STEVILKA 47 LASILO OBČI NE MENGEŠ LETNIK VI • JANUAR / PROSINEC • 1998 **y^ KNJIŽNICA DOMŽAU MENGSAN KM3i2S^E DOMŽACf^ p.o. 5- KNJIŽNICA DOMŽALE LJUBLJANSKA 58 1230 DOMŽALE OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGES SLOVENSKA 24 Telefon: 061 738 980 K IR< INZENIRING d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš • Telefon: 738 956 P.E. NEPREMIČNINE Slovenska cesta 35 ♦ Mengeš ♦ Telefon: 738 036,738 015 • PRODAMO: - Mengeš, stan. hišo, 12x9 m', CK, telefon, P+M, nova, mansarda nedokončana, ccna .'520.000 DEM - Mengeš, slan. hišo, [jare. 395 nr, CK, tel., lloris 150m', mansarda neizdeiana, cena 290.000 DEM - Radomlje, stan. hišo, 200 m', s trgovino, na parceli (>50 m', vseljiva lakoj, cena 290.000 DEM - Poslovni prostor - trgovina, Slovenska cesla, 17 rrv' in 17 m', i/ložba, telefon, cena 85.000 DEM - V Volćjem potoku naprodaj /a/idljiva [larcela, 900 m', cena 1 20 DLM/nr1 - V Sr. Jaršah naprodaj parcela / gradbenim dovoljenjcMn, 750 m', c:ena 200 DEM/m1 - V ihanu, fiOOm od priključka na avloeesto, proda jamo v I'SO vc'č eno in pol tlo šliri - sobnih slanovanj; cene stanovanj od 1.4'X),00 do 1.950,00 DEM/m . •KUPIMO: ■■'■.:■ /a/idljive parcele, hise, [)oseslva, stanovanja. • O D D AMO: - Poslovne proslorc za Irgovino in prostore /a skladišča. ROSISdoo Cankarjeva 5, Mengeš, telefon: 061 737 240 Na atraktivni lokaciji ob Slovenski cesti v Mengšu, pri bencinskem servisu Petrol začenjamo z gradnjo in prodajo stanovanj, lokalov in poslovnih prostorov v stanovanjsko-poslovnem objektu. Vse informacije o prodaji dobite pri: ROSIS d.o.o., Cankarjeva 5, Mengeš, tel.: 061 737 240, K&M d.o.o., Slovenska 28, Mengeš, tel.: 061 737 010 med 8. in 15. uro. KUPCE STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV BO KREDITIRALA SKB BANKA Z UGODNIMI KREDITNIMI POGOJI. MENGŠAN UVODNIK Uvod v to kar priđe Božični in novoletni prazniki so že za nami, za nam i pa je ludi že sko-raj prvi mesec novela leta. Tokrat brez snežink in bale oddeje in roman-liki so bili morda nekoliko razočarani, vozniki pa gotovo ne, saj sneg na cesti nikakor ni vesela popolnica. lio lorej to leto vse dugače, kol je bilo? Verjetno ne, čeprav smo ga začeli z veliko lepib želja. Tuđi v uredništvu Mengšana smo bili veseli vseh voŠčil, ki ste nam fih postali in se vam. žanje iskreno zahvljujemo. Tuđi prazniki pa imajo svojo lemnoplat. Zaloslne sledove "praznovanja" ste labko opazili že ob sprehodu čez mengeški drevored. Polomljeno drevje, grafiti na mrliških vežicah... Ob takem sprehodu te stisne pri srcu. Prizadeti bi bili verjetno tuđi naši predniki, o kaierib piše v svoji novi knjigi naš pisalelj Ivan Sivce. Gre za povest iz mengeške zgodovine, iz turskih časov, Krvava grajska svadba. Predstavo o takralnih časih in o sami povesti pa lahko dobite s pomočjo ilustracije Vinka Železnikarja na naslovnici Mengšana. Naslovnica pa opozarja ludi na bliža/oči se kulturni praznik, ko bo knjiga ludi predstavljena. Mi pa vam. predstavljamo prvo letošnjo šlevilko Mengšana, še vedrio v upanju, da ho tuđi nova podoba Mengšana, ki jo pripravljamo, kmalu zagledala luč dneva. '/.a začelekpa ena vsebinska novost - vprašanja županu. Pripravljamo novo rubriko, v kaleri bosle lahko županu naše občine zas-lavili svoja vprašanja povezana z aktualnimi dogodki in problemi, ki zadevajo našo občino, on pa vam bo nanje odgovarjal. Vpošlevali borno vprašanja, kijih borno prejeli do prvoga delovnega dne v mesecu. Izbrali pa borno najbolj aktualna in najbolj pogosla med njimi. Upamo, da boste prišli na vrsto vsi. Prispevke zafebruarsko številko lahko oddate le do 9. februarja! Urša Bleje MENGSAN GLASILO OBC1NE MENGES • Glasilo ureja urednički odbor: Urša LSlejc (odgovorna urednicu), T:itj;in:i Sivec Strmšek, Milica Tomšič, Jože Vnhiar, Blažjanežič, Franc Veider (člani) • Odgovorna urednica Uradnega vestnlka: Irena Podboršek, tcl. 737 OKI • Tehnična urednica: Sabina Kompare, lel. 737 "184 Lektoriranje: Lili Hpih • Oblikovanje, računalnlški prelom in tisk: Nagelj d.o.o. GRAFIČNI STUDIO HERLE tel. &fax:713 074 • Ilustracija na naslovnici: VINKO ŽELEZNIKAR, akademski slikar • Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. McngSnn izhnja v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vsa gospodinjsiva v občini Mengeš bivzplafno na dom. • Distribucija: Primož Kržan, lel. 737 296 • Prispevke lahko oddajatc osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš v času uradnih ur (ponedeljek, sreda, pelek) ali odgovorni urednici, vsak petek od 1430 do 16. ure, v sejni sobi Občine Mengeš. Lahko pa jih pošljele ludi po pošti na naslov: Glasilo Mengšan, Slovenska cesta 30,1234 Mengeš. kazalo UVODNIK H OBČINSKA UPRAVA 4 OBČINSKI SVET 5 ŽIVLJENJE VOBČINI 10 113 POLICIJA VA POLITIČNE STRANKE 14 DRUŠTVA 15 PRAZNIKI, ŠEGE IN NAVADE 17 KULTURA 19 PRI SOSEDIH 22 NAŠI PESNIKI 25$ NAŠ VRTEC 2» KMETIJSTVO 23 ŠPORT 25 VAŠA POŠTA 27 D MENGŠAN O B ČIN S..K.A. UPR A V A Spoštovane občanke, spoštovani občani! & Po božično-novoletnih praznikih se je življenje spet utirilo v normalne kolesnice brezkompromisnega tempa vsakdanjega bivanja. & V preteklih dneh smo se srečevali s prijatelji in znanci in si zaželei srečo v prihod- nosti. & Kljub prihajajočim praznikom smo bili v decembru minulega leta zelo delavni, saj je Občinski svet na svojih treh sejah obravnaval kar 26 točk. Sprejel je tuđi delitveno bilanco med novonastalimi občinami: Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravče. & Po triletnih dogovarjanjih komisij občinskih svetov za delitveno bilanco, predsed- nikov občinskih svetov in županov, ali naj gre za arbitražo ali pogajanja, je notar gospod Jože Rožman pripravil pogodbo, na osnovi katere se deli premoženje. & Ključ delitve so deleži občin: Domžale 62%, Mengeš 14%, Lukovica in Moravče po 12% in pa premoženje po legi. & Občini Lukovica in Moravče bosta dobili še vsaka po 150 Mio SIT v petih letih, Občina Mengeš pa 3 stanovanja v Domžalah v vrednosti cea 40 Mio SIT, medtem ko se delež CČN deli samo na Občino Domžale in Mengeš v razmerju 75% : 25%. 0 Tako se bo premoženje lahko zemljiško-knjižno urejalo, kar v preteklosti ni bilo mogoče. & Vse štiri občine ustanavljamo javno komunalno podjetje, ki bo skrbelo za vodo, kanalizacijo in smeti. Po lastninjenju KPS Domžale se namreč le-ta deli na javni in tržni del. Slednji bo skrbel za vzdrževanje čest in se ukvarjal z drugo gradbeno operativo. 0 V decembru smo dokončali del Kamniške ceste in obnovili most na tem delu, manjka še asfaltna prevleka enega od pločnikov. Ob rekonstrukciji ceste smo istočasno zamen- jali vodovodno napeljavo, zgradili nove hišne priključke in postavili dva hidranta. 0 S tem so se lahko na kanalizacijo priključila gospodinjstva, ki doslej še nišo bila. Ob vsej dolžini obnovljene ceste je nova javna razsvetljava s pocinkanimi stebri. 0 Nova asfaltna prevleka preprečuje drsnost, ki je bila pred tem za marsikoga usodna. Pridobljeni pločniki in razširjen most pa omogočajo večjo varnost pešcem. 0 Tako smo po gospodarski strani uspešno zaključili leto v naši občini. & V zadnjih decembrskih dneh smo se udeležili že tradicionalnega božično-novoletne-ga koncerta, ki ga pripravita Godba in Turistično društvo. Polna dvorana in aplavz sta nagrada za trdo delo Godbe in za prizadevanja Turističnega društva pri urejanju zunanje podobe mengeške občine. & Pika na i je bilo prijetno silvestrovanje z ognjemetom pred banko, kjer se družno in prijateljsko poslovimo od starega leta in se z novim upanjem podamo v novo leto. Lepo vas pozdravlja vaš župan, Janez Per Občina Itlengeš, članica lokalne razuojne koalicije l namenom povezovanja in sodelovanja pri konkretnih nalogah je Občina Mengeš postala članica Lokalno razvojne koalicije. Koalicija je nastala na področju Občine Domžale na pobudo Pospeševal-nega centra za malo gospodarstvo zaradi nujnosti sodelovanja med lokalnimi nosilci pospeševanja obrti in podjetništva na našem področju. Poleg Občine Mengeš lokalno koalicijo sestavljajo: Občina Domžale, Območna obrtna zbornica Domžale, Zavod za zaposlovanje, Združenje podjetnikov Slovenije ter Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Domžale. Koordinator dela je Podjetniški center Domžale, ki je že sedaj organiziral in vodil vrsto aktivnosti (izobraževanje, svetovanje, informiranje, priprava in izdelava zloženk itd.) in ima na tem področju veliko izkušenj. Poslanstvo lokalne koalicije se bo razvijalo v smeri skupnega nastopa za ures-ničevanje istih ciljev. Na teritoriju lokalne koalicije je kar nekaj institucij, ki delujejo posamično. Zato je cilj povezovanje institucij in skupin, ki sedaj delujejo posamično. Cilj strateškega razvoja lokalne koalicije je v prvi vrsti: povećanje števila malih gospodarskih subjektov v smislu kvalitativnega napredka; izgradnja učin-kovitega lokalnega informacijskega sistema; promocija programov, ki so po-membni za gospodarski razvoj, sprem-ljanje razvoja panog in usmerjanje njihove delokalizacije; usposobiti nezasedene prostorske kapacitete za formiranje manj-ših podjetni.ško-obrtnih con znotraj večjih industrijskih kompleksov itd. l oblikovanjem koalicije so ustvarjene možnosti za dogovorjeno skupno sodelo-vanje članic koalicije, katere ciljna skupina delovanja so podjetja in obrtniki, 4 MENGSAN 6iČINSKA UPRAVA inovatorji ter brezposelni. Osnovni dokument lokalne razvojne koalicije je Poslovni nacrt, katerega vsebina obsega cilje strateškega razvoja, vizija in poslanstvo pospeševalnega centra, možni cilji razvoja do leta 2005, vmesni podrejeni cilji do ieta 2000 in še vrsto drugih nalog. Poslovni nacrt je osnova za delovanje lokalne koalicije na podlagi konkretnih nalog, opredeljenih v letnein oziroma kratkoročnem planu dela. Kratkoročni plan lokalne koalicije obsega: ■ Izobraževanje podjetnikov in obrt-nikov (na področjih, kjer se v bližnji prihodnosti obetajo največje spre-membe: davek na dodano vrednos! in trošarine, delovna in pokojninska zakonodaja...). ■ Svetovalne storitve (oblikovana je skupina profesionalnih svetovalcev za posamična svetovanja podjetnikom in obrtnikom s področja prava, financ, marketinga, avtorske zaščite itd). ■ Med konkretne naloge sodi tuđi izdelava analize presežnih delavcev v tistih podjetjih, za katere se predvide-va, da bodo v bližnji prihodnosti ostali brez dela ter priprava analize o prošlih prostorskih kapaciteta!) v občinah za podjetniško dejavnost. Ila našem območju deluje veliko podjetnikov in obrtnikov, ki jim bomo sedaj tuđi s l'inančno udeležbo pri izvajanju plana dela nudili možnost koriščenja vseh uslug preko lokalne koalicije. Žalo vas vabim, da se v še večjem številu udeležujete organiziranih predavanj in posvetovanj z različnih področij, ki jih organizira Podjetniški center Domžale, ki istočasno nudi tuđi druge oblike sveto-vanj in pomoči. Ker se tuđi sami srečujete z dobrimi in slabimi izkušnjami, ki jih prinaša samo-stojno delo, so zaželjeni kakršni koli predlogi ali pripombe. Kajli tuđi na tak način in z obojestranskim sodelovanjem lahko dosežemo in ustvarimo boljše pogoje dela. Marta Drčar OBČINSKI SVET Memorandum proračuna 1998 Župan Janez Per je za leto 1998 pripravil memorandum, ki zajema izho-dišča priprave proračuna Občine Mengeš za leto 1998. Iz njega je razvidno, da je v letu 1998 predviđenih 441 Mio SIT prihodkov, nišo pa še vključeni prihodki, ki bi jih na podlagi razpisov lahko dobili od pristojnih ministrstev. ■ Skoraj 28 odstotni proračunski delež bo namenjen komunalnim, cestnim in energetskim dejavnostim, kar pomeni nadaljevanje že začetih investicij, kot je rekonstrukcija Kamniške ceste, pa tuđi novim naložbam. ■ Glavno naložbo v vodovodno omrežje predstavlja rekonstrukcija vodovoda Dobeno I. in II. faza, ki je ocenjena na 11 Mio SIT. V naslednjem letu se bo pričelo tuđi s pripravljalnimi in gradbenimi deli na Magistralnem vodovodu Komenda-Mengeš, kar naj bi linančno podprlo tuđi Ministrslvo za okolje in prostor, saj celotna investicija znaša okoli 150 Mio SIT in bo trajala nekaj let. ■ Načrtuje se tuđi rekonstrukcija nekaterih čest. Gregčeva, Glavarjeva, Jarška in Kersnikova. Temu namenja proračun 20 Mio tolarjev. ■ Predviđen odstotek sredstev za delovanje družbenih dejavnosti je približno 26 -sociala, zdravstveno varstvo, otroško varstvo, izobraževanje, kultura in šport. Teh sredstev bo največ (59 Mio SIT) namenjenih otroškemu varstvu zaradi načrtovanega povećanja prostorskih kapacitet za odprtje novega kombiniranega oddelka v samosto-jnem javnem zavodu Vrtec Mengeš. Skoraj 20 Mio SIT bo pripadlo osnovnemu izobraževanju in skoraj 19 Mio SIT bo letos namenjenih kulturi. V kulturo je vključena tuđi selitev knjižnice, podpora aktivnostim Muzeja Mengeš, sofinanciranju prireditev v Kulturnem domu in drugo. Športu se letos namenja 4 Mio SIT. ■ Razvojne naložbe predstavljajo 14 odstotkov celotnega proračuna za leto 1998. Največ jih bo porabljeno za gradnjo infrastaikture oz. pripravo nanjo: športna ploščad Loka, Topole, športna dvorana Mengeš in letno gledališče. Aktivnosti gradnje športne dvorane predvidevajo zagotovilev sredstev v visini 45 Mio SIT. ■ Glasilu Mengšan naj bi proračun namenil 4 Mio SIT iz segmenta splošnih javnih potreb, kamor sodi tuđi 2 Mio SIT za sofinanciranje programov različnih društev in pol Mio SIT za občinska priznanja. ■ V okviru segmenta stavbnih zemljišč (več kot 16 Mio SIT) pa je najpomembnejša investicija pokrivanje prostorov za Tržnico Mengeš. ■ Memorandum je bil predstavljen na 33. seji Občinskega sveta, 11. decembra. O pripombah na memorandum in samem proračunu pa so svetniki razpravljali kasneje. U. Bleje 5 MENGŠAN OBČINSKI SVET Analiza pogodbe o razdružitvi premoženja in prevzemu obveznosti bivše Občine Domžale Pogodba o delitvi premoženja bivše Občine Domžale Obvestilo za javnost komisije Sveta Občine Mengeš za spremljanje popisa in delitve premoženja o pravični delitvi in zastopanju interesov Občine Mengeš v pogodbi Svet Občine Mengeš je 10. decembra 1997 potrdil pogodbo o razdružitvi (delitvi) premoženja bivše Občine Domžale na novo nastale občine. Svetniki (vseh 14 pri sotnih od 16) so predlog pogodbe potrdili soglasno, kljub temu da je bil soglasen predlog vseh članov njihove komisije, da se predlagana pogodba ne potrdi, ker ima bistvene pomanjkljivosti, saj je sestavljena brez popisa premoženja in ne izpolnjuje osnovnih interesov Občine Mengeš! Zaradi takega odnosa Sveta Občine Mengeš do stališča komisije se je komisija odločila, da pripravi grobo oceno posledic pogodbe, obvestilo za javnost in da sama pripravi gradivo za Svet Občine Mengeš in zahteva ponovno obravnavo in ponovno sklepanje o soglasju k pogodbi o razdružitvi premoženja bivše Občine Domžale. Komisija želi odpraviti vsak dvom o tem, da svetniki nišo bili opozorjeni na posledice, sicer že spre-jetega sklepa, da so bili pomanjkljivo ali neustrezno oz. zavajajoče obveščeni. KAKO JE POTEKALO DOGOVARJANJE Pogodba ne upošteva stališe in sklepov komisije, ki jih je potrdil Svet Občine Mengeš v začetku leta 1996. Predstavniki komisije smo ta stališča in sklepe zastopali na skupnih sestankih komisij, kjer naj bi stališča uskladili z drugimi občinami. Pri tem so predstavniki Občine Domžale ves čas vztrajali na delitvi premoženja po legi, brez popisa premoženja in brez proračuna za viške vrednosti premoženja na območju posamezne občine glede na ključ (odstotne deleže) delitve skupnega premoženja, ki je bilo ustvarjeno v 29-letnem skupnem obdobju. Občina Domžale ni izvedla popisa premoženja do postavljenega roka (februar 1996. leta) in nikdar ni dala na raz-polago dokumentacije oz. arhiva o tem premoženju. Dogovarjanje in delo pri pri pravi delitve premoženja se je v letu 1996 in 1997 preneslo na nivo županov, predsed-nikov svetov in predsednikom občinskih komisij. Mengeška komisija od takrat praktično pri tem ni sodelovala in o tem ni bila obveščena, ražen v zadnjem obdobju, ko je dobila v obravnavo dokončen predlog pogodbe s podpisi županov vseh občin. Predlog pogodbe je bil usklajen 9. junija 1997 v Mengšu in so ga podpisali vsi župani. Mengeška komisija je bila o tem obveščena sele z vabilom na 9. sejo komisije (25.8.1997), ki ima datum 20.8.1997. Za pregled tako pomembne pogodbe smo imeli tri dni časa, preko konca tedna. To je bila tuđi prva seja komisije po razširitvi njene sestave s treh na pet članov! Komisija ni bila soglasna o tem, ali se pogodba sprejme ali zavrne, ker se nova člana komisije ništa mogla opredeliti. Komisija je imela vrsto pripomb na predlog pogodbe. Naslednja, 10. seja komisije (26.11.1997) je bila sklicana dva dni pred sejo (!) z zavaja-jočim dnevnim redom, da bo govora o aneksu k pogodbi, ki je bil priložen brez podatkov o predlagatelju in brez obrazlo-žitve. Tokrat sta bila prisotna druga pravna oz. strokovna zastopnika župana, že tretja v letu 1997. Na sami seji smo potem sklepali o potrditvi pogodbe za sejo sveta, ki je bila potem 10. decembra! Na tem sestanku je bila komisija v popolni sestavi in povsem enotnega mnenja, da pogodba ni ustrezna in da komisija predlaga Svetu Občine Mengeš, da se pogodba ne potrdi in da se pripravi nova pogodba z upoštevanjem pripomb komisije. Temu stališču komisije sta pritrdila tuđi strokovna in pravna strokovnjaka Občine Mengeš. Prisotna župan in predsednik Sveta Občine Mengeš ništa imela pripomb na stališča in predlog sklepa komisije! KAJ DOLOČA POGODBA Pogodba določa, da vsa zemljišča, objekti, poslovni prostori, stanovanja, zak-lonišča in komunalna, cestna, prometna in druga infrastruktura na ozemlju bivše Občine Domžale, ražen nekaterih izjem, pripadajo občini, na katere ozemlju so te nepremičnine. Enako velja za večino premičnin in drobni inventar, izjema so le sredstva civilne zaščite in motorna vozila. Od objektov in zemljišč je izjema osnovna šola s prilagojenim programom Roje in Center požarne varnosti na Viru, kjer se premoženje eleli po splošnem ključu. Od infrastrukture je izjema le Centralna čistil-na naprava Domžale - Kamnik, kjer si delež bivše Občine Domžale delita občini Domžale in Mengeš v razmerju 75% in 25%. Od stanovanj v lasti bivše Občine Domžale je izjema ta, da pridobi lastnino Občina Mengeš nad tremi zasedenimi stanovanji na Ljubljanski 110 (pri Kebru) v Domžalah v skupni površini 183,41 m-, Občina Lukovica pa eno zasedeno stanovanje nan Ljubljanski 65 (67,3 m;i). Vsa motorna vozila dobi Občina Domžale, ražen vozila Fiat Tipo 1,4 1.1991, ki ga dobi Občina Lukovica. Ti dve občini iz-plačata ostali dve občini glede na kata-loško vrednost vozil in glede na splošni ključ. Občina Lukovica si je poleg prej omenjenega zagotovila še storitve vrtcev v Občini Domžale za 70 mest za pet let. Nepremičnine izven ozemlja bivše Občine Domžale pripadajo novim občinam v so-lastniških deležih po splošnem ključu delitve. Enako velja za počitniške prikolice. Občini Moravče in Lukovica sta izpos-lovali zaradi izravnave vrednosti in obve znosti prevzetega premoženja še posebno izplačilo, vsaka v visini 150 Mio SIT! Sredstva bo izplačala Občina Domžale v petih letnih obrokih. Đ MENGŠAN ČESA POGODBA NE DOLOČA V pogodbi ni nikakršnih določil glede arhiva in dokumentacije bivše Občine Domžale. Za Sklad stavbnih zemljišč (SSZ) je v pogodbi nejasno določilo, da bodo občine "izvedle postopek njegove likvidacije". Nič ni dogov-orjeno s to pogodbo, kako in kdaj se bo to izvedlo! Niti ni določeno, kako je s pregledom poslovanja in popisom premoženja in obveznosti sklada. To pomeni, da je povsem odprto bistveno vprašanje, kako se bodo delile obveznosti in premoženje bivšega SSZ bivše Občine Domžale. Gre za sklad z veliko nerešenih zadev, veliko nedokumenliranih ali neurejenih zadev in (so)investicij. Pogodba ne vsebuje določila, ki so ga poleg komisije zahtevali tuđi strokov-njaki: "Občina, ki je glede na lego nepremičnin prejela večji delež nepremičnin (vdcnarni protivrednosti), kotji pripada po splošnem ključu, drugi, ki je prejela manj, izplača denarno ali drugo protivrednosl." Pogodba ni bila sklenjena na osnovi popisa in cenjlve nepremičnin v posameznih občinah po določeni metodologiji, tako da bi bila v razmerju do celotne vrednosti nepremičnin bivše občine, razvidna razlika delitve po splošnem ključu. Ta način bi bil edini pravilni in pravični, glede na dejstvo, da bi se moralo celotno premoženje deliti v skladu s splošnim ključem, z izjemo, če je za posamezne dele premoženja doseženo drugačno soglasje. REZULTAT DELITVE Delna in groba ter neuradna ocena rezultata delitve na osnovi dokaj verodostojnih podatkov je prikazana v dveh spodnjih tabelah. Prva tabela kaže poračune, ki so določeni v pogodbi. Izplačnik ali tišti, ki izplača del premoženja na svojem področju, je Občina Domžale, ražen pri vozilih, kjer je to tuđi Občina Lukovica. Vrednostno dobi tako Občina Mengeš skoraj petkrat manj kot npr. Občina Lukovica. Občina Moravče pa ne dobi dosti manj kot Občina Lukovica. V drugi tabeli pa so popisane glavne nepremičnine po posameznih občinah. Poleg podatka o obsegu nepremičnin je podatek, koliko teh nepremičnin bi pripadalo občini, če bi se delile po splošnem ključu oz. če bi se izvedel poračun z upoštevanjem splošnega ključa delitve. Viški nepremičnin bi morali, čc bi upoštevali pravičnost delitve, biti poplačani tištim, ki jih imajo na svojem področju sorazmerno manj. To v pogodbi ni predviđeno. V obeh tabelah se jasno vidi, da je bila Občina Mengeš pri tem bistveno prikrajšana. To pa še zdaleč ni glavno in vse premoženje. Večina največ vrednega skupnega premoženja, ki ostaja občini, na katere področju se nahaja (to je v glavnem v Občini Domžale), je v naslednjih segmentih: -v skladu stavbnih zemljišč, ki ima poleg nepremičnin še najmanj 1600 zemljišč s preko milijon rrv' (100 hektarov) površine; - nezazidana stavbna zemljišča; -zazidana stavbna zemljišča; - plinsko omrežje (v celoti v Občini Domžale); - proračunske investicije. Obstaja vprašanje lastništva, deležev in prenešenega lastništva za: stavbo policije v Domžalah, Kinodvorano v Domžalah, Center Ten-Ten in Tenis dvorano v Domžalah, IOC Trzin, Zemljišče in objekte "hotela" pri Vele v Domžalah, itd. OBČINA Zasedena stanovanja Proračun po pogodbi Motorna vozila - delitev po pogodbi in poračun po vrednosti izleta 1994 Izplačilo(-)/ Poplačilo (+) v gotovini (Mio SIT) Seštevek vred-nostnih izplačil/ poračunov v Mio SIT Površina m2 Vrednost cea (Mio) 12,19 Opis Po pogodbi dobi SIT Pripada po splošnem ključu SIT Lukovica 67,30 Fiat Ti po 1.4/91: vrednost 1994-poračun 957.829,80 1.070.369,11 150 163 Moravče 0,00 0,00 poračun vozila: od Obč.Dom. in Luk. 443.856,50 1.070.369,11 150 150 Mengeš 183,41 33,21 poračun vozila: od Obč.Dom. in Luk. 517.832,50 1.248.763,96 0 34 Domžale 0,00 0,00 Vsa druga vozila: vrednost I. 1994-poračun 7.000.223,80 5.530.240,41 -300 -293 Skupaj 250,71 45,40 8.919.742,60 8.919.742,60 Občina Lukovica ima poleg tega pravico 70 mest v VVZ za dobo 5 let. O B Č I N S K I SVET LJ MENGŠAN OBČINSKI SVET Del neuradnega pregleda dela nepremičnega premoženja, ki se deli po legi brez poplačila občina Pojasnilo DOMŽALE LUKOVICA MENGEŠ MORAVČE NEPREMIČNINA Opombe Na Višek {+)/ Opombe Na Višek (+)/ Opombe Na Višek (+)/ Opombe Na Višek (+)/ področju Manjko področju Manjko področju Manjko področju Manjko (-)vm2 (-)vm2 (-)vm2 (-)vm2 Poslovni Viri: Ni šteto: 231 -111 0 -399 Ni šteto: 210 -132 prostori Obč.Dž. Ni šteto: 2.412 643 Šentvid Vegova-10.1.96 Karantanska2 33, Zlato nekdanja Rasica Ni predpisano: Kolodvorska 6 polje 1; 490,45 nv' Ni preverjeno Ljubljanska 102 Skupaj: SKUPA] najemnina 23,78 (KSP, najemnina 110.237,00 SIT Posi.pis.RZD): 164.972,00 SIT H3x1,26+8x 16,76) Skupaj: najemnina 2,502.461,00 SIT (brez garaž v SPB) Najemna Viri: Obč.Dž., Vmes so kadrovska, 3.379 -233 Vmes so kad- 462 -237 Vmes so kad- 330 -485 Vmes so kadrovska, 1.654 955 stanovanja* ni datuma socialna, neprofitna, rovska.neprofitna, rovska, socialna, socialna, neprofitna, NI podpisano nekatera v nekatera v dena- neprofitna, nekatera nekatera v denacio-Nlpreverjeno denacionalizaciji, cionalizaciji, v denacionalizaciji, nalizacijt, nekatera nekatera verjetno nekatera ver- nekatera verjetno verjetno odprodana odprodana po stan. jetno odprodana odprodanapo stan. postan.zakonu ali zakonu ali sklepu. po stan.zakonu zakonu ali sklepu. sklepu. Drugi vir TudiprenosTOKO ali sklepu. Tuđi prenos Seme- navaja 1,762,91 nv Line, Drugi vir Drugi vir navaja sadike. Drug vir navaja 5,638,24 nv 641,01 m: navaja 1.027,34 nv' Športni Viri: Obč.Dž. Ni šteto: 5.496 Ni šteto: Ni šteto: objekti 21.06.95; Nog.igrišče podpisana Domžale 14800 nv', A.Gričar; Atl.stadion 2700 m:, NI preverjeno Koš.igr. 728 m:, Igr.za tenis 4550 m: lavni Vir: Obč.Dž. Ni šteto:WZ, ZD 15.624 -1.688 Ni šteto:WZ, 4.723 1.372 Ni šteto:WZ, 2.522 -1.387 Ni šteto:WZ, 5.054 1.703 zavodi 21.06.95; ZD ZD ZD Podpisana I.Cričar; Ni preverjeno Službena Viri: Obč. DŽ.10.1.95; 794 21 239 90 148 -26 65 -85 kategori- Nlpodpisano; NI preverjeno zirana stanovanja V objektih zavodov Skupaj: potreben je še vrednostni 27.704 5.655 3.001 6.984 skupni izračun Tržno zanimiva kategorija so poslovni prostori (nišo Šteti vsi!). Poslovno (za občine) so zanimiva ludi kadrovska stanovanja med najemnimi stanovanji, pa tuđi socialna. SPRAŠUJEMO IN OPOZARJAMO ■ Kako so mogli župani občin sestaviti pogodbo o razdružitvi premoženja, pravic, terjatev in obveznosti bivše Občine Domžale, ne da bi izdelali vsaj količinski pregled skupnega premoženja, pravic, terjatev in obveznosti in pregled njegove razdelitve po posameznih teritorijih novo nastalih občin? «1 MENGŠAN OBČINSKl SVET tf*B ČINSKI SVET ■ Zakaj pogodba ni bila predložena komisiji in Svetu občine z vsaj grobo pisno oceno in obrazložitvijo delitvenih razmerij? Na seji Sveta je bila predložena le županova kronologija dogovar-janja in nekatere bistvene pripombe mengeške komisije, ki jih je pripravila predsednica komisije na osnovi razprav na dveh sejah mengeške komisije. ■ Zakaj pogodba ni bila predložena komisiji in svetu z vsemi prilogami, ki so del pogodbe? Svet je ob soglasni potrditvi pogodbe s prilogami(!) sprejel sklep o tem, da se članom Sveta naknadno dostavi priloge k sprejeti pogodbi (!). ■ Kako se lahko o tako pomembni pogodbi sklepa brez vseh njenih prilog in brez pisnega vrednotenja in primerjave dobrih in slabih posledic pogodbe? ■ Na seji Sveta je obrazložitev stališča komisije podala predsednica komisije, ki je na komisiji glasovala proti pogodbi, na seji Sveta pa je kot članica Sveta glasovala za pogodbo o raz-družitvi! Tuđi predsednik Sveta je imel pripombe na pogodbo in ni nasprotoval sklepu komisije in strokovnemu mnenju, ki je bilo podano na komisiji. Na seji Sveta je glasoval za pogodbo o razdružitvi. Tuđi župan na seji komisije ni imel pripomb na sklep komisije. ■ Župan je bil koordinator za sestavljanje predloga pogodbe. Predlog pogodbe so župani polrdili 9.6.1997 v Mengšu. Mengeška komisija na njeno sestavo in vsebino ni imela nobenega vpliva. Pogodba je sestavljena v nasprotju s sklepi in priporočili mengeške komisije. Svet Občine Mengeš je soglasno potrdil pogodbo, kljub soglasnemu predlogu komisije, da se pogodba ne potrdi! ■ Ves postopek delitve ali razdružitve premoženja in obveznosti ni bil izveden v skladu s priporočili, ki jih je pripravila Služba Vlade za reformo lokalne samouprave. ■ Pričakujemo podrobno in jasno pojasnilo župana in Sveta Občine o razlogih za potrditev pogodbe oz. o tem, kako so bili interesi Občine Mengeš upoštevani. Komisija za spremljanje popisa in delitve premoženja bivše Občine Domžale, dne 12. januarja 1998: Andreja Burja Kračman, članica; Miran Mežnar, član; Kostja Modec, član; Tomaž Štebe, član. SPOŠTOVANI OBČANKE IN OBČANI! OBVEŠČAMO VAS, DA BO OBRAVNAVA ZAZIDALNEGA NACRTA OBMOČJA M6 - MELODIJA MENGEŠ V PETEK, 20. FEBRUARJA 1998 OB 18. URI V AVLI KULTURNEGA DOMA MENGEŠ. PRISRČNO VABLJENI! OBČINSKl SVET - IZREDNA SEJA Industrija iz mestnega jedra? ■ Občinski svet je v prvi obravnavi sprejel osnutek Odloka o zazi-dalnem nacrtu območja M6, kar pomeni, da gre odlok skupaj z osnutkom ureditvenega nacrta "območja Melodija" pred nadaljnjo obravnavo v dvomesečno javno razgrnitev in javno obravnavo. Ureditveni nacrt predvideva postopno preoblikovanje tega, do sedaj industrijskoga področja, v področje s poslovno-trgovskimi, družbenimi in stanovanjskimi dejavnostmi. ■ Zazidalni nacrt obsega površine nekdanje tovarne Melodija in tovarne Filc, vključuje pa tuđi del prometnic Trdinovega trga, objekte in funkcionalna zemljišča glasbene sole ter pošte. Izdelala ga je Regijska razvojna družba iz Domžal za Elektrotehno Eleks, ki je skupaj s soinvestitorji lastnik sedanjega objekta. Nacrt predvideva tuđi ureditev potrebnih parkirnih površin v kletnih etažah. ■ Podjetje Filc Mengeš se ne strinja z načrtovano spremembo namembnosti, saj ima razvojne nacrte - širiti svojo proizvodnjo, ki po njihovem mnenju ne bo vplivala na okolje in je zato ne bi smeli izriniti iz mestnega središča, ražen, če jim investitor ne bi omogočil proizvodnje na drugi lokaciji, kar pa je povezano z velikimi stroški. Dvomesečna razgrnitev načrtov v prostorih Občine Mengeš se bo pričela z dnem objave sklepov v Uradnem vestniku. 05 IHengeš: Ifložnost resitue pomanjkanja prostora z uredituijo podstrešja ■ V osnovni soli že nekaj časa razmišljajo o ureditvi podstrešja in pridobitvi štirih novih učilnic s pripadajočimi kabineti, za kar bi potrebovali okrog 38 Mio SIT, zato se je gospod Branko Lipar, ravnatelj Osnovne sole Mengeš, s tem predlogom obrnil na Občinski svet. Šola je leta 1993 dobila prizidek (sredstva so bila zagotovljena s samoprispevkom), ki je z osmimi novimi učilnicami omogočil enoizmenski pouk. Vendar pa se je zaradi spremenjene zakonodaje, ki predvideva manjše število učencev v posameznem oddelku, število oddelkov povećalo in ponovno je prišlo do pros-torske stiske. ■ Marca I 997 je Svet sole ravnatelja Branka Liparja zadolžil, naj prične s potrebnimi aktivnostmi za ureditev podstrešja, pripravljena je bila projektna dokumentacija, zgrajeno pa je bilo že tuđi potrebno stopnišče. ■ Občinski svet je soglasno sprejel sklep, da se "fazno pristopi k realizaciji projektov in s tem pridobitvi prostorov za normalno izvajanje pouka", ustrezna sredstva naj bi bila predviđena tuđi v okviru proračuna za leto 1998. U1Blejc\ MENGŠAN OBČINSKI SVET ŽIVLJENJE V OBČINI UDELEZBA ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ NA SEJAH OBČINSKEGA SVETA V LETU 1997 Na podlagi 17. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Mengeš v glasilu Mengšan enkrat letno objavimo podatke za vsakega člana Občinskega sveta o njegovi udeležbi na sejah ter o opravičenih in neopravičenih izostankih. Leta 1997 je bilo 11 rednih sej Občinskega sveta in pet nadaljevanj posa-meznih sej ter dve izredni seji. Podatki zajemajo prisotnost, opravičeno odsotnost in neopravičeno odsotnost na vseh navedenih sejah, udeležba je bila potrebna na 18 sejah. Ime Prisoten in priimek Opr. odsoten Neopr. odsoten Milan Jenčič 4 10 4 Jožef Pajnič 16 1 1 Franc Gregorc 14 1 3 Roman Kalušnik 15 1 2 Janez Dimec 15 2 1 Franc Guna 17 0 1 Jožica Komatar 14 3 1 Branko Lipar 17 1 0 Franc Bergant (član sveta do 5.11.97) 12 1 2 Alojzij Janežič 18 0 0 Peter Gubanc 18 0 0 Tatjana S. Strmšek 17 0 1 Primož Podlogar 0 0 18 Anton Benda 16 2 0 Jožef Vahtar 15 3 0 Franc Jerič 13 4 1 Anton Vahtar član svela od 10.12.97] 3 0 0 Tajnik Občinskega sveta Irena Podboršek "Trikraljevski kolctlniki v Loki pri Mvnf>šu." Foto: Peter Škrlep Na predvečer praznika Sv. Treh kraljev smo se zbrali pri kamnitem mostu sredi vaši, kjer že po tradiciji vsako leto organiziramo sprevod z baklami do cerkve sv. Primoža in Felicijana. Ko se je zbrani množici ljudi pridružil še gospod župan s koledniki iz Mengša, smo krenili v procesiji do cerkve. Če bi bilo vsaj malo snega, bi bila idila še lepša. Sveto maso je daroval gospod Kerin, zapel pa je Mengeški zvon. Za organizacijo je poskrbel gospod župnik in MoKZ Mengeški zvon, za pogostitev zunaj cerkve pa družina Skok, ki se ji lepo zahvaljujemo. Zahvala pa gre tuđi pritrkovalcem in vsem tištim, ki so za lepo vzdušje prinesli makete, le pokalo ni - kar je tuđi prav na "tretji sveti večer". Milan Kralj IZ DOMA POCITKA: V meseai decembru so nam varovancem Doma počilka v Mengšu delavd na čelu z direktorjem pripravili lepo predbožično in novolelno pra/novanje. Kot gosta sta na povabilo med nas prišla Jožica Kališnik in Bozo Matičič, ki sta nas zabavala s petjem in igranjem na harmonike I'rišel je tuđi Dedek Mraz oziroma Božiček, ki smo ga že težko čakali. On je napovedal tuđi božično pesem. Direktor nam je zaželel zdravja in dobrega počutja, ki je odvisno od prijateljstva, razumevanja in zaupanja. Za organizacijo na nivoju, torej ves trud, ki je dal pečat prijetnemu vzdušju, se oskrbovanci lepo zahvaljujemo. Kati Ribič Zaldjuček koledovanja v Loki Koledovanje v Loki pri Mengšu 5. januarja 1998 MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBČINI Haho čisto je naša voda II ? Že v junijski številki Mengšana smo si postavili vprašanje, kakšno vodo pijemo in že takrat so podatki Komunalno-stanovanjskega podjetja, ki vodovode upravlja, kazali, da voda ustreza vsem normativom. Podobno pa je tuđi sedaj. Sicer še ni pripravljeno celotno porodio o kakovosti pitnih voda v letu 1997 (objavljeno bo v eni naslednjih številk Mengšana), a iz posamičnih izvidov, ki smo jih prejeli, je razvidno, da voda ustreza določilom Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. list RS št. 46/97). Vzorčenje in analizo opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Predlagano število vzorcev, ki jih bodo odvzeli v letu 1998, je že znano. Na območju vodovoda iz izvirov pod Krvavcem (od koder dobivamo vodo tuđi v naši občini) je predviđenih 172 mikrobioloških analiz in 54 kemičnih analiz. U.R Srečanje starejših občanov Decembra so se v avli Osnovne sole Mengeš zbrali slarejši občani naše občine. To tradicionalno srečanje jih je privabilo največ do sedaj, prišlo fih je kar 125. Oh kosilu so jim kralek glasbeni program pripravili mladi člani Rdečega križa- učenci osnovne sole, zaigralpa jim je še ansambel Borisa Razpolnika, tako da jepopoldne v organizaciji Krajevnega odbora Rdečega križa Mengeš minilo prijetno. Prisolnim so se pridružili in jih j>ozdravili tuđi župan Janez Per, predsednik Ohčinskega sveta Alojzij Janežič, ravnatelj Osnovne sole Mengeš Branko lipar in Franc Zabrei, predsednik Ohmočne organizacije Rdečega križa. Vsi so jim zaželeli lepe praznike in novo leio. Tuđi predsednica Krajevnega odbora Rdečega križa je udeležence pozdravila in izrazila veselje, da so se zbrali v lako velikem številu. Zahvalila pa se je ludi vsem, ki so to srečanje omogočili: Občini Mengeš za finančno pomoč, vodstvu osnovne sole, ki je odstupilo prostore in kuhinjo ter članom odbora RK. Za dobro kuhinjo sla ludi letos poskrbela gospod in gospa Per. Člani RK so se spomnili tuđi tistih, ki se srečanja zaradi slabšega zdravja nišo mogli udeležili. V naslednjem tednu so vse obiskali doma in jih obdarili. Darila žanje je pomagala pripravili Območna enota Rdečega križa. Sobotno decemhrsko popoldne je minilo v znamenju dobre družbe, prijelnih pogovorov in vesele glasbe, pelja in plesa. Vrša Bleje MENGSAN Mengeška godba je skupaj s Turističnim društvom Mengeš na dan državnosti 26. decembra pripravila tradicionalni novoletni koncert v dvorani Kulturnega doma v Mengšu. Glasbeni večer pa je bil tuđi lepa priložnost za podelitev priznanj Turističnega društva Mengeš tištim, ki so z urejenostjo hiš in okolice najbolj prispevali k lepši podobi našega kraja. '/' Nekako navajeni smo že, da je Mengeška godba prisotna skorajda na vsch večjih in manjših prireditvah v občini. Gostuje pa tuđi po številnih drugih krajih doma in v tujini. Tako so v letu 1997 gostovali v Franciji, Avstriji in Italiji. V tem letu je godba zamenjala tuđi svojega predsednika in kapelnika. Predsednik je sedaj Marko Cetinski, kapelnik pa Primož Kosec, pod njegovo taktirko je Mengeška godba zaigrala tuđi na svojem novolet-nem koncertu in kot smo /,e vajeni, občinstva ni pustila ravnodušnoga. V imenu Turističnega društva Mengeš je predsednik društva Franc Zabret podelil priznanja občanom z najlepše urejenimi hišami in okolico. ŽIVLJENJE V^ O B Č I N? Novoletni koncert Mengeške godbe Podelitev priznanj Turističnega društva Mengeš ■i 12 MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBČINI Van da ližem Nekateri so novoletne praznike žal izkoristili za pisanje po mrliških vežicah, razbijanje svetilk in lomljenje dreves. Poškodovali so deset lip na mengeškem drevoredu. 113 POLICIJA Božiček se je ustavil tuđi pri nas V katerega dobrega moža verjamele? Miklavža? Tuđi Božiček in Dedek Mraz sta našla pot k vam, vsaj žcleli snio si lako. Če pa kalerega izmeti njih k vam resnično ni bilo, ker niste bili tlovolj pridni ali pa jim inortla v naglici nisle uteg-nili napisati pisma s svojimi željatni, so za to poskrbeli drugi. Predzadnje) soboto v lanskem letu se je Božiček po naporni poti ustavil ludi v Meng.šu. Že po tradiciji je njegovo inesto pred Slaščičarno I-'lere. Mamice, očiji, babice, dedki, sestrice in bratci so pripeljali svoje malčke, da bi spregovorili z Božičkom bescclo ali dve kljub tlokaj slabemu vremenu. Letos Se posebno dobro razpoložen in obilno obložen mož si je vzel kar precej časa, da se je posvetil najmlajšim. Marsikalerega je vzel v naročje, dmgega je pobožal, nekaleri pa so dobili posebno zahlevno nalogo. Morali so zapeli pesmico. S tem "morali" mislim na nadaljevanje zgodbice. Če je otrok pesmico lepo zapel in povedal, tla ga je te umetnosii učila mamica, je dobri mož ludi mamici namenil darilo - kavo. Družabno srečanje z glasbo, piškoti in napitkom je našim otrokoin in nam, staršem polepšalo sicer turoben konec tetlna. Iskreno se zahvaljujemo Slaščičarni Flere, da je že, kot toliko let do sedaj, gos-tila Božička, in si želimo, da bi to ostalo kar tradicija. V kar pa ne dvomimo, saj sladokusci že dvajset let vemo, kje se v Mengšu kaj sladkega dobi. Pa na naslednje čimprejšnje srečanje, dragi Božiček! Tekst infolo: Tatjana S. Strmšek ■ NASILJE V DRUŽINI V večernem času so 12. decembra so-sedje zaprosili za policijsko intervencijo na Levčevi ulici zaradi kričanja in ro-pota, ki ga je bilo slišati iz stanovanja. Policisti so ugotovili, da je mož pretepal ženo. mm mm mm. g» gn mm mm mm ®m mt& asa; ■ VLOM V KIOSK 13. decembra zjulraj so policisti prejeli prijavo o vlomu v kiosk s sadjem in ze-lenjavo na Zoranini ulici v Mengšu. Neznance je vzel sok, več čokolad Milky-way in podobno. ■ PREVRAČANJE ZNAKOV Skupina mladolelnikov je 14. decembra zvečer prevračala prometne znake na Slovenski :tM srm vrf mm mm is»i ^ mim mm mm mm ■ ODNESEL STARINSKO URO Policisti so 25. decembra zvečer prijeli prijavo o vlomu v stanovanjsko hišo na Kersnikovi ulici. Neznani storilec je splezal na balkon in na vzvod odprl okno ter skozenj prišel v hišo, kjer je pregledal prostore in vzel starinsko ročno uro. Vse oči so bile uprte v Božička, čisto pravega Božička k s čisto pravo vrećo piškotov in drugih dobrot. 13 MENGŠAN 113 POLICIJA i ■ DVA AVTORADIJA \ V noči na 26. december je prišlo do " vloma v dva osebna avtomobila, oba znamke VW golf, na parkirišču pred ? blokom na Levčevi ulici. Storilec je iz i voz i I ukradel avtoradio. ■ VZTRAJNI PRETEPAČ Varnostnika sta pred podjetjem Eta na Zavrteh 30. decembra okoli ene ure zju-traj zadržala dve osebi. Po obvestilu Varnosti je policijska patrulja prišla na mesto dogodka. Ugotovili so, da je M. K. iz Komende pretepel mlajšega ' moškega in ga lovil od gostinskega lokala do mesta, kjer sta nadaljnje j pretepanje preprečila varnostnika. y:mm mm mm ■■> ■■ «■■ mm ■■ ama ■■> ■■ ■ NOVO LETO ZAČELI Z ODHODOM NA PP V DOMŽALAH Novo leto se je pričelo tako, da so bili policisti ob drugi uri zjutraj poklicani na Trdinov trg 14 v Mengšu, kjer naj bi nekdo v okna metal petarde in poško-doval stekla na oknih in vratih. V blizini so policisti dobili skupino mladolet-nikov in nekaj polnoletnikov. Trdili so, da nišo nič videli. Ker se nišo hoteli umakniti, vprašljiva pa je bila tuđi njihova identiteta, so bili nekateri po pre-ventivnem pregledu prepeljani na PP Domžale, kamor so nekatere prišli iskat starši. Starši, ki takrat nišo bili dosegljivi, so bili obveščeni kasneje. Preventivnemu pregledu pred prevozom na PP se je eden od mladoletnikov uprl, zato so policisti zoper njega uporabili prisilna sredstva, prijavljen pa bo tuđi ; sodniku za prekrške. ■ VZEL DENARNICO IZ AVTA Po prijavi občanke so 5. januarja po- , licisti odšli v Mengeš, ker je neznanec iz osebnega avtomobila v popoldan- skem času vzel denarnico z dokumenti I in manjšo vsoto denarja. Sledi ovadba na tožilstvo. Policija pa opozarja, da predmetov, kot so torbice in denamice, ni dobro puščati v avtu, saj te rade pri- vabijo vlomilce. PROMETNE NES \lW@m ■ Na regionalni cesti Mengeš-Kamnik se je pri odcepu na Drnovo 8. decembra pripeti-la nezgoda zaradi nepravilnega prehitevan-ja. N. T. je vozil preblizu vozila, ki ga je prehiteval, in zato trčil v osebni avto voznika L. A. Voznika sta bila lažje poškodovana, materialna škoda pa znaša okoli 350.000 SIT. POLITIČNE STRANKE LDS LDS mengeš ob koncu starega in začetku nouega leta Na zadnji seji leta 1997 je Izvršni odbor LDS Mengeš, na podlagi pozitivnih in negativnih izkušenj v preteklem obdobju ter načrtih za prihodnost, oblikoval okvire delovanja stranke v bodoče. Iz razprave in sklepov smo izluščili nekaj bistev. ■ Na področju infrastrukture mora Občina tuđi dejansko pristopiti k prostorskemu načrtovanju na celotnem prostoru, kar bo preprečilo nenačrtovane parcialne odločitve o posegih v prostor, ki se jim je včasih težko izogniti. K urejanju občinskega središča bo potrebno pristopiti postupno in s premisle-kom, pri čemer ne smetno pozabiti na ostale predele občine. V središču Mengša je za varnost pešcev že poskrbljeno, žal pa se po-zablja na vpadnice v Mengeš. Gradnja ploč-nikov na Grobeljski in Kolodvorski ulici je nujna, kakor tuđi pločnik med Mengšem in Loko. ■ Urejanje parkiranja in prometa na Slamni-karski in Levčevi ulici se je premaknilo z mrtve točke, toda vse poteka prepočasi. Občina bo morala, ne glede na to, da je pripravila nacrte in uredila zemljišča, vendar-le razmisliti tuđi o delnem financiranju projekta, saj problem ne zadeva samo stanoval-cev blokovskega naselja, ampak je širši in ovira tuđi bližnjo okolico. ■ V prihodnje se nam obeta reševanje velikega problema. Kako zagotoviti prostor za športno in rekreativno dejavnost v soli in kraju? To je dolžna zagotoviti lokalna skup-nost. Izid referenduma za gradnjo športne dvorane nam daje zelo jasno vedeti, da dvorana ne bo zgrajena s pomočjo samoprispev-ka. Poskus župana in Občinskega sveta, da bi izpad samoprispevka nadomestili z zasebnim kapitalom, je realen, toda vseeno ga bo potrebno zagotoviti v določenem času. V kolikor to ne bo možno, borno morali še enkrat razmisliti in najti drugo pot za raz-rešitev prostorske stiske. ■ Ustreznih dovoljenj za ureditev .športne ploščadi v Loki Občina sicer še ne more zagotoviti, zato pa lahko pripravi vse potrebno (projekt, finančna sredstva ...) za začetek gradnje takoj po odobritvi spremembe dolgo-ročnega prostorskega in družbenega plana, ki se pričakuje v letu 1998. Poleg tega bo morala v lx>doče poskrbeti tuđi za stalno vzdrževanje obstoječih žportnih in otroških igrišč, saj občasne obnovitve nišo dovolj. ■ Na področju šolstva bo potrebno osnovni soli zagotoviti primeren standard, ki bo zadovoljeval veljavna merila in predpise (devetletka). ■ Potreben bo realen pristop do kmetijstva in turizma ter ju vzpodbujati tam, kjer obstajajo realne možnosti za njun razvoj. ■ Ekologije ne smemo postavljati na rob. Pri posegih v prostor in širjenju infrastrukture se moramo pogovarjati tuđi z organizacijami, ki se ukvarjajo z varstvom okolja (lovci, ribiči, naravovarstveniki...). ■ Na vseh področjih naj lx> prioriteta sodelo-vanje s širšo skupnostjo, tako na področju komunale in infrastrukture (vodovod, obvoz-nica, plinifikacija...) kot na področju druž-l)enih dejavnosti (zdravstvo, šport, kultura...). V odnosu do države moramo še naprej vztra-1*1 i pri uveljavljanju občinskih interesov za spremembe prostorskih in dmžbenih planov ter vlaganju v projekte (obvoznica, športna dvoma, šola...), ki jih je država dolžna sofi-nancirati. ■ LDS Mengeš bo še naprej konstruktivna pri izvajanju projektov, ki bodo koristni za skup-nost, seveda v okviru pluralizma političnih interesov. Pri lem pričakujemo pozitivno rivalstvo med političnimi strankami, kar je lahko samo dobro za Mengeš. Oclločno homo zavračali rušilno politiko, ki ne koristi nikomur. IO LDS Mengeš MENGŠAN POLITIČNE STRANKE JAVNA TRIBUNA 0 DE LITVI PREMOŽENJA BIVŠE OBČINE DOMŽALE o zastopanju in upoštevanju interesov Občine Mengeš, o poštenosti in strokovnosti ter o posledicah sprejete pogodbe Vse občane vabimo na javno tribuno o delitvi premoženja in pogodbi o razdružitvi premoženja bivše Občine Domžale. Želimo, da se javnosf seznani o delitvi premoženja, da pove svoje mnenje in da odgovorni in tišti, ki so pri tem sodelovali in sprejemali odločitve, pojas-nijo in s podatki prikažejo, kako so zastopali in upoštevali interese in pravice Občine Mengeš. Javna tribuna bo v društveni sobi Kulturnega doma Mengeš, 30. januarja '98 ob 20.00 uri. Vljudno vabljeni! Organizator: SDS i Občinski odbor SDS Mengeš Predsednik mag. Tomaž Stebe, dipl. mg. DRUŠTVA Podelitev priznanj Turističnega društva Mengeš Pod geslom: Moja dežela - lepa, urejena in čista, si je Turistično društvo tuđi v letu 1997 prizadevalo, da bi bili Mengeš, Loka, Topole in Dobeno kar najlepše urejeni. Pri TD smo sprejeli pobudo, da naj ne bi bila nobe-na hiša brez rož in urejenega okolja. Posebna komisija je vse leto ocenjevala urejenost hiš z okolico, posamezne lokale in industrijske objekte. Upravni odbor TD je na svoji seji 10. novembra 1997 sprejel sklep, da priznanja podeli naslednjim: Poštrak Pavla in Franc, Zoranina ul. 9 -za izredno lepo urejeno hišo in okolico polno rož in tvctja. (fotografija >■) Jankovič Ema in Janez, Testenova ul., Loka -za obilico rož ter urejenost okolice hiše in vrta. Saksida Marija in Adolf, Hribarjeva ul. 40 -za ocvetličenost hišo, njene okolice in ure-jen vrt. Jeraj Marija in Dušan, Topole št. 19 - za ocvetličenost oken in balkonov in lepo urejeno okolico hiše. Vrcbec Barbara in Marjan, trgovina Vrba, Japljeva ulica - za lep izgled, ocvetličenost stavbe, posebno pa za urejeno okolico lokala. Tovarna Lek Mengeš -za skrbno vzdrževane stavbe ter nevsiljivo skladnost z okoljem, zaradi rož in zelenja. (fotografija >■) Posebno javno ustno pohvalo so dobili oh-čani Balantičeve ulice v Meng.šu, ki je izredno lepo urejena, polna rož, zelenja in skrbno nego- vana. Javno pohvalo izrekamo tuđi vsem občankam, ki so od spomladi do jeseni pridno negovalc in zalivale cvetlične lončke na mostovih. Priznanja so bila podeljena na tradi- cionalnem novoletnem koncertu Jvlengeške godbe. Vsem dobitnikom priznanj in pohval iskreno čestitamo. F. Zabret 15 MENGŠAN DRUŠTVA DRUŠTVA Trikraljevski kolednlki 1998 Leto se je obrnilo, koledovanje se je k nam vrnilo. Zapeli pesem smo veselo, Gašper, Miha, Boltežar. Na svet se dete sveto je rodilo, Vam voš'mo srečno novo leto, da v zdravju, delu, miru bi minilo! Trikraljevskr kolcdniki pred cerkvijo sv, Mihaela - obe skupini. Foto: Peter Škrlep V času okrog božica in novega leta oživijo nekateri davni običaji in eden izmed njih je tuđi koledovanje. * Beseda koleda izhaja iz latinske "kalende" - to so bili v starem Rimu obhodi, zlasti ob novem letu. Zdi se, da smo Slovani to besedo prevzeli že v stari domovini, v strokovnem jeziku pa koledovati pomeni hoditi od hiše do hiše in voščiti srećo. Obisk kolednikov je pomenil srećo in blagoslov za nišo, polje, živino - to je bil pravi smisel in namen koledovanja. V navadi je bilo, da so koledovali samo fantje - če bi za novo leto prišla ženska v hišo, bi prinesla nesrećo. Koledovali nišo samo za Sv. tri kralje, ampak tuđi za božič in novo leto, od tod ime trikraljevski koledniki, novoletni kolcdniki. * V Mengšu so nas že drugo leto obiskali trikraljevski koledniki. Dve skupini sta hodili od hiše do hiše, oznanjali Jezusovo rojstvo in vošćili srečo. Povsod so bili lepo sprejeti, ljudje so bili odprtega srca in so radi darovali za revne otroke po svetu, pa tuđi kakšen sladek priboljšek so dobili. Hodili so od Štefanovega pa vse do 6. januarja - Sv. treh kraljev. Sodelovali so tuđi na koledovanju v Loki pri mostu, ki se je končalo v Loški cerkvi s Sveto maso. * Letošnje koledovanje sta organizirala KD I;ranc Jelovšek in župnija Mengeš, ki se tuđi lepo zahvaljujeta gospodu Francu Veiderju, Petru Nastranu, Petru Krušniku in Vinku Vahtarju za dobrohotno pomoč. Prav tako iskrena hvala staršem otrok - kolednikov, in ne nazadnje se zahvaljujemo vsem, ki ste nesebično darovali za lačne otroke. * Prav je, da se ta ljudski običaj ohrani. To je ljudsko izročilo, preneseno iz davnih stoletij, ki smo ga podedovali od naših dedov. To je del naše kulture, ki je samo naša, slovenska. Bogati nam versko zavest, zato moramo biti nanjo ponosni in jo prenašati na mlajše rodove. za KD Franc Jelovšek zapisat Tone Hribar Pod Mengeško marelo |y Mengeška godba zopet vabi vse prijatelje dobre glasbe na tradicionalno prireditev Pod Mengeško marelo, ki bo letos že štirinajsta po vrsti. Pod marelo se nam bo predstavilo kar lepo število an-samblov iz Slovenije in tuđi izven njenih meja. Prireditev bo v soboto, 14.2.1998 ob 17.00 in 20.00 v prostorih Kulturnega Doma Mengeš. Vstopnice bodo na voljo od 2.2.1998 dalje pri blagajni Kulturnega doma v Mengšu. to Vabi Mengeška godba EU MENGŠAN PRAZNIKI, ŠEGE I N N A V A D E-| Preja Ko so bili Sv. trije kralji mimo, se je na nekdanjem Kranjskem - tako poroča že Valvazor za čas izza tristo let -začela preja. Današnjemu človeku ta beseda ne pove dosti. V marsikateri hiši v mestih sicer stoji star kolovrat. Modna "Ijubezen" do starin ga je resila propada Tia kmečkem podstrešju ali konca v kmečki peči. Zatrdno pa je le še malo žensk, ki bi znale presti. Svoje dni je bilo drugače. Svoje dni je Valentin Vodnik lahko zapel: Bolj ko bo pridna pozimi predica, dalj bo rožljala pod palcem petica. Zakaj v njegovih časih je še veljalo: Terice pogače, potko jedo, lanovi Slovencem cekine neso. Vsa indoevropska ljudstva so gojila lan in konopljo. Tuđi Slovani so močno cenili platno. Saj jim je bilo do 12. sto-letja plačilno sredstvo; od tod naš glagol platiti, plačati. Skoraj vse slovenske pokrajine so skrbele za laneno in kono-pljeno prejo, vsaka domačija se je postavljala s centi prediva in številom spredenih štren. Polne škrinje platna so bile bogastvo in ponos vsake gospodin-je, ne samo kmečke. Le redki so bili kraji na Slovenskem, kjer se ni predio in tkalo. Industrijska revolucija je domači preji zadala smrtni udarec. Kupilno platno je bilo cenejše, čeprav slabše. Lan se je ohranil le še v redkih krajih, čeprav gre domače platno še zmerom dobro v denar. Preja sodi med tista opravila, ki so imela pravi praznični značaj. Ne samo mladi svet, vsa vas se je veselila preje. Preja je nadomeščala prejšnjim rodo-vom na kmetih vrsto zabav, ki jih je pri-nesel novi čas: kino, gledališče, radio in televizija. Preja je imela tuđi dobršen delež pri ohranjanju izročila: pesmi, uganke, pravljice in bajke, pripovedke in smešnice so prehajale tako iz roda v rod. Se bolj kakor lickanju in podobnim jesenskim opravilom gre preji posebno vefik pomen v življenju in obstoju naše ljudske omike. Odkar preje ni več, zanjo v tem pogledu še nismo našli pravega nadomestila. Imela je seveda tuđi senčne strani, ki so, recimo, že Valvazor ja močno bodle v oči - mladi svet se v nravstvenih rečeh ni rad brzdal. Priložnost naredi tatu. "Po polnoči", se jedko ponorčuje Valvazor, "... pospremi vsakdo svojo domov in ji nese preslico do doma. Marsikatera se mu zato tako hvaležna izkaže, da se odloči njemu na ljubo prevzeti in nositi drugo preslico, ki sta jo dva hkrati opredla in ki iz nje nastane podoba njih dveh. Zakaj nekateri teh udvorljivih presličarjev ostanejo kar pri njih ali narobe, one pri fantih, in spe z jimi tako sramežljivo in v tako skrivni, globoki zaupljivosti, da se sele prihodnje leto izve, kako spodobno so skupaj ležali..." Težko sodimo o nravstveni ravni pretek-lih dob. Zdi pa se, da je bilo nerodnosti v zadnjem stoletju vendar manj kakor v Valvazorjevem času, zato preja ni za-tonila v preteklost s tako slabim glasom, s kakršnim jo je za svoj čas ožigosal strogi baron. Na Slovenskem so v glavnem predli s kolovrati, le v viniškem koncu v Beli krajini so predli še s preslico. Preja s preslico je najstarejša in najpreprostejša. Preslica je lopatast, zmerom tuđi z rezbarijami ozaljšan kos lesa, kamor si predica priveže povesmo in ki si ga potem zatakne za pas. Z levo roko puka povesmo, z desno pa vrti vreteno, na katero se navija nastajajoča nit. Ko je vreteno polno, ga na motovilu ("rašku") zvije v štreno; v eno štreno gre dvajset vreten. Na splošno pa preslico nataknejo na kolovrat, ki je sestavljen iz stojala, ki ima spodaj gonilno kolo. Predica poganja kolo s stopalom, ki z njim pritiska na deščico, "taco". Od gonilnega kolesa je speljana vrvica na vreteno, ki je nasajeno na železno paličico in ima na sprednji strani v sredi luknjo za nit. Okoli vretena se sučejo "perutnice", od katerih ima ena več luknjic za kaveljčke, po katerih teče nit. Perutnice jo sučejo in jo oddajajo vretenu toliko, kolikor hoče predica. Nit ne srne biti ne premalo ne preveč izsukana, sicer se "krotoviči". Zato je zapel Anton Martin Slomšek: Le pređi, dekle, pređi, prav lepo nit naredi, da se ne bo krotovičila in tud ne tkavcu trgala -drdr, drdr, drdr... Na kolovratih, ki stoje danes kot okras po naših domovih, lahko občudu-jemo lepe rezbari je. Vsako dekle, vsaka žena je rajši predla na lepo izdelanem kolovratu. Malodane vsa vas se je zbirala ob zimskih večerih na preji. Včasih, ko še nišo poznali petroleja, so si svetili s trs-kami, dobro posušenimi, da so lepo go-rele na "čelešniku", ki so ga postavili sredi hiše. Držal je gorečo trsko, pod njim pa je stal škaf vode, da so goreči ogorki padali vanjo. Gorje, da bi bil kateri padel na kodeljo! Svetloba od trsk ni bila razkošna, a predicam je zadoščala. Preja je bila neizmerno več kakor le priložnost, da so ženske predle. Preja je bila najmikavnejša oblika vaške druža-bnosti. Ko je bil že trd mrak in so se začele delati ledene rože na oknih, se je začelo. Druga za drugo so prihajale po ozkih vaških gazeh predice s svojimi kolovrati in povesmi. Pred pragom so obtrkavale obutev, ki se je je bil prijel sneg. Vstopale so v toplo hišo, kjer jih je zajela rdečkasta svetloba, ki je mukoma tipala v skrivnostno mračne hišne kote. Med ženskami so prihajale tuđi moške postave in izginjale skozi vezne duri. Ker je bila preja družabno opravilo, so prišli namreč tuđi možaki na svoj račun. In ker so bile med predicami dekleta, tuđi fan-tov ni smelo manjkati... Kadarkoli so se Dl MENGŠAN If^^T'TnTTTr, šege in nava WBI odprla vrata v hišo, sta udarila skozenj pramen svetlobe in žuborenje glasov. Predice so se zbirale po klopeh blizu čelešnika ali leščerbe. Možje so se spravljali za mizo. Fantje so se ustavljali bliže vrat; ta je stal, drugi je sedel, zmerom pa tako, da je bil blizu svojemu dekletu. Pastir je bil zlezel na peč, otroci so se preganjali okoli peči. V zapećku pa je zavzel ded svoje mesto. Prijeten živžav je valoval po hiši, vmes so brneli kolovrati. Možakarji za mizo so puhali dim iz svojih pip in se pogovarjali o resnih stvareh. Svoje dni kakor dandanašnji so zabavljali nad hudimi čaši in davki. Ženske so hitele praviti vsakdanje novice. Marsikateri je jezik tako tekel, da je skoraj vretence na kolovratu prehiteval... Fantje in dekleta za take pogovore nišo imeli razumevnja. Pomenkovali so se tiše med seboj, si pravili kaj zabavnega, saj sta zdaj pa zdaj hihitanje in smeh bušila iz enakomernega šundra v hiši. Ta ali oni fant je dekletu rad pona-gajal; ustavil ji je na vsem lepem kolo ali pa ji zmedel kodelo na kolovratu. Dekle se je navidezno ježilo nad predrznostjo, v resni-ci pa ji je nagajanje kar dobro delo. Vsako toliko pa je zabava po skupinah zastala. Kar kmalu so namreč naprašili deda v zapečku ali koga drugega, ki je slovel kot dober pripovedovalec, naj kaj pove. Tedaj so se kolovrati radovednim predicam ustavili. Vreteno ni več drdraje poziralo tanko sukane niti, ki je drsela izpod lep-ega, a udelanega prsta mlađega dekleta ali iz ostarele roke stare matere. Ded v zapečku se je odhrkal ali mozak za mizo je iztrkal svoj vivček. Kaj vse so vedeli povedati! O vojski z Napoleonom, o puntih na Laškem, o papeževih deželah, o cesarski vojski, posebno pa o coprnicah in strahovih. Zlasti zgodbe o strahovih so navdajale ženski svet z grozo, da so si brisale znoj s čela. Na takih večerih se je zaklad naših pravljic, pripovedk in bajk ohranjal iz leta v leto. V prvi vrsti se imamo zahvaliti prejam, da se ni porazgubil in pozabil. Na preji pa nišo samo klepetali, poslušali pripovedi, se zabavali, ampak so tuđi peli. Nišo se bali dolgih pesmi z deseti-mi ali dvajsetimi kiticami, zavzeto so doživljali ob skupnem petju dolge pesmi o Kralju Matjažu, Lepi Vidi, Pegamu in Lambergarju in kar je še podobnih dragotin v množici naših ljudskih pesmi. Peli so in peli in vsaj slutili njihovo nedopovedlji-vo lepoto. Pridobitve tehnike smo plačali z izgubo takih edinstvenih občestvenih doživetij. Preja navadno ni trajala čez enajsto uro. Nišo pa kratko in malo vstali in se razšli. Gospodinja in gospodar sta poskrbela, da so si predice in njihova družba duše privezali. Saj je pozimi kmečka shramba dobro založena. Ce drugo ne, so prišli na mizo topli ocvirki s koruznim kruhom. Mlađemu svetu pa ni bilo toliko do prigrizka. Vaški godec je prav dobro vedel, pri kateri hiši je preja. Zato je zmerom pravočasno prirompljal v hišo. In že so dekleta potavila kolovrate na klopi, potisnila stole pod mizo in začel se je ples. "Hišna mati pa so morali čuvati nad mladino." Svoje dni so obhajali na Kranjskem (Valvazor) na pustni ponedeljek posebno zabavo, ko so "prejo razdrli". Dekleta in fantje so zložili denar, da kupijo sodček "laškega vina". Ob njem se v ponedeljek zvečer v pustu vesele, jedo in krepko plešejo. In temu pravijo, da prejo razdero. Tako se konca preja, pri nekateri na žalost tuđi deviški cvet. Poštenju, sramežljivosti res slabšega varuha ni ko požrešnost, močno vino, grešen poljub, ples in noči. Po taki mokri razhodnji se ne shajajo več na preji, temveč vsaka prede poslej doma. Tu se čez nekaj časa pokaže, da si je ta ali ona pripredla kaj živega, ko ji je bilo predivo zastonj dano..." Pridna predica je lahko napredla vsak dan po eno vreteno, kar je dalo v dveh dneh po eno štreno.Strene so nato zmetali v čeber, jih poparili z lugom, jih izprali, posušili in zvili v klobčiče. Klobke so zbasali v vreče in spravili k tkavcu. Ob razviti tekstilni industriji, ob bogati ponudbi naj-različnejših tkanin so postala vsa ta opravila odveč in so jih zato tuđi opustili. Udobje ni bilo zastonj. Plačali smo ga s prejo in z vsem tištim lepim, kar je prinašala vaški skupnosti. Za vas izbral Frnc Veider N. Kuret: ZIMA Studentski Servis Idomžale Ljubljanska 70, I nasproti blagovnice Vele, tel.:711-790 /dIJAK|\ Na željo ti zasluženi DENAR za vsa boljša podjetja £ nakažemo TAKOJ po prejemu potrjene napotnice V CELOTNEM ZNESKU Naročanje napotnic in informacije o prejetem zaslužku po TELEFONU ali INTERNETU. Odprto tuđi JDB SOBOTAH od 9h do 12H KAJ VSE "LAHKO OPRAVIMX na INTERNETU: http://www.studentski-s-domzale.si (včlanitev, prosta dela, » ---^napotnice...) KO ZEMUNA NI DOVOU... EDINI PRAVI SERVIS MENGSAN KULTURA ZA KNJIŽNE MOLJE Odlomek iz povesti iz turskih časov iz Mengša pisatelja Ivana Sivca Krvava grajska svatba "Ampak jaz sem noseća!" je zakričala, da se je slišalo po vsem gradu. "Ne moreš me kar tako pustiti na cedilu." "Morda ste res ... kot pravite po kmečko ... noseći. Ampak to ni moja težava, pač pa vaša. Seveda pa se ob tem postavlja vprašanje, s kom ste ... kot pravite vi ... noseći. S tištim Sovdatom, ki se klati po Mengšu ali pa s tištim Turkom, s kater-im sta si izkazovala vsakovrstne nežnosti. Ljudski glas seže v deveto vas. Črnelo ni tako daleć, da ga ne bi doseglo ..." Viljem je bil videti prav tako kot grajska hči nenavadno razburjen. Kar pljuval je okoli sebe, tako besen je bil. "Kaj?" je v trenutku pobesnela Karolina do kraja. "Očitaš mi strica in pa Turka! Spečala sem se samo s teboj in z nikomur drugim. Otrok je tvoj in od nobenega drugega!" "No, spoštovana gospodična, borno še videli, komu je podoben. In če bo količkaj meni podoben, bom osebno poskr-bel zanj. Toliko že imam vesti. Drugače pa ... drugače me pa pustite pri miru! Imel sem dovolj časa za premislek. Vašega gradu se drži nesreća. Ne boste me pahnili vanjo. Tuđi vaš spoštovani pokojni oče me je poklical na vaš grad samo zaradi denarja. Ne oporekam, da ste mi bili vi po svoje ob najinih srečanjih všeč, vendar pa je od začetne simpatije minilo preveč časa, da bi laliko ta kar trajala in trajala. Zato sem se že odločil, da bom z vami prekinil vsakršno zvezo. No, zdaj sem vam povedal vse in lahko greste!" "Podlež! Prevarant! Baraba!" se je zapodila Karolina vanj kot poulično dekle. Z rokami je opletala po njegovi glavi podolgem in počez. Viljem si je glavo zakril z rokami, kot bi bil pred graj-skim učiteljem. Kljub temu je letelo vsepovprek. Mislila je, da je plemić od nog do glave, pa je navaden niče! Viljem se je je otresel, potem pa zaklical stražniku, naj jo odpeljejo. Stražnik je bil ves čas v blizini. Kako tuđi ne, ko pa so jo pričakovali. "Imela bom otroka, njegovega otroka!" je hlipala vso pot domov. "A tale prekleti Črnelski ni vreden niti tega, da bi ga podgane snedle v najgloblji ječi!" Nemoćno je stiskala pesti, pri tem pa ji je v zavest vse bolj pronicalo, da ne bo mogla nikjer dobiti toliko denarja, kot ga je potrebovala. Osem tisoč duka-tov! "Vse bo še dobro, vse bo še dobro," jo je doma skušal poto-lažiti kočijaž Ogrin. "Morda pa vam kamniški posodijo. Ali pa se najde kje drugje kakšen dober človek." Karolina ni rekla nobene već. Spet se je zatekla v svojo sobo in se ni premaknila iz nje tri dni. Medtem je Sovdat na gradu potrpežljivo čakal. V določenem pogledu je že prevzel oblast. Dal si je postreči z najboljšo hrano in pijaco, pa tuđi drugače se je vedel kot pravi mali graščak. Kljub vsemu ga je imel oskrbnik ves čas na očeh. Potem se je zgodilo nekaj tako nenavadnega, da je bilo na prvi pogled videti kot golo naključje, pozneje pa se je izkazalo, kako daleč je od tega. Ko se je Karolina po treh dneh vendar toliko opomogla, da je spet odšla k ujetniku - k njemu jo je res ves čas nekam skrivnostno vleklo - se je v ječi razkrilo nekaj sila pomembnega. "Le zakaj se spoštovana gospodična nič ne veseli bratovega prihoda domov?" jo je vprašal turski ujetnik takoj, ko je stopila v ječo. "Saj bo prišel, prepričan sem, da bo prišel." "Ne bo ga," je tiho odvrnila. "Ni človeka na svetu, ki bi mi posodil toliko denarja. Mislila sem, da mi ga bo Črnelski, pa ..." Harisu so se zabliskale oči: "Jaz ti bom pomagal!" "Kako? Saj nimaš nič, še svobodo smo ti vzeli." Karolina je bila ves čas prepričana, da je nedolžen in da sta dvižni most odprla kmeta na straži. Naščuval pa ju je županov sin! "Morda pa imam kje kaj takega, da bi bilo dovolj za odkup-nino. To sem ti nameraval dati ob poroki, pa vidim, da je zdaj večja potreba. Spusti me iz ječe, pa bo vse skupaj hitro rešeno." Nič več ne bo ovinkaril, tuđi tikal jo je. Pri tem pa je govoril tako hlastno, da mu je takoj zaupala. Karolina ni oklevala niti trenutka, Haris jo je prepričal. Od prvega trenutka naprej je vedno držal besedo, bil je dosti bolj prizadeven pri delu kot vsi drugi, občudovala pa je tuđi njegovo prikrito spretnost, da ji je lahko pošiljal po kdove kakšnih 19 MENGŠAN KULTURA Ilustracija: Vinko Železnikar skritih kanalih darila, o katerih se ji ni niti sanjalo, kjc jih je dobil. Prav zaradi te čudežne skrivnostnosti jo je še posebej vleklo k njemu. Kljub temu, da so vsi v gradu nasprotovali, je grajska hči velela stražarjem, da so ga spustili še tistega trenutka iz ječe. In res je ujetnik ni razočaral. Ni preteklo niti pol dneva, ko se je znova pojavil pri njej - z velikansko šatuljo. "Kaj pa je to?" "Darilo za tvojo poroko!" "Slonokoščena šatulja?" "Odpri, boš videla, kaj je notri!" Previdno jo je odprla. V njej so se svetili trije veliki dragulji. Nanizani so bili na zlati verižici, na koncu je visel še zlat obe-sek. "Kje pa si jih dobil?" je vzdrhtela Karolina. "Nič se ne spoznam na to, ampak stati so morali pravo premoženje." "Res je. Toda zate ni nič predrago." "Si jih ti sam kupil ali ti jih je kdo prinesel na grad?" "To naj ostane skrivnost," ji je pomežiknil nekoliko nagaji-vo. "Vem, da boš dobila toliko žanje, da boš lahko dala vsaj polovico odkupnine za Sebastijana. Morda ćelo več." Sama ni vedela, kako bi se mu zahvalila. Da, Mariš je nedolžen. Ni povezan z ugrabitvijo. Zadaj je neka druga spletka. Občina Mengeš vas ob slovenskem kulturnem prazniku vabi v petek, 6. februarja v Kulturni dom na predstavitev knjige Ivana Sivca KRVAVA GRAJSKA SVATBA 19.30 Otvoritev razstave osnutkov za ilustracije akademskoga slikarja VINKA ŽELEZNKARJA v preddverju Kulturnoga doma 20.00 SLOVESNA PREDSTAVITEV KNJIGE Sodelujejo: Klemen Leben - harmonikar Barbara Leben - povka Ira Roma - ru.sko-cigan.ski duet Adi Smolar - pcvcc Andrej Kurent - dramski igralec Ivan Sivec - pisatolj POLDRUGO URO GLASBE, PETJA IN UMETNIŠKE BESEDE! Scena: Peter Krušnih VSTOP PROST! Povest iz turskih časov iz Mcngša Krvava grajska svatba boste ob predstavitvi lahko tuđi kupili po 2.500 SIT, ali pa jo naročite po telefonu 738 642. Prinesemo vam jo na dom! Knjiga govori o mengeški zgodovini: o turskih vpadih, kmcčkih uporih tcr o nenavadni Ijubezni med turskim poveljnikom in mengeško grajsko gospodično. POLIGLOT ŠOLA ZA TUJE JEZIKE VPIS: od 3. februarja 98 9.00-13.00 in 16.00-19.00 INFORMACIJE tel. 723 089 UUBUANSKA 110, DOMŽALE TEČAJI TUJIH JEZIKOV NEMŠGNA - ANGLEŠČINA - ITALIJANŠČINA MENGSAN K U L T U R A Vznemirja me, privlači, harmonija zvoka me zdravi, prodira v srce Preteklo je komaj dobri dve leti in tu je že tretja zgoščenka, ki potrjuje, da je Franc Kompare glasbenik, poln domiselnosti in izvimosti ter izredno plodovit. Pri prvi zgoščenki in kaseti je na svojstven način interpretiral glasbo z versko tematike, pri drugi pa je zajel splošno ljudsko glasbo, pri kateri je ob harmo-ničnem in subtilnem zvoku trobente prodrl v notranjost človeka in njegovih duhovnih vrednot. Pred nami je najnovejši splet skladb "MELODIJE SRCA", ki v vseh glasbenih elementi!) presega obe dosedanji, kajti tu je Kompare s prijetnim globoko občutenim in samoniklim izvajan-jem uspcl pridobiti še nove poslušalce in jim prodreti do srca. Uspel je spojiti notrajo harmonijo človeka z zunanjo vibracijo trobente in tako dopustil, da nas glasba s svojo ubranostjo preplavi in prepoji. Ob navedenem pa nas je prijetno presenetil s svojo hčerko Nino Kompare, študentko solo petja na Srednji glasbeni soli pri prof. Marku Bajuku v Ljubljani. Skupaj sta pos-nela skladbo Time To Sav Goodbve, ki je že dolgo na sve-tovnih lestvicah prav v vrhu. Pri tej skladbi se pokaže vrhunsko izvajanje Nine kot sopranistke in očeta na krilovki. Dom si moj, Slovenija, Novo upanje, La Paloma, Naj nihče me ne zbucli, Nekdo že 2000 let, Ranjena, Prve ljubezni ... so naslovi znanih skladb slovenskih komponistov, ki jim je Kompare s svojo trobento vtisnil poseben pečat. S tem je dodal poleg že znane-ga stila tuđi pop izvedbo v takoimenovani zabavni glasbi, ki jo imajo ljucije radi in jo dodobra že poznajo. Lepa glasba, toplina igranja in približevanje človeku nas razveseljuje in navdaja z upanjem na skorajšnjo izdajo njegove-ga naslednjega izbora. Zdeslavjamšek KULTURA Kcafc© srna đ©0caQ3 ^7 [fetto H 99^ ■ V letu 1997 je mengeško enoto domžalske Knjižnice obiskal 9801 bralec, kar je nekaj manj kot lani, razlog za to pa lahko najdemo v tem, da mladina in odrasli, posebej tišti, ki iščejo studijsko ali poljudnoznanstveno literaturo, pri nas ne dobijo knjig, saj smo morali nakup v največji meri ravno teh knjig - zaradi znanih finančnih razlogov precej omejiti. Knjige si morajo ti bralci tako izposojati v domžalski knjižnici ali kje drugje. ■ Bralci so si izposodili 29.423 enot knjižničnega gradiva, kar vključuje izposojo knjig, avdiokaset in videokaset ter revij. Ker so si bralci izposodili nekaj več knjig kot leto prej, pomeni, da naši obiskovalci čedalje več berejo. ■ Podrobneje si izposojo v letu 1996 lahko ogledamo v spodnji tabeli, ki nam pove, da Ijudje največ berejo leposlovje (21.320), od strokovnega gradiva pa umetnost, ki obsega tuđi izposojo videokaset (2.384). Sledijo tehnične vede, skupaj z medicino in gospodinjstvom ter domačimi opravili (2.020). Glede na leto 1996 sta ti dve področji zamenjali mesti. Tretje mesto med strokovnim gradivom je doseglo področje filozofije in psihologije (1.126), kar pa ni presenetljivo, saj Ijudje te knjige, kljub temu da jih ni ravno največ - nasprotno, saj je to področje relativno nizko zastopano med knjigami - najraje in najpogosteje prebirajo. Ostale vede so bolj specifične in tuđi zato manj brane, saj po tem gradivu posega-jo predvsem dijaki, študentje in tišti, ki jih verstvo, družboslovje in zgodovina res zelo zanimajo. Izposoja v Knjižnici Domžale - Enota Mengeš od 1.1.1997 do 31.12.1997 SPLOŠNO 0 78 FILOZOFIJA 1 1.126 VERSTVA 2 177 DRUŽBENE VEDE 3 648 NARAVOSLOVJE 5 921 UPORABNE ZNANOSTI 6 2.020 UMETNOT 7 2.384 ZGODOVINA 9 749 LEPOSLOVJE L 21.320 ■ Druga tabela prikazuje skupno izposojo, ki dosega 29.423 enot ter ločeno izposojo za mladino (15.645) in odrasle (13.778). Ta graf je posebej zanimiv, saj so na njem vidna odstopanja od drugih knjižnic. Mengeš je namreč redek primer knjižnice, kjer si mladina izposodi več gradiva kot odrasli, odgovor na to vprašanje pa smo delno podali že prej, saj nam predvsem dijaki in študentje ter zahtevnejši bralci "uhajajo" v knjižnico z boljšo ponudbo. Po drugi 21 MENGŠAN KULTURA strani pa nas veseli dejstvo, da mladim bral-cem knjigo znamo približati in jih spodbu-diti k branju, saj si izposodijo res veliko knjig. ■ Le upamo lahko, da bodo odgovorni (beri financerji) znali poskrbeti tuđi za starejše, saj knjige predstavljajo osnovo vsake kulture in bi morale biti pomembne pri čim večjem številu ljudi. Glede na to, da mladi v Mengšu radi in veliko berejo, smo prepričani, da bi brali tuđi starejši, če bi le imeli primerne možnosti. Osnova pa je seveda knjiga. Izposoja v Knjižnici Domžale - Enota Mengeš od 1.1.1997 do 31.12.1997 Skupoj odrasli 13.778 Skupoj mladina 15.645 Skupoj 29.423 PRI SOSEDIH Tradicionalno srečanje upokojencev DU Moravče in Lukovica Po letnem programu je Kolesarska sekcija Društva upokojencev Moravče organizirala in izvedla 12 ko-lesarskih izletov, sodelovalo pa je 55 kolesarjev skozi vse leto 1997. Sre-čevali smo se s sosednjimi društvi* Komenda, Kamnik, Bukovica- Šinkov Turn, Lukovica in Zagorje ob Savi. Povsod so nas dobro pogostili. Prvič smo se tuđi udeležili kole-sarske tekme na "kronometer", skupaj s kolesarji Društva upokojencev Kamnik in Komenda. Za našo udeležbo je naše društvo (kolesarska sekcija) prejelo pisno priznanje in bronasto kolajno. Naša ekipa kolesarjev je prevozila supaj cea 3.850 kilometrov makadamskih in asfaltiranih čest, brez nesreč in nezgod, kljub gostemu in nevarnemu prometu. Javno pohvalo zaslužijo vsi udeleženci. Tuđi v letu 1998 borno nadaljevali s tem nacrtom (kolesarskimi izleti). Zadnje srečanje v preteklem letu je bilo pri sosedih Društva upokojencev Lukovica v gostilni Bevc.Tudi tu so nas člani Upravnega odbora dobro sprejeli, stekli so prijazni, dobronamerni in koristni pogovori za obe društvi. Sprejela nas je kot ponavadi predsednica društva Marija Poljanšek in nam povedala o dejavnostih društva na izletniškem področju. Tuđi predstavnik Društva upokojenev Moravče je pozdravil vse prisotne, opisal delovanje društva po sekcijah in izročil simbolično darilo. Ob tem srečanju je nastala tuđi spominska fotografija. Jože Novak Veseli december v Trzinu December je mesec dobrodušnih možičkov z dolgimi belimi bradami, ki se trudijo kar najbolje obdarovati vse pridne in tuđi malo manj pridne. Najprej se je 4. decembra / zapravljivčkom in dvema konjema popeljal skozi Trzin Miklavž s spremstvom. ,Ustavil se je v trgovini pri Jurju in trgovini Flis v novem naselju. Še isti dan nas je Jčakal prvi nastop. Igrico smo zaigrali v domu za invalidno mladino v Kamniku. Nato :pa smo 5. decembra Miklavžev god praznovali v Trzinu. Ta dan se je Miklavž s .svojim spremstvom pripeljal pred Kulturni dom v Trzinu na zapravljivčku. Pričakala ga je množica otrok, ki si je lahko ogledala bruhake ognja in žonglerje. Sledila je igrica "Miklavž prihaja..." iz leta 1924 (Ivan Lah) in nato še vrhunce dneva, razdelitev daril. Tako se je za to leto Miklavž v Trzinu poslovil. A že 18. decembra so se irzinski otroci zopet zbrali v KUD-u v Trzinu, kjer sta za njih športno društvo Trzin in vrt.ee Žabica iz Trzina priredila novoletno rajanje. Najprej so si lahko ogledali igrico "Božično drevo" (H. C. Andersen), nato pa so otroci pogumno stopili na oder in pokazali svojim staršem in ostalim obiskovalcem, da se v vrtcu ne samo igrajo, temveč tuđi učijo plesati, '['ako so otroci pod vodstvom plesne sole Miki zaplesali nekaj prisrčnih plesov. Sledilo je drugo dejanje predstave in nato prihod Božička in razdelitev daril. Tako je bilo v Trzinu za praznike, ki jih imajo najm-lajši verjetno najrajši. Miklavž in Božiček pa sta tuđi že odpotovala s svojim spremstvom nazaj domov ter že pridno opazujeta, kdo je priden in kdo ne. Vrša Mandeljc MENGŠAN NAŠI PESNIKI Luna tava kol sanjava, bleda je in lepa, a glej, tam za oblaki neka/ plava: "Luna, res, poglej tjaf" Čas tvoj že je proč, pusti svetu, luč, pa še pridi kdaj, da nam razsvetliš noč, da nam podariš moč. Noči polne tvoje slave lepe so in krasne in še bog daj jasne, misli svelle, sladke, ti urice naj zveste. Nebo se že svetli, že porumeneva, kot nedolžno dekle, lica njena mehka, že pordeči. Luna pa še tava, lava kot sanjava, bleda je in lepa, a glej, tam za oblaki res nekaj plava in Luna res pogleda. Tam doli za oblaki vidi jasno lice, lice po Ino u/ja, lice p) GORSKI TEK NA CRINTAVEC Kje so meje, pomisli večina, ko izve čas 1,25,22 zmagovalhi Igorja Šalamuna, ki pozna pot, ki je po planinskih tablicah markirana na pet ur. Ta najtežji gorski tek v Sloveniji z visinsko razliko 1957 metrov, je eden najtežjih v evropskem merilu. Kljub slabemu vremenu je v dmgem poskusu lepo uspcl. Med alpinisti se je na deveto mesto uvrstil član našega AO Klemen Hančičs časom 1.38.10. Dare Božič Balinarske novice Praznovanja so za nam i, pošiljam pa vam obljubljene rezultate decembrskega šahovskega turnirja. Udeležilo se ga je 17 tekmovalcev, ki so se uvrstili takole: Vse partije so bile odigrane v našem novem klubskem prostoru. ■ 2. januarja se je začelo tekmovanje v "VViner-šnopsu", prijavljenih je preko 30 tekmovalcev. Pokale za zmagovalce sta prispevala lastnika tekstilne trgovine "Ha-ni", Jani in Nika Hribar. Ob tej priložnosti se jima najlepše zahvaljujem. ■ S takimi družabnimi igrami nam minevajo dnevi, ko ne balinamo. Počasi se že pripravljamo na občni zbor sekcije, ki bo nekje v drugi polovici februarja. Vsi člani boste pravočasno obveščeni. Do takrat pa lep pozdrav. Predsednik BS, Marjan Tomazin ŠPORT 1. mesto Hasan Rošič 15točk_____ 2. meslo Janez Kožclj 14 točk_____ 3. mesto Milja Pen^al 12točk_____ 4. mesto Miro Kramar 11,5 točk 5. mesto Andrej Ilovar 11,5 ločk 6. mesto Vojo Svetinovič 11 točk 7. mesto Franc Bleje 8'točk 8. mesto Milan Korbar 7,5 točk 9. mesto Ludvik Mikola 7,5 točk 10. mesto Franc Ornik 7,5 točk_____ 11. mesto Štefan Borin 7 točk______ 12. mesto Ciril Gale______6 ločk______ 13. mesto Brane Maroll 5 ločk______ 14. mesto Ivan Medved 3,5 ločk 15. mesto Ilija Radulovič 2,5 točk 16. mesto Rudi Rolih 2 točki 1 7. mesto lože Šuštaršič 0,5 točke l£i^l MENGŠAN ŠPORT NK Mengo 28 v Avstriji ■ Že v prejšnji številki Mengšana sem najavi!, da nameravamo v NK Mengo 28 z mlajšimi selek-cijami sodelovati na nekaterih turnirjih doma in tujini. Tokrat smo sodelovali v Si. Veitu v Avstriji. ■ Na pot smo se odpravili v petek, 2. jan-uarja zjutraj. Oblačno vreme ni pokvarilo razpoloženja, saj je bilo v očeh naših otrok veselje ob ponovnem srečanju in dejstvu, da nameravamo z njimi intenzivno delati. Kilometri so minevali hitro in že smo bili na prizorišču. Prijetno mestece nas je pričakalo v soncu z zelo prijaznimi Ijudmi. ■ Igrali smo v športni dvorani, na ograde in nekoliko večje gole, kot so rokometni. Nastopili smo v dveh kategorijah, in sicer U-12 in U-14 z vsega skupaj 16 igralci. Predvsem na ograde smo se najtežje privadili, vendar ob dejstvu, da smo igrali proti ekipam moćnih avstrijskih klubov, ćelo prvoligaškim, je potrebno fantom samo čestitati. ■ Našo majhnost smo skušali nadoknaditi z borbenostjo na igrišču in pozornostjo do nasprot-nikov izven igrišča. Bili smo namreč edino moštvo, ki je delilo zastavice in zloženke svojega kraja, kar je opazila tuđi publika, ki se je kmalu opredelila za naši ekipi. ■ Glede na to, da so fantje odšli na tekmovanje brez posebnih priprav, so nas s prikazano igro zadovoljili, rezultat pa bi bil lahko z malce več športne sreče ludi boljši. ■ Za konec bi se rad zahvalil tuđi staršem, ki so spremljali svoje otroke in povabil k sodelovan-ju še ostale, kajti več nas bo, močnejši borno. Športni pozdrav! Alešjanežič Kje so človekove pravice ■ Veliko se piše, veliko govori o človekovih pravicah. Kdor pa svojo pravico išče, je ne najde. Mislim na del cesle od maslu tlo l'avovca. Ker moja hi.ša stoji ob Kamni.ški cesli, sem rekel delovodji, naj mi robnike znižajo, kol so jih povsod dnigod. Rekel mi je, da to ni v nacrtu. Zato sem šel do našega župana Janeza Pera. Vprašal sem ga, če ima on kaj besede pri tej gradnji ceste. Seveda sem mu povedal, kaj želim. Nato je poiskal delovodjo ler mu naročil, naj pri meni tri robnike znižajo. Nekaj časa jih res nišo zaf'ugirali. Žal en dan pred asfaltiranjem so jih že zafugirali, nišo pa jih /nizali. 1 Če bi sedaj iz glavne cesle želei kaj pripeljali, bi moral mimo Pavovca na Bevku okrog, kar bi bilo še bolj nevarno. Tuđi drugi, ki hodijo v trgovino Vrba, se jezijo, ker morajo skakali čez robnik. Tuđi pismonoša in kolporter, ki raznaša časopis, se jezi, pa ludi mamice, ki hodijo z otroškimi vozički v trgovino Vrba, morajo skakati čez robnik, kar je nevarno. Najprej so na koncu mojega vrta znižali robnike, pa ne vem, na čigavo pobudo so jih zvišali. Ne gre toliko, da bi bil prehocl prav na mojem dvorišču, ampak od mene proti mostu bi nekje moral biti. llpam, tla bodo spomladi, ko bodo delali pločnik na moji strani, to upošlevali. Lahko bi se navajal napake, ki so jih delali, ko so kopali okrog mojega vrta, pa nič ne pomaga. Ilija Spehar Od železne ceste II ■ Ker je naše naravno okolje kompleksno, so ludi reakcije na posege vanj prav lakšne in zato včasih težko predvidljive. ■ Tako bi obvozna cesta poleg razbremenitve našega kraja lahko razbremenila trgovce more-bitnih strank tlo tolikšne mere, da se jim lokaci- VAŠA POŠTA ja v kraju ne bi več izplačala in bi se mrzlično selili ob novo cesto. Ob naslednji prometni poplavi bi seveda zahtevali novo obvoznico in tako bi pozidali še zadnje livade, ki bodo v soclobni družbi zopet pomenile neprecenljivo bogastvo. ■ Enolične rešitve ne prinašajo dovolj pestre izbire, da bi lahko resile kompleksen problem. Tako je avtocesta še vedno samo cesta, za katero ni nikakršnega jamstva, da bo zado-voljevala potrebe naših potomcev. Z obvozno cesto ludi gneče na cesti ne odpravimo, le pomedemo jo pred sosedov prag. Tuđi velike parkirne hiše na obrobju našega glavnega mesta, katerega del smo skoraj že, le gasijo požar. Laže bo ljudem pustiti avtomobile doma in se peljati v službo z vlakom kot parkirali nekje na robu mesta in preostanek poli preždeti na katerem od mestnih avtobusov. Kdor se namreč napoti v Ljubljano z avtomobilom, trdno verjame, da bo našel parkirno mesto prav ob hiši, v kateri ima opravek. Takšno vedenje je v naravi avtomobilista samega in se ne da dosti spremeniti. Saj z avtomobilizmom ni nič narobe, le tako naprej ne bo šio več. ■ Vzporedno z gradnjo cestne infrastrukture je nujno dograjevati in posodabljati tuđi druge prometne sisteme. Železnica je kot dama v najboljših lelih; le zakaj se je nihče ne upa peljati na ples? Razumna je, dovolj stara, da ve, kako se čaši spreminjajo, ne pozna prometnih zamaškov, polniki v zadnjem vagonu so enako mirni kot listi v sprednjem delu vlaka, njihova usoda je za razliko usode voznikov avtomobilov v varnih rokah vlakovodje in razumnega stroja, ki nima osebnih problemov in na njegovo počutje ne vplivajo vreme, Luna, voznik s tujo registrsko tablico in prižgano zadnjo meglenko... Vlak lahko po potrebi ludi podaljšamo z odgovarja-jočim številom vagonov, ki ne delajo gneče na progi. ■ Pa saj Mengšani nimamo vlaka!!? Imamo letala. Z njimi je vse v najlepšem redu, dokler letijo, nimam pripomb. Letališča glavnih mest ponujajo poleg zrako-plovov tuđi najpestrejšo paleto prevoznih sred-slev od rikš, taksijev, avtobusov, podzemne železnice, hitrih vlakov, navadnih vlakov... Letališče brez vsega tega nima pravega smisla. ■ Naj povem naravnost: ljubljansko letališče potrebuje hitro železnico, ki naj teče skozi naš kraj. Svetovnemu popotniku se bo zdelo, da je priletel v sodobno, demokratično deželo, ki daje potniku možnost, da sam izbere prevozno sredstvo, ki mu ustreza: domačnost in vonjave pre-natrpanega Brničana, vrsto nadstandarda, ki ga VAŠA POŠTA MENGŠAN nudijo naši taksisti, ali udobno vožnjo v kii-matiziranem hitrem vlaku, kjer bi poleg pot-nikov z letališča in šolarjev sedeli tuđi visoko ozaveščeni Ijudje iz naših krajev. ■ Vendar avtocesta in železnica ne rešita v celoti problema dnevne migracije. Dopolnilno rešitve nudijo nove tehnologije, ki delo iz pisarn lahko skoraj v celoti prenesjo v domove. V službo bi hodili le nekajkrat tedensko na poslovne sestanke, koordinacijo, zabave. Več primernih delovnih mest bi se našlo tuđi za matere, ki so sedaj često postavljene pred dilemo materinstvo ali kariera. ■ Krajevna omrežja bi poleg dela na domu dala tuđi vse satelitske TV programe, kabelsko televizijo, elektronsko pošto, video konference, telefonijo, mrežne igrice, brskanje po knjižnicah... in seveda po vseh bazah podatkov, ki so širom sveta na voljo Internetu. V mesto bo treba le še po opravkih, ki jih v kiberprostoai ne borno hoteli opravljati. ■ Pestrejša izbira komunikadj bi lahko zago-tovila udobnejša, hitrejša, neomejena potovanja po navideznem in pravem prostom, ki postajata vedno bolj eno. Daižbeno in prostorsko planiranje, ki se zaveda pomena pestrosti in možnosti izbire, zanesljivo pripelje do ekološko in družbeno neoporečnih rešitev, ki bodo znale ohranjati identiteto prostora ter zagotavljale njegovo visoko integrira-nost. Le v takšnem sistemu lahko uspeva sodob-na demokratična daižba. Rok Benda Novoletno razmišljanje o (ne)osvetljeiiosti našega kraja - Mengša ■ Ko sem se pred novim letom peljala v službo po bogato novoletno osvetljeni glavni ulici, sem ugotovila, da je skrajni čas, da napišem o tem, kar mi že dolgo časa leži na duši - o neosvetl-jenosti clveh točk v našem kraju: avtubusnega postajališča v smeri proti Ljubljani nasproti tovarne Trak Mengeš in dela glavne vpadnice iz Domžal v Mengeš pri trgovini Ha-ni. ■ V Mengšu stanujem že 25 let in toliko časa se tuđi vozim v službo v Ljubljano; najprej sem se vozila z avtobusom in sedaj z osebnim avtomo-bilom. Ko se peljem v Ljubljano mimo avtobus-nega postajališča nasproti tovarne Trak, potniki čakajo v trdi temi. Postajališče ni osvetljeno, in to že od trenutka, ko je bilo urejeno, to pa je gotovo najmanj 4 leta. Ko sem se vozila z avtobusom, sem bila zelo vesela, če me je kdo "pobral" na avtobusni postaji in me peljal v VAŠA PSO Š T A Ljubljano. Ker mi je takrat to veliko pomenilo, tuđi sama ustavim in peljem koga v Ljubljano, čeprav priznam, da vedno redkeje. Sedaj pa ne vidim oziroma prepozno vidim, ali sploh kdo stoji na avtobusni postaji ali ne. ■ Stanujem v Grobeljski ulici, ki je glavna vpa-dnica iz Domžal v Mengeš. Ko sem se preselila v Mengeš, so hiše stale le na njeni desni strani (gledano iz Mengša proti Domžalam), del ulice ni bil razsvetljen (tako je še danes) in ulica ni imela pločnika. Ob rekonstrukciji ceste je bil narejen pločnik na njeni levi strani ceste, torej tam, kjer so se hiše sele gradile, tam, kjer nobe-na niša nima izhoda na cesto. Nisem strokov-njak za gradnjo čest, vendar zakaj ni bil pločnik zgrajen na desni strani ceste, kjer hiše stojijo 50 in več let in imajo izhode na cesto, ne razumem. Sedaj pa k problemu, kako naj pride-mo stanovalci desne strani (med nami je veliko šolarjev in upokojencev) podnevi in ponoči varno čez cesto na pločnik na levi. Preprosto ne moremo oz. zelo težko, ker je na vpadnici gost promet in samo en prchod za pešce in ko pridemo do njega, imamo pločnik že na svoji strani, tako da nam ceste ni treba več prečkati. Tako hoclimo stanovalci desne strani ulice po makadamskem, razritem robu ceste in pri trgovini Ha-ni še po temi oziroma šibki razsvetljavi, ki nam jo nudi neonski napis trgovine. I Nihče me ne bo prepričal, da sta avtobusna postaja (najmanj že 4 leta) in del Grobeljske ceste (od nekclaj) neosvetljena zaradi tega, ker čakamo na nekakšno celostno ureditev, ko pa vsakdo od nas ve, da se da postaviti začasno luč, na primer tako, kot jih postavljajo gradbeni-ki na svojih gradbiščih. Ne, ni problem v postavitvi luči, problem je v tem, da nam je vedno bolj vseeno, da tišti, ki nimajo avtomo-bilov in se morajo zaradi dela in učenja peljati v Ljubjano, morajo peš v Solo ali po opravkih in ne vidijo oziroma nišo viđeni, drugi del kraja pa se koplje v lučeh. I Verjetno bo kdo vprašal, zakaj o tem pišem, in se o vsem nisem prej pogovorila z odgovor-nimi. To sem storila že pred leti, ko sem bila še v svetu krajevne skupnosti, sedaj pa bi glede na svoje delovne obveznosti to lahko storila le v času, ko so nedosegljivi. N. Zalokar, Mengeš V Cudežne roke gospe Mire Skitek - višje nziotcrapcvtke I Tuđi mene je začela mučiti bolezen, ki ji pravimo "bolezen današnjega dne". Bolela me je hrbtenica, bolečina se je širila v kolke in kolena. Na priporočilo moje osebne zdravnice, sem obiskala zasebno ordinacijo gospe Mire Skitek v Mengšu. ■ Ko sem vstopila v ordinacijo, me je gospa Mira Skitek sprejela z nasmehom in prijaznostjo. Zaupala sem ji svoje težave. Hitro je ugotovila, kako mi lahko s svojimi aparaturami in ostalo tearapijo ublaži moje bolečine. Z ročno masažo pa še dodatno pripomore k izboljšanju stanja. I Med masiranjem sva prijetno pokramljali, poučila me je, kakšne vaje naj tuđi sama delam doma, kajti za dobre rezultate terapije so še kako pomembne vaje. Po nekaj obiskih se mi je stanje neverjetno izboljšalo, skoraj nisem mogla verjeti, kaj vse zmorejo njene zlate roke in dobra volja. Ko sva zdravljenje končali, so bolečine izginile. Sedaj se gibljem brez bolečin. I Zaveclam se, kako mi je gospa Mira Skitek pomagala pri moji bolezni, zato jo spoštujem. Vam dragi Mengšani in vsem ostalim, ki berete te vrslice in vas mogoče tarejo podobne težave, priporočam, da jo obiščete.Verjemite mi, ne bo vam žal. ■ Njena ordinacija je v kletnih prostorih Zdravstvenega doma v Mengšu. Dela na napot-nice, saj ima koncesijo. Gotove usluge pa nudi samoplačniško in za to ni potrebno čakati. Sprejela vas bo s prijazno besedo, kar pa nam bolnikom pomeni pol zdravja. Pokličete jo lahko potci. 738 129. Njena hvaležna pacienlka Iva Ručieai OJ Spoštovana anonimna prebivalka Mengša! I Dobil sem vaše pismo, ki me je zelo pre-senetilo, obenem pa razočaralo, da niste toliko pošteni in odkrili, da bi se podpisali s polnim naslovom, kljub temu, da ste vi dobili moj naslov, čeprav ne vem kako - v smeteh na vašem koncu gotovo ne. V zvezi z vašim pismom vam želim odgovoriti naslednje: I V Mengšu oz. okolici nisem bil že najmanj 5 let. V naši družni nismo nikdar igrali badmintona niti mini tenisa in nimamo tovrstnih odpadkov. I Vse odpadke, ki jih naše gospodinjstvo ustvari, odlagamo v zabojnik za smeti, ki ga imamo pred hišo in ga redno tedensko prazni Komunalno podjetje Ljubljana. V družini smo vsi člani PD in se zavedamo čuvanja okolja ter se temu primerno tuđi obnašamo. Ko obiskujemo naše gore, vse odpadke, ki jih imamo, odnesemo s seboj v dolino, dostikrat tuđi drugih obiskovalcev gora, ki nimajo te zavesti. 28 MENGŠAN VAŠA POŠTA ■ Če ste imeli pošten namen, bi se lahko pod-pisali s polnim naslovom, kar zahteva tuđi osnovni kulturni odnos med resnicoljubnimi ljudini.. Franc Cankar Dobravica 41, Ig Pismo, ki ga je prejel gospod Franc Cankar, objavljamo v celoti. Uredništvo Sem prebiualka Mengša in vam sporočam naslednje: Rada budim na sprehode po mengeškib goz-dovih in me zelo razjezi, če na lepem kraju opazim človeško mabmarnost. Ker sem videla kup plastičnih stvari, ki ne preparijo (zobne ščetke, spenjalka za lase, lopar za badminton, mini tenis, posodica za psa, odeja...), vas opo-zarjam, da tega ne počnete več, ali pa puščajle svojo svinjarijo na Iguf Pisala pa sem vam zato, ker sle pustiti seveda svoj naslov. Pišem vam kot opozorilo za vašo malomarnost in glede na to, kakšen vzor predstavljate mladim Ijudem, ki se tega verjetno malo bolj zavedajo. Upam, da bosle do naslednjega "deponiranja" temeljito premislUi, če se taka malomarnost splača! Prebivalka Mengša V razmišljanje ■ V soboto 27. decembra 1997 je bila v Kulturnem domu Mengeš prireditev "Živ Žav", namenjena našim najmlajšim. Na plakatu in listkih, ki so jili elelili po (rgovinah, ni bilo napisano, koliko /naša vstopnina. Do sedaj so bile lake prireditve, namenjene našim najmlajšim, bre/plačne. Žal so od vsakega otro-ka zahtevali 500 tolarjev, kar ni malo. Kdo je to prireditev organi/.iral, ne veni. Tuđi vsebinsko ni bila namenjena najmlajšim. Pozabili so prizore iz pnivljic in zgodbe iz življenja živali. Na prireditev, ki je namenjena najmlajšim, ne spadajo zahodni, ameriški plesi. Tuđi Dedek Mraz je bil reven, brez spremstva. Majhen, neo-pazen zajček, se je skriva! za Dedkom. Kje je bilo drugo spremslvo Dedka Mraza? Ob izhodu iz dvorane je Dedek Mraz delil otrokom bon-bone za 500 tolarjev vstopninc. Prireditev "Živ Zav" je namenjana našim najmlajšim, brez vstopnine in ameriških plesov. Danica Udarit Dan samostojnosti države Slovenije ■ Prispevek sem se namenil napisati, ker skoraj ni bilo pozornosti, namenjene 7. obletnici razgla-sitve rezultatov plebiscita v Občini Mengeš. Podobno se je dogajalo že tuđi prej. Župan je povedal le nekaj stavkov o tem, da so bili 26. decembra 1990 razglašeni razultati plebiscita. Lahko bi poudaril, da je bil poslanski klub Demosa tišti, ki je sklenil, da bo plebiscit za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Zakon o plebiscitu je slovenska skupščina sprejela 6. decembra 1990,18. decembra je predsedstvo SFRJ sporočilo, da je odcepitev Slovenije protiustavna, nato so zasedali številni zvezni in republički organi, v nedeljo, 23. decembra 1990, pa se je 88 % volivcev na plebiscitu odločilo za samostojno Slovenijo. Konec decembra 1990 Slovenija še ni bila pripravlja na samostojno pot, na plebiscitu pa se je Demos zavezal, da bo vsa potrebna osamosvojitvena opravila dokončal v šestih mese-cih. Za takšno odločitev sta bila potrebna odločnost in pogum, predvsem pa neomajna vera v slovenskega človeka in tisočletna želja, da slovenski narod zaživi v svoji državi. Plebiscitu so sledili meseci napetosti in silnih naporov, doživeli smo napade jugoarmade in na koncu zmagali. ■ Ne razumem, zakaj ne znamo ceniti in bolj poudarili dejstvo, da imamo o več kot tisočletju zopet samostojno slovensko državo. Proslava bi bila lahko ne le bolj slovesna in praznična, pač pa tuđi zelo vesela, kar dan samostojnosti lahko tuđi je, ker je bila takrat spočeta država Slovenija. Kojstvo je bilo polem težje, bile so ludi žrtve. I Vtis je uspešno popravila Mengeška goclba, ki se je pod vodstvom l'rimoža Kosca predstavila z odličnim ra/.položenjsko-revijskitn orkestralnim programom, z mnogo mladih glasbenikov. Vseka-kor nova sveza smer v mengeški godbi. Čestitam. ■ Morda je bil moj vlis kritičen ludi zaradi obiska dveh proslav tik pred mengeškim koncertom. Prva je bila v Dobu ob spomeniku samostojnosti in državnosti (govornik g. Bogdan Osolin). Druga pa je bila v Domžalah, kjer je bil slavnostni govornik dr. Miha Brejc, predsednik Sveta Občine Domžale. Izrečene besede so bile ne le vzne-sene, pač pa tuđi odkrite. Meni so se zelo vtisnile v dušo in me preganjale na proslavi oz. koncertu v Mengšu. Nekaj misli sem že povzel. Pomembne, za moje razumevanje stanja naše družbe, so bile ludi naslednje. V sedmih letih je bilo marsikaj, kar nas veseli, pa tuđi takega, kar si nismo želeli. Zadovoljni smo, ker živimo v svobodni in sa-mostojni Sloveniji, ponosni smo lahko na vse, kar je Slovenija v tem času dobrega dosegla, prav pa je, da se zavemo tuđi vsega tistega, kar je narobe. Ali ni pošteno do nas samih, do naših prednikov, predvsem pa do naših otrok in vnukov, da resni-ci pogledamo v oči, da rečemo bobu bob in se lotimo reševanja družbenih probemov. ■ Nekateri svarijo pred stalnim opozarjanjem na napake, ćeš, to ne vodi nikamor. Ali smo res že pozabili, kam nas je pripeljalo zatiskanje oči pred resnico v prejšnji Jugoslaviji? Resnica marsikomu ni prijetna, toda, bolje se je odkrito pogovoriti o še tako neljubih stvareh, kot pa bežati pred težavami ali pa se delati, kot da jih ni. Tuđi ni dobro, če Ijudje brezmejno veaijejo oblastnikom in se vdajo v usodo. V tem pogledu smo Slovenke in Slovenci še posebej ugodni za oblast, saj vse prenesemo in se tolažimo, češ, da le ne bi bilo slabše. Takšna drža pa ne vodi naprej, ampak v zaostajanje za drugimi demokracijami. Zadnje mesece leta 1990 smo dobro vedeli, da odločitev za samostojno Slovenijo pomeni veliko težav, veliko naporov, tuđi veliko tveganja, pa vendar smo se odločili. Kaj pa danes? Zavedati se moramo, da je bodočnost Slovenije naša skupna odgovornost. Sposobni smo premagati še lako hude težave, lotiti se jih moramo le pravočasno, preden bi nam postalo res težko. Ob takih slovesnih prazničnih dogodkih bi se lahko ozrli vaše in daig k drugemu, premislili naše ravnanje in /.brali energijo za boljši jutri. Tomaž Stebe m a >CLO UH, V TEJ PRALNICI SE PA VEDNO CAKA! MENGŠAN Glej, zemlja si je vzcla, karje njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, karje neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreli. SMakaroVič IVANVRANKAR (1929 -1997) Zahvala Ob boleči izgubi našega dragoga moža, očela, ata, brata in strica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sose-dom, bivšim sodelavcem in upokojenem podjetja Napredek, znancem in vsem, ki ste ga imeli radi, za izrečeno sožalje, podar-jeno cvetje, svece in svete maše ler ga pospremili na zadnji poli. Posebej se zahvaljujemo gospe dr. Gabrijeli Kovač Mohar, župniku gospodu Mateju Zevniku za opravljeno pogrebno maso in obred, gospodu Kerinu za spod-budne besede, pevcem Mengeške-ga Zvona in gospodu Stoparju za zaigrano žaloslinko. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, bescda tvoja v nas živi -mednamisi! Zahvala 90. leto zemeljskega življenja seje izteklo za našo mamo POLONCO AVBELJ iz Mengša Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so /o sjtremili na njeni zadnji poli, za izrečena sožalja, darovano cvetje in svece v njeno slovo. Hvala ludi dr. Gabrijeli Kovač-Mohar in sestri Ivi Kralj. Zahvala gre ludi gospodu župniku Mateju Zevniku za lepo opravljen pogrebni obred in maso. I,ej)o se zahvaljujemo stanoval-cem Slovenske ulice 67c za izrečena sožalja, za podarjeno cvetje in svece. Vsem še enkral iskrena hvala. Vsi njeni. Zahvaljujem se vsem, ki ste mi pomagali ob močnem napadu kapi na sprehodu v parku pri balinarjih 22.11.ob 15.30 uri. Poklicali ste hitro tuđi zdravnika in rešilni avto, da me je odpeljal v Nevrološko kliniko, kjer sem se resno zdravil do 19.12.1997, ko sem odšel domov. Vsem iskrena hvala. Florjan Kramar KOLEDAR PRIREDITEV KULTURNI DOM MENGEŠ Sobota, 31. januar ob 14. uri DEŽELA SONCA gledališka predstava za otroke • DAN NOROSTI, komedija 28.1. ob 20. uri • 31.1. eb 21. uri ZUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ • Trdlnov trg 8 • tel. 061 738 977 Pisama In skladišče sta odprta ob petklh od 16. do 18. ure. • KLIC V STISKI med 16.00 In 18.00 smo Vam pripravljeni prlsluhnlti po telefonu 738 977. V novih prostorih naše KARITAS pa se lahko oglasite osebno. SVETOVALNICA -'vsak ponedeljek. Žiro račun: 50120-620-149-1301110-134/98 Zahvala Ob ležki izgubi naše drage sestre IVANE FRANČIŠKE ŠRAJ se iskreno zahvalimo vsem, ki ste darovali za svele maše, svece, cvetje, ki ste izrazili sožalje. Hvala vsem, ki slejo sj>remiti na zadnjipoli. Njene sosestre in domaći. mi Trgovina F#il :J/il Slovenska cesta 30, Mengeš, tel.: 061/737-044 Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota od 7.30 do 13. ure NAPREDEK priznane blagovne znamke spodnjega perila: Lisca, Beti, Skiny, Wonderbra, Playtex, Cocharel, Selina, Komet... -velika izbira ženskih pletenin -že za 3.200 SIT •ženski puliji in polpuliji za samo 1.690.- SIT -otroški in ženski puliji iz termovelurja od 1.980.-do 2.700.-SIT ajvecja izbira v Mengšu domači in tuji proizvajalci V trgovini Zarja lahko v TV VIDEO HI-FI CENTRU poleg akustike priznanih proizvajalcev izbirate tuđi v veliki ponudbi malih gospodinjskih aparatov Philips, Moulinex, Bosch, Braun, Gorenje in Elektrolux | UGODNI KREDITNI POGOJI [ODLOŽENO PLAČILO ZIMSKA AKCIJA j« v Napredkovih prehrambenih trgovinah od 21. januarja do 4. februarja Kmeclca sal. Emona MIZ 3^46^ 2 .730,- Klobasa pizza Emona MIZ UM&r 760,- Klo. pizza mini Emona MIZ 1^56^" 760,- Alp. mlekoll3.2%slim Lj. mlek. -446^0 125,- Sir Gaudar 45% Lj. mlek. U^8r" 976,- Ledeni čaj 1.51 PVC Lj. mlek. ~473r~ 118,- Vino Vitez 11 KK Ptuj ^54^0 277,- Rdeča pesa 650g Eta -ZHrr~ 208,- Ribe sardine Blue King I25g -W0^0 85,- Toaletni papir Soft dižeči 8/1 JVHrr- 370,- Pralni p. VVeisser R. 3.6kg PVC 94A?— 760,- Pralni prošek Persil GP 2.4kg PVC 0%br" 699,- Tek. milo Badedas 300ml 3«6r~~~ 269,- Tek. milo Amai Soft 300 ml 344?— 269,- Hrana za mačke Darling, gov.400g 452^tO7- 99,- Hrana za pse Darling, gov. 1.2kg d4t7 255,- Čistilo razkužilo Domestos 750ml 35^4CT 285,- Čistilo CIF 500g 356^or 291,- Mehčalec Kuschelweich 11 konc. &\%<— 476,- Zobna pasta Acquafresh lOOg 390?— 314,- Priporočamo Vam nakup v Vaših najbližjih trgovinah v Mengšu Market Rasica, Kolodvorska 2 _ delovni čas od Z30 do 19.00 | sobota od 7.00 do 13.00 ____ nedelja od 7.30 do 11.30 Trgovina Ugodne prodaje, Slovenska 67 delovni čas od 7.30 do 22.00 vsak dan, ražen nedelje kočna ELEKTRO ŠPORT blizu Kemijske industrije Kamnik, tel. 831 436 Pri nas lahko izberete: * ŠPORTNO OPREMO IN NADOMESTNE DELE * OPREMO ZA RIBOLOV * AKUSTIKO * ELEKTRIČNE PEČI IN DRUGI ELEKTRO MATERIAL Zimske počitnice so že pred vrati -zato smo znižali cene zimski športni opremi! * SMUČARSKE VEZI MARKER (od W2WsiT dalje) . IN TYROLIA (od 13.950 SIT dalje) A [ * DRSALKE od 7.550 SIT dalje -w,: I* PALICE VOBUTEV ZA SNEG po 3.600 SIT * ŠNEŽNI SMUKCI po 780 SIT * DRUGI REKVIZITI ZA IGRO NA SNEGU Poleg navedenih cen vam nudimo še dodatni gotovinski popust! Nismo pozabili tuđi na ljubitelje KOLESARSKEGA ŠPORTA! NUDIMO UGODNI PUČILNE POOOJi (GOTOVINSKI POPUST 8% IN PLAZILO IVEČ CIKI ■ do 8). • ŽENSKO GORSKO KOLO 118 prestavami 33.850 SIT + vsi popusti in ugodnosti Sledite mmUtiji - diAcUU %m