Pofitaina pt&Sana v gotovim. Leto XII., štev. 208 Ljubljana, četrtek 10. septembra 1931 -•MJ^Ll . — Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, JCnafljeva ulica 5. - Telefon ŠL 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana Selen* burgova ul 3. - Tel. 3492 in 2492. Podružnica Marmor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11842. Praha čislo 7R ISO Wien št 105 241 Naročnina znaša mesečno 25 — Din. za inozemstvo 40— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5- Telefon It 3122 3123 3124 3125 to 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te- Icfoo št 2440 (ponoči 2582) Cedje- Kocenova al 8 Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Zaupnica Macdonaldu Koalicijska vlada ostane do odstranitve sedanje finančne Krize — Govori predstavnikov opozicije in vlade London, 9. septembra, d. Za včerajšnjo sejo spodnje zbornice je vladalo v vseh krogih veliko zanimanje. Vsi angleški listi prinašajo skoro dobesedno Maedonaldov govor, v katerem je očrtai težki položaj, v katerem se nahajajo danes angleške državne tmance. Obširno je obrazložil vzroke, k. so do vedli do sestave koalicijske vlade ter opozarjal zbornico, da stoja pred eno najtežjih nalog. Potrebno bo temeljito revidirati položaj bančnega sistema, vojnih dolgov in reparacij, čim bo preboljena sedanja kriza. Svetovna depresija in brezposelnost sta tako razrahljali postavke v državnem proračunu, da bo morala vlada napeti vse sile za uravnovešenje državnega proračuna. Neizbežna je revizija delavskega brezposelnega zavarovanja, najetje kreditov za uravnovešenje državnega proračuna in povišanje gotovih davkov. Koalicijska vlada bo ostala toliko časa na krmilu, dokler ne bo preboljena sedanja kr.za in dokler ne bo ves svet znova uver-jen, da je funt sterling popolnoma sigurna valuta. V slučaju, če bi spodnja zbornica izglasovala nezaupnico, ne bo preostalo v adi drugega kakor podati ostavko Za Macdonald-om je govoril Henderson, k- je napadel Macdonaida, ker je zapustil delavsko stranko, v kateri sta složno delovala nad 30 let. Naloga te stranke je ščititi delavske sloje, ki pod nobenim pogojem n morejo in ne smejo nositi vseh bremen za sanacijo sedanje finančne krize. Zaradi t ►za so tudi delavski ministri raje podali ostavko kakor pa da bi sodelovali v vladi, ki je navedel kot vzrok vstopa konserva-sanacijo na šibka ramena delavstva in brezposelnih. I-Iendersonu je odgovarjal VVinston Churchill, k; je navedel, koc 7zrok vstopa konservativcev v vlado ierstvo, da je spravila delavska vlada državne finance skoro na rob propada. Za popolno ozdravljenje angleških financ pa bo potreba temeljitih ukrepov v smeri uvedenja imperijalnih zaščitnih eiirin,, kar pa bo mogoče doseči samo z razpisom novih volitev. Zaupanje inozemstva v angleško bogastvo in angleško spretnost Sv: bo povrnilo šele takrat, ko bo angleška delavska stranka doživela pri volitvah te-pmljit peraz Med ironičnimi medklici z opozicijskih klopi se je vsedel Churchill med vladne poslance, nakar je povzel besedo voditelj konzervativcev Stanley Baldwin. V svojem zmernem gevoru je obžaloval, da se nahaja delavska stranka v opoziciji, ker se s tem krepi nezaupanje inozemstva v resno voljo ana'eš£pga naroda sanirati kritičen finančni položaj. Po krajšem govoru sira Oswalda Mosleya. ki je priporočal uvedbo zaščitnih carin, se je vršilo glasovanje o zaupnici vladi, ki je bila sprejeta z 59 glasovi, in sicer v razmerju 308 proti 250 glasovom. Za vlado je glasovalo tudi 12 socijalistov. V zgornji zbornici pa je preoital lord kancelar kraljevo poslanico, nakar je zunanji minister lord Readiing obrazložil vzroke sestave koalicijske vlade. Po njegovem govoru je govoril zastopnik delavske opozicije lord Passfield, nakar je bila z vpfino glasov sprejeta resolucija, ki izreka ZAiinarre vl&d: Glasovi o razpisu volitev London, 9. septembra č. Macdonald je predložil spodnji zbornici načrt zakona o narodni štednji. Ta zakon pooblašča vlado, da lahko z dekreti uredi vse potrebno, kar bi smatrala za potrebno pri izvajanju politike štednje. Na ta način se hoče Macdonald izogniti vsaki podrobni razpravi o ukrepih, ki jih namerava izdati v svrho redukcije državnih izdatkov in sploh šte-denja v državnem gospodarstvu. Razprava o tem zakonu se bo pričela v petek. Za to razpravo vlada ogromno zanimanje ter pričakujejo, da bo opozicija delavske stranke izvajala obstrukcijo. Glede na zaupnico, ki jo je dobila Mac-donaldova vlada na snočnji seji spodnje zborniee, v političnih krogih zopet živahno razpravljajo o razpisu volitev. V nekaterih krogih smatrajo, da bo vlada takoj, ko bo parlament odobril program za štednjo, razpustila zbornico in razpisala volitve, dočim so drugi zopet mnenja, da bi bilo to vsekakor preuranjeno. ker bi mogle volitve ogrožati izvajanje sanacijske politike. Zdi se, da prevladuje mnenje, da je z volitvami treba počakati tako dolgo, dokler se ne bodo pokazali uspehi sanacijskih ukrepov. Predčasen razpis volitev bi po mnenju gospodarskih krogov tudi lahko omajal zaupanje v angleški kredit, kar bi situacijo še poslabšalo. Z največjim zanimanjem pričakujejo vsi krogi ekspoze finančnega ministra Snowdena, ki bo razvil podrobni finančni program vlade. Razprava o delovanju Društva narodov Zadovoljstvo delegatov azij šitve akcije za spi Ženeva, 9. septembra, č. Na plenarni seji skupščine Društva narodov je govoril danes dopoldne v nadaljevanju debate o poslovnem poročilu tajništva Društva narodov indijski delegat Mitter, ki je hvalil težnje in delo Društva narodov glede razorožitve. Nagiasil je zasluge Društva narodov za Azijo, zamerja pa, da svoje skrbi ne posveča v enaki m&ri tudi v agrarnih problemih. Japonski delegat Joshisawa je prav tako hvalil prizadevanje Društva narodov za dosego razorožitve ter obljubil na j aktiv; nejše sodelovanje Japonske. V \Vashingto« nu in Londonu so bili storjeni dobri začetki, ki jih mora sedaj Društvo narodov nadaljevati in izvesti do uspešnega konca. Odločno je nastopil proti protekcionizmu. ki ga smatra za glavni vzrok svetovne gospodarske krize. Kanadski delegat Gootrich se je pridružil izvajanjem predgovomikov in izrazil toplo željo, da bi svetovna razorožitvena konferenca dosegla čim boljše uspehe. Poudaril pa je, da bo pri razorožitvenem ■sprašanju največje važnosti vprašanje varnosti. Opozarjal je na položaj Kanade, ki ima zelo dolgo in popolnoma nezavarovano mejo napram Zedinjenim državam, a zaradi tega nima velike vojske, ker se zave* da. da ji od Z edin j enih držav ne grozi nobena nevarnost. Če se bo tudi drugod ustvarila taka sigurnost in medsebojno zaupanje, potem ne bo težko doseči splošne razorožitve. R umunski delegat princ Gi^ha pa ie sz« javil, da je Rumunija pripravljena skleniti z vsemi državami pogodbo o nenapadanju. Rumunija želi čim širšo razorožitev, mora pa v prvi vrsti vztrajati na tem, da se predhodno zasiguira varnost in nedotakljivost državnih meja. Debata je bila nato prekinjena in se bo nadaljevala jutri. Ženeva, 9. septembra, č. Finančni odbor Druš:va narodov se je bavil s položajem na Madžarskem v zvezi s prošnjo madžarske vlade, naj bi posebna komisija Drušrva narodov proučila finančni in gos spodarski položaj Madžarske. Po sodbi finančnih strokovnjakov bi potrebovala Madžarska za popolno sanacijo svojih fi« nanc najmanj 20 milijonov funtov. Zae:i« krat pa prevladuje v ženevskih krogih mnenje, da Madžarski tako posojilo še ni potrebno, marveč bo zadeva naiforže rešena tako, da se bodo spomladi pčdaljšala kratkoročna posojila v znesku 3 milijonov funtov in pozneje, če bo trefca, še Rotsohil-dovo posojilo v znesku 7 milijonov funtov. V zvezi s tem javljajo iz krogov madžarske delegacije, da bo pritegnila madžarska vlada k akciji za sanacijo držav« nih financ svoiečasnega kontrolorja Društva narodov Taylora. ženeva, 9. septembra, d. Delegati posameznih držav na skupščini Društva naro- ikih držav - Potreba pospe-ošno razorožitev dov živahno razpravljajo o krizi Društva narodov, ki se je pojavila zadnje čase zaradi nepritegnitve te institucije k reševanju raznih mednarodnih problemov, kakor je bil sprejem Hoovrovega predloga in pa poskus ureditve francosko-nemških odno-šajev. V zvezi s temi razgovori objavlja pariški »Intransigeant« daljši članek, v katerem napoveduje, da bo še tekom tega tedna načel Aristid Briand s široko zasnovanim govorom vprašanje krize Društva narodov. V svojem govoru bo obrazložil vse težave in nevarnosti, ki groze obstoju te ženevske ustanove. Po njegovem mnenju je treba Društvo narodov rešiti iz objema sedanje krize ter mu osigurati moč, s katero bo lahko izvrševalo svoje velike naloge. V govoru bo tudi očrtai bodoče smernice dela Društva narodov, ki jih bo moralo zasledovati v bodočih letih. Mehika vstopi v Društvo narodov Newyork. 9 sept. s. Mehiška vlada je sDrejela vabilo za vstop v Društvo narodov. Za končnoveliavno odločitev je treba še odločitve mehiškega senata. Sestanek fašističnega sveta Rim, 9. sept. č. Veliki fašistični svet se sestane 1. oktobra. Danes je bil objavljen dnevni red tega sestanka, ki vsebuje poročila o delu fašistične stranke in listov, ki stoje pod kontrolo stranke, poročilo o notranjem in zunanjem položaju, o pripravah za proslavo lOletnice fašističnega pohoda na Rim, ter poročilo o stanju milice in fašističnega ©mladinskega pokreta. Pred GandhiievSm prihodom r f,onifon London, 9. septembra, d. Angleški Trsti objavljajo izjavo, ki jo je dal Gandhi na svoii poti v London. V izjavi pravi med drugim: »Namen moiega potovanja je proučiti položaj v Angliji in poučiti vladne kroge v Londonu o nravnem rvoložaju v Indiji. V Londonu boim vsakemu na razpolago, tako da bo sleherni, ki se zanima za indijsko vprašanie lahko dobil t>ri meni podrobna nojasnili o vseh indijskih zadevah. Vzdržal pa se bom vseh sprejemov, banketov in raznih svečanosti, to pa zara-tega. ker nisem navajen takih naporov. Povratek hitlerievcev v državni zbor Berlin, 9. septembra. AA. Narodno socialistična stranka javlja, da se bodo njeni- poslanci meseca oktobra vrnili v državni zbor. PEKEL NA ITALIJANSKIH OTOKIH Trpljenje In beda internirancev - Strašne slike Iz življenja Saši« stičnih žrtev - Apel na civilizirani svet Beograd, 9. septembra. M. Glavno glasi« lo italijanskih emigrantov »Italia«, ki izhaja v Parizu, objavlja zanimive podatke o živil jen ju političnih obsojencev v Italiji List objavlja v obliki apela na vso civilizirano Evropo naslednje žalostne podaitiKe: Z otokov in temi ran oev prihajajo sbraš* ne vesti. Od početka leta se je število internirancev zelo pomnožilo. Na Liparih in na Ponzi ni več prostora za vse interni-rance fašističnega režima, zaradi česar so otvorili dve novi koloniji na Tremitu v Jadranskem in v Lampeuzi v Sredozem* skem morju blizu Afrike. Tremuti je pusta stkala poleg obale Apulije, Lampeza pa je bila 1. 1927 kolonija političnih internirancev. prizorišče zločinskih podvigov razvpitega poročnika Veroniceja, košček nerodovitne zemlje v obsegu par kvadratnih kilometrov V vseh teh kolonijah je življenje nesrečnih internirancev nevzdržno Po begu Lusoja, Roaselija in Nittija z Lrpaiskih otokov je bil uveden režim na« silja, ki je zahteval že mnogoštevilne žrtve. Fašistična milica, edini arbiter situacije, nastopa proti svojim žrtvam v ob» upnem crescendu. Politična uprava kolonije je popolnoma v rokah milice. Na Liparih je posadka 600 mož milice za 500 internirancev. Neki »konzul«, fašistični polkovnik, je poveljnik posadke z 11 oficirji, ki so vsi star skvadristi. Na Liparih je bil po umoru interniranca Filipiča iz Trs sta, ki ga je ubil neki miličnik z udar« cem puškinega kopita, ubit tudi drugi in- terniran ec neki Solazi iz Parme s sunkom bajoneta v grlo Neki prebivalec otoka, brivski pomočnik, je slučajno videl smrt Solazija, ki 60 ga fašisti s silo vlekli 6 seboj in ga pretepali. Uro kasneje so našli njegovo truplo poleg miličarske vojašnice. Naslednjega dne so fašisti aretirali nekega drugega interniranca, očeta osmih otrok, češ, da je oai ubil Solazija. 20 internirancev je zahčes valo, naj se jim dovoli pričati, da je bil aretirani na dan umora ves čas v njihovi družbi m da mu sploh ni bilo mogoče približati se Solaziju. Ta njihova zahteva se sploh ni upoštevala Še več. Omenjeni brivski pomočnik je govoril z internirana ter jim pripovedoval, kaj je videl na dan umora. Na prošnjo pokojnikovih prijateljev je odšel v pisarno domačih karaoi* njerjev iin izpovedal, kar je vedel o zadevi. Čim pa je prišel iz pisarne, so ga prijeli miličniki in ga odvedli v vojašnico, kjer so ga močno pretepali. Iz vojašnice je prišel bolj mrtev kakor živ, poprej pa js moral podpisati izjavo, da ni ničesar vid si ali slišal o umoru Solazija, Drugi in ter« niranec, oče osmih otrok, pa čaka že nekoliko mesecev v ječi, da bi bil ofcsaien za zločin fašističnih miličnikov. Prizori nasilja se vsaik dan ponavljajo. Iratemirance pretepajo, zapirajo in žaliio na vse načine Miličniki kličejo vsako noč intemirance v zbor ali pa preiskujejo nii« hova stanovanja. Odvetnik Betaamini, ki je bil interniran dive leti, od L 1926 do 1928 zaradi svojih zvez s socialističnim poslancem v Comi, je bil nedavno zopot pripeljan na Ponzo in obsojen na pet le< internacije. Njegova zagovornika sta bila odvetnik Beliadini in znam protifašjst Lmberto Paganni, ki sta dobila za to isto tako po pet let internacije. Zivijenski pogoji, v katerih žive inter« niTanci, so strašni. Interniranci prejemajo po 5 lir na dan, s čimer morajo preživ« Ijati tudi svoje družine. Število bolnikov se neprestano veča. Mnogi so okuženi in mnogi izmed njih umirajo polagoma od tuberkuloze Vohunov in agentov provo-katerjev, preoblečenih v internirance, je vse polno. Ti sramotni tipi skušajo organizirati lažnive zarote in operirajo z lažnivimi dokumenti, vse seveda v dogovoru s policijo ia fašistično milico. Na Liparih je bilo aretiranih 63 internirancev, ki so jih obtožili, da so pripravljali komunistično zaroto. Prepeljali so jih v največjem viharju ponoči v Messino, kjer so v zaporu že 9 mesecev. Slični primeri se ponavljajo na vseh otokih internirancev. Domače prebivalstvo je že vse obupano, ker mora vsak dan gledati nasilja nad ubogimi interniranci. Zato so poslali pro« šnjo v Rim, naj se kolonije internirancev razpuste. Seveda niso dobili odgovora. Vse vesti, ki prihajajo od različnih strani z otokov internirancev, potrjujejo nujno potrebo, da se zgane ves kulturni svet, preden ne bo prepozno, ker je smrt pobrala že na tisoče žrtev. Program francoskega obiska v Berlinu Razgovori med dr. Curtiusom In Briandom — V Berfimi bodo razpravljali o gospodarskem sodelovanju med Francijo in Nemčijo Berlin, 9. septembra, e. Glede poseta francoskih državnikov v Berlinu še ni po zaneslijiivih informacijah sklenjenega nič defenitivinega. Laval in Briand se morata najprej izjaviti, ali sprejmeta povabilo nemške vlade za poset dne 26. in 27. oktobra O tem se vrše sedaj v ženevi razgovori med Briandom in dr. Curtiusom, toi bosta pri tej priliki določila tudi program berlinskega poseta. V ženevskih krogih tudi govore, da bosta Briand in Laval takoj po berlinskem posetu obiskala tudii Rim. Iz rimskih krogov doznavajo, da se bodo pri tej priliki vršili važni razgovori, ki naj dovedejo do rešitve vseh spornih vprašanj med Francijo ln Italijo. ženeva, 9. septembra, s. Pri namško-fran-eoskih pogajanjih, ki se bodo vršila v Berlinu, bodo v prvi vrsti na dnevnem redu naslednje točke: 1. zaključitev industrijskih anket v zveza s premembo nemško-francoske trgovske pogodbe; 2. možnost premogovne pogodbe, ki bi s pogoji utegnila ustvariti tudi teren za nemško-francoski sporazum glede saarskega udruženja in S. organiziranje velikopoteznih javnih del v jugevzhodnem delu Evrope. še tekom septembra bo med Francijo ln Avstrijo sklenjena preferenčna carinska pogodba o lesni produkciji obeh držav. S11-čeo dogovor se pripravlja tudi glede proizvodnje celuloze. Razen tega je pričakovati francosko-madžarski sporazum glede ti voza madžarskega Sita v Francijo. Francosko trgovsko ministrstvo stremi dalje za francosko-ruskim sporazumom glede vprašanja lesnega uvoza. Ddisejada podmornice „Nautilus" »Nautilus« je prodrl do 83. stopinje severne širine — Nadčloveku napori posadke pri povratku Državni otroški vrtec v ŠL Vidu nad Ljubljano Beograd, 9. septembra. AA. Na predlog bana dravske banovine je s sklepom prosvetnega ministra dovoljena ustanovitev državnega otroškega vrtca na osnovni šoH v Št. Vida v ljubljanskem srezu. Kodanl, 9. septembra z. Po vesteh iz Soitzberzov ie sedaš ugotovljeno, da se podmornica »Nautilus« med vožnjo v polarno ozemlie sploh ni mogla vče potoniti ood led. ker ie že Dri vožnii tjakaj. dobila zelo težke poškodbe, ki so onemogočale potapljanje. Podmornica ie prodrla približno do 83. stopinje severne širine. Vsekakor o neuspehu eksoediciie ne more biti govora. ker ie dosegla važne znanstvene rezultate. »Nautilus« ie začasno zasidran v ori-stanišču Long Year City na Spitzbergih. kier ga popravljajo. Zaenkrat še ni gotovo ali bo podmornica lahko sama odnlula preko Atlantika v domače pristanišče, ali pa bo morala d režimi ti v kakšnem anzie-škem pristanišču. O vožnii »Nautilusa« do Spitzbergov so se šele sedaj izvedele podrobnosti, bz katerih ie razvidno, da Se bila vožnja nolna burnih dozodovščin. Podmornica je mogla Dristati šele do nekaj dnevih, ker ie bilo morie nemirno in ie bila oodmornica hudo Doškodovana. da se ni mogla spustiti v boj z elementi. Med vožnjo je večji del Dosad-ke obolel za morsko boleznijo in je le neznaten del oosadke mozel opravljati nadčloveško delo. Morie ie bilo tako rarbur-kano in viharji tako silni, da ie podmornico metalo kot orehovo lupino. Zaradi trainih močnih sunkov ie bilo tudi nekai mož posadke ranjenih. Posebno so mornarji trpeli zaradi Domanjkania vode. Zaenkrat še ni gotovo, ali bo »Nautilus« vozil naravnost na Irsko, ali na se bo med Dotio ustavil še na Norveškem. Preki sod v Varšavi Varšava, 9. sept. s. Danes je bila z letaki po zidovih objavljena že pred nekaj dnevi napovedana odreditev prekega soda. Vse razsodbe, ki bodo izvršene po prekem sodu, je treba izvesti 24 ur po razglasitvi. Postopanje po prekem sodu stopi z jutrišnjem dnem v veljavo. Umor angleškega novinarja Lahore, 9. septembra. AA V poštnem vlaku Bombay-Saharanpur so neznani zločinci umorili lSletnega angleškega novinarja Donalda Clarka. V zgodnjih jutranjih urah je vstopil v prvi razred, kjer je spal poročnik Sheehan. Neznanci so iznenada napadli Clarka z noži in ga hudo ranili. Poročnik Sheehan se je iznenada prebudil in je mislil, da velja napad njemu, zato je v temi oddal tri strele na svojega soroiaka in ga hipoma ubil. Tekma za Schneiderjev pokal London. 9. septembra. AA. Ker se Francozi in Italijani ne udeležijo tekme za Schneiderjev pokal, bodo letela v soboto samo angleška letala. Letalo tipa »Vickers Rollsroyce« bo skušalo popraviti zadnji svetovni hitrostni rekord, če se ta poskus ponesreči, bo letelo letalo S. B. A,, ki je tekmovalo že leta 1929. Prazne občinske blagajne v Berlinu Berlin, 9. septembra d. Berlinske občinske blagajne so skoro popolnoma prazne, tako da najbrž ne bo mogla občina izplačati v četrtek drugi del mesečnega obroka plač svojim nastavljencem. Zaradi teg^ razmišlja občinski svet o tem, da bi uvedel plačevanje mesečnih plač v treh mesečnih obrokih. Miklas ostane predsednik Dunaj, 9. septembra. AA. Vodstvo soci-jalno-krščanske stranke se je zedinilo, da za kandidata za predsednika republike pri prihodnjih volitvah postavi ponovno sedanjega predsednika Miklasa. Edison hudo bolan London, 9. sept. g. Po vesteh iz Newyor-ka je stanje slavnega izumitelja Edisona zelo resno. Njegov osebni zdravnik dr. Ho-we je izdal danes buletin, v katerem izjavlja, da moči sivolasega bolnika naglo pešajo. Žrtve Montblanca Chamonijc, 9. septembra, d. Pred nekaj dnevi so odšli na Montblanc štirje turisti, in sicer dva mladeniča iz Chamonixa in dva nemška turista. O njih ni že teden dni nobenega glasu ter domnevajo, da so postali vsi štirje žrtev velikih snežnih viharjev, ki divjajo poslednje dni na Mont-blancu. Lujo Brentano umri Monakovo, 9. septembra. AA. Tu je umrl v 87. letu prof. Lujo Brentano, ki je bil eden vodilnih političnih ekonomistov v Nemčiji in zelo odlična osebnost v akade-mičnem svetu. Sina je zarubil Bukarešta, 9. sept. s. iDimineaza« poroča iz Kišineva o nenavadnem primeru davčne eksekucije. Eksekutor, ki je zaman iskal v občini Patrulei pri neki kmetski hiši dragocenosti, je zaplenil 10-letneea domačega sina ter ga izročil neki ženski v vasi s strogim nalogom, da ga brez njegovega dovoljenja ne sme vrniti staršem. Sestanek balkanske konference Beograd, 9. septembra. AA. Po sklepa organizacijskega odbora balkanske konference v Carigradu se začne drugo zasedanje balkanske konference 11. oktobra v zgradbi univerze v Carigradu ter bo trajalo do 20. oktobra. Za časa konference •bodo delali delegati izlete ter odpotovati med drugim v Ankaro, kjer bodo sprejeti od predsednika republike Kemal paše. Kakor znano, je bila ustanovljena institucija balkanskih konferenc o priliki sestanka vseh balkanskih držav v Atenah od 5. do 12. oktobra L L Njen cilj je zbliža-nje in sodelovanje balkanskih držav na političnem, socialnem, gospodarskem m kulturnem polju. K pseničnemu zakonu Beograd, 9. septembra. AA. Privilegirana delniška družba za izvoz poljedelskih pridelkov iz Jugoslavije poroča: Naročniki pšenice so dolžni, da pri naročilih pšenice predlože potrdilo svoje davčne uprave, da so davek poravnali. Kot enotna moka se smatra moka, ki je gre 80 kg na 100 kg pšenice. Trgovski mlini ne smejo sprejemati od pridelovalcev pšenice na skladišče. Nasprotno pa smejo mlini na merico sprejemati pšenico na skladišče, vendar morajo voditi posebne knjige o tem in pošiljati poročila družbi. Mlini na merice ne smejo sprejemati merice (ušura) v denarju, nego samo v pšenici. Vsi mlini brez razlike, trgovski ali mlini na merice, morajo zahtevati od Privilegirane izvozne družbe za izvoz poljedelskih pridelkov kraljevine Jugoslavije knjige in obrazce, ki jih bodo dobili po nabavni ceni in. ki jih mrrajo izpolnjene poslati družbi. Velike svečanosti Jobrovoljcev Beograd, 9. septembra, p. Prve dni prihodnjega mesca se bodo vršile v Beogradu velike svečanosti ob oriliki zborovanja vojnih dobrovolicev. Pri tei priliki bd razvit tudi novi pranor Saveza dobrovolicev kraljevine Jugoslavije, ki ea ie ooklonil organizaciji Ni. Vel. kralj, ki bo novemu praporu tudi kumoval. Svečano razvitie prapora bo 4. oktobra ter bo združeno s proslavo loletnice osnovan i a orve dobro-voliske divizije v Odesi. Istočasno bo zasedala v Beogradu tudi Mala antanta dobrovolicev v kateri so združeni iu?oslovenski. češkoslovaški in rumunski dobro-volioi. Svečanosti se bodo udeležili tudi zastooniki francoskih bojevnikov. Po beograjskih svečanostih bodo udeleženci priredili ekskurzije do državi. Iz državne službe Beograd, 9. septembra. AA. S sklepom ministra za socialno politiko in narodno zdravje je postavljen za vršilca dolžnosti šefa sanitetnega oddelka na Higijenskem zavodu v Ljubljani Stojan Guzelj, inženjer istega zavod- Zasedanje dunavsike komisije Rim, 9. sept. AA. Agencija Štefani poroča iz Benetk, da se je tam včeraj začelo 14. zasedanje stalne dunavske komisije. Prve seje 3o se udeležili pravosodni minister Rocco kot predsednik komisije in češkoslovaški, rumunski. madžarski, avstrijski in jugoslovenski poslaniki v Italiji, prefekt Benetk in mnogoštevilni eksperti. / Po svečanostih , . Ljubljana, 9. septembra. Slavnostni dnevi Kraljevega tedna sn za nami. Danes se je zaključil tudi jesenski velesejem. • Naše mesto se od svoje-svečane podobe vrača k vsakdanji. Jesen je zavabila v mesto, te dni se odpiraicr šole; po počitniških idilah nastopa doba dela in živlienskih skrbi. Za mlado in staro, za vse. To je prav za prav »normalno življenje«. Ob takem prehodu se nam hoče bilance. Vzemimo pojav, ki bo Ljubljani in njenim gostom z vseh strani našega ozemlia še dolgo v živem spominu: prireditve Kraljevega tedna. Ogromne množice ljudstva so minule dni oblegale Ljubljano. Videli smo vlake s tremi lokomotivami, ki so vlekle za seboj nešteto nabasano polnih vagonov. To je nazorna slika dotoka ljudskih množic, k: so se razlile po ljubljanskih ulicah in dale našemu mestu nenavadno razgibanost in skoraj velikomestno vrvenje. Ne vemo kakšne vtiske so te množice ponesle nazaj v svoja selišča. Videli pa smo mnoge navdušene obraze in čuli mnogo hvale. So reči, ki jih ni mogoče povedati s konkretnimi izrazi in dokazati s številkami. Mislimo pa, da so bile te prireditve v moralnem pogledu visoko aktivne. Ni se samu manifestirala enodušnost mesta in podeželja v državljanski zavesti in ljubezni; opa žiti je bilo še nekaj: da naše podeželsko ljudstvo ne vidi v mestu svojega nasprotnika, parazita, ki živi od podeželskega ljudstva, marveč sotrudnika pri svojem napredku in povzdigi. Drugod, n. pr. v Avstriji, so nasprotja med mestom in podeželjem še zelo ostra in pereča; pri nas ne bi več bila uspešna nobena demagogija, ki bi se hotela oprijeti tega gesla. Naši ljudje — tudi oni iz oddaijenih krajev — se začenjajo zavedati, da se mora nekie razviti središče-v katerem se tvorne sile gospodarskega. kulturnega in upravnega življenja akomulirajo in prehajajo s svojim pre-viškom v fine tvorbe, ki nekako predstavljajo moč in kulturo dotične pokrajine. Tako središče ie postala Ljubljana; če jc prej bila to bolj formalno, postaja sedaj vedno bolj tudi stvarno in nje ime ie na vsem slovenskem ozemlju čedalje bolj priljubljeno. Po zaslugi svoje daljnovidne komunalne politike, ki pod-P ra stavbno podjetnost, razširja mrežo občil in polaga veliko važnost na poglobitev urbanične kulture in na tujski promet, je Ljubljana v zadnjem času občutno napredovala in postaja mikav na tudi za podeželsko občinstvo. Do-mačnostne vezi med Ljubljano in vsem ostalim ozemljem naše banovine so danes večje nego so bile kdaj prej v preteklosti. in bodo v prihodnjih letih,'kakor upamo, še trdnejše. To je dejstvo. še ni bilo v tej obliki ugotovljeno, in zakaj ga ne bi z zadoščenjem zapisali v epilog tem prireditvam, ki imajo v prejšnjih časih le malo primere?! Revolucija v Čilu Po zadnjih poročilih iz Santiaga de Čile, jo čilska vlada z energičnim nastopom suho-zemskih čet in letalskih eskadrilj zadušila vstajo čilske vojne mornarice. Čile je bila poslednja južnoameriška država, katero je zajel veliki revolucionarni val, ki je pretresal pred letom do temeliev Bolivijo. Peru, Brazilijo in Argentino. To zakasnitev je .pripisovati dejstvu, da ima Čile med vsem južnoameriškimi državami najbolje organi zirano upravo, ki je leto dni uspešno kij., bovala revolucionarnim pokretom in dokaj pripomogla tudi k sedanji zmagi čilske vlade nad upornimi mornarji. Eden glavnih vzrokov vstaje čilskih mornarjev ie bila silna gospodarska kriza, ki tare sedaj že tudi to/še pred par loti_ gospodarsko in finančno tako močno državo. Do nedavno je krila v Čilu država še vse svoje izdatke z dohodki izvoznih carin na čilski sol'ter. za katerega je imela svetovni monopol. Po iznajdbi pridobivanja dušika iz zraka pa je pričel izvoz solitra stalno nazadovati in žnjim tudi dohodki iz izvoznih carin. Vlada je izdelala dalekcsežen načrt za racionalizacijo nad sto soliternih rudnikov, vendar pa je ta načrt ostal le na oapirju, ker vlada ni mogla najeti niti v Ne\vyorku, niti v Londonu posojila, potrebnega za njegovo izvršitev. K temu se je pridružila še agrarna kriza v Južnem Čilu, kjer ie zaradi padca svetovnih žitnih cen katastrofalno nazadoval izkupiček za_ žila in je z njim usahnila tudi davčna moč juž-r.očilskih farmarjev. Državni predsednik general Ibanez je poskušal uravnovesiti državni proračun s povišanjem uvoznih carin in davka na nepremičnine. Na ta način je hotel ohraniti za vsako ceno sloves, da je Čile edina južnoameriška država, ki v redu plačuje svoje inozemske dolgov«: Kliub vsem naporom pa se mu to ni posrečilo. Zaradi povišanja davka na nepremičnine so organizirali in fi-nansirali konzervativni veleposestniki revolucijo proti lbanezu. ki ga je strmoglavila tako naglo, da je jedva pobegnil. Zatekei se ie na deželo, kjer je pričel organizira? odpor proti novi vladi ter baje tudi nemalo prisoeval k izbruhu upora mornarice Kot opozicionalee zavzema general Ibanez mesto voditelja levičarjev, ki zahtevajo razne socialne reforme in večje obdavčenje veleposestnikov. Za časa svojega predsedni-kovanja ;e skrbel posebno za socialno zaščito ter zgradil celo vrsto novih higienskih zavodov, bolnic in dečjih ambulanc. da bi popravi] žalostni sloves Čila, ki slovi kot država z največjo umrljivostjo otrok. Poleg tesa je skušal urediti razmerje med delodajalci in delojemalci, -ki so. bili dotlej čisto brezpravna raja. Kakor pri vseh diktatorjih v Južni Ameriki. je slonela glavna Ibanezova moč na vojski, za katero je zelo skrbel. Slabost njegovega diktatorskega režima, ki je dokaj doprinesla k njegovemu padcu pri zadnji revoluciji veleposestnikov, pa so bila _ na-sprotstva med posameznimi deli oborožene sile. Dočim ie imel lb*>nez absoluten vpliv na iz domačinov sestavljeno orožništvo, je Podeželski udeleženci, zlasti pa kmečko občinstvo, ki je bilo te dni v Ljubljani, so mogli ob teh lepih urah v našem mestu vsaj občutiti, če ne spoznati veliko vrednost složnosti, ki nas vzlic starim razlikam, prikritim razprtijam in načelnim nasprotjem veže v nekaterih rečeh občega značaja, predvsem pa v ljubezni do države in zavesti neke ožie skupnosti, ki jo predstavlja naša banovina. ta nova celica našega razvoja v ubranem, globoko organskem sožitju z ostalimi edinicami, ki tvorijo edinstveno državo. To moralno Vzgojo za domovinsko ljubezen in za večjo domačnost nagla-šamo in v nji je znaten dobitek slavnostnih dni. Jesenski velesejem, ki se je danes zaprl, je bil zlasti s svojo razstavo slovenskih mest tehten donesek k notranji vsebini slavnosti Kraljevega tedna. Razstava mest je obenem z revijo naše industrije in trgovine, kakor nam jo dvakrat na leto nudi naš velesejem, pokazala, da obstoji poleg upravne in kulturne tudi gospodarska zaključenost naše banovine. Živa ilustracija je bilo tudi zborovanje predstaviteljev naših mestnih in trških občin. Počasi, a stalno premagujemo preteklost; stara kronovin-ska razcepljenost se briše in pozablja Jugoslavija prehaja v nas vedno globlje in jačje in nje sedanja upravna razdelitev. ki mora postati trdna podlaga našega razvoja i za daljno bodočnost, se očitno uveljavlja tudi izven zgolj administrativnega področja. To dejstvo je samo potrditev prej navedenega o Ljubljani. Jugoslovenska misel ni samo dobra kohezija za razne dele države; ona se trdno in prospešno kaže kot ze-dinjevalen činitelj tudi navznoter teh delov. Z novo ustavo, ki določa široko ba-novinsko samoupravo, je vse to stremljenje dobilo vzmet in pogon. Odpirajo se možnosti novega napredka na osnovi podrobnega, med posamezne edinice razdeljenega dela za veiiko in močno celoto. Ljubljanske prideditve so poka zale, da imamo Slovenci za tako narodno in državno politiko mnogo zdravega čuta. Nismo pa še omenili besede, ki je vsem na ustih: kriza Kriza naše kmetijske. industrijske in obrtne proizvodnje, naše trgovine, delavnega trga itd Ta je stala v ozsdju za vsem navdušenjem kot kot preteč' kazalec težkega časa. Toda kriza, ki nas vse vznemirja ni samo naš pojav, to je mrzlica, ki pretresa dobršen de' sveta Dobro se zavedamo. da io ie treba zdraviti in zastaviti v ta namen vse sile. vendar naj nad krizami, ki jih prinaša čas. bodro zmaguje moralna sila domovinske ljubezni in zvestobe državi. Vse. kar smo videli te dni v Ljubljani, ie pričevalo, da ie pri nas obilo te zdrave moralne Snf> moral ta vpliv deliti v suhozemski vojski z nemškimi vojaškimi svetovalci, v mornarici pa zopet z angleškimi pomorskimi častniki, ki zavzemajo v njej vsa važnejša mesta Nemški strokovnjaki v vojski in angleški oficirji v mornarici pa so med seboj vse prej kakor v prijateljskih odnošajih. To «najo prav dobro izrabljati konzervativni veleposestniki, ki imajo sedaj v rokah vladno krmilo Za težke denarje so pridobili na svojo stran nemške častnike v suho-zemni vojski, da so se jim brezpogojno udinjali. Zaradi tega se je tudi izjalovila zadnja vstaja čijske mornarice, katero so >idu-šili predvsem nemški letalski častniki, ki so rade volje bombardirali z 80 letali uporno mornarico v Coquimbu. Saj so na ta način obsipavali z bombami tudi svoje ne-pnjatelje — angleške pomorske častnike, ki so bili na »General DTIigginsu«, »Almi-rantu«, »La Tonu', »Almirantu Riverosu« in drugih bojnih ladjah. Tožba proti Viljemu Berlin. 8. septembra. V četrtek se ie vršila pred sodiščem v Moabitu razprava proti bivšemu nemškemu cesarju Viljemu II., ki ga je tožil delavec Franc Voss za plačilo 148 mark. Voss je bil zaposlen kot poljski delavec na enem izmed številnih Viljemovih veleposestev, ki jih še ima v Nemčiji. Ker je bil dalje časa bolan, je prosil za lažje delo, kar pa je bilo povod, da ga je uprava brezpogojno odpustila Na včerajšnji razstavi je predlagal predsednik sodišča zastopniku bivšega cesarja Vilj ema, naj izplača Vossu dolžno vsoto. Razprava pa je morala biti preložena, kci je odklonil Viljemov zastopnik poravnavo. Nov uspeh Amy Johnsonove Berlin, 9. septembra. AA. Tu je pristala letalka Amy Johnson, ki je pred kratkim letela iz Londona v Tokio. V London pride najbrž že danes. Kraigher v Bukarešti Bukarešta, 9. sept. s. Včeraj je prispel semkaj znani švedski industrijalec Kreu-gher, ki so ga na kolodvoru sprejeli zastopniki vlade. Današnji jutranji listi poročajo, da'sn bo v nekaj dneh pričela razprava zaradi prevzema nove koncesije za posojilo 11 milijard lejev. Samomor neznanca Zagreb, 9. septembra, n. Snoči so našli v mirogojskem gozdu obešenega nekega okrog 40 let starega moškega. Pri sebi ni imel nobenih dokumentov, pač pa pismo, pisano z okorno roko, v katerem pravi, da gre v smrt zaradi svojega obupnega položaja. Njegovi dokumenti so pri občini, ne pove pa, pri kateri. Naposled prosi v pismu, naj o njegovem samomoru ničesar ne povedo novinarjem, pokopljejo pa ga naj kar brez krste. — Na Savski cesti pa je davi tovorni vlak na prelazu povozil okrog 50 let starega moža. Tudi ta ni imel pri sebi nobenih dokumentov in še ne vedo. kdo je. Zaključek prve polovice blejskega turnirja Vidmar remiziral, Pire in Kostič podlegla, Astaloš pre- kinu v boljši poziciji Da se ne pozabi! Torkov »Slovenec« je v svoji famozni rubriki »Kaj pravite?« zapisal naslednje vrstice o gasilstvu, da da duška svojim skrivnim mislim o tej važni vsenarodni organizaciji: »Zdaj, ko se na vsem svetu na vseh krajih in koncih varčuje, sem tudi jaz one nedelje šel na ižansko plat na izprehod peš. Tako jo primaham do neke vasi. ki ima tudi gasilsko društvo in gasilski dom. Bil je menda četrti, ki sem jih naštel na svoji poldrugourni poti; mogoče pa sem se zmotil in je bil peti. Pri tem sem se snomnil, kako je, ni dolgo tega, nekje na Barju gorelo in je domače gasilsko društvo prispelo na lice mesta potem, ko je ogenj pogasilo že poldrugo uro oddaljeno vrlo gasilsko društvo z Iga. Toda zaradi tega nikakor ni treba briti norce iz domačih gasilccv, zakaj gasilna društva nimajo samo namena, da gasijo ogenj, ampak da utrjujejo tu^j duha narodne in sociialne vzajemnosti, kakor sem bral lani v »Slovencu «. To ie bilo, kakor r.e gotovo spominjate, gospod urednik. ob priPki vseslovanskega gasilskega kongresa v Ljubljani, ko sem se čudil, koliko zlatih, srebrnih in drugih lenih medalij še izdelujejo na svetu. Torej primahal sem io v vasico, ki je slavila en<->l°tnico obstoja svojega gasilnega društva Bilo je prav prijetno. kakor vsekdar ob takih priHk^h in tudi orožništvo ie bilo v pripravi, če bi se kaj primerilo k-vkor se to ob takih prilikah rado pr:n,erja ^mo to mi ni bil" nrav. da ta veselica ni bila združena s kakšno kulturno prireditvijo, igrokazorm. dck'amaci:o Sče in r».»dobno. amoak je bilo samo nc^ie. ki ni b;lo v nro fframu. temveč ie b'lo sam« izliv od debre-rfo cvi"ka nriietno razgre^h src.«- Mislimo, da je vsak dodatek k tem izrazom »nri^nania« odveč. s°i sami dovoli iasno kažejo, v kakširb čis-lih imajo prt "Slovencu« naše vr'o j»as:istvo. Zaključek jesenske velesejmske prireditve Sijajno uspela letošnja veleseimska prireditev ie bila včeraj zaključena. Liub-lianske ulice, ki so v velesejmskih dneh. zlasti oa ob priliki prireditev kraljevega tedna, pokazale pravo velemestno sliko, polno živahnega vrvenja, pridobivajo sedai zopet staro lice. Z zadoščeaieiu moramo Dri tei oriliki ugotoviti, da ie letošnia razstava v vsakem nozledu uspela iti da ie še boli utrdila znan sloves ljubljanskih velesejmskih prireditev. Posrečeni organizaciji kraljeveca tedna v času veleseimskih dir ie pripisati, da ie razstavo »Liubliana v ieseni« posetilo nad 110.000 ljudi, kar spričo sedaniih težavnih gospodarskih razmer nailepše zadoščenie požrtvovalnim orirediteliem posameznih razstav, od katerih nai zlasti omenimo predsednika ve!e-sejma z. Frana Bonača in ravnatelja Jr. Dularia. nadalie za tuiskn-prometno razstavo srg. dr. Marna. podžupana prof. Jar-ca. dr. Brileia. ravn. Velikonjo. Fr. Krape-ža. Ant. Petelna. dr. Plessa. ravn. Pintaria dr. Tauzesa. inž. Cerneta (Maribor), inž Culka in inž. Soinčiča. za kmetiisko razstavo eg.: V. Rohrmana in inž. Laha. za mekarsko razstavo sr?.: Betika Rožeta. trg. Verbiča. za čebelarsko orof. Verbiča. za zeleniadarsko razstavo eg. nač. Strek-lia nadz. Mumeka za vinarsko razstavo ge inž. Zupančiča. Kafola in nadz. Gombača za perutninarsko razstavo eo. Cernetovo arg. Klemenčiča in Seheria. za hieiienskr razstavo e dr. Pirca in za razstavo novodobnega gospodinjstva gospe Kraieerievo Govekarievo. Kroftovo in Lapainetovo. Vsem tem požrtvovalnim orirediteliem k' so se z vnemo in liubezniio ooriieli orira-nizaciie ie naša iavnost dolžna odkritosrčno zahvalo. Reški škof nevarno obolel Trst, 9 septembra, n. Reški škof Izidor Sain je zelo nevarno obolel. Na njegovo izrecno željo je bil »poslan na Reko prof. zagrebške univerze dr. Mikuličič. ki je snoči odpotoval ter je že danes preiskal bolnika Po njegovi izjavi je stanje reškega škofa zelo resno. Kongres gospodarskih zbornic Beograd, 9. septembra p. 13 in 14. t. m. se bo vršil v Beogradu letni kongres vseh gospodarskih zbornic v državi, na katerem se bo razpravljalo o vseh aktualnih gospodarskih problemih. Kakor vsako leto. se bo na tem kongresu tudi letos ocenil naš izvoz ter razpravljalo o raznih ukrepih, ki bi bili še potrebn i ža zboljšanje našega splošnega gospodarskega položaja. Cigarete »Morava« v malih zavojčkih Beograd, 9. septembra, p. Danes so bile v Beogradu izdane v promet cigarete »Morava« v zavojčkih po 20 komadov za ceno 6 Din. Cenena drva v Zagrebu Zagreb, 9. septembra, n Neka zagrebška tvrdka. ki se bavi s prodajo drv. je prosila mestno občino, naj ji odstopi za dva meseca primeren prostor za skladišč«-ter se za to obvezuie prodaiati drva n-430 Dm 7,a sež^ni za T"Mt»'foieisp kpv pa ostali kartelirani trgovci s kurivom. Bled. 9. septembra, vd. V današnjem XIII. kolu mednarodnega šahovskega turnirja so se vršne naslednje partije: Kash-d.ir. - dr. Tartakovver. Maroczy - Stoltz. dr. Aljehin - Kostič, Niemcovič - Spielmann, Pire - Colle. Flohr - dr. Vidmar in Bogoljubov - dr. Astaloš. Kashdan fe igral z dr. T ar t a k o ver jem damski gambit. Borba je bila izredno napeta. Dr. Tartakovver je takoj v četrti potezi žrtvoval kmeta za napad, toda Kashdan se je branil izredno natančno. Dr. Tartakovver je kasneje žrtvoval še figuro ler dobil dobro končnico. Partija je bila ob 14. prekinjena. Popoldne je dr. Tartakovver dosegel dobljeno pozicijo, toda zvečer je bila partija prekinjena. Položaj Kashdana je dokaj brezupen. Maroczv in Stoltz sta igrala v starem stilu špansko igro štirih skakačev. Maroczv je stal nekaj časa nekoliko slabše, pa je vendarle dosegel dobro končnico ter je partija po (jO potezah končala remis. Dr. Aljehin je K o s t i č a že zgodaj potisnil v ofenzivo. Igrala sta damski gambit. Kostič je na otvoritev originalno in dobro odgovoril in bi bil Lahko obdržal močno pozicijo, prenaglil pa se je s potezo skakata, zaradi česar je prišel v velike težko-če Dr. Aljehin je dobil z napadom kmeta, popoldne pa je po 47. potezi zmagal. Niemcovič in Spielmann sta 'p.iela precej težko partijo. Niemcovič je si-eilijansko napadel Spielmanna, ki je napravil napako pri otvoritvi in zašel v velike težave. Toda Niemcovič, ki še vedno ni dosegel svoje običajne forme, je izvedel premalo premišljen napad ter poslabšal svojo pozicijo. Popoldne je partija po 38 potezah končala remis. Pire in Colle sta igrala indijsko partijo. Pire je zgodaj zašel v težkoče in izgubil kmeta. Igral je nato komplicirano ter je po nesreči v končnici prezrl kmeta. Colle je nato zmagal v 31 potezah. F 1 o h r in dr. V i d m a r sta igrala damski gambit. Flohr je dobil zelo dobro 'gro, dr. Vidmar pa je žrtvoval kmeta in oprostil svojo pozicijo ter dosegel končnico, ki je že dopoldne po 35 potezah končala remis. Bogoljubov je proti dr. Astaloš n igral damski gambit. Dr. Astaloš se je izvrstno branil in dosegel izenačeno končnica. Popoldne je Bogoljubov s pogrešilo kombinacijo izgubil kmeta, ki je bila njegova edina šansa za zmago. Zvečer je bila partija prekinjena in stoji dr. Astaloš za spoznanje bolje. Pri tej partiji se je dogodil zabaven intermezzo. Bogoljubov je namreč napovedal svojemu nasprotniku v dveh potezah mat. V resnici je napravil prvo potezo, takoj nato pa opazil, da se je zaračunal. Poleg tega pa je tudi njegova prva poteza izboljšala pozicijo dr. Astaloša. Stanje po XIII. kolu je: dr. Aljehin 11 in pol. Kashdan 7 in pol (1). Flohr, Spicl-liiann. dr. Vidmar 7. Bogoljubov 6 in poj (1), Nicincovič 6 in pol. Colle. Kostič. Maroczv, Stoltz 5 iii pol. «lr. Astaloš 5 (1). dr. Tartakovver 4 in pol (1), Pire 4 in pol. Jutri se s XIV. kolom prične druga polovica tega nadvse zanimivega in težkega turnirja. Igrali bodo naslednji pari: Spiel-mann - Kostič. dr. Aljehin - Stoltz. Maroczv - dr. Tartakovver. Kashdan - dr. Astaloš. Bogoljubov - dr. Vidmar, Flohr - Colle i i Pire - Niemcovič. Slabo razpoloženje na Bledu Kakor mora duši slabo vreme - Vse čaka solnca Bled, 9. septembra. Dež leži nad Bledom. Težki oPuJvi sc neusmiljeno vaie preko jezera. Hladno j-postalo. Včasi nas občutno zebe. Solnca ni. Zelo smo ga potrePni. Ves turnir oi ga potreboval. Motite se, če mislite, da turniska '.gra ne čuti vremena. Kakor mora leži si!abo vreme na pratijah. Razsodno čutim to sani. Zdi se mi pa da tudi drugi mojstri ista čutijo. Pa saj se to vidi v rezultatih, v obliki partij, »aj se to vidi na obrazih. Aljehin že prav za prav nima več začetnega poleta. S Kashdanoim je imel slabo pozicijo. Branil je, kar se da, pa je vcn» darle prekinil v sumljivi končnici. Včeraj sta nadaljevala. Pa je bilo težko za sve» tovnega mojstra. Če ba bila igra potekala normalno, bi izgubil. Tako je dosegel remis. Tudi s Spielmannom Aljehin ni opravil posebno dobro. Zgodaj ga je Dunajčan pritisnil na remis. In stari Maroczy se mu jc postavil po robu kakor lev. Menda je svetovni mojster za trenutek ccJo bil v smrtni nevarnosti. Ne gre več tako kakor jc š:o cd početka. No, Aljehin lahko še dolgo popušča. Nabral si je točk, da jc groza. Pa udobno lahko živi od njih. Bo pa na soince čakal, na nov zalet, na nov pohod. Če mu živci ne bodo popustili. Neizmerna njegova ambicija ga bo držala najbrže nad vodo. Ostalim velemojstrom 6e razmeroma siabo godi. Vsi igrajo medlo, brez poletev, brez prave energije, brez pravega zaupa-, nja v svojo zvezdo. Turnir se jim vleče kakor bolnik. Vsi stoje na istem kupu in počasi, zelo počasi se pomikajo naprej. Trudni so, mračni, kakor nebo nad Bledom. Bogoljubov ima strašno neredno igro. Do včeraj je izgubil že pet partij, šest jih je dobil, eno remiziral. To vedar ni in ne more biti normalno. Kje je velemojstrska trdnost, vztrajnost, zanesljivost? Ruleta daje take rezultate, pa ne turnireka Ura velikega mojstra. Moi rezultat je oaš obratna slika Bogoljubovega. Devet neodločenih pirtj Samo dve zmagi mi en poraz. Točk tvori to natančno toliko kakor Bogoljubovo ni hdnje Samo igra h enakomernejša, t-J; o rek jč zanesljivejša Toda b-aš ta igra t?* raža medlost, utrujenost, slabo razpon žcn;e Spielmann je že imel košček polen ^očno pozir;jo jc imel. Čvrsto 6C je bil u taboril na drugem mestu. Pa je tudi nje* ga pritisnila okolica in padel jc. Dva po* raza sta ga zalotila. Sedaj se pobira, p opravlja Kakor bolnik. Ne gre in ne gre. Solnca ni. In Njemcovič? Dolgo časa je "bil prav na dnu. Konkurira! je energično za zadnje mesto. Zgubljal je partije na prcsc* netljiv način. Potem pa jc z vso eilo zadržal propadanje. Tudi Njemcovič sc po* bira, s težavo pobira. Ni izključeno, da se bo pobral. Toda pravega razpoloženja nima. Prav gotovo n<*. Tartakovver je prevzel Njemcovičcvo vlogo. Sedaj sili on na zadnje mesto. Ne posreči se mi' nič. prav čisto nič In ven* dar tvega veliko, spušča se v izredno drz- ne napade, hazardira. Ta mu ne gre in nc gre. Še cclo mladeniči so nemirni v teh mračnih dneh. Naš nadebudni Pire je sedel že dolgo časa sam na zadnjem mestu. Slaboten je, pa mu solnca najbolj manjka. Mislim pa, da se oo vendarle zopet pobral. Zadnje dni Igra že izdatno bolje. Edini, ki se ne briga za vreme, za oblake, dež in mraz, je kashdan. Američan jc, pa gleda zelo trezno v svet. Razpoloženje, kaj&je to? Sentimentalnost, mračna nara= va, pritisk na dušo? Nonsens Sir! Podjetnost pravega Američana je neodvisna od vsega. Veliki mojstri so slabo razpoloženi. Tem bolje! Kashdan drvi. kashdan podira, kashdan ve, da je njegova ura prišla. Pu= lastil se je drugega mesta, na prvo pa gleda z vso energijo svojih mladih oči. Tudi Flohr je svež. Tudi njega očividno nc ovira mračna narava. Tudi Flohr je pokolenja, ki je navajeno na mraf<, pritisk in težave. Mlad jc pa tudi in zato poln nad. Z vso pravico vrhu tega. Flohr igra dober, soliden, energičen šah. Mlajša generacija bo torej vendarle uspela? Mogoče. Še vedno nimamo polovice turnirja. Se vedno je Pire med zau = njimi, Stoltz pa globoko pod vodečimi mojstri. Samo kashdan in Flohr stojita dobro. Toda, čs sc velemojstri prehude? Čc nad Bledom zašije septembersiko 6olnce, ki jc za moj okus lepše od julijskega? če Njemcovič zač.ie igrati kakor leta 1929. v Karlovih Varih? Če začne Spielmann napadati kakor je napadal na Scmmcringu? Ne vem, kako se bo potem godilo mladim junakom. Če niso premogli spečih, jih nc bodo bdečih. Tudi kashdan bo tež* ko držal svoje drugo mesto in Flohr se bo moral trdo braniti. Vse zavisi po mo* jem mnenju od razpoloženja, od okoliefi, od solnca. V drugi polovici turnirja, ki se prične jutri, bo še nekaj postalo važno. Turnir je dolg. Mojstri 6e bodo utrudili. Fizična odpornost bo odločevala. Vse se lahko še prekucne. Ves turnir dobi lahko drug obraz. Kakšen? Bog ve. Ni gotovo, da bodo mlajši mojstri odpornejši. Velemojstri so v najlepših letih. Njemcovič ima na primer slabe živce, pa je izredno žilav. Tudi Bogoljubov _ ne kaže prav nobenih znakov utrujenosti. Spielmann se bo držal. Zdi se mi, da je naš Astaloš že nekoliko utrujen. Zadnje dni vidno popušča. Škoda. Zelo lepo je igral ves čas. Kostič ie svež. Dobro igra. Najbrže se bo še popravil. Za sebe nisem na jasnem. Čutim se utrujenega. Pa se bom mogoče izmota' iz medlosti, ki me muči že teden dni. Teh večnih remijev bo tudi enkrat koncc. Pa ne daj Bog, da bi se spremenili v poraze. Preveč bi vsi zabavljali. A saj boste itak. Dr. Milan Vidmar. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, hladno in nestalno. — Dunajska vremenska napoved za četrtek: Skoraj nespremenjeno vreme. t Občim Ljubljana 11 ustni pogrebni tavoc V" globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nepozabni soprog, oče in stari oče, gospod JERNEJ KILAH računski nadsvetnik v pokoju opešan od dolgega pota, danes ob 7. uri, v 83. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek, dne 10. septembra 1931 b V2 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Rimska desta št. 9, na pokopališče k v. Križu. 11479 Prosi se tihega sožalja. Ljubljana, dne 9. septembra 1931. iAKIJA, soproga — IVAN, ANTON, ANA, ADOLF, RIKO, otroci — 1DMUND KASTELIC, zet — VERA KILAR, snaha — MARJANCA, FRANCI, -JELKA. BOGDAN, MITJA, vnuki in vnukinje i kraji in Prizori ob bivanju kraljice Marije v Ljubljani OMP Levo: Pred vhodom v razstavo jug. sliUaric prireja množica v špalirju Nj. Vel. kraJjici navdušene ovacije in jo obsipa s cvetjem. Drsno: Kraljica si ogleduje spomenik kralja Petra. Od leve na desno so župan dr. Puc, dvorna dama ga. švrljiigova, kraljica Marija, bon dr. Marušič, upravnik policije Keršovan, ing. L. Bevc, ga Iličeva, ga. Pucova M. Sterlekar, adjutant ppolk. Pogačnik in kipar Lojze Dolinar. ;i-fvn: predsednik inž. Ladislav Bevc pozdravlja v imenu odbora za postavitev spomenika kralju Petru I. Nj. Vel. kraljico Marijo. Poli g nje je župan dr. D. Puc. Desno: župan dr. Puc razkazuje Nj. Vel. kraljici obnovljeni dvoriščni del magistratnega poslopja. Od jr vr na dt-Mio stoje: divizijonar B. llič, župan, dvorna dama ga. švrljugova, ban dr. Marušič, blagajnik odbora Milan Sterlekar, kraljica Marija, predsednik inž. L. Bevc in ga. Iličeva. Pesmi je konec Ljubljana. 9. septembra. Na praznik ob štirih popoldne je izzvenela pesem, zvečer je odpel gorenjski slavček, ■por i je trgal temo dolg, zategnjen, vse opominjajoč klic: ■Slehernik! — Slehernik!« Pihal je sever. Hlad je ljudem stresal cde. In v- srcih jim je bilo tesno. Tesno kakor po velikem prešernem veselju. Sn:rt je »slehernemu« zaklicala svoj opomin. Zakaj v deželo gre jesen. * Na kolodvoru se nestrpno tro poslednje množice. Vsem se tako čudno mudi. kakor da so se nečesa tujega zbali, morda mesta, ki je bilo tako nenavadno svečano in je ponoči bil na marsikaterem trgu čuden, velik dan. Vse hiti domov. 1. \Omotivc sopejo. zdaj pa zdaj zatulijo, begaj') sem in tja. In oster, kovinasti zvok odboj 'likov. Vagoni butajo drug ob drugega. Zdi se, kakor da bi kdo na velik kup želez ja metal z vso močjo jeklene ver:ge. Glasovi sprevodnikov se mešajo v šum hiteče množice. Obrazi so resni, nič več veseli. Konec je praznika. V obraze b'je vsakdan ir>^t. Le kadar se oglasi rog vlakovodje, pogleda ta ali oni malo bolj jasno. Nemara misli kmalu bom doma, skoči v voz, lokomotiva zasope, potegne — vlak odhaja. Krik. pozdravi znancev, zadnje slovo vsepovsod, nad glavami in iz vagonskih oken vihrajo robci. Tako bo na kolodvoru morda še jutri. Potem bo tudi tam. zavladal stari, dolgočasni nemir. * A7 mestu pa se že kaže vsakdanjost in Bega s hladno roko v duše meščanov. Misli skušajo priti v stari tek. Izpred kraljevega spomenika so že pobrali vence. Y mrki dostojanstvenosti stoji pred ro-tovžem kamen. Nič več ni pred njim ogle-duiočih. le polglasno govorečih trum. In tribune ni več. ne rdečih drogov z zastavami. raz hiš \ihrajo le še tu pa tam venci so izginili, luči ne bodo zvečer nič več razsvetljevale mesta. Kmalu bo izginila vsaka sled praznika. Zdaj je L'\ibljančan spet sam svoj. Tuji ©braz: so odšli. Saj res, marsikomu se je v SAMO ŠE DANES! Gostovanj" najslavnejšega svetovnega klovna umetnika Klasični muzikalni monstre spored slovitega umetnika, ki je vfdno nastopal le na odrih največjih velemestnih varijetejev Smeh! Izvrstna zabava! Kot dopolnilo najnovejši Para-mountov zvočni tednik Predstave danes ob 4., pol 8. in 9-4 zvečer ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. preteklih dneh zazdelo, da je sam gost. Ta ali oni je bil kar izgubljen. Seveda, po cesti se umikati ljudem, je Ljubljančanu, ki se mu tako redkokdaj kam mudi, precej težko, morda celo neprijetno. No, da, utrudljivo je. * Na Kongresnem trgu pa bo smrt zdaj tudi morala nekaj časa mirovati. Zdelo se je, da je vse premogočno gospodarila pred nunsko cerkvijo. Pa kakor da bi se delavci hoteli maščevati zaradi njenega od večnosti zlohotnega dela nad njo, podirajo oder z uprav besno odločnostjo. Deske hrešče, žeblji padajo na tla, da zdaj-zdaj zazveni. Vsa drevesca so odnesli. — Še nekaj konj in vozov pride — in mogočno, resno pročelje cerkve bo spet v miru gledalo majhne ljudi pred seboj. * Vsem ne more biti nikoli ustreženo. Kdor si še zaželi godbe, plesa, veselja, ta hiti še zadnji dan na velesejmski prostor. Kulturo je večji del ljubljanskih meščanov že počastil. Vendar gneča je tudi na kulturni razstavi še velika. Ali ta zadnji dan imajo kupci svojo veliko besedo. V paviljonu novodobnega gospodinjstva je prav hudo veselo. Ženske vprašujejo po tem in onem vsekrižem. se prehitevajo, in pred kako prav zanimivo in koristno stvarjo se pogosto pripeti, da niti sebe ne razumejo. Najbolj zanimivi obrazi so v strojnem oddelku. Človeka objema občutek, da gre tam za življenje. Obrazi so čudovito resni, skoro mrki. Govore: Ali bi ali ne bi?.. Stroj je čudna reč. Mimo oči drve z bliskovito naglico v dolgi procesiji težki tisočaki. Od samega rdečkasto rumenega papirja se dela megla, za katero stoji črna pošast. Čas hiti. Treba se je odločiti. Pa se pripeti, da roka le seže po nalivno pero — in podpiše — 10.00!), 50.000, 100.000 — ali še več dinar: ev. Nato pa je slišati dolg, strahotno do.g vzdih, ali pa je videti še bolj mrk. skoro črn pogled. Ampak stroj ropoče, jermena tleskajo ob kolesa, skriti mehanizmi brne. Vse je prav. Kmalu bo dobro. -V' to je gola. neljuba resničnost. Za njo je nekaj veselega: godba, ples, vino, aekleta. smeh, avtodrom in tobogan. — Gledalci toliko da se ne valjajo od smeha, od pristnega ljutomerčana — ali pa, od prenasičenosti jc mogoče tudi to — od imenitnih Javornikovih klobas. Po polnoči bo vsega tega konec. Za nekatere Ljubljančane je zadnji velesejmski dan konec starega in začetek novega leta. Prav. } kraljestvu Zlatoroga nastaja mir. Tam v veliki dvorani hotela Union ic narod manifestiral svojo voljo, 6vojo ljubezen do rodne zemlje. Krst prvega slo-*e-nskesja filma ni mogel biti bolj dostojno počaščen. Prvič v zgodovini slovenskega dela so z domačega platna odsevali naši snežniki. zelene planine, naši ljudje. Kakor rdeča, opominjajoča nit je tekel film s^ozi ves praznični teden in doprinesel k svečanosti velik, zelo velik in lep delež. Saj tam je bil naš svet. Pa pesmi je konec Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešee kozarec »Franz Josefove« greneice. Po izkušnjah nabranih na klinikah za ro-tranje bolezni je »Franz Josefova« gren-čica izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in speceiij-skih trgovinah. Zločinski kresovi Gomilsko, 9. septembra. Praznik Malega šmarna ob pol enajstih zvečer. Človek ne ve, če je resnica ali sa-.rno sanje, porojene iz razdražene domišljije. -Gori! V Tmavi et gori!c gre blazen krik po dolini, trka na okna i:i budi pravkar usnule gasilce. Mraz noči in strahu jim gre v kosti, ko se mečejo v gasilske obleke. Kakor da je sovražnik v deželi odmeva od vseh strani vekanje gasilskega roga. Ves vzhod je v krvavi zarji, šele pre-1 dobrim letom zgrajeno vzorno gospodarsko poslopje gostilničarja in veleposestnika Fonda je vse v plamenih. Nič ni pomagala požarna straža, nič orož-Tiiška patrulja, zločinska roka je spet podtaknila sredi vasi ogenj in uničila ne le novo poslopje in gospodarske stroje, temveč tudi nad 50 meterskih stotov krme v vred nosti 6000 dinarjev, ki sploh ni bila zavarovana. Skupna škoda znaša nad četrt milijona dinarjev in je le deloma krita z zavarovalnino. Gasilnim društvom se je posrečilo brž omejiti požar in obvarovati bližnja poslopja, zlasti Fondov kozolec, natrpan krme. Od pogostih požarov smrdi zrak po vsej dolini. Domače gasilno društvo, kakor tudi sosedna, so v stalni pripravljenosti. Skrajni čas je že, da se prične z razsežnimi in temeljitimi poizvedbami zlasti pri znanih potepuhih in slaboum ležih, da se dožene pra-ve krivce, ker je neznosna skrb legla na že itak tako hudo preizkušeno Savinjsko dolino. Kakor je ljudstvo ogorčeno, se je bati, da bi požigalca, če ga za;acijo, na mestu linčalo. Dvakrat hudo je zadel zmučene gasilce nesramen napad na vse naše gasilstvo v »Slovencu« S. t. m. Tako podlega napada si doslej še ni drznil noben list na organizacijo, ki skoro edina še drži sredi materi-jalizma pokoncu prapor nesebičnosti. Ravno v hudo preizkušeni Savinjski dolini se glasi splošna sodba o hinavskih zabavi ja-čih: s Od neplačanih kmetskih žuljev živite lepo življenje in vam je vsak dan kakor ženitovanjska gostija, pa si upate klicati ob-lastva na našega kmeta-gasilca, ki se enkrat na leto poveseli, da pozabi svoje trdo življenje! Počistite pred lastnim hlevom, sicer bodo tudi to opravili naši gasilci!2 PRIDE! PRIDE! Oskar Sfraussova OPERETA Hitro lepše ucesani! Sveže oprani lasje čestokrat ne prilegajo dobro. Izplahnite jih s haarglanz-em, to bo Vaše la§e okrepilo na priroden način in jim dalo čudovito lepi sijaj. haarglanz se posebej nahaja v vsakem omotu schwarzkopf-extra šampona. Zavitek schwarzkopf-extra s priloženim HAARGLANz-praškom rtane samo Din 5-. SCH WAR Z KO P F , E XTRA SCHAUMPON S PRAŠKEM - HAARGLANZ^/, repr. rave d. d., zagreb Zadnja pot Frana Lovšina Ljubljana. 9. septembra. Danes ob 16. se je vršil s Stare poti pogreb pokojnega nadučitelja Frana Lovšina. Pred napovedano uro že so se zbirali tamkaj mnogi njegovi bivši prijatelji in znanci, prišli so E. Gangl, Fr. Likozar, M. Vrbič itd. Poleg številnega občinstva iz Ljubljane je prišlo počastit spomin pokojnika tudi blizu 50 ožjih rojakov Belo-krajincev, med njimi predsednik belokra-jinskih učiteljev I. Barle iz Metlike in okr. šolski nadzornik I. Vizjak iz Črnomlja. Pred mrtvašnico so po cerkvenih obredih nastopili pevci učiteljskega zbora, ki so zapeli pokojniku v slovo žalostinko »Vi-gred«. Pri tem ni ostalo suho nobeno oko, zlasti pa so bili ganjeni ožji rojaki pokojnika, udeleženci iz Bele Krajine. Po cerkvenih obredih se je razvil žalni sprevod na Zaloško cesto in dalje po Ahac-ljevi cesti na Martinovo cesto. Pred viaduktom so zopet zapeli pevci učiteljskega zbora »Blagor mu«. V žalnem sprevodu so korakali poleg užaloščenih ožjih sorodnikov tudi zastopniki raznih narodnih društev, Sokola, Pokojninskega zavoda, pevci in pa odposlanci iz Bele Krajine dalje proti pokopališču Sv. Križa. Pred odprtim grobom je prvi spregovoril upokojeni nad-učitelj g. Lovro Perko, ki je naslovil krasne besede v spomin pokojnemu tovariša, nakar je povzel besedo v imenu občine vi-nički župan g. Pero Malič in za njim v imenu viničkih organizacij g. Kavčič. Zlasti z globokim ganotjem so zaklicali Sokoli pokojnemu vzorniku poslednji: Zdravo! Zopet je zagrnila črna zemlja zemske ostanke enega velikih narodnih delavcev in boriteljev med našim preprostim ljudstvom. Naj ostane pokojniku lep spomin in večna hvaležnost naroda, s katerim je živel in deloval zanj vse življenje. Žalostne posledice alkohola Ptuj. 8. septembra. Popivanje v našem mestu se zaradi nizkih cen vinu U'i;b težki gsopodarski krizi vedno bolj širi. I.judie nimajo več denarja za najpotrebnejše reči, za popivanje ga je pa dovolj. Primeri razgrajanj in kaljenja nočnega miru celo po zasebnih hišah, ko se gostilne zapro. so vedno bolj številni. Prav grd incident je povzročila preteklo soboto pijana družba v neki gostilni in v neki kleti. Ni bilo samo razgrajanja in popivanja ter razbiianja dovolj, pidli so tudi streli, ki niso bili brez posledic Ko je hotel -travnik družbo pomiriti in odstraniti, so navalili nanj, iztrgali mu pen-drek ter ga pričeli pretepati. Ker je stražnik videl, da ie osamljen in ie celo obstojala namera, da ga vržeio v Dravo, ie ustrelil najprej v zrak in Ver tudi t" ni ^omagalo, na glavnega napadalca krojača Blagoviča, ki je bil ranjen v nogo in so ga morali pre- peljati v bolnico. Na stražnika je b'l tudi oddan strel, ki ga je lažje ranil v nogo. Sele, ko so stražniku prišli drugi tovariši na pomoč, je bilo mogoče pijance ukrotiti. Pristojno blastvo bo pač moralo uporabiti najstrožje določbe zakona, da se po;v van e in razgrajanje omeji. Zaboden v pljuča Litija. 9. septembra. Polnoč je že odbila in prebivalci Sv. Križa pri Litiji so bili že vsi pri počitku, ko se je pre hišo trgovca in gostilničarja Roberta Vidmarja oglasilo klicanje: — Odprite, moj brat je ves v krvi! Trgovec Vidmar je hitel pogledat, kaj se dogaja in je na cesti našel Kotarjeva fanta iz Gabrovice. Dočim je starejši bil nepo-škodvan, je 22-letni mlajši brat ležal ves v krvi. G. Vidmar je takoj uvidel, da je pomoč nujno potrebna, zato je napregel svoje motorno kolo s prikolico, v katero je posadil nepoškodovanega Kotarja. ki je držal v naročju krvavečega brata. Vožnja proti Litiji je bila skrajno težavna, ker je na motorju ugasnila luč in si je vozač moral svetiti s svečo. Ker je vozilo zadevalo bo kamenje, se je čutilo, da ranjencu ob sunkih uhaja zrak skozi rano.. . V Litiji so nočni popotniki zbudili zdravnika dr. 1'kmarja. ki je ran:encu nudil nujno pomoč. Izpral mu je rane in ugotovil, da ima mladi Kotar dve globoki zaseki z nožem. Dobil je sunek nad pleča, ki se ie ustavil na kosti, drugi sunek pa je šel pod desno lopatico v pljuča in odprl votlino dihalnih organov, da je uhajal zrak. Takoj po obvezaniu je g. Vidmar prepeljal ranjenca in njegovega brata na dozd in jih še do danes ni bilo mogoče izslediti. Meinlove proslule mešanice kave ^JTJTRO« st. 203 3 Četrtelc, 10. IX. 1931 Naši kraji in ljudje Prizori ob bivanju kraljice Marije v Ljubljani Levo: Pred vhodom v razstavo jug. slikaric prireja množica v špalir ju Nj. Vel. kraljici navdušene ovacije in jo obsipa s cvetjem. Desno: Kraljica si ogleduje spomenik kralja Petra. Od leve na desno so župan dr. Puc, dvorna dama ga. švrljugova, kraljica Marija, ban dr. Marušič, upravnik policije Keršovan, ing. L. Bevc, ga Iličeva, ga. Pucova M. Sterlekar, adjutant ppolk. Pogačnik in kipar Lojze Dolinar. Levo: predsednik inž. Ladislav Bevc pozdravlja v imenu odbora za postavitev spomenika kralju Petru I. Nj. Vel. kraljico Marijo. To-nje je župan dr. D. Puc. Desno: župan dr. Puc razkazuje Nj. Vel. kraljici obnovljeni dvoriščni del magistratnega poslopja. Od leve na desno stoje: divizijonar B. Ilič, župan, dvorna dama ga. Švrljugova, ban dr. Marušič, blagajnik odbora Milan Sterlekar, kraljica Marija, predsednik inž. L. Bevc in ga. Iličeva. Pesmi je konec Ljubljana, 9. septembra. Na praznik ob štirih popoldne je izzvenela pesem, zvečer je odpel gorenjski slavček, iponoči je trgal temo dolg, zategnjen, vse opominjajoč klic: »Slehernik! — Slehernik!« Pihal je sever. Hlad je ljudem stresal cde. In v srcih jim je bilo tesno. Tesno kakor po velikem prešernem veselju. Smrt je »slehernemu« zaklicala svoj opomin. Zakaj v deželo gre jesen. Na kolodvoru se nestrpno tro poslednje množice. Vsem se tako čudno mudi. kakor da so se nečesa tujega zbali, morda mesta, ki je bilo tako nenavadno svečano in je ponoči bil na marsikaterem tr£u čuden, velik dan. Vse hiti domov. Lokomotive sopejo, zdaj pa zdaj zatulijo, begajo sem in tja. In oster, kovinasti zvok odboinikov. Vagoni butajo drug ob drugega. Zdi se, kakor da bi kdo na velik kup ielezja metal z vso močjo jeklene verige. Glasovi sprevodnikov se mešajo v šum hiteče množice. Obrazi so resni, nič več veseli. Konec je praznika. V obraze bije vsakdanjost. Le kadar se oglasi rog vlakovodje, pogleda ta ali oni malo bolj jasno. Nemara misli: kmalu bom doma, skoči v voz, lokomotiva zasope, potegne — vlak odhaja. Krik, pozdravi znancev, zadnje slovo vsepovsod, nad glavami in iz vagonskih oken vihrajo robci. Tako bo na kolodvoru morda še jutri. Potem bo tudi tam zavladal stari, dolgočasni nemir. * V mestu pa se že kaže vsakdanjost in sega s hladno roko v duše meščanov. Misli skušajo priti v stari tek. Izpred kraljevega spomenika so že pobrali vence. V mrki dostojanstvenosti stoji pred ro-tovžem kamen. Nič več ni pred njim ogle-duiočih. le polglasno govorečih trum. In tribune ni več. ne rdečih drogov z zastavami, raz hiš vihrajo le še tu pa tam venci so izginili, luči ne bodo zvečer nič več razsvetljevale mesta. Kmalu bo izginila vsaka sled praznika. Zdaj je Ljubljančan spet sam svoj. Tuji obrazi so odšli. Saj res, marsikomu se je v SAMO SE DANES! Gostovanje najslavnejšega svetovnega klovna umetnika GROCK Klasični muzikalni monstre spored slovitega umetnika, ki je vedno nastopal le na odrih največjih velemestnih varijetejev Smeh! Izvrstna zabava! Kot dopolnilo najnovejši Para-mountov zvočni tednik Predstave danes ob 4., pol 8. in 9*4 zvečer ELITNI KINO MATICI Telefon 2124. preteklih dneh zazdelo, da je sam gost. Ta ali oni je bil kar izgubljen. Seveda, po cesti se umikati ljudem, je Ljubljančanu, ki se mu tako redkokdaj kam mudi, precej težko, morda celo neprijetno. No, da, utrudljivo je. * Na Kongresnem trgu pa bo smrt zdaj tudi morala nekaj časa mirovati. Zdelo se je, da je vse premogočno gospodarila pred nunsko cerkvijo. Pa kakor da bi se delavci hoteli maščevati zaradi njenega od večnosti zlohotnega dela nad njo, podirajo oder z uprav besno odločnostjo. Deske hrešče, žeblji padajo na tla, da zdaj-zdaj zazveni. Vsa drevesca so odnesli. — Še nekaj konj in vozov pride — in mogočno, resno pročelje cerkve bo spet v miru gledalo majhne ljudi pred seboj. * Vsem ne more biti nikoli ustreženo. Kdor si še zaželi godbe, plesa, veselja, ta hiti še zadnji dan na velesejmski prostor. Kulturo je večji del ljubljanskih meščanov že počastil. Vendar gneča je tudi na kulturni razstavi še velika. Ali ta zadnji dan imajo kupci svojo veliko besedo. V paviljonu novodobnega gospodinjstva je prav hudo veselo. Ženske vprašujejo po tem in onem vsekrižem, se prehitevajo, in pred kako prav zanimivo in koristno stvarjo se pogosto pripeti, da niti sebe ne razumejo. Najbolj _ zanimivi obrazi so v strojnem oddelku. Človeka objema občutek, da gre tam za življenje. Obrazi so čudovito resni, skoro mrki. Govore: Ali bi ali ne bi?.. Stroj je čudna reč. Mimo oči drve z bliskovito naglico v dolgi procesiji težki tisočaki. Od samega rdečkasto rumenega papirja se dela megla, za katero stoji črna pošast. Cas niti. Treba se je odločiti. Pa se pripeti, da roka le seže po nalivno pero — in podpiše — 10.000, 50.000, 100.000 — ali še več dinarjev. Nato pa je slišati dolg, strahotno dolg vzdih, ali pa je videti še bolj mrk, skoro črn pogled. Ampak stroj ropoče, jermena tleskajo ob kolesa, skriti mehanizmi brne. Vse je prav. Kmalu bo dobro. Ali to je gola. neljuba resničnost. Za njo je nekaj veselega: godba, ples, vino, aekleta. smeh, avtodrom in tobogan. — Gledalci toliko da se ne valjajo od smeha, od pristnega ljutomerčana — ali pa, od prenasičenosti je mogoče tudi to — od imenitnih Javornikovih klobas. Po polnoči bo vsega tega konec. Za nekatere Ljubljančane je zadnji velesejmski dan konec starega in začetek novega leta. Prav. V kraljestvu Zlatoroga nastaja mir. Tam v veliki dvorani hotela Union jc narod manifestiral svojo voljo, svojo ljubezen do rodne zemlje. Krst prvega slovenskega filma ni mogel biti bolj dostojno počaščen. Prvič v zgodovini slovenskega dela so z domačega platna odsevali naši snežniki, zelene planine, naši ljudje. Kakor rdeča, opominjajoča nit je tekel film skozi ves praznični teden in doprinesel k svečanosti velik, zelo velik in lep delež. Saj tam je bil naš svet. Pa pesmi je konec Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Po izkušnjah nabranih na klinikah za ro-tranje bolezni je »Franz Josefova« grenčica izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zločinski kresovi Goinilsko, 9. septembra Praznik Malega šmarna ob pol enajstih zvečer. Človek ne ve, če je resnica ali sa-. nio sanje, porojene iz razdražene domišljije. i Gori! V Trnavi s^pet gori!zd in jih še do danes ni bilo mogoče izslediti. Meinlove proslule mešanice kave Domače vesti * Jugoslovensko zdravniško društvo ima svoj 13. letni konzres v Novem Sadu v času od 17. do 19. t. m. Kongresu bo priključena medicinska razstava. — Poleg rednih društvenih zadev so na dnevnem redna predavanja o skrbi za duševno bolne in duševno manj vredne, referati o svobodnem izbiranju zdravnikov Dri socijalnem zavarovanju ter o zavarovanju zdravnikov. Predavanja so priglasili odlični naši znanstveniki in praktični zdravniki. — Kraljevska banska uprava. iiovosadski kolegi in mestna občina bodo nriredili bankete, ve-čerie in route. Predvideni so izleti v Fru-sko eoro. Kamenico. manastir Rakovac itd. iNa predvečer 16. t. m. se bo vršil koW'ial-ni sestanek na terasi kopališča, delo kongresa pa se začne 17. t. m. ob 9. Kongres se bo končal 19. L m. s kosilom, ki ga daje mesto Novi Sad v čast udeležencem. Kongresni Drilog znaša 100 Din. Legitimacije in programi zdravnikom na razpolago v Državni bolnici 7a ženske bo-lezni_ v Ljubljani. Stara Dot št. 3. * Češkoslovaško odlikovanje Frana Šuk-Ijeta. Poročajo nam: Dne 8. t. m. je češkoslovaški vicekoii7"' g. A. Cihelka i z Liub-liane posetil na njegovem domu na Kamnu pri Novem Mestu nestorja slovenskih politikov Framja Šukljeta, da mu do nalogu poslanika ministra dr. Roberta Fliederia čzroči komanderski križ reda Belega leva. Ker ie g. Šuklie rekonvalescent po težki bolezni, se je vršilo to slavje v naiožiem rodbinskem krogu. Stari srosn^d Šuklje je spreiel gospoda vicekonzula v svoji bolniški sobi. katere ta čas ne sme zapustiti. Radostno sranien ie poslušal kratek nagovor, s katerim mu ie g. Cihelka izročil visoko odlikovanje v znak priznanja zaslug, ki jih je slovenski politik v svojem dolgoletnem parlamentarnem delovanju storil tndi češkoslovaškemu narodu. V lenih izbranih besedah se mu ie zahvalil stari dostojanstvenik. proseč ga. da sporoči njegovo vdano zahvaJo gospodu ministru poslaniku ter njegovo prošnjo, da dostavi gospodu prezidentu Češkoslovaške republike iziaze njegovega občudovanja in globoke vdanosti. 0.b enem nai gospodu prezidentu sporoči spoštljivo zahvalo za plemenito gesto, s katero se ie spomnil starega borca za slovensko in slovansko stvar. — Pd ofcedu se je g. vicekonzul A. Cihelka ccslovil od starega gospoda na Kamnu in se vrni! v Ljubljano. * Tujskoprometna razstava in razstava slovenskih mest na ljubljanskem velecei-imu. ki sta nameščeni v paviljonih J. M. N. K. bosta za obisk šol odprti v dnevih 14., 15., im 16. t. m. od 8. do 18. Šolska vodstva -se vabno. da izrabijo to ugodno priliko in mrivedeio šolsko mladino na ogled. Vstopnina 3 Din za učenca, spremljajoče trsr. uči-teljstvo pa je vstopnine prosto. Od 10. do vključno 13. t. m. je sejmišče za obisk zaprto. * Legitimacije in informacije za velesejem v Solunu, ki se bo vršil od 14.—30. t. .se dobe pri Putniku v Ljubljani. Dunajska cesta 1. * Dobrovoljci, ki se žele udeležiti v začetku oktobra slovesnosti blagoslovitve in razvitja prapora, podarjenega od Nj. Vel. kralja naši centralni organizaciji v Beogradu. naj nemudoma javijo to organizaciji v Liubljani. Vožnja je zaenkrat dovoljena četrtinska. Vse ostalo in še eventu-elno znižanje vožnje bomo javili pravočasno. * Strelska družina v Kranju naznanja, da se nadaljuje tekmovalno streljanje v nedeljo, 13. t. m. na strelišču v Strževem aia vojaško tarčo, lovske tarče, na srnjaka. leteče golobe in malokalibersko stre-lianje; tudi s ništolami. Lepa in dragocena darila so razstavljena pri g. Mišiču. puška rju v Kranju. * Gostovanje mariborskega narodnega gledališča, ki ie bilo zaradi Kraljevega tedna odpovedano, bo definitivno 12. t. m. ob 20. v Brežicah, 13. t. m. ob 15. v Raihen-burgu. istega dne ob 20. pa v Krškem. Povsod se bo uprizorila učinkovita Frankova movoina drama »Kad in Ana«. Za to zanimivo prireditev priporočamo nakup vstopnic že v predprodaji. * Neosnovane vesti zaradi podražitve sladkorja. V zvezi s podražitvijo moke zaradi razširjenja žitnega monopola, so se v Ljubljani včeraj raznesle vesti, da bo uveden tudi monopol za sladkor, ki naj bi se podražil za 4 Din pri kg. Po trgovinah je bilo veliko povpraševanje po sladkorju. Vesti o podražitvi sladkorja pa so povsem neosnovane, ker glede sladkorja ne obstoja nikaka potreba po uvedbi monopola, kakor je to pri žitu. * Odvzem pooblastil zaupnikom »Vzajemne pomoči« reg. pom. blagajne v Ljubljani. Sporočamo vsem članom in interesentom. da ie blagajnična uprava odvzeja nooblastilo za zastopanje blagajne g. Debelaku Josipu, Arjavas. »Petrovče in ge. Lešnik Karolini. Maribor. Gosposka ul. 2. Navedena nista upravičena za blas^io sprejemati prijav, kakor tudi ne inkasirati kakršnihkoli zneskov. ♦ Poroke. Včeraj sta se na Rakovniku poročila zdravnik g. dr. Andrej Matejčič in gdč. Majda Kmetova, oba Iz Ljubljane. _ 8. t m. sta se poročila v Maria Zellu g. Franc Mtilleret, trgovec iz Ptuja in gdč. Marija Kirbischeva, hčerka usnjarja g. Karla Kirhischa >iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah. — V nedeljo sta se poročila v Mariboru odvetniška uradnica gdč. Mar-gita Gvorfi ter trgovec in knjigovez g. Ivan Zver, oba iz Murske Sobote. — Na Bledu sta se na praznik poročila g. Milan cesnik, komercijalist v Ljubljani, in gdč. Silva Guzelj - Jeralova iz škofje Loke. — Danes se poročita v Ljubljani g. univ docent dr. Ivan Tomšič in gdč. Pina Lar-darjeva. — Novoporočencem želimo mnogo sreče! * Novi grobovi. Na Rimski cesti 9. v Ljubljani je umrl v čestii starosti 83 let g. Jernej K.ilar, računski nadsvetnik v pokoju. Blagi pokojnik je bil v Ljubljani splošno znana in spoštovana osebnost in je posebno med starimi narodnimi delavci imel veliko prijateljev, s katerimi se je od mladih let vnemal za obrambo slovenskih interesov. Pogreb bo danes ob pol 17. izpred hiše žalosti k Sv Križu. — Na Tez-nem pri Mariboru je umrl včeraj zjutraj obče spoštovani in priljubljeni narodnjak, g. Franjo B r e g a n t, narednik-vodnik v pok., star komaj 51 let. Pogreb bo jutri ob 16. iz mrtvašnice na Pobrežju na magda-lensko pokopališče. Pokojnik se je udej-stvoval izredno vneto kot odbornik Sokola Naj bo vrlima narodnjakoma žemljica lahka, žalujočim naše iskreno sožalje! V- O/ —>- ČISTIN je zoper vsak madež na suknu, svili ali usnju. Dobi se v drogeriji KANC, Ljubljana — Maribor n DVOR JUDUANIKI* > Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., pol 8. in 9 y4 zvečer ITA RINA y filmu Obešenjakova Tončka * Nesrečen železničar. Iz Novega mesta nam poročajo: Na praznik se ie raznesla po mestu vest. da si je hotel končati življenje 4-5-letni železničar družinski oče B. Na kolodvoru si je orerezal z nekim ostrim predmetom levo zanesti e in si prizadel veliko zeva.iočo rano. Pripeljan le bil k zdravniku dr. 'Ropasu. ki mu ie nudil Drvo pomoč, nato oa ga dal oreoeliati v kandii-sko bolnico, kjer ie bil takoi operiran Sam Dravi, da ga ie spravila v obup nemila usoda, ki mu ie zadala že veliko udarcev Niegovo stanie ie resno. * Zanimiv starinski kip. V okolici Jajca so izkopali že več zanimivih zgodovinskih ostankov. Zadnia eksoediciia pod nadzorstvom direkto-ria sarajevskega muzeia Skariča oa ie odkrila sedai čuden starinski kip. ki oredstavlia moža v viteški opremi. Vitez tlači z desno nogo neko fantastično zver. katero drži z eno roko za grlo. z drugo pa ii žariva meč v pleča. Figura ima na desni strani krilo vrh šlema oa je krokar z razpetimi perutmi. Spoda* sta dve otroški ficuri s krili. * Skrivnosten zločin ali nesrečo raziskuje novosadska policija. V oredmestiu De-telinara so našli neko oetnaist do šestnaist letno dekle z veliko rano na glavi. Rana 'e od udarca z nekim močnim topim orodjem. Neznanko so takoi odoremili v bolnišnico. a ie ves dan niso moeli zbuditi iz globoke nezavesti. Pri sebi oa tudi nima ničesar za ugotovitev identitete. * Zločin ljubosumnega dvanajstletnega dečka. V vasi Gjeletovcib blizu Vinkovcev se ie odigrala nenavadna otroška tra^ed' ia. Dva dvanajstletna pastirja sta se skregala in nazadnje steola zaradi nekega dekleta. Sin kmeta Suvata ie obležal mrtev — zaklan. Umorjenega dečka ie našel neki kmet ter obvestil starše o strašnem dogodku. * Strela Je udarila v cerkev. Te dni ie bila v Srernu huda nevihta, ki ie napravila naiveč škode Itoku in okolici. Strela ie udarila v iloško cerkev ter s streho vred močno poškodovala tudi ladio. K sreči ob nevihti nikogar ni bilo v cerkvi. * Krvavo uš zatiramo naiboM zanesljivo z ARBORINOM. Zahtevaite natančna navodila pri tvrdki »CHEMOTECHNA«. Liub-liana. Mestni trg 10 (na dvorišču). * Obleke in klobuke kemično čisti, barva olisira in lika tovarna Jos. Re»ch. »ITO« zobna pasta najboljša. Iz Llnbllane u— Z banske uprave. Pomočnik bana dravske banovine g. dr. PirkmajeT bo jutri 11. t. m. uradno odsoten, zato ne bo sprejemal strank. u— Maša zadušnica za bazoviške žrtve se bo vršila v Ljubljani v nedeljo v novi šišenski cerkvi ob 10.30 dopoldne. — Akademska omladina. u— Razpis gledališkega abonmaja. Abonma za sezono 1931/32 ie razpisan pod istimi pogoji kakor v minuli sezoni. 0>is vili smo repertoar drame in ooere. kakor tudi cene po-sameznim mestom. Abonma se plačuje v osmih zaporednih mesečnih obrokih. Prvi obrok pri podpisu abonmaia se sprejema od danes dalje. Lanskim ah""—Mm so rezervirani njihovi sedeži do torka 15 t. m., novi abonenti se soreieniaio od danes do ponedelika na one sedeže, ki lansko leto nisi bili abom-irani. od torka 15. t. m. dalje oa sploh na sedeže, ki so na razpolago do petka 18. t m. Priglasi se sprejemajo v veži dramskega gledališča vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Razpisanih .ie pet abonmaiev. ki so označeni s črkami: A. B, C. D in E. Vsak abonma dob' 20 dramskih in 18 opernih odnosno operetnih predstav. Občinstvo vliudno vabi gledališka uprava, da se nosluži ugodnosti, ki jih nudi gledališki abonma, predvsem pa ga prosimo v lastnem interesu, da svoie origlase čim prei izvrši. u— Ljubljančanom in okoličanom se bo nudila v nedeljo 13. t. m. izredna prilika, da za mal denar zadeneio enega izmed krasnih do-bitkov velike tombole na Kongresnem trgu. KuoUite tablice po 2 Dir ki iih dobite v vsaki trafiki. u— Voisovanie v umetniško šolo »Probn-da« v Ljubljani bo v vse oddelke 10.. 11 in t2. t. m. od 18. do 19.30 v nosi oni« Tehniške srednje šole oritličie soba št 6 desno. Dohod iz Gorunove ulice št. 10 če? dvorišče. Pouk prične v none^Hoik 14. t. m. ob 18.. pouk v iavni risarski šoli. ki ie ob nedeliah od 9. do 12. pa v nedeljo 4. oktobra. Umetniška šola »Probuda« nudi vsakemu brez razlike starosti in ore^jz obrazbe da se izobrazuie v umetnosti ;n umetni obrti. Letošnji program ima oddelek za figuralno ris?~;e oddelek za dekorativno risanje in narodno ornamentiko. iav-no risarsko šolo. slikanje no naravi, grafiko. fotografijo, malo plastiko in medalier-stvo. kioarstvo. slikanie na tkanin« oo'sno geometriio in oerspektivo. usnierez. tečai za deco. ki bi rada goiila elementarno risanje. Na ta tečai ooozariamo starše, ki so že lani želeli ta nouk Na razelasni de«ki umetniške šole »Probudac v Liubliani v vestibulu Tehniške srednie šole so razvidne vse podrobnosti. Informaciie o šoli da-ie vodia šole orofesor Sever Anton. u— Vnlsovanle v Glasbeno šolo Nar. že-lezničarskeza glasbenega društva »Sloga« bo samo še danes in iutri od S. do 12. 'n od 16. do 18. v veliki društveni dvorani v Liublianskem dvoru, vhod iz Pražak^ve ulice. V soboto 12. t. m. ob 16. bo razdelitev učnih ur istotam. v oonedeliek oa ori-četek rednega šolskega pouka v vseh oddelkih. u— Življenje na dijaškem selmn. Na Krekovem trgu ie te dni snet zavladalo živahno živlienie. Snet so se zbral' tatn dijaki in otvorili tradiciionalni diiaški se-'em. Veselo \rrvenie vlada od iutra do večera nrodaiaio se kni'ge vseh liublianskih sredni;h šol. Nekateri diiaki so oofcazal' nri tem siiaine trgovske talente in že zda' ^^t^miiifinntmmieeoooenMoeaiiecioaeeaooaoon"«^ otvarjamo danes 10. i m. ■"onrannrvvvrevvvvvv^^ imopt kažejo, za kai se bodo odločili oozneie Med seimarie prihajaio tudi odrasli Ijudie ki ooazuieio trgovanie in se nogaiaio za kniige. k? iih moraio imeti niihovi sinovi in hčere. Prav ob strani Da stoii s svojimi vozički nekai sladoledariev. ki Drideio nooolnoma na svoi račun. u— Dar. Namesto venca na grob blago ookoineea g. Frana Lovšina daruieta Micka in Miroslav Ambrožič 200 Din za Sokol-ski Tabor. n— Nezgode. V splošno bolnico so vče-rai Drioeliali oosestnikovega sina Antona Valentinčiča iz Šteoanie vasi. Fant se 'e oelial s kolesom v Spodnjo Slivnico, a ie na cesti nadel tako nesrečno, da si ie na več mestih orebil elavo. — Posestnikov sin France Putrih. doma iz Podgore. ie na praznik strelial z možnarjem. Možnar Da ?e orezeodai eksnlodiral in mu ie naboj buh-nil v obraz ter ga obžgal. u— Vlomilec na begu. V stanovanie hlapcev Paumgartnerjeve graščine na Fužinah ie bil izvršen te dni drzen vlom. Lopov ie odnesel hlapcu Ivanu Zaubi kompletno obleko svetlosive barve, telovnik in čevlje Andreju Gabru oa hlače, zlato uro in verižico. Okradenci so skupno oško dovani za okroglih 4000 Din. Kot storilca zasleduje policija 41-letnega Jakoba L., ki ie svoiečasno sam služil v omenjeni graščini in so ga hlapci pred vlomom videli, kako se ie ootikal do okolici. u— Izsleden tat koles. Pred dnevi ie bilo ukradeno Ivanu Tominu iz Št. Vida nad Ljubljano moško kolo. Oškodovanec ie tat vino oriiavil ooliciii. ki ie ukradeno kolo izsledila v Trebnjem na Dolenjskem. Prepoznali so tudi tatu. 43-letnega kovača Ignacija K., ki oa ie pobegnil, a so ga zdai aretirali v Liubliani. VAŠE PLOŠČE IN FILME Vam razvijemo in kopiramo v 12 urah. Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor. • I I II Iz Maribora a— Prošnja sokolskim rodbinam! Na državne tekme iugoslovenskega Sokolstva v odboiki, ki bodo 13. t m. v Mariboru pošlje tudi češkoslovaško Sokolstvo svojega prvaka. Bratska dolžnost nas veže da skrbimo za leD sprejem in ugodno bivanje bratov, lei nrihaiaio iz zlate Prage k nam. Zato Drosimn naše sokolske rodb:ne ki bi mogle soreieti enega ali več hrato\ Cehov kot troste da sn>ornče to do petka opoldne Sokolsk' žuoi Maribor Namdn dom. Bratie čehi dospeio v soboto in odhajajo v oonedeliek. Pričakuiemo sofco1 skega odziva ln izraza slovanske gostn liiibno^ti' — ^""k^icVo Marmor a— Krajevni odbor Narodne odbrane v Gor. Cmureku priredi v nedeljo 13 t m. svojo veliko II. narodno veselico v gradu v Gor. Cmjrebu s sodelovanjem V6eh ob> mejnih in drugih društev Veselica se bo pričela ob 15. V Mariboru bo pripravljen avtobus, ki bo čaikal pri hotelu »Orel« Vsak neorljeten duh ' v Stranišču greznici itd. Vam odstrani K&porit. Navodila v Drogeriji GREGORIC Ljubljana, Prešernova al. fit. 5 10508 OBVESTILO! V nedeljo 13. t. m. vozi v Maribor k prvenstveni tekmi Maribor : Ilirija poseben IZLETNIŠKI VLAK po polovični ceni (Din 55.—) Prijave se sprejemajo v kavarni Evropa do petka zvečer osebno in telefonijo (telef St 20181 11467 Točen vozni red bo objavljen v petek. Ta avtobus bo na razpolago pevskemu društvu »Jadian« in glasbenemu društvu »Drava« Drugi avtobus r>o čaka) na istem mestu in se ga bodo tank a. poslužuli vsi izletniki. Avtobusa bosta odpeljala ude ležence ob \l Udeležene . ki se nočejo peljati z drugim ^vtobiteom plačajo 20 D n za pot tja tn nazai Ob s abem vremenu 6e prireditev pre.oži na arihodnjo nede.jo a— Udruženje rezervnih oficira i ratni^a praznuje svojo krsno slavo vsako leto 15. septembra, to je na obletn dan pr»boj3 solunske fronte Tafco se vrši tudi 'etos ta krasna slava prihodnji torek 15. t. m. ob 10. dopoldne na Trgj Svobode s parasto-som po katoliškem n pravoslavnem obredu za pri proboju padle junake in nagovorom predsednika Udruženja rez. oficira i ratnika, podod^ra Maribor Krsne slave se udeleži vojaštvo z zastavo ;n godbo ter mnogo drugih povabljenih Za člane udruženja je udeležba obvezna, posest« niki uniforme v uniformi, ostali v civilu z znakom udruženja Vabimo t-udi mariborsko občinstvo, da prisostvuje proslavi v kar največjem številu. a— Zaradi sestavljanja volilnih imenikov se v konskriociiskem undu m^t. načel-stva soreiemaio stranke do naslednjega od 11 do 12. doooldne in to samo v zelo ntjinih nrimerih. a— Zdravniško imenovanle. Zdravnik dr Branko Luckman ie imenovan za sekundarnega zdravnika na porodnišnici v Mariboru. a— Nova razde!'tev obxfne Krčevfna Pri orenumeraciji hiš v občini Krče-"5-- so občino razdelili na net ^Vn?pv in sicer: št. 1. Pod "iranfdami. 2. Petrovo selo. 3. Za Kalv?-,:"> 4. "-"Viiško selo in 5 v-^ar- 'e. a— Poročila sta se v Mariboru 5. t. m g Janko Kravarič. šolski upravitelj v Sv Petru pod Sv Gorami ln gdč Slavica Stro-ian, učiteljica v Mariboru. Bilo srečno! a— Skočil Iz drvečega vlaka V torek zvečer krog pol 18. ko ie orihaial liub-Hanski vlak na oostaio Pragersko. ie ored zadn?o blo^nic^ skfvHt !z vlaka, hn+pč si menda orikraišati not. 17-let"' ein rplertii. čaria. mizarski vsienec Josip Plaih. ki stanuje nri starš;h v hlirni nostaje. TVi eVoku si ie fant zlomil desno noen v členku. — Ker osobie vlaka ni zamrilo dogodka, ie v«%cm Premiera sijajne komedije Par š a ~'v>wooix>Booonooe>otMoooo«aooeooorMoooooooocx>eoe^^ z novim snoredom nrvovrstnih atrakcij do 16. t. m. vlak vozil nanrel orot? Pragerskem. §e'e čez dobre doI ure so naSU iti nokli- ^ali reševalni oddelek ir Maribora, ki —• i« Mnrprr"'' v mariborsko bo>tn;co. a— Zopet nezgoda motocikllsta. Na oraz-nik krog 22. ie padel v Kamnici 29-'etni Hinko Anders iz Košakov. ki se ie vozil na zadnJen* sedežu nekega motornega kolesa Pri padcu si ie zlomil levo nogo in ga je moral rešilni oddelek odpremiti v 1" omito a— Osebni avto povozil kmetico. Včeraj dopoldne se ie na cesti med Mariborom in točami pripetila zonet prometna nezgod catere žrtev ie Dostal^ kmetica "rančiška Tementova iz spodnjih Hoč. (o je ženska, ki ie nesla tovor v mesto, začula avtomobilski signal, 'o ie to tako zbegalo, da ie tekal sem ter tja in končno od sunka oadla. Pri Dadcu ie zadobila več težkih ooškodb ne levi strani reber, na glavi in levi kliučnici. Ponesrečenko so dobri ljudje Dobrali in oreoeljali v bolnico. Njeno stanie ie zelo resno. a— Težke posledice zamolčane poškodbe. Pred Dribližno osmimi dnevi je dobil 26-letni Jurij Nazdravičevič iz Gornje Vol-ščine v Dimnikovi gostilni p.ri Sv. Marieti ob Pesnici med prenirorn težko poškodbo z nožem v hrbet. Fant. ki ie bil nekoliko kriv prepira, ie skesano molčal in skrbno prikrival težko poškodbo. Zadnie dni na ie začel čutiti taiko nevarne oosledice da so ga včeraj morali nemudoma predli a ti v bolnico. Njegovo stanie ie zaradi zanemarjenosti rane zelo resno. a— Tudi doma se lahko ponesrečiš. V Splavarski ulici stanuioči 63-letni mizar Ivan K. ie prišel oredsncčnnm nekoliko dobre volje domov. Na stonnicah ie so zdrsnil in padel ter se nevarno nobil do glavi in deSi rami. Preoeliali so ga v bolnico. a— V gnojnično Jamo ?e padel v torek zvečer koni prevoznika Marka Laha ko ga ie njegov 14-letni sin oel.ial Dreko dvorišča k naoaiališču. Koni ie stopil na deske, ki so nokrivale dva metra eloboko erezni-co. Deske na so bile slabe in so nooustile. Konja ie moralo s oomočio rešilnih Dasov Zvleči moštvo gasilnega društva. a— Adam na mariborski ulici. Včeraf se ie v soodniem delu Gosnoske ulice odigral tratrilkomičer nrizor. 34-letni Marko Z se ie začel sred' "Hce slačiti na veliko io-huišanie in zgražanje oasantov. Došli stražnik ;e n----"il sceni kmalu konec in 'o A. ™' l^flpln' rin fn a— Prijave za enoletni trgovski tečaj Slov. trg. društva, Maribor, se sprejemajo dnevno od 10.—11 na Zrinjskem trgu L (Dr? trgovska akademija). Sprejemajo se tudi pismene prijave. a— Kinomatografske predstave Grajski kino: do danes "»Poročnik carjeve garde!« Od petka dalje »Rango«. 100 odst nemšk! eovorečf in zvočn' velefilm iz džungle — TTnion kino od danps 1alie 100 odst nem ška govoreča in zvočna drama »Olimpia«. Smeh i Zabava! Krohot! Izvrstna zasedba Lucie Englisch — Walter Rilla — Fritz Ssliultz — Pasil Morgan Szdke Szakal! Predstave danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. zvečer. Novo! Prvič v Ljubljani.' ril 39-ietni rudar Lazar Vengust iz Hude jame, občina Sv. Krištof nad Laškim, v levo nogo, vendar pa je rano zanemaril in je moral v celjsko bolnico. Z Jesenic 6— Gospe Truhlarjeve zadnja pot Po dolgotrajni bolezni je preminila v nedeljo v 60 letu starosti gospa Marija Truhlar-jeva, soproga železniškega strojevodje na Jesenicah. Pokojmca. blaga žena, skrbna mati in vzorna gospodinja, zapušča poleg žalujočega soproga štir- sinove in tri hčerke, ki so večinoma vsi preskrbljeni ter se nahajajo v dobrih živijenskih pozicijah. Kak ugled je uživala pokojnica, je pričal njen pogreb. IzpTed hiše žalosti na Savi se je vil dolg ž a! m sprevod. Na čelu sprevoda so korakali številni nosilci krasnih vencev in svežega cvetja, godba KPD je je igraila žalne koračnice. Za krsto pa je 6topala za žalujočo obiteljo dolga vrsta sorodnikov, prijateljev in znancev pokoj-nice ter zastopnikov raznih društev. Naj bo pokojnici ohranjen lep spomin, težko prizadetim preostalim pa naše iskreno sožalje! S°oooo(xx)oeoe«xxiocixiuoooooooooooooo;^^ Jazz kapela. — PLES I Odprto do 3. s c 0cx300000000cp000000cxxxxxx^ SOKOL Sokolska župa Ljubljana, župne izbirne tekme v igri »odbojki« se bodo vršile za člane in moški naraščaj danes 10. in jutri 11. t. m. ob 18. na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola. Vrstni red tekmovanja bo določil žreb. Na savezno tekmo v tej igri, ki se bo vršila v nedeljo 13. t. m. v Mariboru, odpošlje župa najboljšo vrsto članov in moškega naraščaja. Izbirne tekme za ženski naraščaj in članice se bodo vršile kasneje. V nedeljo 13 t. m. ob zjutraj bodo pričele na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola župne sdikoatletske tekme. Društvena načelništva opozarjamo, da pošljejo pravočasno poimenske priglas-nice. Tekma se bo vršila ob količkaj ugodnem vremenu, zato ne strašite se oblačnega neba. Udeležbo na tekmah v odbojki za prs venstvo Jugoslavije 13. t. m. na letnem telovadišču Sokola Maribor — matica so dosedaj prijavile župe Celje, Karlovac, Kranj, Ljubljana, Maribor, Novi Sad. Osi* jek, Sušak, Veliki Bečkereik, Varaždin, Zagreb, Belovar, Novo mesto, Beograd in češkoslovaško Sokolstvo! Bratje in sestre iz Ljubljane in okolice naj ne bo nikogar med vami, ki bi ne kupil saj eno tablico velike tombole Društva za zgradbo Sokolskega doma v šiški. ki bo prihodnjo nedeljo 13 t. m. na Kongresnem trgu v Ljubljani. Krasni dobitki, tablice po 2 Din dobite v vsaki trafiki. — Šport Razpis medklubskih kolesarskih dirk za prvenstvo Notranjske, za prvenstvo logaškega polja in ghimkhana iger, ki bodo v nedeljo, dne 13. t. m. Dirke priredi SK Vrhnika. Prvenstvo Notranjske: Proga: Vrhnika-Logatec-PIanina-Unec-Rakek-Cerknica in nazaj Cerknica-Rakek-Unec-Planina-Loga-tec-Vrhnika in nazaj Logatec. Start točn' ob 12.30 pred spomenikom Ivana Cankarja na Vrhniki za obe skupine. Obrati: 1. pred hotelom žumer v Cerknici, 2. pred spomenikom Ivana Cankarja na Vrhniki in nato cilj pred hotelom Kramar v Logatcu. !z Celja e— Kmečki praznik 8 t. m. ra Sp. Hu dinji pri Celju je bil izredno dobro obiskan. in so se zlasti izkazali naši kmečki kolesarji. Mnogo zanimania 1e vzbudila tekma v košnji Splošni uspeb orireditve je bil tako lep. da bo-dan ostal slehernemu ude-'ežencu v trajnem spominu e— Poblranie nrispevkov za prekomerno uporabo občinskih cest Mestni občinski svet je sklenil na zadnji seji da bo namestil sposobnega mlaišegn uradnika z nalogo da bo točno ugotovil prekomerno uno-ablianip občinskih cest oo motornih in drugih voz'1'h Mlečna plača novega "•admVa bn 1000 Din. e— klnn bo predvnia1 d revi kras- no zvočno onerpto t.Li"bim HubiS liu-b' . .«■ t W111viem Forstom v s-la-vT^ vlogi e— Nesrnče V nedeljo ie padla ??-letna rasebnioa Vari-ip ^onria c <*tnrmie in si zlomila desno roko. — Nedavno se je uda- CENJENE DAME! MODNI ATELJE M. šare se nahaja ob Tivoliju, vila »Trnovska«, Rutarjeva ulica 4/a. 111S5 PrlmarlJ Dr. los. Hebein rentgenolog — sanatorij Leon išče do 28« t« m. ne ordinira. 11475 DR. RIHARD JUG ZOPET REDNO ORDINIRA v Marijanišču — Poljanska cesta št. 28. 11476 Dentist-tehnik MILAN VIRANT je OTVORIL v Lmb'^«? Sv. Jakoba trg štev. 7/1. ZOBNI ATELJE ter sprejema od 9.—1. in od 3.—7. ure, flilijoni in milijoni ljudi uporabljajo že več kot 30 let po spodaj navedenem navodiln za uporabo Esvje francosko žganje IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJIV ČUDOVIT UČINEK Pri revmi, protinu, ishia-su natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrg-nite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznosti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno Kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer. Levje francosko žganje je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno Levje francosko žganje in zavrnite odločno vsak nadomestek! Levje francosko žganje dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po Din 10.—, 26.—, 52.—. Varujte se pred potvorbami! Centralni biro: L AVL J A MENTOL - DROŽDJENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 73—53. Darila: prvorazredni: 1. častno darilo notranjskih dam, drugi in tretji kolajne. Juniorji: 1. častno darilo društva, 2. in 3. kolajne. Rojaki Notranjske: 1. častni naslov Prvak Notranjske za leto 1931. in darilo pentljo z naslovom. 2. in 3. častne kolajne. Prvenstvo logaškega polja (kilometer- la-ncea): proga po drevoredu 2800 m. Start ob 15. pred hotelom Kramar, obrat na koncu drevoreda in nato cilj pred hotelom Kramar. Dariia; l. naslov Prvak logaškega polja in častno darilo logaških dam, 2. in 3. častne kolajne. Dirka za prvenstvo Logatca. Logaški novinci: proga 2800 m. Start pred hotelom Kramar, obrat na koncu drevoreda in cilj pred hotelom Kramar. Darila: 1. naslov Prvak Logatca in darilo, 2. in 3. kolajne. Dirka v vrečah s kolesi. 200 m. Tri darila nastavljena, tako da jih dirkači sami snamejo. Polževa dirka. 200 m. Prvi, drugi in tretji praktična darila. Rakova dirka. 100 m. Prvi, drugi in tretji zabavna darila. Vožnja med steklenicami in zaprekami. Prvi, drugi in tretji darila, ki jih morajo sami pobrati. Splošna določila: Tehnična izvedba 1., 2. in 3. dirke se ravna točno po dirkalnem pravilniku Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije. Dirka je odprta za vse člane klubov, ki so včlanjeni v Kot. savezu kraljevine Jugoslavije. Izjeme le proti dovoljenju vodstva Vsak dirkač se mora strogo ravnati po obstoječih cestnopolicijskih predpisih, kolo mora biti opremljeno z zvoncem in rabljivo zavoro. Prireditelj ne odgovarja za škodo, katero ev. povzroče dirkači med vožnjo ali kjerkoli, ker vozi vsak dirkač na svojo lastno odgovornost. Pismene prijave sprejema tajništvo kluba, osebne predsednik, ki se morajo brezpogojno zaključiti najkasneje do nedelje 10. ure. Prijavnina 1 Din. Prijave brez pri-javnine so neveljavne. Poznejše prijave se sprejemajo le proti prijavnini 10 Din brez obveze. Zakasnjenje dirkača na startu ali neupoštevanje predpisov glede prijave izključuje istega od tekmovanja. Odredbam vodstva dirke se je najstrožje pokoriti. Skupina, za katero so se prijavili manj kot trije dirkači, odpade. Za odpadle člane je veljavna uvrstitev v naslednjo točko. Eventuelni protesti se imajo vložiti 10 minut po izvršeni dirki z vlogo Din 30, katera zapade v prid SK Vrhnika, ako se protest ni uvaževal, sicer se vloga vrne. Dirke se vršijo ob vsakem vremenu. Po končanih dirkah razdelitev daril in nagrad s pozdravnim govorom zastopnika Kot. saveza in veselico na vrtu hotela Kramar. Posebni izletniški vlak k prvenstveni teknii Maribor : Eirija organizira vodstvo Ilirije za nedeljo 13. t. m.; vozil bo iz Ljubljane okrog 7. zjutraj, vračal pa se bo iz Maribora okrog 22. Cena za tja in nazaj 55 Din. Ugodnost polovične cene velja za vse potnike, ki se vozijo s tem vlakom. Vlak bo imel postanek samo na onih postajah, kjer obstojajo športni klubi. Potniki kupijo na odhodni postaji cei vozni listek do Maribora, opremljen z vlažnim žigom, ter se z istim listkom vračajo iz Maribora, zato v Mariboru ne sme nihče oddati listka. Točni vozni red bo objavljen v petek. Interesenti naj se prijavijo najkasneje do petka zvečer v kavarni Evropa, osebno ali telefonično (štev. 2018). Prijave se sprejemajo brez vplačila vozarine. S K Svoboda (Ljubljana). Drevi ob 20. z znanjem francoskega in nemškega jezika dobi lahko takoj mesto kot obiskovalec zdravnikov za prezentacijo farmacevtskih specialitet. Zdravniki izven Beograda naj pošljejo svojo oferto in dve fotografiji na Francosko-jugoslovanski laboratori.jum. Rene Dunod. Bačvans.kr 6, Beograd. 11370 'co redna cdborova seja, katere se moraja udeležiti vsi odborniki z ozirom na pred-stoječe prvenstvene tekme. Vsi igrači tako od prvega, kakor rezervnega moštva se morajo danes ob 17. točno udeležiti treninga na igrišču Primorca. Pri treningu je načelniku sekcije javita vse prošnje in zahteve radi spopolnitve opreme, popravil čevljev itd. V petek 11. t. m. ob 20. pa jc obvezen člzmslu sestanek vseh aktivnih igralcev v klubskih prostorih v Delavski zbornici. Tega sestanka se morajo brezpogojno udeležiti vsi igralci. Mariborski zimskosportni podsavez. Seja upravnega odbora v četrtek, dne 10. t. m. ob 20. v Aljaževi sobi hotela Orel. Zaradi občnega zbora se vsi odborniki vabijo, da se seje gotovo udeleže. GOSPODARSTVO Predlogi in žeije gorenjskih kmetovalcev Ljubljana, 9. septembra. Danes dopoldne se je zglasila pri banu dravske banovine dr. Marušiču deputacija predstavnikov kmetijskih gospodarskih zadrug iz Gorenjskega, ki je izročila g. banu obširno spomenico s predlogi, sprejetimi na zborovanju zastopnikov teh zadrug v Kranju 31. avgusta t. 1. V deputaciji, ki je štela 100 kmetov z Gorenjskega, je hi V zastopanih 60 zadrug. G. ban je deputacijo prijazno sprejel v spremstvu podbana dr. Pirkmajerja in svo jega tajnika dr. Broliha. Zelje v deputacij' zastopanih zadrug so mu tolmačili razni go vorniki, med njimi gg. Brodar, Križnai. Ažman in drugi. Župan Ažman iz Lesc^ i? zlasti poudarjal potrebo dobre zadružna organizacije za prodajo mleka, ker bo le potem mogoče, da bo kmet dobil za svoje mleko več, konzument pa ga bo lahko pre jemal ceneje kakor zdaj. Iz predložene soomenice posnemamo naslednje podrobnosti: Kmetijska kriza je prikipela v Sloveniji* do vrhunca. Le z veliko težavo in z zadnjimi močmi se kmet bori proti toku razmer, v katere je zašel brez lastne krivde Pri tem nima nikake prilike, da bi povedal svoje težave in branil svoje interese. Maloštevilni stanovi imajo svoje lastne zbornice ki lahko pri vsaki priliki zastopajo njihove interese, le kmetijstvo, ki je podlaga vsem drugim stanovom, nima nikakega stanovskega zastopstva. Zato smatra zadružništvo za svojo dolžnost, da v imenu kmetov razloži sedanje težave in da predlaga sredstva proti nadaljnjemu propadanju kmetijstva. V vseh panogah kmetijstva vlada danes ne-rentabilnosti. Kljub naklonjenosti kr. vlade za cenejšo nabavo umetnih gnojil, ne more priti kmetijstvo do cenejše produkcije, ker cene poljskim pridelkom vsak trenutek padajo in kmetom ukazujejo, da porabo umetnih gnojil sploh opustijo. Velik dohodek je slovensko kmetijstvo dobivalo iz reje ple menske živine in lažjih mesnih prašičev Izvoz prašičev peršuterjev pa je danes skoro nemogoč, ker trgovinske pogodbe, zlasti z Avstrijo, hudo ovirajo ta izvoz in so cene padle že mnogo pod stroške rejca. Živinoreja je zašla v izredno težak položaj. Cene govedi so naravnost sramotne: pri tem pa cane mesu nikakor niso v pravem razmerju nazadovale Tudi iz gozda ne more naš kmet kriti izrednih izdatkov, ker les danes, nima nikake vpoštevanja vredne cene. Edino, kar še kmeta nekako drži. je reja plemenske govedi in mlekarstvo Toda tudi v tem pogledu vlada popolna negotovost. Umetna gnojila se morajo poceniti v toliki meri. da bo njihova poraba rentabilna za poljedelstvo, predvsem pa za travništvo. Podpore za pocenitev umetnih gnojil naj se dajejo neposredno kmetovalcem potrošnikom. Spremeniti je treba tudi način razdelitve podpor za napravo gnojišč in gnojni-ščnih jam. Danes se vpoštevajo samo oni prosilci, ki imajo do štiri glave govedi. To naziranje pa je krivično Na eni strani si» one kmete, ki imajo do štiri glave goveda ne more smatrati za popolne kmete, saj jih kmetijstvo ne more hraniti zaradi premajhnega obrata. Na takih posestvih se možje večinoma bavijo s kako obrtjo. Krizo čutijo danes predvsem oni kmetje, ki jih kmetijstvo popolnoma zaposluje, to so kmetje, ki imajo večje število goveda in ki si za zmanj: sanje potrebnih dohodkov ne morejo najti nadomestila, na drugi strani pa morajo najemati delavce in posle. Naše kmetijstvo je na robu orooada in kaže se nujna potreba, da se prepreči prekomerno padanje cen, kakor so svoj čas oblastva skrbela, da niso cene živilom prekoračile gotove meje._ V proračunih se krediti za kmetijstvo nikakor ne smejo črtati, kajti če kmetijstvo od-pove, bo odoovedalo vse gospodarstvo. Deputacija' je prosila g. bana, naj stori Naznanilo preselitve Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem se preselila v TRŽNO ULICO ŠTEV. F v Sp. šiški, nasproti Stepiča NEŽA JANŽEKOVIČ, babica. 114£(j , v cevifi so za jesen in zimo najtrpežnejši ter lepe in elegantne oblike. So naš najcenejši ročni izdelek. V zalogi vse številke za dame in gospode. „DOKO" Prešernova is!, št. 9t dvorišče izredno lepe, fine vrste razpošilja v nabojih po dnevnih cenah istotam se dobijo »REFORM« .teklenice za vkuhavanje sadja za povrtnine z vsemi tozadevnimi po-bščinami Cenik na ^ahtevo 10607 potrebne korake, da omili sedanjo težko krizo in da tolmači težave kmetov na me-rodajnih mestih. Skupaj s spomenico je deputacija izročila g. banu tudi svoje konkretne predloge v pogledu najvažnejših vprašanj, ki se tičejo pospeševanja kmetii-tva. Ustanovitev kmetijskih zbornic je nujno otrebna. Te zbornice naj bodo ustanovljene za vsako banovino posebej, s centralo za tso državo v obliki državnega kmetijskega vela. V kmetijski zbornici mora dobiti za-Iružništvo posebno zastopstvo. Po mnenju zadružnikov naj bi polovico članov v zbornico volili kmetovalci, eno četrtino zadruge. !rugo četrtino pa bi tvorili kmetijski strokovnjaki, ki jih imenuje kr. banska uprava. V trgovinskih pogodbah s tujimi državami -e mora naše kmetijstvo bolj zaščititi. Naša država ne sme dovoliti tuji industriji, da izvaža izdelke na naš trg, če inozemstvo ne omogoča uvoza naših kmetijskih proizvodov pod znosnimi pogoji. Tržna nadzorstva, ki večkrat s preveliko vnemo ščitijo konsnmente pred kmetom, naj sedaj v enaki meri pazijo na razliko nakupne in prodajne cene, posebno pri živini in mesu. Prekupci imajo pogosto ogromne dobičke, dočim se proizvajalec kmet trudi večkrat po 18 ur na dan, da vzredi živino, za katero danes ne dobi niti toliko, kolikor ie vložil v pridelek kapitala. Živinoreja naj se sistematično podipira Dogon na trg se mora regulirati, da zaradi neugodnih vremenskih razmer ne pride preveč živine naenkrat na trg_. Nakupovanje plemenske živine izven države naj po-oolnoma preneha. Ta živina naj se kupuje od živinorejskih selekcijskih zadrug, čijih živina glede plemenske vrednosti nikakor ne zaostaja za uvoženo živino. V posameznih živinorejskih okoliših naj se organizirajo plemenski sejmi, kjer naj država in banovine nakupujejo plemenske živali. Banska uprava naj založi vse potrebne tiskovine, ki jih rabijo živinorejske zadruge. Vsi načrti za pospeševanje živinoreje naj se pred izvajanjem predložijo v presojo zvezam živinorejskih zadrug. Po suši ali drugače prizadetim krajem, naj se pribavijo potrebna sredstva za nabavo krme. Taksa na živinske potne liste naj se nadalje zniža. Glede na zaščito žitorodnih pokrajin v naši državi, ki našemu kmetijstvu ne koristi, ker moramo žito dokupovati, naj država _naši banovini povrne za pospeševanje živinoreje vsaj 10 milijonov Din, da se tako deloma izravna škoda, ki jo imajo naši kmetje r uveljavljenjem žitnega monopola. V pogledu pospeševanja mlekarstva naj se onemogoči prekupništvo z mlekom in mlečnimi izdelki. Mlekarstvo se mora postaviti kot koncesijonirana obrt. Država naj uvede izvozne premije za sirovo maslo in sir. Za vskladiščenje sira do popolne dozo-ritve naj se preskrbijo brezobrestna posojila. Tudi kmetijsko nabavno in prodajno zadružništvo je treba smotreno podpirati. Tem zadrugam naj se prav tako omogočijo brezobrestna posojila. Poraba umetnih gnojil se od strani kmetijskih strokovnjakov ne sme priporočati v preobilni meri, da kmet pri padcu cen ne utrpi škode, čeprav mu je prvotno račun ookazal drugače. Trgovina z umetnimi gnojili naj se "izroči- kmetijskim zadrugam, ki naj dobijo tudi predvidene prispevke. Propagirati pa se mora tudi dobra in pravilna pridelava domačega hlevskega gnoja. Prispevki za napravo gnojišč in gnojiščnih jam naj se povišajo na 2000 Din in naj se omogočijo tudi onim, ki imajo več Jcakor štiri glave goveda. Taksa za prenos nepremičnin od sinov, ki prevzamejo posestvo po še živečem očetu ali po živi materi, naj se ukine. Breme kuluka, ki je za naše razmere neprimerno, naj se ukine ali pa naj se za čas, dokler je kuluk v veljavi, primerno znižajo davki. Proračunski krediti za kmetijstvo se nikakor ne smejo črtati. Prihranki naj se ustvarijo na drug način, zlasti pri investicijah (zidanju novih šol, ki se lahko odgodi). Odložijo se lahko izdatki za stvari, ki niso neobhodno potrebne in niso skrajno nujne. V vseh vprašanjih, ki zadevajo naše podeželje naj se zaslišijo tudi praktični možje kmetje, vsaj dokler se ne ustanovi kmetijska zbornica. Naš indeks cen dalje pada Oddelek za gospodarske studijo pri Na-lodm banki :e pravkar objavil indekse cen za mesec avgust. V juliju se je, kakor znano, naš totalni indeks nekoliko dvignil, kar je deloma upravičilo upanje., da se bo splošno nazadovanje cen, ki traja že dve leti, vendar ustavilo. Takratno povišanje indeksa pa je bilo le prehodnega značaja, kajti totalni indeks za avgust je zopet nižji, in to ne samo v primeri z višjim indeksom od julija, temveč tudi v primeri z indeksom_od iunija. Za avgust znaša totalni indeks 73.6 C 19*26 = 100) nasproti 74.4 v juliju, 73.8 v juniju, 75.4 v maju in 75.5 v aprilu. Gibanje posameznih delnih indeksov nam kaže naslednja primerjava: Indeks rasti, živina ind. totalni avgust 1928 127.2 114.3 . 95.9 105.8 avgust 1929 106.3 113.7 91.2 98.6 avgust 1930 93.9 96.7 79.7 87.7 :uni j 1931 77.8 71.7 71.7 73.8 julij 1931 78.9 74.7 71.3 74.4 avgust 1931 75.7 75.6 70.S 73.6 Zanimiva sta tudi indeksa skupine izvoznih in uvoznih predmetov. Indeks glavnih izvoznih predmetov je padel v avgustu od 75.3 na 74.9, indeks glavnih uvoznih predmetov pa je nazadoval od 69.4 na 68. Naše izvozne cene so torej nasproti letu 1926 padle za 25.1°/'o, povprečne cene pri uvozu pa celo za 32°/o. = Nepričakovano oživljenje železniškega tovornega prometa. V okviru konjunk« turnega barometra zavzema vsakomeseono število natovorjenih vagonov prav važno mesto, ker neposredno kaže intenzivnost kup oljskega prometa. Glede na neugodne kupčijsfke razmere bo gotovo marsikoga iznenadilo, da je v letošnjem avgustu število natovorjenih vagonov znatno prekoračilo lanskoletno število. V tem mese» cu je bilo namreč na naših železnicah nas tovorjeno 166.727 vagonov nasproti 147.864 v avgustu pret. leta in 164.480 v avgustu konjunkturoega leta 1929. To povečanje prometa je vsekakor razveseljiv znak, vendar je treba pri tem upoštevat', da gTe to povečanje v precejšnji meri na račun velikega prevoza pšenice zaradi odkupa od strani Priv. izvozne družbe. = Belokrajinsko vino bo letos prav močno. V metliških goricah so 8. t. m. preizkusili sladkorni odstotek mošta in se je izkazalo, da ima že sedaj beli Neuburger 20, portugalka 19, silvanec in burgundec pa po 17 odstotkov sladkorja. = Prodaja lesa in drv. Direkcija šum v Ljubljani bo prodala 19., 21. in 22. t. m. po pismenih ponudbah večje količine lesa in drv. Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI. Borze 9. septembra. Na ljubljanski borzi so se devizni tečaji danes nekoliko okrepili, le devizi Dunaj in Praga sta nekoliko popustili. Med efekti je bila Ljubljanska kreditna banka zaključena P« 120- Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda po včerajšnjem nepričakovanem padcu zopet okrepila za okrog 8 točk. Kakor se sedaj doznava je bil zadnji padec Vojne škode na zagrebškem tržišču posledica večjih eksekutivnih prodaj na raeun nekega borznega mešetarja. ki je baje pobegnil. Razlogi njegove odsotnosti še niso točno znani, vendar se zatrjuje, da je bil ta mešetar visoko angažiran v Vojni škodi na hausso, pri čemer je utrpel veliko škodo. Neka zagrebška banka je po došlih vesteh že izročila drž pravdništvu prijavo. Kakor se zatrjuje ni zaenkrat nihče oškodovan. Tajnik zagrebške borze je v tej zadevi odpotoval v Ljubljano. — Od ostalih državnih papirjev so dolarski papirji nadalje slabi. Na tržišču bančnih delnic ni bilo sprememb, med industrijskimi vrednotami pa je prišlo do prometa v Trboveljski po 213 in v Vevčah po 120. Devize« Ljubljana. Amsterdam 2281.64 — 2288.48, Bruselj 788.36 — 790.72, Curib 1103.85 — 1107.15. Dunaj 794.98 — 797.38. London 275.08 - 275.90. Newyork 5650.27—5667.27. Pariz 221.98 - 222.64. Praga 167.56 — 168.06 Trst 296.01 — 296.91. Zagreb. Amsterdam 2281.64—2288.48, Dunaj 794.98—797.38. Bruselj 788.36—790.72. London 275.08—275.90, Milan 296.04 do 296.91, Newyork kabel 5661.27—5678.27, Newyork ček 5650.27—5667.27, Pariz 221.93 do 222.64, Praga 167.56—168.06, Curih 1103.85—1107.15. Curih. Beograd 9.05, Pariz 20.11, London 24.9275, Nevvvork 513.—, Bruselj 71.40, Milan 26.83, Madrid 45.75. Amsterdam 206.70, Berlin 120.85, Dunaj 72.10, Sofija 3.71, Praga 15.19, Varšava 57.40, Bukarešta 3.0550. Efekti. Ljubljana. 8°/o Blair 76 bi., 7% Blair P4 bi., Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna EDINA ZOBNA VODA, katero je odobrila parttka medicinska akademija. Najstarejša to»urnji -veta. Ustanovljena 1. 1753. — Generalno zastopstvo to en gros skladišče Vlado Turk, Ljubljana Streliška ulica 24. — Telefon 2304 ■Si-v- — Ia gonilna jermena šivalna jermenca, jermenski vosek »Primac, lesene jer menice nudi najceneje tvrd-ka Brcar in Co. Ljubljana. Kolodvorska ul. So 38950-30 Perite vse Vaše fine stvari v blagi peni KI VARUJE BARVO IN TKANINE ixj b 120 zaklj., Praštediona 950 den., Kreditni zavod 195 den., Ruše 125 den., Vevče 120 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 328—330, za dec. 332 do 341, investicijsko 71—73, agrarne 39—42, 6% begluške 49—51.50, 8°/o Blair 70-74, 7c/o Blair 61—62.50, 7°/o Drž. hip. banka 64 do 67; bančne vrednote: Praštediona 957.50 do 965, Union 150—155, Jugo 67—68, Ljubljanska kreditna 120—122, Srpska 190 do 191, Zemaljska 114—116, Narodna 5200 den., industrijske vrednote: Nar. šumska 25 den., Gutmann 90—110, Drava 192.50 do 212.50, Šečerana 205—209, Brod vagon 30 do 50, Vevče 120—122, Dubrovačka 295 bi., Trbovlje 213—215. Beograd. Vojna škoda 329, 328, 330 zaklj., za december 341, 342. 343 zaklj., agrarne 33 den., 6°/o begluške 50.25, 50.50, 51 zaklj., 7% Blair 66.50, 67.50 zaklj., 7°/o Drž. hip. banka 68.50 zaklj., Narodna banka 5000 zaklj. Blagovna tržišča HMELJ -f Žalec, 9. septembra. Spričo obsežnega dovoza in prevzemanja blaga se je današnje nakupovanje moglo vršiti le v omejenem obsegu. Za prvovrstno blago so plačevali 10.50 do 12 Din, za drugovrstno blago pa 9. do 10.50 Din. LES + Ljubljanska borza (9. L m.). Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon rezane smrekovine. Povpraševanje je' za 1 vagon parjene bukovine (I., paralelne, Zama-ne, od 2 m dolžine navzgor. 10% 1—1.90 m, deb. 27, 33, 38. 48, 58 in 68 mm), za bukov sklenjen les (Sperrplatten, 3—6 mm, 200X120 ia 160X120) in za 1 vagon rezane jelovine (24 mm z 1 mm nadmere, širina 105 mm z 5 mm nadmere, 4 m dolžine, tromhante, paralelno, cena 350 Din fco. Jesenice tranzit, dobava do 5 oktobra). ŽITO -f Ljubljanska borza (9. t. m.). Jendenca za koruzo neenakomerna. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Nudi se koruza, zdrava, rešetana, slovenska postaja, plačljiva v 30 dneh po 137.50—140. pri navadni voznim pa po 142.50—145. -f Novosadska blagovna borza (9. t. m.). Tendenca za koruzo čvrsta, v ostalem nespremenjena. Promet: 74 vagonov. Koruza: baška in okolica Sombor 90—92.50; jtižno-banaška 83—S5; sremska, okolica Indjija 90—92.50; okolica Šid 92.50—95. Otrobi: baški, pšenični S7.50—90. + B:idini|?eštanska terminska borza (9. t. m.). Tendenca mirna, promet srednji. Pšenica: za dec. 9.88—9.90, za marc 11.04 do 11.05; rž: za dec. 10.25—10.30, za marc 11.23 do 11.30; koruza: za maj 11.84—11.87. Nesreča s starinsko puško Metlika, 9. septembra. V Bušinji vasi, občina Suhor pri Metliki je hotel včeraj 19-lefcni ključavničarski pomočnik Alojzij Tajčman pregnati škorce iz vinograda, ki delajo tam precej škode. Oborožil se je s starinsko puško, ki se nabija od spredaj. Pri nabijanju pa je naboj eksplodial ter je fantu prebilo levo dlan in odtrgalo dva prsta. Kjučavničarski mojster Fišter v Metliki, pri katerem je ponesrečeni Alojz prav pridno služboval, je z avtomobilom odpeljal ranjenca v Kandijo v bolnišnico. MoJ stalno nastavljeni POT ki potuje po vsej banovini v galanterijskem predmetu, bi prevzel dober in soroden predmet, ki pride posebno v sedanjem letnem času v prodajo. — Ponudbe na podružnico »Jutra"« v Celju pod: »Celje«. 11501 Zahvala Hvala vsem, ki ste spremili našega nepozabnega soproga, očeta in starega očeta, gospoda Hogusta Pevan strojevodjo v pokoju In hišnega posestnika do njegovega preranega groba. Posebna aahvala darovalcem krasnih vencev kakr tudi gg. pevcem za ganljive žalostinke. Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega "^nanjenja v nedeljo ob 7. uri zjutraj. žalujoče rodbine: Fegan, Oknapa, Oswal& / Iz življenja in sveta Razsodba haaškega razsodišča Predsednik mednarodnega razsodišča v Haagu, japonski zastopnik Adači, čita razsodbo glede nemško-avstrijske carinske unije, ki je bila odklonjena z 8 od 15 glasov. (Levo od predsednika ameriški zastopnik Kellogg.) Neusmiljeni znanstveniki Nemški znanstvenik je baje našel cepivo proti gobavosti in išče zdaj »človeške poskusne kunce« Skupina nemških raziskovalcev v bra» zilski podružnici berlinskega Zavoda za tropske bolezni je naredila pomembno od* kritje. Mikrob, ki povzroči gobavost, najstrašnejšo bolezen, je davno poanan, a dosedaj ni bilo mogoče pripraviti varstvenega ozir. zdravilnega cepiva. Bakteriologi so opazovali žive povzročitelje gobavosti samo v bolnikovem telesu, a ga niso mogli gojiti izven telesa. Mikrobi 6o takoj po« ginili v navadni bakteriološki redil ni tekočini, in so se ponesrečili tudi vsi poizku« s s cepljenjem drugih živali. Zdaj je ugotovil prof. M. Fioker, vodja brazilskega zavoda, po dolgoletnem raz* iskovanju, da postanejo dovzetne za člo« veške gobe podgane, če zaužijejo poprej velike količine jodovega kalija, ki tako kvarno vpliva na krvotok, da kažejo poprej jako trdne podgane vse strašne znake gobavosti. Prof. Ficker je že pripravil s pomočjo okuženih podgan za človeka Moda ljubezen Modni reformator R. Hagen in stuttgartska modna in lepotna kraljica Lilly Lehmann, negova zaročenka Svobodomiselska internacionala V Berlinu zboruje ta čas mednarodni kongres svobodomiselcev, ki mu gre v prvi vrsti za to, da združi obe veliki organizaciji svobodomiselcev, ki imata svoji centrali v Bruslju oziroma v Pragi (prole-tarska svobodomiselna internacionala) v enotno organizacijo. Zastopnike so nadalje poslali Avstrija, Francoska, Anglija, Holandska, Švica, Poljska, Luksemburška in Portugalska. Italijanski in lotiški svo-bodomiselci niso dobili potnih listov za udeležbo na kongresu. Ob začetku kongresa je sporočil predsednik Max Sievers, da bo obstojala od 1. jan. 1932 dalje samo ena svobodomiselna internacionala, ker so se zadevna pogajanja uspešno zaključila. primerno cepivo A seveda mora biti preizkušeno na človeku, preden bo prišlo v promet Zato je naprosilo vodstvo zavoda v Riu de Janeiru brazilsko vlado, da bi mu prepustilo več na smrt obsojenih zločincev. Znanstveniki jih hočejo cepiti poprej z varstveno protigobovo sirotko in potem s pravimi gobami, če bi se sirotka obnesla in obvarovala človeške poskusne kunce pred gobami, bi jih morala vlada pomilo-stiti, da bo poplačala človeštvu storjeno uslugo. Če bi pa sirotka odpovedala, in bi oboleli cepljeni na gobah, jih bo vlada lahko ustrelila, da bi jim prihranila na« daljnjo muko. Brazilska vlada je odklonila to zahtevo, prof. Ficker pa se obrača zdaj na nem« ško domovino v prepričanju, da »bo kazala več umevanja za korist trpečega človs-' štva«. Odklonjen dvoboj Hans Czernin, sin nekdanjega avstrijskega vnanjega ministra, je sedel v nekem dunajskem baru in zagledal lepo damo. Zdelo se mu je samo ob sebi umevno, da se ne bo upirala njegovim čarom, če jo pozove z lističem na sestanek in je tako tudi storil. Ampak dama ni prišla, prišel pa je njen spremljevalec, neki angleški letalski stotnik, in prisolil samozavestnemu grofiču nekoliko krepkih zaušnic. Mladi mož je bil čisto presenečen in samo da je nekaj storil, je stotnika pozval na dvoboj. Toda Anglež mu je pozivnico vrgel pred noge in šel. Hans Czernin si je nato iskal zadoščenja pri sodnikih, ki so pa dali Angležu prav. Czernin si ni vedel drugače pomagati, nego da je odpotoval za stotnikom v London in ga še enkrat pozval na dvoboj. Stotnik mu je odgovoril, da sprejme, toda dvoboj se mora vršiti v zraku z letali in strojnicami. To pa je bilo za užaljenega plemenitaša vendarle prenevarno, proglasil je letalca za — strahopetneža in jo odkuril domov, kjer se bo prihodnjič gotovo čuval nadlegovati dame, ki jih ne pozna. Vrhu tega bo imel dovolj časa, da bo požiral zasmeh, ki ga je bil v obili meri deležen s to svojo afero v stilu staroavstrijskih grofičev. Mumije iz 30-letne vojne V Jaromeficah na Moravskem so odkrili v podzemeljskih hodnikih tamošnje cerkve več dobro ohranjenih mumij, ki so jih identificirali za mumije menihov iz časa tridesetletne vojne. Kateremu redu so pripadali ti menihi, niso mogli ugotoviti. Grobnico, v kateri so jih našli, so primerno uredili in jo otvorili za posete radovednežev. Okuženja se najbolje ubranite s sredstvom SANOFORM Zahtevajte v lekarnah in drogerijah le zaščiteno znamko tvrdke »CHEMOTECHNA«, Ljubljana, Mestni trg 10. Arhitekti in komarji Znani entomolog prof. Legendre je predaval v pariški Akademiji znanosti o zanimivi iznajdljivosti, ki jo kažejo žuželke v boju za obstanek. Prilagodijo 6e novim razmeram, ki jih ustvarja človeška kultu« ra. Kakor znano, se razvijajo ličinke komarjev po vlažnih krajih: jezerih, mo6vir» jih, mlakah in slidnem. Sodobni mestni razvoj je pospešil razsušitev poprej vlažnega ozemlja. Tudi na Francoskem je zelo na5 zadovalo v teku zadnjih desetletij število komarjev in po njih povzročenih bolezni. A znanost je kmalu ugotovila, da je ta srečna doba že končana. Komarji 6o se kmalu navadili novih razmer. Plodijo se sedaj tudi po mestih, kjer poiščejo primerne vlažne kleti, greznice in slično. V zvezi s tem 6o izbruhnile malarija, mrzlica in druge bolezni tudi v krajih, kjer niso bile poznane poprej. Javna higiena mora upoštevati, da 6o izgubili komarji nekdanji strah pred velikimi naselbinami. Arhitekti bodo morali pri gradnji vodovodov, kanalizacije in slično pre« prečiti komarjem dostop do vode, kjer se lahko zaredijo njih ličinke. Samo DANES IZIŠLA ŠTEVILKA ilustrovane tedenske revije ŽIVLJENJE IN SVET prinaša poleg druge zanimive vsebine tudi SLIKE Z LJUBLJANSKIH SVEČANOSTI Posamezne številke 2 Din angleški stroji bodo tekmovali za Schneiderjev pokal Strela ubila generala General Jacquemot, načelnik generalnega štaba francoske vzhodne armade v svetovni vojni in član vrhovnega vojaškega sveta, ki ga je med zadnjimi gorskimi manevri ubila strela Romunija zmagala nad Madžarsko Za predsednika letošnjega zasedanja Društva narodov je bil izvoljen bivši romunski yr — M minister in sedanji poslanik v Lon- Zgoraj: angleško moštvo (od leve proti desni): poročnik Stainforth, por. Boothman, nadpor. Orlebar, vodja angleškega moštva por. Long in por. Snaith. Spodaj: eno izmed angleških letal v pristanišču Calshot Ker je bila francoska in italijanska prošnja za odgoditev letošnjega tekmovanja zavrnjena, bodo letos tekmovali samo angleški motorji Na obisku pri pariškem rablju Kovač in krvnik, ki mu ne manjka humorja — Doživljaji z obglavljene! (Od našega poročevalca.) Titulescu donu Titulescu. Njegova izvolitev je izjemen slučaj v tradiciji Društva narodov, ker je že predsedoval lanskemu zasedanju. Z njegovo izvolitvijo je bila namreč prepušče na možnost, da bi predsedoval Društvu na Poštni promet v bodočnosti Grof Apponyi rodov zastopnik kake premagane države. V tem primeru je šlo za madžarskega državnika grofa Apponyia, ki je dobil 21, Titulescu pa 25 glasovi Žrtve v Monzi Berlinski inzenjer R. Pf autzje izročil glavnemu ravnateljstvu nemških pošt podrobno izdelan predlog za razpošiljanje pošte z zračnimi torpedi, ki bodo plažah z doslej še neznano brzino Kakor smo že včeraj poročali, se je zgodila pri znani vsakoletni avtomobilski dirki v Monzi običajna katastrofa. Letos je zakrivil nesrečo francoski vozač Etancelin, ki je med dirko zavozil z vso silo med gledalce; štirje so bili takoj ubiti, 15 težko ranjenih Pariz, v začetku septembra. Rablja bo vedno obdajalo nekaj grozotno skrivnostnega. Preprosti meščan si ga predstavlja kot nestvor, ki je izgnan iz človeške družbe. V Parizu pa ni tako. Tu je krvnik od časa Barthoujevega ministrstva priznan za državnega uradnika. Njegova plača je slaba, a vendarle velia za člana oficialne-ga uradništva. Sklenil sem, da ga obiščem v njegovi hiši v Billancourtu v neposredni bližini Renaultovih plavžev. Ne morem reči, da bi bila okolica tu posebno idilična, kajti nad njo visi neprestano dim iz tvorniških dimnikov. Billancourt ni več romantični gozd, v katerem je iskal srednjeveški ra-belj počitka in zaščite. Mansieur Louis, točasni rabelj, sri je poleg plavžev odprl kovačnico. »Naravno,« je pričel po pozdravu z resnim glasom, »od tega, kar ti daje država, ne moreš živeti. A ne bom se pritoževal, dobivam vsaj stalno mesečno plačo namesto prejšnje »na akord«. Ko sem zaposlen namreč na morišču, ne tu — dobivam vsakokrat posebno nagrado in povrnejo mi tudi potne stroške. Imam dovolj prostega časa. Odprl sem kovačnico, da bi še postrani zaslužil kakšno malenkost in da ne pozabim na svoj pravi poklic, če gre vse dobro, zaslužim s krvništvom letno povprečno 12.000 papirnatih frankov.« Telesno se zdi zelo močan, je majhne, čokate postave. Lakti ima tetovirane. Monsieur Louis nadaljuje: »Veste, tu nas ljubijo. Ne samo mene, tudi moja dva pomočnika. Poglejte malo hišo tam zadaj. Na njej najdete napisa »Leopold Veliki« in »Andrej Mali« — dva pridevka mojih pomočnikov. Andrej je v ostalem moj bratranec. Zaposlen je v uradu nekega pariškega odvetnika. Kadar ga potrebujem, si vzame dan, dva dopusta in me spremi k šafotu. Morda vam bof znano, da je tudi moj pokojni prednik, M. Deib-ler, imel stranski poklic. Kot trgovski potnik je prodajal parfume... Izučil sem se pod njegovim vodstvom, tri in dvajset let tega. Nisem se bal in moj učitelj je bil z mano zelo zadovoljen. Tako se je v Douaiu izvršila nekoč usmrtitev nekih zloglasnih avtomobilskih banditov. Takrat sem dosegel rekord z usmrtitvijo štirib morilcev v šestih minutah. Le nekaj malega se je zgodilo vmes. Izbral sem si bil premajhno košaro in dve glavi sta padli iz nje. Hitro sem ju pobral z okrvavljenih tal, a sem se bal, da se bo mojster Deibler razsrdil name. To se pa ni zgodilo. Samo nasmejal se je in sem vedel, da se bo dobro izteklo... V ostalem skrbim vedno za to, da pride vsaka ob-glavljenčeva glava k svojemu truplu. Ne bi rad, da bi se na sodni dan nad mano pritoževali.« Nedvomno ima ta krvnik humor. Smeje se, je vesele narave in po vsej priliki z življenjem zadovoljen. Skomignil je z rameni in nadaljeval: »Končno, kakšen razloček je med mano in vojakom? On ubija sovražnike domovine in jaz sovražnike človeške družbe. Jaz sem varuh človeške družbe in vojak se pokori povelju, kadar ubija. Res je, v začetku svoje poti nisem razmišljal o teh stvareh. Hotel sem si pošteno služiti svoj kruh in tu se mi je ponujala dobra prilika. Ne sramujem se svojega poklica, častiti meščani so moji prijatelji in jaz sam sem častit meščan. Tudi smem trditi, da imam neko določeno življenjsko izkušnjo. Opazil sem n. pr. nekaj, kar ne bo splošno znano. Obsojenci kažejo skoraj brez izjeme strah pred smrtjo, a le do zadnjih petih minut svojega življenja. Dokler so v svojih celicah, vpijejo, jočejo, se upirajo. Kakor hitro stoje na šafotu, se pomirijo. Z nekaterimi izjemami postanejo zločinci pred giljotino igralci. Pokazati hočejo pogum, ker vidijo, da je vse končano. Doživel sem obsojence, ki so me zasmehovali. Spominjam se moža, ki mi je v zadnji sekundi svo- jega živi je ja zaklical: Ko končaš svoje delo, mi lahko izvlečeš zlate plombe. Ostavljam jih tebi. — Seveda so med njimi tudi divjaki. Leta 1913. sem v Bezoulu obglavil moža, ki je tehtal 110 kg in meril 2 m. Bilo je skoraj nemogoče spraviti ga na moriini oder. Končno se mi je posrečilo in njegova glava je padla. A razvil je takšno moč, da je njegovo telo po obglavljenju s takšno silo padlo na tla, da so se deske morišča prelomile in se je del ogrodja zrušil.« »Dovolite mi vprašanje, monsiuer Louis: Ali ste za smrtno kazen ali proti njej? Gre seveda za vaš princip, kajti v praksi morate biti že po svojem poklicu za smrtno kazen.« »Sem tudi v principu za smrtno kazen.« je odvrnil monsieur Louis, »toda z neko pripombo: Na smrt obsojenih ne smemo mučiti! Iz lastne izkušnje lahko povem, da je giljotina najhitrejše sredstvo za usmrtitev, kar ne velja za obešanje, ki ga smatram za mučenje, ker doživljajo obsojenci več minut smrtne muke. Usmrtitev z električnim tokom je bolj človeška nego z vrvjo ...« »Ali menite še dolgo opravljati svoj poklic?« »Kakor ste morda čitali v novinah, sem vložil prošnjo za upokojitev in čakam, da jo rešijo.« Krasno perilo za gospode in sploh vse modne potrebščine kupite znano najcenejše pri Drago Schwab, Ljubljana Vsak dan ena »Stopi v trgovino, kakor da se ni nič zgodilo in prosi, naj ti vrnejo žogo!« ^etie malim oglasom t Zenitve, dopisovanja, naznanila te* oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda /.— Din Pristojbina za šifro S.— Din Najmanjši znesek 10,— Din Ostati oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačat» še pristojbino 2.— Din Pru stojbine je v poslati obenem z naročilom Čekovni račun pri Poštni hranilnih v Liublianl 11.842 - Telefor Uevilka 2492 3492 Moli glasi Za ecfgooer 2 Din mamicah Naslove matih oglasov dobite tako/ po izidu lista o podružnicah wJutra* v •Mariboru, v r iVotcm mestu, 0 Hrbcctjah in na &e*vnicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. Fino sobarico z dobrimi spričevali, iščem zi Ueograd. Ponudbo s fo-tografi.o na ny=lov: 6o-gjla, Bled, Prešernova c. e t. 161. 39568-1 Mizar, pomočnika takoj sprejme Zupančič J -ip, mizarstvo, Totok pri Novem mestu. 39501-1 Sedlar, vajenca sprejme Franc. Požar — Dravlje 6(5, pošta Št. Vid. 39.373-1 Čuvaja »prejmem v stalno službo, prednost ima upokojen samec aii invalid s' pokojnino. Poizve se v Pod-mljščakovi uliei štev. 4. Ljubljana VII. 39606-1 Sobarico t dobrimi spričevali " iz b-djših h:Š, perfektno y eerviranju —. kakor tudi mlado dekle zdravo in pošteno, ki zna samostojno kuhati in opravi jati vsa Iršna dela, proti dobri plači sprejme z ' > o JTIčna oiiTtCTj 3 od-r'-':h oseb. Nas'ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39396-1 Dekle dobi lahko službo na de-ž''!i. E.ika zaželjena. Na-f' v p ive oglasni oddelek »Jutra . " 39509-1 Šiviljo sa neslji vo pomočnico ta-i ►> sprejme Kancler, še-]i-:ibursrova št. 7 I, d»sno. 39580-1 Nekaj pletilj sprejmem takoj v dobro in f i' io službo. Ponudbe na n. ■ - • - > v t Tovarna pletenin sZlatno janje«, Zagreb — f"nna./.eva ulica štev. 4. 3957641 Periektno šiviljo na e-. erloek stroj sprejme Jf rrik Krami, tovarna T ■ • Ljubljana, Priv. z ?'. 17. 39000-1 Trg. vajenca zdravega, krppkega in pridnega, iz poštene hiše. s prinienio 5 dsko izobrazbo, dobrega računarja. s popolno oskrbo v hiši sprej-me Ivan A. Grfisek, trgo-■vina z mešanim blagom — Trcbn ie na Dolenjskem. 39353-1 Magister- Receptarius z daljšo prakso, vešč slovenskega in nemške-ra jezika, se išče za mestno lekarno aa štajerskem Nastop 1. okt. ev. Dozneie. Obširne ponudbe na oglasni odd. »Jutra«- v Ljubljani pod »Magister«. 39060-1 K vdovcu t ISletnim sinom, se išče vestna in naobražeca dama (gospodična ali vdova brez otrok, v starosti do 40 let), za vodstvo gospodinjstva. Zahteva se popoln verziranost v vseh gospodinjskih poslih — za t'-ž;a dela pomoč v hiši. Plača po dogovoru. Po ji i lhe s sliko se prosi pod šif-o »Dalmacija« na ogl. oddelek »Jutra«. 39024-1 Frizersko vajenko In brivskega pomočnika hitrega in dobrega delavca in veščega v striženju bubl frizure sprejme Gabrijel Vajt. brivski in česalni salon Kranj. 38826-1 Mesar, pomočnika izurjenega v razsekavanju, -■"> -10 let starega iščem. N '-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39546-1 Učenca popolnoma zdravega sprej mem v večjo trg. z meša cim in manufaktumim b!a g >m v mestu ca deželi, k er lahko obiskuje gremi-jalno šolo. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe s prepisi spričeval in sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober računar«. 39377-1 Pek. pomočnika nad 30 let starega samca, pridnega, vestnega in zanesljivega samostojnega delavca sprejmem takoj. — Pismene ponudbe z zahtevki in prepisi spričeval na ocrlas. oddelek »Jutra« po.i š:fro »Treznost«. 39010-1 Kroj. pomočnika snrpjme Ivan Popa čar v Domža ah. Austrijska ulica 8\ 14. 39633-1 Prodajalko izvežbnno v galanterijski stroki in igračah, mlajšo, sprejme fa. F. M. Schmitt v Ljubljani, Pred škofijo šr 2. Znanje nemščine je pogoj. Zglasiti se je osebno. 39052-1 Trg. vajenca išče fa. F. M. Schmitt v Ljubljani, Pred škofijo 2. 39032/a-1 plačilni natakar vesten in perfekten v ka-vairtiškem in restavracijskem delu, dobi staln« nameščenje. Gg. reflektan-ti naj poš.jejo of-erte na ravnateljstvo »Velike k» v&rnt« v Mariboru. 396S5-1 Trg. vajenca z vso oskrbo v hiši sprejme trgovina z barvami. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39679-1 Kuharica starejša, poštena in varčna, želi službo samostojne gospodinje pri 1 ali 2 gospodih, eyeut. gospe ali gospodični — kadarkoli v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kuharica«. 39371-2 Prodajalka z osemletno prakso v trgovini mešanega blaga <— žel: službo kjerkoli v mestu ali na deželi. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Dežela«. 39503-2 Šivilja išče službo sobarice pri dobri -družini, ali kot natakarica v gostilni. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 39592-2 Kot gospodinja ali kuharica, ki bi opravljala tudi druga hišna dela. eveht. tudi na deželi išče službo 32 let • stara' vdova. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39593-2 Dekle za vse š štiriletno službo v boljši hiši, želi premeniti mesto. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Služkinja za vse«. 3937S-2 Gospodična hčerka trgovca, abs. drž. dvorazredne trg. šole in nemškega trg. tečaja v Avstriji, išče vsled domačih razmer primerno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Št. 5553«. 39587-2 Manufakturist s petletno prakso. 24 let star, želi premeniti mesto. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Dober prodajalec«. 39534-2 Absolventinja z dvorazredno trgovsko šolo išče zaposlitve kot praktikantinja v pisarni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39476-2 Šofer-mehanik z mnogoletno prakso, želi službo v mestu ali na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra c. ^39519-2 Šofer-mehanik pošten in dobro", izurjen, išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. .... 39641-2 Dekle z dežele staro 25 let, želi službo pri boljši družini. .Naslov v oglasnem oddelku Jutra 39624-2 Točaj Gospoda, ki je vprašal 8. pred »Slonom« postrešeka radi točaja, pro&im. da pošlje na oglasni _ oddelek »Jutra« naslov pod značko »Točaj«. 39623-2 Dve rojakinji želita stalno službo , pri boljših družinah. Naslov- v oglasnem oddelku »Jutra« 39614-2 Pošteno dekle izurjeno v vsem gospodinjstvu. dobrj kuhi. šivanju itd., išče službo — najraje v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani 39694-2 Starejša ženska (50 let) išče službo kuharice ali gospodinje. Na okopih št. 7 — Celje. 39696-? Nadviničar (šalar) z večletno prakso, želi premeniti službo. Ponudbe na naslov: Ivo Soline, Ormož, poštno ležeče. 39091-2 Gospodična stara 40 let, želi na kakem posetvu službo oskrb niče. Vajena je vseh gospodinjskih in poljskih del Na«iov pri podruž. »Jutra« v Celju. 39098-2 Pek. pomočnik star 27 let, zmožen vseh del, z lastno pravico, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pekovski pomočnik«. 39671-2 SšL i Ajf U ni im Fiksum in orovizijo audimo potnikom ta obisk privatnih strank ta Ljub Ijann tn okolico t« vso iravsko banovino — Po sudbe na »glasni »ddelek »Jutra« pod šifro' »Fiksnm in provizija« 84983-5 Potnik mlad in asilen, dobro vpeljan v dravski banovini, išče tovarniško zastopstvo Razpolaga z . lastnim avtomobilom in je zmožen kavcije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Uspeh zajamčen 1931«. 39613-5 Gospa Orthaber zopet sprejema s 15. septembrom otroke do šolske dpbe, za pouk nemščine. Gusposvetska 12, dvorišče 39606-4 Koncesionirana ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 38574-4 Camernikova šoferska šola Ljubljana.' Dunajska c. St lJugo Aato) telefon 2236 Prva oblast koncesijoniriua Prospekt 15 castonj — pl iile ponj] 351 Gosli poučuje bivši učitelj konaervatorija. ^tudento^vska ulica št. 9<'I. 291 4 Francoščino poučuje diplomirana go^pa Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39426-4 Nižješolce sprejmem na stanovanje in liran.o. . fomoa. pri učenju nemščine in klavir na razpolago. Karlovška cesta 34 39614-4 Osmpršolec poučuje vse realgfmnazijske predmet*. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Uspeh siguren«. . S9017-4 Nemško konverzacijo in pouk nudi gospa po 10 Din za uro. Poljanska cesta 13/11. levo 39053-4 Klavir za ponavljanje imam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. : 39622-4 V 3 mesecih vsakdo govori nemško ali franenjfco. Moderna metoda. Hrenova ulica št. 17/1 levo 3 vrata. 39664-4 Šivilja dobra pri.krojeva.lka moških srajc, sprejme delo na dom, ali pa pride tudi šivat v hišo. Ivanka Perdan Borovnica. 39699-3 General, zastopnika ki razpolaga s 3—5000 Din iščem za vso Slovenijo, za prevzem predmeta, ka terega kupi vsak go--tilni čar ia kavarnar. Nudi se velik zaslužek. Oglasiti se je v četrtek, dne 10. t. m. od 13.—15. ure v kavarni »Slon« pod imenom Sko-berue. .....g9"6&!-3" »RO-LEX« knjigovodstvo je najbolj enostavno pregledno in zanesljivo »KARTOTEKA« 297-6 družba z omejeno zavezo Ljubljana Šelenburgova ul. 6/1 Otroški voziček dobro ohranjen naprodaj v Staničevi ulici štev. 22. 39370-6 Vinske sode od 200—500 litrov Kakor tudi hrarnne sode od 15 h! io 50 hI, prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra 38445-6 Puhasto perje čisto Sobano kg po 48 Din. druga vrsta kg pa 38 Din 5isw> belo kg po 130 DiD in Sis' m h kg po 250 Din ra» jišilja po pošt." povzetji* L BROZOVIC. ZAGREB Ilica 82. 22 6 Čajno maslo odlikovano na letošnjem velesejmu. nudi Zadružna mlekarna v Ponikvi ob j. ž. po konkurenčni ceni. S93S2-6 2 mala fotelja in visečo svetiljko za sobo i prodam Naslov v i>?las. I oddelku »Jutra«. 39521-6 Mizo in postelje z vložkom naprodaj v Ljubljani, Reber 3/1 desno 39651-6 Šolska torbica usnja ta. otroški plašč za desetletno deklico in damski plašč poceni naprodaj. Naslov v -oglasnem oddelku »Jutra«. 39669-6 Valiak za pranje CMungel-VVaschrolle) s ko-les-om prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 39674-6 17! Majhno posestvo s preprosto bišo, v ceni Jo 20.000 Din kupim. Ponudbe na oglasni - oddelek iJutra« pod »Majhno«. 39561-20 Hišo z gostilno kupim. Ponudbe na ogla3. oddelek »Jutra« pod šifro »Brez posredovalca«. 39605-20 Pozor! Naproda j sta 2 dobro,, vpeljani gostilni, več stavbnih parcel in lepa: vila z vrtom Poizve so v Podmiljščako-vi ul. št. 4, Ljubljana .VII . 39607-20 Lepa stavb, parcela na lepi. razgledni točki v Kraiiju naprodaj, pojasnila daje Benedik Josip, .gostilničar v Stražiš^u pri Kranju. 39207-20 Parcelo v Linhartovi ulici ali kje v bližini kupim. Dopise na oirlas. oddelek »Jutra« pod »Soluč.na lega«. 39321--20 Visokopritlično hišo dv o stanovanjsko, ' na Ko-deljevr-m prodam za Din 100.000. Naslov v o:rlas. oddelku »Jutra«. 39233-20 Štirisobno hišo prijavno, z vrtom, poleg Ljubljane takoj oddam v najem, oziroma ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39176-2« Trgovsko hišo z vrtom, sredi Unca. občina Rakek, prodam ali oddam v najem. Ponndbe pod šifro »Letno 10.000« na oglasni oddelek Jutra. 3S954-20 Vilo v Kranju prodam. Naslov v 'glas. odd. »Jutra«. 36659-20 Stavbne nasvete aaje tehnični biro »Tehna« Ljubljana. Mestni trg 25/1 214-20 Nova vila s 4" stanovanji in vsemi pritiklinami, elektriko, vodovodom. kanalizacijo, kopalnico in drugim, naprodaj 5 minut od cestne železnice. — Pojasnila daje županstvo Moste pri Ljubljani. 39556-20 Enonadstrop. hišo lepo, na prometni' cestr v bližnji periferiji .-mesta,. 2a minut od glav&eg^ ,-kol^j dvora prodam. — Parket, elektrika. vodovod, vrt, pripraven lokal, vse pnd-klete.no. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39612-20 Lepo posestvo S oralov veliko, pri veliki cesti, 1 uio od Maribora, z velikim vinogradom, lepo njivo, gozdom in sa-do.nosnikom, s trgatvijo in poslopjem, iz proste roke pod ugodnimi pogoji takoj prodam za 120.000 Din. Potrebno le polovica kup nine. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 396S7-20 Hišo s sobo, kuhinjo in lokalom. pripravno za čevljar ja ali krojača, v podstreš j i 2 mali sobi. proda Ma riia Gostenčnik. Guštanj. t 390S9-2O Motorno kolo D K. V., popolnoma v brezhibnem stsnjn proda Lovro Sebenik. Knerova 28. 39599-10 O M Superba šestsedežen. po zelo nizki ceni proda Zaloker. Vič-Glince, Tržaška cesta 8. 39230-10 Pisarniške prostore krasne in velike 3 sobe. vis-a-vis glavne pošte ffd damo. Naslov v oslasnem oddelku »Jutra« 39358-19 Poslovni lokal na Dunajski cesti St. 29T se takoj oddajo. Poizve se istotam. 35905-19 Hotele, costilne kavarne restavracije in aotoče prodaja in daje v najem ooslovnica za gostil : ničarstvo M S Pavlekovid. Zagreb. Ilica 146/1. Infor macije proti poslani 5 Din ; znamki pošljemo frank«. 213-19 I — Lokal ' pripraven za mesarja ali . peka,, kateri si lahko v za to pripraven prostor poffavi peč, na prometnem kraju v Zeleni jami odrlam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39611-19 Banjo dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Banja« 39593-7 Zimnico čisto, kupim. Ponudbe na •oirlas.. oddelek »Jutra« pod šifro »Modrae«.' 39373-7 Ulični lokal s sobo pripraven za vsako obrt, v centru mesta (biizu Dalmatinove ulice) takoj oddam. Vprašati v delikatesi v Vegovi ulici štev. 2. 39083-19 Radio-aparat tricevni. rvrvfnik in akumulator , z baterjjo poceni prodam. Naslov v oglas.' oddelku - »Jutra;«. 39586-9 Kompanjona s 150—200.000 Din išče spreten in izkušen urar, zlatar in optik, organizator, trgovec in reklamni strokovnjak. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« p'6d šifro »Juvelir«. 39655-16 Družabnika (co) s kapitalom 30.000 Din iščem za modno trgovino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Najdalje do sobote 12. t. m«. 39649-16 Kot družabnik s 50.000 Din gotovine pristopim k posest.nici. Naslov pove podruž. »Jutra« V Celju. 39693-16 Vjrehrana Abonente sprejmem na dobro hrano v Kapiteljski ulici št. 3. 39627-14 Dobro hrano domačo nudim dvem osebam po 20 Din v «ralini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39680-14 Brzojavne droge iorove. smrekove in jelko ve, več tisoč komadov, od 6—10 m lolžine. za stikse zivno dobavo, proti takoj šnji-mu. plačilu kupim. Po nudbe na naslov: Srebot njak. Sv. Peter v Savinj rom ("vidnetriir. "itr- stalnemu po-?podu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39621-23 Opremljeno sobo separirano, z elektriko, ob cestni železnici oddam boljšemu, solidnpmu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39638-23 Stanovanje 2 sob in kopalnice — za Bežigradom oddam z novembrom. Naslov v oglas." oddelku »Jutra«. 39645-21 Stanovanje 2 sob in kuhinje oddam * 1. oktobrom v Zg. šiški. Vodnikova 163. 39359-21 V novi hiši v Zeleni jami oddam s 1. oktobrom dvosobno stanovanje z vodo in elektriko, kletno stanovanje sobe in kuhinje, z elektriko in vodovodom, ter prazno ali opremljeno sobo s posebnim vhodom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«, 39666-21 Stanovanje sobe in kuhinje oddam v Mali vasi št. 49 pri Jezici 39675-21 3 stanovanja s sobo in kuhinjo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 39681-21 Stanovanje kuhinje in sobe, v pritličju, z elektriko,- oddam proti najemnini za 1 leto naprej. Ponudbe na oglas. oddeTck »Jutra« pod šifro. »4800«. 396S2-21 Dvoje stanovanj z modernim komfortom in centralno kurjavo, solnčno lego, oddam s 1. novembrom v Levstikovi ulici. Stanovanje z veliko predsobo, 3 sobami, kuhinjo, sobico za služkinjo, kopalnico,-, .shrambo, garderobo, klozetom an balkonom. - z vsemi dokla-rlami 1800 Din. Stanovanje velike predsobe, -2 sob, kabineta, kuhinje, sobice' za služkinjo, kApalnrce .jn klo-zet»,: shrambe, garderobe in balkona, z vsemi dokladami 1500 'Din. Poi3Š»ii!a daje M. Refcar. Gledališka nlica ti. 13/11 --;. : • - 39667-21 iščejo Skromno sobico majhno, prazno, lahko tudi podstrešno, iščem s I-oktobrom. Pem ves dan odsotna. Plačam lahko za eno leto. nanre.i. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 39610-23/a 2 solidni gdč. iščeta s 15. septembrom s t. a n o v a n i e s popolno ■o«Vri>o. Ponudbe na oelas. oddijek »Jutra« pod šifro Solidni«. 39640-23/a Opremljeno sobo solnčno in mirno, s po-sebnitn' vli^dom Uikoj oddam gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39581-23 2 gospoda sprejmem* na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39572-23 Sobo za pisarno s posebnim vhodom in uporabo telefona, v pritličja na Miklošičevi cesti ugodno oddam. Naslov v ogl. >ddelku »Jutra«. 39142-23 Prazno sobo >ddam. NaBlofl pove o^l. iddelek »Jutra«. 39425-23 Opremljeno sobo s posebnim vh»dom, sredi mesta takoj oddam gospodu. Naslov pove oglasni d-idelek »Jutra«. 39620-23 2 prazni sobi s parketom in elektriko takoj oddam — Kodeljevo ob Ljubljanici štev. 31. 39646-23 Lepo sobo ,0'ddam gospodu na Borštnikovem trgu l/II, desno. Elektrika, parket in kopalnici. 39626-23 3 sobe 2 prazni in 1 opremljeno, z vsem komfortom oddam v Kapiteljski ulici št. 3. 39628-23 Mesečno sobo lepo . opremJjeno, v bližini pošte oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku i Jutra«. 39630-23 Sostanovalca s hra.no sprejmem v Flo-rijanski ulici štev. 19/11. 39634-23 Solnčno sobo z balkonom, v vili ob Tivoliju oddam z vso oskrbo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39658-23 Opremljeno sobo iirpa*, T- .sredim mesta oddam s 15. septembrom 1 a-li 2 gospodoma. Sclan, Trdinova ulica št. S/ITT. 39662-2» Opremljeno sobo takoj poceni oddam na Opekarski ceeti štev. 32. 39663-23 Uradniška družina sprejme 2 dijaka v sredini me-sta. Veliko in solnčno stanovanje, nadzorstvo ter pomoč pri , učenju. Na želj« nemška konverzija. Naslov-v oglasnem oddelkn »Jutra«. 39582-22 Dijakinjo z vso oskrbo sprejmem kot sostanovalko na Rimski c. št. 12/11. Klavir' in vrt na razpolaio. 39562-22 Dijak išče stanovanje z zajtrkom Ponudbe na oglas." oddelek »Jutra« pod »Cetrtošolec« 39398-22 Dijake sprejmem na dobro domačo brano na Rimski cesti 13. 39588-22 Dijake spre i m em na dobro domačo hrano na Rimski cesti št. 23, dvorišče, de«-no — pri obrtni šoli. 39584-22 Dijakinjo sprr-jmem na stanovanj« z zajtrkom ali v vso oskrbo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 39602-22 Dijaka sprejmem na hra n o in stanovanje v veliko in zračno sebo. V hiši se nudi nemška in francoska konver-zacija, ali pouk v obeh jezikih. Naslov v ogias. oddi lku »Jutra«. 39601-22 ša Pianino dobro ohranjc-n kupim. — Naslov v oglasnem oddelku -Jutra«. 39585-20 Dijaka (injo) sprejmem v vso oskrbo. Naslov v oarlasnem oddelku »Jutra«. - , . - 39579-22 Dijakinjo sprejme učiteljska družina v centru mesta v zračno stanovanje s popolno oskrbo. Nemška konverzacija. Naslov v oclasncm oddelku »Jutra«. ~ 39555-22 Dva dijaka sprejmem v vso oskrbo na Friškoveu št. l/II. 39518-22 2 mlajša dijaka sprejmem v zračno sobo ln na dobro hrano na Miklošičevi cesti 6'IL desno — leve stopnjice. 39443-22 Dva dijaka sprejmem na stanovanje z zajtrkom, event. vso oskr bo v Postojnski nlici 12/1 (ob Tržaški cesti). 39392-22 Dijakinjo v vso oskrbo sprejmem sredi mesta. Na razpolago klav:r. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39329-22 Dijakinjo kot sostanovalko k hčerki drugošolki . sprejme boljša družina v centru mesta. Souporaba klavirja, kopalnice itd. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39631-22 1—2 dijakinji sprejmem v vso oskrbo. — Nemška konverzacija, klavir in kopalnica. — Blei-vveisova cesta 5/iII desno. 39635-22 Solnčno sobo Oddam 2 dijakoma— ' ter sptejmem dijakinjo sostanovalko. Naslov v oglas. 6u.,w.u »Jutra«. 39636-22 Dve dijakinji sprejmem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39647-22 Dijaku ali dijakinji ,iz boljše liiše, oddam balkonsko sobo * vso oskrbo v vili ob Tivoliju. Naslov" v oglasnem oddelku Jutra 39656-22 Dve dijakinji sprejmem z vso oskrbo v podstrošn« ,sobico v vili ob Tivoliju. Naslov pnve oslas-ni oddelek »Jutra«. 39657-22 Dve dijakinji po nizki ccni sprejmem v vso o«krb« in vestno nadzorstvo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39384 22 Dijaka iz boljše rodbine, sprpj-mem na stanovanje. N"cni-ška konverzacija. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 3966t-22 Sobo Klavirji in pianini najboljših svetovnih tvrdk no zrržatiib cenah v zalogi. Izbira preigranih klavirjev. Na ugodna mesečna ' odplačila! ~ Posojilo! — Vsi popravila in uglaševa-nj« strokovnjaško! — ' M. Ropaš, Celje. 38S32-Ž6 Tri # * rtf fi i i t I iA + * Vsakovrstno zlato k-apuje do najvišjih eenali Čeme — juvelir Ljubljana, W»lIov» ul'ic» S 77 Za žganjekuho več vagonov sliv takoj proda Anton Barbič. Videm jiri Krškem. 39565-34 Gobe suhe kunujem iati svežo in stalno v vsaki množini. Zahtevajte pojasnila. Po najnižji ceni pa razpošiljam prvovrstna namizna jabolka P <- t e r S e t i n a, Radeče Zidani most. 231-33 Kombušo pristno in okusno osvežilno pijačo prodaja A. 1'intar, špecerija, Gosposvetska cesta štev. 14. 39665-33 Mladega bika plemenskega, licenciraoega proda Valetin Belič, Tle-šivca. pasta Brezovica pri Ljubljani. 39661-27 Ročni sekalni stroj (Ilandhebeletanze) kupi Požar Frane, Dravlje št. 66. pošta Št. Vid. 39374-29 Stružnico (Ilcbelmaschine) kupim. — Ponudbe z navedbo..znamka rn--xene na ogla-, oddelek »Jutra« pod značko »Proti gotovini' 39«.;" . . .... .' .... ... 39839,29 Čudo tehnike! Patentirana novost! Pisalni stroj,' težak 1.30 kg. Pisati se vsak nauči v-po! ure! Cena .550 Din. .Generalnega zastopnika s kapitalom iščemo. Zastopniki dobe visoko provizijo! Ponudbe na naslov: »Leda«, Zagreb IliCa 52. 292-29 Veverica se je izgubila. H komur še zateče prosim, da jo proti nagradi vrne v restavraciji »Soča« na Sv. Petra cesti 3. 39604-28 Bela psica z rjavimi lisami, ki sliši na ime Fida. se je zgubila Lastnik: I." Kure. Vevče pri Ljubljani. 39391-28 Oseba ki je izgubila denar na Vodovodni cesti, dobi v oglasnem oddelku »Jutra« naslov najditelja. 39650-2S Izjava Podpisani izjavljam, da nisem plačnik d-olgov. katere bi kjer in kadarkoli napravila moja žena Slava Jest. Avgust Jost, Trbovlje I — Iietje štev. 45. 39654-31 ffovottl H«Wtt Najnovei« »lolifltk« pa-tetna felezn« *elo praktična »ložljiva pottelja • Upeciranim madracOm —» praktična za vj»ku bii«» hotele, za putojuč« oto-i bc in Bočne službe. St«-; ne Dim' 3H—. RazpoiiJ ljam poltom in iclezni-' con po povze»jtix Letcna »luiintka patentna zelo praktična slof-Ijira postela t tapecira-nhn nadracom. — Stan« Di« 3M__ Poljilta (talenta* pMief« iloiljiva praktična za tooriote. vojake in za ierijalne kolonije. Stane Dia 354___ Liefetlukt praktičan za ležanie ia tedenie. Sta-■e Dia Po tern man čiito co-hano perje |r< po Di« 4S.— čisto belo gosje k £ po Dia 130— in čisti p«h kj po Dia. 256___ L. BROZOVIČ. ZAGREB lika 82. in. „KINGU ZOBOTREBCI amerikanske oblike, iz najboljšega trdega lesa, s strojem zelo fino in higiensko izdelani in pakirani v različnih običajnih in luksuznih formah. Izdeluje in razpošilja po najnižjih tovarniških cenah »King«, avtomatska tvoraica zobotrebcev, — Beograd, Etanjska 3. Cenik in vzorci brezplačno. 11327 Tehnika z nekaj kapitala, proti dobri plači kot družabnika sprejmem Oferte pod »F. M. 18« na oglasni oddelek »Jutra«. ' 11474 z vsn oskrbo oddam dvoma dijakoma ali dijakinjama. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39070-22 Dijakinjo z vso- oskrbo, sprejme boljša družina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 39672-22 Gdč. ali dijakinjo sprejmem v v«o oskrbo blizn Zvezde. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«, 39678-22 Depisi Gospodična »I« Dvignite odgovor. Ro-ko-Ijub Ivo. 39643-24 Gospodična T srednjih let,' želi znanja v svrho ženitve. Ponudbe iia ogla«, oddelek »J.uUa« pod »Nemška in slorenska«. 39394-2" Samo kdor ▼ miru izbira, kupi dobro! Ako morate hiteti od prodajalne do prodajalne, da si ogledate blago, tedaj se morda v naglici in stiski odločite za nekaj, za kar vam bo pozneje žal. ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA! Tu imate časa, da si ogledate vzorce, komad za komadom, glede vrednosti, nikdo vas ne more pregovoriti za nakup česa, kar ni po vašem okusu. Zahtevajte zato našo kolekcijo: svile, svil in tkanin za pranje, in vi dobite to kolekcijo v par dneh, seveda brezplačno !n neobvezno. Tedaj sčdite, Izberite ono, kar najbolj odgovarja vaši postavi, vašemu okusu! Ker dobivamo mi blago naravnost iz tovarne in ga prodajamo naravnost vam, odpadejo zato razne provizije, vi torej kupite pri nas bolišo kvaliteto za manj denarja. Največja trgovska in izvozna tvrdka Zagceb. Ako še nimate naSega glavnega kataloga, zahtevajte ga. koliko dneh ga imate v rokah brezplačno! V ne- fh '."JU Za prisrčne izraze isočitja in sožalja, ki smo jih prejeli osebno sli pts-•%menb-fl* prerani. izgubi nae J&d vse dobre mame, stare mame in tašče, gospe MARUE TORY ' vdove poslovodje TPD 'C ter vsem onim, ki so nam lajšali našo neizmerno bol, se tem potom naj-iskreneje zahvaljujeipo. Posebna-zahvala bodi izrečena g. zdravniku dr. Jenšterlu za njfegovo j^'vanre.drfo; skrb in požrtVovalnOfetr ob bolezni in s katerb jeflajšal pokojnici njenei zadnje ure, čč. duhovščini, posebno g. ka-tehetu Rateju za njegov v srce segajoč govor ob odprtem grobu, nadalje se zahvaljujemo pevakeftiu društva »Zvon« za ganljive jfelostinke. deputa-ciji Gasilskega'drnštva ^ in cvetja, končnf tekrei pokojnico v tako častni r_, ysem -darovalcem prekrasnih vencev ^em znancem in prijateljem, ki so blago [uilsprefraiii na njeni zadnji poti. Trbovlje — I jnbljana; 9.' septembra 1931 11481 Žalujoči ostali. de Maupassant: Simonov očka Odzvonilo je poldan. Vrata šolskega poslopja so se odprla; skozenj so pridrveli in se prerivali fantalini, da bi čim prej prišli na piano. Namestu da bi se hitro razkropili ter krenili k obedu, kakor so delali vsak dan, so se po nekolikih korakih ustavili, se združili v skupine in se jeli šepeta je pogovarjati. Blanchottin sin tSimon je bil namreč zjutraj prišel prvič v šolo. Vsi so bili doma slišali govorice o Rlanchotti, čeprav ljudje javno niso bili ž njo neprijazni; so vendar matere govorile med sabo nekako sočutno in roalce prezirljivo o tej ženi, kar so začutili tudi otroci, ne da bi sploh vedeli zakaj. Simona samega niso poznali, zakaj nikoli ni prihajal med nje in se ž njimi potepal po vaških ulicah ali po rečnem obrežju. Zato niso marali zanj; nekam veselo, »omešano z znatnim začudenjem, se sprejeli in si drug drugemu ponavljali besede, ki jih je povedal dečko štirinajstih ali petnajstih let, ki je tako pretkano mežikal, da je kazalo kakor da še mnogo ve: »No veš... Simon... nima očeta.« Sedaj se je tudi Blanchottin sin prikazal na šolskem pragu. Bilo mu je sedem ali osem let. Bil je malce bledikast, zelo snažen in boječega, skoraj nerodnega vedenja. Vračal se je že k materi, ko so ga skupine sošolcev, ki so nenehoma še- petali in ga gledali z zlobnimi in krutimi, očmi otrok, ki kujejo hudoben udarec, polagoma obkrožile in ga naposled popolnoma zaprle. Presenečen in v zadregi, ne da bi spoznal, kaj mu bodo naredili, je obstal sredi med njimi kakor vkopan. Dečko pa, ki je bil prinesel novico in je bil zdaj poošabljen zaradi uspeha, ki ga je že dosegel, je vprašal sošolca: »Ti, kako pa se pišeš?» Odgovoril je: »Simon.« »Kaj, Simon?« je povzel nekdo. Ves zmeden je otrok ponavljal: »Simon.« Dečko mu je zakričal: »Imenuješ se Simon in še nekaj... Kaj je tisto!... Simon.« On pa se je držal na jok in odgovoril tretjič: »Imenujem se Simon.« Fantalini so se zasmejali. Dečko je zmagoslavno povzdignil glas: »Sedaj pač vidite, da nima očeta.« Nastala je globoka tišina Otroke je nenavadna, nemogoča, pošastna reč — deček brez očeta — presenetila; gledali so ga kakor čudno prikazen, kakor nenaravno bitje in čutili so v sebi, da rase prezir njihovih mater do Blan-chotte, ki jim je bil d >slej nerazložljiv. Simon se je bil opi I ob drevo, da bi se ne zgrudil, in stal je, kakor bi ga bila pobila na tla velika, nepopravljiva nesreča Iskal je. da bi se izrazil. Toda najti ni mogel nobenega odgovora, ki bi bil zanikal strahoto, da nima očeta. Naposled jim je ves prsten zakričal na slepo srečo: »Da, imam ga.« »Kje je?« je vprašal dečko. Simon je molčal; ni vedel. Otroci, ki so bili zelo razgibani, so se smejali, in ti vaški dečki, bližji živalim, so kazali tisto kruto potrebo, ki goni kure, da dokončujejo svoje delo, kakor hitro je katera med njimi ranjena. Hipoma je Simon opazil malega soseda, sinčka neke vdove, ki ga je vedno videl, kakor sebe, le z materjo. »Tudi ti nimaš več,« — je rekel — »nimaš več očeta.« »Da,« — je odvrnil — »imam ga.« »Kje je?« je hitro nasprotoval Simon. »Mrtev je,« — je izjavil deček s svečanim ponosom — »v grobu mi je oče.« Fantalini so šepetaje pritrdili, kakor da bi dejstvo, da ima njihov sošolec očeta v grobu, fanta povišalo, poniževalo pa tembolj Simona, ki ni imel sploh nobenega očeta. In nespodobne-ži, katerih očetje so bili po večini zlobneži, pijanci, tatje in kruti z ženami, so se bolj in bolj stiskali prerivajoč se k njemu, kakor da bi ga hoteli, ker so bili zakoniti, zadušiti s pritiskom, njega, ki je bil izven zakona. Fantaiin, ki je stal Simonu nasproti, nra je pokazal hipoma porogljivo jezik in mu zabrusil: »Brez očeta, brez očeta!« Simon ga je zgrabil z obema rokama za lase, ga brcal s stopali v noge in mu kruto giizel lice. Nastal je ve- lik pretep. Borilca so ločili, Simona pa so tolkli, ga praskali, suvali, ga pobili na tla, kjer se je valjal sredi kroga paglavcev, ki so pritrjevalno ploskali. Ko se je vzdignil in si čistil podzavestno jopič, ki je bil ves prašen, mu je nekdo zaklical: »Pojdi in povej očetu!« In Simon je občutil v srcu veliko po-bitost. Bili so močnejši od njega, nabili so ga in ni jim mogel ničesar odgovoriti, kajti dobro je čutil, da je resnica, da nima očeta. Ves ponosen se je skušal nekaj hipov boriti s solzami, ki so ga davile. Dušilo ga je, nato pa se je začel jokati brez krika; silno in pritajeno je ihtel ter se naglo tresel. Tedaj je bruhnilo iz njegovih sovražnikov divje veselje; in samo po sebi umevno je, da so se kakor divjaki pri strašnih razveseljevanjih prijeli za roke in začeli plesati okoli njega kolo, neprestano ponavljajoč: »Brez očeta, brez očeta!« Ko bi trenil je Simon nehal ihteti. Zgrabila ga je brezumna besnost. Pri nogah so mu bili kamni; pobral jih je in jih z vsemi silami lučal proti svojim mučiteljem. Dva ali trije, ki jih je bil zadel, so kriče pobegnili; in bil je'tako strašen, da se je ostalih lotila groza. Strahopetni — množica se vedno boji obupno ogorčenega človeka — so zbežali in se raztepli. Ko je fantek brez očeta ostal sam, se je zagnal v tek proti poljem; spomnil se je namreč nečesa in to ga je do-vedlo, da je v duhu naredil velik sklep: Hotel se je utopiti v reki. V resnici se je spominjal, da se je pred osmimi dnevi uboga para, ki se je preživljal z beračenjem, vrgel v vodo, ker ni imel več denarja. Simon je bil tam, ko so ga potegnili iz vode; žalostni dobričina, ki se mu je navadno zdel beden, nesnažen in grd, ga je tedaj presenetil: imel je miren obraz, bleda lica, dolgo, premočeno brado in odprte oči, ki so bile nenavadno mirne. Okoli stoječi so rekli: »Mrtev je.« Nekdo je dostavil: »Sedaj je zelo srečen.« In Simon se je tudi hotel utopiti, ker ni imel očeta, kakor bedni berač, ki ni imel denarja. Dospel je tik do vode in gledal, kako teče. Nekatere razposajene in hitre ribe so včasi malce poskočile nad prozorne valove, da bi zgrabile muhe, ki so brenčale nad gladino. Ko jih je motril, ga je minil jok, kajti močno ga je zanimalo njih početje Ali kakor pri-vrši včasih, kadar se utišuje vihar, silen piš, ki krivi drevesa, da hrešee, in se nato izgubi za obzorjem, tako se mu je vračala rezka in bolestna misel: »Utopil se bom, ker nimam očeta.« Bilo je zelo toplo in lepo. Milo solnce je ogrevalo zelišča. Voda se je lesketala kakor zrcalo. In Simon je bil zdaj pa zdaj blažen in čutil je tisto olajšanje, ki sledi solzam; in tedaj je vanj prihajala silna želja, da bi zaspal v travi na toplem. (Dalje prihodnjič) Ali si že član Vodnikove družbe? DROBNO BLAGO Krema v škatljicah . Din 6 Krema v stekleničicah Din 6 Krema v tubah , . « Din 5 žličice za čevlje R , Din 3 Kopita ženska, moška Din 19 Vrsta 2672-21 Praktični čevlji za deklice, zlasti za one, ki stanujejo daleč od šole. Napravili smo jih iz boksa v črni ali rjavi barvi. Čuvajte svoje noge! Po malem nastopa hladno in deževno vreme. Ako ste slabo obuti, lahko prav naglo obolite. Dobro obuta noga je najbolj sigurno sredstvo, da se obvarujete revmatizma in prehlada. Zato treba posvetiti veliko pažnjo svojim nogam. Ne samo da si ohranite zdravje, temveč imeli boste tudi večje zadovoljstvo in voljo do dela, ako boste dobro obuti. Pripravili smo vam bogato izbero praktične in udobne obutve za vsakdanjo nošnjo in za štrapac. Po hladnem in grdem vremenu, za izpreho-hode in izlete, tudi za vsak šport vam bo velike koristi. Obrnite se na nase prodajalne! Preizkusite ondi neobvezno obutev, ki vam je potrebna! Postregli vas bomo ^ vase popolno zadovoljstvo. NOGAVICE Moške iz sukanca . . Din 9 Moške iz sukanca . . Din 15 Moške iz svile . . . Din 25 ženske flor . Din 15 in 25 Ženske svilene . Din 35 in 49 Vrsta 3762-22 Te smo Vam priredili za živahnejše dečke. Izdelali smo jih iz mastnega kravjega usnja. Takisto imamo enake iz mehkega usnja. Vrsta 3635-18 Črni čevlji iz boksa. Široka oblika in nizka usnjena peta z gumo dajeta tem čevljem posebno udobnost. Nosijo se ob praznikih in delovnih dneh. 199 Za vsak par čevljev imamo primerne nogavice. 199 Vrsta 2945-T1 Te smo priredili za gospodinje. Praktičen, udoben in trpežen čeveljček iz črnega boksa. Imamo enake tudi iz laka za nedelje in praznike. /rsta 4645-52 Praktični čevlji za vsakdanjo nošnjo in za izprehode. Zelo so udobni ter bodo vsakomur v veliko korist. So iz rjavega boksa in z nizko peto. Vrsta 4625-08 Elegantni in udobni sportski čevlji. Napravili smo jih iz temnega rjavega boksa z nizko peto. Neobhodno potrebni ženam, ki nosijo športne obleke. Vrsta 4645-20 Za izprehode in za vsakdanjo nošnjo nosite te čevlje iz telečjega boksa. Napravili smo jih z nizko peto in z gumo. Cenite svoje noge, ki vam služijo od zore do mraka! Vrsta 016730 Bakandže iz močnega usnja z gumastim podplatom in peto. Jako praktična in trpežna obutev za vsakdanje delo. Knjigarna Tiskovne zadruge v uubuani se priporoča p. n. občinstvu pri nakupu kniig ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 3 (vogal Knaflieve in Selenburgove ulice) Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani