojega sestavka je vprašal otroke: »Povejte mi, kaj dela osel?« Ker mu nobeden »všečega odgovora ni dal« bi dejal g. — ki, reče jim: »Drugipot recite mi, da osel poje!* Drugi podučujejo v oliolici. a niti besede slovenske ne znajo. Ostalo učiteljstvo — pa je jako razumno, ki more delati čast, — ne le okolici, temuč vsakej mestnej Šoli. Će vse učiteljstvo tržaške okolice razdelimo na 10 delov, dobimo skoro ®/u takih, ki se smejo ponašati temeljitim znanjem na tem polju vede — glede pa znanja jezikov, vsi ti govorž tri jezike prav dobro. V Trstu je treba iskati z Dijogenovo lučjo takih, ki bi govorili i pisali prav dobro dva jezika; to je, nemški i laški; dobre •/* mestnih učiteljev pa govori i piše le svoj jezik, t. j. laški. »Clttadlnov» »imparziale*, kakor se iz rečenega lahko prepriča učiteljstvo nđše okolice, kar se tiče znanja jezikov, mnogo je na boljem od mestnega. »II corso di perfezionamento nella lingua italiana«, ne potrebuje ga naše učiteljstvo — pač pa, ako bi hotel g. »Imparziale« pravičen biti i slovenskemu jeziku, krvavo bi potrebovali 3 ali 4 gg. učitelji iz okolice »II corso di perfezionamento nella lingua slovena». V narodnem jeziku okolice naj bodo vešči, v jeziku. v kojem so pozvani zarod podučevat, naj se temeljito izure, da ga bodo*vsaj malo bolje govorili od navadnih kuharici Naroden jezik pa (»la lingua nazionale »Cittadino!«) se imenuje oni jezik, kojega narod rabi v vsakdanjem živenju. V takem jeziku se tudi pridiga v cerkvi i deca poduču.je v šoli. Mej seboj rabijo naši okoličani slovenski jezik — njim se v cerkvah pridiga po slovenski, i prav v tem jeziku se njim deca EDINOST. poJučuje v šolah — .lomača društva nahajajoča se v okolici in predmestjih uredujejo v slovenskem jeziku —- ker se vse vrši v tem jeziku, mi solimo g. C.!? da je ta jezik narodni je\ik trž. okolice; a ne vlaški »come tu erroneamente afTermi«. Da je pa to istina, nam pripoznavajo celo Nemci, ki gotovo niso Bog vedi kaki prijatelji Slovanom, oni pišejo v svojih knjigah, Časopisih itd. »Die Triester Umgebung ist von Slotenen bevvohnt«. Ker je pa jezik dobil ime po narodu, ki ga govori, tedaj se slovenski govori po Slovenih, — kakor italijanski po Italijiinili iti. Oni jezik pa, ki je tudi potreben — a ne »in prima linea« nasej okolici — tudi tega jezika se uče po okoliških šolah. Z učenjem vlaškega jezika se pričenja uže v II. raz. naših šol do III. raz., višjih razredov pa v okolici ni. To se ve, da se z učenjem tega jezika, po 2. uri na teden v vsakem razredu, drugim bolj potrebnim predmetom mora se slovo dati, ali pa se jih le površno učiti — kakor se v resnici tudi godi. Je-li potreba, da se uči vlaščina po naših učilnicah? (Koncc prihodnjič.) Politični pregled. Notranje dežele. Cesar je 12. t. m. sprejel tirolskega deželnega tlo-ra deputacijo, katera se mu je zahvalila za dobrote, katere je storil po povodnji poškodovanim. Cesar je deputaciji odgovoril: «Jaz pri tej priliki izrekam vnovič svoje globoko sočutje meni tako dragej deželi, katero je zadela tolika nesreča. Moje srce je v resnici krvavelo pri vestih o nesreči s Tirolskega. Kar sem mogel sam storiti, to sem rad storil. Veseli me, da se je to v deželi pripoznalo. Kar zadeva državne pomoči, o tem sem dal uže ukaze mojej vladi, naj vse stori, kar je mogoče glede denarstvenih razmer.* Cesar je še pristavil: Deželni zbor je prav marljivo i naglo delal ter izrekel, da ga veseli, ker se je dajala pohvala vojakom, ki so ob povodnji pomagali: vojaki so se res izvrstno vedli. Nazadnje je cesar govoril še z vsakim poslancem posebe. V seji poslanske zbornice 12. t. m. je bila najprej na vrsti predloga zastran nabora novincev za leto 1883, ter se je izročila brambenemu odseku v poročilo. — Potem se je nadaljevala specijalna debata o obrtniškem zakonu, o posebno važnih in zanimivih rečeh se v tej seji ni govorilo. — Nazadnje sta Scho-nerer in Fiirnkranz interpelirala vlado kaj je storila zoper širjenje trtne uit. Ta dva poslanca menda hočeta ljudstvu pesek v oči metati, ker se nju dela z interpelacijami celo nič ne ujemajo. V seji 13. t. m. je naznanil trgovinski minister, da prosi mejnarodna električna razstava, ki bode prihodnje leto, naj se k malu sklene o zakonskih načrtih zastran začasnega varstva privilegij, da se to more naznaniti zunanjim razstaviteljem. —Potem so se brez ugovora sprejeli zakonski načrti gledš izjemnih sodnij na Dalmatinskem in olajšav lokalnih železnic. Potem se je nadaljeval razgovor o obrtniškem zakonu in rešilo se je 19 prvih paragrafov. — O tem zakonu bomo o svojem Času obširno govorili. V seji 14. t. m. je predložil budgetni odbor poročilo o vladnem predlogu zastran povišanja kredita za arelsko železnico. Potem se je brez ugovora sprejel zakonski načrt zastran predrugačenja volilnega reda v državni zbor v galiških kmetskih občinah. Nato se je zopet nadaljevala debata o obrtnem zakonu. Gosposka zbornica se je 14 t. m. odprla. Načelnik se gorko spominja umršega uda grofa Krasicki. Grof Sternberg, kakor dedni ud, pokliče se vgosposko zbornico. Novoimenovani ud, levovski armenski vrhovni škof Izakovič priseže. Arneth odloži svoj mandat kakor ud Šolske komisije. Ministerski načelnik grof Taaffe poroča o poškodbah na Tirolskem in Koroikem vsled povodnji ter pristavi, kaj se je v tej bedi storilo in kake zakonske predloge se vslep tega zbornici predlože. Na predlog grofa Falkenkayn se predloge takoj izroče budgetnemu odseku. Potem se prične prvo branje ukaza glede ustavljenja porotnih sodnij v kotorskem sodniškem okrožji ter se odkaže sodniškej komisiji. Zakon, da sme vlada davke pobirati v prvih treh mesecih leta 1883, sprejme se soglasno v drugem in tretjem branji. V juridično komisijo je bil grof Belcredi z 51 glasovi protj 21 izvoljen. V poslanskej zbornici gre glas, da se razpusti češki deželni zbor. To je zelo verjetno, pa tudi potrebno, in kranjski deželni zbor? Njegova doba je minola, ali se k malu razpišejo nove volitve? Mislimo, da je zdaj čas za to. Poročili smo ob svojem času, da dunajske mestne gosposke Cehom še ene ljudske iole na Dunaji niso hotele dovoliti, da je pa naučno ministarstvo tako šolo dovolilo. Zarad te dovolitve je bil ogenj v strehi, in 13. t. m. ko seje ta dovolitev naznanila deželnemu šolskemu svetu, odložili so mandat zastopniki deželnega zbora: Lustkandl, Kopp, Raab in IVeitlof, potem zastopniki občinskega sveta: Uofer, IViener in IValser. — JDunajčanje naj pomislijo, da je Dunaj središče države, v katerej ne prebivajo le Nemci, te-muč velika večina Nenemcev, i da so vsem raznim narodom dolžni hvalo, da je Dunaj to, kar je. Ako bodo Dunajčanje od sebe pahali in sovražili druge narodnosti, trpeli bodo najbolj sami i njih mesto, ker se ga bodo drugi narodi ogibali, kar se uže zdaj godi in kar Dunaj uže zelo čuti. — Dunaj bi se moral prav jako ponašati s tem, da je glava toliko narodnosti, a v svojo škodo dela prav nasprotno, ker ima pa Škodo, zato mu po starem in istinitem pregovoru tudi ni treba skrbeti za sramoto, katera mu je v zadnjem Času lice zelo umazala. Na Dunaji je v zavodu za tiste, ki so brez stanovanja, vstala 12. t. m. prava rabuka zarad neke malenkosti. Nek stražnik je bil ranjen z nožem in občinskega slugo so vrgli čez stopnice. Razsajalci so pogasili luči, zažgali slamnice in razbili mize in stole. Poklicani vojaki in ognjegasci so pogasili ogeni. To je tudi lepa reč/ J V Zagrebu se je zadnjo nedeljo slovesno odprla prva hrvatska obrtna šola. Da bi vspešno delala! Vnanje dežele. Mej Crnogoro in turikim poslancem se je zadnje dni vendar 3klenola neka določba zarad meje; če je pa s tem uže pravde konec, prav dvomljivo je Še. Angleži se uže ozbiljno pripravljajo za nov sueiki prekop; troški so proračunjeni na 150 milijonov; prekop bi v petih letih bil izvršen. Potem bi po enem kanalu ladije plule iz Evrope v indiško morje, po drugem pa iz indiškega morja v Evropo. Na Turikem od dne do dne vse bolj propada. Prišlo je uže do tega, da Sultan živi v takem strahu, da nobenemu k sebi ne da, celo veliki vezir ne sme k njemu; v mošejo se vozi v kočiji, ki je na Dunaji narejena in tako trdna, da je varen proti bombam. Sultana najbolj straši uporni duh vojakov, kateri uže več mesecev niso dobili plačila. Turiki sultan je dovolil Francosom v Rudečem morji v Tajurabi naseljevanje in pristanišče za ladije. Sodntja v Kajiri je vse obsojene degradirala ter jim vzela premoženje, da se s tem poplatijo vojni troški. Arabiju i njegovim pajdašem pa je sodnija dovolila pokojnino, da bodo mogli živeti. Dopisi. Z Goriškega 11. decembra. Veseljem smo čitali v učiteljskih krogih, da je nek vrli učitelj kot odposlanik učiteljskega društva sinje Adrije, g. M. Anžlovar, ki je oh enem odbornik slovenskega učiteJjskega društva v Ljubljani, navdušeno pozdravljal svoje sokolege pri učiteljskem zborovanji v Ljubljani ter je izrazil nekoje želje primorskih učiteljev. V prvo nam je ugajalo, da želi, da bi izvrstni «Učiteljski tovariU večkrat na mesec izhajal, kajti silno potreba nam je duševne hrane in čast bi bila za vse učitelje, ko bi vsaj jenkrat dospeli do lastnega tednika. Oklenoti se ga moramo vsi, imeti bi ga morali vsi in prav koncem leta bi bila prilika, da se okrepimo in da Sirimo mej sokolegi ovo prelepo misel. Res je sicer, da imamo tudi mi lasten svoj učiteljski list, res je, da je uSolan od lista do lista boljSa in da sedaj donaša prav lepe sestavke v lepej materinščini — a premalo nam je za vse naše potrebe list, ki le štirikrat na leto izide. List «Sola» naj ostane, on naj še nadalje druži primorske učiteljske moči, naj spodbuja in poučuje — a mimo tega je neobhodno potreba, da se naročimo na večji list, ki obravnava večkrat :ia mesec pedagogične in poučljivo — zabavne stvari. Delajmo v to in tudi štajerski in slovensko — koroški kolegi naj nam v tem smislu pomorejo, da zadobimo bogat, lep in na vse strani dovršen peda-gogični list. Pri tej priliki naj omenimo, da se nam je sestavek »Vodnik kot učitelj«, ki ga je donesla Šola 20. oktobra t. 1., prav dopadal, samo dva stavka sta nam nekako čudna. Tako piše sestavljatelj: »Prebral sem že mnogo Vodnika se dotikajočin spisov, v koliko mi znano, ni ga Še nikdo kot učitelja obravnaval in bralcu predstavil.....Mi smo nasprotnega mnenja, kajti v •Vodnikovej spomenici« in v «JeziČniku», leta 1876. str. 1.—47. je marsikaka droblinica o Vodnikovem uči-teljevanji in mimo tega je leta 1875. v letopisu c. k. ljubljanske gimnazije po listinah in pismih, shranjenih v arhivu imenovane gimnazije, g. prof. Pleteršnik spisal in priobčil daljši in strokovnjaško izdelani sestavek: « Vodnik učitelj ljubljanske gimnazije». Dalje piše: »Leopold II. je le malo časa vladal. Franc I. in II. sta bila zgodaj v vojsko zapletena ter nista mogla šolstvu v ničem koristiti*. Menimo, da je to le jeden in isti vladar Franc, ki je vladal 1792. — 1835. in sicer kot Franc II. do 6. avgusta 18U6 in potem samo kot cesar avstrijski, imenovan Franc I. do leta 1833. A nič za zlo I V novejšem času čitamo in slišimo o marsik. učiteljš. društvu, tako sežanskem, koperskem, celjskem i. t. d. — a do denes še nismo prišli do slovenskega učiteljskega društva za goriški okraj. Večkrat smo uže to misel sprožili, izjavili jo tudi pri Konferencah — a vse zastonj. Bi ne bilo mogoče, da se pričetkom novega leta ova potrebita in nam učiteljem častna misel oživi? Pogovorimo se, oglejmo si pravila drugih sličnih društev in pričnimo z delom; dokler pri besedi, želji sami ostanemo, ne dobomo želenega društva. Pričnimo z majhnim. N isvetoval bi, da se v to svrho na kakem primernem kraju za čas božiča prijateljsko snidemo; treba je pričetka in koj je društvo tu, ki bi potem tudi koristilo šoli in «Šoli». Preu-darite! p. T. ljubljanskega močvirja, 1. decembra. Ker vem, da je za list »Edinost« preobširno celo poročilo o načrtu za prihodnje obdelovanje ljubljanskega močvirja, izdelano po pl. Podhajskem enako »Novicam« donaŠati; osmeljujem si jaz o tem nekoliko spregovoriti, da tudi čitatelji »Edinosti« izvedo, kako »rajska« prihodnost nas močvirce še čaka. Tudi tu mej močvirci se radovedno popraŠuje, kakošuo je vendar tisto delo, katero bode podlaga prevažnemu obdelovanji našega močvirja. Jaz bi uže prej bil rad nekoliko govoril, a čakal sem spretnejšega peresa, da o tej zadevi kako dobro misel zapiše; ker pa se to dosadaj ni zgodilo, načrt pa, kar iz gotovega vira vem, uže je odposlan ministerstvu v potrdilo — dovoljujem si nekoliko besedi o načrtu v ozbiljen preudarek onim, ki imajo nalog skrbeti za blagostan močvirca. Prevažna stvar se mi zdi ta načrt in poročilo, o katerem so predlagane ogromne svote — o katerih bomo pozneje slišali. Da občinstvo izve, kakšen je ta načrt, ki stane, kakor )e bilo uže od tod o listu »Edinosti« brati, do sedaj 16000 gld. a inženir pl. Podhajski želi še 4000 gld. zato hočem ob kratkem dobre i slabe lastnosti poročila popisati; tedaj k stvari: Glavni nalog v prvej vrsti je velike vode (Hoch-wasser) iz močvirske ravnine tako odvajati, da v prihodnje pri obdelovanju močvirja ne bodo nikakoršnib zaprek delale. — V drugej vrsti, kako vrediti odvodne vodotoče in kako bode močvirec smel z zgornjo zemeljsko polo gospodariti. Da se močvirje povodnji znebi, nasvetuje načrtnik, Lesarski graben poglobiti toliko, da bo v kraju, kder je struga naj ožja, to je pod Malovim gradičem & metre globokejši; struga skozi mesto bi se smela pa I lede na nevarnost, da bi se na bregu zidane hiše v j ubijan i co ne pogreznole — le 1.37'metr. znižati. Da bi pa mesto v srednjej in malej vodi na suhem ne ostalo, ker bi v tem času po Cesarskem grabnu, za 1.63 metr. globokejšem. vsa voda odtekalar narediti bi bilo treba na iztoku Cesarskega grabna nad Dolenjskim mostom zatvornico, (Stauschleusse) ?r,?J?1 se moral;l odpirati, kadar bi se Ljubljanica, za 1.882 met. napela. Ljubljanica skozi mesto vrediti bi bilo tako, da bi se pod iztekom Malega grabna za 1.37 met., dalje skozi mesto proti Selu pa tako, da bi bila v kraju, kder je sedaj udmatski jez, za cele 3.2 met. globokejša. Velike vode bi po tem računu za 2.5 metr. bolj globoko tekle. Ker pa spodnja ilovčasta plast v nekaterih krajih močvirske ravnine še pod to črto nižje leži, prepovedati bi bilo v tacih krajih požiganje, kajti ko bi se tod i mahovita plast (Šota) popolnoma odpravila, prišel bi ta svet v velikej vodi pod vodo. Kolikor je še sedaj mahovitega površja, smelo bi se samo po dveh tretjinah po navadi gospodariti, to je šoto rezati ter požigati; a na ostali tretjini kmeto-vati bi bilo tako, da ostane površna mahovita plast popolnoma ohranjena. Načrtnik živo priporoča pred vsem, najprej Cesarski graben vrediti, in potem še le po dolzem Času, ko bi se mestni odbor odločil, kako mestni smrad odpraviti in obrežne oklepe zidati — globila naj bi se še le struga Ljubljanice skozi mesto. Po misli načrtnika bi za prvo zadostovalo Cesarski graben poglobiti, kajti velike vode bi se po tem potu za 1.7 metr. znižale, kar bi za začetek zadosti bilo. Da bi se pa vse to bolj z lahka t. j. na suhem delalo, nasvetuje, od izteka Cesarskega grabna proti »Fužinam« izstreliti v Ljubljanični strugi jarek, ki bi bil 6 metr. širok, a pod utopljeno novo strugo še i met. globokejl. Zanimiv je navod, kako bi v prihodnje kme-tovali, da se blagoslov, izvirajoč iz izvršitve načrta, po vsem močvirji razlije. Prva skrb naj bo zabraniti, da se šota (mahovita plast) popolnoma ne usuŠi: kajti pod površjem je treba toliko vlage pridržati, kolikor je rastline za rast potrebujejo, treba je torej dno rovov ne nad 1.5 met. globoko izkopati. Svet, kateri se mahovite plasti ne sme znebiti, mora biti za senožet obdelan. Ce tudi bode moral velik del močvirja z Šoto pokrit ostati, mogoče ho vendar tudi tod spodnjo ilovnato polo k vrhu dobiti, ako se ta svet v ilovico prekopa, kakor poljedelec »Rimbav« dela. Vsa taka dela pregledovati, moral bi na to učen inženir, le ta bi tudi dovoljeval, kod se sme požigati ter šoto rezati. O namakanji je razločeno, koliko vode ima primeroma ta ali oni studenec, ter koliko sveta bi se 8 toliko vode moglo napajati. Slednjič je pristavljeno, koliko bi izvršitev tega načrta stala po dobah, v katerih naj bi se izdelovalo. 1. doba: a) jarek v strugi Ljubljanici od iztoka Cesarskega grabna v Ljubljanico do Fužin 292.000 gld.; za izkopovanje Cesarskega grabna čuvajsko hišo 4.800 gl. zatvornica 60.600 gld., začasni most 3.100 gld.; Dolenjski most 35.500 gld. Drugi posli308.U00 gld., to skupaj 412.000 gld. —I Uravnava m:ilega grabna...... 46.000 gld. » Jezice......... 197.000 • Zagradba v Ježici............24.000 » Odkup škodljivih jezov in popravki . . 16,000 • Uravnava Borovnišice....... 32000 » Dolinska zapornica in zaduji prag vGradaŠici.......... 39.000 » Uravnava Tujnce......... 5.300 » Cornovca........17.000 skupej 377.300 gld. II. doba: Uravnava Ljubljanice od Malega grabna do iztoka cesarskega grabna..... 432.000 gld. Vzdigovanje dolinskih zagrad . . . . 35.000 » torej skupej 1.7t«.:J00 gid. Inženir pl. Podhajski se s tem okvirja, danega mu, s zvedenskiin poročilom ni držal, preskočil ga je lahkomiselno. Ker bi se premični bregovi Cesarskega grabna posedli v strugo, zato nasvetuje staro razbrhano zidanje ohranili, ter 3 metre v globočino spodzidati! — Slednjemu mimo gredočeuiu se čudno zdi, da obrežni zid pod Maletovim gradičem zbog razrušenega taloudnega (se ploščami otrjeuega) tlaka tako trdno stoji; — čuditi se je torej izreku, da se mora v globočino kopati, kakor, da ne bi bila to večja nevarnost za posedanje bregov, kakor če se kopa na širjavo. Ne Cesarski graben, ampak uravnavo struge Lju" bljanice skozi mesto treba bi bilo najprej izvršiti i kajti tu nam je skrajna globočina in širjava dana, katerih prekoračiti se nikakor ne more in ne sme. Videlo bi se tudi, je ii račun, na katerega podlagi je delo izvršeno bilo, pravi, ako ne, popraviti bi bilo lahko v Cesarskem grabnu, da ne bi se stavbe uže EDINOST. tod narejene morale podirati. — Ako pa se začne delati, kakor načrtnik priporoča, v Cesarskem grabnu, bilo bi možno, da se zmotimo — a kam potem ? (Konec prihodnjič.) Ig Planin© na Notranjskem 10. decembra. \selej, kadar zapušča ta ali oni sedajni, baje nič vredni svet, hvalijo jedni njegovo pošteno dobro srce ter lepe lastnosti in njegova dela, a drugi si pa zopet brusijo zobe ob njegov spomin ter ga obdelujejo od vseh strani rekoč: Prav je, da je izginol s površja, vsaj itak ni bil dosti prida. — Tako nekako se bo godilo i ob konci letošnjemu letu, ker jedni ga bodo hvalili, a drugi pa tudi grajali. Mej njegove čestilce moramo gotovo na prvo mesto staviti naše lovce, katerim je bilo to leto izvenredno ugodno. Razven lepega števila zajcev, srn, lisic in druge divjačine posvetil je one dni knez Windischgratz mrharji — medvedu — tako pod nos, da je sklenol, da na veke ne bo več davil ovac in druzih koristnih živalij tam okolo Javornika. Bil je pa to res prav pravcati mrbar, kajti imel je po »dvakratnem tehtanji« —kakor pravi neki tukajšnji Šaljivec — sedem centov in polu s kravjim zvoncem vred, katerega so — pravi dotičnež — našli v požrešnem njegovem želodci. L)a je bil knez tako bogatega plena vesel, tega mi ni treba praviti, a tudi ne smem trditi, da bi se bil njegov logar g. M. kislo držal, ko je v 7. dan t. m. v Črnej jami čisto belo srno ubil, ker kaj tacega se ne dobi vsak dan na muho. Stari »Pluvius« je pri nas letos zopet tako radodaren, da nam je zaiil uže vso lepo dolino in če ne bo v kratkem miru, požene zopet marsikatero družino od tople peči pod — kap. Iz ribniškega okraja 3. decembra. Letina je bila pri nas sploh dobra, pridelali smo obilo koruze, krompirja i tudi drugi priuelki niso bili slabi, sadja smo imeli obilo in dosti sadnega mošta napravili. Jesen pa je bila silno deževna. A vendar nas tlačijo hudi davki; prav so nam tudi to ne zdi, da naši inesogledi vsacega prasca, če je ikrast, s pe-troljem polijo. Prav je, će se prepove ikrasto meso javno prodajati, a zu domačo rabo naj se vsaj prepusti, saj ubogi kmet mora še slabše in bolj nezdrave jedi uživati od ikraste svinjine. Vsaka stvar ima svojo mero. V našej občini, Poljanah, smo v letu 1878 nov farovž sezidali in mislimo novo taro ustanoviti, ker imamo 14.000 gld. kapitala naloženega v verskem zalogu. Ker pa zavoljo pomanjkanja duhovnikov ne moremo dobiti duhovnika, zato je farovž prazen. Vsled tega smo prosili c. k. deželni šolski svet v Ljubljani, naj uam dovoli učitelja, in res ga nam je dovolil z odlokom od 1. maja 1882 št. 862. Šola se je pričela 1. oktobra t. 1. iu smo ž njo prav zadovoljni ker se napredek uže zdaj kaže; še bolj bi pa bili zadovoljni, ako nam bi visoki knez in škof blagovolil poslati duhovnega pastirja. Kakor je uže skoraj sploh po občinah, da se nekateri ali iz nevednosti, ali iz sovraštva, nevošljivosti In druzih grdin lastnosti ustavljajo vsemu, kar je občini koristno, enako je tudi pri nas. Naši občinarji, to hvalo jim moram dati, skoraj vsi so radovoljno i po svojih močeh delali in plačevali, da smo sezidali farovž, le I. P. iz V. Poljan se je tegotil in nasprotoval, mi pa ga nismo silili in smo postavili brez njega farovž, za kateri smo potrosili nad 7.000 gld. Zdaj pa, ko smo v farovžu napravili šolo, hoče I. P., ki ni nič pripomogel ni za šolo ni za farovž, ampak naše ljudi od dela odvračal in ščuval, svoje otroke v šolo pošiljati, kar pa se mu je odbilo; on zahteva celo, da bi učitelj na njegov dom hodil po-dučavat mu otroke, pa tudi to mu je občinski odbor odbil, ker še vedno ni uenal dražiti ljudstva in kazati sovraštva zoper vse, kar so občiuarji s tolikim trudom in požrtovalnostjo koristnega storili. Mi pravimo: Kdor z nami ne dela, naj z nami tudi ne je. Domače in razne vesti. Cesar je podaril 100 goldinarjev za cerkev v Vrhu, v okraju goriškem. Dopolnilne volitve v tržaški mestni zbor se bodo vršile: v četrtem volilnem razredu volitev enega poslanca 8. januvarja 1883 od 9. ure zjutraj, do 2. ure pop. in od 4. do 6. ure pop.; v tretjem razredu volitev enega poslanca 11. januvarja 1883 od 9. ure zjutraj do 2. popoludne; v drugem razredu volitev enega poslanca 13. januvarja od 9. ure predp. do 1. ure popoludne, — Voiilcem naše stranke bomo morda v tem obziru kesueje svetovali, za katere kandidate bi po našem meneuju bilo boljše glasovati. Seja mestnega zbora dne 13. t. m* Pred vsem prečita župan bazzoni zahvalna pisma novo imenovanih uraduiitov, inžeuirjev UgoBonasini in Ernesta Dolenc iu koncipistov T. Varcton in E. Migliorini. Zbur vzame potem na znanje, da je gosp. J. Costl daroval aooo gld. srebrne rente v namen, da se obresti te glavnice porabijo za podeljevanje premij odličnim slikarjem, ki so rojeni v Trstu, ali pa tukaj prebivajo uže a leta. Tajnik naznani tuui, daje vlada preklicala določbo, po katerej se ni smelo zidati v določenem okrožju trdnjave. Tajnik potem poroča o mestnih posestvih, katero poročilo se izroči juridič-neinu in trgovskemu odseku, da izrečeta o stvari svoje menenje. Asesor Loy prečita poročilo uprav-niŠiva tovarne za plin glede uvedeuja električne luči, katero sklepa z nasvetom, naj se izvoli odsek petorice, kateremu se pridruži tudi odsek za upravništvo plinske tovarne s tehničnim ravnateljem tovaine vred; obema odsekoma skupaj pa se izroči naloga, da presodita, ali in kako bi se moglo mesto po nekoliko razvetliti z električno lučjo. Dompieri, ki je na čelu opravmštva plinske tovarne, nasprotoval je predlogu in rekel, da električna luč nikoli ne prekosi (1) plina, ker je predraga in ne odgovarja vsem potrebam. In- že nirja Geiringer, Richetti, potem profesor Viertbaler in trgovec Stalitz pobijajo temeljito Dompieri-ja in mu dokažejo, da ima električna luč iz ekonomičnega, zdravstvenega in tehničnega stališča veliko prihod-njost iu da mesto Trst ne sme biti pri zadnjih glede uvedenjate nove luči. Po daljšej debati naznani župan, da volitev dotičnega odseka postavi na dnevni red prihodnje metne seje. Zbor sklene potem, da se doda letošnjim dohodkom ustanove Maksimilijanove200gld., tako, da se letos na božični praznik razdeli mej tržaške uboge 5 darov po 40 gld., 30 darov po 20 gld., 40 po 10 gld. in 40 po 5 gld. — Nek Friderik Hummer je zapustil največjidel svojega premoženja, okolo 15.000 gld, za podpore najpridnejšin vinarjev v Banah blizo Občine. Ker Bane spadajo pod Trst, imelo je starešinstvo naznaniti, da nastopi dedščino; asesor Loy je poročal o tej zadevi in nasvetoval, naj mestno starešinstvo ne sprejme te dedŠčine, kateri predlog je bil tudi sprejet. (Zdaj pa Banci sami sprejmć dedščino, kar je po našem menenju boljše.) Zbor potem sklene, da odstopi mestno ječo c. k. deželnej sodniji za 5 let proti letnej najemščini 3000 gld. Za zdravila ujetnikom dovoli zbor, razen dovoljenih 100 gld. še 50 Šld. Prošnja odbora permanentne obrtnijske razstave, a bi zbor dovolil potrebni prostor za zidanje za razstavo potrebne suhote v Via Torrente, izroči se delegaciji v namen, da stvar presodi in potem poroči v frihodnjej seji. — Mestnim zdravnikom dovoli zbor 00 gld. za nagrado zdravstvenega osobja. — Za podporo Tržačanov, ki leže v zunanjih bolnišnicah, dovoli zbor 1200 gld. — V namen, da se vdeleži tržaška občina na zdravstvenej razstavi v Berolinu, dovoli zbor 200 gld. — Za napredovalno šolo trgovskih pomočnikov dovoli zbor tfOO gld. — Konečno dovoli zbor 625 gld. podpore za tržaško risarsko in rokodelsko šolo in to za 1. četrtletje 1883. Slovanska čitalnica v Trsta razposlala je mej svoje ude ta le poziv: Slavjanska čitaonica pozivlje ovime svu p. n. gospodu članove na glavnu tkupUinu, koja če se obdržavati dne 31. Decembra 188J točno u 6. satih posije podne u družtvenim prostorijama (Monte verde) uz sljedeči dnevni red: 1. Izvještaj tajnika ob ovogodišnjemu djelovanju družtva. 2. Izvještaj blagajnika. 3. Posebni predloži, ako prema g 20 na vrieme prijavljeni. 4. Izbor predsjednika i odbora. 5. Izbor trojice izaslanika za pregledovanje računa za godinu 1883. Tukajšnji pododbor za -Narodni dom« je poslal te ani v Ljubljano 150 gld.; v kratkem se nadeja poslati enako svoto, konečno pa namerjava napraviti veselico v ta namen. Imena vseh darovalcev se objavijo po dovršenem nabiranju. Slovenski učitelji lz tri. okolice vložili so pri tuk. magistratu protest proti zlobnemu dopisu v »Cittadinu«, katerga tudi mi uze v večih številkah zavračamo. —Tako je prav, poguma je treba! Tržaikeinovosti. Magistrat je zaukazal pod globo 50 gld. vsem mesarjem, da ne smejo prodajati mesa, ako ni bilo poprej pregledano v mesnici samej. To je prav, da ne bodo mesarji več prodajali krepav-nine. — Nek mlad skriček, Eduard B. je v nekej pi-varni v starem mestu najprej v točarico vrgel kozarec, ker jo pa ni zadel, razbil je po pivarni vse, kar mu je prišlo pod roko ter mnogo škode napravil, dokler ni prišla policija in ga odičila z »braceleti« ter tako okrašenega odvedla v prosto stanovanje._ V Barkovijah so našli neko ženo, doma blizo Skednja, katera je po morji plavala. Nekateri Barkovljani so jo izvlekli iz morja v popolnej nezavesti ter odpeljali v mestno bolnišnico. Ne ve se, je li bila nesreča, ali sklep samomora. — Dva cigana sta se stepla z nekim ključarjem v via Madoniua. Ključar je močno udrihal, a cigana sta se branila z goslami in kitaro tako sicer, da je en cigan svoje gosli na drobne koščke razbil ključarju na glavi, a ko sta cigana zavohala policijo, zginola sta kakor kafra. ■»olle^jako. 14. t. m. opoludne stopi poli-cijsk stražnik v svoje stanovanje, a kako se začudi, ko zagleda dva mlada tička, ki sta odpirala z vetrhi omare, da jih sprazneta. Prestrašena tička hitro tečeta k odprtemu oknu, eden skoči skoz okno na dvor in ubeži, druzega nekega 19 letnega Ivana Pipana iz Komna, kateri je še le pred malo časom bil izpu&čen iz koprske visoke šole, pa je še prejel za »campete«. Ako pomislimo, da je strainikova žena kuhala v nekoliko oddaljenej kuhinji in da je bilo to opoludne in v stanovanji samega stražnika — moramo reči, da taka drznost preseza vse meje. Ujeti tiček se vrne gotovo zopet na visoko šolo v Koper, a njegovega pajdaša še niso našli, pa tudi ne uide. — Prav tisti dan so trije mladi tatje na Korsu ob 4'/, uri pop. potrgali iz izložbe neke manufakturne prodajalnice 20 lepin rut ter so zginoli vsak na drug kraj. ukradeno blago so poskrili po potu, na lesnem trgu pa so se zopet sešh k malu potem; a tam jih je uže čakala straža, ki uže pozna svoje tičke in jih je lepo vprežene odgnala na varen kraj. Eden teh je bil uže tudi v Kopru, druga dva pa sta tudi v zlatih bukvah policije. Eden teh obeh se piše Ivan K. in je pristojen v Ljubljano. — 15 letni Karol T. je ukradel v nekej pro-dajalnici več kosov mjila; a ko stopi iz prodajalnice, sprejme njega in mjilo prav prijazno policijski stražnik, da mu ni bilo treba več skrbeti za prodajo mjila. — Policija je zaprla nekega fakina, ker ga je našla, ko je na nekem parniku iz vreč kavo kradel. — Dva znana tatova sta hotela po sili v noči 14. t. m. v hišo št. 2 v via del Ponte, ker pa se je vratar njima ustavljal, začela sta ga na vso moč nabijati, a ko sta najbolj divjala, prideta na vrata 2 stražnika, pa ju povabita na prosto večerjo. — 14. t. m. so sploh imeli tatje smolo, stražniki pa srečo; le en tiček, ki je v nekej mesnici ukradel svilnat dežnik, letal je še 24 ur prost, a denes je uže tudi on v kleti. — Tržaški tatovi so s policijo sploh dobro znani in se dosti ne upirajo; policija pa ima mej njimi samimi svoje paznike, ki ovajajo drug druzega; organizirano je torej prav dobro in Bog varuj, da ne bi tako bilo. Kadar je kaj posebnega v Trstu, skliče policija vse te tičke v zapor, da je svet pred njimi varen. Poseben pevski zbor snujejo v Trstu slovenski peki. V ta namen bodo imeli zbor v četrtek 21. t. m. v gostilni »k slovenskej zastavi« na starej cesti. Zanimivo je gotovo, da je v Trstu blizo 600 samo slovenskih pekov, mojstrov in pomagačev in da je to rokodelstvo skoraj izključljivo v rokeh Slovencev, Ker pa peki nemajo ča*a zvečer, kakor drugi rokodelci, zato snujejo poseben zbor, da se bodo učili o popoludneh; pri koncertih slovanskih društev v Trstu pa bodo sodelovali s pevskim oddelkom delalskega društva. To je lepo in hvalevredno, ker petje navdušuje in blaži srce. itmomorcev kadeta Marcelli in njegove ljubice Cabilko zadnja volja se ni spolnila. 13. t. m. so pokopali njo posebe; 14. pa njega s popolnim vojaškim spremstvom posebe, tako, da ležita vsak v drugej jami i na drugim pokopališči, ker imajo v Trstu vojaki posebno pokopališče. Levi In Parenzanl, kakor poročajo italijanski lii»ti, dobila sta od italjanske vlade ukaz, naj zapustita zgornjo Italijo ter naj se naselita v južnih krajih. Narodna Čitalnica v Bolel bode imela dne 27. decembra t. 1. ob 2. uri popoludne v dru-štvenej sobi svoj redni letni občni nbor s tem le dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Poročilo taj-nikovo. 3. Poročilo knjižničarjevo. 4. Poročilo denar-niČarjevo. 5. Volitev novega odbora. 6. Določitev časnikov za prih. leto. 7. Prodaja časnikov in 8. Razni nasveti p. n. udov. K temu vse p. n. ude uljudno vabi ODBOR. Nov bumorističen list, kakor »Narod« poroča, začne z novim letom izhajati v Ljubljani. Res potreben bi bil dobro uredovan list, v katerem bi vel zdrav, čil humor. Telegram »Edinosti« (po sklepu lista.) Z Dunaja 16. decembra. Nabergoj je interpe-liral v denašnjej seji drž. zbora ministra pravosodja in notrunjih zadev, zarad italijanskih ribčev na Adriji in zarad obsodbe ribčev iz Križa. Gospodarske in trgovinske stvari. ŽelezniSko. Vlada je nekda popolnoma zavrgla projekt predelske železnice, a ukazala napraviti železniški projekt od Beljaka čez tavriške planine v Šolnograd. Ta črta bi gotovo biia najbližja iz Trsta na srednje Nemško in na Ćesko, pa bi tudi primerno manj stala, ker bi se služila Rudolfove in južne železnice. Arsenal na Reki- Vogelni kamen velikemu arsenalu, kateri je sklenola napraviti reška družba »Adrija« v Martinšici, polože uže 26. decembra t. 1. Vodstvo tega društva išče v to svrho najboljših tehničnih in administrativnih moči, osobito iz cesarske mornarice. Pri stavljenju arzenala in delu v njem se mora, kolikor le mogoče, ozir jemati na ogersko obrtnijo ter se mu dovoliti vse mogoče olajšave. Za vsa dela v magazinib, delalnicah in ladjetvornici se ima uže poprej skrb imeti, da bo v svojem času vse v redu. — To moramo priznavati, da ogerska vlada za Reko v resnici skrbi; pa ima tudi dosti uzrokov za to: ona hoče na Adriji pridobiti ime in veljavo Madjarom, s tem v kot potisnoti Hrvate in Gizlitaviji v trgovini konkurirati, kar dela uže zdaj z vedno večjim vspehom. Llstniea uredništva: Mon6ieur Nace Ž......a Štorje. Noub avons re»;.u Vdtre »Eingesendet« du 5. m. cour., mais nous no pouvons pas le publier, puisque la iangue du jour-nal et des habitants de Storje n'est pas celle du Gothe. Mnogo dopisov smo morali zopet odložiti za kasneje. Gg. dopisniki naj blagovolo torej potrjpeti. Nuše gosp. do- Irisnike pa pri tej priliki prosimo, naj pišejo vedno le bistveno n na kratko; taki dopisi so bolj priljubljeni, vsak jih čita, mej tem ko dolge stvari čitatelji prezirajo. Kedor torej želi, da njegov dopis prej ko prej priobčimo, piše naj bistveno in kratko. ^ Trgovska listnica: Gosp. J. B. v D. Firma, o katerej nam pišete, je dobra, morete jej poveriti do 1000 gld. brez skrbi. — G. A. Ž. v P. Za kolonijalno blago se lahko obrnete na firmo M. Truden; za olje tudi na firmo G. Albori, obe sti močni in slovanski firmi. Ponarejale! srebrnih goldinarjev. V Dulab, jako samotnem kraji na Dolenjskem, kder so nekdaj kopali bratje Pongraci rudo, izdelovali so se tudi tolarjf-goldinarji iz svinca. Šraad in Vovk bila sta mojstra in dolgo je ostalo vse na tihem. A Vovk in Šmad stepla sta se, in ker je bi Smad tepen, ovadil je Vovka, da ponareja denar in žandarji so Vovka uže zaprli. Smada ne morejo peljati na Žabjek, ker je na smrt^ bolan, pač pa iŠčej. žandarji Še drugih prijateljev Smada in Vovka, kateri so ponarejene tolarčke-goldinarje izdajali mej svet in kakor se danes čuje zaprli so žandarji vse polno sumljivih kmetov. Rokodelec odlikovan i V Solnogradu je dobil čevljar Josip Matt o praznovanju 50 letnice svojega rokodelstva od cesarja sreberni križec za zasluge! Le pavillon croate. Pod tem naslovom prišla je na svitlo v Lionu brošura, ki popisuje paviljon hrvatski na tržaški razstavi in jako laskovo piše o hrvatskih razmerah sploh, Za Hrvate se je začel zanimati ves svet, kar je dobro znamenje. «Trit in okolica*. Od tega našega podlistka, ki je zdaj končan, dalo je opravništvo nekoliko sto iitiskov posebe natisnoti, in okoli Božiča bo knjiga dovršena. Svesti smo si, da nam je prečestiti naš g. M. Skalovič (reete Matija Sila, župnik na Repenta-borju) zgodovino Trsta tako mično popisal, da po novej knjigi vsak omikani Slovenec veselo seže. Obsegala bode okoli 9 tist. pol, in stala samo 50 nov-čičev. — Naročila gredo opravništvu «Edinosti». Zahvala. G. Grahor iz Zagreba je podaril *Delalskemu podpornemu druStcu« za prodane urneteljne opeke .") gld., g. Moretti, podobar, pa dva stebra iz mavca, za kar podpisani vrlim hrvatskim rodoljubom naj toploj o zahvalo izreka. ODBOR. Tržno poročilo* Kava. — Vsled ugodnih poročil iz Amerike, da je postala tam Živahneja ta kupčija, je tudi tukaj postalo vprašanje po kavi veče in so se cene zboljšale. Prodalo se je zadnje dni 5.000 vreč kave Rio po gl i. 36'/, do gld. 50.—, '500 vreč Santos po gld. 46 do gld. 56.—, 4")0 vreč Java gld. 56 do gld. 59, nadalje male partije Portoricco po gld. 82 do gld. 100..— nekoliko sodov Ceyjon plant. od gld. 96 do gld. 125.— Olje manjša kupčija, cene nespremenjene. Jedilno gld. 40 do gld. 44.—, namizno gld. 50 do gld. 62.— Sadje. — V prošlem tednu je bil velik promet v tem blagu, cene trdne. PomeranČe in limoni od gld. 3 do 5»/,, rožiči pulješki lepi t'ld. 9, datlji gld. 40, fige v vencih gld. 18, Smirnske fige gld. 40 do 60, opaša gld. 21, cvebe navadne gld. 16 do 18, Eleme gld. 23 do 38, sultanina gld. 28 do 43. Ril — po trdnih nespremenjenih cenah. Italijanski gld. 17 do 23l/„ Rangoon gld. 12 do 13'/,. Petrolje. — Se precej močan promet; cene stalne, a jako trdne, Še vedno na gld. 101/.. Domači pridelki. — V fižolu mlahova kupčija. Ru-deČi gld. 10'A do 11, bohinec gld. 11'/, do 11V4, koks gld. 13, zeleni gld. 11, beli gld. 10'/,, mešani gld. 8 do 9. Maslo vedno v dobrem obrajtu, gld. 82 do 100. Žito — neznatna kupčija, cene mlahov«. Seno — v vedno boljšem obrajtu, cene rastejo; dobro seno velja uže gld. 2.20 in čez. Bonno poročilo« Malo prometa, kurzi se vsak dan spreminjajo, a za malo, v obče tendenca dobra. Valute trdne. Dnnajftica bor m dne 45. decembra. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76 gld. 15 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 76 » 75 » Zlata renta..........94 » 70 » 5°/o avst. renta........90 » 85 » Delnice narodne banke.....825 » — » Kreditne delnice........ 283 » 40 » London 10 lir sterlin......119 » 15 » Napoleon...........9 » 477,» C. ter. cekini.........5 » 65 » 100 državnih mark.......58 » 55 » Na znanje! Prihodnji ponedeljek 18 t. m ob 10. uri predpoludne se bodo v poslopji deŽultiP sodnije (I. nadstropje) prodajale knliffe rajneega prot. Ivana Uiaika. Mej njimi se nahaja mnogo e*lovenslc.i!m. Cene so zelo nizke. Natečaj. Razpisana je služba uradnika «delalskega podpornega društva«. Glede pogojev se je obračati na podpisano pred-sedništvo, kateremu naj se Izročajo tudi eventualne ponudbe. Viktor Dolenc. predsednik podp. del. društva. Zaloga R. Malti Via del Tintore 7 ima v zalogi razne baŽe kave, riŽa, svežega sadja itd. in prodaja v korist onim gospodinstvom iz okolice ki se previdevajo s tem blagom za celi mesec, tudi v manjših množinah od 5 do 50 kilogramov po najnižih cenah, kakor se plačujejo na debelo. — Izvrstna kakovost in točna poštena postrežba. Kava. 1 Kilogram: Kuba, Ceylon, Menados, Mokka, Java, Santo«, Rio, Jamajka 98 94 82 68 62 58 54 44 Riž 1 Kilogram: Ostilski I. Ostilski II. Rangoon I. Rangoon II. 26 20 18 16 •Južno sadje vsake baže po najnižih cenah. 10-10 Primerno darilo za Božič ! "Vn The Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo eden. goldinar dobi se Originalni Singer-jev mini stroj, in to brez povišanja cene. Poroštvo ve dajo za pel let, poduk na doinu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, palača Modello Šivanke za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (13-2) Nič več kašlja (10-8) Prsni ča.| napravljen po lekarničarjn G. B. Rovis, v Trstu. Corso 47 ozdravi vsak kašelj, š<> tako trdovraten, kakor to spi-ičujejo mnoga naročila, spriSevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvi h tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin in čisti kri, ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni 60 soldov. Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za proštenje Života in proti madrom iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena ikatlja velja 30 ssMsv. Plaiter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debelej koli — cena 3 plaštrov za kurja očesa 20 soldov. — Ens steklenica tinkture 40 soldov. Ediss zalog* v Trstu v lekarni Rovis, v Gorici v lekarnah Cristofolstti in Pontoni. V tej lekarni govori se tudi slovenski. Melbourne 1881. — I. premija. — Sreberna medalja. Muzikalne igrave, katere igrajo 4—200 komadov, z ekspresijo in brez nje, z mandolino, bobnjem, zvonci, kastagnetami, nebeškimi glasovi, harpami i. t. d. Igralne škatlje, katere igrajo 2—16 komadov; dalje popotne Skrinjice, držala smodk, švajcarske hišice, album-i fotografiji, pisavno orodje, škatlje za rokavice, težala za pisma, posode za cvetlice, ptuis za smodke, tobačnice, mizice, steklenice, krožniki za pivo, denarnice, stoli i. t. d., vse z ntuziko. Vedno najnovejše in naj izvrstniše priporoča J. H. Heller, Bern (Schweiz). Samo, če se naravnost pri njemu kupi, dnje poroštvo pristnosti. Ilustrirani ceniki se dobć franko. (4-2) 100 najlepših muzikalnih igrav v vrednosti 20 000 frankov se bo med kupce od novembra do 30. aprila 1883. za premijo razdelilo. i ca rl!nozahvalo, ln priporoCam to zdravilo vsem onim, ki imajo enake bolezni. Trnfnj' Oujezd, Josip Tyrl, sodar. WM Svarjenje! ■■ Da sa izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. n. gg. naročnike, naj povsodi IzroPno dr. Umov tivtjeniki-Mtam iz lekarno B. Frafiner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil som, da so n&rofinikl na vo8 krajih ilobili nouspuHno zineš, ako ho zahtevali samo iivljuoski balzam, in ne izreBno dr. Rozovtga Mivljenskcga balzama. Pravi dr, Rosov zivljenski balzam dobi se samo v glavnej zalogi Izdelalcavo It. Fragntr-ja, lekarna »k Črnemu orlut v 1'ragi, Eeke der SpornergaHse Nr. 205—3. V Trst«: P. Prtndlni, O. Forahoichi, Jik. Strravallo in Aa. Von T.eitenburg, lekarniBarji. , V Gorici: O. Ou/o/oJeHi, lekarniCar; O. U. Pantoni, Iekarni5ar; V Ogeljl: ttmnaio d'Elia■ V Zagrebu: Sigm. Mitlbath, lekarniBar. Vte lekarne in vetje trgovine * matenjalmm blagom v Avtro-Ogertkej imajo nalogo tega livtjenikegn balzama. Tam se tudi dobi: Pražko domaće mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se Jonam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokili, pri Brvu v prstu in pri nohtanji, pri zlezah, oteklinah, pri izmafičenji, pri morski (mrtvi) kosti zopur rovmatiSne otekline in putiko, zopor k onifno vnetju v kolonih, rokah, v ledji So si kdo nogo spabno, zopor kurja oCesa in potne noge, pri razkopanih rokah, zoper lifiajo, zoper oteklino po piku mriesov, zo|ier tekoCe rane, odprte noge, zoper raka in vneto koto ul boljfloga zdravila, ko to mazilo. Zaprte bule in otekline se hitro ozdravijo; ker pa ven tefie, potegne mazilo u kratkem vto gnojien na-so, in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga ili kor ve po njem rana prej n« zaceli dokler ni tna bolna gnojiea ven potegnena. Tudi zabruni rast divjega mesa in obvaruj« jired snetom (Brnim prisadom); tudi boleBine to hladilno mazilu pospeNi. — Odprto in tekoB« rane se morajo z mlaBno vodo uuiti potem He le se mazilo nanje prilepi. 1D-12 Škatljice se dobode po 25 in 35 kr. Balzam za uho. SkuHeno in po mnozih poskusih kot najzanosljiveilfn sredstvo znano, odstrani nagluhost in po njem se dobi tndi popolno u«o zgubljeni sluh. 1 sklonica 1 gld. a. v. L ustnik, društvo -EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ. Nova tiskarna pod vodstvom F. HUA.LA v Trstu.