Dopisi. Slavnemu katol. političuemu društvu pri sv. Lenavtu v slov. goricah! Zbor slavnega društva due 15. junija t. 1. je blagovolil mene za kandidata v državni zbor izvoliti. Sklicaje se na svoje razglasilo od due 12. junija v štev. 25. ,,Gospodarja" se zahvaljujem slavnemu društvu za nja častao zaupanje v mene. V Gradcu dne 20. junija 1873. Vam iskreno udani M. Herman. Iz Ljubljane, 23. junija. (Občni zbor delničarjev narodne tiskarne v Ljubljani.) Zbralo se je bilo nekaj nad 30 deluičavjev, ki so zastopali okoli 250 delaic. Po kratkem nagovoru pvvoseduika dr. Ahačiča prebral je tajnik dr. Vošnjak poročilo o društveiiem delovanji od 14. septembra 1872 do l.junija t. 1. Sestavil ga je tako zvito, da bi inoral človek misliti, da v celi avstrijski inonarbiji, da na celem svetu ga ni zavoda, kteri bi toliko dobička obetal, kakor ,,Narodna tiskarna" v Ljtibljani. Še celo ,,Slov. Narod" društvu nobene zgube ne piizadeva, temveč so njegovi stioški blizo enaki dohodkom. Prav natančno se to zdaj sicer ne more povedati, ali razloček je vendar silno majbeu, in bode k večeinu kakib 100 gld. škode, morebiti pa tudi 100 gld. dobička. Narod stoji na trdnib nogab. V zadujem času je sicei- 50 naročnikov odpadlo, ali 200 novih pristopilo in število naiočnikov zdaj znaša okoli 950! ,,Zoi-a" pa, ki je tudi lastnina tiskarne, že zdaj donaša nekaj dobička itd. Na prvosednikovo vprašanje, ima li kdo zastrau poročila kaj omeniti, oglasi se g. dcželui blagajnik Ravnikar, kteri s tebtnimi dokazi spričuje, da občni zbor ni pravilno in postavno sklican in ne rnore veljaven biti. Delničarji niso prejeli medčasnili listov od vplačanib 25 °/0 na akcije, niti delnic, iu veudar tirja §. 16. pravil, da se morajo delnice vsaj pet dui pred zborom blagajnici izročiti od vsakega, ki hoče glasovati. Po §. 26. se mova letni račun in nasvet o razdeljenji dobička 8 dui pied obč. zborom delničarjem na ogled razpoložiti, kar se tudi ni zgodilo, ker je gg. menda strab bilo. V javnem mnenju se identificira ,,S1. Narod" z narodno tiskarno, prcti čemur govornik piotestuje, ker ta list ne vstreza koristim ljudstva, ne donaša dobička, premnogokiat naše domoljubno čutje žali. — Vrh tega se hoče še izdavati nov tednik, kateri je namenjen kljubovati ,,Novicam" in ,,Gospodarju." To podvzetje kaže zopet nove zgube za tiskarno tev je list sploh popolnoma nepotreben. Koliko je le kmetov, da bi vas poslušali? — Prvosednik skuša dopovedati, da se delnice lastnikom toliko časa niso izročile, ker ao hoteli I tiskovne stroške pribraniti in delnice doma tiskati. Kar pa se tiče novega teduika, ga ne bode izdajala tiskarna, ampak dr. Vošnjak sam, ki bo tisk plačeval, kakor vsi drugi. Tudi Giasselli skuša opravičiti, zakaj delnic, ki so pred dvema mesecema izgotovljene, niso razposlali. To bi se bilo komaj pred eiiiin mesecom zgodilo, in zdaj bi jib bili morali zopet v blagajnico vloževati. Da jib sem ter tje pošiljati ni bilo treba, pridržale so se delnice in se bodo delničarjem še le zdaj razpošiljale. Začasni listi pa so se ljubljanskim delničarjem dajali, vnanjim pa ne, ker imajo ti itak recepise v rokah za dokaz, da so ves denar vplačali. Tudi so bile imena tistib, ki so delnice popolnoma vplačali, po easnikih objavljena. Iz Slivnice, 23. rožnika. (Nova šola — cerkvena svečanost). V našej fari se je 16. t. m. nova druga sola in scer v Račjem pričela. V listu 22. t. m. govori ,,Marb. Ztg." o tej šoli kot ,,novi omikalnici za ljudstvo". Vederemo — bi Lali rekel. Dopisnik nmarburgarce" poroča tudi, ,,da je kateket, g. Ant. Merkuš, pri tej priliki opominjal otroke in staviše, naj svojim verskira načelam zvesti ostanejo"; kar pa ni celo res. Kateket namreč ve, da si stariši v tej šoli ne bojo več verskib načel pridobivali, otroci pa še rerskib načel nimajo; tedaj jim tudi zvesti ostati ne morejo, temuč si jih bodo z božjo pomočjo v šoli še le pridobili. — Dopisnik je menda med tem, ko je kateket govoril, rajši žabe, kače, kušarje in druge živali in mrčese, ki v podobah na velikih tablab po steni visijo, premišljeval, tedaj kateketovib besed slišal ni, alj pa slovenski ne ume. Kateket je velikoveč omenil pri tej priliki, da so Račanci, farmani Slivniški, sicer dobili novo šolo, alj bo pa za nje in njihove otroke v resnici koristna in blagonosna, se bo v prihoduosti kazalo. Da bode pa le dobra, ako se bo na krščanski podlagi podučevalo, zato se je kateket v imenu starišev do novega gospoda učitelja obrnil s prošnjo, da bi se ne sramoval otroke v krščanskem dubu podučevati. Preteklo nedeljo imeli smo ljubo cerkveno svečanost. Lepa slika sv. Alojzija, od neznanega dobrotnika iz Gradca farni cerkvi podarovana, se je slovesno — spremljevana od fantov in deklič — v cerkev prenesla in blagoslovila. V nagovoru so preč. kanonik M. mladeži v posnemanje priporočili angelskega sv. mladeniča. — Bog plati neznanemu dobrotniku! Iz Vuzenice, 17. junija. Župuijski uradi na Slovenskem menda ne bi ravnali napačno, ako bi vsaj med seboj občevali slovenski v takih rečeb, ki se imajo priobčiti ljudstvu v slovenskem jeziku kakti ženitniuski oklici itd. Tem bi si tudi sami reč olajšali, ker je večkrat prav sitno nemška naznanila na prižnici ljudstvu slovenski razglašati. Pa stara narada je železna srajca in pri mnogih se je nemškutavija že tako vkoreninila, da se je skoro otresti ne morejo. Pošiljajo se iz popolno slovenskih krajev večjidel nemška naznanila in dopisi; na slovenska pisma dobajajo večjidel nemski odpisi. Kekterokrat smo že celo iz savinske doline dobili euake dopise; tako iz G., odkoderje došlo pričalo okiica, pisano v pokvarjeni nemščini. Kako bi se tedaj čudili, da uam naši nasprotniki, kjer le morejo, radi postavljajo railo slovenščino v kot, če jo sami zametujeino; čakati bo po takem še dolgo tieba, dokler dobi po uraduijah ono častno mesto, ktero ji gre, ako je sami ne rabimo, kjer pravico v rokab iinamo ter si reč po volji olajaati zamoremo. Kmetje De umeči nemsčine, so piav zadovoljni, da se jim krstna, poročna, mrtvaška pričala napravljajo v naščini ter še sami prosijo za slovenska pisma. — Notar v Marenbergu, ki je, kakor znauo bralcem ,,Gospodavja", prisegel na velikonemški prapor, se lnido grozi vsakemu, kdor se drzne slovenskim pismom rm priti predoči. Hotel je pred kratkira ovreči slovenski pogrebui račun; meuda ustavak še žive dui slišal ni o §. 19. one postave, na kteio je sam prisegel, ker vse pisma za čbto slovenske stranke piše le v neniš6ini in ubogi kmet mora čestokrat strabom podkrižati pogodbo, od ktere besedice ue iime. Ne bi bilo bolje, ko bi Vi spolujevali 8voje notaiske dolžnosti ter ne grešili na potrpežljivost slovenskega ljudstva, kakor pa da razpor in sovraatvo sejete med ljudmi in svoje slabe dusevne izdelke trosite po svetu? — Iz Vuhredi 18.jun. (Kat. pol. drustvo in nja naspiotniki.) Trojičko nedeljo snio se sešli vVuzenicik drugi obletnici, ktero je ondotno katol. pol. društvo prav vesclo obhajalo. V primeri znane mlačnosti podravskega ljudstva se je vendar zbor prav dobro obnesel. Več gospodarjev je na novo pristopilo in vidi se, da dveletui trud ondotnega društva ni bil bob v steno. Kakor navaduo, se je tudi zdaj zaradi zadnjega zbora oglasila stara obrekovalka graška ,,Tagespošta", ktera vendar v krajn, kjer je sedež društvu, zabaja le v edino hišo nckega zrjavelega Tagespoštler-ja in nam veliko kvara ne dela. Poroea namreč o sedem pastirih in muogo ovuib in ovcah. ki so bili nazoči pri zboru. Hvala priduiru pastirjem; rcsjihje bilo ne 7, ampak 8 pri zboru, nekteri so prišli iz prav oddaljenib župnij črez visoke gore; bilo je tudi dosti priduili ovčic, ki rade poslušajo glas svojih dušnih pastirjev, ki jih vodijo na dobro paso lepega poduka. llvala Bogu, koštrunov ali ovnov ni bilo več kakor edcu v zbornici, in še ta je prilezel natiboma in prav zvito pazil na pogovore društvenikov, da bi zamogel kterega očrniti. Hudega seveda slišal nič ni, timveč vcliko dobrega in koristuega, in to je njegovo vncmarno dušo tako razkačilo, da jc koj šel k nekemu zakotnemu pisaču, ki je pisal ,,Tagcspošti" ono ljnbcznjivo )»ismo, pravo zicalo aemške ali [trav za piav nem škutarska omike. — Vaa pa, dragi društvcniki, take natolcevanja in obrekovanja naj ne strašijo, zakaj den denešnji je to naj veča čast za vsakega katoliČana, ako ga budobni sovražijo in obTekujejo. Le to Vas opominjam, ogibajte se takega človeka, ki se vam v lice slavek dela, za hrbtora Vam pa škodovati boče, ter bodite pvepričani, da so le sovražniki katoliške cerkve sovražnikikatolškib društev, ktera se poganjajo za pravice sv. cerkve in katolškega naroda.