M. Gospodarske stvari. Navažanje in raztroševanje gnoja po zimi. Hlevni gnoj na gnojiš5u ne sme več casa na kupu ležati, kakor da popolneru zavreje, kar se na tem spozna, da se slama labko pretrgati in pa gnoj ročno iu lahko z vilaini kidati in ua voz nalagati zamore. Ce se več 5asa na kupu pusti, tedaj vedno bolj in bolj zavreja in sledujič tako zavreje, da se večji del gnojivnih snovi brezkoristno v zrak izkadi. To se gotovo zgodi, 5e se gnoj celo ziino na gnojiš5u pušča. Namesto 10 vozev dobrega ima kmetovalec le 5 vozev špehatega in preperelega gnoja, ki se potem na poljn v neko ogljnato ali šotasto tvarino spremeni. Popisano ravnanje z gnojem je tedaj jedua najveejib potrat, kterih se kmetovalci le se prepogosto kiive store. Ko se blevni gnoj na njive razvozi, se ne sme nikdar zopet na majhnib kopicab ležati pu8titi; marveč se mora brž ko mogo5e skrbno po polju raztrositi. Na takib kupib gnoj dalje vre in gnije iu potem takeui se ua polju rarno tisto godi, kar na gnojišču, če tam gnoj ua kupn leži. Vjeda se namreč biez koristi naprej in naprej in namesto da bi se njiva ali travnik jednakomerno pognojil, nareja k večemu le tako imenovane gnojne aopke (šmukle), ki dostikrat poležejo in potem zgnijejo. Da se tem zgnbam in neprilikam izognemo, ne ostaja druga, nego da se hlevni gnoj, brž ko je na gnojiščn dozorel ali goden po8tal, kar se v blizo 4 tednih zgodi, na polje razvozi in tam skrbno raztrosi. Tu nastane seveda prašanje ali gnoj, ker se po zimi ne more podarati, nobena zgube ne trpi? Vsakdanja skašnja in pa vednosti na to odgovarjajo, da ne. Če gnoj, posebno na preoranem, obdelovanem polju nekoliko časa raztresen leži, nobena jegovih dobrih moči za zemljo v zgubo ne gre. Ker zamore zrak na raztrošen gnoj svobodno delovati, nastopi namesto vrenja in gnojenja neka druga blagotvorna razkrojitev, pri kterej se pre ne delajo, kakor pri prvih dveh: amonijakove zveze, ki v zrak izpubt., ampak neubežne soliternokisle 8oli, ktere potem zračne padavine, kakor dež, sneg, rosa, v zemljo sperejo in jih ž njo zvežejo. Tudi mehaničen učinek gnoja na obdedelano zemljo ne gre v zgubo, ker se gnoj pozneje vsikdar podorje in se tako prhek postavši bolje v zemlji razdeli in ž njo pomeaa, kakor pa če se samo novo navožen in star gnoj podorje. Po tako poddelanera gnoju, kakor smo povedali, nastane na polju tojika godnost zemlje, da si bolj.še želeti ne moremo. Se po več letih priča včaaih izvrstna rast V8akovrstnib poljakib zadežev izdaten učinek takega gnojenja. Kake škode bi se le bilo bati na zelo visečin legah, na kterih bi silnejse plobe gnojivne snovi daleč proč odplaviti zamogle. Tudi na njivah, ki so 8 pirnico presilno preraščene, bi tako gnojenje zamoglo bolj škodljivo, kakor hasnovito biti, ker bi ae piruica po njem le še bolj vkoreninila in zaplodila. Samo po sebi se razumeva, da se zeralja pod raztroaenim gnojem vedno nekoliko keaaeje posuši, kar bi v mokrotnih spomladih akodljivo biti moglo. Piinica raste potem skozi gnoj in potem dobimo prav težavno oranje. Na dobro obdelaui zemlji ee pa škoda kesnejšega posašenja zemlje po izvrstni godnosti, ktero zeinlja pod gnojem vsakokrat dnbi, več ko nadomeščuje. Ker pa pri oranju velja za trdno ravnilo, da se gnoj le ob suhem vremenu in plitvo podorati sme, tako je svetovati, da se gnoj za spomladno oranje vjeseni že izvožen le podorje, če se to delo za časa zgoditi in 6e se plitvo in dobro opraviti zamore. Sicer pa se naj hlevni gnoj, zlasti pozno v jeseni, in tudi poziniski gnoj le na že preorano polje razvozi, tam skrbno raztrosi in do spomladanskega oranja ležati puati. Če se gnoj na strnišCa navaža in raztrosi, je korist od njega vedno manjša, kakor če se po zimi moker podorje. Kedar se njiva za peso ali krompir orje, se mora gnoj, _e ne ostaja .asa za plitvo podaranje, vsikdar le na poprej globoko izorano njivo raztrositi in potem še le v spomladi podorati. Če bi se gnoj že v jeseni rano podoral, bi od njega le malo dobička bilo. Gnoj globoko v zemljo zakopan, do kterega je zrakn pristop zaprt, prhni in se kisa in nima na posejan sadež skoraj nobenega učinka, dokler da se pozneje enkrat zopet na površje ne izorje, ko je tako rekoč že vse boljse gnojivne mo6i izgubil. Vsekako pa gre pri tako krivem ravnanja _ gnojem vsaj za kapital, ki dolgo časa brez obresti zakopan v zemlji leži. In vendar mora tudi za kmetovalca biter promet in ukorisčenje gnoja imenitno ravnilo biti. Iz veega tega je toraj jasno, da je razvažanje in raztro.evanje gnoja po zimi za vsakovrstno zemljo koristno in hasnovito in da od takega gnoja nič v zgnbo ne gre. Le za močno pirničnata in celo mokrotna ali zelo viseča zemljišča tako ravnanje z gnojem ne velja. Tako vsaj piše: -Prak. Landwiith". Kako dosedanje železne vage s kembeljnom predelati _a domačo rabo po novi vagi. Spisal M. Breznik, učitelj na Štajerskem Ljubnem. Z novim letom stopimo v dobo nove mere in vage — v dobo meterskih mer. Ni tedaj čuda, da se zlasti med kmeti slisi govorica: bomo li morali svoje rofioe železne tehtnice s kembeljnom ,,rim8ke vage'1 (Scbnellwage) imenovane zavreči in škodo trpeti?" Res je po deželi skoro v vsaki hiši za domače potrebe taka vaga, ki je vredna več ali manj, po velikosti in teži. Ko bi se morale vse te vage le za staro železnino prodati, tisoče in tisoče bi marsikaka dežela izgnbila pri tem. Da se ta škoda odvrne, vendar pa postavi o novi meri in vagi zadosti, naj vam, dragi gospodarji, povem, da bo mogoče, stare rimske vage s kenabeljnom za domačo vago po novih utežih — namreč za kilograine — rabiti; prenarediti se bode moral sarno kembelj (camelj) (Laufgewicht.) K a k o pa ? Povedati moram, da bo moral kembelj težji biti. Koliko pa? — Toliko le: Kolikor funtov vaga ali tebta kembelj sedaj, natanko toliko kilog r a ra o v mora za novo vago kembel j vagati ali težak biti. To je glavno pravilo za tehtnice. Dajmo en izgled: Ako vaga kenibelj 2 funta, mora potem 2 kilograma vagati; če vaga sedaj 3 funte, potem mora vagati 3 kilograme; če vaga 3Vj fnnta, mora potem 'd'/t klgr. težak biti. Iz tega se razvidi, da kembelj inora biti težji, zato ker je kilogram težji kakor funt. Zato se bode moralo prikovati kembeljna toliko železa, da bo za toliko, kakor je rečeno, težji. Natanko se z desetinskimi (decimaloimi) stevikami preračuni, koliko da je treba dostaviti kembeljnu. Povedati pa hočem tudi z navadnimi številkami. Kembelj take vage se zvaga in reciuio, da je 3 in 5etrt funta težak. Koliko se sedaj ruora temu prikovati? — Toliko kolikor so 3 kilogrami in 5etrt kilograma težji od 3 funtov in 5etrt funta. Tri celi in 5etrt funta je en kilograra in 82 dekagramov, še manjka do 3 kilogr. in 25 dekagramov = en kilogr. in 43 dekagr. Ravno toliko se kembeljnu železa dostavi. Vsak kovač ali kljuSar to lahko kembeljnu prikuje. Vendar mora tudi na vrhu ljuknico narediti v kembelj, da se bodo mogle va-nj tudi te vrste tebtnice štempljati. Rimske vage bodo potem vlekle na m a 1 i strani v vsaki zarezi 7*. 7« 3U> 1 kilogram itd. Na v e 5 i strani bodo pa na vsaki zarezi vlekle cel kilogram naprej do 5, 10, 15, 20, 100 kilogramov, kakor koli so konstruirane. Nekatere naše stare vage vleSejo na v e 5 i strani precej, na prvi zarezi zdaj 25 funtov, druge 10; to je različno. Vendar bodo ravuo tako v istih zarezih, kolikor sedaj funtov vlečejo, tudi z dostavljenim kembeljnom kilograrnov vlekle. Imena na firnike 7*> Vs» *L> 1 funt se labko ena6ijo s 7.1; 7ž> s/i» 1 kilogramom ali pa 8 25, 50, 75, 100 dekagrami ali 1 kilogramom. To velja za malo stran. Za večo stran naj se pa namesto imena funt ime]kilograin izreka, n. pr. na 25. zarezi je 25 funtov bilo poprej, sedaj naj se re5e 25 kilogramov itd. Ali pa bodo po tera načinu pravične kmečke sedanje vage? Ali se bo moglo z vagami te vrste natančno vagati ? Odgovorim Vam, da, kdor konštrukcijo rimskib vag razume, bo vedel, da železna palica, na kateri so zareze, ni nič druzega nego d v i g a I 0 (Hebel). Os (Axe) je podlaga, in skledica z verigami obešena na drugi konec dvigala, je za utežnost (Last). Ako prostovoljno kembelj obesinio na palico, in denemo v skledico uteže ravno en funt, kjer keinbelj dviga nad in vodoravno, se napravi zareza in ondi se vaga, en funt. Ravno taka je pa tudi za kilogram. Če obesiš tudi piostovoljno težak kembelj na palico dvigala rimske vage iu deneš potem 1 kilogram uteže v skledico, kjer vle5e vodoravno kembelj, je to kilogram. Poteru se na dalje postopa. Dene 8e zdaj v skledico dcset fuutov ali za kilograuie 10 kilogramov in ta dolgost med 1. zarezo in zarezo za 10 kilogramov ali funtov se deli na 10 enakih dolgosti z zarezami. Ta dolgost od ene do druge zareze ae nadaljuje ali pa od ene do desete. Na mali strani železne palice so zareze 7i (cetrt) funta, kateie so tudi popoluoma rabljive za 74) '/213/i> 1 kilogram itd. .Novice." Dobro čruilo ali tinto uapraviti se vzerue 8 lotov turškib šišk (tuikiscbe Galliipfel), ki se piecej debelo stolčejo in v pokriti posodi na solnce ali toplo pe5 postavijo za 2 ali 3 dni. Potem se vzeme en bokal (pint) deževnice ali potočnice, tudi snežnica velja in 3 loti gumija (gumi arabicum); ta zmes se pusti zopet 2 do 3 dni stati. K tem se pridenejo 4 lote zelenega vitrijola (Ei8envitriol) in lj2 lota galuna (Alaun), oboje stolceno; slednjič se prilije 7s bokala dobrega kisa (WeinEssig) in vse postavi na topel kraj. Dobro je vso zmes večkrat pomešati in kedar je gošča se vsedla, se zamore črnilo iztočiti; potem se zamore na goščo zopet en bokal deževnice naliti, kar se večkrat premeša, in tako se dobi še drugo 5rnilo, ki je sicer slabše, pa vendar le za rabo, vsaj za šolarje. Vse te re6i se dobijo v špecarijskih štacunab! — Sneg raz ogonov orati nasvetuje nek gospodar s sledečinii besedami. Pravi: lani sem iz 25 kop namlatil samo 57-2 mecna paenice. Letos se bojim enake nesreče, če sneg predolgo obleži. Na G. Štajerskem imajo uavado z malim plugom sneg iz nad ogonov izorati in v razgone potisnoti. To ni dič nenavadnega, kakor tudi ne, če se živina na zimino nažene. Vendar se to še malokde posnema, čeravno je silno koristno. Jaz sem, ae ne dolgo, dal sueg na vaej ozimini tako preorati in svetujem isto storiti iu sicer ob toplih popoldnevib. Le na preveč mokrotne njive se ne more živina spustiti. Pri menjšib njivah se da snegova skorja tudi z grabljami predreti. Avstrijsko konjerejstvo ima po deželab iz- van Ogerskib 478 žrebčarijskih štacij, kder 8e je Iani^l598 žrebSev spustilo na 68.416 kobil; samo na Štajerskem se je na 33 štacijah spustilo 101 žrebec na 3821 kobil. Ako bo vse po areči šlo, dobimo letos blizo 70.000 mladib žrebet. Da bi se cena pri soli znižala, je podružnica štajer8ke kmetijske družbe v Brucku svojemu poslaniku zaobčni zbor govoriti in delovati naročila. Tako postopanje svetujemo tudi podružnicam omenjene družbe na Slovenskeni. Občni zbor se bode vršil v Gradcu 28. in 29. marca 1876. Sejmovi na Štajerskem. 10. jan. v Smarji iu pri Novi cerkvi. — 12 jau. v Planini. — 14. jan. v Beračah. — 17. jau. v Kapelab, v Gor. Radgoni in v Petiovčab. — 20. jan. pri sv. Leuartu v slov. goricah. Sejmovi na Koroškem. 8. jan. v Gmtlnd«. — 10. jan. v Beljaku in Strassburgu. — 12. jan. v Milštatu. — 17. jan. v Št. Vidu. — 20. jan. pri 8V. Hemi na Kerki. — 25. jan. pri St. Pavlu.