Stav« ns Posamezna številka 20 stotftk v frstu, v soboto 23. aprila 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XLVI Maja — Izvzemgi ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška AslSkega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pobijajo ured. jrtštvu. — Nefranklrana pisma se ne aprejantajo, rokopisi se ne vračajo. ~ rcdajatelj In odgovorni urednik StefanTSodlna. — Lastnik konsorcij Usta fedinostL — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol jeta L 32._ In cel > leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu ln okolici po 20 stotink. — Oglasi se ra5uiiajr> v širokosti ena kolone {72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 stol.' osmrtnice, zahvale, poslanica in vabila po i ( 0ghil dcna:nlfi zavodov' mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. be3«da, najmanj pa L 2. — OtfUtt naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ullia s/l Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave Vollvno — pehanje v Trstu! volitev. Včerajšnji dan pa je prinesel zopet novo presenečenje. Slika se je zopet temeljdto izrpremenila. Blok je sestavljen, ali s faši-sti in brez — dra. Pitaccal! Ta se je moral umakniti! Le tisti, ki ve, kaj je pomenil ta mož dolga leta v italijanskem političnem živ* ljenju Trsta — le ta more razumeti, kaj pomeni njegov poraz. V njem ^o bila takorekoč poosebljena stremljenja trs žaškega italijanstva; on je bil njihov glavar in glasnik. Še preakratkim so ga pošiljali ceio v. Pariz, da taan reši, kar seje še rešiti dalo. Vsa dosedanja veljava tega moža se zrcali tudi v okolnosti, da je najtesnejši prijatelj in desna roka ekscelence Salate, načelnika osrednjega urada za nove pokrajine. Ta mož se je moral umakni tli pred — fašisti! In da je bila borba huda, doka? zuje slika, ki so jo še pred par dnevi na« lepili nad Urbanisem na Korzu. Na njej je stal mlad bojevnik, ki daja dobro rejenemu gospodu bloku brco v ozadje telesa. Pred par dnevi so bili torej fašisti pro* ti bloku, danes pa so zastavonoše blo> ka in so vsi štirje proglašeni kan-didatje bloka bojevniki! Kaj porečeta sedaj Sa* lata in Giolitti, ki sta gotovo storila vse, da bi bil tržaški blok čimbolj po njuni ditl na noben bo!) svečan način. Nafclasil t jih bo določil državni urad za plače, Monroev nauk, ki da g« nikakor ne navdaja združitev dobičkov v en državni sklad gola sebičnost m .f**" P» je nemogoča stvar, ker bd v tem slu, odvisnostjovzpe^taviti državno V boj, ako bo treba. Politika ameriških re- nadzorstvo nad premogarsko obrtjo. Te* publik ne sme ve« biti preveč zapletena. V ga pogoja pa vlada ne bo nikakor sedanjem položafu pomeni panamerikanizem Sprejela. -amerikanizem simpatij in blagohotnosti. Qdbor lastnikov se ravna zvesto po Ji2£|€$§E3Vii3 1 je r'zvedela nekoliko podrobnosti o vse? _ . . ... , b&nS tega nemškega poziva. Poziv je bil S prve seje trgovskih pogajanj izročen dne 20. t. m. ameriškemu komi, med Jugoslavijo in Italijo j sarju v Berlinu in je bil naslovljen držav, BELGRAD, 21. Ministrski predsednik nemu tajniku za zunanje zadeve Hughe* Nikola Pašić je sprejel italijanske od p o, su s prošnjo, naj ga izrot^T. predsedniku slance za trgovska pogajanja med Itali* Hardlngu. Nemčija prosi v tej listini jo in Jugoslavijo, katera predvideva ra^ predsednika Zedinjenih držav, naj ne pallska pogodba. Pašič je izrazil upanje, samo posreduje med njo in zavezniki, da se bodo pogajanja uspešno dovršila,' temveč naj tudi določi svoto, ki bi jo ter je obljubil, da bo v slučaju potrebe rudi sam pomagal. Takoj po tem obisku ie bila sej^a. Začetna razprava se je su> kala okoli splošnega značaja nameravane pogodbe. Nekateri predlogi italijan* skih odposlancev o razpored bi vprašanj so bili hitro sprejeti. Razprava o načrtu 'pogodbe, ki ga je predložilo italijansko odposlanstvo, se začne na prihodnji seji, ki bo v soboto. Na seji je med Italijan, sk-mi in juigoslovensimi odposlanci zelo Odkritosrčno in prijateljsko razmerje. Francija Kako skrbi Francija za po vojni razdejane kraje PARIZ, 21. Med razpravo o proračunu stroškov, ki se bodo krili z vojno odškodnino v zmislu mirovne pogodbe, je minister Dourner izjavil, da je največja skrb vlade, da najde sredstva za povrnitev Škode v razdejanih krajih. Leta 1920 je bilo vpisanih v proračun 7 miijard 600 miijonov. S pokojninami vred mora Francija vpisali v svoj proračun 50 miijard na leto in je že plačala za Nemčijo 8 miijard. To pa ne more trajati in državna blagajna ni v stanu nositi še dolgo to breme. Zraven tega po je naravnost nemoralno, da mora zmagoslavna Francija plačati, kar je dolžn« dati Nemčija, kateri it* lahko vzpostaviti ravnotežo v proračunu, ker je v vojni ostala nedotaknjena. Da bo Francija mogla popraviti svoje razdejane pokrajine, je treba, da Nemčija izpolni svojo dolžnost. To hoče vlada doseči na vsak način. (Odobravanje.) Pred sestankom med Lloyd Georgeom in Briandom PARIZ, 22. Italijanski poslanik v Pa* rizu grof Bonin Longare je imel z Brian* dom dolg pogovor o vprašanjih, ki se bodo pretresala na skorajšnjem sestan» ku v Hythe. Briand je izrazil željo, da bi se z grofom Bonin Longarem po sestane ku vnovič posvetovala. PARIZ, 21. Neka vest agencije Havas pravi, da bo pogovor med Llovdom Ge* orgeom ?n Briandom v Lympne imel strogo zaseben značaj. Llovd George an Briand vzameta s seboj vsak po enega pomočnika. Vrhovni poveljnik Foch in ma ršal \Vilson ne poj deta v Lvrnpne. Zavezniki izgotovili načrt za zasedbo novih nemških pokrajin PARIZ, 21. Vojaški in finančni i zve* denei so imeli včeraj predpoldne sejo. Listi pravijo, da 90 na tej seji določili podrobnosti organizacije nemških po> krajin, ki se bodo zasedle, ako Nemčija ne bo hotela izpolniti svojih obvez. Nemčija Nemčija prosi Ameriko, naj razsodi njen spor z zavezniki PARIZ, 2L Nemška vlada je objavila poziv, s katerim se je obrnila do pred, sednika Hardinga s prošnjo, naj posre* duje v zadevi povračil. Agencija Havas Nemčija morala plačati. Obenem se nemška vlatda obvezuje, da bo Hardi ča, da so Grki začeli dne 18. t. m. novo ofenzivo na fronti pri Brusi. Dne 14. in 15. t. m. so odbili srdite turške napade na fronti' pri L'šaku. Rusija Mesto Erivan gori? LONDON, 21. Iz Teherana poročaj o: Mesto Erivan je v plamenu. Boljševiki so baje postreljali vse najvidnejše preds stavntlke armenske vlade. Mnogo poslan* cev je bilo ubitih. Prebivalstvo bežf proti Gangazarju.____ Anglija Stavka rudarjev v odločilni dobi. Stališče vlade. — Ogromnost škode LONDON, 21. Kljub temu, da so ru^ darji ostali' popolnoma osamljeni, se stavka složno nadaljuje. Razpoloženje med rudarji pa se je vsled odpovedi po moči s strani železničarjev in pomor* ščakov dobršno spremenilo. V glavnem se opaža, da so se rudarji razdelili na dva tabora. Tabor skrajnežev zahteva, naj se proglasi stavka delavcev pri pum? p ah, in propovedajo nasilje proti prosto* voljcem, ki bi hoteli opravljati to prevažno službo za varnost premogovnikov. Drugi pa hudo napadajo načelnika zveze rudarjev Hodgesa in zahtevajo naj odstopi, mene2 da se bo po njegovem odstopu že našla kaka povoljna rešitev. Po vesteh, ki so prišle iz rajnih premo* garskih središč, je ta zmernejši tabor skoraj povsod v veliki veČini. Posamezne zveze premogarjev so v večini krajev sklenile, da sprejmejo ustanovitev dr* žavnega urada za plače kakor tudi zdru? žitev dobičkov vseh rudnikov v en sklad. Medtem se v doljnl zbornici nadaliu* jejo razprave in izjave vlade si sledijo ena za drugo. Toda stališče vlade se ni prav ndč spremenilo. Edina sprememba, ki jo je treba naglasiti, je ta, da je po* stal Llovd George po svoji veliki zrna? gi nad delavsko trozvezo zelo pogumen in da se mu več ne mlidi. Svojo zmago bil namreč hotel izkoristiti do kraja. Po mnenju Lloyda Georgea bi bilo bolje, da stavka traja dlje ičaisa in se potem dose* že trajna rešitev s-pera, kakor pa da bi se sklenil hiter in le začasen sporazum. V ostalem je Llovd George označil sta* lišče vlade tako * le: 1. Nekatere plače, ki jih ponujajo lastniki, so premajhne, 2. plače po iH^sameZnih rudniških okra» namigih, ki prihajajo iz doljne zbornice skozi usta ministrskega predsednika. Pred par dnevi so imeli sestanek, na ka* terem so sklenili, da bodo rudarjem predložili nove povoljnejše ponudbe. Ta sklep bo imel odločilen vpliv na za* držanje splošne seje zastopnikov posa* meznih zvez rudarjev, ki se bo vršila jutri 22. aprila. Razmerje med stališčem rudarjev in stališčem lastnikov je jasno izraženo v sledečem proglasu, ki ga je izdala zveza rudarjev: »Izjava, ki so jo dali pretekli teden lastniki, kaže, da nameravajo sta? viti lastniki nove predloge. Ako bo pod jj^ laga tem novim predlogom ista kot prejšnjim, t. j. ako se bo predlagala do* ločitev plač po okrajih, bodo rudarji te predloge odklonili vsled draginje, ki je povsod enaka. Ravno radi tega rudarji tudi vstrajajo pri svojem stališču. Ako so lastniki pripravljeni priznati, da je žrtev cvetočih rud. v prid revnejšim, po* trebna, tedaj naj to jasno izjavijo, da se bodo njihovi predlogi lahko resno vzeli v pretres. Njiih dosedanji predlogi se ne morejo sprejeti1. Vse bo torej odvisno od odgovora, ki ga dajo lastniki nas ti dve vprašanji.« Da so lastniki pripravljeni popustiti glede vprašanja plač in želijo, da pride čim preji do sporazuma, k temu jih sili ne samo zadržanje vlade, temveč morda predvsem nepopravljiva škoda, ki grozi izvozu angleškega premoga v inozern* stvo. Konkurenca drugih držav postaja zelo občutna, predvsem pa konkurenca premoga Zedinjenih držav. List »Times« je objavil te dni sledečo statistiko izvo* za ameriškega premoga na razna tržišča: V prvih desetih mesecih 1. 1919. so Ze* din. države .izvozile v Evropo 3,798.917 ton, a v južno Ameriko 1,456.285 ton premoga. V isti dobi 1. 1920 so izvozile v Evropo 953.015 ton in 2,850.297 v južno Ameriko. Izve z ameriškega premoga v Egipt je skočil od 36.043 ton iz 1. 1919 na 501.515 ton v 1. 1920. »Times« dostavlja, da stane tona ameriškega premoga prve vrste v Baltimoru 5 dolarjev aili 25 šilin* gov 6 p.f docim stane na Angleškem sa* mo delo za 1 tono premoga 29 šilingov 4 p. Iz teh par podatkov je razvidno, da je razvoj izvoza angleškega premoga v ve* liki. nevarnosti. Angleški premog bo mo* gei konkurirati z ameriškim le tedaj, ako se znatno znižajo stroški za proizvaja* nje, t. j. ako se znižajo delavske plače. Ta položaj, ki ni ničkaj preveč razvese* ljivT služi lastnikom in tudi vladi kot glavno dokazilo za upravičenost svojega odklanjajo'čega stališča nasproti zahte* vam rudarjev, ki hočejo, da se morajo stare cene na vsak način ohraniti. Ta ogromni spor je stopil sedaj po odpadu železničarjev in pomorščakov v svojo odločilno dobo. Računajo, da se bo rešitev dosegla že koncem tega ted* na. Vlada je že začela odpuščati prosto--voljce, ki so se biđi javili za razne služ* be, kar je vsekakor tolažilno znamenje. Vse kaže, da se stavki rudarjev bliža ko* nec. Seveda mesto sijajne zmage bo zve* za rudarjev morala zabeležiti, ako ne po* poln poraz, pa vsaj zelo velik neuspeh. Domate vesti V italijanskem narodnem bloka so zmagali fašisti m k celi črti. Pred včerajšnjim zvečer 3» je ustanovil v Trstu med faSistl, zvezo nacionalistov, italijansko ljudsko stranko, stranko narodne obnove, in narodno reformistićn*» stranko enoten volilni blok. »Logično, naravno, neznansko potrebno« je bilo, da 30 39 osredotočile in zvezale italijanske narodne sile v enolno fronto. (Piccolo). V tem enotnem bloku so odnesli fašisti po, polno zmago nad vsemi drugimi strankami, rred — ni Zopet poskušen napad na tiskarno „Edinost" V 'četrtek ponoči okoli polnoči je pri* šla pred tiskarno »Edinost« četa faši* •stov. Bilo jih je kakih sto. Neznansko vpitje in oglušujoče žvižganje )je na= znanilo njihov prfi-hod. Vpili so: abasso gli šepavi! la morte ai sci a vi! evviva f Italia! Njihova namera pa se ni ures* ničiila. Zakaj radi fašistovskega shoda, ki se je vršil v neposredni bližini tiskar* ne, je bila straža v tiskarni izdatno oj.a* čena z orožniki in vojaštvom in cner* gičnemu nastopu 'varnostnih činiteljev se je zahvaliti, da je ostal napad fašistev le poskus. Ko so uvideli, da trdne obrambe ne morejo zlomiti, so odkorakali. Odhajajoč so pelš bojne pesmi in klicali: eja, eja, alala! Kronika nasiistev Postojna. Nasilen pritisk sin zloraba uradne oblasti. Po? stojnski trgovci in obrtniki so dobili od okrajnega civilnega komi sari at a uraden poziv, da morajo biti vsi njihovi napisi dvojezični, t. j. italijanski in slovenski, ter da mora biti italijanski napis na pr* vem mestu. Komisariat utemeljuje svojo protipestavno zahtevo s tem, da je itali* iirnščina državiii jezik. Obenem je civil* ni komisariat trgovcem in obrtnikom za* grozil, da jim bo napise zaplenil, ako se njegovemu pozivu ne bodo pokorili. Pi" pomniti je, da nima civiini komiariat proti nobenemu postojnskemu trgovcu ali obrtniku pravomočnega sodnega skle* pa, ki bi bil izvršljiv potom zaplembe, ter da nepokorščina nasproti kakemu protipostavnemu pozivu nikakor ne mo* re nadomestiti pravomoičnega sodnega sklepa. sd njimi se je moral celo umakniti dolgolet-voditelj tržaških Italijanov gospod Gfor<*io Pitacco. Če upoštevamo politično veljavo i tj velik ugled moža, ki prepušča svoje mesto fašistom, tedaj so nam prikazuje zinnga faSi-stov kot največja politična zmaga, ki so jo iz. vojevali na našem ozemlju. Lista je bila proglašena lan sestoji iz sledečih imen: Banelli Ivan, pomorski kapetan Giunta France, odvetnik Manesini Ivan, inženir Suvich Fulvij, odvetnik. Vsi štirje so iašisti. Neverjeten mora biti vpliv faSistov v italijanskem javnem življenju, du so si kot najmlajša stranka osvojili na mah kar vse kandidature. Stranka jc sicer najmlajša, a je najbolj odločna, najbolj samozavestna, najbolj častihlepna. Prepričana je, da je poklicana izvrševati v Italiji zgodovinsko nalogo, ki je druge stranke niso zmožne izvršiti. Najmlajši so vzeli vajeti v roke. Pred nami leži zopet dokaz, da je nas naj-resnejši nasprotnik trenutno fašizem. Rok za predložitev kandidatov. Tukajšnji generalni civilni komisariat nam je postal: Liste kandidatov za tržaško, goriško in Istrsko volivno okrožje in listine, o katerih je beseda v čl. 30. zakona o političnih volitvah za nove pokrajine, se morajo predložiti glavnemu civilnemu komisariatu najkasneje do ponedeljka dne 25. aprila ob 16. uri. Liste ae sprejemajo v sedežu civilnega komisarfala, oddelek II, soba št. 3. Kako sodijo komunisti o socialistih. Komu-nistl iz Torina so otvorili te dni uradno voliv-ni boj. Objavili so svoje kandidatne liste ln izdali volivni proglas, v katerem med drugim zelo ostro napadajo socialistično stranico. Značilni odstavek se glasi: »Vsak delavec, ki spoznava in razume zgodovinski razvoj proletarskih prevratov, je danes prepričan, da njegov razred ne more napredovati v Italiji drugače, nego da gre čez truplo socialistične stranke. Vsak delavec je danes prepričan, da ni mogoče premagati buržoazijo, Če se prej ne pomete z bojnega pozorišča to trohneče truplo, ki šibi in uničuje sile proletarijata, zadržuje njegovo prebujenje in oneinogočuje organizacijo velikih ljudskih množic. Komunistična stranka si je v svesti, da mora v tem trenutku izpolniti važen del svoje zgodovinske naloge; zato stopa brez sentimentalnega omahovanja v volilno propagando in otvarja ogenj proti dvema frontama: proti kapitalističnemu imperializmu, ki zna zadovoljevati danes življenske zahteve proletarskih množic le s svincem in z železnimi batlnami belih gard, in proti socialistični stranki, ki }e zatajila komunistično intemacionalo in se tako odtegnila težki dolžnosti, da pripravi delavske množicc na revolucijo. Otvarjamo ogenj proti stranki, ki je danes popolnoma nesposobna, da ovre kakršnikoli napad reakcije, ln je ou začudenja in strahu tako udarjena, da mirno prisostvuje požiganju in uničevanju proletar. sklh naprav ter sistematičnemu klauju revolucionarnih bojevnikov.« Se k dogodku v Rojaou. Iz Rojanu nam pišejo: Poročila v »Edinosti« ne odgovarjajo popolnoma resnici. Predvsem ni prišel orožnik Rener v gostilno skupaj 3 fanti, temveđ sam. Tudi ni bil v civilni obleki, marveč vojaško opravljen, vsekakor pa nI bil v službi. V krčmi je prisedel takoj k družbi fantov, med katerimi se pa ni nahajal Legiša. LegiŠa je sedel pri drugI mizi v družbi s svojim prijateljem. Res pa je, da je orožnik prepeval s svojo družbo slovenske pesmi. Pozval je sami fante, naj pojo slovenski. O izzivanju torej nij govora. V družbi ie plačal tudi liter vina, iz' Česar se lahko sklepa, da ni bilo med njim in družbo nobenega nesoglasja ali celo sovražnega razpoloženja. Opolnoči pa je stopil orožnik k vratom, ki peljejo v klet, potegnil samokres ter velel v italijanskem jeziku: »Vsi veni Mene se nihče ne dotaknil« Tedaj nastopi krčmar in pelje orožnika do izhoda na dvorišče. Tam sta se razgovarjala kakih pet minut, nakar se je krčmar vrnil, dočim je ostal orožnik zunaj pred hišo. Med tem, ko sta se pogovarjala krčmar in orožnik, je hotel Legiša ven, da pojde domov. Toda družba in brat Rudolf sta ga zadržala. Ko pa je vstopil krčmar, je Legiša vnovič vstal, da vendar pojde. Brat ga je zopet zadrževal, ČcŠ na) ne hodi, dokler je orožnik pred hišo. Fantje so se namreč bali, da bi mu orožnik, kateremu niso zaupali, storil kaj žalega. Legiša pa je lo silil ven, se iztrgal družbi, ki ga je držala, pri tem butnil ob inizo ter prekucnil kozarec. Nato je šel ven z namenom, da gre domov. Orožnik ga je pa ustavil. Med Legišo in orožnikom se )e razvil pogovor, ki pa ni bil nikako prerekanje. Med tem so zapustili tudi ostali gostje razen enega (pet oseb) gostilno. Ko so se bili oddaljili kakih petdeset korakov, zagrmijo trije streli. V tistem plane Ivan Katalan, ki je bil zaostal v gostilni, iz hiše. Na tleh zagleda mrtvo truplo in vpije: »Alojz je mrtev!« Orožnika pa ni bilo več. Alojz je bil ustreljen aa vrat. Izključeno je, da bi se bila orožnik In Legiša stepla, zakaj ne na obleki ne na telesa ustreljenega ni bilo nikakih sledov, Iz katerih bi se dalo sklepati, da sta se bila spoprijela,1 Orožnik se je povrnil na lice mesta čez tri Četrt ure, in sicer v polni opremi in v družbi drugega orožnika. Takrat so pa bili na mestu tudi že orožniki iz Škorklje, ki sta jih bila šla klicat Legišin oče in Avgust Germck. Povelj nik te patrule je aretiral orožnika Renerja tet* ga odvedel. _ Uradne vesti Deželna komisija za pregledovanje zadrug in konsnmnih društev v Trstu. Generalni ci3 vilni komisariat za Julijsko Benečijo nazna'i nja: Vsa društva, kar jih je v deželi in se jih tiče« zlasti 1. konsumne zadruge, 2. avtonomni kon-* samnf zavodi in 3. zveze In konsorcij! kon« sumnih zadrug in društev se v drugič pozivajo.; p a j vložijo do 30- aprila pri tajništvu komiiije v aprovizacijskem uradu kr. gen. civ. komi-»ariata v Trstu prošnjo, da se jim poveri ne-! posredno preskrbovanje z živili, ki jih nabavlja in nadzoruje država. Prošnji se morajo pri- i ložiti sledeče listine: 1. Ustanovna listina in vse listine, iz katerih je razvidna kakršnakoli izpremeraba do dneva, ko se vloži prošnja; dalje pravila in morebitni poslovnik za udej-, |tYitcv pravil; razen tega dokaz, da se )o glede potrditve izpolnilo vse, kar zahteva za-, kom 2. Seznam imen in priimkov članov, kij jih je imelo društvo onega dne, ko se vloži prošnja: v seznamu mora biii naveden tudi poklic ali obrt ali trgovina, ki jo član izvr-. luje, dalje priimek in čin upraviteljev in rav-nateljev ter onih oseb, ki so pooblaščene, po-! rfajati se na račun zavoda. Zadrugam, ki imajo več kakor tisoč članov, se lahko, ako za to' same prosijo, dovoli, da predložijo namesto | seznama knjigo svojih članov; 3. Obračun zad-( njega leta in pri zadrugah, ki so se ravnokar ustanovile, položaj delnic, kakor je razvidno Iz knjige Članov. Opozarja se, da se neposred-po preskrbovanje z živili onim, ki se pričujočemu pozivu do določenega dne ne odzovejo, I ne bo poverilo. — V Trstu. — Deželna komi- i Bija za pregledovanje zadrug in konsumnih društev. Predsednik: inž. Ernesto Cohen. Iz tržaškega živllenia Še nekaj o pred včerajšnji žtlotgri. O pred Včerajšnji žaloigri, ki se je odigrala v majhnem dvorišču pred gostilno »All antica civetta« v ulici de i Piccardi št. 33, smo prejeli še naslednje podrobnosti, ki se razlikujejo od prvega poročila. . .. ,, , . V dvorišču omenjene gostilne stop hlev, ki je last tvrdke Magilli, v katerem je bil usluž-ben glavni kočijaž Valentin Zeleznik, stanujoč v ulici Maiolica št. 12 in naslednji štirje ko-čijaži: brata Marijan in Kari Tolloy, Franc Castelitz in Fran Pordenon. Poslednji je gojil veliko sovraštvo proti Zelezniku. Čestokrat Se je pritoževal pri svojih prijateljih, da ga Zeleznik zaničuje in obrekuie. Pordenon je sklenil, da se maščuje nad glavnim kočijažem. Tako je tudi storil. Tudi proti lastniku gostilne je gojil sovraštvo, čes da rau je lastnik pred Dedolgim časom ukradel listnico z 680 lirami. Pred včerajšnjim okoli 1 ure je sedel Pordenon v gostilni v družbi nekih možakarjev ter igral karte. Nenadoma je vstal ter šel na dvorišče, kjer je spal Zeleznik. Kakor besen je zagrabil za vile ter vdaril Zeleznika po glavi. Ta se je zgrudil nezavesten na tla ter kmalu pa to izdihnil. Ko je izvršil Pordenon umor. je šel počasnih korakov v gostilno, kjer je ranil lastnika, ki se piše Jakob Levi, z bodalom v hrbet. Moža sta se spopadla, a pretep ni trajal dolgo, kajti ranjeni gostilničar se je radi prevelike izgube krvi zgrudil na tla. Pordenon je šel na policijo ter tam izpovedal svoj čin. Ranjenega krčmarja so odpeljali z avtomobilom v bolnišnico. Pordenon je izpovedal na policiji, da je umoril Zeleznika iz vzrokov, ki smo jih že zgoraj navedli. Obdržali so ga nt policiji.. Nesreča pri delu. Včeraj popoldne je razkladal delavec Josip Mahnifc premog iz pai-nika »Labor«, ki je zasidran v prosti lukl *Duca D'Aosta«. Med razkladanjem mu je priietel na glavo kos premoga ter ga močno ranil. Na lice mesta je prišel zdravnik rešilne postaje, ki je dal odpeljati Maliriča v bolnišnico. Preprečena tatvina. Preteklo noč so vdrli neznani tatovi v prodajalno draguljev, ki je last Viktorija Feia, v ulici Malcanton št. 5. Spomnili so se na železno blagajno, v kateri se je nahajalo 100.000 lir draguljev. Med delom so bili najbrže moteni, ker so na mesiu pustili raznovrstno vlomllno orodje. Lastnik je mogel dognati, da ni bilo odneseno Iz blagajne ničesar. Srečni lastnik je naznanil ponesrečeno tatvino policiji. V past se je ujel. Včeraj zjutraj sta zlezla dva tička v vagon II. razreda, ki je stal. no mrtvi progi na južni postaji. Iz oken sta strgala zavese ter jih zavila v omot. Hotela 6ta oditi ali padla sta v past. Nočnemu čuvaju Josipu Deklevl se je namreč posrečilo prijeti oba tička. Eden je odnesel srečno pete. A drugi, ki se piše Viktor Bonfante, brez stalnega bivališča, je bil odveden na policijo, kje. je bil zaslišan. Ime svojega »tovariša i ni hotel povedati. Sedaj počiva v zaporu. ki straino diše po plačilu. tfe bi ga omenili, če' ne bi izvedeli za par slučajev, da imajo ta list naročeni naši ljudje, in če ne bi vedeli, da ga' bodo vsiljevali v naie hiše zdaj ob voli t van m hoteli širiti svojo binavščino »mirnega sožitja« in natolcevanje jugoslovenskega ljudstva. Naši ljudje naj pazijo, kam zahaja ta listič In na) ga korenito iztrebijo iz dežele; tudi če jim prihaja zastonj, naj ga vrnejo. Saj sam priznava,'< da pima še pristašev, naj to tudi občuti. Če že' hoče izhajati, naj izhaja za urednika. Tatvina. S sCbote na nedeljo so vdrli tatovi v trgovino usnja in čevljev na Komu in so pokradli blaga v večji vrednosti. Tatovi so seveda ušli. — K zadnjemu poročilu o tatvini" v ulici Ascoli dodajamo, da je znašala vrednost pokradenega blaga nad šest tisoč lir. — Te dni so pokradli tudi neki družini v bližini Ra-£uta veČ perila in kokoši. Požar na postaji. Pretečeni petek zvečer je začela goreti na postaji državne železnice baraka, v kateri je bilo shranjeno blago. Me ve se, kako je ogenj nastal. Ognjegasci so bili koj na mestu, da so rešili, kar se je dalo rešiti. Baraka je zgorela. Ne3reča z granato se je zopet pripetila nekemu Ivanu Cernetu iz Sovodenj, staremu 68 let, ko je obdeloval zemljo. Granata je bila skrila v travi in se je razpočila ter ranila omenjenega tako nesrečno, da je preminil v bolnišnici; ni ga bilo mogoče rešiti. Napisi na novih zvonovih. Kakor smo izvedeli, je sporočilo preasednišlvo društva za obnovitev zvonov po vojni, ki se nahaja v Benetkah, da je cerkvenim oskrbnistvom dovoljeno, da si poljubno izberejo napise za nove zvono- J ve, le da se Isti eapis postavi na prvo mesto v latinskem jeziku. Potemtakem ni nihče vezan na latinski ali italijanski napis, kot so preje zahtevali. — K temu pripomnimo, da ima ta ali ona naša cerkev že zvonove s tem napisom in drugič, da je ta ali ona cerkev že odklonila zvonove radi prej predpisanih, za vernike ia narod žaljivih napisov, ker se je glasilo, da je treba te napise brezpogojno vzeli, sicer ne dobe zvonov. Ne vemo. zakaj to norčevanje iz našega ljudstva; stvar napravi vtis otročarije in neresnosti, pa naj bo že krivda na eni ali na drugi strani. —--------------------V " ' ™ 1 " 1 1 samega. Za njegovo kožo gtt in on edini nosi rizike. Kaj pravi k temu gospod generalni civilni komisar ekscelenca Mosconi? Ali odobrava a gospoda civilnega MALI OGLAS! postopanje postojnskege komisarja. PIANINO francoske znamke se proda L 3000'—. Paduina 2, L 691 DAROVI Marin Grgin L 5.— za pomorskega kur- jača. — Za otroški vrtec pri Sv. Jakobu se je nabralo v narodni družini našega 2ižeta ob veselem dogodku med starimi krokarji in šentjakobsko otročarijo 80 L. — Denar izročen blagajniku. — Namesto cvetja na grob umrlega gospoda Sancina Egidija daruje Skedenjsko učit»ljstvo za slovenske vojniške sirote 50 L in za otroško knjižnico svoje šole 50 L. Za »Organizacijo oskrbnic vojniSkih sirot« je darovalo učiteljstvo slov. lj. šole v Skednju 50 lir v počastitev spomina umrlega Egidija Sancina brata kolegice Avrelke Sancinov-. G.a Marija Valentič je nabrala 58 lir za sklad „Organizacije oskrbnic voj sirot«. — Lonjerski podružnici CMD je daroval g. Dr. Pertot L 10. — Srčna hvala! (Denar hrani blaga jničarka.1 Za Miclko LukeŽ v Opriču daruje Marija tok L 10. Denar hrani upravpištvo. Za Sv. Ivasskl olr. vrt, daruje kot mesečni prispevek g.čna V. K. 10 Ur. Denar hrani blagajnik. — .t - ... Vesti Iz GoriSke Res je. Listi so že parkrat ožigosali dejstvo, da razstreljujejo mine in druge vojne ostanke na Kostanjevici in na Rafutu ter drugje čisto v bližini ljudi, tako da niso v nevarnosti samo šipe in hiše, ki se vsled groznega pritiska vse pretresejo in pokvarijo, ampak ljudje celo niso varni svojega zdravja in življenja. Na ta način za Goričane še vedno ni konca vojne. Treba bi bilo zopet iti v kaverne, da se izognemo ne- I?rilikam, ki groze vsled neprestanih razstre-jevanj. Ali ne bilo dobro, da bi odnesli strelivo v iak kraj, kjer ni nikomur nevarno in ga tam razstrelili po svoji volji, kadar bi hoteli. Goriško županstvo bi lahko poskrbelo v tem oziru malo za varnost svojih meščanov in storilo potrebne korake, ko je že imelo lepo izkušnjo glede pobitih šip pred par meseci. Nepoznan listič je -^Goriški Slovenec«, ki ga urejujejo in izdajajo ljudje, ki pišejo besede, Vesti fz Istre Izgnani redovniki v Velikem Lošinju. Leta 1850 je duhovnik Marko Raguzin s svojimi prihranki zgradil v Velikem Lošinju mal samostan z namenom, da se tu namesti kaka re-dovniška družina. In res so bili najprej poklicani benediktinci, ki pa so morali po par letih oditi, ker niso poznali hrvatskega jezika. Prebivalstvo tega kraja je po dveh tretjinah hrvatsko. Isto tako se je dogodilo tudi jezuitom, ki so sledili benediktincem. Videli so, da tu ne morejo delovali brez poznavanja hrvatskega jezika. Zato so po kratkem času zapustili samostan. Sedaj so bili poklicani redovniki III. reda — glagolaši. Ti so došli leta 1894 ter so skozi 25 let neoporečno in v zadovoljstvo vsakogar vršili svoje dušobrižniske dolžnosti, v cerkvi, v šoli, v izpovednici, kot kapelani in kateheti. Tako je bilo do — osvoboditve. Krivi so bili edino za to, ker so kot Hrvatje ljubili svoj narod in delovali za njegovo moralično vzgojo. Prišla je okupacija. Ze prve dni je bil interniran in odveden v beneške zapore o. Bernardin Basišević. Dne 28. avgusta 1920 je bil z odredbo policije izgnan o. Daniel Zec samostanski poglavar in sedanji vpravi-telj župe, starček 76 let, ki je preživel v Lošinju dvajset let in ki je pri Hrvatih in Italijanih užival veliko spoštovanje. Istega dne je moral zapustiti samostan tudi o. Šimunović. Ostal )3 tu še edini o. Metod Antončič, kot čuvar samostana in mestni kapelan. Dne 13. aprila 1921 je skupina fašistov v družbi nekega orožnika došla v samostan in mu zauka-zala, da mora v 24 urah zapustiti samostan in Veliki Lošinj. Nič ni pomagala okolnost, da je meščan, pripadnik te občine in mestni kapelan. Že naslednjega dne je moral pobrati nekaj stvari ter odpluti z ladijco . . . Tako se je dogodilo dne 14. aprila 1921. Živela svoboda! Vesti Iz Notranjske Vedno lepfiel Iz Postojne nam poročajo, da so dobili tamkajšnji trgovci in obrtniki od civilnega komisarja poziv, da morajo biti vsi napisi, ki so namenjeni prebivalstvu, dvojezični in da mora biti Italijanski napis na ps-▼em mestu, čeS itali|an§člna Je državni jezik. Kdor se temu pozivu ne odzove, temu se nn-pisi zaplenijo. Vprašamo gospoda civilnega komisarja postojnskega, na podlagi katerega zakona in katerega paragrafa je izdal svoj poziv. Gospod komisar mora odgovoriti: na podlagi nobenega zakona in nobenega paragrafa. Pač pa mu lahko mi povemo, proti kateremu zakonu in proti katerim paragrafom se je on zagrešil, ko je izdal ta poziv ter ga zabelil z grožnjo. Gospod civilni komisar ne pozna zakona. Zakaj ne moremo si misliti, da bi visok javen političen funkcionar namenoma in vedoma kršil postavo. Pa ne samo zoper zakon je tako ravnanje, tako obnašanje bije v obraz zdravemu razumu. Trgovec in obrtnik izobesita table in druge napise radi ljudi, ki pri njih kupujejo, ne pa zato, da je obla-stvo z njimi zadovoljno. Kje drugje na svetu so še oblastva, ki bi si dovoljevala določevati zasebnim trgovcem načine in sredstva reklame. To je vendar izključna pravica trgovca Gospodarstvo — Delnice zastonj Hrvatske eskomptne banke. Iz Zagreba poročajo: Hrvatska e-skomptna banka izda na vsake tri stare delnice štiri nove, od teh tri zastonj, eno proti plačilu al pari. Vsled tega so delnice imenovane banke na zagrebški borzi neznansko poskočile in dosegle že 1700. — Dalje namerava centralna eskomptna banka zvišati glavnico. Kaj bodo ukrenile druge velike banke v bližnji bodočnosti, je še tajnost. — Predlog za ustalitev razmerja denarne veljave med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Odsek za zunanje stvari češkoslovaške poslanske zbornice je sklenil resolucijo, v kateri se priporoča, skleniti z Jugoslavijo na gotov čas omejeno pogodbo o obratnem stalnem ključu za poračunjanje valute. Na ta način bi se odstranile težkoče, ki nastajajo iz nestalnosti tečaja obeh veljav. Radi te nestalnosti namreč ni mogoče, določiti blagu stalno in točno ceno. To pa je ena glavnih ovir pri izvozu v Jugoslavijo. — Gospodarstvena pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo. Gospodarstvena pogajanja med zastopniki dunajske in belgrajske vlade so se bila prekinila u razloga, ker so bili avstrijski odposlanci pooblaščeni samo za to, da se pogajajo za odstranitev sekvestrov. Jugoslovani bi se pa radi pogajali tudi o plačilu tir jate v jugoslovanskih državljanov, o preložitvi sedcža° nekaterih gospodarstvenih podjetij in drugih važnih vprašanjih. Uvoz is Romunije v Jugoslavijo. Iz Belgj-a-da poročajo: Ker ni bila trgovinski pogodba med Srbijo in Rumunijo, ki je bila sklenjena dne 23. decembra 1906. in ratificirana dne 19. aprila 1907. ter veljala siiri leta, preklicana od nobene strani, je izdalo jugoslovensko finančno ministrstvo v sporazumu z zunanjim ministrstvom naredbo, da uživa blago rumun-skega Izvora, ki se uvaža v drŽavo Srbov, Hrvatov in Slovencev, na podlagi načela o-bratnosli v pogledu carine največje ugodnosti. S to naredbo finančnega ministrstva je izpre-njena naredba z dne 20- decembra 1. 1., v kolikor govori o Rumunlji,_ PRODAJE SE: vrlo lep i jak vožič na dva kola, 4 upletene staklenice (boconi) za vino, od kojih svaka drži 54 litara, te dvoje škalc za slikara. Interesiram neka se obrc-te na mlakarnu i kavarnu u Trstu, ul. Ros-co br. 10. 690; MLADENIČ, vešč itak, slov. in nemščine, korespondence in knjigovodstva išče službe kot pomožna moč. Ponudbe pod »Delaven-« na upravništvo. (6S4) »TRŽAŠKO PODPORNO IN BRALNO DRUŠTVO« išče društvenega siugo. Prošnje je vložiti n:; društveni odbor v ul. Torre bianca 39, 1. n. Plača po dogovoru. Nastop takoj. (689) DEKLICA za gostilno se išče. Via Chiozza 56, I. n, Makuc. (685) TRGOVSKI VAJENEC, star 17 let, vešč slovenskega, italijanskega in nekoliko nemškega jezika, z dveletno prakso v trgovini z mešanim blagom išče službe v mestu ali na deželi. Naslov pove upravništvo. (696) IZLET NA JURIŠČE v nedeljo dne 24. aprila. Zbirališče in postajališče vseh vozov avtomobilov in letal v Palčju pri Mehlinu*., Krasen pomladanski izlet. Vsi. ki so dobre volje naj pridejo. (687) HIŠA s hlevom, njivami in gozdom se proda. Luka BeguŠ, Podmelec 55. (688) BRINJEVEC jamčeno naraven, v poljubni množini, se dobi po zmerni ceni pri Fr. De-kleva, Slavina p. Prestranek. 34 IMAM na prodaj hiše, posestva, krčme, mlekarne, prodajalne, pekarne v Trstu in okolici. Posredovalec Ferdinand Štolfa, Škor-klja Sv. Peter 1 IV. Rojan, zraven cerkve, od 1 do 2 pop. (628) V NEDELJO 24. t. m. ob 4 pop. se uprizori na Kontovelju »Krivoprisežnik < (repriza). K obilni udeležbi uljudno se vabi domačine in tujce. (669) TRGOVSKA HIŠA, na glavni cesti v Postojni, kjer se nahaja že nad 40 let, dobro vpeljana trgovina z manifakturnim, modnim in galanterijskim blagom, je na prodaj. Odda se even-tuelno tudi v najem. Josip Kraigher, Postojna. (679) mm ALOJZIJ POVH Trst, telefon štev. 3-29 Piazza Garihaldi 3 (siti feiricn) Največjo izbero daril za birmo dobite samo v trgovini Piazza Garibaldi št. 3, (prej Bsrrieia) Konsumno druifvo Bare reg. zadruga z neomejeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dne 3iJ. aprila 1921. ob 7. uri Jtvečer, v lastnih prostorih z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Poirjenje računskega zaključka /.al. 1920.' 4. Volitev načelništva. 5. Volitev nadzorništva. 6. Slučajnosti. 328 Načelni Stvo. POROČNA nova soba za L 2200,— kakor tudi posamezne kose proda Seraolich, Campo Belvedere ir zaloga pohištva. {6*72) PRIDNO služkinjo išče mala družina proti dobremu plačilu. Via Ciulia 82, vrata 9. (674) TeSflfit V Trstu, dne 22. aprila 1921. Jadranska tiinka .............. 300 Ccsullch • • ........• j>oi Dalinaiia Oerolimlch ...«,••»••••*»«■* l^jJJ Lfbera Trte^fcia ^^ LJoyd................... Lusslno .................* ovi Martinolich * t....................238 Oceania ..»....» i • Premuda .................«10 Tripcovich ........................Sol Ampelea .................. Cement ....................... Cement Spala«........................3/7 Tuf« valut« na IrfaSkem trga: V Tretti, dne 22. aprila 1921. Neprepe&iene kfor.e . ....... * ~ avetrijsko-nemike krone .. ~ češkoslovaške kron« „ dinarji.............i . i v . 60.50- 61— leji . . . . « . . . ♦ . , i f * . . 32 — 33- dolarji 20.80- 21.10 francoski .................JJ4.--456.— Švicarski franki . . , i . . . . . 358.--3o0.- sngielki funti paptrn® . • « . . • • -- angteSki fimtt, Brsti 5 . i . * r Mg--M"-— rubli........J?--- napcleonl .•..»••••..* • --80.— Švicarski tečaji ŽENEVA. 21. Ura 27f85, marka 9'825, avstr. krona T5125, angl. funt 22 71, fr. frank 42'35f dolar 3765. PODLISTEK V. F. B, V malem svetu (27) Privabljala mu je pred oči omamno sliko dunajske trgovine »Zum sch\varzen Hund < na -Hohen Mark tu« f kjer sta ntkoč celo uro zavistno gledala, kako ljudje vrve In puščajo kupe kron in goldinarjev, dve- tristo ljudi na uro, ki v tem času znašajo toliko denarja, za kolikor treba njima dva meseca, da ga zaslutita. In pri tem je uprla vso moč svoje ženske domišljavosti v tiste kupe denarja, ki se bodo Y^ipali v njuno blagajno, razsipala je svojo fantazijo, da mu je šumela v ušesu bajka o zlatu, o tem čarobnem sredstvu, s katerim se daje vse doseči, tako, da so se ubogemu molu fe kresile oči od poželjenja, a v ušesih mu je (umclo Sestenje bankovcev in žveket kovanega denarja, ki ga je štel vsak večer. Slednjič, ko je žena dva dni obletala, je privolil. Najel je veliko prodajalno v gornji Ilici, par korakov od Jelačičevega trga, a s prodajalno obenem tudi stanovanje v drugem nad-»tropju iste hiše, ker je bilo potrebno, da je Stanovanje v bližini prodajalne. Poprej, nego Je storil ta korak, je mož drhtel, kakor človek, ki mora skočiti v vodo, a ni navajen te-.mu. Zazeblo ga je ob misli na tolike tročke,1 na ogromni riziko; ali za hrbtom mu je vedno bila Žena z istim nagovorom, a v všesih mu je vedno šumela tista pesem o žvenketu in se-S te nju denarja in — zamežal je in skočil v vodo. S pra\im ponosom je pripovedovala Krivo-iščka sedaj pri Driničevlh o tem velikem dogodku. Še vifije je nosiia glavo, še bolj so ji blestele temne oči od zadovoljstva, še izrazitejše ji je lebdel nasmeh na njenih tanko rezanih ustnicah. In imela ie kaj pripovedovati, opisujoč veliko prodajalno z dvema širokima vhodoma, s tremi velikimi izložbami z zrcalnim steklom, s prostorom z petdeset ljudi. Prodajalno da urede povsem nanovo, po najnovejših uzorih, preskrbe jo z najboljšo, najfinejšo in najrazličnejšo robo, tako, da se bo pri njih dobivalo vse, vsaka vrst delikater., kar si more človek zaželeti, z eno besedo: prodajalno, da [i ne bo vrstnice v Zagrebu. Mondecar in Dolovčak naj le zapreta pryi dan, ko njihova prodajalna zablesti v vsem sijaju od dateljev, pomaranč, rib, pražkih stegen, snežnega riža, steklenic šampanjskega, renskega in Bgo ve še kakega vina, likerjev, sladkorja, slaščic in tako dalje, Suziki sami so se iskrile oči, tako je bila zašla v ogenj pripovedovanja, pozabljajoč (ko je videla ugodni utis njenih novosti) svoje omalovaževanje obrtniškega stanu. Ali, sedaf pe trebalo pokazati ljudem, da se ima denarja hi prisiliti jih k spoštovanju do denarja, ako ga nimajo do stanu. In da ne bi posluSalci morda mislili, da pojdejo vse te krasote na »paf«, je končala svojo pripovast tako-le: — A, prosim vas, kaj koristi sedeti na tem denarju, kakor smo mi to delali doslej? ... Treba delati, vedno napredovati in spravljati denar v promet! Da, vedno napredovati — to fe bilo tudi njeno geslo, te meSčanke, ki se ni čutila zadovoljna v svojem krogu, marveč je hotela višje! Vedno višje — to so bile njene sanje, nI pa pomislila, da je ljudij, kl ne prenašajo višine, da jim prihaja omotica, in da je to geslo dobro za ljudi, ki raiun?evaj° P" tem neprestano naporno delo, a ne samo razsipanje denarja. — Povsem prav, povsem prav — je rekel polkovnik. Imate povsem prav, milostljiva: denar mora krožiti. A kar se mene tiče, mene in mojih nečakinj, tudi mi bomo vaši odjcmalci, kaj ne, Lea? — Seveda, razume se, ko nam bo tako bližu! Splošno čestitanje in želje za dober vspeh so sledile. Našel se je predmet, ki se daja, po družbinem običaju, raztezati do brezzmiselno-sti. Zato ni mogla KrivoSiČka, ko se je spomnila, da je prišel čas za obed, ustati dokler ni nastal presledek. V tem so se odprla vrata in priSel je nov obisk. Bila je to gospa kakih štiridesetih let, kaj enostavno oblečena v črno, osivelih, ko-atanjavih las, beldih lic. Lea ji je Sla naproti. Proda se enonudstropns moderno zidana hiša, s hlevom in dru* gim gospodarskim poslopjem ter z vsem inventarjem. Travniki in njive, ki so lepo obdelane, merijo > oralov. Cena j g si. K 400.000. Nadaljna pojasnila daje Jos. Novak, Slov. Bistrica, Šolsko ul. 86, Slovenija, Štajersko. (326) Hranilnici! fn posojilnica u Dolini registr. zadruga z neomej. zav. redni vabi na ki se bo vršil v nedeljo, l.majnika 1921. ob 15.30 začasno v šol. prostorih nove šole v Dolini DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorn štva. 3. Odobrenje letneva zaključka za upravno leto 1920. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Vo itev načelništva, 6. Volitev nadzorništva. 7. Slučajnosti in predlogi. DOLINA, dne 21. apri!a 1921. 327 NAČELNIŠTVO. Pripomba: V slučaju nesklepčnosti, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in aa istem prostoru z istim dnevnim redom drugi občni zbor v smislu § 35 zadr. pravil, ki sklepa brezpogojno. preHn več M od : ZO tisoč lir mw\ :325 A. FLEaO — V® loško "™nB, ul. oves, krompir in I. bukovo oglje dobavlja najceneje, Tranko, zaca-rlnjeno Postojna ali Podbrdo 324 Jos. Terpln & Comp. — Rakek. Posojilnica svoic >0 Prostori za gostilno, prenočišče, rrgovfr no, vinska klet za 1500 hI vina, garaža,; hlevi, velika dvorana, lasten vodnjak, javna mostna tehtnica in kos zemljišča do 2500 nr. Na dveh glavnih cestah. Cen na do 300.000 lir. — Upoštevajo se le resne ponudbe, vložene do 1. maja* Si m 3 na deijsis za preprodajalce! Trakovi, moške in ženske nogavice, robci, čistilo za čevlje Brili, Eda, Lift, različni glavniki, špaga, dišeča mila, kratače, vzmetne zaponke, igle in sukanec, Žensko perilo, gi:mbi, cigaretni papir, pismen papir I. t. d. S. Nkolo 19 GIACOMO LEVI S. Nicolo M* VABILO VESELICI katero priredi „Prostovoljno gasilno društvo" v Hruševju v nedeljo, 24. aprila t I v prostorih g. P. Del Unz-n Spored: Lovski tel, ljudska drama v 5. dejanjih-Šaljiva poŠta in ples. — Začetek točno ob b pop-— Svira glazbeno društvo „Kraška vila" iz SeZ ie Vstopnina: I sedeži L 6, II sedeži L 4, stojišč L 3 Ker je čisti dobiček narnenje i za nabavo gasffne^ orodja, se vsa preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi ODBOR. NB. Mladini pod 15 letom se vstop ne dovoli,.tudi v spremstvu stcriSev. '318 r vo oglju oren plinov eoke, tiruti za peti !n štedilnike na Štajerskem, pol ure od železniške pos staje, obstoječe iz treh vinogradov, sa* dovnikov, njiv, travnikov, zidanega gospodarskega in viničarskega poslopja in hlevom, skupaj okoii 25 oralov se proda za skupno ceno 800.000 K. Natančnejša pojasnila daje g. Štolekar, posestnik v Poljčanah. . (310) i strešniki, navadna opeka, I" cement Portland I. vrste i . Daniele Pilim, Trst I ZALOGI: U!a Coronso 25 telofon 13-06 Vlale XX. settembrs 94 telef. 241 „EDINOST" AUM & ROLI 287 (prej HEDŽET S KOR1TNIK) Gorica - Corso Verdi štev. 7, vogal šolske ulice Velika zaloga manufaktuniega blaga za moške in ženske obleke, vsakovrstnega perila, nogavic itd., kakor tudi vseh potrebščin za krojače in šivilje. — Opreme za neveste! Htt debelo! Cene brez konkurence. Ha drobno j