28 Prekmuriana Izidor Hahn Vir: Pomurski muzej Murska Sobota, Galerija portretov https:/ /www.pomurski-muzej.si/pages/en/whats-online/arti- cles-and-materials/galerija-portretov.php Dejan Süč, dr. Albert Halász Življenje in delo tiskarja Izidorja Hahna Ta raziskava se osredotoča predvsem na pregled matičnih knjig murskosoboške judovske skupnos­ ti, z namenom da bi tako lažje določili izvor dru­ žine Hahn. Sredi devetnajstega stoletja je bilo v Murski Soboti, ali Olsnitzu, kot se je tedaj imeno­ val trg, rojenih kar nekaj Judov s priimkom Hahn. Najzanimivejše dejstvo, ki je bilo potrjeno, je prav gotovo izvor družine, saj na podlagi matič­ nih knjig lahko zaključimo, da je prvi član druži­ ne Hahn v Mursko Soboto prispel v prvi polovici 19. stoletja, okoli leta 1840. Hahn Heinrich je bil rojen v Znojmu na Moravskem (danes jug Češke Republike) in je umrl leta 1896 v Murski Soboti. Priimek družine Hahn med Prekmurci še da­ nes vzbudi občutek spoštovanja. Mnogi se še da­ nes nam reč spominjajo Izidorja Háhna, murskoso­ boškega tiskarja, izpod rok katerega so nastale šte­ vilne tiskovine, ki so temeljito odslikavale duh tis­ tega časa. 1. Izvor družine Hahn Toda kdo je v resnici bil Izidor Háhn, odkod je prišel, kdo so bili njegovi sorodniki? Odgovor na vsa ta vprašanja ni enoznačen, predvsem pa je očit­ no dejstvo, da se z družino Háhn in njenimi pred­ niki prekmurski zgodovinarji še niso ukvarjali. In to neodvisno od tega, da družina in njeno širše so­ rodstvo obsega kar nekaj pomembnih judovskih družin tistega časa, med njimi družino Schwarz iz Murskega Središča, družino Kemény iz Moščancev in splošno znano družino Hirschl iz Murske Sobote. Nemalo podatkov o družini Hahn se da najti tudi na spletu, vendar so informacije v veliki meri omejene predvsem na časovno obdobje po 1. svetov­ ni vojni, izjemno malo pa vemo o družini in nje­ nem življenju pred 1. svetovno vojno, in kar je še pomembneje, v devetnajstem stoletju. 29 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Mrliški list Heinricha Hahna (4. 5. 1896 Murska Sobota). Prevod: Umrl je Heinrich Hahn, izraelit, lastnik hiše, živeči v Murski Soboti, rojeni v Znaimu, Moravska. Žena Böhm Rozália, oče Hahn Jakob iz Znaima. Preminil v Murski Soboti 4. maja 1896. 30 Prekmuriana Med pregledom matičnih knjig je prišel na plano tudi poročni list sina Heinricha Hahna, Hermana Hahna, ki se je 23. februarja 1881 v Dolnji Lendavi poročil z Netti oz. Anno Schwarz iz Murskega Središča. Poročni list Hermana Hahna in Ane Schwarz (23. 2. 1881 Dol- nja Lendava). Prevod: Ženin Hermán Háhn, trgovec, rojen v Murski Soboti, sin Henrika Háhna in Sali Böhm iz Murske Sobote, star 22 let, se je poročil z Netti Schwárz, rojeno v Murskem Središču, hčero Ignátza Schwárza in Háni Friedrich, živečo v Dolnji Lendavi, staro 24 let, samsko. Poroka je potekala 23. februarja 1881 v Dolnji Lendavi, obred je opravil rabin Mozes Schacherlsz. Shema družinskega drevesa na podlagi do sedaj dostopnih informacij izgleda tako: Hahn Jakob »Znaim, Morvaorszag« + Rosalia a) Hahn Henrich (c. 1820 Znojmo–4. 5. 1896 Muraszombat 1 ) + Böhm Rosalia/Sali (živi 1881) a1) Hahn Kobi (18. 6. 1849 Olsnitz 2 –) a2) Hahn Marie (27 . 10. 1850 Olsnitz 3 –) a3) Hahn Abraham (20. 3. 1852 Olsnitz 4 –29. 6. 1852 Olsnitz) a4) Hahn Betti (24. 10. 1854 Olsnitz 5 –12. 6. 1879 Barkocz) a5) Hahn Herman (3. 6. 1857 Ižakovci 6 –) + Schwartz Netti/Ana (c. 1857 Muraszerdahely–) a5–1) Hahn Izidor (4. 4. 1893 Bodonci–januar 1945 transport Praga–Češke Budejovice) a5–2) Hahn Pál/Pavel (10. 2. 1894 Bodonci–1945 Nordhausen) + Gross Margareta (1906 Fokovci–) a5–3) Hahn Rozalija (1906–1944) a5–4) Hahn Viktor (13. 4. 1887 Zoltánháza/ Zenkovci 7 –) a5–5) Hahn Henrik/Hinko a5–6) Hahn Miksa/Maxmillian (7 . 11. 1883 Senkocz–) a5–7) Hahn Samuel (26. 4. 1889 Zoltánháza/ Zenkovci 8 –1944 Auschwitz) + Gizella Fürst a5–8) Hahn Adolf (5. 10. 1882 Senkocz–) a5–9) Hahn Irén (16. 7 . 1885 Zenkocz–) a5–10) Hahn Elza (21. 3. 1891 Bodohegy–) 1 Mrliška civilna Muraszombat 18/1896. 2 Rojstna judovska Muraszombat 283. 3 Rojstna judovska Muraszombat 283. 4 Rojstna judovska Muraszombat 284. 5 Rojstna judovska Muraszombat 286. 6 Rojstna judovska Muraszombat 288. 7 Rojstna matična MS, fol. 74, zap. Št. 19. 8 Rojstna matična MS, fol. 78, zap. Št. 65. 31 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino 2. Tiskar Izidor Hahn V časopisu Novine, ki ga je izdajal Jožef Klekl in je izhajal ob četrtkih, je bilo 2. januarja 1930 pod naslovom Kak se delajo Novine? na dveh straneh opisano, kakšen je postopek izdelave tega časopi­ sa. Od ideje do končne tiskovine. Avtor omeni, da je opis postopka samega tiskanja zapleten in pripo­ roča, da se vsi, ki jih to zanima, obrnejo na tiskar­ ja Novin Izidorja Hahna, ki jim bo to pokazal, če bo dobre volje, v nasprotnem primeru, pa »se ne da z njim nikaj opraviti, (ali to tüdi vsake kvatre samo ednok).«. Novine objavijo tudi fotografije o tiskarni. 9 Leta 1931 pa Novine pišejo o tiskarju Izidorju Hahnu in njegovem očetu Hermanu sledeče: »Hahnov oča je čüdovit mož. Celo živlenje njemi je poteklo v trdom deli. Rodio se je v Soboti, 10 tü se je tüdi včio, nato pa se je preselo v Bodonce, kde je odpro trgovino. Že za kratek čas ga je vsa krog­ lina zlübila. Pred kratkim se je preselo v Soboto. Bodončari še zdaj žalüjejo za njim i pravijo, da tak­ šega trgovca več nedo meli. Jubilant je oča dvanajstere dece. Štirje so vmrli, osem pa jih žive. Znanci so ga spitavali, ka de s tel­ kov decov, a on jim je s smehom odgovarjao, da do že nekak živeli. Prav je meo. V se je spravo do krüha. V ečinoma so postanoli trgovci. Zvün osmere živoče dece ma 17 vnükov i 2 pravnüka. 9 „Kak se delajo Novine?“ , Novine, 2. januar 1930. 10 Pravilno v Ižakovcih. Peti sin je Izidor, ki je zdaj v 38. leti i obhaja 25 letnico svojega dela. Hahnovi v začetki neso bili bogati i so deca že rano sama morala gledati za krühom. T ak se je godilo tüdi z Izidorom. V dvanaj­ stom leti se je šo včit. Posveto se je tiskarskomi deli. Včio se je v Soboti, v Kolosvári, 11 Deši, 12 Lendavi i Čakovci. Po svetovnoj bojni, v šteroj je bio trikrat ranjeni, se je naselo v Soboti i je l. 1922. prevzeo kak vodja Prekmursko tiskarno i knigarno. Za dve leti je postano lastnik Prekmurske knigarne. G. Izidor je po svojem oči herbao poštenost i ve­ selje do dela. Tiskarno i knigarno naravnoč lübi i dostakrat prime za takše delo, kakšega drügi vo­ diteli tiskarn i lastniki knigarn ne bi niti pogleda­ li. Pod njegovim vodstvom se je tiskarna i knigar­ na tak razvila, da med menšimi tiskarnami ne niti edne, štera bi mogla z njov konkurerati. V sa tiskar­ ska dela zvršüje tak naglo i po tak nizkoj ceni, da prekosi celo velke tiskarne.« … »Poštenost i nev­ trüdliva delavnost sta prinesla g. Hahni blagoslov. Dnes ga lehko prištevamo med bogate Sobočance. Ravno letos je küpo velko Peterkovo hišo, pred par tedni pa velko knižnico grofa Szaparyja.«. 13 11 Takrat Avstro-Ogrska monarhija, madžarsko Kolozsvár, danes Romunija, Cluj-Napoca. 12 Takrat Dés, danes Romunija, Dej. 13 „Dva jubilanta – oča slavi zlato poroko. – Peti sin srebrni jubilej dela“ , Novine, 7 . junij 1931. 32 Prekmuriana Stavnica, kjer so iz predalčkov sestavljali svinčene črke za tisk Vir: Novine, 2. januar 1930 Tiskarski stroj, desno stoji Izidor Hahn, lastnik papirnice in vodja tiskarne (levo stoji zaposlena v tiskarni) Vir: https:/ /www.facebook.com/ photo/?fbid=1578751875662322&- set=a.969570576580458 33 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Papirnica oz. knjigarna Hahn in Prekmurska tiskarna Vir: Novine, 2. januar 1930 34 Prekmuriana Izidor Hahn se je rodil 4. aprila 1893 v Bodoncih kot peti otrok v družini očeta trgovca. Po šola­ nju je Izor, kakor so ga klicali, postal tiskarski va­ jenec pri znanem lendavskem tiskarju Ernestu Balkanyiju. Kot izučen tiskar je leta 1922 pos­ tal vodja Prekmurske tiskarne, ki je bila v lasti Prekmurske banke. Naslednje leto so tiskarno pre­ selili v lastne prostore in na njegov predlog kupi­ li nove stroje ter jo preuredili na električni pogon, leta 1924 je razširil dejavnost z odprtjem knjigarne in papirnice, ki je bila odprta do aprila 1944, ko so prekmurske Žide aretirali in odpeljali v koncentra­ cijska taborišča, med njimi tudi Izidorja Hahna in njegovo družino. Vso zalogo je nato prevzel trgovec Franc Kühar. Tiskarna je ostala v lasti Prekmurske banke vse do likvidacije leta 1946, nato je premože­ nje prevzela Narodna banka, stroje pa so odpeljali v Ljubljano. Po do sedaj znanih podatkih je Izidor Hahn na dražbi leta 1931 kupil dragoceno in veli­ ko knjižnico grofovske družine Szapary. Zbirko je uredil in pozneje knjige tudi izposojal ter prodajal. Izposojo knjig so imele tudi druge papirnice, npr. omenjeni tiskar in papirničar Balkányi v Lendavi. Izidor Hahn je umrl 25. januarja 1945 na transpor­ tu iz smeri Prage proti Češkim Budjejovicam. Ob koncu druge svetovne vojne so hišo izropali, »iz­ gubljena« je bila tudi njegova knjižnična zbirka. 14 14 Niki Brumen, „Knjigarne in papirnice v Pomurju“, Kronika (Ljubljana) 19, št. 2 (1971): 105–9; Niki Brumen, „ Tiskarne v Po- murju“ , Kronika (Ljubljana) 9, št. 2 (1961): 82–92; Brumen, „ Tis- karne v Pomurju“, 1979; Franc Kuzmič, „Izdajateljska in tiskar- ska dejavnost prekmurskih Židov“ , Stopinje 2001 (2001): 71–75; Jožef Papp, „Hahn, Izidor“ , Obrazi slovenskih pokrajin, 20. april 2020; A. Nana Rituper Rodež, „Poklon skupnosti, ki je vplivala Hahn je vajeniška leta končal ob koncu 1909, iz stavca fantiča Izidorja je postal pomočnik gos­ pod Izor Hahn in je že leta 1910, s sedemnajstimi leti opravljal zahtevno delo črkostavca v murskoso­ boški tiskarni, kjer so od leta 1884 izdajali časopis Muraszombat és Vidéke (Murska Sobota in njena okolica) ter druge tiskovine. Ob predstavitvi časo­ pisa ob 25. jubileju 1910 so zapisali, da ima npr. po­ močnica urednika pomembno nalogo, saj ona ko­ rigira in revidira časopis, sicer bi se brez njenega ostrega očesa po zaslugi gospodiča Izidorja Hahna, stavca, bralci zelo zabavali zaradi tiskarskih napak. Tiskarna je delovala v lasti Ernőja Balkányija pod vodstvom Barnabása Erdőssyja. 15 V Balkányijevi podružnici je tiskarna delovala od 1906 do 1918. Iz tega obdobja poznamo nekaj ponatisov molit­ venikov in nabožnih tiskov za Klekla. Za kraj tis­ kanja so navedli Alsólendva in Muraszombat. Izmed teh je nekaj tiskovin v slovenskem črko­ pisu (Den Marijine zapüščenosti). 16 Od 14. juli­ ja 1918 pa ima časopis Muraszombat és Vidéke, ki so ga tiskali prav tam, v impresumu navedeno: Nyomatott a Vendvideki Könyvnyomda gyorssaj­ tóján (tulajdonos: Muraszombati Takarékpénztár) Muraszombatban. V prevodu: Natisnjeno na brzo­ na razvoj mesta in regije“ , Vestnik, 6. maj 2021; Saša Šavel Bur- kart, „Začetna postaja Auschwitz, končna postaja Seeshaupt. Trpka zgodba soboške judovske družine Hahn“, MMC, 30. april 2020. 15 „Izidor legénynyé avanzsált“, Muraszombat és Vidéke, 5. december 1909. 16 Den Marijine zapüščenosti: molitve za časa boja: dár Ma- rijinoga lista ob priliki desetletnice (Črenšovci: Uredništvo Ma- rijinega lista, 1914). 35 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Stavba Prekmurske tiskarne na fotografiji Niki Brumen (brez letnice) Vir: Arhiv Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, (Brumen, 1979) 36 Prekmuriana tiskalnem stroju v Vendskokrajinski tiskarni (la­ stnik: Murskosoboška hranilnica) v Murski Soboti. Izidor Hahn, kot omenjeno, je bil tudi vojak v I. svetovni vojni. Časopisni članek iz Alsó­Lendvai hi­ radó (Dolnjelendavski vestnik) 19. septembra 1915 z naslovom »Kdor ima sedem sinov v vojni« 17 poroča o trgovcu Hermanu Hahnu iz Bodonec, ki ima vseh sedem sinov od začetka vojne na fronti. Eden izmed njih je v vojnem ujetništvu, pozneje še eden, Izidor Hahn, takratni sodelavec časopisa, pa je v Karpatih zbolel za tifusom in je v negi pri Munkácsu. 18 Čez leto dni pa časopisa v Lendavi 19 in Murski Soboti 20 poročata, da je njihov stavec, Izidor Hahn težko ran jen v glavo na zdravljenju v Budimpešti, kjer se je po okrevanju vrnil na bojišče. Pišejo, da je bil o sinovih starejšega Hahna obveščen tudi cesar, ki mu je poslal pismo s priznanjem in 200 kron v da­ rilo, kot nekaterim drugim staršem. Seveda darila ni poslal osebno vladar, ampak je to bila najverjet­ neje ustaljena praksa takratnega režima v takšnih primerih, ko so bili vsi sinovi vpoklicani. Hahn je tudi v uredništvo pisal pisma, eno, v katerem maja 1915 poroča, da je spet v gorah na fronti, so objavili v Muraszombat és Vidéke 23. maja. A vtor članka iz­ razi upanje, da se bo iz ognja svinčenih krogel kma­ lu vrnil v tiho cesarstvo svinčenih črk. 21 17 „Akinek hét fia van a háboruban“ , Alsó-Lendvai Hiradó, 19. september 1915. 18 Danes Mukačevo, Ukrajina. 19 „Akinek hét fia vesz részt a háboruban“, Alsó-Lendvai Hiradó, 6. avgust 1916. 20 „Megsebesülve“ , Muraszombat és Vidéke, 23. julij 1916. 21 „Levél a szerkesztőséghez“, Muraszombat és Vidéke, 23. maj 1915. In se je res vrnil, ter začel uspešno kariero tiskar­ ja. Vsi pa niso imeli takšno srečo. Muraszombat és Vidéke 1914 npr. poroča, da je na južni fronti umrl njihov knjigovez, 29. letni Zsigmond Karafiáth, ki je za sabo pustil vdovo s tremi otroki. 22 Ob koncu I. svetovne vojne 1919 je tiskarna prešla v državno last, od 12. decembra 1920 pa se pojavi ime Prekmurska tiskarna, ki je bila v lasti Prekmurske banke, prej Muraszombati Takarékpénztár. V tem času, 1922, postane strokovni vodja tiskarne Hahn. Tiskali so vse od drobnega tiska do knjig, tudi pra­ vilnike društev , šolskih letnih poročil. Natisnili so prevode Janoša Flisarja (več avtorjev , tudi znameni­ to pripovedno pesem János Vitéz Sándorja Petőfija) v založbi Düševnega lista, prevode Franca Kolenca v samozaložbi, seznam prekmurskih občin leta 1921, katekizme verskih družin v Murski Soboti, Evangeličanski kalendar 1923–1941, Kalendar Srca Jezušovoga za leto 1931 in 1932, Dober Pajdaš Kalendarium 1923, 1930 do 1941, Marijin list od št. 6 1929, do št. 3 1932, Marijikin ograček, Düševni list 1923 do 1941 in drugo, izdali so ponatise knji­ ge Mrtvečne pesmi, molitvenike, Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo v izdaji Izidorja Hahna ipd. Tiskali so tudi časopise Prekmurski glasnik, Mörsko krajino (pozneje Muravidék), Népújság (Ljudski časnik), Kmečko moč 1927, št. 14­16, Mursko krajino 1922– 41, Szabadság (Svoboda), Murske novine, Novi čas in Mladega Prekmurca. Novi čas, tednik za gospo­ darstvo in prosveto (2. oktober 1932 do 22. janu­ 22 „A mi gyászunk“, Muraszombat és Vidéke, 20. december 1914. 37 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino ar 1933, št. 2) je bil pisan v knjižnem slovenskem jeziku in črkopisu. Zaradi naprednejše vsebine je moral prenehati izhajati, čeprav so zadnjo številko natisnili že v Ljubljani v tiskarni J. Blasnik nasl., da bi zaobšli cenzuro. Mladi Prekmurec 1936–1940 je postal po nekaj številkah prva prekmurska lite­ rarno­politična »napredna« revija. V Prekmurski tiskarni so bile natisnjene št. 1–4 letnika 1936–37, št. 5–10 letnika 1938–39, št. 1–10 letnika 1940. Med 2. svetovno vojno je tiskarna spet dobila staro ime, Vendvidéki Könyvnyomda Muraszombat, ki jo je Izidor Hahn vodil do aretacije 1944. Nadaljevali so s tiskanjem časopisa Muraszombat és Vidéke, v slo­ venščini so tiskali Duševni list 1941, Dober Pajdaš Kalendarium za leto 1942 in 1943, Evangeličanski kalendari 1942 in drugo v prekmurščini z mad­ žarskim tipkopisom. 23 V Hahnovi knjigarni, kjer so prodajali tudi glas­ bila, so se dobile razne tiskovine, kot železniški vozni red, razni obrazci, do knjižnih daril npr. za Miklavža in božič, modnih revij in drugih knjig, npr. madžarsko–prekmurski in prekmursko– madžarski slovar Janoša Flisarja, sicer izdana v Budimpešti 1942 oz. 1943; albumi, letni koledarji, pisala, tudi tiskovine v staroslovenskem jeziku. 24 Tiskali so tudi prestižne dopisne liste na dražji pa­ pir z vodnim žigom in barvnim tiskom, vizitke, do­ pisnice, jedilne liste ipd. Za lastne potrebe je Izidor Hahn ob svojem imenu upodabljal tiskarske tam­ 23 Brumen, „Tiskarne v Pomurju“, 1961; Kuzmič, „Izdajatelj- ska in tiskarska dejavnost prekmurskih Židov“ . 24 „Molitvene knige“, Muraszombat és Vidéke, 13. marec 1942. pone za nanašanje tiskarske barve, na večji, verje­ tno promocijski vizitki z imenom tiskarne in svo­ jim priimkom, je upodobil grifona s tiskarskima tamponoma. Oglas za koledar za leto 1944 Vir: Muraszombat és Vidéke, 11. februar 1944, št. 7 , str. 5. Oglas za koledar za leto 1944 Vir: Muraszombat és Vidéke, 11. februar 1944, št. 7 , str. 5. 38 Prekmuriana Reklamna vizitka večjega formata: Tiskarna Slovenske krajine, Hahn, Murska Sobota Vir: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota Vabilo z omembo Čitalnice, tj. predhodnice knjižnice Vir: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota 39 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Bibliografija Alsó-Lendvai Hiradó. „Akinek hét fia van a háboruban“ . 19. september 1915. Alsó-Lendvai Hiradó. „Akinek hét fia vesz részt a hábo- ruban“ . 6. avgust 1916. Brumen, Niki. „Knjigarne in papirnice v Pomurju“ . Kronika (Ljubljana) 19, št. 2 (1971): 105–9. Brumen, Niki. „ Tiskarne v Pomurju“ . Kronika (Ljubljana) 9, št. 2 (1961): 82–92. Brumen, Niki. „ Tiskarne v Pomurju : pregled tiskarn v Murski Soboti, Lendavi, Gornji Radgoni in v Ljutomeru“ . Murska Sobota, 1979. https:/ /plus.cobiss.net/cobiss/ si/sl/bib/sikms/17828403. Den Marijine zapüščenosti: molitve za časa boja: dár Marijinoga lista ob priliki desetletnice. Črenšovci: Uredništvo Marijinega lista, 1914. Kuzmič, Franc. „Izdajateljska in tiskarska dejavnost prekmurskih Židov“ . Stopinje 2001 (2001): 71–75. Luthar, Oto. Po robovih spomina. Antisemitizem in uni- čenje prekmurske judovske skupnosti. Ljubljana: ZRC, ZRC SAZU, 2012. https:/ /ikss.zrc-sazu.si/sites/default/ files/porobovihspomina.pdf. Matične knjige: kot v opombah od 1 do 8. Muraszombat és Vidéke. „A mi gyászunk“ . 20. decem- ber 1914. Muraszombat és Vidéke. „A régi és az uj – gárda“ . 1. ja- nuar 1910. Muraszombat és Vidéke. „Hirek. Királyi jutalom Hahn Hermann bodóhegyi szatócsnak“ . 30. julij 1916. Muraszombat és Vidéke. „Izidor legénynyé avanzsált“ . 5. december 1909. Muraszombat és Vidéke. „Krátki glászi“ . 11. februar 1944. Muraszombat és Vidéke. „Levél a szerkesztőséghez“ . 23. maj 1915. Muraszombat és Vidéke. „Megsebesülve“ . 23. julij 1916. Muraszombat és Vidéke. „Molitvene knige“ . 13. marec 1942. Muraszombat és Vidéke. „Nas Kalendár“ . 26. november 1943. Novine. „Dva jubilanta – oča slavi zlato poroko. – Peti sin srebrni jubilej dela“ . 7 . junij 1931. Novine. „Kak se delajo Novine?“ 2. januar 1930. Papp, Jožef. „Hahn, Izidor“ . Obrazi slovenskih pokrajin, 20. april 2020. https:/ /www.obrazislovenskihpokrajin. si/oseba/hahn-izidor/ . Rituper Rodež, A. Nana. „Poklon skupnosti, ki je vplivala na razvoj mesta in regije“ . Vestnik, 6. maj 2021. https:/ / vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/poklon-skupnosti- -ki-je-vplivala-na-razvoj-mesta-in-regije-870878. Šavel Burkart, Saša. „Začetna postaja Auschwitz, končna postaja Seeshaupt. Trpka zgodba soboške ju- dovske družine Hahn“ . MMC, 30. april 2020. https:/ / www.rtvslo.si/kultura/dediscina/zacetna-postaja-au- schwitz-koncna-postaja-seeshaupt/522362.