Stev. 258
TRST, v soboto 16. septembra 1911
Tečsj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN trf *b nedeljah In praznikih nfa 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične iter. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih fcob&karnah t Trstu in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolmina, Ajdov-i&ni, Dornbergn itd Zastarele $te*. po S nvć. (10 stot.) 04LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka madaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprave ^Edinosti". — Plačnje se izključno le npravi „Edinosti".
Plačljivo In tožljivo v Trstu,
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„ V edinosti je moč t"
NAROČNINA ZNAŠA
U celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na aa-
ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira. ■ar*£nlB* n* nedeljsko IxCunj« „EDINOSTI ' atane :
••1« Uto Kron 5'20. za pol leta Uran 3 60. Vsi dopisi nsj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vrafiaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo list*.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T:skarna .Ed'no»t*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica
Giorgio Ualatti štev. 20. PoStno-hranllnlinl raiun Stev. 841-652. TELFF0F1 5t. 11 57
Politično društvo „Edinost"
sklicuje
za jutri, v nedeljo 17. t. m.
ob 10. uri predpoludne
ki se vrši
v veliki dvorani „Nar. doma" v Trstu.
DNEVNI RED:
Revizija ljudskega štetja.
Radi prevelike važnosti in nujnosti predmeta pričakuje se čim večja udeležba; agitatorji in zaupniki na delo; vsi, ki se zavedate pomembnosti revizije ljudskega štetja za tržaško Slovenstvo, pridite na shod in privedite s seboj one, ki so potrebni pouka in bodrila.
Odbor pol. društva „Edinost".
BRZOJflUNE VESTI.
Državni zbor sklican za 5. oktobra.
Seja načelnikov klubov.
DUNAJ 15. V današnji seji načelnikov klubov, ki je bila sklicana na željo socijal-nodemokratične zveze, da se posvetuje glede čimprejšnega sklicanja državnega zbora, se je z ozirom^na vedno rastočo dragi-njoflvečina govornikov izrekla za čimprejšne sklicanje drž. zbora. En del govornikov se je izrekel za to, da treba počakati da prej končajo pogajanja z ogrsko vlado glede uvoza mesa in da treba tudi dež. zboru pustiti čas za posvetovanja.
Posl. C o n c i je izjavil, da je Že zato za čimprejšnjo sklicanje drž. zbora da bo že enkrat dovedeno rešitvi vprašanje italijanske pravne fakultete.
Posl. S p i n č i ć se je z ozirom na bedo in draginjske razmere izjavil tudi za čimprejšno sklicanje drž. zbora.
Posl. M alf a 11 i je povdarjal, da tudi na Južnem Tirolskem prebivalstvo trpi vsled draginje, posebno vsled draginje mesa, ki je še poojstrena vled veterinarnih odredb. On nima upanja, da bi po sklicanju drž. zbora izginile vsa ta zla. Če je pa javnost opravičeno ali neopravičeno enkrat prišla do uverjenja, da treba v kratkem najti sredstva in pota, da se odpomore draginji, se zdi politična modrost, ne odlašati s sklicanjem drž. zbora tako dolgo, da se duhov polasti še večje razburjenje.
Ministerski predsednik Gautsch je izvajal:
Vlada je poslala deželnim načelnikom okrožnico, v kateri se označa 9. oktober kakor zadnji rok za sklicanje državnega zbora, ter vprašala če ne bi bilo do tedaj možno sklicati dež. zbore na kratko zasedanje, ker bo pozneje to težko več možno. — Vlada dokaže temeljito, da časa ki je minul od početka državnozborskih počitnic, ni pustila preiti neplodno — in da je —
PODLISTEK.
Jug,
Historičen
roman. Spisal Prokop Chocholoušek
Poslovenil H. V.
Angora.
„In moj meč, vse moje moči bodo Tebi pomočnikom", je dostavil Jefrem z važnim glasom, podajajoč mu svojo desnico.
„Amenl" reče vojvoda, prijemši ponu-jano mu desnico, in jo je toplo stisnil, vneto zroč v junakovo lice.
„In kaj hočeš sedaj storiti?" ga je vprašal črez trenotek.
„Spregovoril bom s Topličaninom, da zvem, kako daleč je zapadel v kremlje svoje zapeljivke", je menil vojvoda: „kajti tako globoko še ni padel, da bi pokazal laž-njivo lice meni, svojemu pobratimu, in potem bom še-le vedel, kaj Bog da za naprej".
„Dobro," je soglašal ž njim Jefrem, »stori tako; in kakor doslej, tako bom tudi v bodoče s svojimi pokoren tvojim ukazom, vedno zvest naši sveti stvari."
„Vem to, vem,* je pritrdil vojvoda, »kajti, niti ti, niti jaz nisva poznala zapeljivega glasu ženske ljubezni, ki je prokletstvo človeštva od njegovega prvopočetka."
storila naredbenim potom vse, kar je bilo možno za olajšanje bede, ter ob enem začela z ogrsko vlado pogajanja, glede katerih je nade da dovedejo do ugodnega vspeha. Vlada stoji trdno na stališču, da treba v tuzemstvu proizvajati toliko mesa, kolikor ga potrebujemo. — Nočemo se podati v nikako odvisnost amerikanskih trustov.
Ministerski predsednik se zavaruje proti temu, da se vso krivdo na sedanjih razmerah pripisuje vladi. Pozablja se, da gre danes za pravo svetovno kalamiteto. Če se je v konferenci načelnikov klubov od gotove strani nepopisno razburjenje ljudstva opisovalo na način, da se je govorilo o najhujšem, o revoluciji itd., bi ministrski predsednik pri vsem tem, da on priznava, da gre za bedo, ki težko zadeva ljudstvo, ven-dar-le spregovoril svarilno besedo. On bo zelo obžaloval, ako k bedi in trpljenju, kateremu je ljudstvo izpostavljeno zbog previsokih cen živil, pridejo v posameznih slučajih še posledice, ki morajo nastopiti, ako se prekorači meje, katere določata zakon in javni red. Žal, da se v takih slučajih ne zadene moralične krivce, temveč večinoma nedolžne. Konečno je baron Gautsch rekel, da ker državni zbor ni odgodjen, konferenca lahko sklene zopet sklicanje kadar hoče.
Nasproti repliki socijalno-demokratičnih poslancev, da javno razburjenje ni umetno napravljeno in da se dobi socijalno-demo-kratične poslance vedno na najnevarnejših točkah, je ministrski predsednik izjavil, da ni niti z besedico trdil, da je po mnenju vlade gibanje le narejeno ter da ni dvignil proti nikaki stranki ali osebi kako obtožbo, temveč je le rekel, da žal ni možno najti onih, ki s svojimi nasveti pogostoma pro-vzročajo taka prekoračenja zakonitih mej.
Predsednik dr. S y l v e s t e r je na to izjavil, da treba imeti ozir na deželne zbore in posebno na češkega, to tembolj, ker treba giedati na to, da iztečejo tam začeta pogajanja v prilog parlamentarizma in vseh narodov. On skliče državni zbor za dne 5. oktobra z vladno predlogo o reformi poslovnika kot prvo točko dnevnega reda.
DUNAJ 15. Ob 11. uri predpoludne se je v državni zbornici pod predsedstvom predsednika dr. Sylvestra in v navzočnosti ministerskega predsednika barona Gautsha ter ministra Zaleskega vršila konferenca načelnikov klubov. Po triurni debati, v katero je posegel tudi ministerski predsednik baron Gautsch, so sklenili, da naj se državni zbor skliče dne 5. oktobra.
Poneverjenja pri puljskem okrajnem glavarstvu.
PULA 14. Pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu so prišli na sled raznim poneverjanjem. — Zdi se, da so ista zakrivili kancelijski predstojnik in še nekoliko kance-lijskih uradnikov. Vse so aretirali.
Vojno ladijo dvignili s proda.
NAPOLJ 15. Vojno ladijo „San Giorgio" so danes popoludne dvignili s proda. Vojna ladija „Sicilia" jo odvede v dok.
Velike vojaške vaje na Ogrskem končane.
FELSOE VISKOCZ 15. Ob 10. uri predpoludne je dal nadvojvoda Fran Ferdinand odtrobiti in s tem so bili letošnje velike vajaške vaje končane. Nadvojvoda se
In zopet sta se napotila dalje proti mestu, oddaljenemu le še kakih tri- do štiristo korakov.
„Hml" je govoril medpotoma Kosan-čić, „kaki so to slavni bojevniki, ta naš narod! Tu od našega tabora do mesta je vse pusto in prazno, ker nima tu nihče nič opraviti, in brez povelja ne zapušča nihče svojega prostora. Pa poglej tamkaj, kako gomazijo te vriščeče horde poganov med mestom in taborom, kakor na tržišču. To je sramota, bojevati ob strani takega ljudstva brez pokorščine in bojazni."
„Brez pokorščine se vidi to ljudstvo tudi meni,* je pritrdil Jefrem, bistro zroč v smeri proti taboru azijatskih narodov, „toda tako kakor danes jih še nisem videl nikoli; ali slišiš, kako vrešče, ali vidiš, kako se drenjajo proti mestu, roke grozeče povzdigujejo in celo orožje vihtć nad glavami?" je govoril vedno hitreje; v rastočem napetju je pospešil tudi korak.
„Hohoj, hohoj, vojvoda 1* je zavpil radostno, se ustavil ter tleskal v roki, „kaj stavim, da se vresničuje tvoje prorokova-nje?! Bisurmani v razdoru s svojim sultanom I"
„Sveti Sava! Kdo bi bil mislil, da tako brzo?" je vskliknil Kosančić radostno. „Oj kar tako dalje, kar dalje dečki I" je klical glasno, kakor da bi ga mogli slišati razburjeni osmani; „sicer ste nepočesani nič-
je v posebno toplih besedah zahvalil načelniku generalnega štaba za izredno službovanje in lepi tek vojaških vaj, najlepših, kar se jih je do sedaj udeležil. Nadvojvoda se je potem zahvalil drugim častnikom obeh strank.
Atentat na Slolipina.
KIJEV 14. Neka oseba je v gledališču ustrelila na Stolipina in ga težko ranila. Napadalca so aretirali. Ministerski predsednik je ranjen na roki. Krogla je Šla mimo jeter in je obtičala v hrbtenici.
KIJEV 15. Atentat na ministerskega predsednika Stolipina je bil izvršen med odmorom. Car Nikolaj, ki se je semkaj vinil z vsem spremstvom z vojaških vaj v bližini Kopilova, je tudi prisostvoval predstavi. Ko je slišal strel in stopil v ložo, je občinstvo zahtevalo narodno himno, ki so jo vsi navzoči večkrat ponovili menjevaje s cerkvenim koralo. Car se je zahvalil. Nato je občinstvo ostavilo gledališče.
KIJEV 15. Stanje ministerskega predsednika Stolipina je zelo povoljno. Krva-vanje je neznatno. Utripanje 70. Bržkone je ranjena prsna mrena. Jetra so ostala nepoškodovana. Operacija ni potrebna. Petrograj-ski kirurg Jeidler je s posebnim vlakom odpotoval v Kijev.
KIJEV 15. Ko so prenesli Stolipina v bolnišnico, je prosil, naj javijo carju, da je pripravljen umreti za carja. Nadalje je Sto-iipin prosil, naj pomirijo njegovo soprogo in naj mu pošljejo duhovnika.
PETROGRAD 15. Namestnik nemškega poslanika je v ministerstvih za unanje in notranje stvari izrekel svoje sožalje na usodi ministerskega predsednika Stolipina. „Novoja Vremja" izraža nado, da ne pride radi ki-jevskega atentata do nikake spremembe v dosedanjem kurzu državne ladije.
KljEV 15. Ministerski predsednik Stoli-pin je spal štiri ure. Njegovo utripanje je normalno. Sklican je bil svet zdravnikov.
KIJEV 15. Ko se je ministerski predsednik Stolipin v drugem odmoru opere „Car in tesar" naslonil na rampo in je z obrazom obrnjen proti občinstvu govoril z večimi okolustoječimi osebami, se mu je približal nek mlad človek v fraku in je dva koraka oddaljen dvakrat z revolverjem ustrelil nanj. Stolipin se je z roko prijel za prsi in je omahnil na stolec, nakar so ga okolustoječi nesli ven. Druga krogla, ki ga je ranila na roki, je odskočila in je ranila na nogi dirigenta orkestra Berglera. Izmed občinstva so zadoneli glasni klici ogorčenja In zahtevalo se je, naj godba zasvira narodno himno. Ko se je car pokazal v loži, mu je priredilo občinstvo viharne ovacije.
Stolipina so pri polni zavesti prenesli v neki privatni sanatorij. Ena krogla ga je zadela v prsi. Napadalec je skušal skozi neka stranska vrata pobegniti, toda zgrabili so ga častniki. Našli so pri njem dokumente, iz katerih je razvidno, da se piše Bagrov in da je pomočnik v pisarni nekega odvetnika.
Z nemškega socijalno-demokratičnega kongresa v Jeni.
JENA 15. Na današnji seji socijalno-de-mokratičnega kongresa je Bebel govoril o prihodnjih državnozborskih volitvah. Socijalni demokrati bodo delali nato, da bodo na prihodnjih volitvah izvoljeni le ljudje, ki bodo glasovali proti povišanju carine na ži-
, vrednežf, toda sedaj vas vodi angelj Srbije, j Pojdi Jefrem, da nama ne udide nič od nastajajočih prizorov. Hoho 1 In sultan-padišah i bi nas hotel ukovati v svoje podnožje, ko se mora sam tresti pred svojim ljudstvom. Ne bo, ne, trajalo njegovo gospodstvo nad nami 1"
II.
Sultanov serail v Brusi! — kaka je to razlika med njegovim serailom v Drino-polju in tukaj! Dan in noč, lunin svit proti solnčni zarji i Tam v Drinopolju pri vsem razkošju vendar le nekaka treznost, tukaj v Brusi čarobno življenje, kakor bi bilo pričarano z Aladinovo svetiljko! Duša se potaplja, raztaplja v razkošju; celo ti vetriči, ki vejejo skozi gaje seraila, se dozdevajo kakor napojeni z vzduhom pohotnih omam-Ijajočih razkošij, da duh nehote zaspava in telo omahuje pod tem zapeljivim vplivom. Kaj je torej čudnega, da je Bajazet, ko je prišel v sredino svojega seraila v Brusi in se nadihal njegovega zapeljivega zraka, zopet padel v brezdelnost, še večjo, nego je bila ona, iz katere so ga tamkaj v Drinopolju iztrgale nevstrašene besede derviša ; seveda, če je sploh možno imenovati brezdelnost uživanje razkošij, kakorŠnjih si more izmisliti samo buina fantazija Orijentalca. Kaj ga briga država? Njegova država je sedaj harem, in njegovi podložniki so krasotice iz vseh kotov sveta, nagnane skupaj njemu v
vila in proti pooštrenju kazenskega zakonika, s čemer bi se uničila koalicijska pravica delavcev.
Bruhanje Etne.
CATANIA 15. Etna bruha še vedno lavo. Tok lave se je razdelil v Štiri rokave in uničil obdelano zemljo in hiše. Po noči in zjutraj je nad Catanio in okolico padal gost pepelnat dež.
Ljudska prosveta na Ruskem.
PETROGRAD 15. Državni dumi predloženi proračun ministerstva za ljudsko posveto predvidja 114 miljonov izdatkov ; nasproti lanskemu proračunu za 16 8 mil. več.	_______
Atene 15. Tukaj je umrl katoliški nadškof in apostolski delegat mons. Anton De-lenda v starosti 51 let. Nadškof je bil od 1. 1900.
Bruselj 15. Kakor poroča Ag. Havas-Reuter je belgijska vlada osnovala na nem-ško-belgijski meji posebno službo za nadzorovanje.
flpel na slovansko solidarnost.
Priobčil državni poslanec dr. Otokar Rybdf v praški „Union".
Leta in leta je skušala v Trstu skoro neomejeno gospodujoča italijansko-liberalna („liberalna" v smislu nemških „liberalcev") stranka vzdrževati fikcijo o izključno italijanskem značaju Trsta s tem, da je jednostavno potajevala ekzistenco Slovenčev v Trstu ter je k večemu priznavala milostno, da je v zgornji tržašsi okolici še nekaj slovenskih vasi.
To fikcijo pa je bilo zadnja leta vspričo rezultatov občinskih in državnozborskih volitev vedno teže braniti; smrtni udarec pa je zadobila v letošnjem letu. Začetkom tega leta je prišlo namreč ljudsko štetje, izvršeno z naznanilnicami, ki so jih stranke same izpolnile (torej ne po občinskih komisarjih). Glasom zanesljivih informacij je ljudsko štetje izkazalo okolo 75.000 Slovencev ob skupnem domačem prebivalstvu 188.612 duš. Ta rezultat, ki je ilalijanske oblastneže po-paril do skrajnosti, so potajevali. Dočim so v vseh drugih občinah Avstrije kaj kmalu razglasili vsaj kosmati rezultat, so se naši občinski mogočneži odločili, da izvedejo „revizijo" ljudskega štetja. Ta „revizija" se je vršila tako temeljito, da je več nego polovica Slovencev — Izginila ! Metoda je bila kaj jednostavna. Kdor se ni pustil italijani-zirati iz lepega, temu so čisto jednostavno in brez njegove vednosti slovensko nazna-nilnico uničili, a mesto te je „komisar" napravil novo italijansko s ponarejenim podpisom ! !
Stvar bi se bila tudi posrečila, da niso državnozborske volitve prišle nenadoma vmes. Te so prinesle tako revizijo magistratove „revizije", da je Italijane groza obhajala. Slovensko-narodni in slo-vensko-socijalnodemokratični kandidat sta dobila namreč skupno 12.780 glasov nasproti 22.446, ki so jih dobili italijansko-narodni in italijansko-socijalnodemokratični kandidatje. Ker pa so v Štirih mestnih volilnih okrajih slov. socijalni demokratje — ne imajoč lastnih kandidatov — glasovali z italijanskimi socijalnimi demokrati, in ker je število slovenskih socijalnih demokratov v
radost. Kaj ga briga vojska? On bojuje z ljubeznijo harema in s kratkočasji, s katerimi ga plesi saltimbank in čudovita ter vratolomna izvajanja njegovih glumačev in šaljivcev povzbujajo k novim ljubavnim trenotkom. Kako izborno tekne potem napoj Peloponeza, ali vino s Cypra, iz mlečnih kapelj Venerinih prsij, ki so pri dojenju amorja kanile na tla ter zrastie? Kdo more biti Še padišahom, bojevnitom, če je od razkošja tako omamljen, kakor je Bajazet ? On je tako srečen, da pozablja na-se, na svot okoli, od katerega se čuti odnešenega v uživanju razkošij vseh sedmerih nebes Mohameda.
In kaj hoče torej ta derviš, ki za silo pokriva svojo nagoto z raztrgano cunjo, v teh prekrasnih dvoranah padišahovega seraila, v katerih se meša vonjava ambre z dišavo rož, ki jo dihajo alabastreni vodometi, napolnjeni z rožno vodo. Ne pristaja njegovo zunanjost k blišču, ki ga obdaja, niti njegov strogi, jezni pogled k tem veselim licem, k temu radostnemu šumu, ki zveni po dvoranah, da je kar čudno, kako je semkaj prišel ta gost v padišahov serail. Kajti gotovo ni prišel, da razveseljuje druge, ali pa sebe samega I Zaničljivo zre na dragocene posode in dragulje v dvorani, z zaničevanjem pljuje na perzijske preproge, po katerih mora stopati.
(Pride še).
Stran II.
^EDINOST« St. 258.
V Trstu, dne 16. septembra 1911
mestu ceniti na najmanje četrtino vseh socijalno-demokratičnih glasov, kar daja na-daljnih 2054 slovenskih glasov: moremo povsem mirno reči, da Število skupnih slovenskih glasov znaša okroglo 15.000, a italijanskih 20.000!
VspriČo tacega rezultata ni bilo seveda več možno tajiti obstanka Slovencev v Trstu, kakor so tudi vse falzifikacije ljudskega štetja izgubile vsako vrednost. Italijanski liberalci so zarjoveli od besnila. Po novinah in na ljudskih shodih so propovedovali uničevalen boj proti „slovanskim usiljencem" in izvolili so odbor, ki naj skrbi za impor-tacijo italijanskih delavcev in poslov. To bojkotno gibanje Italijanov je namreč uprizorjeno v prvi vrsti proti odvisnim in gospodarsko šibkim. Slovenske uslužbence bi hoteli pregnati in jih nadomestiti z importi-ranimi Italijani. Je sicer v Trstu še pametnih Italijanov, ki uvidevajo, kako nevarno je tako gibanje, ali nimajo poguma, da bi nastopili proti terorizmu občinskih mogočne-žev in radikalnega novinstva. Radi tega se to gibanje širi in poseza že na sosednji Tržič, kjer je istotako italijansko-liberalni občinski svet pozval vse podjetnike in tovarnarje, naj odslej ne vsprejemajo nikakih slovenskih, marveč le italijanske delavce. Nekateri podjetniki so že izjavili, da se odzovejo temu pozivu.
V svojem besnilu proti Slovanom gredo italijanski liberalci tako daleč, da nastopajo proti slovanskim letoviščarjem in turistom, kakor se je n. pr. pred kratkim zgodilo v Gradežu, kjer so proti tamošnjim češkim kopališčnim gostom priredili demonstracijo z razbijanjem šip, in to le zato, ker se je neki gostilničar drznil, da je na neko zabavo vabil s češkimi plakati.
Proti takemu narodnemu paroksizmu ne moremo ostati brezbrižni. Ne smemo dopuščati, da bi miljoni, ki jih avstrijski davkoplačevalci žrtvujejo za Trst (pristaniška dela itd.), prihajali le Italijanom, večinoma onim iz kraljevstva, na korist, in da ti milijoni romajo potem v Italijo, mej tem, ko se s Slovenci Trsta in bližnje okolice postopa kakor z usiljenci in tujci. Žalostno dejstvo je namreč, da so vsled narodnega fanatizma podjetnikov celo na delih, ki se vrše na račun države, zaposleni večinoma Italijani iz kraljestva. Teh je v Trstu — glasom ljudskega štetja — že nad 40.000.
Tega odpornega boja ne moremo mi tržaški Slovenci sami vojevati. V to smo gospodarsko prešibki. Izdatne pomoči nam morajo in morejo dati naši slovanski bratje, ne da bi le jeden vinar žrtvovali za to.
Trst je obdan le od slovanskih dežela. Vsa njegova trgovina (industrije ima Trst le malo) je po največem delu navezana na odjemalce iz teh dežel, kakor tudi Iz Češke, Moravske in Galicije. Brez teh slovanskih odjemalcev bi morala več nego polovica tržaških trgovcev napovedati konkurz. Se slovanskim denarjem torej rastejo in se krepe naši najzagriženeji narodni nasprotniki in sovražniki naših slovenskih delavcev. Pa še na drug način podpirajo slovanski industrijalci naše narodne nasprotnike. Nemalo njih imajo v Trstu zastopstva, ki jih] često poverjajo najzagriženejim
2.	Vse vlasti s Francijo vred so gospodarsko popolnoma enakopravne, brez razlike in brez posebnih pravic.
3.	Francoska daja najgotovejŠe garancije za zagotovitev gospodarske enakopravnosti.
V Berolinu je bil ta francoski odgovor sprejet zelo ljubeznivo. Berolinsko časopisje pravi, da je Nemčija tem glavnim francoskim zahtevam pravzaprav itak že ugodila, zlasti glede na politično svobodo, a da itak ni ničesar drugega zahtevala, nego popolno gospodarsko enakopravnost vseh vlasti. Državni tajnik Kiderlen-Wachter je izjavil, da z ozirom na sedanji ugodni položaj pričakuje tudi ugodnega izida vse afere. Prihodnji sestanek Kiderlen-Wichterja s Cambonom se bo vršil v par dneh.
Tako v Berolinu. Iz Bruselja pa prihaja vest, da se je belgijski kralj predvčerajšnjem več ur posvetoval z ministerskim predsednikom in vojnim ministrom o važnih vojaških stvareh. Ako maroško vprašanje ne bo rešeno ugodno prihodnji teden, zasede vojaštvo vse obmejne trdnjave. Iz Nizozemske prihajajo tudi vesti o vojnih pripravah in po poročilih iz Londona, sta Belgija in Nizozemska sklenili dogovor, da se medsebojno podpirata v slučaju vojne.
BEROLIN 15. Poslanik Cambon je obiskal drž. tajnika Kiderlen-Wachterja in ž njim razpravljal dlje časa.
Dnevne vesti.
Istrski deželni zbor ne bo zboroval.
Z Dunaja poročajo: Minister za notranje stvari je vprašal istrskega deželnega glavarja dr. Rizzi-ja glede zasedanja istrskega dež. zbora. Dr. Rizzi je odgovoril, da je ob sedanjih političnih okolnostih izključeno, da bi mogel deželni zbor delovati mirno in plodonosno. Potemtakem se zdi, da ne bo istrski deželni zbor sklican. Do januarija pa se bodo morda vršila pogajanja za dosego sporazuma.
Nov vodnopravni zakon. Po nalogu poljedelskega ministrstva je bil dostavljen te dni predsednikom deželnih odborov načrt novega vodopravnega zakona, s pripombo, da naj prelože ta načrt kakor vladno predlogo deželnim zborom v ustavno rešitev. Zakon obsega 120 paragrafov, ki so razdeljeni v sedem oddelkov: o pravni lastnosti vode, odvračanju in gojitvi voda, o razglasitvi in prisilnih pravicah, o vodnih zadrugah, o oblastvih in prestopku, o prestopkih in kaznih.
Novo vseučilišče v Rusiji. Iz Petro-grada poročajo : Na predlog kozaškega het-mana v donskem področju, generala Miš-čenka, je sklenil ministerski svet ustanoviti novo vseučilišče v Novočerkasku, glavnem mestu donskega ozemlja.
Domače vesti.
Slovenskim starišem spodnje okolice
Včerajšnji „Piccolo" prinaša dolgo proslavo* italijanskih šol v okolici in na koncu poziv na vse prebivalce spodnje okolice, naj svoje otroke pošiljajo v italijanske šole. V tem pozivu je rečeno, da je v mestu neobhodno italianlssi- ! potrebno znanje italijanskega jezika. Seveda mom. — Tako delajo celo podjetja, kije tudi ta poziv poln hvale italijanskih Šol, se označajo za narodne in ki v imenu a da poziv najde poslušna ušesa, se ubo-slov. solidarnosti iščejo odjemalcev pri nas. j gim otrokom obljubuje brezplačne šolske
Je-Ii res potrebno, da slovanski denar! potrebščine, obleke in obuvala, gre v roke njih, ki sicer mrze vse slovan- Torej pristno kupovanje duš!! Temu sko in je skušajo uničiti ? ! Mi imamo, j nasproti polagamo slovenskim starišem spod-hvala Bogu, v Trstu že veliko število slo- nje okolice na srce sledeče:
vanskih tvrdk. Ali ne bi bilo naravno, da bi
Otroci se v slovenskih šolah uče tudi
se slovanski odjemalci obračali najprej do italijanski, kolikor jim je to potrebno v živ-teh tvrdk in da bi jim — seveda, če do-!ijenju, dočim se v italijanskih šolah ne uče bavljajo ob jednako ugodnimi pogoji — druzega, nego italijanski. Otrok slovenskih dajali prednost ? 1 Naša skrb bo, da sesta- j starišev, ki je obiskoval le italijanske šole, vimo natanjčen seznam teh tvrdk, kakor pozablja slovenski in s tem mu je zaprta tudi tacih, ki nam narodno niso sovražne, pot v vsako javno službo. Danes so razmere ter da jih prijavimo odjemalcem v slovanskih v Trstu že take, da ne dobiva nihče niti deželah.	službe uradnega sluge, ako ne zna sloven-
Ali že sedaj bi slovanski odjemalci • skega jezika. Tako je pri sodniji, tako pri mogli storiti mnogo dobrega, ako bi le v finančnih, tako pri političnih oblastnijah, svojem materinem jeziku korespondirali tako pri železnici! Onim, ki ne znajo slo-s tržaškimi tvrdkami! S tem bi bili ita-! venski, so zaprte vse državne službe. A ne Iianissimi, ki večinoma razun italijanščine ne ie to. Tudi najbolj zagrizeni Italijani so prigovore nobenega druzega jezika niti kolikor siljeni jemati v svoje službe ljudi, ki znajo toliko dostojno, prisiljeni nameščati slovan- slovenski, ker vidijo, da z uslužbenci, ki ske korespondente. — Od slovanskih in- razumejo samo italijanski, ne morejo izhajati, dustnjalcev pa pričakujemo, da bodo imeno- če se potreba poznanja slovenščine že danes vali le slovanske zastopnike.	^pokazuje v toliki meri, se bo ta potreba
Organiziranemu italijanskemu bojkotne- seveda kazala še bolj v bodočnosti. Stariši mu gibanju moramo postaviti nasproti torej, ki nočejo, da bi jih otroci kedaj kleli, organizirano odporno gibanje. Od naših ker jim niso dali prilike, da se nauče slo-slovanskih bratov pa pričakujemo, da bodo venski, naj vpišejo torej svoje otroke v slo-skrbeli zi to, da se s Slovenci v Trstu ne : venske Šole, kjer se nauče dobro slovenski, bo postopalo kakor z „usiljenci", marveč,; a poleg tega tudi Italijanski. Naj ne poda bodo mogli nastopati kakor jednako- zabijo pri tem, da so že danes ljudje, ki pravni državljani in dobivali zaslužka. S tem preklinjajo svoje stariše, ker jim niso dali bomo več koristili slovanski stvari, nego z prilike, da bi se naučili slovenski; slep pa najlepšimi napitnicami na narodnih pobra- je oni, ki ne bi uvideval, da bo v Trstu tinskih slavnostih. Nikdo ne obžaljuje bolj, poznanje slovenščine od leta do leta potreb-nego mi, da narodni boj zadobiva take nejše. Pa še nekaj druzega je, kar govori forme, z druge strani pa ne more nihče proti italijanskim šolam. Naj „Piccolo" hvali zahtevati od nas, da bi se mirno puščali iz te šole kolikor hoče in naj jih povzdiguje Trsta ven metati !	Iv deveta nebesa, dejstvo je vendar, da se
Slovanske postajanke ob Adriji ne italijanske šole, ki jih vzdržava mesto, zapustimo !!	! morejo ponašati z zelo žalostnimi vspehi.
~	' .	-Dokaz za resničnost te trditve imamo že
Maroško vprašanje.	j v tem, da so nemške državne šole prenapol-
Kakor poroča pariški list „Matin", vse- njene z italijanskimi otroci. Ko bi bile ita-buje francoski odgovor na nemško noto lijanske šole res tako uzorne, ne bi Italijani dvajset členov, med katerimi so sledeči trije pošiljali svojih lastnih otrok v nemške šolel najvažnejši:	In v one šole, katerih se izogibajo celo
1. Francoska dobi v Maroku popolno Italijani sami, naj bi pošiljali slovenski sta-in najjasnejšo politično svobodo.	riši svoje otroke?! Ne in stokrat ne! Zato
ponavljamo klic: „Slovenski otrok v slovensko šoio !m
Naš jutršnji shod. Falsifikacije in sleparije, ki so prišle na dan sedaj o priliki revizije ljudskega štetja, so provzročile med našim ljudstvom veliko razburjenje. Zato je bila od mnogih strani izražena želja, naj bi politično društvo „Edinost" sklicalo shod, na katerem da naše ljudstvo vidnega izraza svojemu ogorčenju. Kakor vedno, je politično društvo „Edinost" seveda tudi takrat ustreglo želji ljudstva ter sklicuje za jutri ob 10. uri predpoludne velik javen protestni shod, na katerem bo tržaško slovenstvo dalo odgovor na nečuvene in neznosne falsifikacije organov tržaškega magistrata, ter povedalo ponovno, jasno in odločno, da je tu in da se kljubu vsem pod uradno avtonomijo tržaškega magistrata izvršenim nasiljem, goljufijam in gaženjem zakona ne da spravit iz sveta!
Da pa bo ta manifestacija čim sijajneja, naj vsak Slovenec, vsaka Slovenka zakliče znancu in znanki: Jutri ob 10. uri predpoldne na protestni shod v „Narodni dom".
Burno zborovanje železničarjev. — Predsinočnjem se je vršilo v Delavskem domu zborovanje železničarjev, katerega se je udeležilo na 1000 oseb. Na zborovanje so prišli tudi železničarji iz Opčin, iz Sežane in iz drugih krajev tržaške okolice. Večino so tvorili uslužbenci državne železnice. Zborovanju je predsedoval g. Skobel, poročal pa je g. Kopač v slovenskem in g. Falk v nemškem jeziku. Oba referenta sta govorila o sedanji draginji, o vzrokih iste in o ia! sredstvih, katera bi bila potrebna, da se j odpomore obstoječim razmeram. Poročevalca sta predlagala resolucijo, v kateri železničarji ponavljajo svoje zahteve, ki so jih že pred nekolikimi meseci izrazili, t. j. povišanje sedanje plače za 20% kakor tudi povišanje stanarinske doklade za 25%, in to za vse kategorije železničarjev brez izjeme. Vrhu tega zahteva resolucija takojšnjo otvoritev meje za neomejen uvoz vsakovrstnega tako tudi argentinskega mesa. Govorilo je o predmetu več navzočih, ki so v več ali manje krepkih izrazih napadali vlado zaradi njenega ravnanja. Izvajanja raznih govornikov so dala zastopniku politične oblasti g. dr. Senekoviču povod, da jih je večkrat pozval na red potom predsednika zborovanja. Vsled tega so zborovalci protestirali in ker je hrup postajal vedno večji, je g. dr. Senekovič razpustil zborovanje.
Slovenske služkinje! Vaš položaj postaja resen I V svojem strankarskem fanatizmu pobesneli predstavitelji tržaških Italijanov kujskajo proti Vam in Vam grozijo s pogubo 1 Prepotrebno je, da odgovorite tudi Ve! To bodi Vaše geslo in Vaš odgovor nasprotnikom. Pridite torej v čim večjem številu na javni shod slovenskega ženstva, ki ga priredi ženska skupina organizirana pri NDO. jutri v nedeljo, dne 17. septembra t. 1. ob 4. uri pop. v veliki dvorani NDO. ul. sv. Frančiška št. 2. II. nadstr.
Pomagaj, kar more I Gospod Josip Bizjak, stanujoči v ulici Concordla št. 13, se o priliki ljudskega štetja ni hotel udati, da bi navedel italijanski občevalni jezik. Ko je šel te dni na revizijski urad za ljudsko štetje v ulici Fontana, da bi se prepričal o usodi svoje naznanilnice, te poslednje sploh niso našli, pač pa so našli na mestu, kjer bi morala biti naznanilnica g. Bizjaka, prazno naznanilnico, z napisom: „Vuoto" (prazno).
Že zopet telefonska centrala. Sinoči okoli šestih je neki člen našega uredništva zahteval od centrale, da ga zveže z neko številko. Ko je dvakrat povedal številko v slovenskem jeziku, je gospica rekla v skoro zapovedujočem tonu: Sprechen Sle deutsch!
Mi smo teh večnih žaljenj in omade-ževanj našega jezika od strani gospic na telefonski centrali res že do grla siti. Bilo bi res čudno, ko bi teh zagrizenih italijanskih gospic na telefonski centrali ne mogli naučiti spoštovanja »apram jeziku, ki ga govori dobra tretjina tržaškega prebivalstva.
Stavka v prosti luki. Prijeli smo sledeče poročilo: Težaki-dninarji v prosti luki so sklicujoč se na leto 1907. sklenjeno tarifno pogodbo med delodajalci in delavstvom v prosti luki, ki je veljavna tudi še sedaj, sklenili, da ne pridejo na delo prej, dokler se ne uvede zopet dosedaj veljavni delavni čas, kakor ga določa tarifna pogodba iz 1. 1907. Uvedel se je namreč, ne da bi bile o tem obveščene prej vse interesirane stranke, drug, daljši delavni čas, vzlic temu, da je še včeraj dopoludne ravnatelj javnih skladišč zagotovil delavski odbor, da se delavni čas ne izpremeni. Delavstvo je kratkomalo zapustilo delo, ko je bilo obveščeno o izpre-membi, in trdno vztraja pri svoji zahtevi, da ostane v veljavi dosedanji, po veljavni pogodbi določeni delavni čas.
K slavnosti 10-letaice in razvitja zastave Št. Jakobske Čitalnice so se nadalje priglasila sledeča br. društva: 27. Godba NDO. 28. „Slovenska Čitalnica" iz Solkana korp. z zastavo.
Zbirališče vseh društev je ob 2. uri pop. v prostorih ,Nar gostilne" pri sv. Jakobu. Ob 3. uri skupen odhod na veselični prostor. Vsprejem br. društev iz Brega bo ob 2. uri pop. na Istrski cesti, društva „Velesila" in istrskih pa ob 2. in pol uri v ulici ' Broletto.
j Br. društvo .Ladija" iz Devina pride z | vlakom južne železnice ob 2. uri pop. Ker omenjeno društvo ne more nastopiti s pev-
skim zborom bo član tega društva gospod Gruden deklamiral krasno Simon Gregorčičevo pesnitev „Naš čolnič otmimo". Jutri toraj k sv. Jakobu.
Dvojna mera. Vse avstrijsko časopisje priobčuje te dni vest, da se je med sejo ogrsko-hrvatskega državnega zbora minole srede oglasila v državni zbornici deputacija občinskega zastopstva iz Duna-Harasstija v spremstvu 160 otrok v dobi od 6 do 12 let in je povdarjala da teh 160 otrok nima prostora v edini šoli v Duna-Harasstiju in da mora biti vsa ta deca brez Šolskega pouka. Naučni minister je vsprejel peticijo, ki zahteva saniranje šolske mizerije v onem kraju, ter je obljubil pomoč.
Kakor smo rekli, je vse avstrijsko časopisje priobčilo to vest in sicer po poročilu uradnega korespondenčnega urada. A sedaj poglejmo k nam v Trst! Tisoči slovenskih otrok bi bili brez slovenske šole, ako je ne bi vzdrževala naša lastna požrtvovalnost! A isto Časopisje, ki s takim zanina-njem poroča o madžarski šolski mizeriji, molči tako trdovratno o avstrijski, tržaški šolski mizeriji, da bljuje celo ogenj in žveplo, ako vlada plačuje par učiteljev na naših šolah, za katere si moramo odtrgovati prispevke prav izpred ust, ako nočemo, da se nam ne pogubi naša deca, in to vkljub vsem najslavnejšim zajamčenjem naše enakopravnosti in naših pravic.
Iz Saula-Pavel! V Trstu je dosti Sau-nigov, ki so pristni Florentinci. Bilo je radi tega netaktično, da se je eden teh Floren-tinskih „koljenovičev" o priliki ljudskega štetja predrznil, da je svoje lepo ime prekrstil v . . . Šavnik. In še več ! Ta drzneš je navedel kakor svoj občevalni jezik . . . slovenski, ko je jasno kakor v — temni noči, da so vsi Šavniki Italijani: puro sangue. Gospodje revizijonisti ljudskega Štetja so našli torej za potrebno, da popravijo „quelf artifizio" (kakor bi fino rekel „Indipendente") in so lepo obsodili dr. Šavnika na deset let . . . italijanskega obč. jezika z motivacijo, da dr. Šavnik, recte Saunig „parla es-clusivamente 1' italiano ..." s svojo hišno gospodinjo, katere pa sicer naš junak vidi komaj enkrat na mesec, ko ji plačuje najemnino.
Dr. Šavnik (kakor vsi advokati) se je uprl tej razsodbi in sedaj pričakujemo z radovednostjo vsklicne razprave, ki se bo vršila pred c. kr. sodiščem za — kazenske stvari!!
Ta predrzki slučaj falsifikacije naj si dobro zapomnijo posebno oni naši inteligentni „krogi", ki se ne marajo potruditi do revizijskih uradov Ijud. Štetja, češ: „mene vendar niso poitalijančili 1
Sekciji za revizijo ljudskega štetja sta: v šoli Via Fontana, uhod ul. S. Francesco d' Assisi. Telovadnica v pritličju, za sledeče mestne okraje : III. Novo mesto, ul. Bariera Nuova, VI. Sv. Jakob. Nadalje za predmestja: Barkovlje, Greta, Kolonja, Rojan, Vrdela, Lonjer, Škorklja in vsa Zgornja okolica. V šoli Piazza Lipsia, pritličje, desno, za mestne okraje : I. Sv. Vid, II. Staro mesto, V. Bariera Vecchia. Nadalje za predmestja: Kjadin, Kjarbola Zg., Rocol, Skedenj, S. M. M. Sp., S. M. M. Zg.
Ponavljamo vnovič in najnujneje poziv do vseh, ki bodo pozvani na ti sekciji, naj govore tam izključno slovenski, ker je to najvažnejše z ozirom na dejstvo, da se vrši rev zija izključno le za določitev občevalnega jezika.
Vsprejemanje žensk na mesta poštnih oticijantov. Pozivom na razglas od 15. maja t. I., tičoči se zaustave sprejemanja ženskih prosilcev za mesta poštnih oficijan-tov, oziroma aspirantov se objavlja, da se bodo vsled sprememb, ki so nastale med sobjem, ter da se doseže predpisano razmerje med moškimi in ženskimi prosilci, v tekočem letu vendar sprejemalo ženske prosilce, toda le v omejenem številu.
Tozadevne, pravilno opremljene prošnje sprejema c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo do 20. sept. t. 1.
Revizija popisa pučanstva v Trstu. Da je sreće i nešto više smisla za praktičnu politiku slav. uzajamnosti, ova bi novina več odavna bila glasilom svih Hrvata u Trstu. Da je tako — kao što žalibože nije — danas ne bi trebali, da se posebnim pozivom obraćamo na naše ljude, da učine svoju narodnu dužnost. Jer bi kao svijesni Hrvati i Srbi morali znati, gdje nam je mjesto, dok narodni dušmanin paklenskim j-sre-stvima nasrče, da priguši narodni život prastarog stanovništva ovog grada i okolice, naše jednokrvne braće, Slovenaca.
„O čemu se radi nećemo duljiti. Ta naši ljudi čitaju... „Piccolo", a ovaj nema dlaka na jeziku. Po „Piccolu, koji zvoni kako su ga navili kaponje slavenožderske politike, svi su Slaveni u Trstu osudjeni, da se poitalijane, jedino zato, što žtve u Trstu, gdje se u trgovini, u uredima i na ulici govori pretežno talijanski.
Tim svojim nazorima i načinu, kako su ih provadjali u djelo zahvaljuju Talijani svoje razvikano samotalijanstvo Trsta. Tek iz samilosti dozvoliše, da je u Trstu i okolici kakovih 36000 Slovenaca, a nešto preko 1000 Hrvata i Srba.
Dok se je vršio popis pučanstva, naši su ljudi imali dosta prilike, da se pouče kako im se je ponijeti. Ipak je ostalo i premnogo... rodoljuba, koji su prepustili, da ih gazdarice, kućevlasnici ili poslodavci upišu
V Trstu, dne 16. septembra 1911,
»EDINOST« 8t. 258.
Stran Hi
pa makar i za Japance. Bilo je i takovih, koji se dadoše zavesti od teorije '„Piccola", pak zapisaše da im je općevni jezik onaj, kojim moraju da govore u svojim uredima. Čuli smo opet za neke, da su svojoj djeci upisali kao općevni jezik njemački, odnosno talijanski, prema tome, u koje škole ta djeca idu. Kasno je kome što predbacivati. Reči ćemo još to, da su glavni posao decimira-nja Hrvata i Srba u Trstu izvršili magistrata! komesarji, koji su bjesomučno — službovali, kao da su mesari, v kakovoj klaonici. Takovo čudo još ne vidje svijeta.
Eto Vam brojke tog famoznog popisa pučanstva, pa se krstite i lijevom i desnom.
Nego to nije dosta I Sada nam je dana prilika, da popravimo što su hotimično na našu štetu zagriješili magistratovi goniči.
Zadnjim smo izborima jasno dokazali, koliko nas je u Trstu i što hoćemo.
Naš glas je bio tako silan, da ga nije mogla preslušati ni sama, inače nama ne previše naklona, bečka vlada. — Ovaj je na zahtjev tršćanskih Slovenaca naredila, da se pregleda popis pučanstva, obavljen po magistratu, te se upravo sada vrši revizija, koja iznaša napolje prava čudesa talijanskog nasilja.
Čitave obitelji slavenske prekrštene su u Talijane; a gdje se nije moglo sa pre-krštavanjem, tu su naprosto uništili popisne arke, samo da bi se bilo kako decimirao broj Slavena u Trstu.
Koja je dakle naša dužnost?
Da se odmah potrudimo do ureda, gdje se vrši revizija, pa da se na svoje oči uvjerimo, jesmo li ostali, kako smo se upisali, t. j. sa hrvatskim općevnim jezikom.
Jedan je ured u njemačkoj pučkoj školi, na trgu Lipsia, a drugi u njemačkoj školi ulice Fontana 24 .
PoŠto će revizija trajati još malo dana, žuriti nam se je, da spasimo. Što se spasiti dade.
Bilo bi dobro, dapače nuždno, da naši mladi ljudi obidju obitelji hrvatskih krčmara i mornara, koje se nastaniše u Trstu, da im živom besjedom rastumače važnost revizije popisa pučanstva. Svima pak da je preporučeno, da se na svoje oči uvjere jesu li magistratni haračlije — harali u njihovim popisnim arcima, jer se je dogodilo, da se u ovo čudno dobo, preko noći, poitalijan-čiše i najvidjenije obitelji ovdjeŠnjih Slavena.
Maknimo se, jer bi sramota bila, da ostane na papiru e nas je tek tisoću duša u ovom Trstu, gdje jamačno živi 10 tisuća našeg naroda, hrvatskog i srpskeg imena.
Jevski.
Iz šolske službe. C. kr. meščanski učitelj IvanVrŠčaj je prideljen kakor voditelj deški ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri sv Jakobu v Trstu. Mesto njega je na državno nemško ljudsko šelo v ulici Fontana premeščen c. kr. učitelj Karei M a h k o t a.
Nadvojvoda Karol Fran Josip je predvčeraj predpoludne z brzovlakom ob 915 dop. dospel v Miramar.
Slovenci in Slovenke Škorklje in Belvederja ne zabite da se vrši jutri o b 10. uri p r e d p. v prostorih gostilne NDO v ulici Caradori štev. 18 vstanovni občni y.bor vaše podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Pristopite mnogoštevilno našemu obrambenemu društvu, ker s tem pomagate reševati mladino iz narodne pogube. Kdor more žrtvovati bagatelo dveh kron na leto, naj se tafcoj vpiše za člana.
Ta poziv velja tudi za rodoljube, ki stanujejo v drugem okraju, a niso člani nobene naših CM podružnic. Kdor more naj pomaga da čim prej dobimo potrebno šolo na Belvederju. Z vstanovitvijo omenjene podružnice začnemo aktivni boj proti raznarodovanju naše dece v tem delu mesta. Slovenci, brez razlike političnega mišljenja pomagajte nam v tem našem stremljenju.
Slovenska trgovska Šola v Trstu
(ulica Acquedotto št. 20. I. nadstr.) Vnovič opozarjamo, da je vpisovanje dne 18. septembra t. 1. od 9. do 11. ure dopoludne ter od 3. do 6. ure popoludne. Učencem se je zglasiti v spremstvu starišev oziroma njih namestnikov, ali jim je pa prinesti njih pismeno dovoljenje. Na novo vstopajoči učenci morajo prinesti rojstni list, zadnje šolsko spričevalo o cepljenju koz in o očeh. Učenci, ki še pripadajo zavodu, se zglasijo dne 19. septembra od 9. do 12. ure dopoludne; v pripravljalni tečaj se sprejemajo učenci, ki so dopolnilni 13. leto in dokažejo z zadnjim šolskim spričevalom zadostno predizobrazbo. V I. letnik vstopijo lahko vsaj 14 let stari absolventi meščanskih in nižjih srednjih šol ter oni, ki dokažejo pri sprejemnem izpitu, da jim bo mogoče s pridom slediti pouku. Sprejemni in ponavljalni izpiti bodo dne 19. septembra od 8. ure zjutraj naprej. Redni pouk prične dne 20. septembra.
Uradne ure ure pri carinskem uradu. Iz krogov carinskih uradnikov smo prejeli pritožbo, da od 18. t. m. posluje večina ekspozitur carinskega urada po 9 do 9 in pol ur, mesto, kakor do sedaj, po osem ur dnevno.
V četrtek zvečer so imeli uradniki shod, na katerem so po dveurni debati sklenili, da se sprejmejo nove uradne ure le začasno, to je za 8 dni. Ako v omenjenem roku mi-nisterstvo ne prekliče te krivične in poniže-
valne odredbe, se ponove dogodki iz meseca februvarja, ako ne še hujši. Trgovinska zbornica, ki je bila prva za podaljšanje ur gotovo ni ustregla trgovcem, kajti od danes naprej se bodo uvaževali paragrafi.
Vpisovanje na ljudskih šolah družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu se vrši:
A)	Na dekliških in deških razredih na Aequedottu štev. 20. II. nad. za novo-v s t o p 1 e učence in učenke I. razreda in višjih razredov v petek, dne 15. ter v soboto 16. t. m. od 9. do 12. ure dop.
B)	Za dekliško in deško šolo pri sv. Jakobu se vrši iste dni in ob isti uri v šoli ul. S. Marco (uhod v ul. C. Colombo).
Učenci ali učenke, spremljani od starišev ali njih namestnikov, naj prinesejo seboj 1. krstni Ust (ali izpisek iz matične knjige) 2. spričevali o cepljenih kožicah in zdravih očeh.
Na novo vstopli otroci v višje razrede naj prineso seboj zadnje Šolsko naznanilo,
Otroci, ki so že obiskovali lani šolo, ni treba priti se vpisati še enkrat.
C)	Šolska maša se bo vršila v ponedeljek, dne 18. t. m., ob 8. url zjutraj, redni pouk se pa prične v torek 19. t. m. ob 8. uri zjutraj.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Ant. Gnus, nadučitelj v Dolu, 16 K, ki jih je nabral ob sestanku tovarišev sošolcev pri g. Fr. Brinarju, nadučitelju, v Gotovljah, povodom praznovanja 27-letnice mature. Hvala 1
Gospa Minka Detičkova je darovala družbi sv. C. M. 2200 razglednic in 15 kg. konfeti. Opozarjamo na to C. M. podružnice, da naroče to blago pri glavni družbi za svoje veselice. Rodoljubni darovalki iskrena zahvala I
C. M. podružnica pri sv. Jakobu v Trstu je vplačala 200 K za drugi „kamen" in je na ta način pozdravila veliko skupščino, Vsa čast marljivemu podružničnemu odboru !
5	kronami opremljene pozdrave je prejela skupščina nadalje: g a Jakobina dr. Žitni-kova 10 K, g. mestni župnik Vrhovnik 15 K, g. župnik Treiber v Št. Rupertu pri Veliko vcu 10 K, g.a Karla Petekova v Ljubnem pri Celju 12 K, dar gornjesavinskih rodoljubk. Hvala lepa! Take pozdrave vs-prejema družba tudi naknadno.
V gostilni pri „Andrejčku" v Sp. Logu se je nabralo 10 K, vsoto je poslala ga. M. Černuta, za kar se jej zahvaljujemo.
Nov obrambeni kamen 200 K izročil je družbi sv. Cirila in Metoda ob glavni skupščini rodoljub Podbrezijski. Živio 1
Gojenci otroškega vrtca v Skednju pri Trstu so nabrali za družbo sv. C. in M. 15.000 znamk, 350 komadov starega denarja in 13 kg stanjola. Dobrim malčkom in njihovi vzgojiteljici vrtnarici gdč. Dragici Gre-goričevi srčna hvala! Isto velja Cirilu Spin-dlerju, učencu 3. razreda ljudske šole in Sla vici Spindlerjevi, učenki 1. razreda Jlud-ske šole v Celju, ki sta nabrala cel zavoj rabljenih poštnih znamk in otrokom Kalino-vim in Frankovim v Solkanu, ki so poslali
6	K čistega dobička domače veselice.
6. Davorin Furlan, prvomestnik podružnice v Prošeku, je poslal C. M. družbi 14 K kakor dar podružničnih odbornikov mesto brzojavnega pozdrava glavni skupščini. Darežljivemu odboru rodoljubne pozdrave in zahvalo!.
Cvetlični dan v Ljubljani. 24. sept. t. 1. se vrši o Ljubljani cvetlični dan. Vedno večje pomanjkanje med slovenskim visokošolskim dijaštvom na eni — in vedno manjši dohodki dijaških podpornih društev, ki niti z daleč več ne morejo odpomoči narašču-joči dijaški bedi na drugi strani, so rodili v „organizaciji" svobodomiselnega narodno-naprednega dijaŠtva sklep, prirediti v Ljubljani pod častnim pokroviteljstvom predsednika „Radogoja", ravnatelja g. Ivana Hribarja, cvetlični dan v korist dijaškega podpornega društva „Radogoj" v Ljubljani. Lju-beznjivo in požrtvovalno sodelovanje ljubljanskih narodnih dam, ki so se zbrale v poseben odbor za cvetlični dan v Ljubljani pod načelstvom gospe Franje dr. Tavčarjeve, garantuje za lep uspeh te dobrodelne, človekoljubne prireditve. Svoje sodelovanje na tej prireditvi je z akademske strani obljubilo tudi akad. fer. društvo „Prosveta". — Ker obstoji cvetlični dan v tem, da gospe in gospice prodajajo po vseh mestnih ulicah, kavarnah in restavrantih cvetice, katerih iz-kupček gre „Radogoju", prosi odbor za cvetlični dan v Ljubljani, da Slovenke po vsej naši domovini zbirajo sveže cvetice ali pa delajo Učne umetne astre in jih 23. sept. pošljejo v Ljubljano za cvetlični dan na na-
OKRAJNA POSOJILNICA v KOMNU
(registroyana zadruga z neomejeno zayezo)
sprejema hranilne vloge od vsakega, naj je član zadruge ali ne, ter jih obrestuje po
Ol lo
od prvega dne vložitvi sledečega meseca do prvega dne v mesecu dviga. Rentni davek plačuje za vlagatelje sama. D«je posojila v svojem delokrogu na uknjižbo in osebni kredit
Račun c, kr. poštne hranilnice štev. 52.285.
Uradni dnevi: sreda in sobota od 8. do 11. ure predpoludne v uradnom poslopju
5 °lo
štev. 41 takozvane „P0DPLAC0.M'
Naznanilo.
Slav. občinstvu tem potom uljudno naznanjam, da so mi ravnokar došle šolske knjige in sicer za c. kr. pripravnico, kakor tudi za vse druge slovenske ljudske šole tržaškega, sežanskega, koperskega in goriškega okraja ter morem svojim odjemalcem točno postreči. Ob enem priporočam svojo veliko zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
JOSIP GOIENJEC,
Trst, Via della Caserma St. 16.
Veste
moja navada ni, da bi nekaj okrog govorila kar sem samo slišala! Pri v
pralnem ekstraktu „Ženska hvala"
sem se pa
sama prepričala,
daje najboljši in najzanesljivejši pralni prašek ter, da popolnoma nadomešča vsako belenje perila. S pralnim ekstraktom „Ženska hvala" namočeno perilo, pere se v polovico krajšem času, brez truda in popolnoma čistp.
Poktorica v. Klara Kukovec
ima SVOJ AMBULATORIJ
za ženske in otroške bolezni
v Trstu, Piazza della Borsa 7, II.
Ordinuje od 3—41/« ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdela) št. 1049.
TELEFON 19-86.
■ ■ ■ a a
■ B ■
Krcjatnlca za clufllste in mlnte v
Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6, D. n
Priporoča ae slavcem občinstvu in vojaStvu za vsakovrstna dela. Blaga prve vrste, delo ssildno, cene znem«.
JS3T ^oya slovenska trgovina
(zgotovljenih obleh fn m
MARTIN SKUPIN
TRST — ulica Areata šter. 19 — TEST
VELIKA IZBERA
oblek za moške in dečke, hlače, jope, platnene obleke ter raznotero perilo. Sprejemajo se naročila po meri vseh gori omenjenih predmetov. Specijaliteta hlače za delavce. — Vse po konkurenčnih cenah.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine =
Dr J. Čermak V. Tuscher
zobozdravnik kontes. zobni tehnik
• TRS r • •
ulica della Caserma št. 13, II. n.
Zaloga obuvala
■■■a in laifna delalniea ■■■■
PAvEL ViSINTINi
Trst, ul. Glosue Corductl 31.
Fllljalka ul. S. Sebaatlano 8.
Velika izbera moških in šenBkih čevljev. - Poprave Be izvršujejo točno in solidno
po zmernih cenah

Kupujte ,Nar. kolek'!
Anninger 8c C.o
Trst, ul. S. Nicolo št. 10.
Orožje, prah iii strelivo vsake vrste, vrvi za mine.
EDINO SKLADIŠČE BISKOTA WERMER.
Uzorci in ilustriran hrvatsko - srbski cenik se pošlje na željo zastonj in poštnine prosto.
Podvzetnikl In razprodaja'cl dobe posebne cene.
—————
Gnjati iz Prage in S. Daniele
Zajamčeno domače maslo.
Ta- In inozemsko blago prve Trste. — Najfinejša desertna Tina in likerji
- v delikatesni trgovini -
FRANJO AViOAU
v Trstu, ulica Miramare št. 9. — Telefon št. 16-17.
W CENE NIZKE.	POSTREŽBA FRANKO NA DOM.
VELIKI KINEMATOGRAF „BEL VED ERE"
TRST — ulica Belvedere štev. io — TRST
V soboto dne 16- sept in v nedeljo 17. sept.: z
1) Goba, zanimivost iz narave. - 2) Kazen trubadurja, grandijozna drama v barvah. - 3) Radi male miške,
komično, vrhunec veselosti.
NB. V ponedeljek 18. septembra izključno komična predstava. Eno uro smeha!
Stran IV.
»EDINOSTc St. 25S.
V Trstu, dne 16. septembra 1911.
slov gospe Amalije Widrove, Šelenburgova 50 vin. N. N. 10 vin. Po 20 vin.: G. Stoj-ulica 3. Lepo bi tudi bilo, če bi rodoljubne kovič, N. N., N. N., Krajščak, N. N., I. Slovenke tudi od drugod prišle v Ljubljano Moržek, D. Mržek, A. Kustrin, N. N., N. N. 24. t. m. osebno sodelovat k cvetličnemu J. Markučič, K. J. Samovi, J. Fornazarič, dnevu. Naj bi smatrala vsaka Slovenka za N. N., A. Sankovič, N. N., P. Maslo, G. svojo narodno in rodoljubno dolžnost, po Gostinčič, I. Fabčič, Ferluga, N. N., N. N., svojih močeh pripomoči k lepemu izidu N. N., in A. Požar. Po 60 vin. so prepla-cvetličnega dneva.	čali: J. Pukalj, N. N., J. Benčič., Jos. Rapo-
Resnici na ljubo. Dopis iz Sežane, tec, A. Habič, Luin Štefan, Klub „Golob- je
priobčeni v četrtkovi številki, vsebuje trdi- daroval K 17. _
tev, da je zastopnik politične oblasti, gospod	g
komisar Hanusch pozdravil prevzvišenega Zćldn]8 DrZOjclVnO V8SII. gospoda Škofa v nemškem jeziku. Kakor	J , 3
doznajemo od zanesljive strani, ta vest ne	Žrebanje,
odgovarja resnici, ker je rečeni gospod BELIGRAD 15. (Srbske drž. srečke komisar pozdravil g. škofa v slovenskem tabačne srečke). Glavni dobitek 75.000 fran-jeziku. Toliko resircl na ljubo.	kov je zadela ser. 2372 Št. 48,2000 frankov
Vreme. V predminoli noči se je nebo ser. 6623 Št. 84. pooblačilo in prvih popolunočnih urah je DUNAJ 15. (Palffy-jeve srečke). Glavni padla mala rosa. Proti jutru se je pa zopet dobitek 84.000 K je zadela št. 90942; zjasnilo in vse je kazalo, da bo lep dan. 8400 K št. 61.504, 4200 K št. 76.166. Po osmi uri pa so se začeli zopet zbirati; bELIGRaD 15. (2% srbske srečke iz oblaki mokolu 9. ure je začelo po malo de- !eta 1881) Qlavni dobitek 65.000 dinarjev zevati. Dež je pa kmalu ponehal, toda od je zadela ser# 306 štev 49t 10.000 din. zapada so se začeli zbirati gosti, črni oblaki, Jser 2371 §tev 23, 4500 din. ser. 2401. in okolu 10 ure se je med gromom in bli- 34 skom usula silna ploha, ki je v kratkem, ' "	Kolera
p^aVtrajal™eietnmalo''^sataPopoldne'* okolu'. . BUKAREST 15 Do danes |e umrlo za 2 ure je začelo zopet rositi, kar je pa tra- *°ler0 š'st oseb" .Vs'1 *^J1 » Pr'PJ,T
jelo milo časa in nebo se ]e zjasnilo; ali v.n,ek v S™1.5*?,™„SL * £ vendar je pričakovati v kratkem zopet L" P"stamšču Braila n. bilo nobenega slučaja
dežja.	IRolere'
Zelo usodno prilika zo Kamnoseke!
Popolnoma urejeno in že nad 20 let obstoječo kamnoseško obrt pokojnega mojega soproga Ignacija Čamernika v Komenskega ulici v Ljubljani oddam v najem z vsemi zraven spadajočimi prostori, eventuelno
prodam tudi hišo s kamnoseško obrtjo vred.
Posredovalci izključeni. — Obenem opozarjam c. občinstvo, da izvršujem kamnoseško obrt nadalje in prevzemam vsa v to stroko spadajoča dela, zlasti pa priporočani
:::: veliko zalogo nagrobnih spomenikov ::::
enostavne do najfinejše izvršbe po izredno nizkih cenah.
3vana Čamernik, v Ijubljani, Komenskega ulca.
BBBnaas BOBam m
Umetni: fotosrafični ®
--j BUDIMPEŠTA 15. Med sumljivimi slu-
ma|fl IrrAni^a čaji kolere, ki so se pripetili včeraj, so kon-I r^dbKd metle« RrVfllflVd« statirali en slučaj azijatske kolere.
00 1 ?arDdi m*?®-,^Vče/ai	a«««™I	Štrajk v severni Španski,
hiš'i št2 ^vuHci^ortim^"^	| BILBAO^. Štrajkove! so na več kra-
đa je ukrala neki svoji tovarišici zlato ve- llh razdejali zelezniško progo m kamnali de-rižico v vrednosti K 100 in pozlačen srebrn.,avce- Delavce, ki so bi odposlani, da bi prstan v vrednosti K 14.	popravili progo, so zaprli ter prerezali br-
Sladkostl rodbinskega življenja, -pojavne in telefonske žice Primanjkuje žita 32-Ietni Fran Zorn iz Lokavca, stanujoč v Poročajo, da je prišlo do spopada med 11I. Carpison št. 7, živi že čez 6 mesecev: Strajkovct, orožniki in vojak!, ločen od svoje žene. Po dolgem času pa jo SAN SEBASTIAN 15. Delavske zveze je včeraj zopet srečal na starem trgu in jo so z 97 proti 64 glasom sklenile, da prično povabil, da mu sledi v gostilno. Ker se jetudi štrajkati v znak simpatije za štrajkovce pa ona branila, ga je ta zavrnitev tako raz-! v Bilbao. togotila, da jej je začel groziti z nožem, j	Iz Albanije.
Vsled tega bo nekaj časa premišljeval pod! SOLUN 15. Skaderski vali je prosil ključem, če je ravnal prav.	\ vlado, naj nakaže potrebne svote za vzdr-
Koledar in vreme. — Danes: Lud- zevanje katoliške duhovščine v Malisiji, mila vd. — Jutri: 15. nedelja po Binkoštih.j dokler ne bo moglo prebivalstvo samo vz-(Mati božja sedem žalosti).	drževati duhovščine.
Slovenci m mlM\
Vaša dolžnost je, da se poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane št. 13, za to se Vam toplo priporoča udani
ANTON NOVAK,
brivec.
SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM!
0 najem se oddajo bicikli
Zaloga ctookoles
Eri sv. Jako- ffflllfi pri gv. Jako-u - mSr. m Kij 2 *>u - TRST.
13 nlioa Rivo itev. 42 (pritličje) &
OBSE--
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -+- 25 Cels. — Vreme včeraj: deževno.
Meneiik še vedno živi.
KOLIN 15. Kakor poroča „KOln. Zei-
- Vremenska napoved za Primorsko: t u iz Addis Abebe/je neg"us Meneiik Motno. Tupatam padavine. Vroče. Južno vsp^ejel na včerajšnjem' Novoletnem vspre-
jemu veče število Evropejcev. Meneiik ne more govoriti, dal se je pa razumeti z znamenji.	_
vztočnl vetrovi.
Društvene vesti.
Sokol" v
Telovadno društvo Trstu.
Seja vaditeljskega zbora se
Listnica uredništva.
Dan za dnem dobivamo cele kupe pri-vrši danes ob poldevetih zvečer v J tožb, da so magistratovski komisarji iz tein društveni telovadnici.	te slovenske družine napravili italijansko
K udeležbi se poživljajo tudi itd. Ravnotako prihajajo v naše uredništvo zastopniki društvenih odsekov. ; dan za dnem ljudje, ki se pritožujejo o fal-
Načelnik. i sifikacijah. Večna teh slučajev pa je podob-Tržaško koles. dr. „Balkan" priredi nih eden drugemu kakor las lasi. Zato je v nedeljo dne 17. t. m. ob 3. uri popoludne umevno, da se moramo omejevati le na to, na progi Dutovlje-Tomaj-Sežana-Sinedol in da objavljamo najbolj kričeče slučaje. Zato obratno dirko za društveno prvenstvo. Cilj prosimo vse one gospode, ki so te dni v Dutovlje. Km. 38. maksimalen čas 1 uro 30 stvari ljudskega štetja nam poslali kake do-minut. Prijave vsprejema g. Kranjc kavarna pise, da nam oproste, ako isti niso bili ob-„ Minerva" Acquedotto. Vloga 3 krone. Va- javljeni.
bimo člane na sestanek, ki se bo vršil da- Torej tam, kjer ni Što, da bi iz Slo-nes v soboto ob 8. uri zvečer v kavarni vencev napravili Italijane, so kar napisali, Minerva.	da je stanovanje prazno! Tudi na
Vsi kolesarji centrale in oddelkov Zgo- ta način so zmanjšali število Slovencev za nik in Dutovlje naj se snidejo jutri v ne- par tisoč glavi
deljo ob 2. uri in pol pred startom v Du---
tovljah.	' njj« se svetla sobica ali soba v družb! z do!
Tržaško podporno in bralno dru- UlJIla ma£jm 8inom dijakom pri slovenski družin1 štvo vabi svoje člane na slavnost Št. |aJ Fa"eto 43> Yr- 17■	u05
213 *
Irvriuja mko fotograjli&o dol*, kakor tudi nugJaU, potaatk«, n*ura-njo« t LokjUo., pofMlmMU ploMa u Tubfntut spomenika Itd. Itd. Itd.
Posebnost: Povečanje vsakatare fotografije-
Rud t odohnoatl P. H. naročnikov ■prejema naroćbe ln Jih lrrrtuj« o« doma, 8T»atuslno tudi sumaj m as ta.
in šivalnih strojev rabljenih po zelo B&&3BSlHElE9BE3i3IIB nizki ceni in tudi na obroke. j
TRST, Via Scorzeria štev, 16
V. Os?aldella
1
Ob nedeljah ln praznikih odprto do 4. pop.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu da je prevzel na svoj račun dobroznanc gostilno
3(ine-Btaskop ,£dria'
- v Skednju
— Vsako soboto —
Nov, interesanten program
Zaloga tu- ln inozem. vin, špirita likerjev Ifl razprodaja na debofo in drobna
JAKOB PERHAUC
Trst, Via dalie Acque št 8, Trst
{Nasproti Ca«! Centrale)
Velik izbo* ;r*ncoskega šampanjea, penečih desertnih italijaD p.kib in avstro - ojsMkib Tin. Bordeauz , Burgunder, rennkih vin, Mo«eUa hi Chiaali. Baa, lionjai, »ziia žganja ter posebni pristni tropino vec, ' *livoveo m brinmvec. Izdetki I. vrste, a*ih !■ do i tićuih krajev. V sata nwroi?b« se takoj Izvrši. Razno- ; iilja se po povzetja. Oenilrt na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra naprej. 263
„PRI FRANCU"
v ln ta, ui. glosue Caroucci 33.
Za dobro pijačo, kuhinjo in postrežbo skrbi in se toplo priporoča
JAKOB OKTAK.
V novi trgovini
nI. Carlo ghega 2 (bivša mirodilnica)
Je dospela :: partija porcelanaste
Posode

"^Cifc
po priložnostnih cenah. — Samo za malo dni I xccoccccccc
1LEKS. FRANC MAVER - TlttiT
kobške Gtalnice, ki se bo vršila jutri 17. i* v dobrega čevljarja. Jožef Sancin, Skedenj t. m. pri sv. Jakobu. Zbirališče v Kosum- i loCOlIi gtev. 191.	1603
nem društvu pri cerkvi sv. Jakoba ob 2 in --- 77
pol uri popoludne, od koder se odkoraka Prodajalno	n"?
s Kupno z društveno zastavo na veselicnl v M hi5i-
je tudi stanovanje. Ul. G. R. Carli St 4. prostor.	__j_1604
Priporoča se
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
POLITEAMA ROSSETTI. Ital. dram. ■ nlica "Fontana 3, IV. levo. družba Sainati.
FENICE. Danes prične ,Carmena. EDEN. Nocoj ob 8*15 otvoritev varietć gledališča z mnogovrstnim, zanimivim programom.
sposobna slovenska babica Slovenkam, Marija Urbani]a
1602
' Cnroimo CD tak°j uCenca za trgovino jest-CJW»0 OC vin vBarkovljah. Natlov pove InBeratni oddelek „Edino ti" pod fitev. 1593. 1598
DAROVI Ob priliki prvega nastopa „Godbe-nega odseka" NDO. Dne 3. septembra t. i. so preplačali vstopnino sledeči rodoljubi: Josip Cergonja krojaški mojster v Hrpeljah K 10, Ga jo Bonefačič žganjarna ul. Ghega Trst K 10, Mimica Štefan K 5, državni in deželni poslanec prof. Matko Mandič K 2, Antonič Matija K 2, Cink Josip K 2, Baza K 2, F. Malls, A Crepnik, F. Mlrk, N. N., Levičer, G. Perasa, N. N., A. Bertok, N. N.f F. Zgonik, J. Novak, Fanica Rovtar, Gašper Maganja po 1 krono. N. Kravos 80 v. Po 60 vin. N. Bertok, L Bras, J. Varesko, F. Pire, F. Supan, L. Mavrič, A. Prelc, J. Sta-rašinič, N. N., M. Primes. Adamič, Purkart, Kostrin, I. Frank, N. N., J. Žerjal, L. Ska-pin, N. N. in F. Koželj. Po 40 vin. so preplačali: J. Piško, F. Ostrouška, N. N., M. Renar, N. N., Jazbec, I. Mare, F. Marc, Furlan M. in V. Kovačič. Za 30 vin.: Novak, in N. N. Gonič Jos. 52 vin. J. Prust
Društvenega točaja
\ Sv. M. M. Zgornji pri „Tirolco". Ponudbe je vložiti I do 21. t. m. pri predsedniku, g. Franu Troštu, 8v. M. M. Zg. št. 149, kjer »e izve tudi za pogo.-e. 1599
Slovanske igralne karte rS-
knjigarna J. Gorenjec, ul. Caaerma 16., Gregor Zidar & C., Rocol 263, tobakaraa Sesjolin, ulica Induatria (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Šiolfa. trgovec. 1472
Inoin VotnuDP naznanja al. občinstvu, da JUSip IdlUVtJU je odprl v ulici Giulia št. 71 pekarno in sladčičarno. Večkrat na dan svež kruh in sladčice. Sprejema s« kruh za peči. 1538
louni nSoC fie vr5i ob	običajnega
Javili |l3DO semnja v nedeljo 17. t. m. v j
Angelo Valerio
tovarna kovčegov Trst - ulica Scalinata št. 9 - Trst
Izvršujejo se tudi poprave, vse ^^ po zelo nizkih cenah. ^^
mca save
TELEFON 1743 ^ajboljftl vtr xa dobivfuvj« paflea® kav«
HBBBHBHBB^KB
Y žpijarii ii MM
vogal ul. 0hega
in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabrie.
Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice.
^_- CENE ZMERNE.	-
A* ti S pum an te, BefoSk, »agrobŠki Pe-linkovao in SoisoL Posebne vrste: Rase po najzmemejših cenah.
EH
:: Restaurant Wiirschinger ::
Trst - ulica Stadion štev. 10.
Vsako nedeljo vojaški koncert. - Vstop prost.
Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. - Dreherjevo pivo I. vrste.
cene navadne. Senčnat in hladen vrt. cene navadne.
Klubove sobe se oddajo v najem za društva. - Abonement ——— s popustom 20% -
AUSTRO -AMERIČANA
brza zveza z Ameriko.
» ™ ™ —----r~ » —	DVAULljn	V	XI'
Nabrežini na dvorišču g. Tanceta Sv. Križa.
Svira godba iz h 1591
Dtafirl^Sn se vrata» okna, stopnice, kamini pod M rrUUctJU i. t. d. Izredna prilika. UL Cavana" " '	1596
TRST—NEW-YORK
„Alice* 2. septembra. „Argentina" 16. septembra.
Potne cene: III. razred K 200; II. razr. od K 300 naprej ; I. razr. od K 350 naprej.
Trst- Buenos-Ayres
„Laura" (z dvema vijakoma) 21. septembra.
iz Trsta v Buenos-Ayres, ter Be ustavi med-potoma v Cudix-u, Laa Palmam, Santoa, Munte-— video in Rio de Janeiro. —
Dl. razr. K 200; II. razr. od K 525 naprej; I. razr. od K 675 naprej.
št. 1.
Meblirana
16, L
soba s hrano ali brez brane se takoj odda Via G. Boccaccio št.
1597
Ui**, z zemljiščem v Rocolu na prodaj. Naslov lllOa ulica Giulia St. 33, zaloga krme. 1597
V prevozni ceni Ifl. razr. uračunjena je hrana in prenočišče v TRSTU, pred odhodom
parobroda. — V vseh cenah uračunjena je obilna hrana. Narečji konfort. - Električna razsvetljava In ventilacija. - Narodua kuhinja.
Za informacije o prodaji prevoznih listkov L, II. in III. razreda toliko za Ameriko kolikor za Patras, Palermo, Napolj, Cadii in Lax Palmas obrniti se je na .Urad za potnik« v Trstu", nlioa Molln piooolo Št. 2, za tovor in blago pa pri O. TARABOCHIA St O.o, Trat, nlioa Ponteroaao it. 3, I. nad.