Št. 11 (1961) Leto XXXVIII NOVO MESTO četrtek, 19. marca 1987 Cena: 200 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
Pohvala Pionirju
Izjava Andjelka Vasiča
NOVO MESTO — Delovno organizacijo Pionir so 12. marca obiskali predstavniki sindikata, med njimi član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije Andjelko Vasic in član predsedstva Zveze sindikatov Slovenije Janko Goleš. Pogovarjali so se o gospodarjenju v tej delovni organizaciji in posledicah nedavno sprejetih ukrepov Zveznega izvršnega sveta.
Andjelko Vasic je poudaril, da mora biti osebni dohodek delavcu spodbuda za delo in da mora zadostovati za njegovo socialno vamost. Vendar je treba za več denarja tudi več in bolje delati. O obisku v Pionirju jedejal, da je na njem dobil vtis, da si je ta delovna organizacija pravočasno in pravilno utrdila mesto v gradbeništvu. Specializirala seje za nekaj vrst gradenj, ta usmeritev paje nujna. Pionirjevigradbin-ci opravljajo delo kvalitetno in v dogovorjenih rokih,zatosejim ni treba bati, da bi ostali brez dela v teh za gfad-bince še posebej težkih časih.
Pionirjevi predstavniki so gostom povedali, da pričakujejo zaradi nedavnih ukrepov gospodarske politike manjši dohodek. Bojijose,da ne bodo mogli prodajati stanovanj, ker zaradi predvidene revalorizacije obresti za kredite zanje ne bo denarja. Na obseg njihovega dela in s tem dohodka še naprej slabo vpliva omejevanje investicij. Slednje bi morali rešiti predvsem pri gradnjah stanovanj in turističnih zmogljivosti.
M. LUZAR
SEMINAR O IDEJNOSTI V ŠOLI
NOVO MESTO — Od 12. do 14. marca je bil v Novem mestu seminar »Šola in idejnost« za ravnatelje ter sekretarje osnovnih organizacij ZK osnovnih in srednjih šol v dolenjski regiji. Tridnevni seminarjeorganizi-ralo medobčinsko študijsko središče po dogovoru zOK ZKS vseh štirih dolenjskih občin in z novomeško enoto Zavod za šolstvo SRS. Udeleženci so se preko predavanj in razprav seznanili z aktualnimi idejnopolitičnimi vprašanji v naši družbi, še posebej pa na področju vzgoje in izobraževanja.
RJA NAČENJA MOSTOVA ČEZ SAVO IN KRKO
BREŽICE — Strokovnjaki Inštituta za metalne konstrukcije iz Ljubljane so ob pregledu obeh med seboj povezanih mostov čez Savo in Krko ugotovili, da sta jekleni konstrukciji močno poškodovani in da sta mostova v kritičnem stanju. Sanacija je nujna, ker ju bo sicer treba zapreti za ves promet. Postopek za sanacijo bo sprožil izvršni svet z imenovanjem komisije, ki bo naročila projekt za zamenjavo poškodovanih jeklenih delov, za zaščito konstrukcije pred rjo in za prenovo vozišča. S popravilom ne bodo odlagali, ker bi vsako zavlačevanje in zanemarjanje ogrozilo varno vožnjo. Pričakovati je, da bodo za nekaj časa vpeljali na mostu celo enosmerni promet, da ne bi preveč obremenjevali njegove nosilnosti.
TURIZEM NI IZPOLNIL PRIČAKOVANJ
NOVO MESTO —Turizem štirih dolenjskih občin v preteklem letu ni dosegel ravni iz leta 1985, ker je bilo za več kot 1 odst. manj domačih in za dobre 3 odst. manj tujih gostov. Tudi nočitev je bilo precej manj, skupno na Dolenjskem za 8 odst., venddr različno po občinah.
»Čakamo na odgovor iz IMV«
LJUBLJANA — »Novomeški IMV je zastava že prej ponudila dislocirano proizvodnjo modernizirane zastave 101, ki jo je le-ta zavrnila, sedaj pa leži v iMV druga ponudba za proizvodnjo novega modelaZ 104.ČeKragujevacnebo kmalu dobil odgovora na to ponudbo, se bomo morali ozreti za drugimi partnerji.« Tako so o sodelovanju z IMV povedali predstavniki kragujevske Zastave na tiskovni konferenci, ki so jo za jugoslovanske novinarje v Ljubljani prejšnjo sredopripraviliskupaj z ljubljanskim partnerjem Zastava avtom. Povedali so tudi, dasodelo-vanje z IMV sicer uspešno poteka na drugih področjih in da se prav tako dogovarjajo s koprskim Cimosom za dislocirano proizvodnjo kabrioletnega modela Yugo, pretežno za izvoz. Na bližnjem beograjskem salonu avtomobilov naj bi naš največji proizvajalec avtomobilov predstavil novi model Yugo-florida in še nekatere druge izpopolnjene modele iz dosedanje proizvodnje ter uva-ljavi! novo geslo: Zastava h kupcu, ne kupec k Zastavi. Glede na dejstvo, da bo Zastava že v bližnji prihodnosti pričela sprejemati vplačila za yugo-florido, ki bo iz redne proizvodnje prišla šele leta 1989, pa lahko slutimo, po kaj bo šla Zastava h kupcu.
T. J.
Posavje ena sama velika packa
Posavje, zlasti pa krška občina, je med najbolj onesnaženimi v Sloveniji — Priprave na problemsko konferenco RK SZDL Slovenije, ki bo v aprilu_
KRŠKO — Posavska regija zavzema po onesnaženosti neslavno četrto mesto v Sloveniji, mesto Krško in sploh vsa občina pa je nekajkratni rekorder. Predsednik medobčinskega sveta SZDL za Posavje Lado Močivnik pa jepretekli teden na posvetu o ekologiji, energiji in varčevanju slikovito dejal, da bi Posavje na slovenskem zemljevidu lahko označili z eno samo veliko črno packo.
Čeprav v Posavju še nimajo katastra najhujših onesnaževalcev, je vsakomur jasno, da ob Savi navzdol najhuje ogrožajo okolje tovarna papirja v Radečah, Jugotanin v Sevnici, tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« v Krškem, JE Krško, prašičja farma na Pristavi. Če k tem prištejemo še načrtovane velike posege v posavski prostor, gradnjo hidroelektrarn, daljnovodov, avtomobilskih cest, plinovoda, bo regija ogrožena še huje. Že sedaj so neznosne bivalne razmere, o tem govore tudi zdravstvene statistike. Čeprav je bilo slišati, da se med ljudmi ekološka zavest prebuja, da so marsikje veliko naredili, da bi zmanjšali onesnaževanje, je po drugi strani tudi res, da v Posavju na celovitejše reševanje teh problemov niti niso bili pripravljeni.
Na posvetu ni manjkalo konkretnih pripomb. Sevničani so dejali, da ne bodo dali soglasja za gradnjo HE Vrhovo, dokler ne bodo sprejete njihove zahteve za čisto Savo. Menili so tudi, da se premalo upoštevajo
5
DOMALA STOTINJA REZAČEV — Predzadnjo nedeljo je podružnica Društva vinogradnikov Sevnica—Boštanj povabilo na tradicionalni prikaz rezi vinske trte inž. Darka Marjetiča iz laškega agrokombinata. Trta ne rodi le na Škarjah, dobro grozdje bo pridelal le tisti, kdor vestno skrbi za trto vse leto in pravilno gnoji. Na sliki: v vinogradu pri Martinu Dolinšku na Vrhu. (Foto: A. Železnik)
mnenja ljudi in posledice, kijih prinašajo energetski objekti. V brežiški občini so zaskrbljeni zaradi vplivov akumulacijskih jezer na geotermalno vodo. Skrbi jih tudi gradnja
• Razpravljavci so se opredelili za tako imenovano mehko varianto razvoja, s katero bi bila zagotovljena 3,5-odstotna rast družbenega proizvoda ob sedanji porabi energije. Nikakor ni res, da ekonomija in varstvo okolja ne gresta skupaj, zato naj bi največjione-snaževalci nosili tudi posledice svojega ravnanja. Da pa bo znano, kdo ta onesnaževalec je, bo potrebno vzpostaviti informacijski sistem zbiranja in obdelave podatkov, kar pa je seveda stvar strokovnih služb.
drugih infrastrukturnih objektov. Neizpodbitno pa je, da vseh svojih ekoloških problemov ne bodo mogli sami razrešiti.
Kljub vsemu pa so v Posavju za okolje nekaj že naredili. Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«, kije še vedno najhujši onesnaževalec Save in ozračja, je v preteklih letih
ADLEŠIČANI
PRAZNUJEJO
ADLEŠIČI — V spomin na 22. marec 1945, kojebilo v današnji adleši-ški krajevni skupnosti požganih 7 vasi in ko so bile zadnje borbe v Beli krajini, praznuje krajevna skupnost Adlešiči krajevni praznik. Na praznični dan ob 10. uri bo v adlešiškem kulturnem domu svečana seja skupščine krajevne skupnosti in DPO, ki seje bodo udeležili tudi predstavniki pobratenih krajevnih skupnosti Prilišče—Vukova gorica in Stara Ljubljana, uredništva Karlovački tednik-Radio Karlovac, ki ima v KS domicil, delegacija Tonose in Gostinskega podjetja Ljubljana, ki ima patronat nad šolo. Kulturni program bo pripravilo domače prosvetno društvo.
sicer povečevala proizvodnjo, a močno zmanjšala pošiljke žveplovega oksida v zrak in trdnih odpadkov v Savo. Podatek je tembolj razveseljiv, ker je s tem izboljšala svoje gospodarske učinke. V načrtu imajo še nove izboljšave, ki pa so seveda neznansko drage. Tudi za prašičjo farmo so v delu načrti, tako da bi se onesnaževanje zmanjšalo. Tudi tu pa bodo potrebne velike naložbe, za katere je vprašanje, ali jih bo reja • prašičev ob sedanjih cenah mesa sploh lahko prenesla.
J. SIMČIČ
TURISTIČNI PODMLADEK V ŠOLAH
BREŽICE — V občini se ta čas ponovno začenja tekmovanje za najbolj urejen kraj, ki ga usmerja občinska turistična zveza. Novost v njenem delu je ustanavljanje turističnega podmladka v osnovnih šolah. Poslej bodo tudi šole tekmovale med seboj za lepše okolje.
TEDEN
MEDNARODNEGA
SODELOVANJA
LJUBLJANA — V ponedeljek, 23. marca, se bo v Ljubljani začel Teden mednarodnega sodelovanja Alpe-Adria. V okviru te prireditve, ki bo do 28. marca, bodo organizirali 26. mednarodni sejem Alpe-Adria ter razstavo Človek in prosti čas.
Dolenjska v pasteh razvoja
problemske konference o ekologiji, energiji in varčevanju — Dopolniti družbene načrte — Izjemno težavno čiščenje voda in urejanje odlagališč
NOVO MESTO — Ujeli smo se v pasti razvoja, saj narave ni mogoče prelisičiti. Dolenjska ima ta čas onesnažene vode, kot da bi v njej živelo petkrat več ljudi. Samočistilna sposobnost zraka novomeške kotline je izrabljena, pol vodovodne vodejebakteriološkooporečne. Vnevarnostistazemljainvesživisvet na njej. Spomnimo se samo Krupe.
Razlogov več kot dovolj, da se ožja Dolenjska in Bela krajina, ki sestavljata dolenjsko regijo, organizirano in zavestno pridružita prizadevanjem za varovanje naravnega okolja in izboljšanje življenja. Medobčinski svet SZDL za Dolenjsko je v ta namen 11. marca priredil problemsko konferenco oz. širše posvetovanje, kije pokazalo, da smo glede ekologije, energije in varčevanja šele na začetku. Niti korenit zasuk v zavesti še ni narejen. Združeno delo, ki je eden glavnih onesnaževalcev, se skorajda še ne odziva na družbene akcije, ker misli, da se bo še dalo delati po starem, ko ekološke škode ni bilo treba povrniti.
Za »mehko« varianto
Regijski posveti, ki jih je organizirala SZDL pred problemsko konferenco o okolju, potekajo v času, ko je že jasno, da je degradacija okolja dosegla v Sloveniji skrajno mejo. Po poti nesmotrne uporabe energije ni več mogoče naprej, zato se moramo v Sloveniji dogovoriti, kako bo potekal naš razvoj. Ponujajo se tri variante: po prvi naj bi bil edini cilj dohodek, po drugi naj bi zmanjšali porabo primarne energije za polovico, po tretji pa naj bi bila letna rast družbenega proizvoda 3.5 odstotka, a tako, da se sedanja poraba energije ne bi več povečevala. Prav za to tretjo, t.i. »mehko« varianto se ogrevajo povsod, saj je v tem trenutku edina sprejemljiva, medtem ko bi bila druga predraga, prva pa samomorilska. Če naj okolje, naravne danosti, od katerih je odvisno naše življenje, v resnici obvarujemo, bo potrebno vzpostaviti sožitje med ekonomijo in ekologijo. Kdor ne bo našel te poti, naj nosi tudi ekonomske posledice. Odločitev pa moramo sprejeti sedaj, saj je za to skrajni čas, lahko pa bi bilo vse skupaj še hujše, če bi pred leti ne nastopili naravovarstveniki, ki so sprva delovali kot alternativno gibanje, sedaj paje varovanje okolja legitimni del politike SZDL.	^	gjMČIČ
Dolenjska seveda želi napredovati, toda to bo potrebno na drugačnih osnovah in po dopolnjenih razvojnih načrtih. Gotovo je vprašljiva planska napoved, sa se bo poraba električne energije v novomeški
0 Posvet je pokazal, da Dolenjsko čaka izjemno veliko delo s čiščenjem voda in urejanjem odlagališč odpadkov. Sedanje zmogljivosti čistilnih naprav so osemkrat premajhne in ne dovolj strokovno vodene. V regiji je okrog 800 naselij, kar še dodatno otežuje urejanje odlagališč odpadkov in čiščenje odpadnih voda. Najhujši problem so posebni odpadki, ker zanje še vedno ni skupnega odlagališča. Dodatno nevarnost predstavlja cesta Ljubljana-Zagreb s tovori strupenih snovi.
občini povečevala še enkrat hitreje kot družbeni proizvod, četudi je res, da zdaj občina porablja elektriko bolj smotrno kot povprečno ostala Slovenija. V prihodnosti tudi ne bo mogoče brez 400-kilovoltnega daljnovoda, če se je že plin, ki daje ekološko najbolj čisto energijo, izmaknil Dolenjski.
Posvet je potrdil dejstvo, da ekonomije in varstva okolja ne smemo več obravnavati ločeno. Varčevanje z energijo in iskanje oz.
izraba obnovljivih virov je ukaz časa, v katerem živimo. Kolpa, ki velja za žalosten primer, kako se začne ekološko propadanje, bi lahko krila celotno javno porabo elektrike v Beli krajini, z izjemo industrije, če bi jo energetsko izkoristili z gradnjo malih elektrarn. So pa še druge možnosti, ki jih bomo ob omejenih virih energije prisiljeni izkoristiti. Čim prej, tem bolje.
M. LEGAN
BERITE DANES!
na 3. strani:
• Bitka za zbiralnico Črnomelj
• Kmetje ne vedo, kam z vinom
na 5. strani:
• Po občini kroži vrsta neresnic
na 6. strani:
• Posavska solidarnost zaspala
na 8. strani:
• Kaj menijo o Novi reviji
na 9. strani:
• še: Nasprotniki pokopališča zamudili vlak?
na 13. strani:
• Dolenjski list v Planici
na 20. strani:
• V iglicah trikrat več žvepla
Zavrnili so scenarij za sprejem štafete
Mnenje predsedstva SZDL
NOVO M ESTO — Program mladih za vrsto prireditevvzvezisštafetoje 11. marca obravnavalo predsedstvo novomeške občinske konference SZDL in ga potrdilo, niso se pastrinjali s predlaganim scenarijem za gledališko igro, ki naj bi jo predvajali na osrednji prireditvi 25. marca na Glavnem trgu.
Med 20. in 26. marcem je v Novem mestu predvidena vrsta prireditev v organizaciji občinske konference ZSMS, razprava v predsedstvu pa seje najdlje zadržala pri scenariju za gledališko igro, namenjeno mladim in ostalim občanom pod naslovom »Ali bo svoboda znala peti, kot so nekdaj sužnji peli«. Režiser in avtor scenarija Aleš Berger, študent II. letnika dramaturgije v Ljubljani, je predstavil svojo zamisel kot brechtovski in moderen način obeleževanja tega mladinskega praznika. Titov obisk leta 1958 v Novem mestu ob otvoritvi avtoceste si je zamislil kot podlago za avtentično rekonstrukcijo tega dogodka na Glavnem trgu v obliki igre.
Člani predsedstva so po dolgotrajnem tehtanju ocenili,da vzdajšnjem družbenopolitičnem trenutku ni jamstva, da ne bi izrazito modernističen način prikaza avtentičnega dogodka iz preteklosti dosegel nasprotnega učinka, kot bi ga želeli mladi kot izročilo predstaviti.
Koncept igre ni bil sprejet, predsedstvo pa je predlagalo spremembe in zahtevalo, naj se mladina do tega stališča opredeli. Sicer pa ni bilo pripomb na ostale zamišljene prireditve. kot so srečanje mladine in mladih vojakov, predvajanje risank v Domu kulture, srečanje za okroglo mizo v prostorih Ljubljanske banke in v Domu JLA srečanje kulturnih skupin.
R. B.
V KRKI 1,3 MILIJARDE ZA STANOVANJA
NOVO MESTO — Tovarna zdravil Krka tudi letos znatna sredstva namenja reševanju stanovanjske problematike, četudi ima že zdaj vsak osmi delavec Krke tovarniško stanovanje. Po zaključnem računu so 1,3 milijarde dinarjev namenili stanovanjskemu skladu, kljub znatnim sredstvom pa menijo, da to ne bo zadovoljilo vseh interesentov.
TREBANJSKA
POKUŠNJA
VIN
TREBNJE — Trebanjska podružnica Društva vinogradnikov Dolenjske je 14. marca pripravila degustacijo vina, letnika 1986, 15. marca pajeimelaše svoj občni zbor in pokušnjo vin. Na degustaciji so za najboljši vzorec proglasili cviček Ludvika Vidmarja, drugo mesto pa so zasedlikarštirje vzorci: Francija Opare, Naceta Škode, Alojza Metelka in Alojza Papeža. Najboljšo modro frankinjo je lani pridelal Franci Opara, najboljše dolenjsko belo vino pa Branko Mežan. Po občnem zboru je bilo za vinogradnike še strokovno predavanje. Predavala sta inž. Alojz Metelko in inž. Pirc iz kombinata Krško. Na koncu je zapel trebanjski oktet.	V.	L.
(mm)
F««*C
Sprva bo še deževno, v soboto in nedeljo pa se bo vreme izboljšalo.
PRAZNIK ŠPORTA, PRAZNI K SLOVENSTVA—To je lahko edinole Planica. V dneh od petku do nedeljeje dolina pod Poneumi v varno zavetje sprejela prek sto tisoč obiskovalcev, ki so videli skakalno prireditev, kakršni svet doslej še ni bil priča. Kar trije poleti prek veljavnega svetovnega rekorda, serija uspelih skokov tja do 170in 180 metrov, izvrstni nastopi naših, predvsem Mirana Tepeša in Matjaža Zupana, odlično pripravljena letalnica in enkratne vremenske razmere so dajali posebno obeležje letošnjim dogajanjem v Planici. Sicer pa lahko več o njih preberete v posebni reportaži na 13. strani: (Foto: Janez Pavlin)
Naložbe ne dajo pravih učinkov
Naložbe v Posavju so bile trikrat večje, kot so poprečno v Sloveniji
KRŠKO —V torek, 10. marca, seje v Krškem prvič sestala skupščina medobčinske gospodarske zbornice za Posavje. Delegati so za predsednico vnovič izvolili Marinko Pucelj-Arandželovič, za podpredsednika Marka Borštnarja in Janeza Rošketja, poklicni sekretar zbornice pa bo Bojan Petan. Delegati so na seji sprejeli tudi poročilo o delu zbornice v preteklem letu in sprejeli delovni program za naslednje obdobje.
Predsednica Marinka Pucelj-Arandželovič je v uvodnem referatu nanizala vrsto podatkov, da naložbe v posavsko gospodarstvo niso dobro izkoriščene. V zadnjih desetih letih so namreč v Posavju izvajali intenzivno naložbeno politiko, tako da so naložbe znašale 8 milijonov dinarjev na zaposlenega, kar je trikrat več, kot znaša slovensko poprečje.
To brez naložbe v jedrsko elektrarno znese kar 28 milijard dinarjev. Vendar se je delež v družbenem proizvodu republike povečal za bori 2 desetinki odstotka. Se veda j e zaradi tega prišlo do nesorazmerja med visoko tehnološko opremljenostjo in dohodkovno učinkovitostjo, hkrati pa
se je poslabšala cela vrsta drugih ekonomskih kazalcev. Delež aku-
• Delegati so glasovali tudi za družbeni dogovor o pomoči posavskega združenega dela pri gradnji stavbe za potrebe posavske UNZ, ki je bila ustanovljena leta 1980. Posavsko združeno delo bo prispevalo za gradnjo tega objekta 270 milijonov dinarjev, ostali denar pa bodo zbrali republiški sekretariat za notranje zadeve in vse tri občine, del pa tudi banka in zavarovalnica.
mulacije v dohodku je le še 9 odst., * kar je spet veliko slabše, kot je repu-
bliško poprečje. V Posavju se lahko pohvalijo le z nekolikanj boljšimi izvoznimi rezultati. K slabim gospodarskim dosežkom seveda prispeva svoje tudi slaba kadrovska struktura, o kateri v Posavju veliko govore, pa doslej ni bilo dosti narejenega za izboljšanje.
Na seji skupščine je bilo veliko govora tudi o nujnosti, da Posavje deluje kot enoten prostor. Možnosti za to daje zlasti razvojni projekt Krško polje. V nasprotju s stališčem zbornice je bilo na seji rečeno, da nalog v okviru tega projekta ni treba prepustiti ljudem, ki bi se z njim profesionalno ukvarjali, marveč bi morali najprej poskrbeti za povezavo med vsemi tremi občinami, za uskladitev njihovih potreb. V projektu po mnenju razpravljavcev manjka tudi program tehnološke prenove.
J. S.
Ali bo turizem končno shodil?
Integralov tozd Gostinstvo Bela krajina lani po dolgih letih končno posloval brez izgube — Iščejo močnejšega nosilca razvoja turizma in gostinstva
BELA KRAJINA — Integralov tozd Gostinstvo Bela krajina, kije pretekla leta posloval z izgubo, je lansko leto končno zaključil z dobičkom, ki je znašal 17 milijonov dinaijev. To pa še nikakor ne pomeni, daje splaval iz težav. Probleme, ki so se nakopičili v tozdu v zadnjih 10 letih, ko sta belokranjski turizem in gostinstvo stagnirala ali celo nazadovala, namreč ni moč odpraviti v enem letu.
Tako kot poslovanje brez izgube so bila v sanacijskem programu za leto 1986 začrtana tudi pripravljalna dela za nove naložbe, vendar so tudi že začeli dozidavati penzion Lahinja v Črnomlju. Tretja pomembnejša naloga pa je bila ureditev razmer v tozdu z nagrajevanjem po fizičnih rezultatih dela. Tu pa je bilo težko prebiti led, saj so zaposleni predvidevali, da bo tu ureditev potekala po načelu: »Daj nam osebne dohodke, potem bomo pa delali!« Rezultati dela še vedno niso takšni, kot bi morali biti, zato tudi prejemki še niso zadovoljivi.
V tozdu ne vedo, na kakšen način naj bi povečali prodajo. Pri tem bi jim morala pomagati delovna organizacija Golfturist, v katero so vključeni. Ta bi morala pripraviti turistične izlete, vendar premalo skrbi za vse svoje tozde, ne le za belokranjskega. Res, da je lani tozd Gostinstvo pripeljal v Belo krajino 12.600 gostov, torej toliko, kot so načrtovali, da je bilo za 4 odst. več nočitev kot leto poprej, da je bila prodaja hrane za skoraj tretjino večja od načrtovane, prodaja pijač pa
za 6 odst. manjša, vse to pa je za razvoj turizma in tudi gostinstva v Beli krajini še vedno premalo. Zanimivo je, da so se v hotelu Bela krajina v Metliki, ki so ga nekoliko adaptira-
• Prvigostjebodolahkovprizidku »Lahinje«, ki bo imel 22 ležišč in bo B kategorije, prenočili 1. julija letos. To je prva večja naložba Integralovega tozda Gostinstvo Bela krajina v zadnjih letih, veljala pa bo 190 milijonov dinarjev. Kako bo z nadaljnjimi investicijami? Združeno delo v Beli krajini je akumulativno tako slabo, da ne more prelivati denarja iz svoje primarne dejavnosti v druge dejavnosti, od delovne organizacije in sozda pa tozd ne more pričakovati finančne pomoči. Zato je edina rešitev, da na račun Podzemlja in Vinice dobijo denar iz republiškega sklada za nerazvite.
li, lani nočitve tujih gostov povečale kar za 22 odst. v primerjavi z letom 1985, medtem ko so se v razpadajočem penzionu Lahinja za 96 odst. zmanjšale. Tojeleše dokaz več,
Ljubljansko
pismo
Dolga bo pot do čistih računov
Nov način pomoči Kosovu zahteva drugačne odnose in več napora
LJUBLJANA — Čeprav so vsi deli Jugoslavije zašli v gospodarske in družbene težave, so naši pogledi vendarle uprti predvsem na Kosovo. Tam ocenjujejo, da so dosegli pomembne rezultate pri odstranjevanju vzrokov in posledic protirevolucionarnih dogodkov leta 1981. Vendar jim še ni uspelo zaustaviti izseljevanja Črnogorcev in Srbov iz kosovskih mest in vasi, kar je sprožilo vrsto protestnih pohodov kosovskih prebivalcev teh narodnosti v Beograd. Vodstvo ZK Kosova pravi, da na Kosovu nikoli niso govorili, da so vsi Srbi in Črnogorci, ki so se odhajali pritoževat v Beograd, nacionalisti. Tega niso rekli tudi zato, ker je šlo za veliko število ljudi. Največ jih je v Beograd odhajalo zaradi konkretnih problemov. Nezadovoljstvo občanov nad počasnim reševanjem komunalnih in drugih problemov da je upravičeno. To pa so izkoristili posamezni »emisarji« in razdirale sile, ki so skušale nezadovoljstvo ljudi usmeriti proti političnemu sistemu, vodstvu in celotnemu albanskemu narodu. Na Kosovu sodijo, da so srbski nacionalisti povezani z meščansko desnico in z raznimi nacionalističnimi silami, ki delujejo na Kosovu.
Tako se nacionalistične strasti — po mnenju kosovskih poli-
tikov — vztrajno širijo, cilj napadov na najpomembnješe borce proti albanskemu nacionalizmu in iredentizmu pa je ustvariti javno mnenje, da v Albance ni možno zaupati in da so negotov element Jugoslavije. K zaustavljanju izseljevanja Srbov in Črnogorcev s Kosova naj bi v veliki meri prispeval hitrejši družbenoekonomski razvoj. Predlog ZIS o konsolidaciji gospodarstva in bank Črne gore, Makedonije in Kosova pa daje optimalni predlog, kako naj celotna država pomaga manj razvitim, čeprav v ta predlog niso vključene vse zahteve teh družbenopolitičnih skupnosti.
Dosedanja skupščinska razprava je pokazala, da so zahteve kosovskega gospodarstva, pa naj so še tako upravičene, težko sprejemljive, zlasti zaradi omejenih gospodarskih možnosti razvitih. Zato je treba v naslednjem obdobju nujno najti mejo med potrebami in možnostmi predvsem Kosova samega. V razmerah, ko nekdo veliko potrebuje, drugi pa nima dovolj, je težko priti do soglasja. Vse kaže, da so politiki in gospodarstveniki Kosova pozabili, da so se spremenili časi in pogoji gospodarjenja, da ni niti ne sme več biti »nepokritega« denarja, ki smo ga skoraj do včeraj tako zlahka razsipavali na vse strani.
Tako so »posebni ukrepi« za hitrejši razvoj Kosova do leta 1990 obtičali na mrtvi točki zaradi še neopredeljene, toda brezpogojne zahteve te pokrajine, naj seji zagotovijo novi velikanski zneski, v srbski skupščini pa doživlja težke preizkušnje stališče, naj svoj del kvote obveznega vplačevanja za pospešitev gospodarskega razvoja najbolj zaostale pol.rajine gospodarstvo te republike združuje z gospodarstvom Kosova neposredno, ne pa preko državnih organov in od njih pooblaščenih bank.
VINKO BLATNIK
kako nujna je preureditev črnomaljske »Lahinje«.
Za letošnje leto v tozdu Gostinstvo načrtujejo, da se bo prodaja hrane povečala za 3 odst., pijače za 7 odst., nočitev pa za 1 odst.Takšneso možnosti v tem tozdu, čeprav je takšno načrtovanje poslovanja preskromno. Za pravo sanacijo tozda bi morali biti odstotki rasti večji, a so komercialno prešibki, da bi to lahko
uresničili.
M. BEZEK-JAKŠE
BO TERMALNA VODA OGREVALA?
BREŽICE — Tukajšnja stanovanjska skupnost je predlagala Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije, naj vključi v dolgoročni program raziskavo geotermalnih voda na območju Čateža in Mosteca kot možnega vira za ogrevanje stanovanj v ožjem ali širšem okolišu. V primeru, da tega predloga ne bodo upoštevali, zahteva brežiška samoupravna stanovanjska skupnost pisno obrazložitev razlogov, zaradi katerih raziskave niso prišle v program.
Dolenjski list po novem zakonu o obveščanju
Prejšnji teden sta se prvič sestala časopisni svet in skupščina Dol. lista
NOVO MESTO — Vskladuznovim zveznim in republiškim zakonom o javnem obveščanju sta se pretekli četrtek sestala časopisni svet in skupščina Dolenjskega lista. Tudi to pot je bilo največ govora o gmotnem položaju Dolenjskega lista, ki pa se bo, kot kaže, še poslabšal.
Člani časopisnega sveta so menili, da bi se moral ta organ sestati večkrat na leto ter sproti obravnavati tako gmotni položaj kot uresničevanje programske zasnove. Do naslednje seje, ki bo predvidoma na začetku letošnjega maja, naj bi pripravili program dela časopisnega sveta, govorili pa tudi o kadrovskih vprašanjih in drugih aktualnih nalogah časopisa. Gradivo za razpravo bi morali prispevati tudi sveti za informiranje pri občinskih konferencah SZDL, nasploh pa naj bi več pobud prihajalo od članov časopisnega sveta, katerega člani so opozorili na težki gmotni položaj Dolenjskega lista in sprejeli sklep, da je potrebno izterjati vsa zaostala plačila tistih ustanoviteljev, to je občinskih konferenc SZDL, ki doslej še niso poravnali svojih lanskih obveznosti do sofinanciranja.
Na prvi seji skupščine Dolenjskega lista, ki je bila istega dne, so delegati dali soglasje k statutu tozda Dolenjski list, obravnavali poročilo o zaključnem računu ter sprejeli plan poslovanja za letošnje leto.
•Časopisni svet šteje 21 članov. Za predsednika sveta je bil izvoljen Anton Štefanič, predstavnik OK SZDL Črnomelj. Skupščina Dolenjskega lista šteje 14 članov, za njenegajiredsed-nika pa je bil izvoljen Nace Stamcar, predstavnik OK SZDL Novo mesto.
Z vsem poslovanjem je tozd Dolenjski list lani ustvaril 272,910.238 din celotnega prihodka, to je 120 odst. več ko leto poprej. Za stroške je šlo 156,849.055 din (102 odst. več). Po obveznostih iz dohodka, ki so porasle za 133 odst., je bil ustvarjen leza 105 odst. večji čisti dohodek; znotraj tega stabila skladno z zakoni oblikovana stanovanjski in rezervni sklad, sklad skupne porabe bo komaj zadoščal za pokrivanje letošnjih potreb, osebni dohodki so bili v celoti izplačani tolikšni, daje poprečni mesečni osebni dohodek delavca Dolenjskega lista znašal 177.471 din (v primerjavi z letom poprej je porasla precej manj kot v negospodarstvu novomeške občine), za poslovni sklad pa je ostalo borih 165.615 din.
J. S.
Novosti prinašajo zmedo
V SDK se zadnje tedne počutijo kot dežurna služba za delitev, ker kasnijo razlage ob zadnjih ukrepih ZIS
NOVO MESTO — Na tiskovni konferenci v Službi družbenega knjigovodstva v Novem mestu je 12. marca beseda tekla ne le o lanskoletni analizi poslovanja, ampak tudi o trenutnih razmerah. Z novimi predpisi o izplačevanju osebnih dohodkov je v združenem delu precej zmede.
Lanskoletni rezultati po številkah sodeč niti niso slabi, če izvzamemo za več kot sedemkrat povečane izgube v štirih dolenjskih občinah. Industrijska proizvodnja je poprečno narasla za 6,4 odst., zaloge so se zmanjšale za dobrih 13 odst., z 12,1-odstotno rastjo izvoza (malo pod planom) je bilo v izvozni bilanci doseženo kritje s 110,8 odst.
Ob tem pa so vse vrste porabe divjale nad stopnjo inflacije, saj seje samo čisti osebni dohodek v poprečju povečal za 136,6 odst., in v SDK menijo, daje bil prikazani dohodek napihnjen, čeprav nekateri kazalci izpričujejo tudi boljše gospodarjenje. Tako so se stroški za porabljeno energijo zmanjšali, boljše
• Ni rešitve v obilici besedi. (Stari Slovani)
• Preveč besed je premalo misli. (Simič)
NOVI DEVIZNI TEČAJI IŽT.
feta št. 51
1987
tečaj
Nakupni
driavi	valuta	velja za	ra devize	srednji	prodajai
Avstrija	šiling	100	4120,23	4126,42	4132,61
Belgija	frank/C	ltzO	1402,46	1404,57	1406,68
Belgija	frank/F	100	1394,43	1396,52	1398.61
Danska	krona	100	7708,34	7719,92	7731.50
Finska	marka	100	11830,75	11848,52	11866,29
Francija	frank	100	8696,18	8709,24	8722,30
Nizozemska	gulden	100	25625,59	25664,09	25702,59
Italija	lira	100	40,72	40,78	40,84
Norveška	krona	100	7708,89	7720,47	7732,05
Portugalska	escado	100	377,08	377,65	378,22
ZR Nemčija	marka	100	29022,20	29065,80	29109.40
Španija	peze ta	100	413,80	414.42	415,04
Švica	frank	100	34668,80	34720,88	34772,96
SveBska	krona	100	8283,94	8296,38	8308,82
V. Britanija	fant	1	843,22	844,49	845,76
Japonska	Jen	100	351,39	351,92	352,45
Kuvajt	kv. dinar	1	1932,72	1935,62	1938,52
Kanada	dolar	1	404,66	405,27	405,88
ZDA	dolar	1	533,86	534.66	535,46
Avstralija	a. dolar	1	365,02	365.57	366.12
	ECU	1	602,40	603,30	604,20
C
-*vV/.VvV.^
Naša anketa
učinke pa kaže tudi živo delo.
Kot rečeno, so številke, ki so sicer točne, vseeno vprašljive, kajti primerjava z rezultati od lani je težavna zaradi spremenjenega načina obračunavanja. Podobno se dogaja domala vsako leto, tako pravzaprav ozadja vseh lepih številk niso povsem jasna. Da bi morali enkrat vendarle končati z eksperimentiranjem ori uvajanju vedno novih ali spremenjenih obračunskih sistemov, v SDK že dolgo opozarjajo, ne kaže pa, da bi zaleglo.
Zaradi zadnjih ukrepov ZIS glede zamrznjenih osebnih dohodkov v negospodarskih dejavnostih in sisih t er v bistvu tudi zamrznjenih zaslužkov v industriji na raven zadnjega trimesečja v letu 1986 je pred izplačilnimi dnevi velika zmeda. Ob predpisih ni tudi ustreznih razlag, zato pojejo teleksi na vse strani, v SDK pasečutijo kot dežurna služba za delitev osebnih dohodkov. Ob vseh novostih gre tudi za kup novih obrazcev, ki jih morajo uporabniki družbenih sredstev izpolnjevati pred dvigom osebnih dohodkov, zato se upravičeno pojavljajo vprašanja, če ne bo to zahtevalo še več administrativnih in finačnih moči.
R. BAČER
Plakat vzel p
Ko je prišlo na dan, da so v ljubljanskem studiu Novi kolektivizem kot predlogo za plakat ob dnevu mladosti uporabili plakat iz nacističnih časov, so se v Jugoslaviji prek vseh razumnih meja razvnele strasti in razprave. Mnogi so plakat razumeli kot premišljeno politično provokacijo, prostora za strpen, argumentiran dialog tako rekoč ni bilo, razlag o retrogardističnem pristopu, ki je danes v umetnosti precej poznan, niso jemali prav resno. Najhujeprivsejzadevije, daso plakat postavili v vrsto zadnjih slovenskih, predvsem mladinskih idej in pobud in jim seveda z novim elanom prilepljali etiketo nesprejemljivosti ali kar sovražnosti, da so avtorjem v NK pa slovenskemu plakatnemu odboru in kar vsej mladini ali celo narodu hoteli naprtiti priklanjanje nacističnim idejam itd. Žalostno je tudi, da je šlo za tako v bistvu epizodno zadevo toliko časa in družbene energije, medtem ko se gospodarska kriza lepo razrašča naprej.
GORDANA FARAZIN.sedmošolkaiz Ribnice: »O plakatu in štafeti sem nekajkrat slišala v televizijskem dnevniku. Podrobnosti mi niso znane in tudi popolnoma ne razumem, za kaj pravzaprav gre. Nasploh pa menim, daje plakat potreben in štafeta tudi, saj gre za simbol mladosti.«
MAJDA ČARNI, mladinka iz Bukoška pri Brežicah: »Osebno semprotispornemu plakatu, ki ga je ponudila skupina Novi kolektivizem. Mnenja o njem se med mladimi razlikujejo tudi pri nas, jaz pa mislim, da bi lahko za naše praznovanje pokazali več izvirnosti in da ni treba posegati v zgodovino ter zamenjavati simbolov preteklosti s simboli sedanjosti. Novi plakat z zelenim listom mi vsekakor bolj ugaja.«
ANTON MALEŠIČ, mladinec iz Zemlja v metliški občini: »O zapletu v zvezi s plakatom za dan mladosti sem kot vsi drugi izvedel iz časopisov in po televiziji. Mislim, da vsa zadeva ni tako grozna, kot bi jo nekateri radi prikazali. Nikakor pa ne morem verjeti, da so ti mladi ljudje, ki so naredili plakat, nacisti in fašisti, kot jim podtikajo. Očitno je nekaterim ta plakat prišel prav, da razpihujejo nestrpnost do Slovencev in slovenskih mladinskih pobud. Če bi ta plakat prišel ven, meni ne bi vzbujal nikakršnih nacističnih sporočil.«
RUDI IVANČIČ, vodja oddelka službe varstva pri delu GIP Pionir Novo mesto:
»Sporni plakat obsojam predvsem zato, ker razumem svobodo umetniškega izražanja predvsem v izvirnosti idej, ne pa kopiranju. Pozdravljam pa revolucionarna gibanja slovenske mladine, ki ve, kaj hoče, vendar v svoji zagnanosti po spreminjanju napravi tudi kaj narobe. Takšna bi morala mladina biti po vseh naših republikah.«
HINKO URŠIČ, tehnolog v JE Krško: »Predvsem mi ni bil všeč način, kako je bil osnutek predstavljen javnosti. Vse spore bi lahko rešili znotraj mladinske organizacije, ne da bi se o tem razpisali vsi časopisi. Zaradi tega so začeli povezovati vse ostale pobude slovenske mladine, kar nam seveda zelo škodi. Moram pa reči, da bi bil plakat v barvni verziji vsaj zame sprejemljiv, če seveda ne bi nič vedel za njegovo predlogo.«
MIRALEM IMŠIROVIČ, tehnični vodja elektro-strojne službe v rudniku Kanižarica: »Mislim, da so v studiu Novi kolektivizem nalašč naredili tak plakat.
Nisem samo proti takšnim osnovam, ampak proti ponaredkom nasploh. Če je nekdo umetnik, potem naj to dokaže s svojimi izvirnimi deli, ne pa da se odloča za kopiranje. Nikakor pa ne smemo sedaj enačiti mišljenja zaposlenih v Novem kolektivizmu z mišljenjem vse slovenske mladine.«
JANJA KOLAR, delavka komerciale v Jutranjki Sevnica: »Ta plakat zdaj buri duhove bolj od dosti pomembnejših problemov, denimo gospodarjenja, uresničevanja stabilizacijskega programa itd. Če bi imeli dobre gospodarske rezultate, mislim, da ne bi prihajali na površje taki ekscesi, ki so žal za marsikoga dimna zavesa, da zaradi dreves ne vidimo gozda, da ne znamo ločiti bistvenih problemov od manj bistvenih. Samo oblika plakata po moje še nič ne pomeni, mi pa takoj naredimo tak rompompom in iščemo notranjega sovražnika?
MAJDA IVANOV, vodja delovne skupnosti skupnih služb SIS Trebnje: »Razmisliti je treba o ozadju. Tosointelek-tualci, razgledani ljudje in ne bi rekla, da ne bi vedeli, kaj s tem plakatom počno. Z avtorji bi se morali resno pogovoriti, danes so občutljivi časi. Zašli smo v globoko gospodarsko krizo in zdaj bi radi tudi kaj zameglili s temi frontalnimi napadi na Slovenijo. Vsaka stvar, vsak predlog iz te republike je skritiziran, še zlasti, če pridejo z njim na dan mladi. Ne vem, kam topeljejjt
IVAN KONDA, učenec SŠTUD Kočevje: »Odkar tovariša Tita ni več, tudi štafeta nima več pravega pomena. Bedarija pa je plakat, o katerem je bilo toliko razprav in kritik. Žalostno je, ko vsi izgubljajo sile zaradi take stvari, namesto da bijih za tisto, kar je bistveno za staro in za mlado: inflacijo, naraščanje cen, slabo gospodarjenje, zaposlovanje mladih in podobno.«
Bitka za zbiralnico Črnomlju
Črnomaljska in metlišča kmetijska zadruga navedli vrsto argumentov za gradnjo zbiralnice mleka vsaka v svoji občini — Zbiralnica bo v Črnomlju
Davek jemljeta tudi	kosiln
in	avtomob
Pred ekološko konferenco SZDL: poljska divjad je vse bolj ogrožena
Večletno spremljanje staleia divjadi je pokazalo, da strokovna raba sredstev za varstvo rastlin (pesticidov) zaenkrat ne vpliva negativno. Popolnoma drugačne pa so posledice malomarne ali celo zlonamerne rabe teh sredstev, saj zaradi njih poginjajo ribe (zastrupitev z endrinom, ki ga uporabljajo za zatiranje voluharja) in čebele. Priznati pa je treba, da je tovrstni nepotrebni davek mnogo manjši, kot ga divjad plačuje zaradi razmaha avtomobilizma in kmetijske mehanizacije. Na cestah pogine vse več živali, na Veterinarsko postajo v Murski Soboti pa prihajajo primerki pohabljenih živali, ki so jimnoge spodrezal e kosilnice ali jih zmleti kombajni. O vsem tem žal še ni nobene evidence in obstaja vtis, da gremo mirno mimo tega, zavedati pa bi se morali, da prav z mehanizacijo hudo in trajno posegamo tudi v občutljivo naravno ravnovesje, kar se nam utegne kdaj še grdo maščevati. (Iz Vestnika)
ČIMPREJ DO REGULACIJE
BIZELJSKO — Sotla veliko poplavlja in povzroča leto za letom kmetom škodo. Lastniki njiv in travnikov od Bračne vasi proti Novi vasi so že zbrali denar za izkop odtočnih jarkov. Vrednost teh del je ocenjena na 1,5 milijona dinarjev. Zdaj so na vrsti lastniki kmetijskih zemljišč na območju od Stare vasi do Figarjevega mostu. Poplav ob Sotli bi se dokončno znebili, če bi takoj začeli izvajati projekt regulacije, ki je predvidena za 1992. leto. Ljudje si to želijo, a zagotovil nimajo, saj vsak tak poseg zahteva veliko denarja.
O *	*	v	v
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu v Brežicah je bilo naprodaj 170 prašičev, starih do 3 mesece, in 16 starih nad 3 mesece. Mlajših so prodali 125 po 1.200 din kilogram žive teže, starejših 7; pri teh je stal kilogram žive teže 800 do 900 din.
ČRNOMELJ, METLIKA — Zbiralnica belokranjskega mleka je sedaj na tovarniškem dvorišču Beti v Metliki. Ker pa to ne ustreza več, so morali v Beli krajini začeti razmišljati o gradnji nove zbiralnice. Pri tem sta črnomaljska in metliška kmetijska zadruga predlagali lokacijo vsaka v svoji občini.
V črnomaljski kmetijski zadrugi so svoj predlog utemeljili s tem, daje osnovna usmeritev njihove zadruge in tudi perspektiva razvoja v živinoreji. Količina mleka, ki ga odkupijo v tej občini, je že zdaj vsako leto večja od načrtovane 4-odstotne rasti. Tako so v preteklem letu odkupili okrog 4,8 milijona litrov mleka, glede na naravne danosti in intenzivnejšo proizvodnjo pa bo leta 2.000 moč odkupiti že 9,5 milijona litrov. Poleg številnih drugih utemeljitev Črnomaljci omenjajo še, da ima Črnomelj oz. Semič v mlekarstvu dolgoletno tradicijo, ter da je Črnomelj geografsko in komunikacijsko središče Bele krajine. Kar se prevoza do zbiralnice tiče, je zagotovo najcenejša možnost gradnje v Črnomlju. Poleg tega ima Črnomelj po partizanski magistrali ugodnejšo cestno povezavo z Novim mestom in Ljubljano.
Zanimivo je. da so v metliški kmetijski zadrugi zatrjevali (enako kot v črnomaljski za svoje območj e), da so vse bodoče poslovno-tržne poti iz
Skok cen krme
V krškem Agrokombinatu se boje, da spet ne bodo uresničili načrtov
KRŠKO — »Komaj se je položaj prašičereje izboljšal, že so tu nove težave. Cena prašičev je že nekaj časa v veljavi, cena krmil pa se je povečala za 45 odst., krmil za male pujske celo za 70 odst. Vprašanje je, ali bomo ob takem gibanju cen lahko uresničili naš proizvodni načrt, v katerem smo predvideli, da bomo letos zredili 10.000 prašičev,« je dejal Marjan Jalovec, tehnolog za prašičerejo v Krškem Agrokombinatu.
»Seveda se je zaradi tega zmanjšala prodaja krmil za več kot polovico. Zanimanje za rejo plemenskih svinj je upadlo, tako da se nam bo spet zmanjšala čreda. Rejci, ki so sedaj na pujske čakali le tri tedne, bodo sedaj čakali nanje tudi dva ali tri mesece. Seveda bodo zredili manj prašičev, medtem ko bodo morali posojila, s katerimi so zgradili nove hleve, vračati ne glede na razmere na trgu. V izgubo pa bo zaplavala tudi naša temeljna organizacija, saj imamo pri vsakem kilogramu svinine za 300 din nepokrite razlike. Vse izgube bo ob takih cenah kar za 210 milijonov dinarjev. O vsem tem smo obvestili živinorejsko skupnost, ki pa očitno zelo počasi deluje,« meni Jalovec. Tak skok cen za krmila je še posebej nerazumljiv, ko je vendar bil sklenjen dogovor, da bo cena koruze obstala pri 56 din, sedaj pa je poskočila na 90 din. Vse to se dogaja, čeprav je koruze več kot dovolj.
Kljub takim razmeram na trgu v Agrokombinatu načrtujejo nove zmogljivosti, saj bodo, če bo seveda na voljo denar, zgradili štiri nove hleve za rejo prašičev. Seveda se bo morala povečati tudi cena prašičev, od sedanjih 700 din za kilogram vsaj na 1000 din.
J. S.
Kmetijski
Žito potrebuje pomoč
Dolgotrajna, sorazmerno ostra zima je letos precej oslabila posevke žit. Zdaj jim je treba pomagati najprej z dognojevanjem z dušikom, o čemer je na tej strani pred kratkim pisal inž. Jože Šilc iz Kmetijskega inštituta Slovenije, potem pa še s pomladanskim zatiranjem plevela in varstvom pred glivičnimi boleznimi, o čemer več povzemamo iz daljšega sestavka inž. Olge Jakič, prav tako sodelavke inštituta.
S priporočenima herbicidoma dicuranom 500 in ligrexom, ki ju lahko poljedelci uporabljajo jeseni ali spomladi, je mogoče zanesljivo zatreti nekatere najhujše travnate plevele, kot so navadni srakoperec, njivski lisičji rep, ljulke in latovke ter nekatere širokolistne plevele. Najbolj učinkujeta, če imajo plevelne rastline šele nekaj listov, priporočena količina pa znaša 1,5 do 21 dicurana 500 v ozimni pšenici in ozimnem ječmenu, oz. 2,5 do 3 1 tigrexa. Strokovna priporočila je treba dosledno spoštovati.
• Vendar imata tudi priporočena herbicida slabo stran. Predvsem ne zatreta hude nadloge nekaterih žitnih polj, ki se dušijo pod smolencem, jetičnikom ali makom. Ta plevel se da uspešno zatreti še med razraščanjem in celo v začetku kolenčenja žita s herbicidoma anitenom DS (2,5 do 3 litre na 1 ha), lentagranom WP (3 kg), dicofluidom MP combi (4 I na lha) ali deherbanom special (4 I na 1 ha).Zadnja dva zatreta tudi njivski osat in slak.
Medtem ko je proti plevelom skoraj zagotovo treba škropiti, velja biti glede varstva bolj zadržan. Šele izraziti znaki glivičnih bolezni, predvsem pepelaste plesni ali pepelovke, so znak za alarm. Strokovna služba priporoča v tem primeru uporabo bay letona EC 125 (1 do 21 na 1 ha), bayfidana EC 250 (0,51 na 1 ha) ali tilta 250 EC (0,51 na 1 ha). S priporočenimi pripravki smemo škropiti največ dvakrat v rastni dobi žit. Natančnejše roke za škropljenje bo sporočala še signalizacijska služba za varstvo žit. (Inž. M. L.)
Bele krajine ugodnejše iz Metlike kot iz Črnomlja. Kmetijskazadruga Metlika nadalje odstopa investitorju brezplačno zemljišče za zbiralnico in
• Pred kratkim so sesestali predstavniki izvršnih svetov in kmetijskih zadrug obeh občin ter sozda Mercator-Kit in investitorja Ljubljanskih mlekarn, ki so pretehtali vse argumente, ki so se ob upoštevanju predvsem transportnih poti, količin mleka in ugodnejše lokacije odločili, da bodo zbiralnico mleka zgradili v Črnomlju, ob Belokranjski cesti. Sedaj je v izdelavi lokacijska dokumentacija, gradbena dela se bodo začela maja, obratovati pa bo zbiralnica začela v začetku prihodnjega leta. Na dan bo lahko sprejala 30.000 litrov mleka, sedaj pa ga v Beli krajini namolzejo 17 do 18.000 litrov na dan.
pri tem ponuja na izbiro dve lokaciji ter plačilo stroškov za komunalne priključke. Beti pa je pripravljena odkupiti sedanjo zbiralnico za 19 milijonov in ponuja investitorju posojilo v prav tolikšni vrednosti ter še vrsto drugih ugodnosti, če bo seveda nova zbiralnica v Metliki. V Metliki so podkrepili utemeljitev tudi s tem, da je dolgoročna perspektiva proizvodnje mleka na ravninskem delu Bele krajine, to je pretežno ob Kolpi, to področje pa je v enakih delih v metliški kot črnomaljski občini.
V črnomaljski zadrugi so del argumentov sosednje zadruge zavrnili, med drugim pa poudarili, da je dolgoročno opredeljen razvoj mlekarstva v obrobnih predelih dolin. Poleg tega pa so tudi izračunali, da prevoz mleka iz zadružnih enot črnomaljske kmetijske zadruge in dveh centrov v metliški občini zahteva 78.000 ton mleka na kilometer, če
USTANAVLJAJO SIS
KOČEVJE — V skladu z veljavno zakonodajo ustanavljajo tudi v kočevski občini SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe. Občinski izvršni svet je že decembra imenoval posebni odbor (njegov predsednik je Jože Andoljšek), ki je v januarju razposlal vsem delovnim organizacijam in krajevnim skupnostim v obravnavo in podpis samoupravni sporazum o ustanovitvi teSIS. Bliža se31. marec, rok, do katerega bi morala biti SIS ustanovljena, vendar iz nekaterih delovnih organizacij še vedno niso dobili podpisanih sporazumov.
PREDAVANJE ZA SADJARJE
TREBNJE — Sadjarsko-vrtnarsko društvo Trebnje vabi.v petek, 20. marca, ob 16. uri v sejno sobo trebanjske občinske skupščine vse svoje člane in ljubitelje sadjarstva na predavanje o osnovah gojenja sadnega drevja, o obrezovanju, cepljenju in zaščiti. Predaval bo inž. Jože Barbo.
je zbiralnica v Črnomlju, in 122.000 ton, če je v Metliki. V Črnomlju so zato poudarjali, da bi morali biti bistvo za določitev lokacije količina mleka in transportne poti, ne pa ponujena vsota denarja za gradnjo od posamezne občine.
M. BEZEK-JAKŠE
ČEBELARSKO
PREDAVANJE
NOVO MESTO — V petek, 20. marca, bo ob 18. uri v sindikalnem domu, Društveni trg 2, predaval Ivan Jesenko o vzreji matic. Vabljeni!
OBVESTILO
Društvo vinogradnikov Bele krajine obvešča vse člane, ki želijo oddati vino v ocenjevanje za razstavo belokranjskih vin, naj se prijavijo iz območja metliške občine pri Ivanu Mohorčiču, Mercator Železnina, ali Martinu Kramariču, Zdravstveni dom Metlika, z območja Semiča pri Alojzu Bezgu iz Semiča in z območja Črnomljapri Janku Banovcu, KZ Črnomelj. Komisijsko pobiranje vzorcev bo v soboto, 21. marca, in nedeljo, 22. marca.
MALKOVEC VABI
MALKOVEC — Podružnica Društva vinogradnikov Dolenjske obvešča člane, da bo degustacija vin danes, 19. marca, zbor vinogradnikov pa bo v nedeljo, 22. marca, ob 14.30 v zidanici Igorja Malusa. Po zboru bo objava rezultatov in pokušnja vzorcev vina. Vabljeni!
DEGUSTACIJA VIN LETNIKA 1986
SEVNICA — Društvo vinogradnikov Dolenjske-podružnica Sevnica — Boštani vabi na degustacijo vin letnika 1986. Vsi vinogradniki, ki bi se radi pokazali s pridelkom, naj prineso v petek, 20. marca, med 14. do 18. uro v gostilno Toneta Kragla v Sevnici 3 litre vina kot vzorec za degustacijo. Vpetek, 27. marca,ob 19. uripabovsevniškem hotelu Ajdovec na družabnem srečanju vinogradnikov tudi slovesna razglasitev rezultatov pokušnje vin.
EN
HRIBČEK BOM KUPIL«.
Ureja-Tit Doberšek
Resnice in zablode o uživanju vina
V tem času vinogradniki Dolenjske, Bele krajine in Posavja na množičnih ocenah pokušajo vina letnika 1986. Nekateri pri tem pretiravajo in si ga privoščijo preko mere. Pravilno pitje ni pitje na dušek, ampak počasno srebanje žlahtne kapljice ob primernem prigrizku in prijetnem razgovoru.
Da bomo pri uživanju vina vedeli pravo mero, moramo vino dobro poznati. Zanimiv je v tem pogledu prispevek, objavljen v letošnji februarski številki revije »Moj mali svet«, v kateri avtor Anton Vodovnik piše med drugim tole: Prehrambna vrednost vina je pomembna in mnogostranska. Vino uživamo tako, kakršnega nam je podarila mati narava. Z znanjem vinogradnika in kletarja
VABILO NA PREDAVANJE — Šentjemejska podružnica Društva vinogradnikov Dolenjske vabi vse vinogradnike in kmetovalce na predavanje, na katerem bo v nedeljo, 22. marca, ob 9. uri v kinodvorani v Šentjerneju inž. Jurij Mamilovič, zastopnik tovarne Pinus iz Rač, govoril o zaščiti vinogradov.
pa ohranja vino v sebi vse tiste snovi, ki so mu dane že ob rojstvu. Medtem ko moramo druga jedila pripraviti s kuhanjem ali pečenjem, pri tem pa uničimo mnogo snovi, ki jih organizem potrebuje, vino ohrani svoje naravne dobrote.
V prehrani vrednost vina lahko pojmujemo kot živilo, poživilo pa
tudi kot naravno zdravilo. Vendar moramo takoj pripomniti, da takšna vloga pripada ledobremu, zdravemu vinu, zaužitemu ob primerni priložnosti in zmerni količini. V nasprotnem primeru lahko deluje škodljivo.
Kaj je vino?
Sociologi, zdravniki, gospodarstveniki, vojaki, znanost, religija, ljubitelji vina, oziroma nasprotniki vina imajo vsak svoje mnenje o vinu. V teh mnenjih srečujemo resnico, naivnost, zablode, naklonjenost in nenaklonjenost. Marsikateri mu predpisuje tisto, česar nima, drugi spodbijajo to, kar ima. Nekateri francoski zdravniki menijo, da daje vino, zaužito v zmerni količini ljudem živahnega duha, ljubeznivost, rahločutnost, ponos, zaupanje vase, skratka, dobro počutje in večjo ustvarjalnost.
Podobno mnenje o vinu so imeli že mnogi misleci pred našim štetjem. V Sirahovi knjigi (Sirah je živel v 3. stoletju pred n. št.jjezapi-sano: »Radost srca in veselost je vino, če se ob pravem času zmerno pije. Pri vinu se ne izkazuj junaka, zakaj že mnoge je vino pokončalo!« Tudi oče medicine Hipokrat je učil: »Vino je stvar čudovite modrosti, pripravno za človeka, pod pogojem, da v dobrem ali slabem zdravju upošteva pravo mero.« Največja grška filozofa Platon in Aristotel sta nadvse cenila vino. Po Platonu imamo znan izrek: »V vinu je resnica.« Tudi v novejši dobi je vino navdihnilo mnoge genialne misli in soustvarilo velike umetnine od Goethejevih Meštrovičevih, Prešernovih, Cankarjev do mnogih drugih. Tudi dandanes ni drugače. Ob vseh velikih dogodkih, tudi državniških, vidimo ljudi s čašami v rokah. Nič drugače ni v naši lepi vinorodni domovini.
(Dalje drugič)
I
S
I
S
I
s
I
X
I
N
I
X
I
X
I
X
I
X
I
X
X
I
X
X
X
I
X
X
I
X
I
X
I
X
I
X
I
X
*
X
X
I
X
I
X
I
X
I
X
I
X
I
X
I
X
J
Kmetje ne vedo, kam z vinom
Agrokombinatov tozd Vinogradništvo je lani odkupi! samo 940 ton grozdja — Kooperanti sedaj ponujajo vino, ki pa ga tozd verjetno ne bo odkupil
KRŠKO — »Ocenjujemo, da imajo zasebni vinogradniki na zalogi od 600 do 800 tisoč litrov vina, ki bi ga seveda radi prodali naši vinski kleti. Vendar pa za sedaj nimamo posebnega interesa. Za nas je pomembno, da dobimo grozdje v jeseni v klet, kjer ga lahko predelamo v vina po naših standardih, medtem ko je kvaliteta vin, ki nam jih ponujajo zasebniki, neenotna,« je dejal Darko Marjetič, direktor tozda Vinogradništvo-kleti v Krškem M-Agrokombinatu.
Tozd Vinogradništvo je lani v lastnih vinogradih pridelal okoli 370 ton grozdja, kar je le malo manj, kakor so načrtovali. Zato pa je bil odkup grozdja od kmetov-koope-rantov precej slabši, kakor so načrtovali. Nameravali so ga odkupiti 2000 ton, v resnici pa so ga kmetje pripeljali v klet le 940 ton. Seveda se je tozd Vinogradništvo zaradi tega
d
4
d
\
\
d
d
4
*
*
d
*
\
I
Sprejet nov trsni izbor
Priporočene in dovoljene sorte za naše okoliše
LJUBL J AN A — Poslovni odbor za podravski in posavski rajon pri Poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije je 23. februarja na podlagi večletnih proučevanj določil nov trsni izbor za ta dva vinogradniška rajona. Trsni izbor vsebuje priporočene in dovoljene sorte.
Priporočene sorte so glavne sorte plemenite vinske trte, ki na določenem vinorodnem območju zagotavljajo proizvodnjo vin z geografskim poreklom (namizna, kakovostna in vrhunska vina) ter predstavljajo gospodarsko osnovo za razvoj vinogradništva in vinarstva. Dovoljene sorte pa so dopol-
SADJARSTVA NI BREZ ZNANJA
KRŠKO— 10. in 11. marca so bila v veliki dvorani občine v Krškem celodnevna predavanja o temeljih sodobnega sadjarstva in prikaz rezi jablan in hrušk v nasadih Mercator — Agrokombinata. Naosnoviprograma, ki gaje pripravil Kmetijski zavod Maribor, in v organizaciji Poslovne skupnosti za sadjarstvo Slovenije seje predavanj udeležilo 90 sadjarskih strokovnih delavcev iz širšega celjskega območja. Zasavja in Dolenjske, pa tudi precej sadjarjev kooperantov iz krške in brežiške občine. Iz jedrnatih besed povzemamo ugotovitev, da imamo za sadjarstvo primerna zemljišča, teh pa še ne izkoriščamo gospodarno in skladno z možnostmi prodaje na domačem in tujem trgu. Temelj pridelovanja kakovostnega sadja, priprave za trg in prodaje je znanje. Sadjarji to vedo, kar priča udeležba in dolžina programa.
A. P.
nilne sorte, tiste, ki v posameznih območjih kot samostojne sorte niso širše uveljavljene za proizvodnjo vin.
Za bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš so priporočene sorte: laški rizling, beli pinot, chardonay, modra frankinja, sauvignon in modri pinot. Dovoljene sorte pa so: renski rizling, zeleni silvanec, šipon, rizvanec, kraljevina, žametna črnina, portugalka, šentlovrenka, gamay, traminec in ranina.
Za dolenjski vinorodni okoliš so priporočene sorte: laški rizling, beli pinot, chardonay, modra frankinja, modri pinot in žametna črnina. Dovoljene sorte so: zeleni silvanec, kraljevina, renski rizling, rumeni plaveč, žlahtnina, portugalka, šentlovrenka, gamay in ramfol.
Za belokranjski vinorodni okoliš so priporočene sorte: laški rizling, beli pinot, chardonay, modra frankinja, modri pinot, šentlovrenka, žametna črnina in kraljevina. Dovoljene sorte: zeleni silvanec, rumeni muškat, renski rizling, sauvignon, žlahtnina in gamay.
SADNO DREVJE BODO NAMAKALI
BREŽICE — Agraria je naročila izdelavo projekta za namakanje 10 hektarov družbenih in 10 hektarov zasebnih hruškovih nasadov sadjarske skupnosti Zakotjek. To bo oroševal-no-namakalni sistem za zaščito pred pomladansko pozebo in za namakanje v sušnem obdobju. Na Borštu pri Cerkljah bodo namakali 20 hektarov poljščin. Uporabljali bodo vodo iz opuščene gramoznice.
znašel v precej hudi zagati. Zato so sklenili posel z ZIK Povardarje-Negotin in v sodelovanju z njimi izdelali belo in rdeče kakovostno vino negotinčan in stobi. Vini sta že na trgu.
Ker je poslovna uspešnost tozda odvisna od pridelka in odkupa grozdja, seje v tem pogledu stanje precej poslabšalo. Medtem ko so pretekla leta poslovali kar dobro, so bili lanski poslovni rezultati precej slabši, saj so pridelali le 68 tisoč dinarjev ostanka dohodka.
»V sodelovanju z drugimi pridelovalci grozdja smo bili prisiljeni, saj v naši kleti lahko odkupimo in predelamo tudi 5000 ton grozdja. V n '.črte za letos smo zapisali odkup 2000 ton grozdja pri naših kooperantih, lastne proizvodnje pa bomo imeli okoli 360ton. Obtem moram opozo-
riti še na to, da se poraba vina zaradi padca življenjske ravni manjša, mi pa smo ves lanski pridelek tako rekoč že prodali. To je seveda spod-
• Leto 1985 so na tem področju Posavja prvič opravili pozno trgatev laškega rizlinga. Trgatev je bila izključno v družbenem sektorju na Sremiču, kjer so za te namene že poleti rezervirali 2,5 hektara nasada. Obrali so 9 ton grozdja, nekaj pa je bilo tudi izbora. Sedaj imajo v kleti 6000 buteljk pozne trgatve laškega rizlinga. Pozno trgatev so opravili tudi lani, od tega največ laškega rizlinga, nekaj pa tudi sauvignona ali muškatenega silvanca.
buda tudi za naprej, zato računamo, da bi morali letos uresničiti naše načrte o odkupu. Da pa bo tako, se bo moralo marsikaj spremeniti v glavah naših kooperantov, ki očitno še niso spoznali prednosti dolgoročnega sodelovanja z Agrokombinatom,« meni Marjetič.
J. SIMČIČ
Traktor IMT devetkrat — mleko trikrat
V živinoreji se.obeta krl-za, kakršne še ni bilo
Monopolisti ali kako drugače dogovorno privilegirani izdelovalci ' reprodukcijskega materiala, gnojil, strojev, goriva itd. bodo očitno lahko še naprej molzli živinorejce, pri tem pa jim bo s svojo gospodarsko (ne)politiko še nadalje pomagala država. To bi lahko sklepali po zadnjih podražitvah mleka in mesa, ki kažeta, da vsi dobronamerni nasveti in kritika nič ne zaležejo. Zvezni izvršni svet namerava očitno še naprej ohranjati socialni mir z enostranskim s tiščanjem cen hrane z vso silo navzdol, ne da bi upošteval negativne dolgoročne posledice za kmetijstvo in s tem tudi za celotno gospodarstvo.
Ta čas je prišla v javnost cela vrsta primerjalnih podatkov, ki več kot zgovorno dokazujejo, kako hudo se
je s porušenim sorazmerjem v cenah poslabšal položaj kmetijstva, zlasti živinoreje. Za ilustracijo zadošča že tale: v zadnjih treh letih se je traktor IMT 539 podražil za devetkrat, cena mleka pa se je zvečala le za trikrat. Od lanskega avgusta se je mleko podražilo le za 15 odst., kar je toliko kot nič v primerjavi z inflacijo. Z izkupičkom ne morejo več pokriti stroškov niti najboljši rejci. Na najboljših farmah KŽK Kranj, na primer, kjer so, kot poroča Glas, dosegli letno povprečno že skoraj 7.000 I mleka na kravo, imajo pri litru mleka zdaj 45 din izgube in bijejo plat zvona. Kaj bodo pa še rekli slabši rejci?
Podobno je z mesom. Prejšnji teden dovoljena približno 11-odst. podražitev je s stališča reje le malo več kot nič, saj se v nebo vpijoča nesorazmerja še povečujejo. Škarje cen bodo prej ali slej še bolj zmanjšale zanimanje za rejo, zdesetkale črede in dolgoročno prizadele živinorejo, ki se dolgo ne bo mogla pobrati, pa če bi to še tako želeli. Pa kaj , bi sami sebi ponavljali abecedo ekonomije...
M. LEGAN
IZ NKŠIH OBČIN
Kilav začetek
Januarski izvoz iz občine je za 60 odst. pod ravnijo izpred leta dni
NOVO MESTO — Ker je bil januarja lani izvoz iz novomeške občine zares izjemen, saj je navrgel čez 25 milijonov dolarjev, ga skoro ni mogoče primerjati z letos doseženimi rezultati. Izvoz januarja je znašal 9,9 milijona dolarjev, toda še vedno je ta rezultat ob petletnem januarskem poprečju na drugem mestu. V občinskem komiteju za družbeni razvoj zato menijo, da velja na neugodna izvozna gibanja le opozoriti, ker še ni čas, da bi potegnili za alarmni zvonec.
Uvoz je v prvem mesecu letošnjega leta znašal 10 milijonov dolarjev in je bil za četrtino manjši kot pred letom dni. Žal pa tudi celotna devizna bilanca ne daje več pozitivnega pokritja, pač pa je za 1 odstotek nižja. Na konvertibilnem področju je bilo doseženo celo samo 85-odstotno kritje uvoza z izvozom.
Kljub temu da so največji novomeški in dolenjski izvozniki, IMV, tovarna zdravil Krka, Novoles in drugi, v januarju letos manj izvažali, se zanje po oceni strokovnjakov ni potrebno bati, ker imajo izvozne posle s tujino že sklenjene.
R. B.
LEP 8. MAREC
NOVO MESTO — V krajevni skupnosti Majde Šilc so imeli tudi letos tradicionalno prireditev v čast mednarodnemu prazniku žena. Lepa voščila so izdelali šolarji iz osnovne šole Grm za več kot 70 let stare krajanke in udeleženke proslave, ki je bila v prostorih krajevne skupnosti. Prizadevne aktivistke Rdečega križa so same spekle pecivo za pogostitev, kulturni program pa so prispevali grmski šolarji in cicibani iz vrtca na Ragovski cesti. Za uspelo prireditev imajo zasluge vse družbenopolitične organizacije terena, posebno pa prizadevna tajnica krajevne skupnosti Zofka Mehle.
PRISRČNA ZABAVA
DRAŠIČI — V krajevni skupnosti Drašiči so ob dnevu žena pripravili prisrčno zabavo za vse krajanke. Udeleženke se za zabavo zahvaljujejo organizatorjem, krajevni 'skupnosti, SZDL in gasilcem. Vsem želijo veliko uspeha pri nadaljnjem
delu'	HVALEŽNE	ŽENE
Namenjeno tujcem in poslovnežem
Hotel Grad Otočec je zaprt zaradi obnove, ki bo končana v aprilu
OTOČEC — Februarja so zaprli za goste Grad Otočec in se po 15 letih lotili temeljite obnove, s katero bodo zagotovili znatno višjo raven storitev. O tem je tekla beseda z direktorjem hotela Marjanom Černetom, ki je povedal:
»Obnove smo se lotili predvsem pa zaradi dotrajanih instalacij ter opreme in zato, ker več kot polovica sob ni imela lastnih kopalnic. Medtem ko smo imeli doslej le dva apartmaja, jih bo po novem 6, vse ostale sobe bodo dvoposteljne in bodo imele svoje kopalnice.
Vso dotrajano stilno opremo smo dali v industrijsko obnovo sev-niškemu Stillesu. Naš cilj je zagotoviti tudi najzahtevnejšim tujcem in seveda domačim gostom, poslovnežem, kvalitetne storitve. Že s ceno bomo dosegli izbor gostov. Ta objekt ni namenjen obisku avtobusnih skupin, ki se mimogrede ustavijo. Zanje imamo na Otočcu druge objekte, pač pa kliente-li, ki želi mir in je pripravljena za prvovrstne usluge tudi plačati ustrezno ceno. Ker opravljamo notranja dela tako rekoč neprekinjeno, tudi ob sobotah, bo grad nared za sprejem gostov 10. aprila. Preko agencij imamo čez velikonočne praznike že napovedane tujce. Vsa dela bodo veljala okrog 100 milijonov dinarjev.«
• Ali nameravate preurejati tudi gostinske sobe in okolico? Kaj pa most?
»Ker sta bili restavracija in lovska soba urejeni pred nedavnim, v teh prostorih ne bo posebnih sprememb, prav tako niso predvideni omembe vredni posegi v okolico. Ta je lepo urejena in jo bomo le vzdrževali na ustrezni ravni.«
Most nam dela največ preglavic. Od novembra je že zaprt, ker je podrt, dogovarjanje o obnovi sicer kar naprej traja, ampak doslej še ni bilo na mostu nobenega delavca. Vsekakor bo Cestno podjetje moralo most obnoviti še pred sezono.«
R. B.
Kmetje nočejo posojil
Letos skladišče v Podzemlju in sušilnica v Metliki
METLIKA — V lanskem letu so vse tri enote metliške Kmetijske zadruge — tozda Trgovina in Vinska klet ter TZO Kooperacija—presegle planirani celotni prihodek in dohodek, in to v približno enakem razmerju, in tudi za sklade so prispevale vsaka po okoli 50 milijonov dinarjev, 120 milijonov dinarjev pa je zadruga razporedila v poslovni sklad mimo delitve, gre za tako imenovani inflacijski dohodek.
Za osebne dohodek so porabili toliko, kot jim jedopuščal ustvarjeni dohodek, povprečni osebni dohodek za lanskoletopaje 102.000din in je tudi približno enak v vseh treh enotah.
V kmetijski proizvodnji so tudi dosegli planirane rezultate, le priod-kupu pšenice je prišlo do 40-odstotnega izpada zaradi izredno slabe letine, ostali pridelki pa so v povprečju zadnjih n ekaj let in znatno večji, kot znaša dolgoletno povprečje-
V letošnjem letu bodo v prvi vrsti kar se da izkoristili nevračljiva družbena sredstva za agromelioracije in komasacije. Tako bodo letos agromeliorilali in komasirali okoli 500 hektarjev na območju Rosalnic ter pripravili program za ta dela na območju Podzemlja. Vinska klet bo., cisterne in vinifikatorje iz novomeške enote prestavila v Metliko. Med večjimi naložbami je gradnja skladišča za kmetijske pridelke in repro-
VEČNAMENSKI
METLIKA — V sobi Številka 10 na metliškem Pungartu, kjer domujejo metliške interesne skupnosti, je pisarna izobraževalne, kulturne in skupnosti otroškega varstva. Tajnik teh treh skupnosti je Bojan Valenčič, na vratih pa so napisane še vse druge njegove funkcije: manager Popolno-čnih kočij, dežurni dedek Mraz, direktor konjeniškega kluba, štrumf ' v prostoru pa je očitno še agencija za jahalne kobile. Na sposobne in de-lavoljne se pa pri nas res vse zgrne!
IZ NKŠIH OBČIN
»
\
Jj
«
Ne pustimo žaliti našega boja!
Mirnopečani so svoj praznik počastili skupaj z borci I. dolenjskega partizanskega bataljona — Poslali protestno pismo RK SZDL Slovenije
MIRNA PEČ — V soboto, 14. marca, so v Mirni peči svečano počastili krajevni praznik 16. marec, ki ga praznujejo v spomin na odhod večje skupine domačih fantov v partizane leta 1942. Na proslavi v kulturnem domuje govorila predvojna revolucionarka in domačinka Mara Rupena-Osolnikova.
Že pred proslavo so imeli v Mirni peči shod borci I. partizanskega dolenjskega bataljona, ki je slavil 45-letnico ustanovitve. Po krajši svečanosti pri spomeniku padlim borcem NOB
• Priznanja Krajevne skupnosti so dobili: I. Dolenjski partizanski bataljon, Komanda Vojne pošte Novo mesto in Radoslav Bogičevič, starešina JLA. Priznanja OF, kijih podeljuje Krajevna konferenca SZDL pa so v letu 1987 prejeli: Tončka Hočevar, Ivan Rozman, Ivanka Šiško in organizacijski odbor Mimopeškega teka.
so se gostje z borci in krajani vred udeležili proslave v kulturnem domu.
V imenu domačinov je zbrane pozdravila Tončka Hočevar, predsednica sveta krajevne skupnosti, nato pa je slavnostna govornica Mara Rupena-Osolnikova obudila spomin na nastanek partizanstva v Mirnopeški doli-
OVIRAJO POŠTO
NOVO MESTO — Novo mesto čedalje huje čuti parkirno stisko, avtomobilisti pa zato puščajo svoja vozila tudi na mestih, kjer ne bi smeli. Ožje mestno središče je dopoldne povsem zasedeno z vozili zaposlenih v trgovinah, zato stranke iščejo parkirišča drugod. Tudi velik parkirni prostor na Novem trgu je ves dan čisto zaseden, okrog poslopja nove občinske stavbe pa je neverjetna gneča. Osebna vozila velikokrat zapro pot dostavnim poštnim vozilom, ki nekajkrat nadan morajo s poštnimi pošiljkami v raznesme-ri, sicer dostava zamuja. Če »poštarji« še tako pazijo, da jim ne bi vhoda v dostavni center zaprli, se to vendarle zgodi.
ni in na Dolenjskem ter težko, a zmagovito pot I. dolenjskega partizanskega bataljona, ki je dal več narodnih herojev. Posebej je podčrtala zasluge narodnih herojev Ivana Kovačiča-Efenke, po kateri nosi domača šola ime, ter Franca Potočarja-Lazarja in Dušana Švare-Duleta.
Kot govornik je nastopil tudi Boštjan Kovačič, predsednik novomeške občinske skupščine, z orisom napredka v zadnjih letih in razvojnih načrtov mirnopeškega predela v tem srednjeročnem obdobju. Kulturni program so
poleg pevcev KUD Dušan Jereb izvajali domači šolarji in narodno-zabavni ansambel, nato pa so podelili krajevna priznanja najbolj zaslužnim za napredek.
Ker so se že govorniki dodaknili najnovejših dogodkov v družbi in žalitev, kijih posebno borci boleče občutijo ob nekaterih prispevkih 57. številke Nove revije, so sporočilo s krajevne proslave strnili v protestno pismo, naslovljeno Republiški konferenci SZDL. Mirnopečani so z borci vred ostro obsodili prispevke v tisku, v katerih skušajo pisci zanikati pridobitve NOB in pod vprašaj postavljajo avnojske sklepe. Protestno pismo so končali z zahtevo, naj družba onemogoči tako delovanje.
R. BAČER
SVEČANOST PRI SPOMENIKU — Pri spomeniku NOB v Mirni peči so ob krajevnem prazniku položili vence, krajše svečanostis pevskim programom pa so se poleg borcev I. dolenjskega partizanskega bataljona udeležili tudi številni gostje, prvoborci, revolucionarji, krajani in šolska mladina. (Foto: R. Bačer)
Podpora stališčem CK ZKS
Zapisniki 41 osnovnih organizacij ZK v novomeški občini kažejo na zavrnitev stališč iz Nove revije
NOVO MESTO — Do 15. marca so na občinski komite ZK vNovem mestu prejeli 41 zapisnikov osnovnih organizacij ZK s terena, iz katerih je raz-
Komunala brede v izgubo
1. aprila se obeta znatna podražitev njenih storitev
dukcijski material v Podzemlju, kijo že nekaj časa odlagajo. V načrtu je še gradnja sušilnice za koruzo v metliškem Mestnem logu s kapaciteto ’500 ton. Tozd Trgovina načrtuje .vzdrževalna dela na dotrajanih hišah, v katerih so trgovine, izdelali bodo tudi program za gradnjo nove metliške blagovnice. Letos bo več možnosti za investiranje v razvoj zasebnega kmetijstva, vendar med kooperanti zanimanje za najem dolgoročnih kreditov upada.
A. B.
NOVO MESTO — Za 38 odst. višje cene za kubik porabljene vode in za 66 odst. podražen odvoz komunalnih odpadkov za gospodinjstva napoveduje Komunala, ali pa so predlagane podražitve upravičene, so 10. marca pretresali v novomeškem izvršnem svetu. O novih cenah bo sklepala skupščina komunalne skupnosti.
Z zadnjo podražitvijo komunalnih uslug, ki je bila uveljavljena lani oktobra, so v novomeški Komunali doslej izhajali, čeprav bi po družbenem dogovoru lahko že februarja uveljavljali nove cene so v večini občin to tudi naredili. Zdaj pomeni vztrajanje pri starih cenah za Komunalo že izgubo.
V izvršnem svetu so ugotovili, daje delovna organizacija Komunala presegla planirani fizični obseg dela in je kar dobro gospodarila, zmanjšali so porabo električne energije ob znatno večji količini prodane vode. Poslovni rezultat lanskega leta je pozitiven in prvič po nekaj letih lahko z njim krijejo obveznosti do interesnih skupnosti in oblikujejo potrebne sklade.
Velik napredek ugotavljajo pri vzdrževanju investicij, pri vlaganju v komunalne objekte pa plan ni bil v celoti dosežen, ker pač ni bilo dovolj denarja. Osebni dohodki zaposlenih niso več sramotno nizki, niso pa tudi presegli resolucijskih okvirov. Glede na nove cene energije in ostale podražitve so podražitve komunalnih uslug po mnenju izvršnega sveta utemeljene in upravičene. Po novih predpisih izvršni svet ne daje več odločilnega soglasja k novim cenam o njih sklepajo po samoupravni poti v komunalni skupščini — še vedno pa daje svoje mnenje o upravičenosti predlaganih podražitev.
V razpravi so opozorili na dejstvo, da vrsto let obstajajo znatne razlike pri cenah komunalnih uslug za gospodinjstva, negospodarstvo in gospodarstvo, ki je najhuje obremenjeno. Tudi tokratna podražitev sebošegiba-la v sedanjih razmerjih, vendar dolgo ne bo več mogoče vztrajati pri tolikšnih razlikah na škodo gospodarstva.
R. B.
vidno, da so obravnavali najnovejše dogodke v družbi v zvezi z afero »plakat«, zlasti pa stališča, kijih predstavljajo javnosti avtorji v 57. številki Nove revije. Podobnih sestankov je bilo sicer še mnogo več, vendar o njih še ni zapisnikov.
Ko so na osnovi izvlečkov — citatov iz omenjene številke Nove revije sekretarji ZK seznanili članstvo, so povsod smatrali taka stališča za nesprejemljiva in celo žaljiva za Slovence.
Medtem ko je v večini osnovnih organizacij prevladovalo stališče, povsem enako CK ZKS, so še posebej poudarjali, da je potrebno sporne prispevke v 57. številki Nove revije v celoti analizirati, razpravljati o teh pojavih, nesprejemljive teze pa ostro zavračati, toda le na osnovi argumentov, z znanstveno utemeljitvijo in v demokratičnem dialogu.
Ponekod so na sestankih ubirali tudi ostrejše tone, izražali so zahteve po odgovornosti avtorjev in okolij, ki omogočajo izhajanje takih prispevkov. V marsikaterem kolektivu ali osnovni organizaciji na terenu so menili še, da ZK ni pravočasno reagirala na take pojave in prispevke, kar se v bodoče ne bi smelo več zgoditi, če hoče ZK obdržati ugled med ljudmi.
Prihodnost v njihovih rokah
V obratu IMV na Suhorju končno dobili nov program — Večina za izvoz — Kvalitetno delo in upoštevanje rokov — Povrnjeno zaupanje delavcev
SUHOR — Sedaj, ko so v obrat IMV na Suhorju začeli prihajati novi stroji, okoli 180 zaposlenih zares verjame, da so končno ledobili tako težkopričakovani in tako dolgo obljubljanj novi program, ki temu obratu zagotavlja lepšo prihodnost. Samo nova strojna oprema bo veljala okoli 1,6 milijarde dinarjev.
Novi program sestavljajo trije de-	namenjena za izvoz, tam pa veljajo
li: celotna proizvodnja podvozja za	točni roki in kvaliteta. »To, da vemo,
avtomobilske prikolice, tako imeno-	da smo odvisni samo od sebe, je za
bodošeokoli 30novihdelavcev, into kvalificiranih ključavničarjev, rez-kalcev in orodjarjev.
A. BARTELJ
vani hobi program za tujega partnerja Aloisa Koberja (AL-KO) ter proizvodnja tovornih prikolic za osebne avtomobile. Najprej bo stekla proizvodnja podvozij za avtomobilske prikolice. Na leto potrebuje IMV kar 18.000 teh podvozij in kar 90 odst. prikolic izvozijo, tako da bo vrednost izvoza iz suhorskega obrata okoli 2,5 milijarde nemških mark, za milijardo dinarjev podvozij pa bodo naredili za prikolice, kijih IMV proda na domačem trgu. Na Suhorju računajo, da bo ta proizvodnja stekla v začetku julija.
Redna proizvodnja za AL-KO naj bi stekla v začetku prihodnjega leta. Za tujega partnerja bodo izdelovali izmenjevalce toplote, vlečne kljuke, gorilne komore, za domači trg pa iz njihovega programaročnekosilnice, cirkularje in strojčke za kompostiranje. Na Suhorju se zavedajo, da imajo svojo usodo sedaj v svojih rokah. Večina njihovih proizvodov bo
nas še dodatna spodbuda. Dokazati moramo, da smo vredni tega programa,« pravijo na Suhorju. Poleg tega imajo z AL—KO zelo ugodno dolgoročno pogodbo, po kateri lahko te izdelke prodajajo tudi na vseh tujih trgih, le njihova cena ne sme biti nižja ali višja od cene matičnih proizvodov. Pa še to: material za te proizvode bo tako rekoč ves domač, tehnologija in orodja pa so partnerjeva.
Po obsegu dela bodo vsi trije deli novega programa dokaj uravnoteženi, če pa bo v katerem določen čas manj dela, bodo brez težav preusmerili proizvodnjo tja, kjer bodo potrebe večje. »Če bomo delali kvalitetno in se držali dogovorjenih rokov, nam dela ne bo zmanjkalo,« pravijo na Suhorju.
Ko bo novi program v celoti stekel, bodo ukinili sedanji lesni del, delavce pa že sedaj postopoma priučujejo za novo delo. Potrebovali
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — Čeprav je v ponedeljek, 16. marca, mraz vendarle malo popustil, je bila ob 9. uri tržnica brez pereščka zelene solate. Med zasebniki je tudi en sam prinesel naprodaj malce motovilca, ki pa je v hipu pošel. Kmetice so imele precej jajc po 70 din, fižola v zrnju po 1.200 din, jušno zelenjavo, smetano in sirček pa šopke teloha in mačic. Na stalnih stojnicah je bila tokrat prav tako slaba ponudba, ker so čakali na dovoz blaga iz Ljubljane. Izredno lepa jabolka pa so s krškega konca prinesli naprodaj in tudi cena v primeri s ponudbo drugod ni bila pretirana. Kilogram jabolk je veljal 300 do 450 din.
PRIHAJAJO NOVI STROJI — V obrat IMV na Suhorju že prihajajo novi stroji, ki bodo skupaj stali kar 1,6 milijarde dinarjev. Ko bodo vsi potrebni stroji nameščeni, bo suhorski obrat prvič polno zaseden, skladišče in še ostale pomožne prostore pa bodo dogradili.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 21. marca, bodo kot dežurne odprte do 19. ure naslednje prodajalne živil:
• v Novem mestu: Mercatorjev Potrošniški center na Zagrebški c.
• v Šentjerneju: Emona-Dole-njka Market
• v Dolenjskih Toplicah: Merca-tor-prodajalna Rog
• v Žužemberku: Mercator KZ Krka
• v Straži: Emona-Dolenjka Market
Ostale prodajalne živil bodo to soboto, ker je delovna, odprte do 15. ure.
Novomeška kronika
SLIKE— Nekatere stranke fotografskega mojstra Adijasoše vedno prepričane, da izdeluje najboljše fotografije na svetu, druge pa počasi spoznavajo, da so temnice (fotografske) tudi drugje, za enako ceno in drugačno kvaliteto. Drugače tudi ne more biti, če so na barvnem filmu, ki si ga dal razviti, poleg družinske idile razločno vidni tudi zobci drugega filma.
MLEKO — V samopostrežbi Emone Dolenjke v Mačkovcu je stranka kupila novo celjsko mleko. Vse je bilo lepo in prav, mleko ima lično embalažo inježe kuhano, dokler ženska ni prišla domov in ugotovila, da je beli tekočini potekel rok trajanja. Vrnila se je v trgovino in plaho povedala, da bi mleko vrnila. Bili so zelo prijazni in ustrežljivi: »Gospa, dajte ga nazaj v hladilni pult in vzemite bolj svežega!«
VREČKE — Kupci v trgovinah našega mesta ugotavljajo, da delajo izdelovalci plastičnih vrečk za isti ali večji denar vedno manjše vrečke. Morda jim je tako naročil zvezni izvršni svet, ki se je odločil omejiti osebno porabo. V manjšo vrečko gre pač manj kruha.
Ena gospa je rekla, da je dal direktor Iskre Tenel v dveh letih skoraj toliko intervjujev kot vsi novomeški direktorji od osvoboditve naprej.
BOLJŠA SLIKA
GABRJE — Tukajšnji filmarji so s pomočjo strokovnjakov iz Ljubljane pred kratkim izboljšali svoj kinoprojektor. V aparat so vgradili posebno žarnico, ki bo nadomestila zastarele elektrode, in s tem precej izboljšali kvaliteto predvajaneslike na filmskem platnu. Poleg te novosti, vredne več deset starih milijonov, velja omeniti še ozvočenje, ki so ga dodobra obnovili.
L. M.
V času od 5. do 11. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Marta Udovč iz Jablana — Matevža, Darja Frančič iz Dolenje Stare vasi — Matija, Marija Derganc iz Semiča — Katarino, Andreja Bukovec iz Dolenjih Kamene — Matjaža, Marija Grgurič iz Žakanja — Adrijano, Danica Sintič iz Krškega — Danijela, Marjanca Jordan iz Zameškega — Mitja, Ana Ma-larič iz Črnomlja — Tjašo, Marta Muhič iz Šmarjeških Toplic — Barbaro,' Vesna Fric iz Metlike — Mana, Tatjana Rožič iz Črnomlja — Aljaža, Štefka Molek iz Velikega Lipja — Silvo, Mateja Pečar iz Šmalčje vasi — Katjo, Gabrijela Rifelj iz Žužemberka — Mojco, Stanislava Strle iz Gribelj — Sandro, Biserka Belavič iz Obreža — Majo, Marija Zorec z Vrtače — Marka, Jelka Zagorc z Dolnje Prekope — Dominiko, Justina Drenik iz Malenške vasi — deklico. Dragica Popovič iz Metlike — dečka, Sonja Penca iz Dolenjega Mokrega polja — deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Danica Kermc iz Trdinove 5 b — Vanjo in Zvonka Volf in Ulice Slavka Gruma 32 — Jureta. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
GASILSKO DRUŠTVO IZ DRAGOMLJE VASIjedobilovdar gasilsk i kombi, ki so ga podarili gasilci iz pobratenega društva Vojnik pri Celju. To je njihov drugi kombi: pred sedmimi leti so jim ga prav tako pripeljali v Dragomljo vas Vojničani. Dragomelj-ski gasilci pravijo, da imata za ti darili največ zaslug predsednik gasilskega društva Vojnik tovariš Jurij Bajnovič in poveljnik Avgust Čerenak.
FEŠTA VSEH FEŠT — VINSKA VIGRED — se bliža z naglimi koraki. Zvedavemu bralstvu lahko sporočimo, da se bo letošnji veleveselici pridružilo tudi Delo z igrami, ki so znane po vsej Sloveniji. Za nagrade se bodo potegovale ekipe iz vse Bele krajine, igre pa bodo belokranjsko obarvane. Najverjetneje si jih boste lahko ogledali v soboto, 16. maja ob 15. uri na metliškem Trgu svobode.
V KNJIŽNICI BETI BODO V PETEK, 20. marca, predstavili svoje nove knjižne izdaje Alenka Mežnaršič, Jani Bevk in Toni Gašperič. Mežna-ršičeva bo podpisovala svoj prvenec Med žitom in pšenico, Jani Bevk svojo drugo pesniško zbirko Izza upa, Toni Gašperič pa peto knjižico Neposredni zgodbi. Dogodek je namenjen delavcem Beti.
ZELO VELIKO SLOVENSKIH, dolenjskih in belokranjskih ansamblov se poteguje za igranje na letošnji Vinski vigredi. Ljudi bi radi zabavali Fantje z vseh vetrov, Vigred, Vili Petrič, Toni HervoL Vikend, Slavček, Maj, Štajerskih 7, Indust bag, Drago Vovk z video mašinerijo in tako dalje. Odločitev o tem, kdo bo igral, bo padla te dni.
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
GUSARJI — Pisali smo že o tem, da se semiški gusarji — tako se namreč imenuje njihovo pustno društvo — ne obnašajo prav nič po gusarsko. Medtem ko so doslej zaslužek od pustnega veseljačenja namenili za gradnjo tamkajšnjega gasilskega doma, pa je bil letos presežek prihodkov, kakor rečemo vpolitičnem jeziku, tako velik, da so 50 tisočakov poslali tudi v sklad za nakup dragih medicinskih instrumentov v Novo mesto. Pravza prav pa lahko rečemo, da je bil to kar združen prispevek Belokranjcev in še kakšnega Dolenjca povrhu, ki 50 4 dni pustovanja množično oblegali Semič.
SAMOPRISPEVEK — V črnomaljski občini se že pripravljajo na referendum za samoprispevek za program javnih del, ki naj bi bil meseca maja. Krajani, zlasti tisti bolj škrbasti, pa predlagajo, da bi v program uvrstili tudi financiranje vsaj enega zobozdravnika, saj zobozdravniki, ki delajo sedaj v zdravstvenem domu v Črnomlju, ne zmorejo vsega dela, tako da morajo ljudje čakati na zobno protezo tudi po štiri letaali pa soprisiljeni ponjo na ono stran Kolpe, kjer pa odštejejo zanjo težke milijone (stare, seveda).
Drobne iz Kočevja
PUST Z DOBIČKOM — Mladinska organizacija je lani in letos pripravila v Kočevju pustne prireditve pod istim naslovom »Pustnaohcet«. Razlika pa je le bila, in sicer, daje lanska prireditev prinesla izgubo, letošnjapa nekaj dobička, po oceni mladih 50.000 do 100.000 din. Dokončen obračun še ni napravljen.
KAJENJE NA SESTANKIH — Pobuda, naj bi na sestankih nekadilini v Kočevju nikoli naletela na kaj prida odmev, razen da je bil tisti, ki jo jezago-varjal, kritiziran. Tako smo priča, ko nekateri v dimu uživajo, drugi pa se v njem duše, kašljajo in love atome kisika. Med kadilci je največ žensk in mladih.
REKORDNI MRAZ — Hud mraz pesti Kočevsko že tretji teden. Temperature v Kočevju so običajno najnižje v Sloveniji, če pa že to ne, so gotovo med .najnižjimi. Pa vendar nekatere zadeve le dvigajo temperaturo, kot razprave ob zaključnih računih in slabem gospodarjenju in Nova revija, na katero je v knjižnici naval in celo prepir zanjo, spet drugi (predvsem tisti, ki so brali le izvlečke) pa jo ostro kritizirajo.
Ribniški zobotrebci
SLOVENSTVO DANES — Zanimivega predavanja »Slovenstvo danes« seje udeležilo okoli40 ljudi. Predaval je sociolog Aleš Erjavec iz Ljubljane. Ribničani so mu zastavili veliko yprašanj, nekaj tudi v zvezi z Novo revijo in nekatera tudi provokativna. Izkazalo se je, da Ribničanje v glavnem ne poznajo ne Nove revije ne odziva uradne politike na zadnjo številko, niti odziva javnosti. Predavatelj je vse postavil na realna tla.
INSTRUMENTALNI KONCERT — V petek je bil v dvorani ribniške glasbene šole instrumentalni koncert. Na njem so se z deli najbolj znanih svetovnih skladateljev predstavili Hedvika Petje (klavir), Boris Galičič (klarinet) in Janja Galičič (klavir).
MIKLOVA HIŠA — Miklovo hišo, ki bo v celoti namenjena kulturni dejavnosti, bodo začeli letos obnavljati. Najprej bodo na vrsti zgornji prostori in streha, kar bo tudi preprečilo, da hiša ne bi propadala. Načrt za obnovo dela projektant iz Ljubljane Božo Rot, in to v okviru Dolenjskega projektivnega ateljeja.
Trebanjske iveri
STOLPNICA — Trimo, dolgo ponos trebanjskega gospodarstva, je postal kar resen bolnik. Lanska izguba je po uradnih tolmačenjih nastala predvsem zato, ker nikakor ni dobro stekla nova proizvodna linija. Vsi pase izogibajo, kot hudič križa, da bi glasno pripomnili, da ima kakšen vpliv tudi prva »stolpnica«, ki si jo je zgradil Trimo. Zatorej, bratci, natočimo si vinca ruj nega, saj o stranskih, a ne nepomembnih vplivih na rdeče številke tuintam glasno razmišljajo celo na kakšnemu forumu, delavcem Trima pa je tako vse jasno.
TELOVADNICA — Zakaj neki se gresta Vzgojnoizobraževalna organizacija (VIO) Trebnje in občinska telesnokultuma skupnost tak maratonski pingpong zaradi stare telovadnice, če pa v neki listini piše črno na belem, da je bila dana telovadnica v najem za skladišče Mercatorju kot izhod v sili? Zdaj imajo trgovci menda v telovadnici le kakšnih 400 koles. Tre-banjci, ki bi radi uporabljali staro telovadnico za množično športno rekreacijo, ne bi nasprotovali, če bi jih trgovci ali kdo drug prosil, da bi pomagal sprazniti vsebino telovadnice. Sicer pa vse za izhod v sili!
PREDSEDNICA — Jana Petrovac, predsednica družbenopolitičnega zbora trebanjske občinske skupščine, seje na zadnji seji zbora hudovala na tiste delegate, ki ne poznajo svojih dolžnosti. Ena teh je tudi, da količkaj redno prihajajo na seje. Ko je predsednica kritizirala tiste, ki jih spet ni bilo, so bili prizadeti prisotni delegati. Verjetno se jim je zdeio, da bi morali kritiko slišati tisti, kijih največkrat ni. Zato tudi tele vrstice, da bodo vsaj prebrali, kajti predsednica je zapretila, da »noče biti predsednik takega zbora«.
m
hi
IZ NKŠIH OBČIN
Po občini kroži vrsta neresnic
Komu ali čemu to služi?
ČRNOMELJ — Po črnomaljski občini zadnje čase kroži veliko neresnic, napačnih informacij, o katerih so nedavno razpravljali tudi na seji predsedstva občinskega komiteja ZK. Hkrati so se spraševali, komu ali čemu skuži takšno izmišljanje in razširjanje čenč, ter ugotavljali, da je žarišče za nastajanje le-teh v delovnih okoljih, kjer najbrž malo delajo in imajo obilo časa.
Med občani so sedaj »aktualne« predvsem štiri take informacije. Prva govori o tem, da so ob februarski prekinitvi deta v Bel tu delavci na veliko razbijali stroje in drugo opremo. Iz Belta pa prihajajo vesti, da so bili vsi stroji kljub prekinitvi dobro oskrbovani.
Opravljivce žulijo tudi osebni dohodki delavcev sisov, funkcionarjev in vodilnih v delovnih organizacijah, ki imajo po njihovih trditvah od 600 tisočakov do milijon dinarjev mesečnih prejemkov. V resnici pa je imel najvišji osebni dohodek v letošnjem januarju direktor, in sicer 420 tisočakov, prejemki funkcionarjev sisov znašajo 200 do 260 tisočakov, funkcionarji na občini pa prejemajo 250 do 310 tisoč dinarjev mesečno.
Neresnične so tudi govorice, da imajo vodilni iz črnomaljske občine in podjetij vikende na Gačah. Le trije delavci iz Iskre oz. obrtniki iz črnomaljske občine imajo na Gačah kupljene parcele. Tudi na morju nima noben funkcionar ne parcele ne vikenda.
Pogoste so tudi govorice nekaterih, da so si funkcionarji za devize kupili tuje avtomobile. Esi občinski funkcionarji pa imajo le Zastave 101 in juge, ki so stari že po več let.
M. B.—J.
OBSODILI PLAKAT IN NOVO REVIJO
ČRNOMELJ — Na nedavni seji sveta zr organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko pri predsedstvu občinske konference SZDL Črnomelj' je beseda tekla o nalogah ZK v Socialistični zvezi, o metodah delat,, s katerimi bodo izboljšali delo SZDL v krajevnih skupnostih in v samem Črnomlju. Govorili so tudi o vsebini 57. številke Nove revije in plakatu za dan mladosti. Oboje so obsodili in zahtevali ugotavljanj e odgovornosti.
DOGOVOR LE USPEŠEN
TREBNJE — Predsedstvo občinske konference SZDL Trebnje se je seznanilo z vsebino pisnega odstopa Jožeta Godnjavca s funkcije podpredsednika in člana izvršnega sveta SO Trebnje. Predsedstvo je ugotovilo, da tekoče sodelovanje med predsednikom in podpredsednikom IS SO Trebnje ni bilo vedno zadovoljivo. Predsedstvo je zavzelo stališče, naj oba v ponovnem pogovoru razčistita vse vzroke, ki so pripeljali do takega položaja, in predlagalo, da Jože Godnjavec to funkcijo opra-vljadojeseni, ko bopotrebno zaradi dogovora v fazi kadrovskih priprav za sestavo sedanjega izvršnega sveta opraviti kadrovsko zamenjavo zaradi upokojitve tovariša Godnjavca. O tem stališču P OK SZDL Trebnje dodajmo, da sta se prizadeta funkcionarja le pogovorila in ostajajo stvari do jeseni take, kot so bile doslej.
Zelo uspešni zadružniki s Slemen
Dosegli 3. mesto na regijskem tekmovanju
RIBNICA — Aktiv mladih zadružnikov pri Kmetijski zadrugi Ribnica je bil ustanovljen pred 25 leti. Njegovo delo je nato zastalo, spet pa je oživelo pred tremi leti, in
Marko Škrabe
to po zaslugi mladih kmetovalcev s Slemen v KS Sveti Gregor. Predsednik njihovega aktiva je Marko Škrabec.
»Območje Slemen je najbolj primerno za živinorejo in zaradi njenega razmaha smo aktiv tudi ustanovili. Podobne aktive smo poizkušali ustanoviti tudi v Jurjeviči in Kotu, se pravi v nižinskem območju, kjer so možnosti za kmetovanje boljše, vendar nam ni uspelo,« pravi Marko Škrabec, ki je sicer zaposlen v Kmetijski zadrugi Ribnica.
Aktiv je letos že organiziral kuharski tečaj, ki se gaje udeležilo 30 kmečkih žena in deklet. V načrtu imajo še sejanje žit in »sudanske trave«, ki je primerna za silažo. Organizirali bodo predavanja o proizvodnji krompirja in koruze. Ustanovili so tudi nogometni klub. Sklenili pa so še, da bodo zaradi izmenjave izkušenj organizirali srečanja z aktivi mladih zadružnikov iz drugih občin.
»Ker nam ni uspelo, da bi organizirali podobne aktive v drugih krajih občine, bomo v našega sprejemali mlade tudi od drugod in ne le s Slemen. Tako bomo mladi kmetovalci še lažje izmenjavali izkušnje in se spoznavali z dosežki pri proizvodnji in predelavi hrane,« je dejal Marko Škrabec.
M. GLAVONJIČ
Znanje pred voljo in denarjem
V Črnomlju so razpravljali o ekologiji, energiji in varčevanju — Neustrezen ekološki program — Ne vedo, kakšen energetski razvoj bi radi imeli
ČRNOMELJ — Sodeč potezah, ki jih je za javno razpravo o ekologiji, energiji in varčevanju pripravila črnomaljska občinska konferenca SZDL, je bilo moč pričakovati, da bodo prisotni spregovorili o t em, kaj so na teh področjih že storili in kakšni so njihovi načrti. Žal je bila razprava bolj teoretična, malo je bilo podatkov iz prakse, slišati pa je bilo tudi veliko želja.
O ekologiji, energiji in varčevanju so razpravljali tudi delegati zborov občinske skupščine. Pri tem je bila prva napaka storjena že s tem, daje beseda najprej tekla na skupščini in šele potem na Socialistični zvezi, medtem ko se komisija za varstvo okolja pri občinski skupščini sploh ni sestala. Pravzaprav bi moralo biti delo te komisije v času, ko imajo v občini številne ekološke probleme, izredno pomembno, operativno, ne pa, da ima le »suhe« seje. Ali pa se bo morda nadaljevala praksa iz minulega mandatnega obdobja, ko seje komisija v štirih letih sestala le enkrat?
Kot je dejal delegat iz Dragatuša, program, kakršnega so pripravili na komiteju za družbeni razvoj, sploh ne ustreza ekologiji. V njem je namreč vse preveč pogojnih stavkov, medtem ko natančno določenih na-
Mladi ob štafeti
Več okroglih miz, le o gospodarjenju v občini ______________ne_____________
KOČEVJE — Za mlade iz ljubljanske regije bosta sprejem štafete in osrednja regijska proslava v Litiji. Po občinah pa bodo v tistih dneh prireditve mladih.
Kočevska mladina je za tiste dni pripravila naslednje: 23. marca ob 18. uri bo v Nami okrogla miza o kulturi (z uvodno besedo bo sodeloval književnik Ciril Zlobec), 24. marca ob 18. uri v Nami okrogla miza o telesni kulturi (govor bo tudi o zaprtem bazenu), 25. marca se bo 8 predstavnikov kočevske mladine udeležilo regijske razprave o drobni obrti v Litiji, 26. marca ob 12. in 16. uri v Nami lutkovni predstavi za najmlajše, razstava igrač in predavanje o dobri igrači; 27. marca bo Janez Škrabec iz Ribnice ob 18. uri v Nami predaval osvojem potovanju po Ameriki (spremljano bo z diapozitivi). Za 28. marca je načrtovan mladinski ples. Načrtovali so še razgovor z direktorji o gospodarstvu v občini, a teokrogle mize žal ne bo.
log in rokov, ko naj bi bile končane, skoraj ni.
V javni razpravi na Socialistični zvezi pa je beseda tekla predvsem o energiji in varčevanju, čeprav so prisotni menili, da je ta razprava v občini gotovo že zamujena glede na sprejete energetske načrte za Slovenijo in Jugoslavijo, načrtovanje energetike pa ne bi smela biti domena le ozkega kroga izbranih strokovnjakov. Poudarili so, da v občini ni dovolj ne volje ne ljudi, ki bi znali kaj prida narediti za razvoj. Še tisti
• O POSLEDICAH ZASTRUPITVE S PCB — Ko so na nedavnih sejah zborov črnomaljske občinske skupščine razpravljali o informaciji, ki govori o reševanju težav, nastalih zaradi zastrupitve s PCB, so obsodili zdravstvene delavce, katerih informacije o tej problematiki so se razlikovale, kar je ljudi zelo zbegalo. Poudarili so tudi, da so bili ogroženi krajani vse premalo obveščeni o tem, kaj se pravzaprav dogaja in kako naj se obnašajo. Včeraj pa je bil v Semiču tudi razgovor o posledicah zastrupitve s PCB in kako jih odpraviti. Poleg krajanov so se ga udeležili tudi predstavniki republiške konference SZDL, Iskre, republiškega komiteja za zdravstvo in skupina strokovnjakov, ki se že dlje časa ukvarjajo s to problematiko. Več prihodnjič.
maloštevilni energetiki so močno zapostavljeni. O tem, koliko jim v občini zares pomeni energetski razvoj, pa je povedal direktor ene največjih delovnih organizacij, ko je dejal, da pravzaprav ne vedo, kakšna je glo-
balna strategija energetskega razvoja in kakšne so možnosti. To pa zaradi tega, ker ne vedo, kaj bi radi, pa četudi imajo voljo in denar.
M.B.-J.
RUDARJI BODO KRILI IZGUBO
KANIŽARICA — V rudniku rjavega premoga v Kanižarici so preteklo leto zaključili z okrog 500 milijoni dinarjev izgube, karje manj, kot soje imeli po devetih mesecih in tudi dvakrat do trikrat manj kot v drugih tozdih delovne organizacije Rudnika rjavega premoga Slovenije. Glavni razlog za primanjkljaj je bila nizka cena energetskega premoga, veliko pa so k izgubi prispevale tudi obresti od kratkoročnih posojil, zaradi katerih je bil primanjkljaj večji kar za 200 milijonov. Konec februarja, ko so uresničili vse ukrepe za pokritje izgube, je ostalo nepokritega še 191 milijonov dinarjev primanjkljaja. Za pokritje tega pa naj bi zbrali denar po posebnem zakonu.
SREDNJI ŠOLI MANJKA PROSTOROV
KOČEVJE — Srednji šoli tehničnih usmeritev in družboslovja primanjkuje prostora za teoretični pouk. Ze v prihodnjem šolskem letu bo učilnic premalo. Podobno je z delavnicami za praktični pouk, ki niso pri šoli, ampak jih imajo raztresene po vsem mestu. Zelja vodstva šole je, da bi se prostorska vprašanja srednjega šolstva v Kočevju razrešila dolgoročno. Predvsem je potrebno zgraditi in opremiti šolske delavnice ter tehnični laboratorij za kovinarsko in lesno usmeritev. Seveda so vse to dolžni zagotoviti šoli tisti, ki jo potrebujejo, se pravi združeno delo občin Kočevje in Ribnica.
Načrtno do prenove ZK
Glavne naloge pri prenovi ZK v ribniški občini letos
RIBNICA — Na nedavni program-sko-volilno seji OK ZK Ribnica so ribniški komunisti sprejeli delovni program za letos. V njem so dali poudarek delu z mladimi in za mlade ter pritegnitvi k delu tudi tistih komunistov, ki so doslej stali ob strani, pa tudi približno
Ribnica: letos čistilna naprava
Za Ribnico in okoliške vasi jo bodo zgradili pod Goričo vasjo — Prebivalci Goriče _____vasi	niso	navdušeni,	vendar	iz	več	razlogov	druge	rešitve	ni
RIBNICA — Mestno naselje Ribnica z okoliškimi vasmi bo že letos dobilo čistilno napravo. Tako je zapisano v srednjeročnem planu razvoja občine in resoluciji za letos. Denar za to investicijo ima SIS za komunalno dejavnost že v celoti zagotovljen. Pa vendar ne gre vse gladko.
Kanalizacija iz vse pomembnejših sprejeti, ko pa so začeli dela izvajati,
družbenih objektov je že speljana do sedanje čistilne naprave na Trgu Veljka Vlahoviča. Ta naprava bo po dograditvi glavne čistilne naprave le razbremenilnik za meteorne vode in iz nje bo odtekala očiščena voda naravnost v"Bistri (»."Kanalizacijo za ostale objekte v Ribnici in okoliških vaseh bodo dogradili v tem srednjeročnem obdobju in jo speljali do glavnih čistilnih naprav, ki bodo zgrajene že letos za Goričo vasjo. Zmogljivost čiščenja te naprave bo 5.000 E.
Dokumenti o tej gradnji so že
seje začelo zatikati. Predvsem prebivalci Goriče vasi so začeli gradnji nasprotovati . Pojavili so se tudi predlogi, naj bi čistilno napravo postavili drugje.
Predsednik občinskega izvršnega sveta Peter Levstek nam je zagotovil, da bo izvršni svet vztrajal, da bo gradnja opravljena na predvideni lokaciji in dokončana še letos. Čistilna naprava mora biti namreč na takem kraju, da bo vanjo možno speljati kanalizacijo, se pravi na nižjem kraju, kot so Ribnica in okoliške vasi. Razen tega mora imeti v bližini na-
raven vodotok, v katerega bo speljana prečiščena voda. To pa je možno prav na predvideni lokaciji, kjer so v bližini tudi požiralniki, kamor izginja Bistrica. Predsednik je tudi zagotovil, da bo ribniška čistilna naprava popolnoma zaprtega tipa (podobno kot čistilna naprava za območje Sodražice) in da torej ni upravičena bojazen, da bo v Goriči vasi zaradi nje smrdelo, saj bi lahko le izjemoma prišlo do malenkostnega onesnaževanja zraka.
J. PRIMC
tretjine osnovnih organizacij ZK, ki so v glavnem »počivale«.
Prizadevnejše delo komunistov nameravajo doseči z uveljavljanjem odgovornosti, boljšim obveščanjem in neposrednimi stiki občinskega vodstva ZK z osnovnimi organizacijami. Ugotovili so, da obveščanje šepa, saj komunisti nimajo niti osnovnih informacij občinskega značaja, ki so za uveljavljanje vloge ZK nujne. Za sodelovanje z mladimi pa so menili, da je še vedno od strani komunistov preveč togo, neodgovorno in brezbrižno.
Pri prizadevanjih za ustalitev gospodarstva bodo dajali večji poudarek znanju in inovativni dejavnosti. Potrebno bo še boljše povezovanje gozdarstva in lesarstva. Zavzemali se bodo tudi, da bodo izvozniki spodbujeni za izvoz.
Nadalje so ugotovili, da je bilo idejnopolitično delo več let zanemarjeno. Tudi z delom komunistov v drugih družbenopolitičnih organizacijah, društvih, samoupravnih telesih in sploh delegatskem sistemu še niso zadovoljni. V skladu s politikoprenove ZK bodo organizirali delo na vseh teh področjih.
J. P.
Tudi v Trebnjem dom starejših
___Gradnjo	na)	bi	začeli	leta	1989	—	izvršni	svet	je	podprl	akcijo
TREBNJE — Občina Trebnje je med tistimi redkimi občinami v Sloveniji, ki še nima svojega doma za starejše občan e. Potrebe po domskem varstvu pa vse bolj naraščajo, ssy je kar 13 odstotkov vsega prebivalstva starejših od 65 let. Zdaj je v 18 domovih po Sloveniji 118 starejših ljudi iz trebanjske občine.
Pri Centru za socialno delo v za socialno delo v Trebnjem oce-
Trebnjem poudarjajo, da bi dom starejših občanov vTrebnjempomenil varnost tudi drugim starejšim občanom, ki so še v domači oskrbi, saj bi zanje v okviru doma lahko pripravili pomoč na domu, se pravi razne servisne usluge, razvili bi družabno življenje in podobno. Financiranje dejavnosti ne bi pomenilo dodatnih finančnih obveznosti, ker se domovi starejših občanov že zdaj financirajo preko oskrbnin, ki jih pokrivajo občinska zdravstvena skupnost, občinska skupnost socialnega skrbstva in občani sami. Center
njuje, da je bilo lani tega denarja, ki seje stekel v druge domove, za blizu 182 milijonov dinarjev. Tudi sestava oskrbovancev kaže, daje v domovih vse več upokojencev, ki sami plačujejo oskrbo, vse več pa je med oskrbovanci takih, ki imajo otroke in so se ti odločili, da staršem priskrbijo ustrezno oskrbo in varstvo v domovih, da bi se sami lahko posvetili produktivnemu delu.
Ker je gradnja doma starejših občanov v Trebnjem predvidena tudi v programu naložb v socialne zavode v Sloveniji v obdobju
1986—1990 republiške skupnosti socialnega skrbstva, denar za gradnjo doma za 150 oskrbovancev pa bi v celoti prispeval sklad skupnosti pokojninsko-invalidske-ga zavarovanja(po lanskih cenah gre za okrog 900 milijonov), Trebanjci ne bi radi zamudili enkratne priložnosti. Občina mora k naložbi zagotoviti le komunalno opremljeno zemljišče, investicijsko- tehnično dokumentacijo, strokovno vodenje naložbe in denar za pričetek dela. Po lar^ki oceni stroškov bi to znašalo z -akloniščem vred okrog 264 milijonov. Trebanjski občinski izvršni svet je podprl pobudo več občinskih interesnih skupnosti, da bi pripravili akcijo za gradnjo doma v Trebnjem.
P. P.
Borci zavrnili Novo revijo
»Delegacija Kočevskega zbora je imela vsa pooblasti-la ljudstva,« so poudarili kot zgodovinsko dejstvo
KOČEVJE — O Novi reviji so razpravljali v okviru ocenei političnega položaja v občini in republiki tudi na razširjeni seji predsedstva Občinskega odbora ZZB NOV Kočevje. Uvodne misli v razpravo je podala sekretarka predsedstva OK ZK Kočevje Tanja Svetličič, ki je poudarila, da na razpoloženje občanov vplivajo tudi sedanje razmere v gospodarstvu, ki niso kritične, čeprav je res, da so nekatere delovne organizacije v resnih težavah.
Z izgubo so zaključili lansko poslovno leto: Elektro, LIK-tozd Masivno pohištvo, Trikon-tozd Pletenine (z novim letom pa je Trikon že enovita delovna organizacija), Kmetijsko gospodarst-vo-tozd Govedoreja in Zidar-tozd Strojni obrati. Zdaj pa še zapleti s štafeto in Novo revijo, za katero menita tudi republiški vodstvi ZK in SZDL, da je treba obsoditi del člankov, ki govore o naši preteklosti, o člankih o našem današnjem trenutku pa je potrebno strpno in demokratično razpravljati.
spomnfl na stališča republiške SZDL, da se je proti knjigi potrebno boriti s knjigo, se pravi argumentirano. Odločno je treba povedati, s čim se ne
• Po razpravi so borci sprejeli stališča, v katerih obsojajo prispevke v NR, ki potvaijajo zgodovinska dejstva in blatijo pridobitve revolucije. Skrbi jih dejstvo, da so med avtorji pamfletov ljudje, ki jim je zaupana skrb za vzgojo mladine. Poudarili so, da je delegacija Kočevskega zbora na drugem zasedanju AVNOJ imela vsa pooblastila slovenskega ljudstva, da se AVNOJ prizna zakonito predstavništvo nove Jugoslavije. Obsodili so tudi avtorje plakata za dan mladosti.
Borci so v razpravi kritično ocenili pisanje Nove regije. V razpravi je sodeloval tudi sekretar OK SZDL Alojz Šešek, ki je poudaril, da občinska SZDL o reviji še ni razpravljala, in
strinjamo in o čem je možno razpravljati. Opozoril je, da mladina ne vidi nobene prave bodočnosti, ob zaključku pa je poudaril, da so v SZDL vključeni vsi ljudje: vemi in neverni in ne smemo dovoliti razdora.
J. PRIMC
DOLENJSKI LIST
IZ NtkŠIH OBČIN
»
Zaposleni so vestni slušatelji
IZ NKŠIH OBČIN
C
To zimo trije tečaji za enote RK in RBK — Na predavanjih dva tisoč občanov
BREŽICE — Usposabljanje prebivalstva za splošni ljudski odpor in samozaščito za sezono 1986—87 je končano. V sredo, 4. marca, so slušatelji zadnjega tečaja prve pomoči preskusili svoje znanje pred izpitno komisijo. Tovrstno vzgojo združujejo organizatorji za več krajevnih skupnosti.
Do zdaj so organizirali dva tečaja za enote prve pomoči in enote RBK zaščite. To so 80-urni tečaji, ki zahtevajo od slušateljev veliko prostega časa in dobre volje. Poskušajo jim ustreči tako, da prirejajo tečaje za pripadnike enot iz delovnih organizacij v kraju, kjer živijo. Slušatelji so vestni, zato izostankov ni bilo veliko.
To zimo so poklicali na tečaje slušatelje iz Cerkelj. Mrzlave vasi, Skopic, Krške vasi, Čateža in okolice Brežic. Izobraževanje so izpeljali za celo občino in ga ponovili za Brežice-okolico.
Za prebivalstvo so prirejali dveurna predavanja o podtalnem delovanju in bojevanju proti njemu. Znanje bodo jeseni preverili na praktični vaji. Na predavanjih in razpravah je sodelovalo okoli dva tisoč občanov. Izobraževanje organizira sekretariat za ljudsko obrambo skupaj z Rdečim križem, Socialistično zvezo. Zvezo rezervnih starešin in drugimi družbe-nopolit.čnimi organizacijami.
J. T.
Zaskrbljeni zaradi usihanja članstva
Ugotovitve občnega zbora
SEVNICA — Planinsko društvo Lisca Sevnica—Krško je bilo vedno lahko upravičeno ponosno na množičnost, zdaj pa je zaškripalo ravno pri tem pomembnem členu, ki daje društvu svežino in moč.
Tako se je društvo od rekordnega števila 1064 članov v letu 1983 lani skrčilo na skupno 805 članov. Čeprav je statistika sila varljiva reč, je le nadlani, da planinci izgubljajo vpliv med šolsko mladino. Lani je zastalo tudi delo pri smučarskem klubu, vendar so ga s kadrovskimi spremembami le oživili. Novi predsednik Rajko Androjna je zavzeto sprejel zaupane naloge pri smučariji. Smučarji upajo, da bodo center na Lisci obogatili še z novo progo ob levi strani večje vlečnice.
Planinci imajo pred očmi vedno tudi varstvo narave. Moti jih, ker imajo premnogi še dvojna merila: doma bi imeli radi najčistejša stanovanja, do narave pa se obnašajo mačehovsko. Zato ni tako iz trte izvita misel, ki smo jo slišali tudi na tem občnem zboru, da smo vse bliže ekološkemu samomoru.
Na zboru so podelili več priznanj, najvišje, zlati znak Meddruštvenega odbora zasavskih PD, je dobila Fanči Bratkovič. Izvolili so tudi novo vodstvo, in sicer bo poslej predsednik Lojze Motore, podpredsednik PD Lisca pa Jože Koštomaj.
Vsak teden nove knjige v izložbi
Za leposlovje manj denarja — Najbolj gredo slikanice in priročniki
BREŽICE — Knjigama je edina trgovina v mestu, kjer vsak teden menjajo izložbo. Posredno se jim to zagotovo obrestuje pri prometu.
Poslovodkinja Nada Cizelj meni, da so pohvale kupcev zanje najlepša spodbuda in nagrada. Na vprašanje, po čem se ravnajo pri urejanju izložbenega prostora, je odgovorila, da ne prezrejo nobenega večjega kulturnega dogodka v Sloveniji in nobenega praznika.
Cizljeva je tista, ki posreduje ideje, Zinka Juratovič jih uresniči ob pomoči drugih sodelavk. Nad-atjena je in ima veliko smisla za
Nada Cizelj: »Pri nas knjige v izložbi nikoli ne porumenijo, tako hitro jih menjamo.«
dekoracijo. Take talente bi morali pošiljati v aranžerske šole, da bi nadarjenost oplemenitili z znanjem.
Iznajdljive prodajalke iz knjigarne so imele svojo stojnico tudi na razstavi cvetja v brežiškem gradu, v Domu JLA so prodajale knjige na srečanju slovenskih zgodovinarjev, najmlajšim obiskovalcem v občinski knjižnici pa bodo ponudile kasete s pravljicami.
Odkar imajo kupci v žepu manj denarja, se to pozna pri prodaji leposlovnih knjig, še bolj pa usiha povpraševanje po družboslovnih delih. Največ prodajo priročnikov in slovarjev. Ljudje zelo varčujejo pri pisarniških potrebščinah, medtem ko otroških slikanic ali igrač nikoli ni dovolj. Dražje so, vež jih prodajo. Pri takih nakupih so najbolj darežljive babice in stari očetje.
»Ne prodajmo se za drobtine!«
Zaradi malih koristi ob posegih v prostor ne bi smeli zanemariti celote
BREŽICE — Od javne tribune o gradnji hidroelektrarn na Savi je preteko dosti vode, toda Brežičani še vedno nimajo odgovorov na takrat postavljena vprašanja in zahteve. Ugotavljajo, da se njihov glas nikamor ne sliši, da nanj doslej ni bilo nobenega odmeva, zato bodo na republiški problemski konferenci SZDL o ekologiji, energiji in varčevanju glasneje in odločneje ponovili svoje zahteve. Tako so se med drugim dogovorili minuli teden na skupni seji svetov za varstvo okolja in družbenoekonomske odnose pri predsedstvu občinske konference SZDL.
Javna razprava o energiji in okolju še ni končana. Nadaljevali jo bodo do konca meseca in na seji občinske skupščine 26. marca naj bi dobili že tudi večino odgovorov. V razpravi so vnovič opozorili na potrebo po poenotenju v Posavju. Občane nadalje zanima, kako seje končalo dogovarjanje s predstavniki
USPELA SAMO DVA REFERENDUMA
KRŠKO —V nedeljo, 15 .marca, so v 16krajevnihskupnostihkrškeobčine izvedli referendume o uvedbi samoprispevka za komunalne programe krajevnih skupnosti in za gradnjo novega zdravstvenega doma. Glasovanje za samoprispevek je uspelo samo v krajevnih skupnostih Podbočje, kjer je »za« glasovalo 60,7 odst. udeležencev, in v krajevni skupnosti Zdole, kjer je »za« glasovalo 52,3 odst. V vseh ostalih krajevnih skupnostih je bilo manj kot polovica udeležencev referenduma za uvedbo samoprispevka. Sicer pa je bila udeležba krajanov več kot odlična. V krajevni skupnosti Krško se je udeležilo referenduma 89,4 odst., v vseh ostalih krajevnih skupnostih pa je bila udeležba povsod nad 90-odstotna. Podrobnejši podatki in analize bodo znani kasneje.
republike Hrvaške. Slišali so, da soti pogovori bili najjavni tribuni v Brežicah sojih zahtevali), zato bi zdaj vendarle radi vedeli za rezultate.
V Čateških Termah tudi niso pomirjeni. Še vedno se bojijo za termalno vodo, za pitno vodo in podtalnico. Če bi se zadnja dvignila za več kot pol metra, bodo v nevarnosti vsi objekti, ki že stojijo. Skrbi jih tudi vlažnost zraka in smrad iz akumulacije. Megle je v tem predelu že zdaj veliko in je bo še veliko več, če bo stala voda med nasipoma. Zato predlagajo, da o obeh hidroelektrarnah (v Brežicah in Mokricah) občani glasujejo na referendumu.
Posebno javno tribuno so predlagali za Rudnik Globoko. Tudi o njegovi prihodnosti nič ne vedo. V srednjeročnem in dolgoročnem planu so ozemlje bodočega rudnika in hidroelektrarn označili kot raziskovalni območji. Plana sta v recenziji pri republiških organih. Dokončni odgovor o njih bo dala medresorska komisija pri republiškem komiteju za družbenoekonomski razvoj. V zvezi s problematiko energije in varčevanja z njo so v razpravi omenili uporabo geotermalnih voda, plinifikacijo in sončno energijo kot alternativne in obenem čiste vire. Menili so, da so to rezerve, na katerih uporabo bi kazalo več računati. Morda
Razgiban teden ob štafeti
Vrsta spremljajočih prireditev v brežiški občini
BREŽICE — Prireditve, s katerimi bodo mladinci brežiške občine obeležili dneve štafete mladosti v Sloveniji, se začenjajo z jutrišnjo okroglo mizo o kadrovskem štipendiranju in zaposlovanju mladih strokovnjakov ob 16. uri v Domu učencev. V osnovnih šolah in srednji šoli pripravljajo razstave o ustvarjalnosti mladih. V krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah se bodo osredotočili na varstvo človekovega okolja.
Drugo okroglo mizo sklicuje občinska konference Zveze mladine v sredo, 25. marca, v dijaškem domu. Na njej
bodo govorili o prostorskih težavah in materialnih pogojih za delovanje družbenih organizacij in društev. Razgovor se bo začel ob 15.30.
Danes teden bo v Krškem javna tribuna o vodnih in jedrskih elektrarnah, ki jo organizira medobčinski svet ZSMS Posavja. K besedi se bodo oglasili tudi brežiški mladinci.
V kratkem bo izšla druga številka občinskega mladinskega glasila s prilogo, v kateri bo gradivo za obe okrogli mizi in prispevek o varstvu okolja, da se bodo člani lahko pripravili na razpravo.
KRŠKO — »Že lani smo se na kongresu ZSMS v Krškem opredelili za sodobnejše obeleževanje dneva mladosti in štafete. Mladinska organizacija se srečuje z enakimi problemi kakor vsedruge družbenopolitične organizacije, zato je prav, da se jim posvetimo tudi ob dnevu mladosti,« je dejala Ida Novak-Jerele, predsednica občinske konference ZSMS, na seji, ki je bila 12. marca v Krškem. Predsednica krške mladinske or- v Krškem predstavitev modelarske-
Od 7. do 13. marca so v brežiški porodnišnici rodile: Vesna Žganjer iz Otruševca — Marka, Božena Kos iz Bukoška — Tamaro, Suzana Urek iz Župelevcev — Lauro, Tatjana Mervič iz Krškega — Natašo, Bojana Salmičiz Vel. Podloga—Jakoba, VeraŠtampek iz Nove vasi — Leo, Antonija Dušič iz Sobenje vasi — Primoža, Anica Žam z Nemške gore — Tanjo, Olga Dimic iz Velike vasi — Sebastijana, Marija Kozole iz Dobrove — Rudija, Zdenka Kukec iz Križa — Boštjana. Čestita-
ganizacije je potem še podrobneje predstavila program sedmih festivalskih dni, ki bodo organizirani po Sloveniji. Za tako obliko so se odločili, ker seje na novogoriškem mladinskem festivalu pokazalo, da je za mlade zelo primerna. V okviru teh festivalskih dni naj bi bilo več javnih tribun, okroglih miz in kulturnih prireditev. Mladi Posavci pa ne bodo ostali zaprti za občinskim plotom, ampak se bodo povezali tudi z Zasavci in Dolenjci, kjer se bodo udeležili njihovih prireditev. Sicer pa posavski program ob dnevu mladosti obsega vrsto prireditev. 23. marca bo
ga kluba, naslednji dan se bodo predstavili literati iz literarnega kluba Beno Zupančič, zvečer istega dne bo okrogla miza na temo »Kako delamo s posebno nadarjenimi učenci.« Osrednja prireditev pa bo 26. marca ob 17. uri zvečer v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja, kjer bodo mladi priredili javno tribuno na temo: »Energetski objekti v socialnem in kulturnem okolju (Je Krško, načrtovane hidroelektrarne na Savi)«.
Na seji konference so mladi lahko slišali tudi točno informacijo o vseh
dogodkih, ki so se zgodili v zvezi s plakatom in celostno grafično podobo, ki je bila pripravljena za dan mladosti. Ivan Navoj, član predsedstva RK ZSMS, je povedal, daje predlog celostne podobe sprejel že tudi zvezni odbor, ko je plagiat odkril inž. Nikola Grujič iz beograjskega Energoprojekta.
J. S.
Posavska solidarnost zaspala
Pomoč Lisci po katastrofi v Zagorju doslej le iz sevniške občine — Predsedstvo _____občinske	konference	SZDL	obsodilo	pisanje	Nove revije
SEVNICA — V Posavju ni odziva na solidarnostno akcijo za pomoč sevniški Konfekciji Lisca in njenim delavkam v Zagorju, ki jim je plaz odnesel tovarno. Predsedstvo občinske konference SZDL Sevnica seje zavzelo, da bi bila pomoč usmeijena predvsem za postavitev nove tovarne, čeprav so seveda dobrodošla tudi nakazila na zagorski žiro račun ali pa tistega, ki ga je odprl Rdeči križ Slovenije.
Vsekakor bodo Sevničani preko sveta posavskih občin znova sprožili vprašanje, kako v regiji speljati hitro pomoč, in sicer, da bi delavci prispevali za odpravo posledic zagorske katastrofe enodnevni zaslužek. Dosedanja podpora posavskih družbenopolitičnih organizacij očitno ni vseh prepričala o nujnosti nagle solidarnostne akcije.
Doslej so se za enodnevni zaslužek
odločili le nekateri kolektivi v sevniški občini, in sicer Inplet, Beton, STT tovarna konstrukcij, Stilles, družbenopolitične organizacije, OŠ Ana Gale in KS Sevnica. Sevničani se upravičeno bojijo, da bo akcija pomoči Lisci zvodenela, in grenkobno pripominjajo, da ob podobnih akcijah za pomoč brežiški občini niso tako stali ob strani. Nagla pomoč je toliko pomembnejša, ker republiške solidarnosti nebo.
Predsedstvo OK SZDL Sevnica se je seznanilo s pisanjem 57. številke Nove revije. Po uvodnih besedah Lada Močivnika se je razvila živahna razprava. Razpravljavci so obsodili prikazovanje dogodkov, pod krinko znanosti in kulture ne bi smeli tako grobo posegati v tradicije NOB in delavskega gibanja. Nevzdržno je, da tudi nekateri komunisti, neodvisno od (ne)poznavanja snovi, pritrjujejo kritiziranju vsevprek. Prav je, da je javnost seznanjena, ni pa treba zaiti v podrobnosti, so menili na P OK SZDL. Ljudemjetrebastrpnoodgo-varjati na vsa vprašanja.
P. P.
PRIJETNA NEDELJA ZA UPOKOJENCE — Več sto upokojencev od blizu 1200 članov sevniškega društva upokojencev seje preteklo nedeljo zbralo v jedilnici Konfekcije Lisca, kjer so toplo sprejeli pester kulturni spored učencev OS Savo Kladnik Sevnica in boštanjske folklore. Predstavnik Zveze društev upokojencev Dušan Stupar pa je zatem izročil republiška priznanja Frenku Valantu, Jožetu Knezu (na sliki desni). Kopitarni in KS Sevnica. Predsednik DU Sevnica Jože Kolman se je spomnil prizadevnega člana Franca Čubra s posebnim društvenim priznanjem. (Foto: P. Perc)
bi katera od njih ali vse skupaj lahko zamenjale hidroelektrarne, če bi se pravočasno lotili izračunov in povedali, kaj od tega bi bilo vredno poskusiti.
J. TEPPEY
Mladi se ne odpovedujejo štafeti
V krški občini so mladi pripravili obsežen program prireditev za dan mladosti — -Osrednja bo javna tribuna o vplivu energetskih objektov na okolje
zanesenjakov
Osrednja proslava ob sprejemu kurirčkove pošte bo 24. marca v Podbočju
KRŠKO — »Letos se še posebej temeljito pripravljamo na sprejem kurirčkove pošte. V našo občino pride 24. marca, osrednja proslava pa bo v Podbočju. Pri organizaciji sodelujemo ZZB NOV Krško, SZDL, šole, s kulturnim programom pa bodo sodelovali tudi vojaki cerkeljskeganizije,« je povedala Marinka Preskar, članica izvršilnega odbora Zveze prijateljev mladine, kije tudi eden izmed organizatorjev, in sekretarka občinskega odbora ZZB NOV Krško.
Sicer pa je Marinka Preskar govorila tudi o razvejani dejavnosti društev prijateljev mladine v
Marinka Preskar
občini. V okviru dejavnosti društev prijateljev mladine so pomembne zlasti akcije, s katerimi mladini omogočajo zdravo in aktivno preživljanje prostega časa. Letos so izvedli več smučarskih tečajev, medtem ko za druge dejavnosti v času zimskih počitnic ni bilo zanimanja. Sedaj so pred društvi, ki delujejo v domala vseh krajevnih skupnostih, že priprave na letne počitnice.
»Žal pa je tako, da v Zvezi prijateljev mladine oziroma v društvih delujejo le zanesenjaki, premalo pa je sodelovanja s krajevnimi skupnostmi. Če hočemo, da bo naše delo še bolj uspešno, bomo morali pritegniti k delu prav ljudi iz teh okolij, določenih mestnih predelov,« je povedala Marinka Preskar.
J. S.
Spodbuda
inovacijski
dejavnosti
Zanimiv seminar za vodilne gospodarstvenike v Sevnici
SEVNICA—Na seminarju oor-ganiziranju in pospeševanju raz-iskovalne-razvojne in množično inovacijske dejavnosti v delovnih organizacijah, ki ga 19. in 20. marca v Sevnici priredijo v sindikalni dvorani občinska raziskovalna dejavnost, izvršni svet SO in občinski svet ZSS Sevnica, se bodo vodilni delavci sevniških delovnih kolektivov lahko seznanili z najnovejšimi znanji za vodenje razvojne in ostalih pospeševalnih dejavnosti za hitrejši razvoj delovne organizacije.
Predavatelji bodo samo usmerjevalci razprave. V četrtek dopoldne bo prof. dr. Bogdan Kavčič, dekan FSPN, vodil pogovor o organizacijskih odnosih in pogojih za razvojno-raziskovalno dejavnost in množično inovacijsko dejavnost v delovnih organizacijah. Popoldansko temo seminarja »Povezanost raziskovalno-razvojnega dela v skupno organizacijo za pospeševanje gospodarskega razvoja delovnih organizacij« bo usmerjal dr. Ivo Banič, član KPO SOZD Iskra. V petek dopoldne bo namestnik predsednika republiškega komiteja za znanost Milan Pintar govoril o notranjih in zunanjih dejavnikih, ki vplivajo na uspešnost razvojne in inovacijske dejavnosti v DO, Franc Žle iz Zveze izumiteljev Slovenije pa bo petkovo popoldne posvetil pozornost zlasti organiziranju sistema množične inovacijske dejavnosti v DO.
P.P.
Novo v Brežicah
KDO BO STRAŽIL NA MOSTU ČEZ SOTLO? — Se razume, da Dobo-včani, če se hočejo znebiti pošiljk za divja smetišča, ki se širijo pol eg občinskega in zdaj preplavljajo že cesto. Kamione bodo najlaže prestrezali in jih obračali v nasprotno smer, če vpeljejo dežurstvo tudi ob nedeljah. Osebni avtomobili se jim bodo verjetno izmuznili, ker imajo zaprte prtljažnike, zato jih bo kazalo pričakati kje v dobravskem gozdu.
PRI SOSEDIH SE VEČ DOGAJA — Na Cerkljanskem radi pojejo, igre pa ne spravijo skupaj, zato so se nekateri abonirali v Podbočju. Tam imajo dramsko skupino, prirejajo igre in organizirati znajo tudi druge prireditve, da pozimi ni dolgčas. V občinsko središče Čerkljancev nič ne vleče, ker so Brežice zanje premrtve.
V STARI VASI NISO OD MUH — Tamkajšnji kmetje dvomijo o točnosti meritev kakovosti mleka in so prepričani, da so zelo približne in da marsikoga izmed njih neupravičeno prikrajšajo. To so nekoč celo dokazali. Vsi so si nalili mleko iz enega hleva, iz ene posode, a seje vseeno pokazalo, da so izvidi za vsako hišo drugačni.
MLAČNO OBROBJE — Dogodki v prestolnici Slovenije odmevajo po vsej Jugoslaviji le v Brežicah semladih skoraj ne dotaknejo. Nad mlačnostjo se jih pritožuje k večjemu pet ali deset in to tistih najbolj delavnih, ki so jim obesili mladinske ure na radiu. Radi bi izboljšali oddaje, a se jim brez odziva in sodelovanja osnovnih organizacij Zveze mladine ne bo posrečilo. Te se prepuščajo toku in jih ne gane nobeno valovanje.
Krške novice
USPEŠNA ANTIPROPAGANDA — 14 krajevnih skupnosti v krški občini je bilo proti uvedbi samoprispevka, vendar pa taki rezultati ne bi smeli pomeniti prevelikega presenečanja. Hkrati s propagando je namreč potekala tudi močna antipropaganda. V kostanjeviškem Novolesovem tozdu Lipa so že nekaj dni prej na plakat napisali, da so proti. V koprivniški krajevni skupnosti so izzemljevidakrškeobčine iztrgali območje Koprivnice. V Labodovi temeljni organizaciji so menda kar odkrito agitirali proti samoprispevku. Poleg teh antipropa-gandnih vložkov, ki so gotovo prispevali k rezultatu, kakršen pač je, je bilo očitno, da tudi izvedba referenduma ni bila najboljša
KAM GRE POL LITRA? — Na Petrolovi bencinski črpalki na Drnovem imajo nekakšne posebne črpalke, ki se jih nikakor ne da popraviti. Preden steče skoznjo prva kaplja bencina, kaže na števcu pol litra. Kot so povedali vrli črpalkarji, so tega krive neke cevi, ki da niso prave. Seveda bi črpalkarji ob končnem seštevku lahko tistega pol litra kupcem tudi ošteli, pa se očitno ne oni ne potrošniki ne sekirajo kaj dosti zaradi take malenkosti. Nekajkrat po pol litra bencina pa le nekaj znese, zato se petrolovci morda niti ne trudijo preveč, da bi črpalko popravili.
POTROŠNIŠKA ZADRUGA — Delavci v Tovarni celuloze in papirja niso zadovoljni s preskrbo v Krškem, zato tamkajšnji sindikat že dalj časa pripravlja ustanovitev potrošniške zadruge. Pa ne, da je prodrlo spoznanje, po katerem bi bilo bolj smotrno zahtevati, naj svojo nalogo boljše opravlja že obstoječe trgovsko podjetje, kakor pa da ustanovijo še eno trgovino, kjer bodo morda spet potrebni kadri in pisarne?
Sevniški paberki
SPANJE — Naobčnem zboru sevniških planincev je predsednik verifikacijske komisije poskrbel za prisrčno nezgodo. Ko ga je predsedujoči vprašal, ali lahko poda poročilo o sklepčnosti zbora, je predsednik komisije kot iz topa odvrnil: »Komisija je zaspala!« Odkritosrčni odgovor je sprožil glasen smeh v dvorani. Naposlepa je tudi komisija še pravočasno opravila svoje delo.
SISI — Sevniški radioamaterji so sila skromni fantje. Še konkurenca in hkrati prijatelji iz sosednje krške občine pravijo, da Sevničani dobijo dvakrat manj denarja kot oni, naredijo pa dvakrat več. Krčan Boško, ki je na nedeljski skupščini radiokluba Amater na sevniškem gradu radodarno delil take pohvale, jes primesjo zanj značilnega humorja opozoril, kako lepo so se zmenili v njegovi rodni Vojvodini za financiranje, in obžaloval zamujeno v Sloveniji in Posavju: »Kososeformira-li sisi, smo bili t iho, zato smo ostali brez — .si se'!«
PISKANJE — Ko smo že pri radioamaterjih, o katerih več v prihodnjih številkah, omenimo še duhovito poročilo predsednika disciplinske komisije sevniškega radiokluba Viktorja Krenčiča. Priljubljeni upokojeni učitelj glasbe je na letni skupščini klubadejal.dasedis-ciplinska komisija sploh ni sestala, ker »ni bilo interference in nezaželjenega piskanja«. Na to poročilcc so se brž oglasili mladi nadebudneži: »O, piskalo pa je!«
OBČNI ZBOR
SEVNICA — Društvo nekadilcev vabi vse člane in ljubitelje zdravja, dase udeleže prvega rednega letnega občnega zbora, ki bo v torek, 24. marca, ob 18. uri v sindikalnem domu (za Ljubljansko banko). Vabljeni!
kultura
in
izobra-
ževanje
§*
PREČENČANI NAVDUŠILI V NOVEM MESTU — Pred polno dvorano Doma JLA so se minuli četrtek zvečer predstavili gledališčniki iz Prečne s Torkarjevo komedijo »Vstajanje večnega zdomca Jožefa Švej-ka«. Predstava, skaterosoPrečenčaniženekajkrat gostovali, jenavduši-la številno občinstvo, med vlogami pa gre pohvaliti Franca Pluta kot Švejka in Ireno Vehar v vlogi Smrti. (Foto: J. Pavlin)
Program obljublja rast kulture
Kako bo s kulturo v novomeški občini letos, pa bo znano, ko bo delovnemu načrtu kulturne skupnosti sledil še finančni načrt — Že zdaj strah
NOVO MESTO — Skupščina novomeške kulturne skupnosti bo na svojem prvem letošnjem zasedanju — predvidoma v začetku aprila — obravnavala več pomembnih gradiv, med drugim tudi program dela te skupnosti za leto 1987. Predlog tega dokumenta je pripravil odbor za načrtovanje na podlagi planov kulturnih ustanov oziroma izvajalskih organizacij za to leto. Čeprav v njem ni vsega, kar načrtujejo izvajalci, pa program dela občinske kulturne skupnosti po mnenju odbora vseeno nakazuje rast kulturne ponudbe v novomeški občini.
Po tem programu bo novomeška kulturna skupnost v Dolenjskem
muzeju zagotovila pogoje za opravljanje rednega dela v vseh njegovih oddelkih, seveda v sodelovanju z republiško kulturno skupnostjo, ki financira tretjino muzejske dejavnosti. Vštete so tudi štiri razstave, ki se bodo zvrstile v Dolenjski galeriji. Iz založniškega programa pri Dolenjskem muzeju je kulturna skupnost po omenjenem predlogu pripravljena financirati le vodnike po muzejskih zbirkah in Dolenjski zbornik, medtem ko druge predvidene izdaje »ne posegajo v že obstoječi program
Posavski muzej muzejsko uspešen
Kulturna in zgodovinska dediščina, ki jo hrani ta brežiška ustanova, lani obogatena z novimi predmeti — Več pomembnih proučevalnih akcij tudi na terenu
BREŽICE — V Posavskem muzeju so lani izpolnili vse osnovne muzejske naloge. To so predvsem naloge, ki obsegajo zbiranje, urejanje, proučevanje in dokumentiranje muzejskega gradiva. Posebno skrb so posvečali vzdrževanju gradu, v katerem muzej domuje, pa opreme in muzealij ter urejanju delavni c. Ob tem so skrbeli, da so bile zbirke in razstave, ki sojih pripravili, na ogled kar največ obiskovalcem. Slednjih seje zvrstilo okoli 19.500, od t ega 14.000 v samem muzeju, 5.500 pa v njegovi galeriji. Strokovno vodstvoso zagotovili za 203 skupine, od tega jih je bilo 97 iz šol. Med obiskovalci jih je bilo nad 1.000 iz tujine.
Na več področjih muzejskega dela so opravila tekla zelo uspešno. Na področju arheologije so nadaljevali inventarizacijo gradiva iz prazgodovine. Uredili so arheološki del muzejske knjižnice in urejali muzejske evidence (fototeko, diateko) z inventariziranimi predmeti. Etnologija je dobila nov depo. Očistili in preselili so vse etnološke predmete ter nad 800 takih predmetov nanovo inventarizirali in dokumentirali.
Tudi v oddelku za zgodovino je bilo opravljeno pomembno delo. Fototeka o izgnanstvu sejepovečala za 50 fotografij, fototeka NOBza 33, fototeka muzejskedokumentacijeza 106, povojno obdobje za 19 fotografij, negativoteka pa za 408 zapisov. Urejenih je bilo 10 kartonov hemeroteke in 10 enot terenskih zapisov. Zaradi nedokončanih vzdrževalnih del niso uredili depoja za področje zgodovine in umetnostne
zgodovine. V zvezi s tem velja še omeniti, da so selaninadaljevalepri-prave za monografijo o NOB na Kozjanskem, medtem ko je bilo zbiranje gradiva o temi Partizanski tisk na Kozjanskem zaključeno. Hkrati so začeli zbirati povojno gradivo, pri čemer so se zaenkrat osredotočili na razvoj gospodarstva.
Posavski muzej sije prizadeval,da je teklo tudi terensko proučevalno delo. Opravili so arheološka dela v Ajdovski jami, skrbeli za stalen nadzor pri izkopu gradbenih jam na Drnovm em, v zvezi zzaščitnim izkopavanjem na pokopališču na Velikih Malencah so dali izdelati analizo o poteku zidov rimske vile rustike, v Mrzlavi vasi pa so prav tako izvedli zaščitno izkopavanje, in sicer na kolovozr i poti, kjer so se zaradi močne zemeljske erozije pojavili ostanki rimskih grobov. Poleg tega so strokovno raziskali okolje Sobenje
Kaj kliče po obnovi
NOVO MESTO — V novomeški občini je vrsta starih zgradb in drugih najrazličnejših objektov, ki bogatijo tako imenovano kulturno dediščino in so z dokumenti proglašeni za kulturne spomenike. Toda ta dediščina nenehno propada, saj smo se prepozno zavedali njenega pomena,
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je pripravil predlog za obnovo spomenikov v letu 1987. Seznam objektov, na katerih je potrebno opraviti take ali drugačne spomeniškovarstvene posege, je dolg, pa tudi vsota denarja, ki ga je nujno pripraviti, ni majhna. Zagotoviti je namreč treba nad 75 milijonov dinarjev, od česar naj bi okoli 34 milijonov prispevala novomeška, nekaj nad 41 milijonov pa republiška kulturna skupnost. O domačem prispevku bo skupščina občinske kulturne skupnosti razpravljala na seji, ki bo predvidoma v začetku aprila.
In kateri spomeniki naj bi letos prišli na vrsto za obnovo in zavarovanje? Od arheoloških je na seznamu antična utrdba Zeleni gaber, od gradov Hudičev turn v Soteski, Soteska, Žužemberk, Hmeljnik in Gracarjev turn, od sakralnih spomenikov pa samostan Pleterje, kapiteljska cerkev v Novem mestu, cerkev v
Šentjurju, cerkev na Otoku pri Dobravi, cerkev na Vel. Vinjem vrhu in cerkev v Šentjerneju. Med takšne spomenike sodi bržkone tudi kapela v Biški vasi.
V Novem mestu bo spomeniško-varstvena skrb zajela mestno in trško arhitekturo na Ljubljanski 4, obrambni stolp in Trdinovo hišo, na Dvoru Dularjev mlin in plavž nekdanje železolivarne, na Rogu bolnišnico Jelendol in Bazo 20, v Žužemberku pa spomenik NOB na Cviblju.	I.	Z.
KULTURNI VEČER
V krajevni skupnosti Dobliče — Kanižarica deluje že več let kulturno društvo. Resda uradno ni registrirano, zato pa so člani dokaj aktivni. Dvakrat na leto, za 8. marec in krajevni praznik, organizirajo priložnostno proslavo, mešani pevski zbor pa se redno udeležuje revije pevskih zborov v Gribljah. Šole, ki v manjšem kraju pomeni središče kulturnega življenja, v Dobličah nimajo, zato pa je toliko več vreden trud posameznikov, da se pionirji in mladinci predstavijo na odru domačega gasilskega doma. Tudi za letošnji dan žena so pripravili prijeten kulturni večer.	y	§
Koncertni večer z I. Gamulin
Prireditve v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem ob 10. obletnici obstoja
Četrtek, 19.3., ob 19.30: nemški erotični film Orgije na carskem dvoru.
Petek, 20.3., ob 10.30 in 12. uri: gostovanje mladinske skupine iz Griž z muzikalom Ljubim — Ljubiš za učence OŠ Koprivnica, OS Senovo, OŠ Brestanica, OS Jurij Dalmatin Krško, OŠ Dr. Mihajlo Rostohar Krško in OŠ Leskovec; ob 19.30: koncertni večer s pianistko Ido Gamulin iz Londona.
Sobota, 21.3., ob 18. uri: ameriški pustolovski film Octopussy; ob 19.30: ameriška kriminalka Nevsakdanja kri.
Nedelja, 22.3., ob 18. in 19.30: am. pust. film Octopussy.
Ponedeljek, 23. 3., ob 16. uri: Ura pravljice, ki jo vodi vzgojiteljica Maja Koretič, in filmski kotiček DKD na programu Radia Brežice.
Torek, 24. 3., ob 18. uri: ital. western Trinita (v glavnih vlogah Bud Spencer in Terence Hill); ob 19.30: ital.-amer. avanturistični film Bilo je nekoč v Ameriki.
Sreda, 25. 3., ob 16. uri: Risanke (z nagradami); ob 18. uri: ital. western Trinita; ob 19.30: ital.-amer. film: Bilo je nekoč v Ameriki.
Četrtek, 26. 3., od 17. do 21. ure v veliki dvorani: osrednja prireditev mladih v počastitev štafete mladosti.
vasi in Globočic, kjer seje pokazala možnost, da bi tam lahko bilegomile iz starejše železne dobe.
Na terenu pa je teklo tudi etnološko delo pri čemer so muzejski delavci proučevali tradicionalne obrti. Tovrstno gradivo so zbirali v Cerkljah, Črešnjicah, Župeči vasi, Gazicah, Bušeči vasi, Hrastju, Čerini, Sobenji vasi, Željnem, Mrzlavi vasi, Globočicah, Krški vasi, Skopicah in na Velikih Malencah.
I.Z.
IGRALI ZA NAS
Gledališčniki kulturno-umetni-škega društva »Jože Mihelčič« iz Semiča so povabili pred kratkim na ogled komedije Dobrodošla, miss Agata vse tiste, ki so jo zaigrali pred 27 leti. Skoraj vsi tedanji igralci smo se odzvali prijaznemu povabilu in nam za to ni žal. Obujali smo spomine na čase mladosti, veselja in poleta na odrskih deskah. Sedanji igralci so nam pripravili lepo gledališko doživetje, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. ZV0NE TKALEC
Koledar prireditev s pomanjkljivostmi
Črnomaljski koledar zamuja in ni popoln
ČRNOMELJ — V Črnomlju je po težkih porodnih težavah končno zagledal luč sveta koledar prireditev v občini, ki ga je izdal koordinacijski odbor za proslave pri občinski konferenci SZDL. S koledarjem — letos so ga izdali že drugo leto zapovrstjo — so poskušali načrtovati pomembnejše prireditve v občini, njihovo financiranje in izvajalce kulturnih programov. Čeprav je bi! namen dober, lahko rečemo zgleden, pa žal ni dosežen.
Koledar, v katerem je okrog 100 različnih prireditev, namreč močno kasni. Izšel je šele v prvi polovici marca, ko so mimo že številne februarske prireditve ob kulturnem in občinskem prazniku. Mimogrede: pretekli mesec jih je bilo v občini kar 15. Vendar je ta zamuda logična posledica neresnosti udeležencev samoupravnega sporazuma, ki bi morali poslali prijave za prireditve. Od 60, kolikor so jih pričakovali, jih je namreč prispelo le 14. Še bolj žalostno pa je, da ni bilo odgovorov od tistih, ki pripravljajo pomembnejše prireditve. Zato je razumljivo, da koledar tudi ni popoln. Čeprav je sicer zamisel o tovrstnem seznamu prireditev dobra, pa je vprašanje, v kolikšni meri je takšen koledar sploh lahko uporaben, saj se bodo posledice neusklajenosti prireditev zaradi molka številnih udeležencev samoupravnega sporazuma kazale vse leto. Poleg tega niso dokončno urejene finančne zadeve, torej niso povsod določeni plačniki prireditev, če-. prav so v Črnomlju upali, da bo s koledarjem končno rešen tudi ta problem.
Morda pa ob koncu le še tudi pohvala pripravljavcem koledarja, ki so letos posvetili posebno pozornost izmenjavi obiskov kulturnih društev v drugih krajevnih skupnostih ob krajevnih praznikih. S tem se bodo krajani tudi bolje spoznali med seboj.
M. B.—J.
občinske kulturne skupnosti« in naj bi postale »predmet posebnega dogovarjanja«.
Kar zadeva založniško dejavnost, je domača kulturna skupnost torej ni pripravljena (in tudi ne zmožna?) financirati oziroma podpreti izid posameznih knjig. Bopa, je nadaljeraz-
• Študijski knjižnici Mirana Jarca bo kulturna skupnost pomagala pridobiti dokumentacijo za obnovo in prizidek, nabaviti 6.000 novih knjig in nekaj opreme za hranjenje knjižničnega gradiva. Knjižnica bo letos začela s pripravami na prehod k računalniški obdelavi gradiv.
vidno iz predloga, ki ga je pripravil odbor za načrtovanje, gmotno podprla dejavnost Doma kulture, katerega letošnja glavna dolžnost je dokončno konstituiranje. Tako bo sofinancirala devet gledaliških in osem glasbenih prireditev, filmsko gledališče in program za otroke.
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine bo deležen podpore kulturne skupnosti pri izvajanju programa obnove spomenikov v
novomeški občini, kar pomeni, da bo kulturnaskupnost financiralaak-cije in nujne posege med letom. Zgodovinskemu arhivu Ljubljana — enoti za Dolenjsko in Belo krajino, ki bo letos začela urejati prostore v stari osnovni šoli ha Otočcu za potrebe arhivskih skladišč, bo kulturna skupnost še posebej zagotovila denar za razstavo Zgodovina Novega mesta v luči arhivskih gradiv.
Ne nazadnje je treba omeniti tudi Zvezo kulturnih organizacij, katere dejavnost pomeni za kulturno skupnost več kot upoštevanja vreden del, zato jo bo seveda tudi letos primerno financirala. Večji zalogaj pa predstavlja za kulturno skupnost Radio Novo mesto, za' katerega bo morala zagotoviti posebna dodatna sredstva.
V povzetku seveda ne navajamo vsega, kar sestavlja program dela novomeške kulturne skupnosti, marveč le najpomembnejše dele. Že iz tega pa je razvidno, daseobetakar veliko najrazličnejših dogajanj. Drugo vprašanje pa je, ali bo vsetudi izvedeno. Strah pred neuresniče-vanjem izraža že oblikovalec programa — odbor za načrtovanje. Predvsem se vsi boje, da spet ne bo dovolj denarja. Sicer pa bo treba počakati še na finančni načrt kulturne skupnosti, ki naj bi sledil potem, ko bo ozračje za te zadeve bolj čisto.
I.Z.
Nastop pevskega naraSčaja
Na 1. reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Bele krajine pelo trinajst zborov iz obeh občin_
ČRNOMELJ — Zborovsko petje je v Beli krajini ena najbolj razširjenih in množičnih oblik ljubiteljske kulture. Ta oblika delovanja je pri-Ijbljena tudi pri mladih, predvsem šolarjih, kar se je potrdilo tudi na 4. reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Bele krajine, ki so jo minulo soboto izvedli v tukajšnjem kulturnem domu.
Na prireditvi, ki seje začela ob 19. uri, se je zvrstilo trinajst zborov z več kot 400 nastopajočimi. Kot je v imenu organizatorjev povedala Ksenija Khalil, tajnica ZKO Črnomelj, so mladi prišli iz vseh koncev Bele krajine, enajst iz črnomaljske in dva iz metliške občine. Vsi zbori so iz osnovnih šol, le eden iz glasbene. Največ zborov je nastopilo iz črnomaljske OŠ Mirana Jarca, kar šest.
Poglejmo malo podrobneje. Revijo je začel mlajši mladinski zbor črnomaljske OŠ pod vodstvom Lidije Saje, in sicer z Gobčevo »Zapojmo pesem«, kije dala reviji tudi naslov. S te šole so nastopili še: trije otroški zbori z zborovodji
• Na medobčinski pevski reviji, ki bo spomladi v Novem mestu v organizaciji Pevske zveze Dolenjske in Bele krajine, bodo nastopili: dva otroška zbora iz OŠ Črnomelj, otroški zbor OŠ Semič, otroški zbor OŠ Metlika, dekliški nonet OŠ Črnomelj in dekliški oktet OŠ Podzemelj.
Cvetko Banovec, Vlasto Hutar in Darkom Kočevarjem (zbor je izvedel tudi njegovo pesem Bela krajina), dekliški nonet (zborovodja Lidija Saje) in mladinski zbor pod vodstvom Majde Veselič. Dva zbora sta prišla z OS Belokranjskega odreda v Semiču, in sicer otroški in mladinski, zapela pa sta pod vodstvom Ani Jankovič-Sober. Otroški zbor OŠ Stari trg je nastopil pod vodstvom Katarine Kapš, mladinski zbor OŠ Komandanta Stanega iz
Dragatuša z zborovodjem Dušanom Šuštarjem. Iz črnomaljske občine je nastopil še otroški zbor glasbenešole iz Črnomlja, ki ga vodi Silvester Mihelčič. Zbor je zapel dve njegovi skladbi. Iz metliške občinesta nastopila: dekliški nonet OŠ Janeza Marentiča iz Podzemlja (zborovodja Mateja Jakša) in otroški zbor OŠ XV. SNOUB iz Metlike (zborovodja Ibrahim Čoralič). Vsi zbori so dobili priznanja.
I.Z.
Trije nastopi
Predstavili so se šolarji, dijaki in pisateljica Polona Škrinjar
KOČEVJE — Te dni je bilo tu več kulturnih prireditev. 11. marca zvečer so se v Šeškovem domu predstavili dijaki SŠTUD z igro »Sodobna Pepelka, v kateri so duhovito kritizirane tudi nekatere današnje napake. Zasluženega še večjega smeha in aplavza ni bilo le zato, ker besedila ni bilo dovolj razločno slišati. Je kriva izgovarjava nastopajočih ali akustičnost dvorane?
Istega dne ob isti uri je bil v knjižnici Kulturnega centra recital učencev osnovne šole Zbora odposlancev iz Kočevja. Učenci so brali pesmi in spise, v katerih opisujejo svoja doživetja. Čitalnica knjižnice je bila polna poslušalcev.
Slabši obisk pa je bil na literarnem večeru pisateljice Polone Škrinjar, ki ga je organizirala prodajalna Državne založbe v svoji knjigarni 13. marca zvečer. Ob tej priložnosti sta mladinki prebrali odlomek iz pisateljičineknjige »Grenko brinje«. Knjigamajepredsta-vila še ostale knjige te pisateljice, kije prejela nagrado Prešernove družbe za knjigo »Pavla«. Pisateljicajevpogovo-ru s poslušalci povedala, da je že v tisku njena najnovejša knjiga »Beg«, njen prvi delavski roman z moškim junakom, medtem ko dosedanja njena dela govore o kmečkem življenju in so glavne junakinje ženske.
J. P.
Sklepčnost na nitki
Brežiška kulturna skupnost Imela lani kar 17 stalnih neudeleževal-___________cev	sej
BREŽICE — Lani so trikrat sklicali skupščino brežiške kulturne skupnosti. Dvakrat so sejo lahko opravili, tretjič pa ne. Sklicateljem so jo zagodli delegati za zbor uporabnikov, ki se niso odzvati vabilu. Ta zbor je imel težave s sklepčnostjo že ob lanskem drugem sklicu skupščine, ko je prišlo na sejo le nekaj nad 50 odstotkov njegovih delegatov. Nekaj boljša udeležba v tem zboru je bila le na prvi seji skupščine.
Delovanje skupščine kulturne skupnosti je bilo na nitki iz znanih razlogov, največkrat zaradi nezainteresiranosti samih delegatov, malodušja ob spoznanju, da se temeljne odločitve o kutluri pripravljajo zunaj kulturnega področja, pa najbrž tudi zaradi usihanja delegatske vneme v tako imenovani bazi. Iz preglednice o (ne)udeležbi v letu 1986 je razvidno, da se na nobeno sejo skupščine kulturne skupnosti niso odzvali delegati iz kar 16 delegacij za zbor uporabnikov, od tega iz 11 tozdov oziroma ozdov in 5 krajevnih skupnosti. Enega stalnega neudeleževalca sej pa je imel tudi zbor izvajalcev (!).
Letos se je delovanje skupščine, kar zadeva disciplino, dobro začelo. Prva seja je mimo, ali pa bodo sklepčne tudi vse prihodnje, o tem lahko le ugibamo. Glede na problematiko, ki je letos še bolj zapletena in spričo zaostrenih gospodarskih razmer še teže rešljiva, bo najbrž treba večkrat sesti v skupščinsko dvorano kot lani. Kajpak bo vse skupaj manj uspešno ali pa celo neuspešno, če bodo delegati po prvi seji nadaljevali lansko prakso, namreč, da se bo ob vsakem naslednjem sklicu spet bati za sklepčnost. So ■zadeve, o katerih lahko odloča te skupščina, tega pa bi se morali odgovorno zavedati tudi vsi v okoljih, ki pošiljajo delegate v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
I.	Z.
GLEDALIŠČE ČEZ CESTO
KRMELJ — Prejšnji petek je v Krmelju gostovalo eksperimentalno Gledališče čez cesto iz Kranja, ki ga sestavljajo pretežno bivši igralci Prešernovega gledališča. Krmeljčanom so se Gorenjci, ki jih je povabil v gostesevni-ški Zavod za kulturo in prosveto, predstavili z delom »Afrika« in poželi ob koncu predstave topel aplavz za zanimiv nastop.
SEMIČANI GOSTUJEJO
ČRNOMELJ, METLIKA — V soboto, 21. marca, bo ob 19. uri v tukajšnjem kulturnem domu gostovala igralska skupina kulturno-umetniške-ga društva »Jože Mihelčič« iz Semiča s komedijo Dobrodošla, miss Agata. Naslednji dan ob isti uri pa sebo predstavila še v metliškem kulturnem domu. Semičani so to igro že štirikrat uspešno zaigrali belokranjskemu občinstvu.
Lep folklorni večer kresovcev
V soboto so v novomeškem Domu JLA poleg plesalcev domače folklorne skupine Kres nastopili tudi folkloristi iz Donje Dubrave v Medžimurju — Podelili priznanja
NOV O MESTO — V soboto, 14. marca, je bila dvorana Doma JLA premajhna, da bi sprejela vse, ki so si želeli ogledati samostojni večer ljudskih plesov in pesmi v organizaciji folklornega društva Kres iz Novega mesta.
Pred skoraj 500 obiskovalcije nastopilo več kot 100 plesalcev, tamburašev in pevcev z zelo pestrim in izbranim programom. Kot gostje so nastopili tudi pevci, tamburaši in plesalci folklorne skupine Ogranka Seljačke sloge iz Donje Dubrave iz Medimurja, s katerimi novomeški Kres prijateljsko sodeluje.
Domači folkloristi so se predstavili z dolenjskimi plesi, dvema spletoma belokranjskih plesov in s posavskimi plesi v postavitvi Branke Moškonove ter dalmatinskim Kolom iz Ražanca v postavitvi dr. Ivana Ivančana. Najbolj navdušeno pa so bili sprejeti najmlajši člani, ki so nastopili v dveh skupinah pod skupnim naslovom »Igrajmo se,
zaplešimo in pojmo«. To postavitev je pripravila Majda Nemanič.
Zelo zanimiv je bil tudi nastop domače tamburaške skupine, ki je spremljala belokranjske plese. Čeprav je skupina postažu delovanja zelo mlada, je pripravila dokaj soliden nastop, za kar gre nedvomno zasluga vodji skupine Tomažu Zorku.
Pred zaključkom prireditve so bile v prisotnosti vseh nastopajočih in ob navdušenem ploskanju obiskovalcev nekaterim članom društva podeljene jubilejne značke, ki jih podeljuje Zveza
• Folklorno društvo Kres iz Novega mesta je s svojim uspelim sobotnim
nastopom ponovno dokazalo, da mu. dajejo vsi dosedanji uspehi na nastopih doma in na tujem (med drugim so uspešno nastopali tudi na mednarodnem festivalu otroka v Šibeniku, na mednarodnem festivalu folklore v Franciji in na mednarodnem festivalu v Gorici v Italiji, kjer so v reproduktivni skupini dosegli 2. mesto) novih moči, da bodo tudi v prihodnje z vztrajnim delom in ob nenehnem vključevanju novih mladih plesalcev dosegali nove uspehe pri ohranjanju izvirne folklorne kulturne dediščine.
folklornih skupin pri ZKO Slovenije, za prizadevno delo pri negovanju in ohranjanju kulturne dediščine.
BORIS SAVNIK
pisma
in
odmevi
Posavski borci protestirajo
Poudarki iz protestnega pisma, sprejetega na seji MS ZZB NOV za Posavje
Ni bilo zmede
Gre za star problem
Pa vendar bi kdo pomislil najo, ko je prebral v zadnji številki DL na kulturni strani, da se v Črnomlju organizira koncert pianista Rudolfa Kererja ob istem času na dveh različnih mestih. Resnici na ljubo povedano, pa je bil koncert v dvoranici osnovne šole Milke Šobar-Nataše. Na pol uničeni klavir črnomaljske srednje šole, kjer je bil koncert od vsega začetka predviden, je povzročil premestitev koncerta v glasbeno šolo, a kaj, ko se je obetalo čez 100 poslušalcev, ki jih ne bi bilo mogoče sprejeti. Učenci glasbene šole so naglo prestavili instrument v šolo Milke Sobar-Nataše.
Organizator koncerta se je izognil zmedi. Dežurni učitelji so bili pred srednjo in glasbeno šolo, da so poslušalce napotili v šolo Milke Š,-Nataše. Na voljo je bil tudi kombi, da bi prepeljal starejše na kraj koncerta, ki se je z desetminutno zamudo pred polno dvorano mladine in starejših začel, končal pa z navdušenim ploskanjem in koncertnim »bisom«.
Gre pa ob tem za staro stvar. V Črnomlju ni primernega in stalnega prostora za organiziranje koncertov komornega značaja in razstave. Cerkvica sv. Duha samuje in propada, denarja ni, čas pateče. Nesamo zaradisovjetskega gosta in vseh ki so že gostovali v Črnomlju, temveč vpričo 60 prireditev, kijih v občini Črnomelj ponuja letošnji kulturni koledar, se je nujno prej ali slej lotiti sanacije cerkvice sv. Duha, kjer bodo kulturni dogodki imeli svoje mesto in veljavo.
SILVESTER MIHELČIČ, Koncertna poslovalnica pri Glasbeni šoli Črnomelj
Kriva nevednost
Odgovor avtomehanika
Oglašam sev zvezi s pismom Jovana Dučiča iz Črnomlja »Le kup izgovorov«, objavljenim v Dolenjskem listu 26. februarja letos. Dučič je zaradi pomanjkljivega znanja kupil napačen grelec za motor svojega golfa. Prišel je k meni s prošnjo, naj bi mu ta grelec zamenjal v trgovini. Tam jih nimajo, zato sem prosil prijatelja, naj mi ga zamenjaon. Zamenjava seje vlekla približno mesec dni, vendar ne po moji krivdi. Ko mi je prijatelj dostavil primeren grelec, sem o tem takoj obvestil Dučiča. Pripeljal je avtomobil in vgradili smo grelec. To je bilo približno pred 14 dnevi.
Tovariš Dučič bi moral vedeti, kaj kupuje in za kaj bo tisto uporabil. Jaz npr. ne kupujem tehničnih stvari, ki niso z mojega področja, sam, ampak prosim za to strokovnjaka.
O mojem zaslužku pa naslednje: če bi bile vse moje stranke take, kot je on, bi moral svojo delavnico kmalu zapreti. Za nekatere stroške, npr. povabilo na pijačo, moj čas in tudi kak prehojen ali prevožen kilometer, Dučič ne ve ali pa noče vedeti. Zanje se tudi ni zanimal. Dučiča sploh ne jemljem za svojo stranko. Prvič je bil pri meni, ko meje prosil za zamenjavo grelca, drugič je prišel, da smo ga vgradili. Tretjič je v moji delavnici vsekakor nezaželen.
JANEZ WEISS
Na izredni seji Medobčinskega sveta ZZB NOV Slovenije za Posavje smo 9. marca razpravljali o vsebini pamfletov Nove revije in o najnovejši aferi iz serije zapletov s štafeto mladosti v Sloveniji. Nismo se mogli izogniti povezovanju teh provokacij s podobnimi nacionalističnimi in naši družbi brez dvoma odkrito sovražnimi izbruhi, kot so ponujene ideje o civilnem služenju JLA, civilni družbi, razmahu raznih »mirovnih« gibanj, iniciativam za formiranje sklada za podporo preganjanim žrtvam takšnih dejavnosti in podobno. Prepričani smo, da jetematskaštevilka Nove revije organiziran poizkus netenja idejnega razdora predvsem med slovenskimi intelektualci, ponujeni plakat za Dan mladosti pa perfidno izbran signal za pospešen proces vnašanja nesporazumov in razkola med slovensko mladino in mladino drugih narodov in narodnosti Jugoslavije. Ta organizirani napad nabratstvo in enotnost naših narodov ni prišel nenadoma; izbran je najprimernejši trenutek splošne družbene pripravljenosti na dialoge vzvezisspremembami Ustave in tiste silno občutljive teme za najširši krog delovnih ljudi širom po Jugoslaviji — spomin na TITA. Predstavniki predsedstev občinskih odborov ZZB NOV Sevnica, Krško in Brežice so svoje in svojega članstva ogorčenje odkrito izrazili in se niso prav nič izogibali čustvenim izrazom takšnega ogorčenja.
Ničesar novega nismo izvedeli od avtorjev posameznih sestavkov v Novi reviji. Stare belogardistične in sicer klerikalne nauke, obogatenes Kocbekovo in zapuščino podobnih odpadnikov revolucije so postavili v današnji čas, izdatno izkoristili vse tegobe in stiske naše družbe v tem res izjemno težavnem trenutku, okinčali so te pamflete z visokimi družbenimi in znanstvenimi titulami, ki jim jih je omogočila in podelila prav družba, ki bi jo najraje gnevno poteptali, ta družba zanikrnih in polpismenih delegatskih kreatur, kakor jo vidijo v svoji napihnjeni intelektualistično elitistični fantazmi. Nevarnejša od teh oznanjevalcev znanstvene misli je perfidna metoda avtorjev mladinskega plakata,
Izprična ideologija piscev in sodelavcev Nove revije ni muha enodnevnica. Dozorela je pod plaščem demokratičnosti te družbe in na stroške delovnih ljudi. Tudi ideja diverzije z nacističnim plakatom je dozorela pod okriljem te družbe inv spogledovanju z idejami, kijih prodaja Nova revija. Pa ne samo Nova revija. Ta ideologija je nastajala in se nemoteno razvijala pod isto streho in med ljudmi, ki so drugačnega prepričanja, ki so komunisti
PADLI NA IZPITU IZ ZGODOVINE
Oglasil se nam je Karel Zorko iz Zavratca 32 pri Studencu. V sredstvih javnega obveščanja j e bral o vsebini 57. številke Nove revije in piše, da so lažni dušebrižniki slovenskega naroda padli na izpitu iz zgodovine slovenskega naroda in narodov ter narodnosti Jugoslavije. Že samo trditev, da slovenski narod ni nikoli sprejel samostojne odločitve o vključitvi v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, šteje za neresnično in absurdno, pa morda celo za žaljivo za slovensko ljudstvo. Z nekaj primeri pojasnjuje, da so se Slovenci samostojno in prostovoljno odločili za življenje v jugoslovanski socialistični in samoupravni skupnosti,
Kaj menijo o Novi reviji
Večina anketiranih je za strpen, strokoven dialog
KOČEVJE — Na vprašanje, kaj menijo o Novi reviji št. 57, so dali vprašani Kočevci take odgovore:
NACE KARNIČNIK, prvoborec in predsednik občinske organizacije ZZB NOV: »Revije nisem bral, pač pa le povzetke. Borci, ki revije v glavnem tudi niso brali, pa menijo, da kritik na račun NOB in Kardelja ne kaže sprejemati, saj vemo, da je bilo treba med vojno odločitve hitro sprejemati, zato je prihajalo tudi do napačnih odločitev. Lažje je spoznati napake zdaj, 45 let po vojni. Tudi zdaj ni z napakami konec, njihove posledice, tudi inflacijo, pa najbolje občuti prav večina borcev. Menim tudi, da bi bilo treba avtorje v okviru SZDL bolj krepko prijeti.«
ALOJZ ŠEŠEK, sekretar OK SZDL Kočevje: »Revijosem bral in menim, da sta pravilno reagirali slovenski vodstvi ZK in SZDL ter zavzeli stališča, ki so današnjemu času primerna.«
STANE JARM, akademski kipar: »Mnenje si bom ustvaril, ko bom revijobral. Vem.dasejedoga-jalo, da so bili posamezniki kritizirani za nekaj, česar sploh niso resnično rekli ali napisali... Sicer pa menim, da bi bilo za Kočevje pomembnejše, da bi se dogovorili, kako bomo zgradili novo osnovno šolo, da ne bomo imeli pouka v dveh izmenah.«
JOŽE KOŠIR, prvoborec, upokojenec: »Novo revijo sem bral. Menim, da mora še obstajati.
čeprav je res, da se včasih bolj zaganja v zgodovinske napake, kot pa nakazuje rešitve. Zavedati se moramo, da je rešitev za isto zadevo lahko več in da so si med seboj lahko celo v nasprotju. Pri nas smo doslej imeli monolog enako mislečih, kar m bilo dobro... Avtorji v NR 57 so si včasih med seboj v nasprotju. Drži pa njihova ugotovitev, da smo kot narod ogroženi. Najbolj panašnarodogrožajotisti, ki sede v najvišjih organih, pa kimajo in popuščajo na škodo naroda... Na sestankih tudi klatijo nekakšno latovščino, ki ni ne slovenščina ne srbohrvaščina.«
IRENA TROBENTAR, direktorica Kulturnega centra Kočevje: »Zgodovino razrednih bojev in socialnih sprememb je vedno spremljal tudi ideološki boj. Boj idej, besed, misli in stališč ne more nikoli doseči stopnje nasilja, kot ga dosežejo dejanja, ki zatirajo in ubijajo besede. Če ne bomo dopuščali idejnih izrazov in konfrontacij, ne bomo doživeli, da bi med radikalnimi idejami odkrili napredne. Osebno menim, da ni vsak intelektualec, ki misli drugače, že tudi razredni sovražnik.«
Za mnenje smo vprašali še nekatere, ki so revijo bral , zanimivo pa je, da nekateri niso hoteli biti imenovani v naši anketi, češ da se boje morebitnih posledic, pa čeprav mislijo vse najboljše o narodu, državi, socializmu in samoupravljanju.
J. PRIMC
ali vsaj člani ZK in je — vsaj v tem okolju zmagala. To pa je tisto, karjenaj-bolj zaskrbljujoče in zaradi česar smo borci še posebej vznemirjeni in napeti.
Predlagamo: — avtorje pamfletov, objavljenih v 57. št. Nove revije, je treba javno in argumentirano postaviti na svoje mesto, na nasprotno stran barikad naše socialistične in samoupravne revolucije, ki očitno še traja. Kot takim jim je treba onemogočiti sleherno pedagoško aktivnost, njihovo udejstvovanje v javnem in kulturnem življenju pa omejiti na mejo z zakonom dovoljenega. Kazenski ukrepi proti njim zaenkrat niso potrebni,še posebej zato, ker si jih nekateri v zaslepljeni želji po nadaljnjem netenju družbenega nemira, želijo.
Plagiatorje nacističnega plakata je treba prav tako javno in argumentirano izpostaviti javni kritiki in oceni njihovega početja.
V upravi Cankarjeve založbe in.v uredništvu Nove revije je potrebno raziskati vzroke za idejni fiasko komunistov in drugih ideji socialistične in samoupravne skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije privrženih delovnih ljudi in primerno ukrepati. Kadrovske konsekvence morajo onemogočiti prevladujoči vpliv nam nasprotnih sil v kulturnih revijah in publikacijah.
V republiških forumih političnih organizacij je treba oceniti stopnjo ade-kvatnosti vseh oblik reagiranja na te pojave, še posebej raziskati vzroke zapoznelih in oportunističnih reakcij posameznih predstavnikov javnega in političnega življenja in tudi vse to izvesti javno in konkretno. Od polne politične in moralne odgovornosti za svoje početje ne sme biti nihče izvzet.
Medobčinski svet ZZB NOV Slovenije za Posavje predsednik: STANE NUNČIC
Stanko Skočir
Franc Hribar
Se: Obsojena za posilstvo
Pojasnilo Temeljnega sodišča iz Ljubljane
V vašem listu ste v 7. številki z dne 19.
2.	1987 na 16. strani objavili prispevek »Obsojena za posilstvo« sodelavca B. Budja, v katerem poročate o delu našega sodišča v kazenski zadevi zoper obdolženca zaradi več kaznivih dejanj posilstva. Zaradi pravilnega obveščanja javnosti zahtevamo, da objavite naslednje pojasnilo:
Prispevek B. Budja, objavljen v vašem listu dne 19. 2. 1987 pod naslovom »Obsojena za posilstvo«, vsebuje netočne podatke tako o načinu obveščanja javnosti o delu sodišča kot tudi o razlogih in postopkih obveščanja v zadevi, o kateri v njem poročate. Pojasniti je potrebno naslednje:
Sodišče na nobeno razglasitev sodbe ne vabi sredstev javnega obveščanja, ker se javnost dela zagotavlja z objavljanjem razporeda glavnih obravnav v vseh kazenskih zadevah na oglasnih deskah, z navedbo časa, kraja in zadev, ki bodo obravnavane. Nikoli pa nismo novinarjem odrekli podatkov o tem, kje in kdaj bodo obravnave v zadevah, o katerih so želeli poročati, če so v okviru svojega poklicnega interesa zanje izvedeli in te podatke zahtevali.
Tajnost postopkov, predvsem pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost in moralo, ni predpisana le v interesu obdolžencev, marveč predvsem v interesu oškodovancev — žrtev kaznivih dejanj in njihovih družin. Objava o podrobnostih, iz katerih lahko javnost prepozna žrtev, ima lahko hude posledice za njihov ugled v ožjem in širšem družbenem okolju. Od tod še posebna previdnost sodišč pri posredovanju podatkov o kaznivih dejanjih v zvezis spolno nedotakljivostjo.
Nesprejemljiva in žaljiva je trditev, daje bil sodnik pristranski pri posredovanju podatkov, da se je postavil na stran obdolžencev, in to verjetno zato.
Se: Drznil sem se braniti le svoje imetje
Pripombe k pismu
Tovariš Julij PezdircizČrnomljajev prejšnji številki Dolenjskega lista zahteval, da se mu moram kot pisec Črnomaljskega drobirja opravičiti za pisanje, v katerem sem omenjala njegovo imetje oz. hišo. V opravičilo pa lahko povem le to, da seje pisanje nanašalo na delegatsko vprašanje, ki gaje na seji zbora krajevnih skupnosti črnomaljske občinske skupščine 23. decembra lani postavila delegatka krajevne skupnosti Heroja Starihe Ljubica Šonc. V zapisniku, ki je bil overovljen, piše tako: »Delegacija pos-tavja vprašanje, kdaj bo odstranjena hiša Julija Pezdirca na Cesti heroja Starihe v Črnomlju. Hiša ovira promet in kazi okolico — temu nasprotno pa je nadomestna hiša že v uporabi.« V dogovoru na delegatsko vprašanje, ki gaje dala občinska skupščina pa je zapisano dobesedno takole: »Stara dotrajana stanovanjska hiša Juleta Pezdirca ob Ulici heroja Starihe v Črnomlju bi morala biti odstranjena takoj, ko je bila zgrajena nova hiša, kar je bil tudi pogoj v gradbenem dovoljenju za gradnjo nadomestne hiše. Po vselitvi v novo hišo je upravni organ občine za urbanizem večkrat posredoval, naj lastnik odstrani hišo, saj moti varnost prometa. Stranka je odgovorila, da stare hiše ne bo odstranila, razen za zelo visoko odškodnino. Tako postavljene odškodnine iz pravnih razlogov ni bilo mogoče izplačati, zato je bil postopek za odstranitev začasno ukinjen. Postopek bomo nadaljevali, ko bomo zagotovili potrebna sredstva za odstranitev objekta.«
MIRJAM BEZEK-JAKŠE Metlika
LEP PRAZNIK NA ČATEŽU
Za dan žena so nas prijetno presenetili gostje z Mirne. S pestrim in lepo izvedenim zabavnim sporedom so prinesli sonca v hladno nedeljsko popoldne. Lepo in mogočno je zadonela narodna pesem, nam, ki ljubimo domovino in kulturo, najdražja. Mirenčanom res hvala za prijeten obisk.
ZG.
ker naj bi imel oče enega od. obdolžencev pomemben družbenopolitični položaj v občini. Sodnik je ravnal v skladu z zakonom, kodeksom sodniške etike in navodilom za stike s sredstvi javnega obveščanja, ki med ostalim določajo, da sodnik strogo spoštuje načelo poklicne tajnosti, ne razkriva osebnih razmer udeležencev postopka in v obvestilih, kijih daje tisku, ne dopušča poseganja v osebno in družinsko življenje. Navodilo med ostalim določa: »O kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost in moralo sodišča praviloma ne dajejo informacij, razen če gre za dejanje, ki je vzbudilo vznemirjenost občanov. V takem primeru se ne navaja storilca, še manj pa podatkov, ki bi omogočili identifikacijo žrtve.«
Menimo, da bi ta načela morali upoštevati tudi novinarji, saj bodo le tako informacije o delu sodišč usmerjene predvsem v negativne pojave, njihove vzroke in možnosti preprečevanja ter dvig varnostne in pravne kulture, nepa v ceneni senzacionalizem.
Predsednik sodišča: Emil Zakonjšek
Na pokopališču v Gabrijelah so se številni soborci, prijatelji in znanci poslovili od preprostega, a plemenitega moža — Franca Hribarja.
Že v zgodnji mladosti je moral po svetu. Kmalu je zapustil rojstno vas, Rožance, kjer ga je mati povila leta 1909, ker skopa notranjska zemlja ni dala dovolj kruha za številno družino. Zato je Franc poiskal delo pri gozdarjih in kot gozdni delavec služboval v raznih krajih Slovenije in Hrvaške. Naposled ga je pot zanesla tudi v lepe dolenjske kraje, v Pijavice, kjer si je ustvaril dom in družino.
Ko so napočili težki časi 2. svetovne vojne, seje brez omahovanja vključil v NOB kot terenec OF in kot član narodne zaščite, kjer je deloval vse do leta 1943. Zatem se je pridružil 12. SN-OUB in pozneje brigadi Matije Gubca. Bil je vesten in zanesljiv borec, zato so ga izvolili za politdelegata enote, pozneje pa je prevzel še odgovornejše naloge političnega komisarja čete.
Za vojaške zasluge je Hribar napredoval do rezervnega kapetana JLA, odlikoval pa je bil z redom za hrabrost, redom zaslug za narod ter redom bratstva in enotnosti. Po demobilizaciji se je takoj vključil v družbenopolitično življenje svojega kraja in občine. Opravljal je pomembne funkcije v tedanjem okraju Trebnje, po reorganizaciji okraja pa je deloval v občini Sevnica. Bilje tudi odbornik v bivših okrajih Krško, Trbovlje in Novo mesto, odbornik občine Sevnica, član mnogih komisij in odborov. Vse te r.aloge je Franc opravljal vestno, zanesljivo in pošteno. Zato je prejel več družbenih priznanj, med drugim srebrni in zlati znak OF slovenskega naroda.	p	p
MLADI ČLANI »KRKE« — Mladi člani slovenskega društva Krka iz Hannovra, ki uspešno dela že tretje leto, so se lani ob praznovanju dneva republike zelo razveselili pionirskih rutk in čepic, ki so jih dobili od novomeških pokroviteljev. Na sliki: predsednik IS ObS Novo mesto Ivan Longar pozdravlja »Krko«.
UspeSno delo društva Krka
Na občnem zboru slovenskega društva v Hannovru so člani zbrali 300 mark za novomeški atomski absorber
Pred dobrim mesecem je imelo redni letni občni zbor slovensko kulturno-športno društvo Krka iz Hannovra. Društvo uspešno deluje že tretje leto, pokrovitelja pa sta mu novomeška občinska organizacija SZDL in občinska skupščina.
V preteklem letuje bil največji uspeh društva v tem, da smo organizirali dopolnilni pouk slovenskega jezika za otroke slovenskih staršev v Hannovru
0 Na občnem zboru društva so prisotni člani zbrali 210 DM kot prostovoljni prispevek za atomski absorber. Za akcijo so zvedeli iz Dolenjskega lista. Zdi se jim pohvale vredna in želijo, da bi čimprej popolnoma uspela. Upravni odbor je iz sredstev društva znesek zaokrožil na 300 DM.
in okolici. Šolo v dveh oddelkih obiskuje preko 20otrok. Požrtvovalna to-varšica Trobiševa jih je že v nekaj tednih veliko naučila. Pionirji so se s svojim nastopom prvič izkazali na lanski proslavi dneva republike.
Društvo je uspešno delovalo tudi na drugih področjih. Kegljači so ustanovili svojo sekcijo. Ta redno in uspešno dela. Zaenkrat je kegljanje bolj družabna kot športna aktivnost, vendarimajo tudi športne načrte. Ko bodo dobro pripravljeni, seželijo pomeriti s kakšno kegljaško ekipo iz novomeške občine.
V ustanavljanju pa je namiznoteniška sekcija. Lani je imelo društvo nekaj večjih družabnih prireditev in proslav.
Omenimo samo dve najbolj pomembni: 24. maja nas je obiskala delegacija SZDL, občinske Zveze kulturnih organizacij in občinske skupščine Novo mesto in nam ob prevzemu pokroviteljstva svečano predala sklep OK SZDL Novo mesto o dolgoročnem sodelovanju s SKŠD Krka iz Hannovra. Proslava dneva republike pajebila posebno doživetje za naše najmlajše
člane, saj so jim pokrovitelji prinesli pionirske rutice in čepice. Bili so zelo ponosni, da so lahko nastopali v njih. Tudi bodoče sodelovanje smo že zastavili. Pripravljamo različna srečanja z družbenimi, kulturnimi in športnimi organizacijami iz novomeške občine. Pri tem nam je prvi cilj, dasenaši mladi člani spoznajo z vrstniki iz domovine, da se zbližajo z domovino in da se dobro nauče materinega jezika.
RAFKO KLANČAR predsednik UO Krke Hannover
Osmrtnico v Delu smo prezrli, zato se našega dolgoletnega dopisnika in prijatelja Stanka Skočirjaspominjamo z zamudo. Nazadnje smo ga slišali decembra, ko je veselo razpoložen — po telefonu pozdravil znance v uredništvu. I^red iztekom leta je še poln vedrine in delovnih načrtov obiskal svoje nekdanje sodelavce v Sevnici, nekaj tednov zatem pa je med učiteljskimi kolegi v Posavju in med nekdanjimi učenci trpko odjeknila vest, daje smrt dokončala razgibano in ustvarjalno življenjsko pot nekdanjega upravitelja osnovne šole v Loki.
Njegov mlajši stanovski tovariš in sedanji ravnatelj sevniške osnovne šole, Jože Bogovič, je ob zadnjem slovesu v Ljubljani spregovoril o Stanku Skočirju kot o pravem slovenskem učitelju, ki se je svojega poslanstva oprijel z veliko življenjsko energijo. V Loko pri Zidanem mostu so ga poslali leta 1951 in potrudil seje, daje ohranil tradicionalni sloves dobrešole. Vendar se ni omejil samo na šolsko delo, ampak je pomagal povsod, kjer so krajani potrebovali njegovo pomoč in sodelovanje. Postal je eden izmed njih in eden tistih, ki po upokojitvi ni počival. Med te ljudi je pogosto zahajal tudi po 1975. letu, ko se je odselil v Ljubljano. Celo potem, ko je dočakal 80 križev, seni dal ugnati letom.
V Loki so ga najbolj pogrešali lani, ko so slavili 200-letnico šole in 400-letnico Trubarjevega delovanja. Zadržala gaje bolezen, toda voljadoživljenja ga je čez čas vseeno pripeljala tja. Optimizem, s katerim je premagoval malodušje in bolezen, je nekaj, kar bodri nekdanje učence in sodelavce. Tudi zagretost za dopisovanje v časopise je Stanka Skočirja odvračala od osebnih težav. Radsejeoglašalinradje prebiral naš list. Bil je naš zvesti prijatelj in takega bomo ohranili v lepem spominu.
MED NAMI ŽIVE DRUGAČNI LJUDJE
Semiški moški pevski zbor je v počastitev dneva žena izvedel v kulturnem domu v Semiču svečan koncert. Z njim je čestital materam in ženam, posebej pa se je spomnil tistih mater, ki skrbe za svoje duševno prizadete otroke. Pevci so namreč ob koncertu organizirali dobrodelno akcijo v korist Društva za pomoč duševno prizadetim za Belo krajino. Kot je povedal predsednik zbora, je bolj kot denar pomembno vzbujanje zavesti, da žive med nami drugačni ljudje, taki, ki bodo vse svoje življenje ostali otroci. Njihovim skrbnikom, zlasti materam, pa sta potrebna moralna pomoč in razumevanje. Krajani so darovali društvu več kot 70.000 din, kar bo omogočilo organizacijo izleta za člane društva in njihove prizadete svojce. Iskrena hvala! za Društvo za pomoč prizadetim VIDA ŠUTEJ
PRAZNIK ZBLIŽUJE
Ob 8. marcu je bila za ženske v Klinji vasi lepa proslava. Na njej so nastopili mladinci, Nonet Rok, ki je zapel nekaj lepih pesmi, in Ivan Mrak z govorom. Proslava je vse obiskovalce prijetno poživila. Na koncu prireditve je bila še skromna pogostitev za nastopajoče, za kar so prispevale denar kar same ženske in krajevna konferenca SZDL Rudnik Šalka vas. Ob tej priložnosti bi rekli, da so taka srečanja potrebna tudi na podeželju, da se ženske vsaj enkrat na leto malo zbližajo. Čeprav so taka srečanja skromna, so lahko lepa. Mislim, da bi morali o njih več razmišljati v družbenopolitičnih organizacijah. Ob proslavah so bile vsa leta dvorane polne, kaj je pa danes?!
MARIJA MRAK
Spontano, zares iz srca
Kako so v Podgozdu počastili letošnji dan žena
Vsi so nestrpno pričakovali pričetek. Še zadnja vaja in gostjesopričeli prihajati. Skoraj vse vaške žene, nekaj moških,.dve tovarišici iz osnovne šole in ena iz vrtca (njih so se otroci še posebej razveselili in to občutili kot posebno priznanje) ter družina iz bližnje vikend hišice. Vse žene so prejele šopek zvončkov in program seje pričel. Kar štiriindvajset točk je imel. Po pozdravnem nagovoru so otroci recitirali, peli, brali svoje spiseo mamicah, plesali po zvokih narodnih in zabavnih skladb ter v stilu rit mične gimnastike in zaigrali v dveh skečih. Vsak po svojeje premagal tremo in dal vse od sebe. Še Alma je na kljunasti flavti zaigrala nekaj skladbic. Bilo je prisrčno in lepo. To je ob koncu poudarila tudi tovarišica Leganova, ki seje zahvalila v imenu prisotnih učiteljic in dejala, da niso pričakovale tako lepe prireditve.
Po kulturnem programu seje pričel zabavni program. Dovolj jebilo hrane in pijače, plesa in petja do jutranjih ur. Otroci so seveda že prej odšli v postelje, vsi, tako oni kot odrasli, pa so bili zadovoljni zlepim večerom. Sicer pase po prizadevnosti posameznikov že ne-Kaj-let srečujejo tako ob 8. marcu in 1. maja ob kresu.
A. ROGINA
Med letaki, ki so po Dolenjskem v prvem tednu marca vabili na različne prireditve v počastitev dneva žena,je bi eden prav poseben. Niso ga pripravile tovarišice iz šole niti mladinska organizacija. Ni vabil na prireditev v šolo, kulturni dom ali kino dvorano. Sami otroci iz Podgozda pri Dvoru so vabili sovaščane na prireditev v največji vaški garaži. Pa ni bilo zato prav nič manj imenitno.
S pripravami so pričeli takoj po novem letu. Sovaščanka Jožicajenapi-sala večino tekstov, nekaj spisov in pesmic pa so napisali otroci sami. Pod vodstvom strogega Tonija so pričeli z vajami. V dneh pred praznikom so napisali lična osebna vabila za vse žene v vasi, ostale sovaščane pa so na prireditev povabili z letaki. Posebej so se spomnili svojih tovarišic iz osnovnih šol na Dvoru in v Žužemberku ter tudi njim odnesli vabila.
Stane je izpraznil in prebelil garažo ter pripravil mize in klopi, otroci pa so jo okrasili z napisi, trakovi in cvetjem. No, tudi brez mamic Francke in Anice ni šlo; scvrli sta 55 kosov. iesa—toliko udeležencev so namreč predvidevali.
od četrtka	do	četrtka	•	od	četrtka	do	četrtka	•
J
osnovni šoli s prilagojenim programom in osnovni šoli Dragatuš. Poleg tega bi morali vse šole sodobneje opremiti z učili, tehničnimi pripomočki in drugim. Da pa jim bi to v kratkem času uspelo, so lahko le pobožne želje. Kaj prida namreč ne morejo pričakovati, saj je črnomaljska prispevna stopnja za izobraževanje med najnižjimi v Sloveniji, še vedno pa prejemajo tudi solidarnostna sredstva.
V planske dokumente in program krajevnega samoprispevka so zapisali, naj bi na vseh šolah zagotavljali približno enake pogoje za delo, med drugim tudi enoizmenski pouk. Za reševanje prostorskih težav na šolah pa imajo na voljo le denar, ki se nateče s krajevnim samoprispevkom, kar je premalo. Da bi ga morda izbrskali še od kod drugod, skoraj ne morejo upati, že zaradi težav, ki jih ima šolstvo nasploh, ne.
• Tako je v Starem trgu šolsko poslopje staro že 100 let, od le petih učilnic pa je ena celo v kleti. Pomagali so si tudi s preurejenim prostorom v sosednji stavbi, vendar je za pouk popolnoma neprimeren. Seveda nimajo ne jedilnice ne telovadnice ne kabinetov. V Vinici imajo zaradi pomanjkanja prostora edini v občini še dvoizmenski pouk. Dve učilnici sta kletni, enajevvrtcu, telo vadnica je prem ajhna, jedilnice ni. S ol-skiprostori v Semiču za zdaj še zadostujejo za enoizmenski pouk, za celodnevno šolo pa manjka še marsikaj, meddrugim telovadnica in kuhinja. Iskra, ki je doslej kuhala za šolo, je odpovedala pripravo hrane, s tempa je obstoj celodnevne šole močno ogrožen ali celo onemogočen.
V črnomaljski osnovni šoli, kjer imajo okrog 1.200 učencev, pa nimajo le prostorskih težav—pouk se namreč odvija v štirih ločenih stavbah — ampak zaradi velikosti tudi veliko finančnih, organizacijskih in kadrovskih problemov. Učitelji opozarjajo, da bo dvoizmenski pouk neizbežen, če bo število oddelkov poraslo (in to v prihodnjem šolskem letu prav gotovo bo) ati . če bodo ob katero od najetih učilnic. Stiska bi bila nekoliko manjša, če bi se učenci iz Kanižarice in Jerneje vasi vozili v draga-tuško šolo. Seveda pa bi v Črnomlju gotovo že kaj storili pri razcepitvi šole na dve šoli, če bi bilo dovolj denarja.
Denarja pa primanjkuje na vseh koncih, tudi pri investicijskem vzdrževanju. Za to vzdrževanje bi morali letos v vrtcih in šolah, ne da bi upoštevali tudi viniško in starotrško ter nakup opreme, odšteti 113 milijonov. Največje probleme pri investicijskem vzdrževanju imajo v Črnomlju, kjer bi morali prekriti streho in zamenjati električno napeljavo v Loki ter popraviti streho in žlebove v podružnični šoli v Adl-ešičih. Draga luška šola pa je po petih letih, kar je bila obnovljena, prava razvalina: streha je porozna, ploščice odpadajo, okna ne tesnijo in še bi lahko naštevali. Le v šoli s prilagojenim programom Milke Šobar-Nataše so vsa vzdrževalna dela opravili sproti.
In kako rešiti vse te probleme in še marsikaterega drugega v šolstvu? Izkušnje kažejo, da zgolj razprave ter iz njih izhajajoče ugotovitve in sklepi še ne bodo zadostovali. Tudi samo jamranje ne. Kako pa se na pravem mestu lotiti teh težav, je že naslednji problem.
M. BEZEK-JAKŠE
Pri izgubarjih je zaposlenih 3.608 ljudi
Dolenjska regija je v preteklem letu po podatkih SDK imela nad sedemkrat večje izgube kot leto poprej. Izgubo je izkazalo 17 organizacij združenega dela s področja gospodarstva v skupnem znesku 2,3 milijarde dinarjev. Ko so izgubarji dajali na SDK zaključne račune, je bilo očitno, da so
poskrbeli za ekspresno kritje, kolikor je bito največ mogoče. Nekrite izgubeje bilo le še za 941 milijonov dinarjev, medtem ko do izplačila februarskih osebnih dohodkov izgub praktično ni več. Potrudili so se, da ne bi imeli večjih težav pri izplačilu osebnih dohodkov po novih predpisih in ukrepih.
V novomeški občini je kar 8 delovnih organizacij na spisku izgubarjev, od teh so trije Novolesovi tozdi z izgubo 402milijona dinarjev najtrši oreh. Razen Elektra, ki ga štejejo za slovenski, ne pa za občinski problem, so zašli v težave še v IM V — Tovarni prikolic. Tu gre za 388-milijonsko izgubo, ki je bila krita v okviru 1MV. Kot novi izgubar se je pojavila Iskra—Tovarna Upori Šentjernej z malo manj kot 300 milijoni dinarjev izgube. V tem primeru menijo, da gre za težave prehodnega značaja in izgube tudi ni več. Kritaje bila v okviru Iskre. Tozd Gorjancev Tovorni promet se ni mogel rešiti rdečih številk kot je napovedoval, vendar prav tako poudarja, da negativna bilanca ni zaskrbljujoča.
V trebanjski občini je izgub za 325 milijonov dinarjev. Zastavonoša izgubarjevje Trimo — tozd jeklenih konstrukcij, kmalu za petami pa mu je Novolesova tovarna 1GK na Račjem selu, ki že vrsto let izkazuje negativno bilanco. Proti tema imata malenkostni izgubi še kolektiva Kmetijskega gospodarstva Slovenska vas in GK-Tozd Gradbeništvo.
• Zanimivo je, da se metliška občina kot edina v regiji tudi letos uspešno brani slabih rezultatov in nima niti ene delovne organizacije, ki bi sodila v gospodarskem smislu na listo sumljivih. V sosednji občini Črnomelj pa je 5 tozdov izkazalo 692-milijonsko izgubo, a eden med njimi, Delovna organizacija za tehnologijo in procesno tehniko v ustanavljanju na Vinici, je umrla, še preden je zaživela. Na listi predstavlja bolj formalnost, ker v njej ni več nobenega zaposlenega. Poleg rudnika Kanižarica s 500-milijonsko izgubo se z manjšimi zneski izgube pojavljata še Kolinska-Belsad in Integralov tozd za medkrajevni in potniški promet.
Kot rečeno: izguba je in izgube ni, kar je preprosti logiki težko doumljiva čarovnija. Izgubajeformalno kri ta iz rezervnih in drugih skladov na ravni delovnih organizacij, vendar gre pri tem bolj za spretne računsko-finančne operacije kot za pokritje, ki ne bi ogrožalo tistih, ki so pomagali. Solidarnost je sicer lepa čednost, nevarno pa je, če bi se predolgo vlekla, sicer bodo prekratko pozitivno bilanco kmalu ugotavljali tisti tozdi, ki so iz svojega dohodka pomagali sosedu v nesreči.
V kolektivih, kjer se jim v poslovnem pogledu slabo piše, so bili minule tedne poleg vodilnih celi štabi finančnih spretnežev zaposleni z iskanjem rešitev, da bi krili izgubo. Vsi izgubarji so morali predložiti sanacijske programe. Naredili so jih in formalnostim je zadoščeno. Če pa bodo tako na hitro sestavljeni dokumenti, ki predstavljajo rešilni pas za potapljače, res dali načrtovane rezultate, bo pokazal čas. Gre namreč za veliko odgovornost do 3.608 ljudi, zaposlenih v izgubarskih kolektivih.
Kar zadeva izplačila februarskih osebnih dohodkov, je najhujša nevihta mimo'. Žal, strokovnjaki napovedujejo, da bo ob prihodnjem izplačilu prenekateri kolektiv z rezultati prekratek, da bi lahko delil, kot so bili vajeni. V aprilu se torej z nevihtnim vremenom napovedujejo tudi bliski in strele znotraj tovarniških zidov.
Da bi se izognili neljubim dogodkom, ki običajno sledijo ob lakih priložnostih, se spet celotna »mašinerija« obrača v preprečitev takih ujm. Kaj pa proizvodnja in iskanje pravih, dolgotrajnih poslovnih rešitev?Da lene bi zanje zmanjkalo časa in moči!
RIA BAČ ER
Smo Slovenci ukradli teorijo relativnosti?
»Štafeta mladosti po vsem tem nebo nikoli več to, karje bila ali kar naj bi bila,«je po najnovejših in verjetno ne poslednjih dogodkih okoli slovenskega dela letošnje štafete mladosti med drugim dejal Tone Anderlič, predsednik slovenske mladine. Čeprav smo v Sloveniji tako rekoč brez dileme zavrnili sporni plakat iz delavnice Novega kolektivizma, smo vsak dan priče novim podtikanjem, polresnicam, žalitvam in sprevračanjem, naslovljenim na slovensko mladino, Socialistično zvezo in Zvezo komunistov, pogosto pa tudi na ves narod. Poglejmo, kako so nastajale, brez naše pomoči, nekatere od teh afer.
Slovenski štafetni odbor je že decembra lani sklenil, da bo štafetno palico z vrha Triglava ponesla naveza desetih alpinistov. Tanjug (in to slovenski) se za ta sklep ni zmenil in samovoljno ter brez podlage sporočil Jugoslaviji, da je prva nosilka štafete alpinistka in profesorica biologije Marija Štremfelj. Agencija se za napako, ki diši po diverziji iz orožarne psiholoških vojn, ni opravičila.
• Ko sov Ljubljani sprejeli drugi idejni osnutek štafetne palice, je iz Beograda že naslednji dan prišla novica, da je sporen. Člani Studia marketing Delo naj bi idejo s svetlečimi diodami in baterijo ukradli od treh avtorjev, ki so nekaj podobnega predlagali leta 1985. Čeprav je šlo za napihovanje tehničnega in ne idejnega spora, je zadeva izzvenela mučno in protislovensko. Seveda je tudi tehničnemu analfabetu popolnoma jasno, da povezava nekaj lučk z baterijo ni nobena genialnost, to počnejo že v osnovni šoli. Žal je bila zadeva v delu tiska predstavljena tako, kot da bi Slovenci Srbom ukradli relativnostno teorijo.
Burno je bilo tudi z novim plakatom dneva mladosti. Na njem jena rdeči podlagi list zelene barve. Iz drugih republik in pokrajin so prihajala vprašanja, ali ni to morda lipov (slovenski) list, nekatere je motilo, da list (zaradi ljubega miru ne pripada nobenemu drevesu ali grmu na tem svetu) visi navzdol innenavzgor, tretjim seje zdelo, da list celo odpada, ker nima drevesa, nekdo iz zvezne žirije za sprejem podobe štafetne palice in plakata pa se je celo vprašal, v kateri republiki raste drevo, s katerega odpada list.
Vendar to še ni vse. Nekateri člani zveznega odbora za pripravo praznovanja dneva mladosti so menili, da zvezda najeda list, kar bi lahko pomenilo, da Zveza komunistov najeda mladost. Druge je motilo, da bo med proslavo v Sloveniji povedana tudi Prešernova Zdravljica. Ta pesem po njihovem mnenju ni primerna za začetek štafete, zamenjati bi jo morali s kakšno drugo, bolj jugoslovansko pesmijo. Eden od razlogov proti Zdravljici je bil, da je v njej kar trikrat besedica Bog. Onvellovsko vzdušje na omenjeni seji je primerno zaokrožil sam predsednik jugoslovanske mladine Hashim Rexhepi, ki je terjal naj alpinisti in govorniki slovenskega dela štafete govore v »jugoslovanskem jeziku«. Jože Horvat je ob tem v Delu zapisal, da se potrjuje stara resnica o resničnosti, ki je neredko bolj grozljiva od sleherne fantazije, predsednik RK SZDL Slovenije Jože Smole pa je oporekanje Zdravljici označil za ignorant stvo ali nepoznavanje, vsekakor pa je njeno zavračanje žalitev naše nacionalnosti — de! besedila je zajet tudi v čebinskem manifestu — zato bi se morali tisti, ki so ji nasprotovali, javno opravičiti.
Rexhepije Smoletu in SZDLS odgovoril, da je presenečen, ker smo razpravo o Prešernovi Zdravljici razumeli kot žalitev
Še:
»Nasprotniki
pokopališča
zamudili
V zvezi z nastalo problematiko pokopavanja v Novem mestu ter predvideno razširitvijo pokopališča v Šmihelu so bile konec prejšnjega leta in tudi že v tem letu znatne aktivnosti, ki so v zvezi s tem vprašanjem hudo burile duhove in jih še burijo. Te teme se je v predzadnji številki Dolenjskega lista lotila tudi novinarka Z. Lindič-Dragaš pod naslovom: »Nasprotniki pokopališča zamudili vlak?« Ker prikazovanje določenih stvari ne daje bralcu pravega vpogleda v bistvo problema, je potrebno opozoriti zlasti na naslednje:
Iz informacije z dne 23. 2. 1987, ki jo je o poteku že izvedenih del za pokopališče na
za slovenski narod. Opozorilje, danekateri člani odbora niso bili prepričani, da Zdravljica res spada v okvir prireditve, niti za hip pa niso podvomili o sami pesmi, kaj šele Prešernu. Ni res, da je res, Rexhepi se izgovarja na napačno interpretacijo razprave, torej na vedno za vse krive novinarje. Slednji so pri juhi s slovenskim deležem letošnjega dneva mladosti nedvomno živahno vihteli kuhalnice in pokrovke, zanesljivo pa noben od njih ni merit kota, pod katerim zeleni list štrli navzgor ali navzdol, noben ni mimo ustave uvajal jugoslo-vanščine, nobenemu se ni zdelo, da partija zatira mladino, itd.
Vse to in še precej več so naredili predstavniki jugoslovanske mladine, ljudje, ki bodo čez leto ali dve naši pravi predsedniki in sekterarji, ministri, ambasadorji, direktorji, predsedniki občin. Grozljivo je, da so nekateri mladinci na ekspresu do oblasti, sposobni takšne demagogije, sprenevedanja, hudobije in laži. Še bolj kot to pa me straši dejstvo, da se jim nimam s čim upreti, da jih ne morem z ničimer zaustaviti.
M. BAUER
Nihče ne spoštuje ne odlokov ne narave
Brežičanom se ježijo lasje, ko slišijo, kaj vse se kljub odlokom in inšpekcijam nekaznovano dogaja v najbližji okolici. Ljudje so slabo obveščeni ali pa se ne zavedajo posledic, sicer bi v skrbi za okolje zahtevali drugačno ravnanje. Potem ko zvedo, da vsipo vrsti kršijo sprejeta pravila, lahko samo ugibajo, zakaj tolikšna popustljivost in molčečnost na mestih, kjer bi morali javno razkrinkati uničevalce okolja in jih prisiliti k boljšemu odnosu do narave.
Marsikje so se veselili velikih farm, ker jim investitorji niso vnaprej povedali, kakšno škodo lahko povzročijo. Tako so za farmo v Globokem, kjer pitajo za Grudo do 2500 goved, šele pred kratkim slišali, da ni le smrad tisti, nad katerim se pritožujejo okoličani, ampak da je gnojevka zastrupila že tudi Gabernico.
• Sotla je še na slabšem, saj se tam po zagotovilih ribičev pomori rib kar vrstijo. Prašičja farma v Dubravicina levem bregu reke sploh nima industrijskega kanala in ne druge sprejemljive rešitve za zmanjšanje škode v naravi. Potemtakem se ne smemo
Marofu podal IS občine Novo mesto, izhaja, da se je reševanje problematike pokopavanja v Novem mestu začelo že v letu 1973, torej pravočasno, da se problem reši do leta 1986. Kot lokacija je bil določen Marof, kar je za centralno mestno pokopališče dovolj blizu in dovolj daleč od motečih vplivov, zagotovljen je primeren mir itd. Odkupljenih je 9,9 ha zemljišč, kar je več, kot znašajo površine pokopališča v Ločni in Šmihelu skupaj. Ne gre torej le za nekaj zemljišč, kot piše novinarka, ampak za zadostne površine za dolgoročno rešitev pokopavanja. Odkupljene domačije pa so bile predvidene za preureditev v mrliške vežice. Do lokacije na Marofu je zgrajena lepa asfaltirana cesta s pločnikom. Po informaciji ISjetacestadol-ga 240 m in široka 5 m in za ta »kos ceste« je bilo tedaj porabljenih 12,332.296din. Doleta 1984 je bilo postopoma v Marof vloženih po navedeni informaciji skupno 34.281.805 din. Če ta znesek revaloriziramo po stopnjah uradne inflacije z oceno letošnjega leta, gre za znesek 400 milijonov. Tu pa seveda kot strošek ni upoštevano, da se je več delavcev upravnih in drugih organov ukvarjalo s to problematiko od leta 1973 in tudi za to prejemalo osebni dohodek. Kljub vsemu so se iz nerazumljivih razlogov v letu
1985 začele ustavljati aktivnosti za izgradnjo pokopališča Marof, nakar se je v letu
1986 s sprejetjem družbenih planov dokončno odstopilo od njegove realizacije in preneselo problem na »začasno reševanje z »razširitvijo« pokopališča v Šmihelu. IS v
čuditi zaskrbljenosti Brežičanov za reko Krko, saj tudi njo lahko zadene podobna usoda z orjaške prašičje farme na Pristavi.
Za te pojave vedo za zdaj le vodarji in ribiči, vendar sena njihova opozorila nihče ne ozira. Vodarji obtožujejo nevestnosti še rudnik Globoko, ker nepravilno odlaga kremenčev pesek, da morajo potem čistiti nanose delavci vodnogospodarskega podjetja. Ni jim po volji, da nihče ne spoštuje ne odlokov ne narave. Sprašujejo se, čemu imamo predpise o tem, da se mora industrija priključili na kanalizacijo, ko pa Slovin in Agroservis tega ne storita in zaradi črne Gabernice nimata prav nič slabe vesti. Vodarji tudi o komunalcih nimajo najboljšega mnenja, odkar so na Čevljarskipoti v Brežicah črpali gnojnico in jo potem mirno spuščali v Vrbino.
Morda kršiteljem v občini le ne bi bito vseeno, če bi s prstom pokazali nanje in jih tako prisilili pomesti pred svojim pragom. Zaenkrat ljudje še mislijo, da imajo inšpekcije vsa pooblastila in da ne bi smele pred nikomer zamižati. Krajani radi uperjajo strelice na malomarnost tistih, ki jim kvarijo urejenost vasi ali mesta, a v podjetju, kamor se vozijo na delo, nične razmišljajo o tem, koliko sami pripomorejo k uničevanju narave.
Posledice nevzgojenosti, lahkovernosti in popuščanja zelo drago plačujejo tudi v Posavju. Brežičani šele zdaj spoznavajo, da se glede akumulacijskih jezer ob hidroelektrarnah ne smejo pustiti speljati na led. Nobenega zagotovila nimajo, da jih bo investitor ali kdo drug naknadno obvaroval smradu in umazanije iz stoječe vode, če pristanejo na umetna jezera. Prenapolnjeno » začasno« jedrsko smetišče nekaj kilometrov stran jasno dokazuje, da se obljube lahko vlečejo v nedogled.
JOŽICA TEPPEY
Šolarji v najetih učilnicah
Črnomaljski šolniki so dolgo časa opozarjali na svoj slabi ekonomski položaj. V zadnjem času, ko se je izboljšal, čeprav prejemki še vedno zaostajajo za tistimi v gospodarstvu, pa so prišli v ospredje tudi drugi problemi, s katerimi se srečujejo v šolstvu in ki se tičejo ne le učiteljev, ampak tudi širše družbe. Gre predvsem za prostorsko stisko, ki jo imajo kar 4 do 6 osnovnih šolvobčini. Žnjojeprizanesenole
svoji informaciji sicer opredeljuje za to dva razloga in na prvo mesto postavlja neusklajenost srednjeročnega družbenega plana s kmetijsko zakonodajo, na drugo pa, da za izvedbo investicije ni bilo zagotovljenih finančnih sredstev. Glede prvega razloga je iz informacije povzeti, da je IS SR Slovenije potem, ko je ugotovil, da prostorski del družbenega plana občine v določenih delih ni usklajen s temelji družbenega plana SR Slovenije in zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč — tu je šlo za Marof — predlagal občinski skupščini, naj te dele plana uskladi. Šlo je torej za povsem konkretno nalogo, ki bi jo moral izvršiti določen občinski upravni organ in izvesti uskladitev. Po uskladitvi ne bi bilo nikakršne ovire za nadaljevanje izgradnje Marofa. Kdo in zakaj tenaloge ni izvršil, o tem informacija ne vsebuje odgovora. IS občine je 4.7.1985 le ugotovil, da navedena uskladitev ni bila izvršena, in odstopil od nadaljevanja izgradnje na tej lokaciji, to je po 12-ih letih, odkar je bilakot taka sprejeta.
Živimo v času hudih gospodarskih težav. Te so iz dneva v dan težje. Najbrž so tedaj upravičena vprašanja, kako je mogoče v takih razmerah porabiti družbena sredstva za nakup navedenih zemljišč, domačij, za gradnjo ceste in druge infrastrukture, ki ne služi družbenim namenom, kdo in zakaj ni opravil navedene uskladitve. Kako je mogoče potem, ko je bila že v letu 1973 sprejeta odločitev o lokaciji izgradnje centralnega pokopališča in vključena v vse prejšnje plane — z njo seje ukvarjala vrsta
različnih organov, več generacij vodilnih občinskih delavcev, vloženo veliko dela in energije — tako rekoč čez noč to odločitev brez pravega razloga zavreči. Sklicevanje na potrebo po varovanju kmetijskih zemljišč in na problem financiranja izgradnje ni prepričljivo. Potreba po čuvanju kmetijskih zemljišč za kmetijsko obdelavo je nesporna. Toda ali je to zemljo potrebno čuvati ravno pred pokopavanjem umrlih? Če bi bilo pokopavanje možno v kamen, močvirje in podobno, potem da. Ker pa je zemlja, kije najbolj primerna za kmetijsko obdelavo, enako najbolj primerna za pokope, potem jo je čuvati pred drugimi za to nepotrebnimi posegi. Začasno reševanje problematike z izgradnjo potrebnih objektov itd. je brez dvoma dražja rešitev od tiste, ki ima dolgoročen značaj, pa čeprav trenutno zahteva več sredstev.
Ker seje od prvotne izgradnje odstopilo, je sedaj problem pokopavanja menda tako pereč, da druge rešitve, kot je predvidena širitev pokopališča v Šmihelu, ni. Na osnutek ureditvenega načrta razširitve pokopališča, ki pomeni centralno pokopališče za Novo mesto, pa so bile od strani Doma starejših občanov, osnovne šole, krajevne skupnosti Drska, DPO KS in številnih občanov dane različne pripombe, ki v glavnem predlagano širitev v celoti zavračajo. Sedaj vse navedene, ki so se v času javne obravnave spornega osnutka ureditvenega načrta izrekli proti zamišljeni razširitvi in zato navedli razloge, enostavno
opredeljujejo kot »nasprotnike pokopališča«, da se niso pravočasno vključili ali se sploh niso vključili v obravnavo ustreznih planov, ki na novo opredeljujejo problematiko pokopavanja in podobno. Lahko bi se reklo, da se nanje vali krivda za nastali položaj.
Pri tem se vse podane pripombe enostavno zavračajo kot neutemeljene in se izsiljuje rešitev z navedeno razširitvijo. Takšen način reševanja obravnavane problematike po nepotrebnem kvari razpoloženje občanov, tratita se čas in energija, ki bi ju bilo koristneje izrabiti za kaj drugega. Če je problem pokopavanja postal tako kritičen in delegati občinskeskupščinenimajodruge izbire, kot sprejeti tako sporno rešitev, potem je sploh vprašanje, čemu je bila potrebna javna obravnava. Najbrž ni potrebno posebno strokovno znanje za spoznanje, da je vsiljevanje gradnje predvidenega objekta v neposredno bližino Doma starejših občanov, šole, naselja in še česa popolnoma neustrezno. Če žc ne do drugih, pa bi bilo treba izkazati vsaj obzirnost do uporabnikov Doma starejših občanov in jim prizanesti spokopavanjem v taki bližini, kot je predvideno. Po logiki, ki jo je razumeti iz prizadevanj za izvedbo razširitve pokopališča, ni izključeno, da se bo slej ko prej pokopavalo ob zidovih bližnjih stavb.
Ulični odbor KK SZDL Lebanova ulica Novo mesto
9
DOLENJSKI LIST
Fotoslišal: Milan Markelj
	m		MM
TELE HLAČE BODO PRAVE; ŠE NAJBOLJ SE KRČIJO PO ŠIRINI IN Ml BODO GLEDE NA MOJ ŽIVLJENJSKI STANDARD ČEZ LETO DNI RAVNO PRAV!
dolenjski list pred 20 leti
a
X
Spremembe v zvezni ustavi
Nobenih razlogov za dramatiziranje — Povprečni človek ne more slediti pogostim spremembam predpisov
ZVEZNI SEKRETAR Hamdija Pozderac je o učinkovanju gospodarske reforme med drugim rekel, da ni nobenih razlogov za dramatiziranje in poveličevanje posameznih problemov, ki se sedaj pojavljajo in ki so nujna posledica popolnejšega delovanja reformnih ukrepov. Ko je našteval rezultate gospodarske reforme, je omenjal naslednje: umirjeno povpraševanje na domačem tržišču, pozitivne spremembe v delitvi dohodka v delovnih organizacijah, ugodnejši odnos vlaganj v osnovna in obratna sredstva iz akumulacije, naraščanje interesa za večjo poslovnost, povečanje discipline in tako dalje.
S SPREMEMBAMI V ZVEZNI USTAVI bo treba določiti novo mesto zbora narodov v vsem skupščinskem sistemu in tako omogočiti boljše urejanje odnosov med federacijo in republikami.
TISTI, KI SPREJEMAJO zakonodajo, naj bi se postavili v vlogo našega povprečnega človeka, ki ne more slediti vsem spremembam. Vtis je, da mnogi ljudje to občutijo kot nemoč, kot zmešjavo in celo, da slabi vero v samoupravni sistem in zbuja želje po redu, doseženem s trdo roko. Demokratičnost si predstavljamo predvsem v demokratičnem sprejemanju zakonskih določil ob upoštevanju splošnih družbenih koristi, ne pa v stalnem spreminjanju že sprejetih.
VIHAR Z DEŽJEM in točo je v minulih dneh besnel nad Dolenjsko. Močan veter je s streh pometal nekaj opeke in tu in tam ukrivil kakšno televizijsko anteno.
ZAPOSLOVANJE V TUJINI za ribniško občino ni nov pojav, saj so odhajali občani s trebuhom za kruhom že pred prvo svetovno vojno, po njej in tudi po drugi svetovni vojni. Največ občanov pa je odšlo na delo v tujino po letu 1963. Tako je danes na tujem že vsak deseti občan.
MIRNA PRI BOŠTANJSKEM mostu tako spodjeda oporni zid na desnem bregu, da so morali pred kratkim most celo zapreti.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 16. marca 1967)
i
1
S
I
N
!
S
S
s
*»
Zvezde in borza
Finančniki gledajo v nebo
Ko se Jupiter pomakne v ozvezdje Kozoroga in Uran s Saturnom skupaj zapleše v Strelcu, je to pravi trenutek, da poslovnež, ki hoče z borznimi mahinacijami dobro zaslužiti, vrže ves svoj denar v delnice. Uspeh je zagotovljen v zvezdah.
S takimi poslovnimi očmi gleda v zvezde britanski astrolog Daniel Pal-lant, ki je poleg izurjenosti za tovrstno ezoterično vedo še svetovalec za naložbe. Prepričanje, da zvezde vplivajo na kupčijo tudi dandanes, ko na borzah delujejo računalniki in informacije bliskovito potujejo z enega konca sveta na drugega. V skladu s tem, kar mu zvezde povedo, se tudi ravna in napoveduje borzna gibanja. Presenetljivo je predvsem to, da ne brez uspeha.
V začetku oktobra 1983 je napovedal, da bodo cene zlata in srebra 26. oktobra močno padle in res so! Natanko po prerokbi je prišlo 26. oktobra na vseh svetovnih borzah do občutnega padca cen žlahtnih kovin.
Letos je borzni zvezdogled napovedal, da se bo vrednost delnic zviševala in da bo promet z njimi rasel vse do konca marca. Natankp to se tudi dogaja.
To sta le dva primera, ko je borznemu zvezdogledu poznavanje borznih zakonitosti in zvezd pomagalo do točnih napovedi. Za neuspehe in napačne prerokbe pa se nikoli ne zve.
Pallant ni človek, ki bi bil vraževeren. Študiral je fiziko in matematiko, torej eksaktni vedi. Za astrologijo pa se je začel zanimati pred 12 leti. »Imel sem jo za neumnost,« pravi. »Vendar pa sem pripravljen premisliti vsako razlago, ki je povezana s psihologijo množic. Verjamemo v vremenske in žetvene cikluse. Zvezde nas ne silijo, le vabijo v določene težnje.«
Pallant se je lotil preučevanja gibanj na borzah za pol stoletja nazaj. S pomočjo računalnika je obdelal podatke tržnih gibanj in jih primerjal z astrološkimi koeficienti. Računalnik je izrisal grafični prikaz, ki potrjuje, da je med gibanji planetov in Lune ter dogajanjem na svetovnih borzah zveza.
»Ne vem, kako Pallantu uspeva, vendar so njegove napovedi izjemno točne,« pravi borzni strokovnjak Richard Tremlett.	MiM
(Vir: Newsweek)
Mini svinje
Nove laboratorijske živali za raziskave
Po osmih letih genetske selekcije so vzgojili miniaturne prašičke, ki jih bodo s pridom uporabljali za najrazličnejše medicinske raziskave.
Mikro svinja je težka približno toliko kot manjši lovski pes. Odrasla žival tehta vsega skupaj okrog 22 do 34 kilogramov, kar je vsekakor bistveno manj od običajnih prašičev, pri katerih so kilogrami nekaj vredni šele, če se začno nabirati preko stotice. Imajo pa prašički še nekaj lastnosti, s katerimi se njihovi običajni sorodniki ne morejo pohvaliti. Predvsem so čistejši, prijaznejši in manj agresivni kot svinje s farm. Za raziskovalce pa pomeni določeno prednost in željeno lastnost tudi to, da žival ne smrdi in je skoraj povsem brez dlake.
In zakaj so se strokovnjaki tako dolgo trudili, da so vzgojili miniaturne prašiče? Predvsem zaradi tega, ker imajo prašiči človeku zelo podoben metabolizem, podobnejši kot večina vseh poskusnih živali, ki jih uporabljajo za medicinske raziskave.
»To bo morda laboratorijska žival prihodnosti,« pravi Linda Panepintos Coloradske univerze, kjer so te živali pod njenim strokovnim vodstvom vzgojili.
Zeleni svetovni metuzalemi
Največja in najstarejša živa bitja na svetu so sekvoje—Od nekdanjega bogastva je ____ostalo	bore	malo	—	V	Sloveniji	raste	36	gorskih	sekvoj
Naš narod hiti na rob propasti
Alkohol, ki se mu vdaja mladina, škodi telesno in duševno in povzroča pretepe — ______Nenavadno dolga in trda je letošnja zima — volilna pravica
(Č i m bolj) naša mladina »napreduje«, čimbolj se vdaja strastem do alkohola, temu najhujšemu strupu za človeško življenje, tembolj hiti tudi naš narod na rob moralne in fizične propasti, ali z drugimi besedami: tem bolj hira in umira duševno in telesno. »V vinu je resnica« pravi pregovor. Malenkostni vzrok zadošča, iskra se vname in kot bi trenil je že ogenj v strehi. V roki pa poleno, ali najrajši še nož. In tako se vdarijo kakor je navada, da vselej eden od fantov obleži, če ne mrtev, vsaj za celo življenje pohabljen.
(Nenavadno) dolga in trda je letošnja zima. Sredi marca smo, pa še ni mogoče na njive. Po nizkih in osojnih legah leži še vse polno snega. Vsa spomladanska setev se bo vsled tega zakasnila. Že zaradi tega, ker bo setev bolj kasna, smo na škodi. Sliši pase tudi, da je po nekaterih legah zimska strn pognila, zlasti rž. To je drugi udarec za našega k meta. Po ta-
kšnih legah bo treba njive še enkrat obdelati, kar bo spomladanska dela še bolj zavleklo.
(Boj) med cerkvijo in državo na Francoskem sedaj miruje. Vladaje pri škofih in duhovščini naletela na odpor, kakoršnega se ni nadejala. Zato pa vpijejo framasoni,da so katoličani nepokorni državljani. A katoličani le bolj slušajo božji glas in svojo vest kot glas krivičnih postav, ki kot take nikogar ne vežejo in ne morejo vezati.
(O s e b e), ki so bile obsojene zaradi hudodelstva ali prestopka tatvine, poneverjanja, goljufije, ode-ruštva in podobnih dejanj, ne smejo voliti. Kdor je bil obsojen zaradi kakega hudodelstva, ropa, uboja, javne nasilnosti, razžaljenja veličanstva na manj ko pet let, še pet let po prestani kazni nima pravice voliti, kdor pa jedobil pet let ali več, dobi volilno pravico šele čez deset let.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. marca 1907)
Med najstarejša in največja živa bitja na svetu spadajo zimzelena drevesa sekvoje. Pred davnimi milijon let, v obdobju krede in tercia-rja, je raslo okrog 40 različnih vrst sekvoj, obsežni gozdovi pa so se razprostirali po skoraj vseh celinah, od Evrope in Azije do Severne Amerike. Dandanes rasteta samo še dve vrsti, od širnih gozdov pa so ostali le gozdovi v Severni Ameriki.
Nekdanje bogastvo sekvojinih gozdov, ki so se bohotili pred 140 milijoni let, so strokovnjaki razkrili iz fosilnih ostankov mogočnih dreves. Našli so okamnela debla, krošnje, veje, storže in pelod. Posebno znan je okamneli gozd v Arizoni, kjer leže fosilna debla nekdaj živečih dreves kar po površju. Sekvoje so nekdaj rasle celo visoko na severu, na Novosibirskih otokih in Spitzbergih. Naravni sestoji pa so se ohranili le v primorskem pasu Kalifornije, kjer raste tako imenovana primorska sekvoja, in na zahodnih pobočjih Sierre Nevade, kjer rastejo mamutske sekvoje oziroma gorske sekvoje, kot jim pravijo botaniki.
Za kakšna veličastna drevesa gre, zgovorno govore podatki o najlepših gorskih sekvojah, ki še dandanašnji rastejo na Sierra Nevadi. Sekvoja z imenom General Sherman ima v prsni višini 31 metrov obsega, visoka pa je 83 metrov. Najvišja še rastoča sekvoja je visoka 89 metrov, poimenovali pa so jo po McKinleyju. Poročila govore o še višjih in mogočnejših drevesih. Menda sta bili najmogočnejši sekvoji, ki so jima namerili višino 135 oziroma 114 metrov. Žal so ju posekalLO obsegu lesne mase takšnih zelenih velikank veliko pove primerjava: iz debla ene mamutske sekvoje bi mizarji lahko izdelali pohištvo za 45 petsobnih stanovanj.
A sekvoj ne odlikuje le mogočnost, tudi dolgoživeso. Bilo je sicer veliko pretiravanja o dolgovečnosti sekvoj, saj so nekateri botaniki pisali, da so stare toliko kot egiptovske piramide. Štetje letnic pa je dalo natančne podatke. Na osnovi štetja letnic so ugotovili, da primorske sekvoje žive večinoma od 400 do 1.500 let, le redka, že podrta drevesa so dosegla izjemno starost 2.300 let. Gorske sekvoje dosegajo v povprečju še nekaj večjo starost: doživijo 2.000 do 3.000 let, pri štetju letnic najstarejše znane gorske sekvoje pa so ugotovili 3.200 let. Kaj je človek, narod ali cele civilizacije v primerjavi s temi zelenimi metuzalemi?
Za p ri morske sekvoje je t reba za nameček povedati še to, da imajo izjemen les. Njegova trajnost na prostem je praktično neomejena, ne prime sega trohnoba in gniloba, zelo je odporen proti ognju in sploh uporaben za trde vremenske
Ne marajo jih
Nestrpnost do tujcev spet narašča — Skupine
Pred šestimi leti je po Zahodni Nemčiji šinil pravi val rasizma in sovraštva do tujih delavcev, ki si v tej deželi obilja služijo vsakdanji kruh. Precejšnja brezposelnost in sovražen odnos je odgnal prenekaterega tujega delavca, tako da seje skupno število gostujočih delavcev zmanjšalo. Še vedno pa jih je okrog 4,5 milijona, kar pomeni nekaj manj kot 8 odst. vsega prebivalstva. Največ jeTurkov, sledijo jim Italijani, na tretjem mestu pa so že Jugoslovani. V novejšem času se povečuje predvsem priliv tujcev iz azijskih, afriških in bližnjevzhodnih držav, kijih pretresajo krize, od Afganistana, Vietnama, Libanona in Irana pa do Šri Lanke in Gane.
Brezposelnost se je v Zahodni Nemčiji močno zmanjšala, tuji delavci, ki so ostali, pa opravljajo takšna dela, ki se jih drugi nočejo pritakniti. Skratka, koristni in potrebni so. Pa vendar je kljub temu opaziti, da se sovražni odnos do tujcev ponovno krepi. Na to opozarja več dogodkov in izzivalno nastopanje nekaterih obrobnih skupin, ki pozivajo Nemce, naj očistijo »deželo pesnikov, mislecev in izumiteljev«, da ne bi lastno ljudstvo zginilo brez sledu. Da rasistično usmerjene skupine ne ostajajo samo pri besedah, pričajo napadi na poslopja, kjer živijo tuji delavci, nasilje proti posameznikom in podtikanje ognja v domovih tujcev.
To se dogaja v času, ko je nemški Bundestag z glasovi vseh strank podprl evropsko deklaracijo zoper rasizem in sovraštvo do tujcev. Trezni in zmerni pravijo, da bo Nemčija še naprej ostala gostoljubna dežela, kar je vedno bila. A vse to le ne more zanikati žalostne resnice, da je nestrpnosti več, kot je je bilo.
razmere. To je tudi razlog, da so gorsko sekvojo veliko sekali in njen obstoj ogrozili. Hkrati je to tudi razlog, da so začeli širiti sekvoje v kraje, kjer je že milijone let ni več.
V Evropo, kjerjesekvojaizumr-la med veliko zaledenitvijo, so nova drevesa prinesli v preteklem stoletju. Najprej so leta 1840 zasadili primorsko sekvojo, deset let kasneje pa še gorsko. Mnoga od teh dreves še zdaj lepo uspevajo in rasejo, nekatera pa so zaradi različnih vzrokov odmrla.
Ruperški sekvoji pri Novem mestu imata odžagan vrh, uničen vrh je sploh pogosta usoda visokih sekvoj. (Foto: MiM)
Primorske sekvoje so se lepo obnesle v krajih, kjer vlada toplejše podnebje. Zanimivo pa je, da so se prijele tudi na Irskem in v atlantskem delu Anglije. V naših krajih rastejo lepi primerki primorskih sekvoj ob jadranski obali, najlepši pa gotovo v Opatiji. Na ozemlju Slovenije je lep nasad primorskih sekvoj tik ob meji pri Gorici.
Gorska sekvoja, ki je mnogo bolj odporna za hladnejše vremenske razmere, se je prijela tudi v notranjosti Evrope. Med najstarejšimi in najlepšimi nasadi gorskih sekvoj je nasad v Badnu, kjer raste okrog 500 dreves. Najvišje drevo meri 47 metrov, najdebelejše pa ima v premeru nekaj čez 2 metra.
V Sloveniji imamo več lepih primerkov gorskih sekvoj. Strokovnjaki so jih evidentirali 36, rastejo pa v nekdanjih grajskih in samostanskih parkihtervzdravili-ških nasadih. Na območju, ki ga pokriva naš tednik, imamo več lepih sekvoj. Še posebnoso zanimive tri sekvoje, ki rastejo v grajskem parku v Pišecah. Visoke so nad 40 metrov, njihova posebnost pa so ohranjeni prvotni vrhovi. V tako visoka drevesa rade treskajo strele, zato so mnoge sekvoje polomljene, drevo pa požene nove, nadomestne vrhove.
Nekaj podobnega je doletelo tudi obe sekvoji, ki rasteta pri gradu na Ruperč vrhu pri Novem mestu. Vrhova sta se sušila in morali so ju odžagati, da so ohranili obe drevesi. Zdaj sta se že lepo obrasli. Manj sreče pa je imela sekvoja, kije rasla v notranjosti pleterskega samostona. Strela jo je prepolovila, desetmetrski štrcelj, kije ostal, pa se ni obrasel in drevo jeodmrlo. Ruperčvrški sekvoji sta uvrščeni v seznam naravnih spomenikov v občini Novo mesto in zaščiteni, podobno kot ostale sekvoje, ki vse spadajo med dendrološke naravne spomenike.
Od dolenjskih sekvoj velja omeniti še 34 metrov visoko in 5 metrov debelo sekvojo, ki raste v hotemeškem parku, pa 38 metrov visoko sekvojo v grajskem parku Mokric ter sekvojo, ki raste v grajskem parku na Igu pri Ljubljani.
Ukazovanje je najlažja oblika vladanja, a tudi najmanj humana, socialna, duhovna in najmanj ustvarjalna. R.OOSJA
Naše prekletstvo ni staranje, marveč ponavljanje. J. ŠMID
Vsaka odločnost in hrabrost je lahko le sinteza notranjih bojev. V. RUS
Kar sami proti migreni!
število bolnikov z migreno gre v milijone — Zdravila niso odrešilna — Močna volja rešitev?
Migrena je danes zelo razširjena. Nekateri jo ocenjujejo kot domišljavost in histerijo. Medicinska mnenj,a so drugačna: migrena je bolezen, ki jo je treba zdraviti ali še bolje — preprečevati. Zaradi migrene trpijo največ ljudje med 20. in 40. letom starosti, bolj podlegajo ženske. Med obolelimi je vse več otrok in mladih pod 20. letom.
Beseda migrena je latinskega izvora in pomeni bolečino v polovici glave. Zdravniki trdijo, da je glavobolov več vrst in daje treba migreno ločiti od vseh drugih. Migrena naj bi bile ponavljajoče se bolečine v glavi, različne po moči, pogostosti in trajanju. Bolečine se začenjajo praviloma na eni strani glave in jih spremljajo številne težave: motnje vida ali sluha, omr-tvičenost posameznih mišic in začasna ohromelost rok ali nog, možna sta bruhanje in driska.
Zdravniki pravijo, da je ugotavljanje migrene zelo zahtevno delo. Paciente morajo skrbno izprašati, da bi izvedeli čimveč o bolezni in bolnikovem življenjskem okolju, izsledkepa povezujejo z drugimi izvidi. Medicinski strokovnjaki ugotavljajo, da migreno povzročajo biološki in psihološki dejavniki, ki učinkujejo v tesni medsebojni povezavi.
Bolečina nastane, ker se zožijo vratne žile, po katerih teče kri v možgane, z manj krvi pride v možgane manj kisika. Organizem se zoperstavlja preteči zadušitvi in izloči ustrezne hormone, ki prej zožene žile razširijo. Kri šine v možgane, in že je tu razbijajoči glavobol v polovici lobanje — napad migrene v najbolj izvirni obliki.
Raziskave kažejo, da napad lahko sprožijo celo nekatere snovi v hrani, npr. v siru, sadju in slaščicah ter nikotin in alkohol. Zelo pogosti so psihološki sprožilci migrene, na primer misel na pričakovan ne-
prijeten dogodek, pri otrocih se lahko pojavi napad, če morajo pod pritiskom opraviti kakšno delo. Ti, tako imenovani stresni položaji pa niso edini psihološki pobudnik za nastanek glavobola. T udi močno veselje in sproščenost — naj se sliši še tako neverjetno — lahko spočneta to že prastaro nadlogo. Migrena nastopi pogosto na koncu napornega delovnega tedna, ob začetku dopusta, zgodaj zjutraj, torej tedaj, ko naj bi bili ljudje bolj sproščeni.
Migreno skušajo odpravljati največ z zdravili, ki naj bi preprečevala bolečino. Ce pa napad preseneti, naj bi ga ublažila. Zdravila so menda neuspešna: bolnik se jih navadi, zateka se k drugim, menja zdravnike in pogosto pade v depresijo.
Tu stopijo na bojišče psihologi. V univerzitetnih laboratorijih so že pred časomzačelizd-raviti migreno brez zdravil; z biološko povratno sprego. Psihični trening ima tri stopnje: strokovnjaki učijo bolnike, kako se lahko sprostijo v trenutku, učijo jih predvideti položaje, ki povzročajo migreno. V končni fazi naj bi bolniki izluščili ob pomoči psihologov tiste vzorce življenjskega obnašanja, ki so ugodni za migreno. Bolnik se v bistvu uči vplivati na širjenje in krčenježil, samokontrolo pa ves čas spremlja na zaslonu. Spremembe krvnega pretoka, kar se na zaslonu kaže kot širši in ožji temni pasovi, dosega s tem, da se npr. prepričuje, da gre v ožji rov ali da je na vse hujšem mrazu.
Ali je torej s samokontrolo mogoče preprečiti migreno? Psihologi odločno pritrjujejo, postopek takšnega zdravljenja je izjemno dobro raziskan za razliko od akupunkture in podobnih. Vsekakor pa smo priča še enemu izzivu moči človekove volje.
M. LUZAR (Vir: Kosmos)
NAUK O
ZDRAVUE
NJU UŠES-
NIH BOLEZNI
DEL BABI LONSKEGA PREBIVAL STVA/SPAN PLES
NAGRADNA KRIŽANKA
KEM SIMBOL PROSTOR-	ZOFA BREZ
ZA2VFPLO ***SE	naslonja-
KOPLJEMO LA
I
NARAŠČANJE GLADINE MOR. VODE
ZALOGA
HRANE
JUG PEVKA ZAB. GLASBE (JOSIPA)
SLIKARKA
KOBILCA
EDEN 00 STARSEV
KRILO RIM. LEGIJE |
TEKMEC
ANGL
2. IME IZOLACIJA
OEONI
NAJEMNIK
ZEMLJE
ZNAČAJ
SEV. J ADR. OTOK
RAZCLENL
TEV/AVT.
OZNAKA
KOPRIVNICE
EDEN 00 SHJMIH RIM. GRIČEV
KOSITER
NEKDANJI NAROD NA BALKANU
SESTAVI J U DIR
" SLUSNI UČINEK GLAS BE/CLDVEKU N/USOROD-NEJSA 2TVAL
AVT.
OZNAKA
ZAGREBA
BRALEC/
STROJILO
KRAVJI
MLADIC/
NOČNO
ZABAVIŠČE
ZMRZNJENA
TEKOČINA/
OBZIRNOST
BARVA
BRALNIH
KART
DOMAČE
M. IME
DEL
VOZA
VRSTA
POSODE
KRALJ/
TEMAČNOST
PODOMACEN IZRAZ ANGL GOSPOOIC-NE/POOOBA
RIM.
VOJSKO-
VODJA
KRESALNI
PRIPO-
MOČEK
Zažarela je sijajna zvezda
Izreden astronomski dogodek na južnem nebu — Supernova v »bližini« Zemlje
TELEVIZIJSKI SPORED
NAGRADA V ČRNOMELJ
DARINKA PLUT iz Črnomlja je bila izžrebana izmed reševalcev naše9. nagradnekrižanke. Zrebjije dodelil zanimivo knjigo Seržant Ge-tulio. Gre za roman portugalsko-brazilskcga pisatelja Joaoja Ribei-ra, v katerem je avtor na sodoben, a tudi zelo privlačen način predstavil nam nekoliko tuj in nepoznan svet Brazilije.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 27. marca na naslov:	Uredništvo
Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA II.
PRG3SČE
miški
Edino neodvisnost in samospoštovanje nas lahko vzdigneta nad ničevost življenja in nad burje usode.
A. S. PUŠKIN
Do kraja slečena duša je samo še umrljivo telo.
M. ROŽANC
Življenje je pomešano z majhnimi bridkostmi in lepimi trenutki.
A. STRINDBERG
»Sanje astronomov so seuresničile,« je navdušeno komentiralastronom lan Shelton, ko je med prvimi odkril supernovo 1987 A, izjemno zanimiv pojav v vesolju. Astronomi sicer vedo, da pride do pojavov supernove povprečno vsakih sto let, vendar so te umirajoče zvezde neznansko oddaljene od nas in jih je zelo težko opazovati, nekaj zaradi oddaljenosti, nekaj pa zaradi medzvezdnega prahu, ki ovira opazovalne naprave.
Tokrat je prišlo do smrti zvezde, ali kot pravijo astronomi, nastanka supernove »blizu« nas. Seveda je treba ta »blizu« razumeti v skladu z astronomskim pojmovanjem razdalj. Do eksplozije masivne zvezde je prišlo v oddaljenosti 170 tisoč svetlobnih let, kar pomeni, daje dejansko supernova nastala pred natanko toliko leti, šele zdaj pa dogodek lahko vidimo na Zemlji.
Zadnja takšna izredna priložnost, ko je prišlo do nastanka supernove »blizu« Zemlje, je bila leta 1604, ko je pojav opazoval znani nemški zvezdogled Johannes Kepler. Ne smemo se torej čuditi, da vse, kar more, zdaj na južni zemeljski polobli strmi v nebo in spremlja umiranje daljne zvezde. V smer. pomembnega astronomskega dohodka pa so se obrnile tudi elektronske oči satelitov, ki imajo ustrezne merilne naprave. Japonski satelit meri žarke X, ki jih izžarevajo vroči plini supernove, mednarodni solarni satelit meri gama žarke, satelit IUE pa ultravijolično svetlobo.
Supernova 1987 A se je pojavila v skupini velikih zvezd v ozvezdju Velikega Magellanovega oblaka. To je območje vesolja, ki že dolgo zanima astronome, saj so prav v tem delu pričakovali več takih pojayov. Zabeležili so že nekaj eksplozij gigantskih zvezd v ozvezdju. Velikega Magellanovega oblaka. To je območje vesolja, ki že dolgo zanima astronome, saj so prav v tem delu pričakovali več takih pojavov. Zabeležili so že nekaj eksplozij gigantskih zvezd, toda vse so bile izjemno oddaljene. Tokrat pa imajo astronomi lepo priložnost od blizu in natančneje opazovati smrt zvezde in preveriti svoje teoretične predpostavke.
Supernove predstavljajo predzadnji stadij v življenju velikih zvezd. Zvezda v milijon letih pride do stopnje, ko sama sebe skuri v silovitih termonuklear-nih procesih, ki potekajo v njeni notranjosti. V določenem trenutku pride do tako rekoč hipnega kolapsa, ko se zvezda pod težo lastne skorje in izpraznjene notranjosti zruši vase. Pri tem pride, podobno kot pri požaru, ko se goreča stavba zruši vase, do silnega izbruha gorečih plinov v okolje. Zvezda silovito zažari in se strahotno razširi. To je supernova.
Obseg zvezde dosega tudi dvatisočk-ratno velikost našega Sonca in njemu podobnih sonc. Zvezda močno sveti in pošilja svetlobne signale o svoji smrti globoko v vesolje. Svetleča novinka na nebu je lahko svetlejša od 100 milijonov sonc. Astronomi menijo, da bo
supernova 1987 A v najsvetlejši stopnji dosegla svetlobno jakost milijarde zvezd.
Plini umirajoče zvezde, kijih kolaps vrže v vesolje, so za astronomepravi zaklad, iz katerega lahko potegnejo zelo zanimive podatke o nastanku vesolja in življenja. Temperature pri eksploziji zvezde so izredno visoke in dosegajo milijarde stopinj, zato se elementi, kot so silicij, žveplo in platina, uparijo ter kot vroči plini razširijo po širnem vesoljskem prostoru. Pri ohlajanju se zbirajo v velike oblake plinov in prahu, ti oblaki pa se sčasoma začno strnjevati v novo zvezdo in planete.
V luči te teorije so številni elementi, ki jih je na našem planetu v obilju, denimo kalcij in silicij, nastali v davni preteklosti vesoljske zgodovine v neki zvezdi, ki je postala supernova. »Kalcij v naših kosteh, železo v naši krvi in kisik, ki ga vsi vdihavamo, izhajajo iz podobne zvezdne eksplozije, kot jo opazujemo zdaj,« pravi astronom Stan Woos!ey.
In kaj bo s supernovo 1987 A? Mnenja astronomov se razlikujejo. Nekateri menijo, da se bo spremenila v nevtronsko zvezdo, to je v prostorsko zelo majhno, a izjemno gosto in masivno zvezdo. Drugipamenijo.dasebo spremila v črno luknjo, enega najbolj skrivnostnih in neraziskanih pojavov v vesolju.
MiM
(Vir: Newsweek, Time)
Oživljeni kodri
Zares odpravlja plešo?
Poznavalci tržnih zakonitosti vedo, kako bi človek lahko hitro in močno obogatil. Le eno stvar bi moral spraviti v prodajo — učinkovito zdravilo zoper plešavost. Poskušali so mnogi, zares uspelo pa ni še nikomur. Zato lahko tudi s precej dvoma sprejmemo sporočila, ki prihajajo iz Chicaga in ki govore, da so končno le odkrili sredstvo za rast las pri gologlavcih.
Strokovnjaki univerze Illinois so po naključju odkrili, da minok-sidin skoraj čudežno povzroči, da iz pleše poženejo bujni lasje. Zdravilo so sicer že dlje časa preskušali za zdravljenje visokega krvnega tlaka, postali pa so pozorni na njegove stranske učinke, ko so zdravniki ugotovili, da spodbuja rast dlak. Poklicali so dermatologe, ti pa so kaj hitro spoznali, da bi kazalo potipati v to smer. Izdelali so mazivo na osnovi minoksidina in ga preskusili na prostovoljcih. Izkazalo se je, da so dobili bujne kodre na prej goli glavi, in to razmeroma zelo hitro.
Čudežno mazivo pa seveda še ni in najbrž še ne bo kaj kmalu v prodaji in splošni uporabi. Strokovnjaki se boje, da bi bila stalna uporaba tega sredstva lahko škodljiva zdravju. Mazivo namreč deluje le, če se stalno uporablja, sicer gredo kodrčki kmalu po zlu.
PETEK, 20. III.
9.55 Bjelašnica: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU—VELESLALOM (Ž), prenos 1. teka
10.45 TEDNIK
11.45 VIDEOGODBA, ponovitev
12.25 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — VELESLALOM (Ž), prenos 2. teka
14.30 — 23.45 TELETEKST
14.45 TEDNIK, ponovitev
15.50 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — VELESLALOM (Ž), posnetek
16.35 POD DROBNOGLEDOM: VELESLALOM (Ž)
16.50 POROČILA
16.55 KRONIKA GORIŠKIH SREČANJ GLEDALIŠČ ALPE-JAD-RAN , ponovitev
17.25 MAKEDONSKE LJUDSKE
17.50 FRAČJI DOL, 6. del nanizanke 18.15 IZKUŠNJE IN PREIZKUŠNJE: DELAMO ZA 1948
18.45 RISANKA 19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26 VREME
19.30 DNEVNIK
20.05 PETER VELIKI, 7. del nadaljevanke
SOBOTA, 21. III.
7.55 — 23.45 TELETEKST 8.10 POROČILA
8.15 VROČE-HLADNO
9.00 ODHOD ŠTAFETE MLADOSTI
9.30 NANA, MALA OPICA, 3. del
9.55 Jahorina: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SLALOM (M), 1. tek
10.45 MITI IN LEGENDE
11.00 TEDENSKI ZABAVNIK
12.00 ODHOD ŠTAFETE MLADOSTI
12.25 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SLALOM (M), 2. tek
13.30 MIR IN RAZOROŽITEV, 15. del dok. serije OZN
14.20 POROČILA
14.25 MOJI SPOMINI NA STARI PEKING, kitajski film
15.55 ODHOD ŠTAFETE MLADOSTI, prenos
17.00 ZDRAVILNE VODE: Atomske toplice, Podčetrtek
17.30 POD DROBNOGLEDOM: SLALOM (M)
17.45 DOKUMENTARNI FILM
18.25 NA ZVEZI
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
KNJIGA
NEDELJA, 22. III.
8.05 — 13.10 in 14.30 — 22.55 TELETEKST
8.20 POROČILA 8.25 ŽIVŽAV
9.15 LUTKE IN LUTKI
9.20 FRAČJI DOL. ponovitev 6. dela 9.55 Sarajevo: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — PARALELNI SLALOM (M + Ž)
12.05 LJUDJE IN ZEMLJA
12.35 ANSAMBEL MARELA
13.05 POROČILA
14.45 MALU, 8. del nadaljevanke
15.35 SALZBURŠKA ZVEZA, ameri ški film
PONEDELJEK, 23. III.
TV MOZAIK:
10.00 ZRCALO TEDNA
10.20 VIKTOR. VIKTORIJA, ameriški film
16.45 — 23.50 TELETEKST
17.00 ZRCALO TEDNA
17.20 POROČILA
17.25 RADOVEDNI TAČEK
17.40 PAMET JE BOLJŠA KOT
ŽAMET
17.45 MAKEDONSKE LJUDSKE
TOREK, 24. III.
TV MOZAIK — ŠOLSKA TV
10.00 PROD4ETNA VZGOJA
10.30 ZEMLJEPIS
11.00 JEZIKOVNI UTRINKI
11.05 TUJI JEZIKI — ANGLEŠČINA III
11.35	FRANCOŠČINA III
16.05 — 22.35 TELETEKST
16.20	l V MOZAIK — ponovitev
17.25	POROČILA
17.30 JAZ, ČEBELA, dok. oddaja
18.00 PERISKOP
18.45	RISANKA
19.00 D \NES:
OBZORNIK
SREDA, 25.111.
TV MOZAIK:
10.00 MOSTOVI
10.30 M. Jančič: PRIKAZOVANJE MARIJE V VASI GRABOVICA
16.45	— 23.15 TELETEKST
17.00 TV MOZAIK, ponovitev
17.30 POROČILA
17.35	L. Suhodolčan: PRIMOŽEV DNEVNIK
ČETRTEK, 26. III.
11.00SVEČENIK LJUBEZNI,angleški film
16.20	— 23.10 TELETEKST TV MOZAIK:
16.35 ŠOLSKA TV, ponovitev
17.35 POROČILA
17.40	N ANA. MALA OPICA
17.55	BILO JE... PORTRET TONETA SELIŠKARJA
18.25	POTROŠNIŠKA POROTA
18.45	RISANKA
21.05 PO SLEDOVIH SLOVENCEV V SVETU: DEŽELA NESKONČNIH MOŽNOSTI
21.50 DNEVNIK
22.05 ŽELVA NA HRBTU, francoski film
Pred šestimi leti je junak napisal dokaj odmevno knjigo, potem pa nič več. Naj se še tako trudi, mu ne gre in negre Živi na ramenih svoje ljubice, študentke, ki lakira pohištvo, da oba preživi. Zdolgočaseni junak brez volje do življenja jo vara in koona to odkrije, ga vrže iz stanovanja.
TV ZAGREB
8.20 Poročila — 8.25 Otroška oddaja
— 8.55 TV v šoli — 9.30 Risanka — 9.55 Veleslalom (ž), prenos 1. teka — 10.45 Poročila — 10.55 TV v šoli — 12.25 Veleslalom (ž), 2. tek — 13.50 Poročila — 14.00 Prezrli ste, poglejte,
— 15.00 TV v šoli — 16.00 Dober dan
— 17.10KronikaReke— 17.30Šaram-baram — 18.00 Znanstveni pogovori
— 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar—19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Hobotnica (nadaljevanka) — 21.00 Zabavnoglasbena oddaja — 22.00 Dnevnik — 22.20 Kulturni magazin —
23.50 Mini show — 00.05 Poročila
19.26 VREME
19.30 DNEVNIK
19.50 ZRCALO TEDNA
20.20 PORTRET BETTE DAVIS
21.20 VSE O EVI, ameriški film Film je bil nominiran kar za 14
Oskarjev, kar je še danes rekord, dobil pa jih je šest. Bette Davis je upodobila igralko Margo Channing, katere najboljši dnevi so že mimo. Na podelitvi nagrad za najboljše gledališke stvaritve leta prejme nagrado za igralko letaEva Haarington. Ko govornik našteva njene kvalitete, se nekateri povabljenci spominjajo svojih prvih stikov z njo, nekoč plašno in skromno mladenko.
23.30 DNEVNIK
TV ZAGREB
9.O0Odhod štafete mladosti—9.30 Risanka — 9.55 Slalom (m), 1. tek — 10.45 TV v šoli — 12.00 Odhod štafete mladosti — 12.25 Slalom (m), 2. tek — 14.25 Kako biti skupaj— 14.55 Poročila — 15.00 TV koledar — 15.10 Kritična točka — 15.55 Odhod štafete mladosti — 17.00 Narodna glasba —
17.30 Vaterpolo Solaris : Kotor —
18.30 Švenk (dok. oddaja)— 19.15 Risanka—19.30 Dnevnik—20.15 Boliše življenje — 21.05 Čas nedolžnosti (ameriški film) — 22.40 Dnevnik — 22.55 Športna sobota — 23.15 Pomladni čas
17.15 PODARIM-DOBIM,zaključno
žrebanje
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
KINO
TURISTIČNI NAGELJ — NEŽA 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK
20.05 POTOVANJE V VUČJAK, 8. del nadaljevanke
21.10 OPATIJA 86	.
21.40 KRONIKA GORIŠKIH SREČANJ GLEDALIŠČ ALPE-JADRAN
22.05 ŠPORTNI PREGLED 22.50 POROČILA
18.15 GLASBENI ROPOT 18.45 RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK
20.05 DRAGULJ V KRONI, 13. del nadaljevanke
21.10 OMIZJE: AIDS — IZZIV MEDICINI IN DRUŽBI
23.00 RETROSPEKTIVA JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE: SERVISNA POSTAJA
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.05	M. Jančič: PRIKAZOVANJE MARIJE V VASI GRABOVICA, T\ drama
To je pripoved o ženski srednjih let ki se, razočarana, odloči zapustit mesto in odide v zakotno vas za učite Ijico. Tam sreča mnogo čudnih oseb od samovoljnega upokojenega duhovnika, njegovega brata.gostilničarja. Dogajanje pospeši novinar, ki prinese novico, da utegnejo šolo v vasi zaradi premajhnega števila otrok zapreti.
21.40	INTEGRALI
22.20	DNEVNIK
1S.20SKR1 VNOS 11 MORJA
18.45 RISANKA
19.00	DANES:
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30 DNEVNIK
20.05	PO SLEDEH NAPREDKA
20.55	FILM TEDNA-90 DNI, kanadski film
22.30 DNEVNIK
22.45 REZERVIRAN ČAS
19.00	DANES:
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.05	TEDNIK
21.15 SONCE IN SENCE, 6. del nadaljevanke
22.10 DOKUMENTARNE IVERI:
DESETKA
22.25	DNEVNIK
22.40	MIR IN ROZOROŽITEV: TEŽE KOT SE ZDI. dok. serija OZN
»Kako dolgo bo še trajala vojna?« je nekam čudno zaskrbelo Polono.
»Kdo bi vedel?« je Nejc skomignil z rameni. »V Italiji se ruši, ne smemo pa prezreti, da so Nemci še vedno močni in vojna se lahko še zavleče,« je zamišljeno rekel Nejc. »Odhajamo. Pred nami je velika naloga, da razorožimo italijansko vojsko. Kdo ve. kdaj se bova zopet videla? Zdaj pa se morava posloviti! Rad bi ti še kaj lepega povedal, preden se ločiva, a v tem trenutku ne najdem drugih lepih besed kot to, da te imam rad, Polona.« Objel jo je in vroče pljubil.
»Tudi jaz te imam rada!« je omotično izdavila Polona. Bilo ji je nerodno vpričo Marjete. Pomahala mu je v slovo in vzkliknila: »Na svidenje!«
Polona je odšla po vsakdanjih opravilih, Marjeta pa je še ostala pred hišo. V njenem naročju se je zganil otrok. Ozrla se je po njem. Zavoljo svojih čustev do Matevža se je bala prihoda tega otroka kakor velike, hude nesreče. Se zdaj je občutila nekaj čudnega, kadarkoli seje ozrla nanj. Tako težko ji je bilo zaradi njega. Sklonila se jekotroku in izdnasr-ca so ji privrele solze. Otrok je iztegnil ponovno ročice proti njej.
»Saj si moj, saj si moj!« je hlipala pritajeno.
In tisti trenutek je globoko nekje v duši začutila, da za ta greh otrok ni nič kriv. Zagledal se ji je v obraz Imel je črne
lase, prav gotovo po očetu, po kdove katerem in odkod.
Tega otroka ni hotela, zdaj pa ji leži v naročju in ji trga srce. Val vroče ljubezni je pljusknil v njeno srce in se razlival po vsem telesu. Tesno si ga je prižela k obrazu in k prsim. Z vso svojo močjo, z vso dušo je hotela zadostiti grehu, da ga je rodila brez ljubezni. A zdaj, ko živi, ga bo ljubila tembolj, vsega bo sklenila vase in ga nosila v svoji ljubezni.
»Po meni naj nosi ime, Marjetica naj bo,« si je nanadoma zaželela.
V jeseni, ko so že vse pridelke pospravili z njiv, je prišla na Osoje nekoliko zapoznela novica, da je Italija kapitulirala.
Polona je dala v košaro nekaj masla in v denarnico nekaj lir ter se napotila v dolino, da nakupi najnujnejše: petrolej, sol in sladkor ter poizve, kaj se sploh dogaja po svetu. T oda v dolini so seji samo posmehovali, kjer je ponujala lire. Ta denar je naenkrat postal navaden papir brez vrednosti. Le za maslo in jajca je dobila petrolej in nekaj soli. Sladkorja ni bilo moč nikjer dobiti.
Od vsepovsod so se vračali interniranci in zaporniki na svoje domove. Polona je poizvedovala pri vračajočih za Matevža, a nihče ga ni videl in ne vedel zanj. Kasneje je zvedela, da so vse sposobne iz rabskega taborišča vključili v rabsko brigado in da je Matevž morda med njimi.
Ljudje so se prav otročje razveselili kapitulacije Italije. Mislili so, da je s tem tudi konec vojne. Toda vojna vihra je vihrala in divjala še naprej. Nemška vojska je z vso silovitostjo zavzemala italijansko okupirano ozemlje, ki so ga branili partizani. T udi v osvobojeno Zadolje so prišli in potiskali partizane nazaj v gozdove. Ko so Nemci preiskovali okoliške gozdove, so prišli tudi na Osoje.
Polona in Marjeta sta na dvorišču pred drvarnico pripravljali drva za zimo, ko je ves zasopel pritekel Petrček in povedal, da je videl pod Osojami vse polno vojakov.
Poloni in Marjeti je delo kar samo padlo iz rok Pohiteli sta na rob ravnice in spotoma je Polona zarobantila: »Bogve kakšen hudič bo zopet iz tega! Dobrega ne bo nič!«
»Nič dobrega se nam ne obeta!« je začuda mirno vzkliknila Marjeta, ko je pogledala čez rob na kolovoz.
Po kolovozu izza ovinka so prihajali Nemci. Nepretrgana kolona v gosjem redu se je pomikala navkreber. Tik pod robom so se odcepili v dve koloni in začeli obkoljevati Osoje.
Z grozo sta opazovali prihod Nemcev. Ko sta se ozrli po okoliškem grmovju, je bilo že vse živo, tu in tam se je tudi pokazala čelada. Prvi hip nista vedeli, kaj naj storita. Stekli sta nazaj k hiši in nekaj časa brezglavo tekali sem ter tja. Polona se je odločila, da jih bo pričakala kar v hiši. »Kar bo, pa bo,« je rekla in sedla na klop k peči.	^
Mednarodni pingpong v Novem mestu
Od 27. do 29. marca v Novem mestu 4. mednarodno mladinsko prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu
NOVO MESTO — Od 27. do 29. marca bo v športni dvorani Marof v Novem mestu mednarodno mladinsko prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu, ki ga pripravljata medregijska namiznoteniška zveza in namiznoteniški klub Novo mesto. To bo po dvoboju Jugoslavija : Francija leta 1979 največja namiznoteniška prireditev v Novem mestu, katere pokrovitelj je skupščina občine Novo mesto.
Prijavljenih je že deset ekip, in sicer iz Madžarske, Avstrije, Nemčije, ČSSR, Francije, Turčije in Jugoslavije, fantje in dekleta pa se bodo pomerili tako v ekipnem kot tudi v tekmovanju posameznikov in parov. Skupaj bo nastopilo okoli 120 najboljših evropskih mladincev in mladink.
»Za organizacijo tega velikega tekmovanja se je potegovalo več krajev, mi pa smo ga dobili tudi zato, ker smo lani zgledno organizirali turnir bratstva in enotnosti, za kar bo namiznoteniški klub Novo mesto od namiznoteniške zveze Jugoslavije dobil posebno priznanje,« je povedal Rado Medle, predsednik NTK Novo mesto in član organizacijskega ndhnrn 4. mednarodnega mla-
dinskega prvenstva Jugoslavije. »To pa je hkrati tudi priznanje novomeškemu namiznemu tenisu, ki je v vzponu. Sedaj je naš klub na prvem mestu v 1 B slovenski ligi in imamo velike možnosti, da seuvrs-timo v 1 A ligo. Na mednarodnem prvenstvu bo nastopil tudi najboljši novomeški igralec Marjan Hribar, ki sodi med najboljše mladince v državi. Novomeški klub dela zelo dobro, v tekmovalnem delu sodelujejo vse selekcije, poleg tega pa je namizni tenis vedno bolj priljubljen tudi kot šport za rekreacijo. Na ogled te pomembne športne prireditve vabimo vse ljubitelje namiznega tenisa, še posebej pozivamo šolske vaditelje, naj pripeljejo mlade igralce in igralke iz osnovnih šol. Vstopnine ne bo.«
A. B.
Črn začetek pomladi za lesarje
Presenečenja že na startu spomladanskega dela moške In ženske SRL — Inlesov __________poraz	doma	—	Prepričljiva	igra	Novomeščank
Po daljšem premoru seje v soboto pričelo prvenstvo v moški in ženski republiški rokometni ligi. Uvodne tekme so prinesle nekaj nepričakovanih izidov, od katerih moramo na prvem mestu omeniti neljubo presenečenje, ki so ga svojim navijačem pripravili igralci ribniškega Inlesa, prvaki jesenskega dela prvenstva. Nepričakovan je tudi poraz Šentjernejčank v Ajdovščini, medtem ko so Novo-meščanke gladko dobile tekmo v Škofji Loki in tako napovedale resen boj za osvojitev prvenstva. Sicer pa poglejmo najprej v moško ligo.
ČRNOMELJ — AJDOVŠČINA 26:25 (13:13) — V srečanju dveh ize-
Rado Medle: »Na mednarodnem mladinskem prv enstvu Jugoslavije v Novem mestu bo nastopilo okoli 120 tekmovalcev iz Jugoslavije in sedmih evropskih držav.«
Sedemnajstič praznih rok
18. kolo v obeh SKL — Gladka zmaga Novolesa in nov poraz Novomeščank — V soboto Helios — Novoles
Da je nehvaležno v športu karkoli napovedovati, so minulo soboto vnovič potrdili odbojkarji novomeškega Pionirja. Le kdo bi si po porazu v minulem kolu proti Rijeki upal pomisliti na uspeh proti neprimerno močnejšemu nasprotnikuodRečanov?Toda Novomeščani so v Sisku presenetili vse, zmagali kar s 3:0 in gostiteljem prepustili vsega 22 točk.
METALAC — PIONIR 0:3 (-8, -9. -
5) — Ne le z rezultatom, Novomeščani so v Sisku presenetili tudi s postavo, ki je stopila na parket. Ob Vernigu, Brulcu in Prahu, ki so igrali v zadnjih srečanjih, so se na igrišču pojavili še Primc, Kosmina in Gregurek, ki jih ob mreži že nekaj časa nismo videli in za katereje bilo slišati, da so se od aktivnega igranja odbojke iz takšnih ali drugačnih
Zaupa igralcem
Cilj črnomaljskih rokometašev je, da ostanejo v 1. slovenski ___________ligi___________
ČRNOMELJ — Črnomaljskim rokometašem je nekaj let le za las manjkalo, da se niso uvrstili v 1. slovensko rokometno ligo. Lani jim je to uspelo. Po jesenskem kolu so z njimi še tri moštva, vendar so razlike v točkah tako majhne, da se bodo morali v spomladanskem delu, še boriti za obstanejc.
Trener črnomaljskih rokometašev Jože Hudelja je prepričan, da so možnosti, da uspejo, kajti igralcem zaupa. Poleg tega so tudi razmere v klubu zelo dobre, finančnih težav nimajo, pohvali pa, da imajo zelo dobro materialno in zlasti moralno podporo širše družbe. »Da igralcev ne bremenijo številne težave, ki se jih v marsikaterem klubu ne morejo otresti, gre zahvala predvsem izvršnemu odboru in požrtvovalnemu predsedniku Borisu Lovrenčiču,« pohvali Hudelja. Potoži le, da imajo nekoliko težav s treningi, kajti veliko igralcev je študentov, ki se šolajo v Ljubljani in lahko trenirajo le ob koncu tedna. »Poleg tega sem tudi jaz trener in igralec v eni osebi, kar nikakor ni lahko. Marsikdaj spregledam napako v igri in tako tudi težje svetujem. Upam pa, da bomo v prihodnji sezoni rešili tudi ta problem,« načrtuje Hudelja. Ob tem ne pozabi omeniti, da bodo morali v prihodnje posvečati več pozornosti tudi mladini, kar so v preteklih letih zanemarili prav zaradi tega, ker so preveč časa in energije porabili za reševanje finančnih težav.
M. B-J.
N
4
Jože Hudelja
vzrokov že poslovili. Njihova odločitev, da pomagajo ekipi v najtežjih trenutkih, ko gre za obstanek v II. zvezni ligi, je vsekakor vredna pohvale, upajmo pa tudi, da bo sobotni uspeh te ekipe dodaten izziv mladim za trdnejše delo. Sicer pa velja za sobotno srečanje, daje bilo končano v pičlih 45 minutah in da so bili gostitelji kolikor toliko enakovreden nasprotnik le v drugem setu. Ob tem pa zapišimo še, da so Novomeščani ostali brez Petkoviča, ki je poškodovan.
Pionir: Vernig, Brulec, Prah, Primc, Kosmina, Gregurek, Goleš, Travižan, Resnik.
Po sobotni zmagi ima Pionir 10 točk in je na 9. mestu, točkovni izkupiček pa bodo Novomeščani skoroda zanesljivo popravili še v soboto, ko jim prihaja v goste zadnjeuvrščena ekipa Zadra. Srečanje bo v novomeški športni dvorani ob 19. uri.
PARTIZAN ČRNUČE — KOČEVJE 0:3 (-5, -11, -6) — Kočevske odbojkarice so v Ljubljani dosegle še štirinajsto zaporedno zmago na prvenstvu in prednost pred drugouvrščeno ekipo povečale še na nedosegljivih 10 točk.
INLES — PRULE 13:18 (6:7)—Kakih 300 gledalcev je v derbiju 1. kola nadaljevanja prvenstva pričakovalo zanesljivo zmago svojih igralcev, a so ti povedli le z 1:0 in 2:1, nato pa sta bila igra in rezultat na strani Ljubljančanov. V ekipi gostiteljev ni bilo nikogar, ki bi zadovoljil, in Ribničani s takšno igro zanesljivo ne morejo računati na izpolnitev zastavljenega cilja, še posebej, če je ta osvojitev naslova prvakov.
Inles: Žagar, Čirovič 2, T. Ilc 2, F. Šilc 10, J. Ilc3,Mate l,Fajdiga4, J. Šilc 1, Tomšič, Lesar, Mihelič. Gelze.
Vnovič na pragu prve republiške lige
Pomembni zmagi NTK Novo mesto na startu
NOVO MESTO — Igralci NTK Novo mesto so v derbiju I. kola spomladanskega dela prvenstva I. B republiške lige-zahod gostovali v Novi Gorici in zabeležili izredno pomembno zmago. Gostitelje so premagali kar z 8:1, pri čemer je Hribar prispeval 3 zmage, enako Jakobčič, medtem ko je Medle zmagal dvakrat in enkrat izgubil. Novo visoko zmago pa so Novomeščani zabeležili še v Izoli, kjer so istoimensko ekipo premagali s 7:2. Hribar je dobil vse tri dvoboje, Medle enega in dva izgubil, Jakobčič enega, dve zmagi pa je prispeval še Vitezič.
S tema uspehoma so novomeški igralci na čelu lestvice in na pragu vrnitve v I. A republiško ligo. Do konca prvenstva je še 7 dvobojev, a z nasprotniki, ki bi jih Novomeščani, vsaj po računih na papirju sodeč, morali premagati.
načenih nasprotnikov sta točki pripadli ekipi, ki je imela več sreče.
Črnomelj: Plut. Bohte, M. Papež 2, Kavšek, Hudelja 6, Novak 4, Pezdirc, J. Papež 1, Svetič 3, Adlešič 1, Orlič 9, *Kmetič.
PARTIZAN — DVZ PONIKVE 24:23 (11:10) — Le v prvem delu je bila tekma izenačena, v nadaljevanju pa so si gostitelji priigrali prednost petih zadetkov. Gostom ni uspelo kaj več, kot da so poraz ob koncu z nekaj zaporednimi zadetki omilili.
DVZ Ponikve: Jambrovič, Podgoršek 1, Fink, M. Strnad 2, D. Strnad 7, Drab 4, F. Strnad, Fister 7, Juričev 1,
B.	Strnad 1, Urbančič, Rosič.
Po 12. kolujevodstvonalestvicipre-vzel Šoštanj, ki ima z Inlesom in Usnjarjem po 16 točk, 8. ječrnomelj z 12 in 11. Ponikve z 8 točkami. Pari' prihodnjega kola so: Rudar — Inles, Ponikve — Črnomelj, Šoštanj — Partizan, Usnjar — Peko itd. In kako je bilo v ženski ligi?
MLINOTEST — ISKRA 25:23 (14:12) — Šentjernejčanke so očitno zapravile še zadnjo možnost, da bi morebiti ujele priključek z voidilnimi
REPUBLIŠKO PRVENSTVO V KROSU
KOPER — V Kopru je bilo v soboto republiško prvenstvo v krosu. Vsi tekači Iskre Tenel, ki so bili lani državni prvaki v moštvenem krosu, so letos v JLA. V tekmovanju, ki gajemočnooviralaburja, so se Iskrini atleti uvrstili na naslednja mesta:
Pri mlajših mladincih je bil Robert Dragan šesti, Berginc 16., Retelj 19. in Hrvatin 26. Ti tekači so osvojili ekipno 7. mesto. Med mlajšimi člani je bil Vojko Škedelj 5. Z
11.	točkami je tudi v moštvenem delu pristal na visokem 4. mestu. V konkurenci seniorjev se je dobro držal Škedelj-Močivnik. Na koncu je bil 16.,aga je od9.mesta ločilo le slabih 7 sekund.
J. P.
TRI STRELSKE
• Na tradicionalnem občinskem tekmovanju za zlato puščico v streljanju z zračno puško v Kočevju je zmagal Hajdinjak s 551 krogi, drugi je bil Vukovič (540) in tretji Klun (540).
• Na strelišču SD Mirko Bračič na Rudniku pri Kočevju je bilo pred dnevi občinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško, ki je hkrati štelo tudi kot izbira za nastop na regijskem tekmovanju v Grosupljem. Posebej velja omeniti, da se je tekmovanja udeležilo veliko mladih strelcev, rezultati po kategorijah pa so člani: 1. Novak
367.2. Klun 364,3. Marinč 364; članice 1. Učakar 356,2. Zalar 348,3. Eberle 338; mladinci: 1. Tomazin
351.2. Šega 349,3. Pantar 340; mladinke: 1. Belšak 352; pionirji: 1. Šega 164,2. Rački 159,3. Memedo-vič 139.
• Po pričakovanjih pa so se kočevski strelcidobro odrezali tudi na regijskem prvenstvu v streljanju z zračno puško v Grosupljem. Poglejmo nihove rezultate — pionirji: 2. Šega 167, 3. Rački 160; ekipno: 1. SD Kočevje; mladinke: 1. Belšak; mladinci: 1. Tomazin 353; ekipno: 1. SD Kočevje; članice, ekipno: 1. SD Kočevje 998; posamično: 1. Učakar 355,2. Zalar 351; člani: 3. SD Kočevje. Vsi našteti so si s tem nastopom priborili pravico sodelovati na republiškem prvenstvu, ki bo to nedeljo, 22. marca, v Žalcu.
M. G,—č.
Na pomoč priskočili veterani
Presenetljiva zmaga Pionirjevih odbojkarjev v Sisku — Kosmina, Primc in Gregurek vnovič oblekli dres — V soboto ob 19. uri z Zadrom
Brez posebnih težav so Novomeščani v sobotnem 18. kolu I. SKL dosegli osmo zmago na prvenstvu, dekleta pa so po pričakovanju ostala praznih rok v srečanju z Metko, kar je letos njihov že sedemnajsti poraz. Sicer pa smo dolžni še opravičilo. Zadnjič smo pomotoma zapisali, da je do konca prvenstva le še eno kolo, kajti republiški ligaši bodo morali spomladi še štirikrat na parket.
NOVOLES — KOPER 98:85 (50:42)
— Kakih 150 gledalcev je v soboto videlo malo resnejši trening novomeške košarkarske vrste, ki je brez težav opravila s Koprčani. Le v prvem polčasu so borbeni gostje še nekako držali korak z gostitelji, nato pa so jim pošle moči. Zmaga Novomeščanov bi lahko bila še večja, a so vzadnjih minutah popustili in Koprčanom dovolili ublažiti poraz.
Novoles: Vučkovič 14, Cerkovnik 12, Golobič 9, Kek 6, Lalič 2, Seničar 8, Župevec 16, Plantan 31.
KEGLJANJE OB DNEVU ŽENA
NOVO MESTO — Na kegljišču novomeškega doma JLA je bil pred dnevi že 3. tradicionalni turnirv počastitev 8. marca, ki ga organizirata območna kegljaška skupnost in dom JLA. V disciplini 1 krat 100 je bila najboljša Angelca Dalmacija (Iskra Tenel), kijepodrla401 kegelj, druga je bila Fliserjeva (KK Mercator Trebnje, 389), tretja pa Martina Makše (KK Novoteks Novo mesto, 382 kegljev). Sodelovalo je 27 tekmovalk iz 8 klubov.
A.	A.
S 26 točkami so Novomeščani obdržali 8. mesto, v soboto pa jih čaka težko gostovanje v Domžalah, kjer igrajo proti Heliosu.
LABOD — METKA 54:71 (24:41)—
Novomeščanke tudi proti eni najslabših ekip v ligi niso mogle iztržiti druge zmage na prvenstvu. Že v prvem delu so si Celjanke priigrale 17 točk prednosti, kar je bilo odločilno. V nadaljevanju so namreč gostiteljice pokazale precej več, vendar je bilo za presenečenje že prepozno.
Labod: Šrebrnjak 8, Gal 21, Bratož 5, Čavlovič 17, Smrke 2, Šetina 1.
Po 18. kolu imajo Novomeščanke z eno samo zmago 20 točk, v soboto pa
Strelcem iz sevniške občine vsa prva mesta
KRŠKO — Na regijskem prvenstvu v streljanju z zračno puško v Krškem so se daleč najbolje odrezali strelci iz sevniške občine. Pri pionirjih je zmagal Boštjan Škrlec, pri mladincih pa Mitja Bedek (oba strelska družina heroja Maroka iz Sevnice). Pri članih so ekipno premočno zmagali Boštanjča-ni (1099 krogov), ki so imeli glavno besedo tudi v posamični konkurenci. Najbolj mirno roko je imel Stane Mirtelj (368 krogov), Stane Kovačič je za krog zaostal za zmagovalcem, tretje uvrščeni Slavko Zakošek pa je nastre-ljal 364 krogov. Vseh pet omenjenih strelcev iz sevniške občine je izpolnilo normo za republiško prvenstvo s serijskim zračnim orožjem v Žalcu, to pa je uspelo tudi dvema strelcema organizatorjev posavskega prvenstva SD SOP-Leskovec.
potujejo v goste ekipi Metalservisa Pomurje.
NAJBOLJŠI SO SMUČARJI TRIMA IN DANE
TREBNJE — V okviru letošnjih delavskih športnih igerobčineTrebnjeso na Voglu pripravili smučarsko tekmovanje v veleslalomu. Oglejmo si dosežke zmagovalcev v raznih kategorijah. ŽENSKE — nad 35 let: 1. Rozi Starina 39,74(VIO); od 25 do 30let: 1. Jelka Kramar 36,75 (Dana); do 25 let: 1. Mojca Šalehar 36,00 (Trimo); MOŠKI nad 45 let: 1. Drago Radminič 32,29 (Trimo); od 35 do 45 let: l.Nace Sila 26,61 (SO); od 25 do 35 let: 1. Rado Jarc 27,94 (Elma); do 25 let: 1. Andrej Strajnar 27,55 (Tesnila). Med 25 moškimi ekipami je največ točk zbral Trimo — 68, Dana je s 46 točkami na 2. mestu. Tudi v skupni uvrstitvije bil vrstni red enak.
NEKAJ ŠAHOVSKIH
•Te dni je bil sklenjen šahovski turnir ŠK Milan Majcen iz Sevnice za letošnje leto. Nastopilo je 12 šahistov, zmagal pajeŠorli z 9 točkami pred Kolmanom (9), Mesojedcem (8), Cvirnom (6,5), Golobom (6) itd.
• Levičar je zmagovalec rednega mesečnega hitropoteznega turnirja SK Milan Majcen za marec. Zbral je 10,5 točke, sledita R. Blas in Kolman s po 7,5, itd. Po treh turnirjih vodi Mesojedec s 26 točkami pred Levičarjem 20 in Kolmanom 18.
• V nedeljo je bil občni zbor ŠK Milan Majcen, na katerem so med drugim predsedniku tehnične komisije Ludviku Cvirnu za njegovo uspešno delo podelili kip notredamskega zvonarja. Omenimo še, da je predsednik kluba ostal Franc Derstvenšek.
ekipami. Gostiteljice so imele prednost skozi vse srečanje, tako da njihov uspeh ni bil vprašljiv.
Iskra: Bolte, Gorenc 1, Dolar 5, Kegljevič, Radovan, Selan 1, Vide 5, Rangus 1, Turk 10, Lužar, Jakše.
ALPLES — NOVO MESTO 25:30 (12:19) — Novomeščanke so že v prvih minutah povedle s 5:0 in tako je bilo srečanje praktično odločeno. Gostje, katerih cilj letos je osvojitev 1. mesta, so s prikazano igro zadovoljile maloštevilne gledalce.
Novo mesto: Jerman, Abazovič, Iličin 11, Pelko, Jakše 7, Kramar 5, Zupančič 1, Opruc 3, Pate 3, Butala.
ITAS — POLANA 27:19 (11:10) — Kočevke so brez težav dobile tekmo dveh neenakovrednih nasprotnic, čeprav je v prvem polčasu dišalo po presenečenju. Sicer pa Kočevke obljubljajo, da bodo spomladi skušale obdržati visoko mesto na lestvici.
Itas: Filipovič, Klarič, Fajfar, Križman 5, S. Jerič 10, M. Jerič 3, Bejtovič 8, Jurkovič, Kure, Štefanišin.
Lestvica po 12. kolu je takšna: 1. Kranj 21, 2. Novo mesto 19, 3. Itas Kočevje 18,4. Iskra 14 itd.
Pari prihodnjega kola: Burja — Itas Kočevje, Novo mesto — Mlinotest, Iskra — Polana, Kranj — Olimpija itd.
PR O TI SPORAZUMU ZA BAZEN IN TELOVADNICO
SEVNICA — Delegati občinske telesnokulturne skupnosti na skupščini prejšnji četrtek niso sprejeli samoupravnega sporazuma za združevanje dela in sredstev za Gostinsko-turistični center v Sevnici (po domače: za bazen!) in za vzdrževanje telovadnice v Krmelju. Delegati so ocenili, da nekateri stroški. ki jih je prikazala ABC Pomurka-Gostinsko podjetje Sevnica kot upravljalec plavalnega bazena v Sevnici niso realni. Za vzdrževanje krmeljske telovadnice, ki jo bolj uporablja za izvajanje svojega programa osnovna šota Krmelj, pa bo treba očitno najti še drugega financerja.
VODITA KASTELIC IN LUBEJ
NOVO MESTO — Po dveh kolih občinskega šahovskega prvenstva za leto 1987 sta na čelu Kastelic in Lubej s po 2 točkama, sledi Pucelj z 1,5, itd.
Bloudkove značke petnajsterici iz sevniške občine
SEVNICA — Za dolgoletno delo v telesni kulturi v sevniški občini je občinska telesnokulturna skupnost na skupščini prejšnji četrtek podelila zaslužnim posameznikom 15 Bloudkovih značk. Zlati znački sta prejela: Miloš Demovšek za delo v TVD Partizan, Rokometnem klubu Sevnica in organih OTKS in Franc Ernesti za delo pri razvoju ženskega rokometa v občini ter v organih ZTKO in OTKS.
Srebrne Bloudkove značke so dobili: Janez Kranjc, Marjan Zaman, Roman Novšak in Janez Šimončič. Bronaste Bloudkove značke so si prislužili: Janko Blas, Franc Derstvenšek, Anton Mikolič, Jerica Rauter, Anton Polutnik, Vinko Šeško, Ivan Levičar, Alojz Zalašček ml. in Tomi Svažič.
P. P.
TEKI NA TRAVNI GORI
SODRAŽICA — TVD Partizan iz Sodražice organizira pod pokroviteljstvom ZZB NOV Ribnica že 5. memorialni smučarski tek »Majde Šilc«, ki bo v nedeljo, 22. marca, s startom ob 9.30 uri izpred doma na Travni gori. Sodelujoči bodo nastopili v petih moških in treh ženskih kategorijah, v startnino 1.000 din pa so všteti topel obrok, značka in spominski obesek. Prijave sprejema TVD Partizan Sodražica do 20. marca po telefonu (061) 866-1 52. Omenimo, da bo proga speljana mimo Jelenovega žleba in Ogenjce.
Prejeli smo
Poceni
prodan
ugled
Odgovor Toneta Vogrinca, direktorja alpskih reprezentanc
Z začudenjem sem prebral vaš športni komentar z dne5.3.1987o nenastopanju naših reprezentantov na veleslalomski tekmi za nagrado Krke na Gačah. Menim, da je Smučarska zveza resna organizacija, ki mora vedeti, kaj hoče in kako mora delovati.
Zaradi tega so pri nas vse stvari planirane in dogovorjene. Novinar Bojan Budja bi mora! vedeti, da se programi treningov in nastopov naših reprezentantov točno določajo že pred sezono in da na vrat na nos le-teh ne moremo kar tako menjati. V tednu pred tekmo na Gačah sem imel nekaj pogovorov z organizatorji, katerim sem vsem po vrsti povedal, da se nihče izmed reprezentantov tekme ne more udeležiti, saj so imeli v tem času povsem drugačen program, šlo je za udeležbo na tekmah evropskega pokala: Beljak 28. 2.. Golte 2. 3., Rogla 3. 3.. Kopaonik 6., 7. 3., Bansko (Bolgarija) 9.. 10. 3., Torgon (Švica) 14., 15.3., 9 tekem v 16 dneh dodatno pa v teh 16 dnevih še naporna potovanja in treningi po štirih državah in južni Jugoslaviji ter obveznosti pri žrebanju akcije PODARIM-DOBIM.
Mislim, da je poznavalcem športa povsem jasno, da bi vsaka dodatna in to še izvenprogramska in ne dogovorjena tekma bila pravi absurd v zvezi s temi obremenitvami tekmovalcev.
Očitno je šlo za nesporazum, saj niti v enem trenutku ni bil govor, da bi se kdorkoli od reprezentantov te tekme udeležil Vsi privatni dogovori pa našim reprezentantom tako ali tako niso dovoljeni.
Žal mi je, da je prišlo do teh nesoglasij, kajti res je, da imamo na tem področju celo vrsto dobrih sponzorjev, s katerimi že leta dolgo uspešno sodelujemo.
V bodoče ne izključujemo udeležbe naših reprezentantov tudi na takšnih tekmah, toda o tem se moramo točno dogovoriti že takrat, ko se pripravljajo programi.
PRVAKA KOBE IN RAUHOVA
NOVO MESTO — V prostorih OŠ Katje Rupena je bilo v soboto regijsko šahovsko prvenstvo za pionirje in pionirke, katerega pokrovitelj je bila OZPM Novo mesto. V konkurenci mladih šahistov iz Črnomlja, Grosupljega, Metlike in Novega mesta je bil vrstni red pri mlajših pionirjih takšen: 1. Uroš Kobe (OŠ Štari trg), 2. Globevnik (OŠ Martina Kotarja), 3. Horvat (OŠ Stari trg), 4. Lubej (OŠ Katje Rupena), 5. Jarkovič(OŠ Martina Kotarja), 6. Jevnikar (OŠ Milka Šobar), 7. Kastigar (OŠ Louis Adamič Grosuplje), mlajše pionirke: 1. Rauh (OŠ Stari trg), 2. Obrovnik (OŠ Stari trg), 3. Zorko (OŠ Katje Rupena), 4. Medved (OŠ Stari trg), 5. Štangar (OŠ Grosuplje), 6. Kobe (OŠ Stari trg), 7. Jarem (OŠ Žalna), 8. Filipas (OŠ Katje Rupena).
TO IN ONO IZ KOLESARSTVA
• V Poreču je bila v nedeljo otvoritvena dirka letošnje kolesarske sezone za »Veliko nagrado poreške riviere«. Na 145 kilometrov dolgi progi je nastopilo 125 kolesarjev iz Avstrije, Italije. ČSSR in Jugoslavije, zmaga pa je presenetljivo pripadla novemu članu ljubljanskega Roga Rnjakoviču. Slednji je izkoristil troboj najboljših kolesarjev Save, Roga in Krke, ki so budno pazili drug na drugega, ter v finišu prvi prevozil ciljno črto. Najboljši Novomeščan je bil Smole na 4. mestu, medtem ko je bil Bojane 6.
• S sezono cestnih dirk pa so pričeli tudi mlajši in starejši mladinci. Prvi so tokrat nastopili v Pulju na tekmi za pokal Gradjevinarja. 47 kilometrov dolgo progo je najhitreje prevozil rogovec Petek, le pol kolesa dolžine sta za njim pripeljala na cilj člana KD Krka Fink in Eržen, medtem ko je Šturm zasedel 8. mesto.
• Starejši mladinci Krke pa so ta vikend nastopili na tradicionalni mednarodni dirki v Italiji Trast — Pordenone. Kot je navada na tej tekmi, je tudi tokrat v cilj prikolesarila velika skupina tekmovalcev. Najboljši Jugoslovan na cilju je bil Zaletelj, kije zasedel 14. mesto. Ob tem velja omeniti, daje bil tempo res hud, saj je bila poprečna hitrost zmagovalca kar 40 kilometrov na uro.
• Včeraj, 18. marca.sosevVrsarjupričelapripraveslovenskereprezentance.v kateri so tudi vsi kolesarji KD Krka. Dvajset najboljših slovenskih kolesarjev bo v Vrsarju ostalo do 25. marca, drugi del priprav pa bo med 1. in 7. aprilom. Tekmovalci bodo v tem času opravili trening dirko po Jadranski magistrali, vsakdan pa bodo prevozili po 200 kilometrov.
• V ponedeljek so na priprave v Jugoslavijo prispeli kolesarji izBohuminav ČSSR. Njihov obisk sodi v okvir sodelovanja med novomeškimi in češkimi kolesarji. Pri nas bodo gostje do 30. marca, trenirali pa bodo v Vrsarju.
12
DOLENJSKI LIST
TUDI TO JE PLANICA — Planica je veliko več od zgolj športne prireditve. Je tudi simbol slovenstva in nič čudnega, če so skoki v dolini pod Poncami praznik za prek sto tisoč Slovencev, ki sose tokrat v dneh od petka do nedelje zbrali ob vznoiju mamutske Goriškove velikanke. Na tisoče je štelo tudi dolenjsko zastopstvo, med nepregledno množicosmo ujeli vpadljiv pozdravni napis skupine navijačev iz Cerkelj ob Krki.
Tudi do 200 metrov
Andreas Felder govori za Dolenjski list
Najbolj veder in razpoložen je bil po petkovem uradnem treningu ter sobotni tekmi zagotovo Avstrijec Andreas Felder, ki je tudi prvi poletel pfeko s smrekovimi vejicami označene črte veljavnega svetovnega rekorda 191 metrov. Zmotili smo ga ob doskočišču, kjer se je otepal radovednežev in zbiralcev avtogramov.
»Planica je zame ena najzanesljivejših skakalnic. Ko sem videl dobro pripravljeno letalnico, nisem dosti razmišljal. Pognal sem se z vso močjo, v nogah sem imel še večjo daljavo, a sem namenoma ,zavrT in pristal pri 192 metrih. To je tudi zmanjšalo koncentracijo, tako da sem z rokami podrsal po snegu. Brez pretiravanja povem, da bi lahko poletel tudi 195 ali več metrov, morda celo 200, a si takšnega skoka enostavno ne želim.«
Andreas Felder je z zanimanjem sledil skokom svojih tekmecev, ob tem pa našel čas tudi za številne pogovore in dajanje avtogramov.
Kaj pa nevarnosti, ki prežijo na letalnicah in o katerih je toliko govora?
»Vsak skakalec se mora zavedati, v kaj se podaja. Tisti, ki so jim všeč manjše skakalnice, naj tekmujejo tam, kajti skoki na letalnicah so nekaj posebnega. Menim tudi, da bi morali za nastope na letalnicah posamezne tekmovalce preveriti na predhodnih kvalifikacijah, saj se vsak, ki želi skočiti, po letalnici ne more poganjati. Tako bi se izognili hudim padcem in poškodbam.«
Veliko je tukaj v Planicigovorao odločitvi FIS, da se skoki preko 191 metrov ne smejo meriti.
»Odločite v je sicer pravilna, vendar za polete to ni rešitev. Ločiti bo potrebno tekmovanja za svetovni pokal na manjših, srednjih in velikih skakalnicah, za polete pa najti pravi model. Morda bi kazalo skrčiti število nastopajočih, ki po treh serijah že utruja gledalce in tekmovalce, ali pa izbrati le tiste, ki so bili na letalnicah že večkrat uspešni. Kajti nesmiselno je, da so skakalci, ki znajo leteti, žrtve tistih, ki zaradi svojega skromnega znanja vse pokvarijo.«
NEPONOVLJIVO VZDUŠJE — Vsak si je po svoje dajal duška ob izteku skakalnice. Med tistimi, ki so vzbujali največ pozornosti, sta bila tudi dva, oborožena z bobnom, činelami, harmoniko in trobilom. V enem od njiju smo prepoznali Semičana Slavka Pluta, člana narodnozr bavnega ansambla Slavček, v drugem pa Zdravka Malnariča, ki je hkrati igral kar na tri instrumente.
LE ZA HRABRE — Takšen je pogled z letalnice pod Poncami z vrha zaletišča. Koliko hrabrosti je v teh mladih fantih, ki so se tri dni neustrašno poganjali v globino med množico gledalcev?
katere ime z največjim spoštovanjem izgovarjajo vsi, ki so jo kdaj preizkusili, občutili, videli. Obdana s Poncami na zahodu, Ciprnikom na vzhodu ter Mojstrovko, stenami Travnika in Jalovcem na jugu ustvarja veličastno naravno sotesko, kot nalašč ustvarjeno za polete. Kdove kolikokrat je inž. Stanko Bloudek podolž in počez prehodil dolino Planice in Tamarja, preden se je odločil, da bo v tem gorskem raju skušal uresničiti svoje vizije. Snovalci Planice so iskali pomoč tudi pri Ratečanih, ki so tedaj edini zanesljivo poznali vremenske razmere v tej dolini, in ni bilo dolgo, ko je v svoja nedrja pričela sprejemati najpogumnejše med pogumnimi. Planica je postala pojem. Za to so poskrbeli: legendarni Sepp Bradi iz Avstrije s prvim poletom v zgodovini človeštva preko 100 metrov leta 1936 pa dvanajst let kasneje Švicar Fritz Tschannen, kije prvi premagal mejo 120 metrov, mnogi se še prav dobro spominjajo leta 1969, ko so Bjoem Wirkola (Norveška), Jifi Raška (ČSSR) in Manfred Wolf (Vzhodna Nemčija) ob krstu nove velikanke prvi poleteli preko 160 metrov, le dve leti nazaj pa je na svetovnem prvenstvu v poletih Finec Matti Nykaenen pristal pri še danes veljavnem, resda neuradnem,
kategorijo in tako Stanka Bloudka ter še veliko drugih zanesenjakov, brez katerih danes Planice ne bi bilo, prikrajšala za priznanje, o katerem so sanjarili vse življenje. Za veliko tega so tokrat prikrajšali tudi skakalce, da o gledalcih ne govorimo. Planiška velikanka, delo bratov Goriškov, ki sta tako rekoč idealno približala krivuljo hrbta in doskočišča letalnice paraboli leta skakalca, je po mnenju vseh, s katerimi smo setedni pogovarjali v Planici, sposobna poletov preko 200 metrov. Skakalci, ki so preizkusili planiško napravo, so v en glas zatrjevali, da je 191 metrov na kulmski skakalnici, kjer je bilo ob začetku lanskega marca svetovno prvenstvo v poletih in kjer je bil tudi izenačen planiški svetovni rekord, prav tako globoko v dnu letalnice kot v Planici 200 metrov. To nam je v petek med pogovorom zatrdil tudi Avstrijec Andreas Felder, ki je za takšno izjavo še najbolj pristojen, saj je bil verjetno najbližji zgodovinskemu poletu, a ga je po lastni presoji skrajšal na »vsega« 192 metrov. Paše tezdotikom.Mordaše je zadnji hip zavedel, kako zelo bi mu naši sosedje Avstrijci zamerili, ako bi njihov skakalec odvzel Kulmu tako težko priborjeno solastništvo svetovnega rekorda. Pa čeprav ga FIS iz
Strog, a pravičen je bil po izročilih legende kretski kralj Minos, sin Zevsa in Evrope. Zato so ga po smrti postavili za sodnika v Hadu, kraljestvu mrtvih. In hud je moral torej biti Dedalov greh, da ga je Minos na Kreti dalzapreti v labirint, ki gaje ta bajeslovni graditelj in letalec gradil dve tisočletji pred našim štetjem. A Dedal ne bi bil vreden svojega imena, ako se ne bi znal rešiti tudi iz te težave. Skupaj s sinom Ikarom sta seodločila za polet: Dedal je naredil krila zasein za sina, jih zlepil z voskom in poletela sta pred kaznijo pravičnega Minosa.
Toda sinje bil neubogljiv, preveč seje približal soncu, vosek seje stopil in prvi polet v zgodovini človeka seje tragično končal.
A kaj neki imajo skupnega s štiri tisočletja staro legendo fantje v sodobnih kombinezonih, čeladah, večinoma krhke in drobne postave, ki smo jih od minulega petka do nedelje v živo ali preko malih zaslonov spoznavali na planiški velikanki, skakalnici pod Poncami? Za tri dni seje vanje preselil Ikarov pogum, leteli so v neznano, v negotovost, v objem sonca, kije bilo tokrat njihov zaveznik. Ni mogoče izraziti občutke, ki teobdajajo, ko stojiš na vrhu zaletišča skakalnice,
svetovnem rekordu— 191 metrih.
Triintridesetletna zgodovina doline skakalnic pa je te dni v svojo knjigo vplisala še tri datume: 13., 14. in 15. marca 1987. Bilo jih je precej, ki so pričakovali, da bo enega teh dnevov poveličal prvi skok v zgodovini človeštva preko 200 m, in gotovo ne bi ostali prikrajšani za to doživetje, če se v igro ne bi vmešala FIS. Daje nenaklonjena poletom, je dokazala že v preteklosti, saj je šele leta 1971 na kongresu v Opatiji priznala polete kot posebno smučasko
smo bili priča, potrjuje to naslednji primer.
Dejstvo je, da ima Planica nekaj drugih nedosegljivih prednosti pred ostalimi letalnicami. Nekaj smo jih že našteli, ne najmanj pomembna pa je ta, da imajo skakalci na voljo tudi malo letalnico, staro, dobro Bloudkovo velikanko, na kateri seje leta 1934 pričela pisati zgodovina smučarskih poletov. Bolj kot kjerkoli drugje na svetu se lahko skakalci na njej že prej dodobra prilagodijo zahtevam letalnice in zanesljivo je tudi to letos prispevalo k imenitnim dosežkom in vrhunskim poletom. Najpomembenjše pa je to, da se da 130-metrska skakalnica spremeniti v pravo letalnico, na kateri bi bilo moč poleteti 145 ali celo več metrov. Inž. Vlado Gorišek nam je ob tem zaupal, da so po ponesrečenih kulmskih poletih in komentarjih, ki so se po njih pojavljali, resno razmišljali, da bi Bloudkovo letalnico ustrezno obnovili in v primeru, če vreme konec minulega tedna prvim poletom ne bi bilo naklonjeno, tekmo preselili na staro velikanko. Mogoče za en dan, lahko pa tudi, da za vse tri dni, če bi vreme slabo kazalo. Planica je bila s tem pripravljena zavrniti očitke, da ji gre samo za rekorde, in povrniti skakalcem ter funkcio-
SEKUNDE DO ZGODOVINSKEGA POLETA — Takole je Poljak Piotr Fijas čakal na zaletišču planiške letalnice v soboto, kazalci na uri so kazali 13.20. Le nekaj sekund zatem seje pognal v globino, najdlje v zgodovini človeštva je trajal njegov let, pristal je pri 194 metrih. Planica je vnovič dokazala, da ji ni para na svetu.
narjem FIS zaupanje, ki so ga poletom zapravili drugi. A za kaj takega tokrat ni bila potrebna Bloudkova velikanka, vse delo je opravila mamutska 185-metrska letalnica. Vrednost tega spoznanja je za prihodnost smučarskih poletov neprecenljiva.
»Planica sama po sebi ni ena izmed stvari življenjskega pomena, pa vendar ji gre v našem življenju pomembno mesto, tako pomembno, tako polno pomenov, daje že simbol in ponos,« je za popotnico letošnji prireditvi dejal Andrej Marinc, predsednik organizacijskega komiteja. Planica je slovenski praznik, simbol slovenstva. V dolino pod Poncami je konec minulega tedna privabila množice iz vseh koncev Slovenije, na tisoče je štelo tudi dolenjsko zastopstvo. Enega med njimi zagotovo vsi poznamo. Niko Belopavlovič, Belokranjec, je domala že četrt stoletja na čelu planiških organizatorjev. Leta 1962 se je iz Dolenjskega preselil v Ljubljano, ce-
i
NAPETOST JE RASLA — Takole je bilo vsodniškem stolpu planiške letalnice. Med tistimi, ki so še posebej napeto doživljali sleherni polet, je bfl nedvomno Lado Gorišek, ki si je lahko v nedeljo pošteno oddahnil. Letalnica, delo njega in brata Janeza, je dobila nešteto pohval in priznanj. Zasluženo, kajti vsi so si bili enotni, da takšne tekme zanesljivo še dolgo ne bo moč izvesti. Nemara vse do Planice 1990.
vsem verjetno znanih razlogov ta čas ne bi priznala. Prav Kulm pa je zato, da Fijasovih sobotnih 194 metrov vsaj še nekaj časa ne bo priznanih za svetovni rekord, najbolj »zaslužen«. Tamkajšnji organizatorji so lani v želji po rekordnih daljavah prehod smučine na odskočni most dvignili preveč nad načrtovani naklon, tako da so krepko »prelomili« parabolo leta. Posledice tega smo preko televizije videli vsi, grozljivi padci Japonca Akimota, Vzhodnonemca Findeisna in Norvežana Berga so vrgli temne sence nad prihodnost smučarskih poletov. Planica jih jena srečo razblinila, dostojanstveno in spoštujoč pravila, čeprav z zavestjo, da so krivična. Poleg vsega, čemur
lih dvanajst let je bil nato predsednik smučarske zveze Slovenije in tako našel tudi stik s Planico.
»Čeprav se na smučarijo nisem preveč spoznal, sem zagrizel v ponujeno jabolko. Že tedaj sem dejal: fantje, moja stvar je organizacija, strokovna plat je vaša. In tega sem se držal vse dodanes. Imamjih 65, vajeti bo enkrat treba prepustiti drugim, toda če bom odhajal s spoznanjem, da je v vseh teh uspehih Planice vsaj delček mene, bom srečen in ponosen. Morda pa me bodo fantje tudi po Planici 1987 še potrebovali,« pripomni. Kajti Planica ne bo dolgo samevala. Že leta 1990 naj bi bilo na njej svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, Niko Belopavlovič pa ne skriva še ene želje: da bi bila namreč Planica tudi prizorišče svetovnega prvenstva v klasičnih smučarskih disciplinah.
Planica, kijebiladominulegapet-ka na seznamu dvajsetih najdaljših poletov v zgodovini človeštva omenjena kar desetkrat, je letos dobila nove junake. Prvo ime je vsekakor postal Poljak Piotr Fijas, devetindvajsetinpolletni veteran v skakalni druščini, ki se počasi poslavlja od tekmovalne kariere. Tudi zategadelj je bilo njegovo veselje po sobotnem imenitnem skoku, kateremu so teptalci ob progi — merilci namreč za oznako 191 metrov niso smeli stati — namerili kar 194 metrov, nepopisno. Najdaljši polet v zgodovini človeštva. Tega dejstva tudi smešna in birokratska pravila FIS ne morejo izničiti. Planica ima svoj rekord. Piotr Fijas se je tega veseli! kot otrok, srečo je z njim delilo blizu 50 tisoč obiskovalcev. »Zame je to nepozaben dan, takšne tekme skakalni šport doslej še ni imel. Vse je imenitno. Odlična skakalnica, izredni pogoji, enkratno občinstvo,« je govoril v izteku, obkrožen s številnimi fotoreporterji in novinarji. Nekako v senci podviga svetlolasega Poljaka so ostali imenitni dosežki Norvežana Fidjestoela, zahodnega Nemca Klauserja, Opaa-sa in seveda naših, predvsem mladega Matjaža Zupana in mirnega, zbranega Mirana Tepeša. A to je bila le sobota, pred njo in za njo podobnih imenitnih dosežkov tudi ni manjkalo. Svoj dan je imel v petek Andreas Felder, kije prvi poletel preko znamke svetovnega rekorda, žal pa sta petkovo razpoloženje zagrenila dva padca. Najprej Francoz Frede-ric Berger, ki ga jepo nesrečnem padcu poškodovala še smučka. Prva vest iz priročne ambulante ni bila spodbudna, govor je bil o poškodovani vranici; da pa padec le ni bil tako hud, smo se lahko prepričali že naslednjega dne, ko smo mladega Francoza srečali v hotelu. Hujepajo je skupil Norvežan Selbekk. Toda poleti so pač tveganje, ki se mu ni mogoče izogniti. Lojze Gorjanc,
direktor naše reprezentance, s katerim smo spremljali petkovo tekmo, je ob drugem padcu jezno pripomnil: »Letanje je šport, ki ni za vsakega skakalca. Tako Francoza kot Norvežana, ki sta imela težave že v prvi seriji, smo na to opozorili, jima odsvetovali nadaljnje nastopanje, a sta bila očitno preveč trmasta. Več besede bi morali imeti o tem, kdo sme in kdo ne na letalnico, pa se za usodo poletov ne bi bilo treba bati. Tudi FIS potem ne bi potrebovala takšnih togih in za večino nesprejemljivih odločitev.«
Vsak dan Planice je bil praznik zase. Tudi nedelja. Nov polet preko 191 metrov Norvežana Opaasa. Fidjestoelovih 190 metrov, Fijasovih 185 in seveda drugi najdaljši polet Jugoslovana doslej: Matjaž Županje pristal pri 184 metrih, kar je po vseh zapletih in razveljavljeni tretji seriji pomenilo njegov največji uspeh, prvikrat je stopil na zmagovalne stopnice, to pa gaje dokončno uvrstilo med najboljše skakalce sveta danes. Vsega meter je zaostal za državnim rekordom, ki ga je na svetovnem prvenstvu v Planici pred dvema letoma postavil Matjaž Debelak.
Planica 1987 je bila tako sklenjena. »Bojim se, da dolgo nikjer drugje ne bo moč pripraviti tako izrednih
BILI PA SO TUDI PADCI—Takole so z izteka planiške velikankeodpelja-li Francoza Frederica Bergera, ki je nesrečno padel, ob tem pa gaje zadela še smučka. Na srečo seje vse srečno končalo, mladi Francoz se je s svojo ekipo že vrnil domov.
poletov. Imenitno pripravljena skakalnica, idealne vremenske razmere, dovolj pogumno tekmovalno razsodišče, številni obiskovalci, vse to je prispevalo k neponovljivi podobi letošnje prireditve,« je ob koncu navdušeno komentiral trodnevno dogajanje vodja norveške ekipe Harald Brendeford. Lahko mu le pritrdimo, a z majhno pripombo. Vsaka planiška prireditev je neponovljiva. In ne dvomimo, da bo tako tudi leta 1990.
BOJAN BUDJA Posnetki: JANEZ PAVLIN
POTA
m sm/
Visoke kazni za oporečen kruh
Novomeška Emona Dolenjka, tozd Engro Detajl, kaznovana s 450 tisočaki
NOVO MESTO—Številne lanske zgode in nezgode z novomeškim kruhom so že dobile nekaj epilogov, tokrat pa lahko postrežemo še z enim. Letošnjega februarja je namreč novomeški temeljni javni tožileevložil obtožni predlog zoper Emono Dolenjko, tozd Engro Detajl Novo mesto, in Marijo Korasa, namestnico poslovodje prodajalne kruha na novomeškem Glavnem trgu, te dni pa je zadeva prišla tudi pred sodnike.
Gre za prodajo oporečnega kruha, na kar so lanskega 1. avgusta
RAZGRAJAL IN GROZIL S PRETEPOM — Metliški miličniki so imeli 14. marca opraviti s40-letnim Jurijem Viktorovskim iz Metlike. Možakar je doma precej vinjen razgrajal in domačim grozil celo s pretepom, tako da so mu morali glavo bistriti v prostoru za pridržanje. Viktorovskega čaka v nadaljevanju tega dogodka še pot k sodniku za prekrške.
VLOMIL V ZIDANICO — Med 8. in 13. marcem je neznanec vlomil v vikend, last 58-letnega Jureta Drago-viča iz Novega mesta. Možakar ima vikend nad Smolenjo vasjo, storilec pa je bil očitno potreben le nekajminutne strehe nad glavo, saj je iz objekta odšel praznih rok. Z vlomom je lastniku povzročil za pet tisočakov škode.
OTROK NENADOMA PREČKAL CESTO
ROJE — 7-letni Matej TrbancizRoj je 12. marca okoli 12.15 s skupino otrok pešačil po levem robu ceste, ki pelje iz Šentjerneja proti Dobruški vasi. Ko je prišel do vasi Roje, kjer je doma, je fant nenadoma prečkal cesto, po kateri se je prav takrat pripeljala z osebnim avtom 22-letna Martina Jordan iz Dolnje Brezovice. Otroka je zbila po vozišču, pri čemer seje Matej huje ranil. Zdravniško pomoč so mu najprej dali v šentjernejskem zdravstvenem domu, nato pa so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
Dva mrtva v trčenju tovornjakov
Huda prometna nesreča v Veliki vasi
VELIKA VAS — Na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom je prišlo minuli petek, 13. marca, do hude prometne nesreče, v kateri je ugasnilo dvoje življenj.
29-letni Strašo Jovčevski iz Labina je te noči ob 2.45 uri vozil tovornjak iz Ljubljane proti Zagrebu. Ko je pripeljal do Velike vasi, je pri kilometru 181 iz neznanega vzroka zavil na levo polovico vozišča, po kateri je prav takrat nasproti s tovornjakom pripeljal 37-letni Ljubiša Vasic iz Brodarca. Vozili sta se ob srečevanju oplazili, pri čemer se je Vasičev tovornjak prevrnil na bok. Čeprav ni bilo čelnega trčenja, so bile posledice nezgode vseeno strašne. Na kraju nezgode sta zaradi hudih poškodb umrla voznik Strašo Jovčevski in njegov sopotnik 37-letni, Ranko Martič iz Labina, medtem ko je bil Ljubiša Vasič hudo telesno poškodovan in so ga prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 10 milijonov din.
S sekiro nad tujo bukev
Tatvine lesa vse pogostejše—Denarna kazen za Jožeta Jalovca iz Zbur — Brez dovoljenja gozdarjev
ZBURE — Število gozdnih tatvin je v zadnjih letih skokovito narastlo in nič čudnega, če imajo miličniki, tožilci in sodniki s tovrstnimi dejanji vse več dela. Pa najsi gre za povsem očitne kraje že za kurjavo pripravljenega lesa ali pa za črne poseke, kot je bilo lanskega oktobra v gozdu blizu Zbur in zavoljo katere je moral pred dnevi na zatožno klop novomeškega sodišča 40-letni Jože Jalovec iz Zbur pri Šmarjeških Toplicah.
Obtožnica je bila kratka. Jalovca je bremenila, da je lanskega 22. oktobra dopoldne v gozdu blizu Zbur na parceli novomeškega GG-tozd Gozdarstvo posekal 2,23 kubi-ka bukovine in tako gozdarje oškodoval za 38,190 din. Jalovec dejanja sicer ni zanikaj, pojasnil pa je, da ni šlo za tatvino. Že leta 1985jeob privolitvi Franca Povšeta in logarja Marka Klobučarja počistil v gozdu od snegoloma podrto bukev, lani pa je na isti parceli našel še eno, po njegovih besedah na pol preklano bukev. Posekal jo je in odpeljal, misleč, da bo tudi zanjo kasneje dobil privoljenje gozdarjev, le da se je
varujmo naše okolje pred požari
novomeške inšpektorje opozorile stranke. Ti so ob prihodu našli v edini novomeški specializirani prodajalni kruha 220 kilogramov polbelega kruha tipa 850, kije seveda bil v prodaji, že njegov videz pa je dajal vtis oporečnega izdelka. Inšpektorji so odvzeli nekaj vzorcev in jih dali v analizo, rezultati pa so sume le še potrdili.
Polbeli kruh, ki je bil v količini 280 kilogramov dobavljen 31. julija lani, je imel po navedbah opravljene analize zgrbančeno in poškodovano skorjo temne barve in zažgano, štru-
VOZNIK
PODLEGEL
POŠKODBAM
KOČEVJE — 13. marca ob 23.30 seje 23-letni Izidor Malerič iz Ljubljane peljal z osebnim avtomobilom iz Črnomlja proti Kanižarici. Zaradi prevelike hitrosti ga je pri vasi Kočevje pričelo zanašati, tako da je zdrknil na levo prek hodnika za pešce, kjer se je zaletel v vsek kolovozne poti. Poškodbe, kijih je mladi voznik dobil obnezgodi, so bile tako hude, da jim je že kmalu po prevozu v novomeško bolnišnico podlegel. Na vozilu je bilo škode za milijon din.
tokrat zataknilo. Privoljenja Jalovec ni dobil, pač pa so ga gozdarji prijavili zaradi kraje lesa. Tega dejstva tudi obravnava pred senatom novomeškega sodišča ni mogla ovreči. Povsem jasno je bilo namreč, da seje Jalovec za posek odločil na svojo pest, brez vsakršne privolitve in soglasja gozdarjev, karso potrdiletudi izjave slednjih na sodišču.
Sodišče je Jalovca obsodilo na plačilo 70.000 din denarne kazni, pri tem pa mu je v olajševalno okoliščino štelo skrb za dvoje mladoletnih otrok, bremenilen pa je bil zanj podatek, da tokrat ni bil prvič pred sodniki. Izrečena sodba še ni pravnomočna.
Z AVTOM V PEŠCA
KOČEVJE — 28-letni Saib Becič je 14. marca ob 1,53 vozil s peugotom iz Željn proti Kočevju in zadel pešca Alberta Primona in Darka Mesojedca, ki sta hodila po sredini ceste. Primon (o katerem smo že nekajkrat poročali) je bil lažje poškodovan in so ga s Kliničnega centra Ljubljana hitro odpustili, Mesojedec pa huje, saj ima večkrat zlomljeno nogo. Zaradi suma, da so bili morda pod vplivom alkohola, so vsem trem odvzeli vzorec krvi.
ŽE DRUGI PREVENTIVNI TEČAJ
KOČEVJE — Z namenom, da bi odgovorni delavci za izvajanje požar-nostnih ukrepov pridobili potrebno znanje, je SIS za varstvo pred požari minuli teden pripravila že drugi 45-urni tečaj. Oba tečaja je obiskovalo skupaj 48 tečajnikov. Cena prvega tečaja je bila 40.000 din in drugega 45.000 din, podoben tečaj v Ljubljani pa stane 62.000 din. Pri vsem temjepo-hvalno, da so domala vse delovne organizacije v občini imele razumevanje za izobraževanje svojih strokovnih kadrov.
V. D.
»POVPRAŠEVANJE« PO GORIVU
KOČEVJE — Te dni sose v Kočevju spet pojavile tatvine goriva iz vozil in avtomobilskega orodja, kar kaže, da imajo nekateri vozila, denarja za gorivo in vzdrževanje pa ne. Pri Betonarni je neznanec v noči z 12. na 13. marec izpraznil rezervoarje dveh tovornjakov in viličarja. Nekaj noči prej je skušal neznanec izprazniti tank avtomobila, ki je bil parkiran ob Novomeški cesti 2, pa so ga prepodili. T ako semujemudilo.dajetam »pozabil« 20-litrsko kanto. Iz avtomobila, ki je bil parkiran pri trgovini Gradbeni material, pa je zmanjkalo orodje.
V KRITIČNEM STANJU
KOČEVJE — Zaradi zloma lobanje in lobanjskega dna leži v kritičnem stanju v ljubljanski bolnišnici 16-letni E. T. iz Kočevja, ki je 13. marca vozil z neregistriranim motornim kolesom in brez izpita. Na Roški cesti je prehiteval viličarja in tovorni avto in zadel v zadnji del viličarja. Čepravje imel čelado, se je po glavi zelo hudo poškodoval. Na vozilih, predvsem na motornem kolesu, je za okoli 100.000 din škode.
NEVARNO
POMLADANSKO
KURJENJE
Prvi letošnji požari vnovič dokazujejo, kako se občani, ki požigajo travo na obronkih njiv, vinogradov ali celo gozdov, ne zavedajo nevarnosti in škode, ki jo s tem povzročajo. Niso ogroženi samo gozdovi. ampak tudi ptice pri pripravi gnezd in prva legla divjih zajcev. Glede na posledice gre v takih primerih za prekrške ali celo za kaznivo dejanje, komisije za varstvo okolja pa bodo ugotavljale kršilce in proti njim ukrepale.
Gorela trava in drevesa
Dokaza, kako nevarno je spomladansko kurjenje trave in odpadkov vinske trte — Obakrat poma-____________________gali	gasilci_____________________
VINJI VRH, SREDNJE LAKENCE — V posmeh vsem opozorilom o nevarnosti spomladanskega sežiganja trave in odpadkov vinske trte je samo minulo nedeljo kar dvakrat zagorelo. Suho in vetrovno vreme je namreč kot nalašč za širjenje ognja, kar seje v omenjenih dveh primerih najbolje pokazalo.
Tako je v nedeljo 47-letni Ciril Gruden iz Družinske vasi delal v svojem vinogradu v Vinjem vrhu. Ko je okoli 12. ure končal z rezanjem vinskih trt, je odpadke znosil na kup in jih zažgal. Pri tem pa ni pomislil na močan veter, kije ogenj bliskovito razgnal po okolici in ogrozil celo dve zidanici. Požar je uničil šest smrekovih dreves in dveslivi, last Vinka Bobiča, tako da je škode za okoli 30 tisočakov. Lahko pa bi bila še precej višja, če nepre-vidnežu ne bi prišli na pomoč prostovoljni gasilci iz Bele cerkve, ki so ogenj pogasili.
Podobno nepreviden je bil istega dne tudi 41-letni Marjan
Ogrinc iz Srednjih Lakenc. Možakar ima nad vasjo zidanico, ki jo je v nedeljo obiskal, pri tem pa zažgal suho travo na obronku pod zidanico. Ogrinc se potem za ogenj ni več zmenil, marveč je mirno odšel v zidanico in tam zaspal. Veter je medtem opravil svoje. Ogenj seje bliskovito širil po travi in kmalu je gorelo že dva hektara travnate površine, požar pa je zajel tudi manjši gozdni nasad. Na srečo so ogenj opazili vaščani in takoj pričeli gasiti, na pomoč pa so prišli tudi člani prostovoljnega gasilskega društva iz Mokronoga in požar naposled pogasili.
ca pa je bila prenizka. Tudi štruce, dobavljene dan kasneje — bilo jih je za 300 kilogramov — so bile nizke, spodaj udrte, skorjajebilazapečena, mehurjasta, zgrbančena in slabo povezana s sredico, slednja pa je bila zbita in premalo luknjičava. Šlo je skratka za oporečne izdelke, ki ne bi smeli v prodajo. In kako so na te obtožbe odgovarjali v Dolenjki?
Pojasnilo je bilo, da je bila novomeška pekarija v tistem času v obnovi in da so kruh dobavljali iz trebanjske pekarije. Kar pogosto da se je dogajalo, da niso dobili takšnega kruha, kot so ga naročili, kar jim je seveda oteževalo delo. V konkretnem primeru pa je bil sporni kruh edini, ki so ga tisti čas imeli v prodajalni, in bi potrošniki, če bi ga izločili iz prometa, ostali brez njega. Sploh pa, pravijo, kruh ni bil škodljiv zdravju, bil je le nekoliko stisnjen in temnejše barve. No, zakon je v takih primerih jasen, nesporno je tudi to, da je bilo v promet dano oporečno živilo, ker pa je šlo za osnovno živilo, kruh, je bilo sodišče tolikanj strožje. Emono Dolenjko, tozd Engro Detajl Novo mesto, so obsodili na denarno kazen 450.000 din, medtem ko jih mora Marija Korasa, ki je v tistem času nadomeščala poslovodjo, plačati 25.000. Sodba še ni pravnomočna.
B. BUDJA
»Dotrajana« pesa in sir
V prodaji živila s pretečenim rokom uporabe
METLIKA, NOV O MESTO — Po podatkih, s katerimi zadnje čase razpolagajo inšpektorji in na katere kažejo tudi spisi na sodišču, je še kako potrebno ob vsakodnevnih nakupih oko vreči ne le na ceno, pač pa tudi na uporabnost posameznih proizvodov. Veliko jih je, ki jimje potekel rok trajanja, trgovci pa se, bodisi zavestno, bodisi iz malomarnosti, za takšne stvari ne zmenijo kaj dosti. Enega od takšnih primerov je bilo moč najti v metliški samopostrežni trgovini, kije last mercatorja KZ Metlika, tozd Trgovina na drobno. Primer je že pred dnevi dobil epilog tudi pred senatom novomeškega sodišča, kazni pa niso bile majhne.
Gre za dvoje »odkritij«: eno nosi datum 17. julij 1986, drugo pa lanski 24. december. Julija je bilo v omenjeni samopostrežni trgovini v prodaji še 17 steklenic po 690 gramov pasterizirane pese iz Opuzena, katere rok proizvodnje je bil že 1. november 1984, tekst na ovitku pa je pojasnjeval, da je izdelek uporaben 18 mesecev. Malo matematike je potrebno za ugotovitev, daje pesi rok uporabnosti potekel že pred poltretjim mesecem. Podobne stvari so se 24. decembra dogajale s sirom.
Trgovci so imeli v prodaji 22 stogramskih zavitkov ABC svežega kremnega sira, katerega trimesečna uporabnost je bila prekoračena za 4 dni, ob njem pa še 24 škatlic TOPSI topljenega ovčjega sira za mazanje. Dvesto-gramskeškatlice so nosiledatum proizvodnje 21. avgust 1986, rok uporabe pa je bil omejen na 100
dni, kar pomeni, da bi ga morali trgovci že 24 dni poprej umakniti iz prodaje. To bi morali storiti tudi z 20,62 kilograma poltrdega mastnega sira »Baranja«iz Belega Manastira, ki po deklaraciji prav tako ni bil več uporaben.
Tako predstavnik delovne organizacije kot poslovodkinja trgovine sta napako priznala in obžalovala, hkrati pa pojasnila, kakšne težave imajo z dobavitelji in da nemalokrat dobijo v trgovino izdelke z že pretečenim rokom uporabe. No, naj bo kakorkoli, dolžnost trgovcev je, da takšne izdelke umaknejo iz prodaje, tega pa v Metliki niso storili. Senat sodišča je zategadelj delovno organizacijo obsodil na plačilo 400.000 din kazni, poslovodkinjo Sonjo Čečelič iz Metlike pa na plačilo 25 tisočakov. Sodba še ni pravnomočna.
B. B.
Drag pripis v hranilni knjižici
Pet mesecev zapora za Radomira Ivanoviča — Sam si je povečal saldo
NOVO MESTO — 38-letni Radomir Ivanovič iz Indjijeseje pred dnevi za nekaj ur znebil svoje jetniške celice v leskovškem zaporu, kjer prestaja kazen. Moral je namreč na pot v Novo mesto, kjer mu je senat tukajšnjega sodišča sodil zaradi novega kaznivega dejanja, tokrat ponarejanja hranilne knjižice in neupravičenih dvigov denarja.
Ni sicer docela pojasnjeno, kako in zakaj seje Ivanovič pred leti napotil ravno v Novo mesto, zato pa je dobro znano, da je pri ljubljanski banki — Temeljni dolenjski banki Novo mesto odprl hranilno knjižico s povsem določenim namenom. Nanjo je vložil 158,05 din, iz knjižice pa v vsega nekaj dneh dvignil domala sedemdesetkrat večji znesek, nedabi začetni kapital enkrat samkrat povečal. Način je dokaj enostaven.
Radomir Ivanovič je namreč pred začetni saldo neugotovljenega dne v novembru leta 1981 vpisal številko 10 in tako dobil znesek 10.158,05 din. Vedeti je pač treba, da so bili v tistem času še ročni vpisi v hranilne knjižice, to pa je Ivanovič dobro izkoristil. S tako prirejeno knjižico je namreč odpotoval najprej v Kuršu-mlijo, kjer je 9. novembra v Niški banki izpolnil dvižni listič za 4.000 din in jih s pomočjo lažirane hranilne knjižice tudi dobil. Le dva dni zatem
Ni denarja za varnost?
Kljub številnim opozorilom se požarna varnost v Črnomlju ne izboljšuje — Ni požarne vode _
je Ivanovič na enak način prišel do dveh tisočakov v beograjski poslovalnici Ljubljanske banke, še predtem pa je nove štiri tisočake dvignil v Kuršumliji.
Ivanovič je sodnikom dejanje v celoti priznal, povedal pa je, daje bil takrat v hudih denarnih škripcih, da je bil oče na operaciji, mati bolna in da je moral sam skrbeti za petčlansko družino. Prav tako je pojasnil, da bo znesek, s katerim je oškodoval banko, povrnila žena med časom, ko bo on prestajal kazen. Sodišče ga je ob dejstvu, da gre za specialnega povratnika, obsodilo na 5 mesece v zapora. Sodba še ni pravnomočna.
B. B.
ČRNOMELJ — Čeprav so v Črnomlju pripravili že nekaj problemskih konferenc o požarni varnosti v občini, zadnjo pa lani jeseni, vsi sklepi, kritike, usmeritve očitno niso kaj prida pomagali. Sodeč po gradivu, ki so ga pred kratkim obravnavali zbori občinske skupščine, se predvsem v delovnih organizacijah še vedno obnašajo zelo mačehovsko do požarnega varstva.
Tako kljub opozorilom v tozdu IMV še vedno obstaja največja nevarnost za nastanek in širjenje požara, saj so proizvodni in skladiščni prostori zgrajeni iz gorljivih materialov, prostori so zaradi stiske založeni, skladišča gorljivih odpadkov in tehničnih plinov so poleg kotlovnice in drugih energetskih objektov in še bi lahko naštevali. Vendar teh problemov ni moč odpraviti z delnimi rešitvami, ampak le s sanacijo proizvodnih in drugih objektov. V Bel-tu so sicer odpravili nekatera nevarna
NAFTNI MADEŽI NA TEMENICI
TREBNJE— Ignac Mikec iz Odrge pri Trebnjem je 10. marca seznanil občinski štab civilne zaščite Trebnje, da je opazil madeže na Temenici. Štab je takoj ha kraju samem z Območno vodno skupnostjo Dolenjske in ribiči ugotovil, da gre za madeže nafte. Ker ni bilo posnetka terena, ni bilo mogoče natančno ugotoviti, odkod se izteka nafta v Temenico. Dejstvo je, da so onesnaževanje opazili iz izvira nasproti črpalke Petrola pri Putniku. Ribiči so že ugotovili, da imajo ribe vonj po nafti, pogina pa še niso opazili. V petek je vodnogospodarski inšpektor izdal odločbo Petrolu, da izprazni lovilec olj in od tedaj so ugotovili, da se iztekanje nafte zmanjšuje. Vodna skupnost pa je morala namestiti niže od izvira onesnaževanja na Temenico posebno blazino, ob kateri laže odstranjujejo naftne madeže. Natančni povzročitelj onesnaževanja Temenice ni znan, vsekakor pa kaže pohvaliti samozaščitno obnašanje občana in hitro ukrepanje občinskega štaba za civilno zaščito.
žarišča ter rešili problem hidrantnega omrežja, shranjevanje gasilske opreme in orodja in servisiranje ročnih gasilskih aparatov, težave pa imajo še vedno predvsem s kladiščenjem vnetljivih snovi. Nevarnost požara je zaradi narave dela tudi v Iskri, kjer pa imajo glede na požarno obremenitev premalo požarne vode.
• V črnomaljski skupnosti za požarno varnost so v preteklem letu 'načrtovali, da se bo nateklo 26 milijonov dinarjev, zbralo pa seje za 10 milijonov več. To pa je komaj slaba tretjina denarja, ki ga (po)rabijo gasilci v občini. Kar 41 odst. te vsote pa so namenili za vzdrževanje gasilskih vozil.
Težave s požarno varnostjo so v ostalih manjših delovnih organizacijah v občini podobne. Še vedno pa v Črnomlju niso uredili sistema povezave vseh siren za istočasno alarmiranje, odpravili pomanjkanja požarne vode v industrijskem območju, slabo je označeno in vzdrževano hidrantno omrežje. Upravljavec omrežja pravi, da za to ni denarja.
M. B.-J.
PO DOLENJSKI DEŽEU
- 0 Večina Novomeščanov je, to lahko brez pretiravanja trdimo, v nedeljo živela za in s Planico. Po svoje sta se v to dogajanje vključila še novomeščana Ismet Cakovič in Nedeljko Lužija, in to s skoki od šanka do šanka. Ko sta bila primerno utrujena, sta uprizorila še pretep na novomeškem Glavnem trgu, zaradi katerega so ju medse sprejeli miličniki. Podrobnejši opis dogodkov je bil poslan sodniku za prekrške.
• Dolenjski miličniki so v minulem letu občanom zasegli 22 raznih pušk, 16 pištol, 3 nože, eksploziv in več kosov vžigalnikov, vži-galnih vrvic, petard, boksarjev ter nabojev. Pa ne, da se vrli Dolenjci že pripravljajo na pričetek 3. svetovne vojne!?
• Pojasnjena je še ena skrivnost. Statistika jevminulemletu zabeležila znatno manj prekrškov, ki sojih storili prebivalci Žabjeka in podobnih šotorskih naselij. Upanje v morebiten uspeh prevzgoje dolenjskih Romov je bilo razblinjeno v trenutku, ko je nekdo ugotovil, da je manj kršitev zato, ker je večina storilcev ta čas na prestajanju zapornih kazni.
PREVRNILA SE JE PREK BANKINE— 12. marca nekaj pred 1. uro ponoči seje 51-letnaOlesja Viskovičiz Splita peljala z osebnim avtom po magistralni cesti iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Podgračenem jepričelaprehite-vati tovornjak, takrat pa ji je nasproti s tovornim avtomobilom pripeljal 35-letni Milutin Bogojevič iz Konarjeve-ga. Viskovičeva je naglo zavila na desno, pri tem pa zadela zadnje kolo priklopnika, od koder je vozilo odbilo v drug tovornjak in seje nato prevrnilo prek travnate bankine. Voznica seje v nezgodi hudo poškodovala in so jo odpeljali v brežiško bolnišnico, medtem ko je materialneškode za kar4 milijone din.
TRČILA NA KRIŽIŠČU — 43-letni Franc Penca iz Mokronoga se je 13. marca ob 17.45 peljal z osebnim
avtomobilom od doma proti Trebnjemu. Pri Mirni je zapeljal skozi križišče s cesto, ki je označena z znakom »stop«. Po njej je tedaj pripeljal avtomobilist Janez Dolinšek, 29, iz Roj, ki ni upošteval znaka, pač pa je zapeljal v križišče. Med vozili je prišlo do trčenja. Poškodoval seje Franc Penca, ki so mu zdravniško pomoč nudili v novomeški bolnišnici. Materialno škodo so ocenili na kar 10 milijonov din.
POJASNILO — V prejšnji številki našega lista smo pisali o prometni nesreči, do katere je prišlo 4. marca v Lokvah. Na posredovanje Tomislava Kralja dodajmo, da je Marija Kralj vozila avtomobil po svoji strani ceste, medtem ko je trčenje povzročil 30-letni Franc Kobetič, ki je peljal po levi. Zaradi zadobljenih poškodb je bil v bolnišnico odpeljan samo slednji.
GOSTINSKO PODJETJE SEVNICA SEVNICA p. o.
Gostinsko podjetje Sevnica
objavlja prosta dela in naloge:
natakarje — 3 delavci
Pogoji: končana gostinska ali trgovska šola, 1-leto delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, 2-mesečno poskusno delo.
Prijave pošljite na gornji naslov, komisiji za delovna razmerja, in sicer v 10 dneh po dnevu objave. O odločitvi o izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu.
110/11
PRILOŽNOSTNA ZAPOSLITEV
Zveza prijateljev mladine občine Ljubljana Moste-Polje razpisuje dela in naloge kuharice, pomočnice v kuhinji in snažilke v otroškem počitniškem domu v ZAMBRATIJI pri Umagu za čas od 1. junija do 20. septembra 1987.
Delo je pogodbeno in primerno za mlajše upokojenke. Kandidatke, ki imajo kvalifikacijo in veselje do opravljanja naštetih del, naj se javijo na Občinsko Zvezo prijateljev mladine, Proletarska 1, LJUBLJANA, 61110 — LJUBLJANA.
Informacije po tel. (061) 447-272.
109/11
/O ljubljanska banka
TEMELJNA POSAVSKA BANKA n. sub. o., KRŠKO
Komisija za delovna razmerja
objavlja
v sektorju splošnih poslov
OPRAVILA ZA KADROVSKE IN SPLOŠNE ZADEVE
za določen čas enega leta, oziroma do vrnitve delavke s porodniškega dopusta
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonskimi predpisi, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo znanje, ki ga daje strokovna izobrazba VI. stopnje pravne ali druge ustrezne smeri, in 3 leta delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in kratkim življenjepisom v 8
dneh po objavi na naslov:
/
LB-Temeljna posavska banka Krško Trg Matije Gubca 1 68270 Krško
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku objavnega roka.
108/11
SOP Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo, CKŽ141
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD OPREMA
objavlja prosta dela oz. naloge:
1. strugarska dela — lahko začetnik ali pripravnik — 2 DEL. MESTI
Pogoji:
— končana poklicna šola za strugarja
— odslužen vojaški rok
— zdrava osebnost
— delo v dveh izmenah
— stanovanj ni
2. srednje zahtevna strugarska dela— 2 DELOVNI MESTI
Pogoji:
— končana poklicna šola za strugarja
— 3 do 4 leta delovnih izkušenj
— odslužen vojaški rok
— zdrava osebnost
— delo v dveh izmenah
— stanovanj ni
3. organizacija in dela pri embaliranju opreme — 1 DELOVNO MESTO
Pogoji:
— končana poklicna usmeritev — mizar
— 3 do 4 leta delovnih izkušenj
— odslužen vojaški rok
— delo v pokritih in zunanjih prostorih
— zdrava osebnost
— stanovanj ni
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba SOP Krško 8 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
222/11
SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM, NOVO MESTO Ulica talcev 3
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
razpisuje
prosta dela in naloge v gostinskih obratih:
2 NATAKARJA —- IV. zahtevnostna stopnja — enota Gostišče na trgu 2 TRGOVCA — IV. zahtevnostna stopnja— enota Gostišča na trgu
Dela so razpisana za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili na gornji naslov. Vloge sprejemamo 15 dni po dnevu razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 30 dni.
Informacije osebno na naslov ali telefon 21 —527, 21 —882.
215/11
MERCATOR—KZ KRKA NOVO MESTO TZO POLJE ŠENTJERNEJ T rubarjeva 4, Šentjernej Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
pospeševalec kmetijske proizvodnje
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da imajo visoko ali višjo šolsko izobrazbo kmetijske smeri '
— specialist poljedelstva ali živinoreje ter 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj pri delih in nalogah pospeševalca kmetijske proizvodnje,
— da izpolnjujejo pogoje po družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov v 8 dneh poobjavi. O izbiri bomo kandidateobvestili v30 dneh po končanem zbiranju ponudb.	224/11
emona dolenjka
68000 novo mesto, glavni trg št. 28 AKCIJSKA PRODAJA
EMONE—MESNE INDUSTRIJE ZALOG V VSEH PRODAJALNAH EMONA DOLENJKAOD19. 3.1987 do 28. 3.1987
— Emonska salama
— suha domača klobasa
— planinska salama
— Savska salama
— hamburška slanina, pečena
CENA 5.022, — din/kg
4.714,— din/kg 2.516,— din/kg 1.153,— din/kg
2.008,— din/kg
PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP!
AKCIJSKA CENA 3.872,— din/kg
3.629,— din/kg 1.938,— din/kg 846,— din/kg
1.530,— din/kg
212/11
GOSTIŠČE HENČKOV DOM«
VAS ZOPET VABI VSAK PETEK IN SOBOTO NA PLES.
ZABAVALI VAS BODO ANSAMBLI LABIRINT, SPOMIN, JERKO IN DRUGI. VSTOPNINE NI! Branko štubljar Tel.: 068/23-770
DOBIMO W SE OB SVEČI
'metropol
Vsako soboto vas hotel Metropol vabi na ples OB SVEČI z ansamblom »COF«
Kadar boš na rajžo šel, pridi mi	poved...
MALI OGLAS
\ sPoznat'avo\eto težave pred imajo vsako i	tovan)1,
SS5SS S--—
I Pos'fu »na srečamo na
S££S*—
1 novem zn^um 0Z vsem« pomagati vam	boste
informacijami, ki si)
' želeli
‘ Sifra.Hej,P°^einamj
SLTTVENUA
\SHef,pojdite z nami
if
DOLENJSKI UST
15
X'/ai
Nuklearna elektrarna Krško, p.o., Vrbina 12,
objavlja prosta dela in naloge:
1. sistem inženirja za razvoj soft vvarea,
2. specialista za instrumentacijo ter elektro opremo in sisteme,
3. inženirja za vzdrževanje sekundarnih sistemov,
4. kontrolorja kvalitete,
5. operaterja priprave vode,
6. orodjarja,
7. skladiščno-transportnega delavca,
8. pripravnika — za določen čas.
Pogoji: pod 1:
— opravljena II. ali I. stopnja tehnične ali ekonomske fakultete
— 24 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— znanje angleškega jezika
— poskusno delo 3 mesece pod 2:
— opravljena tehnična fakulteta elektro smeri — šibki tok
— 54 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— aktivno znanje angleškega jezika
— poskusno delo 3 mesece pod 3:
— opravljena II. ali I. stopnja strojne fakultete
— 36 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— znanje angleškega jezika
— poskusno delo 3 mesece pod 4:
— opravljena I. stopnja strojne fakultete
— 30 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— aktivno znanje angleškega jezika
— poskusno delo 3 mesece pod 5:
— opravljena 4-letna kemijska srednja šola
— 15 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— pasivno znanje angleškega jezika
— poskusno delo 2 meseca pod 6:
— VKV orodjar
— 15 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca pod 7:
— PK/NK delavec
— 2 meseca ustreznih delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca pod 8:
— opravljena I. stopnja ekonomske ali komercialne fakultete
— pripravniška doba traja 9 mesecev
Kandidati naj pošljejo svoje prijave v 10 dneh po objavi. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po končanem zbiranju
Republiški sekretariat za pravosodje in upravo KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI
objavlja prosta dela in naloge:
1. VZGOJITELJA
2. POOBLAŠČENEURADNEOSEBE — 2 izvajalca
3. VODJE IZMENE OBSOJENCEV TEHNIČNE KONTROLE
4. VODJE IZMENE OBSOJENCEV V KOTLARNI
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevatišena-slednje posebne pogoje:
Pod 1.
— da imajo višjo izobrazbo penološke, defektološke, pedagoške — smer domska vzgoja ali MVO ali druge ustrezne pedagoške smeri, progam za usposabljanje ali izpopolnjevanje in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 2.
— da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo penološke ali druge ustrezne smeri ali srednjo (triletno) izobrazbo ustrezne smeri s pogojem, da ob delu končajo srednjo penološko šolo, moški z odsluženim vojaškim rokom, in eno leto ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 3.
— da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo strojne ali metalurške smeri in eno leto ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 4.
— da imajo srednjo (triletno) izobrazbo tehničnesmeri, izpit za kurjača visokotlačnih parnih kotlov in eno leto ustreznih delovnih izkušenj.
Od kandidatov pričakujemo ustrezne moralne lastnosti, zavzetost in družbeno aktivnostpriuveljavljanjusocialistične-ga samoupravnega sistema, aktivno znanje slovenskega jezika, da niso obsojeni za kaznivo dejanje ali v kazenskem postopku. Kandidati bodo opravljali psihološki preizkus s testiranjem in razgovorom.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Za objavljena dela in naloge je povečana zavarovalna doba 12/16 mesecev.
Kandidatom nudimo samsko ali družinsko stanovanje. Prijave z življenjepisom in dokazili pošljite na naslov Kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni, 68233 MIRNA, v osmih dneh po objavi.
214/11
Na podlagi 116. člena statuta VIO BREŽICE TOZD OŠ DOBOVA
9
svet šole
razpisuje prosta dela in naloge
RAVNATELJA ŠOLE
(reelekcija)
Pogoji: Kandidat mora izpolnjevati pogoje iz96.členaZako-na o osnovni šoli in 511. člena Zakona o združenem delu, pogoje iz družbenega dogovora o kadrovski politiki občine Brežice, strokovni izpit, najmanj pet let delovnih izkušenj, organizacijske sposobnosti ter ustrezne moralno-politične vrline.
Kandidati naj se prijavijo razpisni komisiji v 15 dneh po objavi. Prijavi morajo priložiti dokazila. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku razpisa.	213/11
MERCATOR—KZ KRKA NOVO MESTO TZO KMETOVALEC, NOVO MESTO Cesta komandanta Staneta 34 Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
poslovodje prodajalne na Cesti komandanta Staneta 34
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da imajo končano šolsko izobrazbo V. zahtevnostne kategorije—poklic poslovodja ali kmetijski tehnik
— da imajo 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o šolski izobrazbi ter opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.	223/11
prijav.
220/11
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA, MESTNI TRG 26
K sodelovanju vabimo delavke, ki bi opravljale delo po pogodbi v manjšem počitniškem domu v Piranu:
1. KUHARICE
za vodenje dela v kuhinji, kuhanje in delitev hrane
2. KUHINJSKE POMOČNICE — SERVIRKE
za pomoč pri delu v kuhinji, prodajo pijač in serviranju hrane
3. POMOŽNE DELAVKE
za opravljanje pomožnih kuharskih del, pranje in pospravljanje sob in drugih prostorov
Prednost pri sklenitvi pogodbe imajo delavke z izkušnjami pri podobnih delih in nalogah.
Delo traja od 1. junija do septembra 1987.
Pisne prijave z opisom delovnih izkušenj sprejemamo8 dni po objavi na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, kadrovski oddelek, Ljubljana, Mestni trg 26.
225/11
SOP Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo TOZD KLEPAR, Krško, Gasilska 3
RAZPISNA KOMISIJA DELAVSKEGA SVETA TOZD KLEPAR KRŠKO
razpisuje
delovna opravila individualnega poslovodnega organa
DIREKTORJA TOZD KLEPAR.
Poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1. da imajo višjo ali srednjo šolsko strokovno izobrazbo ustrezne smeri,
2. da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
3. da aktivno obvladajo svetovni jezik.
Kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati tudi pogoje, določene z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Krško (25. člen).
Navedena delovna opravila razpisujemo za štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
SOP Krško, kadrovska služba, 68270 Krško z oznako:
»za razpisno komisijo TOZD KLEPAR«.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
226/11
Q novoles
Delavski svet TOZD TDP
razpisuje prosta dela in naloge
vodje splošnega oddelka
pod naslednjimi pogoji:
— končana višja šola pravne, upravne ali druge ustrezne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog
— kandidati morajo imeti organizacijske in vodstvene sposobnosti in
— izpolnjevati pogoje družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto
Kandidati naj oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Novoles, lesni kombinat Novo mesto—Straža, kadrovsko-socialna služba, s pripisom: »za razpisno komisijo TOZD TDP«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 60 dneh po končanem zbiranju vlog.	217/11
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO, n.sol.o.
takoj zaposli
1. brusilce, rezkalce in strugarje.
Pogoji: IV. stopnja, zaželjene delovne izkušnje
2. 10 delavcev za čiščenje kabin, peči in odvodnih kanalov v lakirnici TOZD Tovarne avtomobilov.
Delo se opravlja v drugi in tretji izmeni in je ustrezno nagrajeno!
3. 3 delavke za čiščenje pisarniških prostorov
Pisne prijave zbira IMV Novo mesto, kadrovsko pravni sektor, kjer posredujemo tudi vse ostale informacije.
136/11
SOP Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo, Krško, TOZD STORITVE,, Gasilska 3
KOMISIJA ZA ODPRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV
objavlja po sklepu delavskega sveta
JAVNO LICITACIJO OSNOVNIH SREDSTEV
TAM 57 T 5 BE 3,2, letnik 1982, izklicna cena 3.000.000.— din IMV 2200 D, letnik 1980, izklicna cena 600.000.— din gradbeno dvigalo, izklicna cena 100.000.— din
Licitacija bo v torek, dne 24.3.1987, ob 10. uri v SOP Krško, TOZD STORITVE, Gasilska 3. Ogled bo mogoč istega dne med 9. in 10. uro, v tem čašu interesenti plačajo 10-odst. polog od izklicne cene. V ceni ni vračunan prometni davek in ga kupec plača posebej.
Na licitaciji lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Plačilo in prevzem takojšen.	219/11
Onovoles
Komisija za delovna razmerja TOZD SIGMAT Brestanica
objavlja
prosta dela in naloge:
1. ključavničar — 2 delavca
2. obratni tehnik —1 delavec
3. vhodni in izhodni kontrolor — 1 delavec
Pogoji:
1. IV. stopnja, KV strojni ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj, poskusna doba 45 dni,
2. V. stopnja, strojni tehnik, 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusna doba 60 dni,
3. V. stopnja, strojni tehnik, 5 let delovnih izkušenj, poskusna doba 60 dni.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Novoles, lesni kombinat Novo mesto — Straža, n.sol.o. TOZD SIGMAT, 68280 Brestanica.	218/11
lesni kombinat n.sola novo mesto-straža
Komisija za delovna razmerja TOZDTPP
objavlja prosta dela in naloge:
1. kurjač — 1 delavec
Pogoji: končana III. stopnja (dimnikar ali kovinar) in 3 leta delovnih izkušenj
2. ključavničar — 1 delavec
Pogoji: končana IV. stopnja strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj
Kandidati morajo poslati vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Novoles, lesni kombinat Novo mesto—Straža, TOZD TPPGotna vas,68000 Novo mesto.
Komisija za delovna razmerja
TOZD ŽAGA Straža
objavlja prosta dela in naloge:
1. priučen lesar v decimirnici — obrat Ruperč vrh — 10 delavcev
Delo jev II. izmenah, prevoz iz smeri Novo mesto urejen.
2. priučen lesar — za decimirnico in žagalnico v Straži — 10 delavcev
Delo je dvoizmensko.
Kandidati morajo dostaviti vloge kadrovsko-socialni službi v 8 dneh po objavi na naslov: Novoles, lesni kombinat Novo mesto — Straža, 68351 Straža.
GIP PIONIR, TOZD KERAMIKA IN ZAKLJUČNA DELA 68000 Novo mesto, Slakova 5 Jugoslavija
telefon: (068) 21-201, 24-298 telex: 35710 yu pionir
Od 9. do 31. marca
^20 - 40»'«
Vsak delovni dan od 7-17h in v soboto od 7 - 12h
X _______________________:__S
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD GRADNJE
Delavski svet temeljne organizacije
razpisuje
prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — DIREKTORJA TOZD
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat za zasedbo razpisanih del in nalog izpolnjevati še naslednje:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri ter najmanj štiri oziroma najmanj šest let ustreznih delovnih izkušenj,
— da ima z dosedanjim delom dokazane organizacijske sposobnosti,
— druge pogoje, kijih določa družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Kandidate vabimo, da prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v 30 dneh po objavi na naslov: Cestno podjetje Novo mesto, TOZD Gradnje, Novo mesto, Ljubljanska 47, z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh posprejemu sklepa o imenovanju.
216/11
Ja z^^blmarho pr^ni^|ifoš$e4«llr zryžorcer/ (v^fikotff 0 x®"crh)/2aVtbye<; te/aše, pljčnike/|dqt? .S S y ploš(ffir1zdeluje'mQ/Tudk pq^«WsTtan^e j- iztjirti do d,etf(ajrfi ir/bafvi gfandlaUf	^	'
izdeinrem<T"tjahiram^osher madho ^btfkoVan^stO’. prilcw>kL{[h lahko, brez teživ m^itir<te^amr —
DO »GOK« ČRNOMELJ TOZD OBRT 68340 ČRNOMELJ
PRODAJA NA JAVNI DRAŽBI
1. TOVORNI AVTO ZASTAVA TIP 1500 TF-1, letnik 1980, reg. št. NM 634-02, nosilnost 835 kg s številom sedežev 3 + 1. Izklicna cena 250.000 din.
2. ZASTAVA KOMBI TIP 850, letnik 1980, reg. št. NM 615-54. Izklicna cena 250.000 din
3. Dvoplaščna cisterna 70001 za kurilno olje. Izklicna cena 850.000 din.
Javna dražba bo v četrtek, 26.3.1987, ob 13. uri na sedežu temeljne organizacije na Belokranjski cesti.
Ogled vozil je istega dne od 11. do 13. ure.
Pravico sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo položijo 10% varščino. 230/11
pamrsiira
NOVO MESTO
GIP »PIONIR«
Novo mesto, DSSS
objavlja prosta dela in naloge
1. pomočnika računovodje DO za tuji trg
2. računovodje TOZD I
3. računovodje TOZD II
Pogoji za sprejem:
1. končana VII., VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in 5,6 oz. 7 let delovnih izkušenj.
2. in 3. končana VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in 5 oz. 7 let delovnih izkušenj.
Kandidati bomo sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s pogojem tri mesečnega poizkusnega dela.
Vloge z dokazili o izobrazbi, dosedanjemu delu in življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: GIP »PIONIR« NOVO MESTO, DSSS, Kettejev drevored 37. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od zaključka razpisa.	234/11
HIDROMETEOROLOŠKI ZAVOD SR SLOVENIJE
Vojkova ulica 1b — LJUBLJANA RAZPISNA KOMISIJA
RAZPISUJE prosta dela in naloge
1. vodja radarsko-računalniškega centra na Lisci
2. sodelavca za komunikacijske operacije in opazovanja na radarsko-računalniškem centru na Lisci (dva delavca)
3. meteorološkega opazovalca r\a glavni meteorološki postaji v Novem mestu
Pogoji: pod 1.
— višja strokovna izobrazba, smer elektrotehnična ali fizika
— 3 leta delovnih izkušenj
— izpit B kategorije
— zaželjeno znanje programiranja pod 2.
— srednja izobrazba, štiriletni program elektrotehnične ali strojne smeri
— 6 mesecev delovnih izkušenj pod 3.
— srednja izobrazba, štiriletni program naravoslovne smeri
— 6 mesecev delovnih izkušenj
Poleg gornjih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne z zakonom določene pogoje.
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je v skladu s pravilnikom o organizaciji in delu zavoda. Pisne prijave zživljenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po razpisu oziroma objavi razpisni komisiji Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije, Ljubljana, Vojkova 1b. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.	232/11
KKKK
KRKA, tovarna zdravil n. aol. o., Novo mesto
KRKA, tovarna zdravil n.sol.o. Novo mesto
Komisija za cenitev in odprodajo
razpisuje
javno licitacijo, ki bo v soboto, 21.3.87, ob 11. uri v prostorih tovarne zdravil v Ločni
za sledeča sredstva:
Tovorni avtomobil zastava 645 AD reg. št. NM 684-78. leto izdelave 1980 izklicna cena 1.200.000.—Tovorni specialni kamion (smetar) TAM 5000 K
reg. št. NM 272-22, leto izdelave 1967
izklicna cena 1.350.000.— Prometni davek plača kupec.
Ogled vozil 1 uro pred licitacijo.
Informacije: Boris Rožič, tel. 22-441, int. 416, ali Darko Švajger, int. 533.	231/11
Komunalno in obrtno podjetje Brežice
Na podlagi sklepa, sprejetega na 13. redni seji komisije za delovna razmerja TOZD Gradbeništvo in obrt dne 16. 3. 1987,
objavljamo prosta dela in naloge
— NK gradbeno-komunalni delavec — 5 izvajalcev
Pogoji za zasedbo:
končana osnovna šola ali z delom pridobljene delovne izkušnje, poskusno delo 2 meseca, delo ni primerno za invalide.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, kratkim življenjepisom in dokazilom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: KOP Brežice, Cesta prvih borcev 9/I.
O izidu izbire bomo kandidateobvestili najpozneje v30 dneh po objavi.	233/11
Po sklepu upravnega odbora Gasilskega društva Vavta vas
se razpisuje
JAVNA LICITACIJA
za prodajo gasilskega kombija, letnik 1969, v voznem stanju. Izklicna cena 800.000 din.
Varščina se plača v višini 10% izklicne cene na blagajni gasilskega društva. Ogled kombija je možen eno uro pred pričetkom licitacije na dvorišču pri gasilskem domu. Licitacija bo v nedeljo, 22.3.1987, ob 9. uri pred gasilskim domom v Straži.
228/11
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO LJUBLJANA enota NOVO MESTO
OBJAVLJA RAZPIS ZA VPIS
1. V začetni letnik rednega višješolskega študija strojništva vNovem mestu v študijskem letu 1987/88 za40kandidatovv skladu z objavljenim razpisom v Delu, 24. februarja.
Vpišejo se lahko brez preizkusa znanja kandidati, ki so uspešno končali štiriletno srednje usmerjeno izobraževanje smeri strojni tehnik (tudi obratni), ladijski, metalurški tehnik (tudi obratni), tehnik kmetijske mehanizacije, kemijski, tekstilni tehnik, elektrotehnik, lesarski in naravoslovni matematični. Kandidati, ki so uspešno končali triletni vzgojno-izobraževalni program, se lahko vpišejo, ko uspešno opravijo preizkusznanjaizslovenskega in tujegajezi-ka, matematike ter fizike v obsegu učnega programa za strojnega tehnika.
2. Za evidentiranje za tretji letnik visokošolskega študija strojništva (ob delu — iz dela) za 40 kandidatov.
Vpišejo se lahko kandidati, ki so uspešno zaključili prva dva letnika visokošolskega študija strojništva ali višješolskegaz uspešno opravljenim preizkusom znanja iz matematike III ter dinamike in nihanj.
Obrazec prijave za vpis, ki ga dobite na vseh srednjih šolah, na zavodu za zaposlovanje in visokošolskih organizacijah, pošljite na Center za razvoj univerze, 61001 Ljubljana, p.p. 524, pod oznako »Prijava za vpis«, do 27. marca 1987. Pozneje sprejema prijave fakulteta za strojništvo in Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve »Boris Kidrič« v Novem mestu.
Prijavite se vsi, ki boste imeli izpolnjene pogoje za vpis do vpisa v septembru 1987. Vzgojno-izobraževalni proces fakulteta izvaja na Srednji šoli tehniških in zdravstvene usmeritve »Boris Kidrič« v Novem mestu. VPIŠITESENAVIŠJEŠOLSKIINVISOKOŠOLSKIŠTUDIJ STROJNIŠTVA. DOLENJSKA IN POSAVSKA INDUSTRIJA VAS POTREBUJE!
SMUČARSKI TEČAJ NAŠI DOBRO PLESALI
Tudi letos je TVD Partizan Sodražica med počitnicami organiziral smučarski tečaj. Za vsega 2.000 din smo lahko vsi, ki ljubimo zimske užitke na smučeh, preživeli čudovite dneve na strmini Izberja. Donit in šola iz Sodražice ter Riko iz Ribnice so nam dali brezplačno svoje delavce za vaditelje. ITPP Ribnica je prispeval denar za malico, TVD Partizan pa nam ni zaračunal uporabe vlečnice. Z nami se je trudilo pet vaditeljev.
PETRA VESEL, 7. r OŠ Sodražica
V naši telovadnici so 7. marca tekmovali plesalci s številnih dolenjskih šol. Natalija Cvelbar in Lidija Ruden sta bili drugi v kategoriji 1. do4. razred, Petra Zagorc in Suzana Lipar drugi med plesalci iz celoletne plesne šole. Par Urška Franko in Boštjan Cvelbarje bil tretji med 7. in 8. razredi, Renata Jankovič in Matjaž Recelj sta bila četrta v skupini 5. in 6. razredov. Naši plesalci so osvojili še prehodni pokal.	MOJCA BRULC.
DARINKA BRATKOVIČ OŠ Šentjernej
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
(Ljudska)
V SPOMIN
Te dni mineva leto dni, odkar si nas zapustil, ljubljeni mož, ata in stari ata
JOŽE
MATKO
iz Gabrja 83
Ostali smo brez tebe in tvoje prijetne družbe. V naših srcih sta ostala velika žalost in bolečina. Živel boš z nami, dokler bomo živeli mi. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob.
Vsi tvoji
II TEM TrnNII 11AQ 7ARIIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI
* I Cm I CLP MU V MO C.MMIIVIH PRflflAM — KUPIM — PnSFST — 7FNITNF pnuiinnc _ Rfl7Kin _ nm/CSTII A _ PRFKI IP.I _ PFSTITKF — 7AM\/Al F
PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
ir novo mest0	SKUPINSKA	POTOVANJA
giUDlOUr ® 25-125, 25-789 ZAKOLEKt|VE
tedenski koledar
Četrtek, 19. marca — Jožef Petek, 20. marca — Klavdija Sobota. 21. marca — Niko Nedelja, 22. marca — Lea Ponedeljek, 23. marca — Viktor Torek, 24. marca — Simona Sreda, 25. marca — Minka Četrtek, 26. marca — Evgenija
LUNINE MENE
22. marca ob 17.23 — zadnji krajec
kino
BREŽICE— 20. in 21. 3. angleški glasbeni film Absolutni začetniki. 22. in 23. 3. ameriški akcijski film Plačanec. 24. in 25. 3. angleški spektakel Pot v Indijo. Od 26.do 28.3. grški erotični film Mačji sindrom.
ČRNOMELJ:	19.	3. ameriška
komedija Zelena ljubezen. 20. in 22.3. francoska kriminalka Sokol napada. 22. 3. kitajski film Nepremagljivi Wu
ZAPOSLIM ključavničarja ali delavca za priučitev. Ključavničarstvo Cveto Šmajdek, Drska 19, Novo mesto. (1516-SL-ll)
TAKOJ ZAPOSLIM DEKLE za strežbo ali kuhinjo v gostilni. Tel. (061) 751-381. Gostilna Lampič, Vrhnika. (1482-SL-l 1)
DELAVCA za montažo rolet na terenu zaposlimo. Roletarstvo in kovinski predmeti. Medle, Žabja vas 47, Novo mesto. (1522-SL-ll)
SPREJMEM več pleskarjev in mladih fantov, ki imajo veselje za priučitev pleskarske stroke. Ivan Bobič, pleskarstvo, Marjana Kozine 51, Novo mesto, tel. 24-022, 21-115. (1436-SL-10)
TAKOJ ZAPOSLIM AVTOKLEPARJA, kvalificiranega, priučenega, ali fanta, ki ima veselje do tega dela. OD dober. Tel. (068)44-701 popoldan. (1809-SL-10)
ZAPOSLIM dve dekleti za delo v gostilni. Hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. GostilnaBru.iskole, Hrast, 68331 Suhor, tel. 50-125. (1571-SL-11)
TAKOJ ZAPOSLIM delavca na plastiki v Šentjerneju. Tel. 42-045. (1643-SL-l 1)
stanovanja
BREZPLAČNO oddam družini ali posamezniku konfortno dvosobno stanovanje v centru Novega mesta za enourno pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista (1661/87). (1349-ST-10)
motorna vozila
PRODAM JUGO 55 L, letnik 1985. Gorenc, Šegova 15, Novo mesto, tel. 24-255. (1514-MV-l 1)
PRODAM AVTO ZASTAVA kombi 435, letnik 1979. Jože Požun, Žurkov dol 37, Sevnica, tel. 82-297. (1481-MV-11)
GOLF JGL diesel, letnik 1985 (26000 km, petstopenjski menjalnik), prodam. Ivan Kafol, Trstenik 15 a, 68233 Mirna. (1507-MV-ll) PRODAM ZASTAVO 850, december 1985. Jože Cirnski, Cirnik 21, 68261 Jesenice. (1510-MV-ll) POCENI prodam dve škodi, ena je še registrirana. Tel. 49-114 v popol-. danskem času. (P11-10MO)
PRODAM motor PAN 4. Jenič, Šegova 6, Novo mesto, tel. 26-821. (1485-MV-l 1)
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Tel. 85-984. (1465-MV-ll) PRODAM JUGO 45, star 5 mesecev, fiat 127, letnik 1983. Ljubljanska 25, Novo mesto. (Pl 1-3MO) PRODAM TOMOS 15 SLC. Tel. 85-177 po 16. uri. (1456-MV-ll)
Dang. 24. 3. jugoslovanska komedija Sekula in njegove žene. 26. 3. nemško-francoska drama Pariz Teksas.
KRŠKO: 19. 3. nemški erotični film Orgije na carskem dvoru. 21. in 22. 3. ameriški pustolovski film Octopussy. 21. 3. ameriška kriminalka Nevsakdanja kri. Od 24. do 26. 3. italijanski vvestern Trinita. 24. in 25.3. italijansko ameriški film Bilo je nekoč v Ameriki. 26. 3. drama Ljubezenska pisma s premislekom.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 19. 3. slovenski film Čas brez pravljic. Od 20. do 22. 3. slovenski film Kormoran. 21. in 22. 3. (ob 20. uri) slovenski film Vdovstvo Karoline Žašler. 23. in 24. 3. gostuje Primorsko dramsko gledališče. 25. 3. ameriški spektakel Meso in kri. 26. 3. filmsko gledališče — francoski film Nepopravljivi Belmondo.
SEVNICA: 19. 3. avanturistični film Nevaren posel. 20. in 21. 3. komedija Fant iz kluba Flamingo. 22. in 23. karate Ping in pong. 25. in 26.3. kriminalni film Krvavo prosto.
KOMBI ZASTAVA 850 (nova školjka) ali nov neregistriran prodam. Jože Kic, Škocjan 6 a. (1463-MV-ll) PRODAM ZASTAVO kombi K 850, star pet let (4000 km), z renovira-nim motorjem. Vozilo je v celoti brezhibno. Cena 1,1 M. Ogled in informacije na tel. 24-192. (1467-MV-ll) PRODAM Z 750 LE, letnik 1984-december. Cena 120 SM. Novak, Krka 36, Novo mesto, tel. 27-796. (1470-MV-11)
126 P in APN 4 poceni prodam. Klobučar, Veliki Orehek 21, Stopiče. (1475-MV-l 1)
PRODAM Z 101 GTL, letnik 1983-november. Kralj, Ljubljanska 46, Bučna vas. (1478-MV-l 1)
PRODAM mini kuper 1000, letnik 1969, registriran. Tel. 25-212. (1480-MV-11)
V— 1200, letnik 1975-november, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. (068) 82-484po 18. uri.(1495-MV-ll) WARTBURG z rezervnimi deli prodam zelo poceni. Klobučar, Plemberk 9, Stopiče. (1498-MV-l 1)
ZASTAVO 101, letnik 1974, neregistrirano, v voznem stanju prodam, Milan Stolič, Dol. Ponikve 22, Trebnje. (1500-MV-l 1)
PRODAM novo zastavo 750, letnik 1975. Ogled v petek, soboto in nedeljo do 13. ure. Janez Ivančič, Ob Težki vodi 36, Novo mesto. (1501-MV-ll) R 4, starejši letnik, registriran do 1988, prodam. Alojz Oven, Sv. Rok, Novo mesto, (1526-MV-ll)
PRODAM ZASTAVO 128, letnik 1984 — november, 19000 km. Kovačič, Groblje 4, Novo mesto. (1537-MV-l 1) PRODAM Z 750, letnik 1977. Martin Mežnar, Gabrje 13. (1538-MV-l 1) PRODAM ZASTAVO 10L GTL, letnik 1984. Tel. 27-262. (1605-MV-l 1) R4GTL,letnik 1982,32000km,prodam. Hren, Smolenja vas 76. (1546-MV-11)
TOMOS 15 SLC prodam. Stane Perko, Gornji Križ 12, Žužemberk. (1552-MV-11)
PRODAM R 12, letnik 1975, in rezervne dele za R 12. Tel.(068)26-191. (1607-MV-ll)
PRODAM Z 750, letnik 1977, za 38 SM. Informacije Zdolska 18 a, Krško, stanovanje 70. (1558-MV-ll) PRODAM A3MS, dobro ohranjen. Marjan Muhič, Veliki Kal 3, Mirna peč. (1564-MV-ll)
PRODAM RENAULT 4 GTL J, letnik 1984, registriran do 16. 3. 1988. Redek, Krka 9, Novo mesto, tel. (068) 27-795. (1567-MV-ll)
ŠKODO 120 LS, letnik 1978-november, prodam. Cena 1,4 M. Tel. (068) 25-845, popoldne. (1569-MV-ll) Z 850, letnik 1985, prodam. Drska 25, Novo mesto, tel. 25-606. (1570-MV-11)
Z 750, letnik 1972, registrirano, vozno, prodam. Bušinja vas 2, Suhor
pri Metliki. (1573-MV-ll)
Z 101, letnik 1977, registrirano za eno leto, v dobrem stanju, prodam. Kosec, Velike Brusnice 72. (1574-MV-11)
PRODAM JUGO, star dve leti. Tel. 24-053. (1579-MV-l 1)
PRODAM karambolirano Z 750, letnik 1983. Janez Gašperšič, Gor. Medvedje selo 5, Trebnje. (1582-MV-11)
PRODAM ZASTAVO 750 S, letnik 1978, v zelo dobrem stanju. Sreber-njak, Veliki Slatnik 34, Novo mesto. (1583-M V-11)
PRODAM motorno kolo Tomos SC 15, staro leto in pol. Dušan Povše, Dr-ganja sela 24. (1585-MV-l 1)
PRODAM Z101, letnik 1975. Cegel-nica 29, Novo mesto. (1598-MV-l 1) PRODAM ZASTAVO 101 L, letnik 1978, karoserija obnovljena. Anton Derganc, Podgora 27, Straža. (1589-MV-11)
OPEL KADET C, 1200. letnik 1977, prodam. Črmošnjice 12a, tel. (068)43-758. (1590-MV-ll)
PRODAM Z 101 GTL 55, letnik 1984, registrirano do 19. 3. 1988. Tel. 84-525 Dušan. (1596-MV-l 1)
LADO 1300 S, novejši model, karambolirano, prodam. Kralj. Sela 3, Dragatuš. (1597-MV-l 1)
PRODAM Z 750 LE, letnik 1984. Gor. Straža 69, tel. 84-578. (1600-MV-11)
UGODNO PRODAM dobro ohranjen motor 15 SLC, letnik 1984. Tomaž Vrtačič, Gomila 25, Šentjernej. (1603-MV-I1)
UGODNO prodam Z 101, letnik 1978. Lado Brajkovec, Gornji Suhor 18, 68331 Suhor. Ogled popoldne. (1599-MV-l 1)
PRODAM APN-6, malo vožen tel. 25-894. (Pl 1-19MO)	1670/12
JUGO 45, nov, prodam. Tel. 21-529. (1609-MV-l 1)
PRODAM Z 101, letnik 1976. Marjan Bukovec, Ljubljanska 15. (1380-MV-11)
PRODAM JUGO 45,letnik 1982, registriran do 15.3.19888.Tel.26-913od 10,30dalje. (1611-MV-ll)
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1977, prevoženih 48000 km. Luzar, Pristava 21, Podgrad. Ogled popoldne. (1380-MV-l 1)
PRODAM nov motor Tomos avto-matik. Anton Miklič, Obrtniška 1, Trebnje. (1617-MV-ll)
PRODAM GOLF diesel, dobro ohranjen. Dol. Kamence 84, Novo mesto. (1618-MV-ll)
PRODAM DYANO 6, letnik 1978, in mizni rezkar s krožno žago. Jože Krivic, Češnjice 17, Trebelno. (1620-MV-11)
PRODAM ZASTAVO 750, december 1984. Andrej Pekolj, Zagorica 27, Veliki Gaber, tel. 44-211 ali 44-301. (1624-MV-l 1)
PRODAM ZASTAVO 101 komfort. letnik 1981. Drago Godnjavec, Benečija 7, Trebnje, tel. 44-211 ali 44-301. (1624-MV-l 1)
PRODAM FIAT 126. Informacije vsak dan od 13. do 16. ure na tel. 23-
249. (Pl 1-16MO)
PRODAM R18, letnik 1983. Marjan Turk, Podgrad 1, Novo mesto. (1632-MV-dl)
PRODAM FIAT 750 SC. Tone Kastelic, Mali Cerovec 4, Novo mesto. (1633-MV-l 1)
R 4, letnik 78, vozen, neregistiran, prodam. Branko Bohte, Uršnasela51. (,1656-MV-l 1)
FIAT 126 P, letnik 1983, 21.000 km, prodam. Informacije po telefonu 71-711, int. 95, dopoldan oz. 72-647 popoldan. (1659-MV-ll)
Ža R 4 prodam malo vožen motor in druge dele, letnik 81. Telefon 88-400. (1661-MV-l 1)
PRODAM TOVORNI AVTOMAN 8160 kiper, 10 t, letnik 1970. Ban Milan, Mačkovec 20, Novo mesto, tel. (068) 25-929. (1671-MV-l 1)
PRODAM Z 750za 120SM. Tel. 26-094. (Pl 1-21-MO)
PRODAM LADO. Dol. Kamence 94, Novo mesto, popoldne. (Pl 1-17MO)
LADO 1300 S, staro 16 mesecev, 15000 km, prodam, telefon 51-449. (pol.ll-MO)
GOLF dizel, letnik 1984, prodam. Trubarjeva 12, Krško, telefon 72-287. (1634-MV-l 1)
PRODAM APN 4, star eno leto. Marko Bevc, Lutrško selo 15. (1638-MV-11)
PRODAM FIAT 132/200 in ETZ
250. Telefon (068) 52-102. (1642-MV-II)
ZASTAVO 750, letnik 1983, prodam. Telefon 26-618. (1636-MV-l 1) APN 6, dobro ohranjen, prodam. Jože Murn. Trebča vas 22. Dvor pri Žužemberku. (1640-MV-l 1)
PRODAM nov TOMOS BT 50. Zupančič, Runkova 2, Novo mesto, (27-112 popoldne). (1645-MV-l 1) PRODAM JUGO 45, letnik december 1982. informacije na telefon 23-669. (I647-MV-11)
ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Telefon 23-764 popoldan. (1648-MV-11)
PRODAM VW1300, letnik 68, nemški, generalno obnovljen, registriran do septembra. A vbar, Bršljin !4,Novo mesto, (068) 21-202. (1652-MV-l 1) UGODNO prodam GOLFdizel, letnik 1985. Zbure 23, Šmarješke Toplice. (1649-MV-l 1)
PRODAM 126 P, nov, 1979. Telefon 24-570. (1651-MV-l 1)
prodam
PRODAM novo kolo ROG (5 prestav) ali zamenjam za BMX. Djuro Herendič, Cesta herojev 36, tel. 23-111. (1548-PR-l 1).
PRODAM 20 rabljenih oken (brez Štoka) raznih dimenzij, moped na tri brzine, potreben majhnih popravil, tri vrata za fiat 125, dva pulta-mize, nov akumulator za fička, kavč ter usnjeno jakno. Trivic, Bršljin 42, Novo mesto. (1484-PR-11)
PRODAM psa bernardinca z rodovnikom, starega dve leti. Tel. (068) 51-165. (1515-PR-l 1)
JABOLKA, neškropljena, prodam poceni. Gašperšič, Podgora, Straža. (1513-PR-l 1).
PRODAM diatonično harmoniko B,Es,As, izven serijska proizvodnja Melodija. Drago Tratnik. Irča vas 5, Novo mesto. (1486-PR-ll)
PRODAM velik kombiniran štedilnik (4 plin, 2 elektrika), potreben zelo majhne obnove. Tel. 24-192. (1467-PR-11).
UGODNO prodam STIHL 08. Tel. 43-821 (1477-PR-l 1).
PRODAM prikolico za osebni avto. Franc Vovk, Šmarjeta 57. (1474-PR-11),
PRODAM kobilo z žrebetom, staro pet let. Kosmač, Loka 21, Šentjernej. (1475-PR-l 1).
ZVOČNIKE PIONEER CS 757, 100/150 W in gramofon dual CS 607 prodam. Tel. 79-524 popoldne, (pol. 11MO).
PRODAM plastično cisterno (2000
I). Tel. 84-577. (1492-PR-ll) PRODAM bukov parket (5000 din
za m2). Tel. (068) 81-397. (1496-PR -
II).
PRODAM dva zvočna stebra SOL-TON in novo škropilnico VTP 25 MIO Standard s 50 m cevi. Jože Maver, Dol. nemška vas 54, Trebnje.
(1497-PR-11).
OTROŠKO POSTELJO z jogijem prodam poceni. Tel. 25-251 ali 24-406.
(1499-PR-11).
KITARSKI OJAČEVALEC Solton jazz chorus 100 prodam. Tel. (068) 24-949. (1502-PR-l 1).
PRODAM HARMONIKO (120-basno), klavirsko weltneister za 17 SM. Tel. 79-744 dopoldan od 11. do 14. ure. (P11-4MO)
UGODNO prodam seno. Tomšič, Lopata 9, Hinje. (1505-PR-ll) PRODAM trodelno omaro — sedežno garnituro. Kavč, vitrino, mizo in 4 stole. Tel. 25—637.
UGODNO PRODAM 2 odlično ohranjeni nizkoprofilni gumi Sava redial-jet 175/70 SR 13 (prevoženih okoli 2000 km) ter dve platišči z gumama Sava — Semperit 155SR 13 (prevoženih okoli 8.000 km). Pavel Perc, Drožanjska n. h., tel. (068) 81-660, Sevnica. (P8-19MO).
PRODAM belo dolgo poročno obleko št. 40—42. Bojane, Slavka Gruma 3, Novo mesto, tel. 27-341. (1610-Pr-11)
PRODAM šivalni stroj super slavica v kovčku. Tel. 82-073. (1613—PR-11) PRODAM dobro motorno žago homelite ter obračalnik za BCS. Jablan 30. Mirna peč. (1608-PR-ll)
PRODAM seno, koruzo, pšenico, gajbe. Trebnje, tel. 44-119. (1623-PR-11)
POCENI PRODAM rabljen pralni stroj gorenje. Tel. (068) 23-378. (1616-PR-11
PRODAM prikolico za osebni avto. Novak, Sr. Grčevje 10, Otočec. (1625-PR-11)
PRODAM trosedežno garnituro, staro šest let. Cena200.000din. Tel. 22-293 od 15. do 17. ure.
PRODAM dve beli dolgi dekliški obleki iz tujine za prvo obhajilo. Tel. (068) 24-307. (1628-PR-l 1)
PRODAM Motorno žago STIHL 56. Bačar, Mihovec 7, Novo mesto.
(1632-PR-11)
UGODNO PRODAM starejšo, dobro ohranjeno spalnico. Informacije vsak dan od 15. do 17. ure, po telefonu 24-176 ali 22-462. (1631-PR-11)
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK apolo, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 72-319 po 18. uri (1658-PR-11) REGAL IN SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. Telefon (068) 51-768. (1660-PR-ll)
NOVO SEDEŽNO GARNITURO za dnevno sobo ugodno prodam. Telefon 21-582 popoldne, (pol. 11-MO)
PRODAM sedežno garnituro za dnevno sobo. Pungerčič, Šegova 44, Novo mesto. (1646-PR-l 1)
KOZOLEC-pod prodam. J. Jordan, Suhor 3 , 68350 Dolenjske Toplice. Ogled od 16. ure dalje. (1602-PR-11)
PRODAM avtoradio kasetofon stereo, zvočnik, antena, ojačevalec. Lamovšek, Šentrupert 65, tel. 40-115. (1554-PR-11).
PRODAM diatonično harmoniko Melodija. Ivan Gričar, Štrauberk 6, Otočec. (1553-PR-l 1)
PRODAM večjo količino sena v bližini Metlike. Tel. (061)481-785 vsak dan po 15. uri (1556-PR-l 1)
PRODAM diesel motor žago Dol-man. Butalin, Ob Težki vodi 32, Novo mesto, tel. 27-678. (1559-PR-l 1).
PRODAM barvni TV Schaublorenz, daljninsko upravljanje, ekran 51, v odličnem stanju. Cena 250.000 din. Vit-asovič, Kettejev drevored 38, Novo mesto. (1563-PR-l 1)
PRODAM večjo količino kakovostnega sena. Franc Jerele, Brezovica 45, 68220 Šmarješke Toplice, tel. (068) 84-989. (1565-PR-l 1)
PRODAM brejo kravo (po izbiri) in nove sode za vino (300, 400, 500 1). Slak, Jordankal 3, Mirna peč. (1566-PR-11)
PRODAM novo cisterno Creina (22001). Tel. 33-259. (1568-PR-l 1) PRODAM kobilo, staro 9 let. Kosec, Vel. Brusnice 72. (1574-PR-l 1) POCENI PRODAM termoakumulacijsko peč (4 KW). Jerebova 6, Novo mesto. (1576-PR-ll)
PRODAM več koz z mladiči ali breje. Jože Retelj., Dol. Kamence 7 a, Novo mesto, tel. 25-904. (1584-PR-l 1) PRODAM SENO. Franc Hočevar, Stara vas 30, Škocjan. (1593-PR-l 1) PRODAM cirkular in trifazni bre-gar. Hudenje 5, Škocjan. (1594-PR-ll) PRODAM smuči (2,5 mjinpancerje. Ucman, Smolenja vas 65, Novo mesto. (1528-PR-ll)
UGODNO PRODAM KONJA, komat in gumi voz (14 col). Ogled možen po 15. uri. Naslov v upravi lista (1865/87). (1519-PR-ll)
PRODAM suho seno. Franc Vidic, Tel. 25-302. (1525-PR-ll)
BARVNI TELEVIZOR Iskra, prodam. Tel. 47-418, popoldan. (1329-PR-11)
PRODAM elektromotor (3 KW). Bojane, Dolenja vas 16, Otočec. (1527-PR-11)
PREDELNO STENO in rabljen štedilnik Gorenje na drva prodam. Tel. (068) 25-087. (1595-PR-l 1).
PRODAM motorno žago Husquar-na 770. Tel. 60-202. (pol. 11-MO) UGODNO prodam stabilni vrtalni stroj (1-fazni motor, 12 brzin). Tel. 84-682. (1604-PR-ll)
PRODAM gumi voz, lahek. Tel. 85-459. (1531-PR-ll)
BARVNI TELEVIZOR ITT in hladilnik (220 1) prodam. Jerele, Mestne njive 8, Novo mesto. (1410-PR-l 1) PRODAM EMO centralno peč. Bojan Deželan, Vel. Brusnice 70. (1535-PR-11)
OKROGLO MIZO s kromiranim podnožjem (zapakirano) prodam za samo 5,5 M. Tel. 27-330. (1539-PR-ll) KOBILO, staro štiri leta, B rodovnik, breja 10 mesecev, prodam. Kužnik, Podlisec 4,68211 Dobrnič. (1541-PR-11)
PRODAM ostrešje hiše dimenzije 16 x 19 ter plohe (ladijski pod) in hrastove deske. Tel. 21-115 od 15. do 16. ure.
(1544-PR-11)
PRODAM dva meseca star kiiper-sbusch. Tel. 85-921 popoldan. (1545-PR-11)
DVA RABLJENA KAVČA ugodno prodam. Tel. 24-433. (1550-PR-ll) NOV KASETOFON prodam. Tel. 26-724 v soboto od 17. do 19. ure. (1549-PR-ll)
kmetijski stroji
TRAKTOR IMT (35 KS) prodam. Turk, Brod 25, Podbočje. (1511 KS-11 MO)
PRODAM traktorsko škropilnico (3001). Janko Kosem, Mostec 35, Dobova. (P11-7MO).
PRODAM krožne brane. Tel. 85-984. (I465-KS-11).
PRODAM traktor 25-11 in gume (10 x 28). Jože Antončič, Prapreče 1, Šentjernej. (1464 KS-11).
PRODAM sadilnik za krompir po zelo ugodni ceni. Bohte, Stopiče 13. (1469-KS-l 1)
PRODAM traktorske gume Fulda 95-32. Tel. 56-759. (1763-KS10)
PRODAM novo samonakladalno prikolico SIP (19 m3). Franc Lapuh, Prilipe 8,68250 Brežice. (1483-KS 11).
PRODAM Traktor Ursus 35 s kabino. Cimermančič, Vinja vas 11, Novo mesto. (1411-KS 11).
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kriko, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista Je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo In uredniško politiko. Predsednik: Anton štefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik In vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-JakSe, Bojan Budja, Anton Jakie (novinarski servis In EP), Zdenka Llndič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna Številka 200 din, polletna naročnina 4.000 din, za delovne in družbene organizacije 8.000 din. Za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
TtKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB-Temetjna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm viSine v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.600 din, na prvi ali zadnji strani 5.200 din, za razpise, licitacije ipd. 3.300 din. Mali oglas do deset besed 1.300 din, vsaka nadaljnja beseda 130 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis
23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek
24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupSčIne SRS (St. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov, časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
NOVO — NOVO — NOVO — NOVO — NOVO~^
IB emona dolenjka
68000 novo mesto, glavni trg št. 28
Imate doma staro, lomljeno, neuporabno zlato ali zlate izdelke različnih velikosti in kakovosti, ki bi jih radi prodali, pa ne veste kje in kako?
EMONA DOLENJKA V NOVEM MESTU VAM DAJE PRILOŽNOST
Zlato in zlate izdelke lahko po ugodni ceni prodate v naši proda/alni OKRAS na Glavnem trgu 19 vsak dan v rednem poslovnem času trgovine. Okras se priporoča.
ZLATO JE TUDI DENAR —
EMONA DOLENJKA — OKRAS
službo dobi
PRODAM kosilnico za Toma Vinkoviča (30 KS). Stanko Alojz, Gruča, 4, Šentjernej, tel. 42-207. (1518-KS-11)
PRODAM dobro ohranjen traktor Vladimirac (32 KS, 1500 delovnih ur). Tel. (061) 789-135. (1606-PR-l 1).
DOBRO ohranjen traktor TZ 4 K14 in obračalnik za BCS prodam. Šavorn, Hrast 18,68331 Suhor. (1530-KS-l 1).
PO UGODNI CENI prodam nov molzni stroj nemške izdelavein 2 m3 suhih hrastovih plohov. Goršin, Črmošnjice 21, Stopiče. (1536-KS-l 1).
TOMO VINKOVIČ 18 KM in novo avtoprikolico prodam. Mikolan, Stopiče 38. (1540-KS-l 1).
PRODAM skoraj nov motokulti-vator Goldoni (14 KS diesel) s priključki in nove grablje za TV. Tel. 51-938. (1542-KS-l 1).
PRODAM traktorski priključek za vrtanje jam pri sajenju trt. Tel. 56-075.
(1551-KS-l 1)
PRODAM grablje za kosilnico BCS. . Tel. (068) 56-313. (1557-KS-l 1) PRODAM traktor Tomo Vinkovič, nov (22 KS). Tel. 85-051 zvečer. (1560-KS-11).
TRAKTOR Ferari (pregibni, s priključki) in plug PTO2(10col) prodam. Udovč, Malkovec 10,68295 Tržišče.
TRAKTOR Torpedo 4806 C (150 delovnih ur) prodam ali zamenjam za ferguson 39 KS ali univerzal 45 KS. Alojz Jamšek, Šmarješke Toplice 31. (1565-KS-ll).
PRODAM traktor TV 420, star dve leti. Milan Zadnik, Uršna sela 79, tel. 21-095, od 6. do 14. ure. (1577-KS-l 1).
PRODAM traktor Ferari, letnik 1972 (24 KM) s frezo. Tel. 772-953. (1590-KS-ll).
PRODAM traktor TV 522, letnik 1982, ter plug, brane, prikolico in odprto kabino za Torpedo 4506. Vidmar, Jama40, Dvor. (1591-KS-l 1) PRODAM traktor Ursus C 360. Kr-hin, Ostrog 34, Šentjernej. (1601-KS-11)
TRAKTOR DEUTZ 30 KM, s kabino in koso, prodam. Gotna vas 81, Novo mesto, tel. 21-529. (1609-KS-l 1) PRODAM nov plugIMT 755. Kastelic, Potočna vas 13,Novomesto.(1614-KS-11)
SAMONAKLADALKO MENGE-LE in bočno kosilnico za univerzal prodam. Vinko Mežič, Mali Podlog 13 68273 Leskovec. (1630-KS-l 1).
PRODAM nakladalko mengele za seno in traktor zetor super 50 (75 KS). Stjepan Benda, Otok 65, 41430 Samobor. (1619-KS-ll)
PRODAM MULTIKULTIVATOR muta gorenje (8 KS) s prikolico, rotacijskim plugom, frezo — vse novo. Telefon 24-570. (1651-KS-l 1)
PRODAM TRAKTOR ferguson 560, letnik 1985, menjam tudi za lažji traktor. Blanca, telefon 88-307. (1654-KS-11)
PRODAM TRAKTOR TV 523, plug, prikolico. Kobetič, Dolnji Suhor, Dragatuš. (pol. 11-KS)
PRODAM TRAKTOR fend, 20 KS, s koso in hidravliko, menjam tudi za P 126. Jože Gorenc, Dol. Brezovica 18, Šentjernej. (1641-KS-ll)
PRODAM TRAKTOR univerzal 445, s kabino in koso. Gradišar Janez, Dobrava 29, Škocjan. (1650-KS-l 1)
kupim
KUPIM kosilnico Alpina do starosti pet let in traktor Pasquali (18 KS). Branko Badovinec, Kidričeva 18 a, Črnomelj, tel. 51-667. (1521-KU-l 1)
V KRŠKEM ali bližnji okolici kupim manjšo hišo ali etažo v hiši. Imam enosobno lastniško stanovanje s telefonom V Ljubljani, katero v skrajnem primeru tudi zamenjam za Krško. Tel. (061) 268-991. (1462-KU-11)
KUPIM enosobno stanovanje ali garsonjero, po možnosti novo, v Novem mestu ali okolici. Tel. (068) 28-034. (1470-KU-U)
KUPIM rabljene plohe za zidarski oder. Tel. 22-179 popoldne. (1503-KU-U)
KUPIM večjo zazidljivo parcelo v okolici Novega mesta, lahko tudi starejšo manjšo kmetijo. Tel. 23-303 dopoldne. (1529-KU-11)
KUPIM mizarsko mizo in rabljeno ročno orodje. Tel. 56-075. (1551-KU-11)
KUPIM camp prikolico. Tel. 22-862. (1580-KU-11)
KUPIM KOSO za traktor Univerzal 445. Tel. 60-202. (pol. 11-MO)
posest
PRODAM zazidalno parcelo pri avtobusni postaji in živinsko tehtnico 1000 kg. Krajnc, Zabukovje6, tel. (068) 88-106. (Pl 1-I5MO)
PRODAM 13 arov vinograda na betonskih stebričkih v Šmavru. Voda, elektrika in asfalt v neposredni bližini. Žnidaršič, Dobrnič 19. (Pl 1-8MO).
UGODNI PRODAM ali dam v najem vinograd na žici in zidanico. Elektrika, vodovod, asfalt ter gozd v Beli krajini. Naslov v upravi lista (1866/87). (P11-9MO)
PARCELO v bližini Novega mesta z gradbeno dokumentacijo prodam. Tel. 27-687 od 19. do 20. ure zvečer. (1509-PO-l 1)
PRODAM njivo v k. o. Tomažja vas, 70,35 arov, cena 2.100.000 din. Vinograd (3,13 ara) v Vinjem vrhu, cena 110.000 din. Naslov v upravi lista (1867/87) (1459-PO-11)
VINOGRAD (do 10 arov) vzamem v najem v širši okolici Trebnjega. Tel.
ZAHVALA
Po kratki bolezn^nas je v 88. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama
MARIJA
ERLAH
roj. Ucman
z Vel. Cerovca 7
Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se TOZD Gozdarstvo Novo mesto in kolektivu Saturnus iz Ljubljane za podarjene vence, še posebej pa sosedi Jožici za ganljive besede ob odprtem grobu in gospodu župniku za lep obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Janez, sinova Franci in Tone, hčerka Marija z vnukom Andrejem, snaha Ivanka z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama
JOŽEFA
CVELBAR
iz Mršeče vasi 2, Šentjernej
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se DO Gradis Ljubljana za podarjene vence. Posebno zahvalo smo dolžni družinam Škulj, Bele in Košak, Splošni bolnici Novo mesto in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sinovi Franc, Marjan in Gustelj z družinama, hčerka Jožica z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, tašča, teta in botra
MARIJA
ZUPANČIČ
iz Korenitke 7
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, zlasti pa sosedom za nesebično pomoč, in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se TOZD Varnost Novo mesto, DO Tesnila 'Tiebnje, OOS CP TOZD Gradnje Novo mesto, gospodu župniku za lepo opravljeni obred ter pevcem za zapete žalostnike. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: VSI NJENI
ZAHVALA V 50. letu nas je zapustil sin
GRUBAR ANTON
Ljubljana
Prisrčna hvala gospodu iz Dravelj, govorniku za poslovilne besede, pevcem, darovalcem vencev in cvetja, Avtomontaži ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, in v tako velikem številu spremili pokojnega k zadnjemu počitku. Še posebej hvala sorodnikom.
Hčerka Sonja z družino, sin Bojan, mama ter sestra z družino
ANI PRIMC
Zato srce boli, ker tebe,
Ani, nazaj več ni.
V SPOMIN
15. marca mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama in teta
iz Koroške vasi 20
Hvala vsem, ki vam spomin nanjo ni ugasnil. VSI NJENI
Ljubljana. 17. marec 1987 Vsi njeni
Ljubezen, zvestoba, trud in trpljenje, skrb za nas — bilo je tvoje življenje.
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustila naša skrbna in nadvse dobra mama, babica. prababica in teta
IVANA NADRAH
rojena Samec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za sočustvovanje in izraze sožalja v naših težkih trenutkih. Hvaležni smo vsem. ki ste jo imeli radi, ji darovali cvetje, nam izrazili ustna in pisna sožalja ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala ZZB NOV »Dušan Kraigher« — Trnovo, stiškemu opatu, župniku, pevcem in pogrebcem iz Velikega Gabra za lep poslovilni
obred.
ZAHVALA
V 100. letu starosti nas je zapustila naša nadvse dobra teta
ALOJZIJA LUKEK
po domače Krištofova teta
z Mirne, Spomeniška ulica 18
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše tete se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in-sosedom iz Spomeniške ulice in prejšnjim sosedom iz Podradovnice, ki so sočustvovali z nami, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico pospremili na zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo družini Berg in Muhvič iz Podradovnice za posebno skrb, prejšnjemu zdravniku dr. Buchbergerju in zdravnici zdravstvene postaje Mirna dr. Leberjevi za zdravljenje in nego, župniku in dekanu za opravljeni obred in izrečene besede ob slovesu, cerkvenemu pevskemu zboru pa za zapete pesmi. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Vsi njeni
Tvoje življenje je bilo delo in trpljenje
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, praded in stric
ANTON VAJS
iz Svibnika 16 pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, soborcem, prijateljem in znancem, ki so nam v težkem trenutku pomagali, izrekli sožalje, poklonili dragemu pokojniku cvetje in vence ter ga v tako velikem številu pospremili do groba. Še posebej se zahvaljujemo za zdravljenje dr. Macanu in osebju Zdravstvenega doma Črnomelj, Enici Škof za organizacijo pogreba, nosilcem odlikovanj, praporov, pogrebnikom in govornikoma Stanetu Voglarju in Milanu Šimcu, pevskemu zboru upokojencev, godbi na pihala. Zahvaljujemo se tudi organizaciji Zveze borcev, Elektru Črnomelj, TOZD Gozdarstvo, TOZD IMV Črnomelj in Standard konfekciji iz Zagreba za podarjene vence. Hvala gospodu kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči vsi njegovi
(068) 44-433 od 18. do 20. ure. (1460-PO-11)
VINOGRAD na Trški gori ugodno oddam v najem. Tel. (061) 217-992. (1494-PO-ll)
PRODAM starejšo hišo in traktorske grablje za TV. Košiček, Žužemberk 203. (1517-PO-l 1)
V SEMIČU nad tovarno Iskra prodam parcelo, veliko 16,5 a, s podrto hišo, elektriko, vodnjakom in dobrim dostopom. Cena izredno ugodna. Tel. 24-192. (1467-PO-ll).
VINOGRAD, 600 trt na žici, zidanico, sadovnjak, 100 sadik (mešano), v Brezovici pri Suhorju prodam. Marko Predovič, Zagreb, tel. (041) 576-117. (1572-PO-l 1).
razno
ODDAM PSA čuvaja, starega štiri leta. Tel. 85-975. (1622-RA-ll) ODDAM V NAJEM dve sobi in verandi, primerno za gostinski lokal. Informacije dobite vsak dan pri Jožefi Tomažin, Straža pri Raki, pri avtobusni postaji Rimš. (Pl 1-14 MO)
PRODAM radio-kasetofona na Hitachi 3D7 in International. Tel. 25-633. (Pl 1-20MO)
IŠČEM VARSTVO za 10-mesečne-ga dojenčka. Glavni trg4, Novo mesto, tel. 24-314. (1520-RA-ll)
IŠČEM INŠTRUKTORJA matematike za prvi letnik elektrotehniške šole. Tel. 44-589. (1555-RA-l 1) NUDIM STROJEPISNE USLUGE. Tel. 51-938. (1542-RA-l 1)
preklici
Prepovedujem vožnjo in parkiranje vozil na parceli št. 496 in 93 nasproti gostilne Štupar na Dvoru. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Franc Mirtič, Dvor 4. (1653-PK-11)
STANKA SEBANC iz Mirne, Sokolska ul. 6, se ANDREJI KOLAR,Cesta
III.	bataljona UDU 12, Mirna, opravičujem za izrečene žaljive besede. (1587-PK-11)
Strogo preklicujem vsako košnjo in druge dejavnosti na pare. št. 145/4208
hiša in pare. št. 186/1 v Globočicah 24, KO Kostanjevica. Kdor preklica ne bo upošteval, bo sodno preganjan. Za Kosepha Gunde, Washington DC, USA, novi skrbnik s pooblastilom, potrjenim v Washingtonu D. C. (1547-PK-11)
čestitke
Dragemu NACETU DRAŠLERJU z Uršnih sel želijo za 80. rojstni dan vse najboljše in veliko zdravja. Peskarjevi iz Trebnjega. (1524-ČS-l 1)
Jožetu Gazvodi iz Šentjošta za 88. godovanje in sinu Jožetu Gazvodi, ki živi v Canadi iskrene čestitke in še mnogo zdravja, želijo vsinjegovi. (Pl 1-I8MO)
Dragi mami in stari mami JOŽEFI GOLOB iz Birčne vasi za njen god iskrene čestitke, največ pa zdravja, želijo otroci z družinami. (1543-ČS-l 1) KESTNERJEVI mami JOŽEFI iz Dobindola žel ita vse najboljše ob njeni devetdesetletnici družini Ivana Šlavna iz Nemčije in Franca Šlavna iz Dolenjih Lakovnic. (nar. 11-MO)
Iskrene čestitke mami JOŽEFI PANGERC iz Velike Loke za god, želijo obilo dobre volje, posebno pa zdravja, hčerke in sinovi z družinami. Čestitka velja tudi Tonetu za minuli praznik. (1612-ČS-ll)
Dragemu JOŽETU ZAVRŠKU iz Dol. Prekope pri Kostanjevici iskreno čestitamo za njegov god ter mu želimo veliko sreče in zdravja — ata, obe mami, hčerka Jerneja in žena Majda. K čestitki se pridružujejo vsi, ki ga imajo radi. Enake čestitke pošiljamo Ravšlje-vim v Munchen za njihov praznik, ki ga praznujejo ta mesec, mami Jelki pa za minuli praznik. Oče Alojz, sinova Danilo in Denis, Završkovi, Kuharjevi in Florjančičevi. (1657-ČS-l 1)
Dragemu sinu in bratu JOŽETU GOLOBIČU iz Bučke, ki praznuje 20. rojstni dan in god, iskreno čestitamo in želimo še veliko sreče v nadaljnjem življenju — mami, ati in sestra Mateja. Enake čestitke so namenjenedobremu atu JANEZU NOVAKU iz Radulj za 85. pomlad in mu želimo, da bi ostal še dolgo med nami. (1635-ČS-ll)
Dragemu možu in očetu JOŽETU KUMPU iz Gor. Sušic, ki danes praznuje svoj praznik, iskrene čestitke, da bi bil še dolgo med nami—žena Marija in hčerki z družinama. (1644-ČS-ll)
obvestila
KRAJANE IN DELOVNE ORGANIZACIJE OBVEŠČAM, da opravljam vsa slikopleskarska dela, lepljenje tapet, brizganje radiatorjev, pleskanje napušev in žlebov, polaganje toplih podov in itisonov. Jože Požun, slikopleskarstvo, Žurkov dol 37, Sevnica, tel. 82-297. (1481-0 B-l 1)
TV ANTENE — meritve, montaža, vzdrževanje vseh vrst antenskih naprav. Tel. (061) 321-637 do 10. ure. (1261-OB-9)
GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja ledeni, rosi ali toči, pokličite servis za izolacije na Ptujski c. 89, tel. (062) 413-606. Delamo po najnovejših metodah. Dam dve leti garan-cije. Viktor Pajek. (754-OB-7)	_
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da JANEZOVA KLET na Trški gori prične obratovati 20. marca (od 10. do 22. ure). Se priporočamo! K1588-OB-11)
TESNJENJE OKEN IN VRAT
MARJAN ČUČNIK
i Cenjene stranke obvešča-2 mo, da montiramo GUMIJASTA TESNILA NA VSE VRSTE OKEN IN VRAT. 1
'Informacije in naročila spre-1 ijemamo na telefon (068) 20- ( ,408.
184/9-87
POPRAVEK Pri zahvali, ki je bila objavljena 13. 3. 1987 za NIKOTA VESELIČA iz Purge 8, je bilo izpuščeno sin, brat in stric. Zahvaljujemo se tudi lovcem.
DRAGA POLJAK
roj. Bmčič iz Metlike
Čas neizogibno beži, a bolečina ostaja. Večno boš v naših srcih, saj si bila in boš ostala del našega življenja.
TVOJI NAJDRAŽJI
V SPOMIN
20. marca mineva žalostno leto, polno bolečine in praznine v naših srcih, odkar nas je prezgodaj zapustila naša ljuba sestra in teta
Povsod te iščejo oči, odkar te, ljubi mož France, več ni.
Tvoja žena z bolečino v srcu zdaj trpi. Žalost, bolečina v srcu bo ostala, dokler ne bom jaz, kot zdaj ti, v grobu spala.
V SPOMIN
23. marca bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapusti! naš dragi mož, brat in stric
FRANC JUDEŽ
iz Vine gorice, Trebnje
Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala!
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas je zapustil oče, stari oče, brat, stric, ded in praded
ANTON MEŽNARŠIČ
iz Prečne
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkem trenutku pomagali, nam izrekli sožalje, podarili pokojnemu vence in cvetje, in za ostalo pomoč ter za spremstvo pokojnega do zadnjega doma. Naša zahvala TOZD Varnost, g. župniku pa za opravljeni obred.
n	Žalujoči:	vsi	njegovi
LUDVIK BIZJAK
»Prek 300 igralcev iz najmanj 17 vasi se je zvrstilo v teh 40 letih na naših odrskih deskah in verjetno ne bi naše! nikogar, ki bi odnesel slabe vtise,« pripoveduje Ludvik Bizjak, krepak 70-letnik Mrzle Luže. Njegov poklic je kmetovanje, njegov po-
!
*
*
S
*
0 0 0
!i
0 0
'0 0 0 0
'0
'0 0
'0 0 0 0 0 0 0 0 0
'0
\
0
\
1
0 0
\
0 0 0
j:
0 0
j
^ glavitni konjiček pa ljubiteljsko gledališče. To je pravzaprav postalo že kar stalni spremljevalec Bizjakovega plodnega življenja, najsi je sla! na odrskih deskah kot eden glavnih igralcev ali kot režiser, najpogosteje pa se je Ludvik pojavljal kar v obeh zahtevnih vlogah.
Kulturno-umetniško društvo Ivan Cankar iz Velike Loke, male krajevne skupnosti v trebanjski občini, bi brez Bizjakove ljubiteljskegledališke dejavnosti gotovo ne imelo tako bogate in pestre zgodovine. Tudi zato je Linhartova listina, novo ustanovljeno priznanje za ljubiteljsko gledališko ustvarjalnost, ki gaje kot prvemu Slovencu podelilo Združenje gledaliških skupin Slovenije prav Ludviku Bizjaku, končalo v pravih rokah.
Pod Bizjakovo režijo je KUD Ivan Cankar gostovalo v vseh dolenjskih občinah, najtopleje pa so amaterje iz Velike Loke sprejeli na gostovanju v Metliki.
Bizjaku je ostalo to gostovanje z Miklovo Zalo v lepem spominu, ker se pač ni nadejal, da bodo v mestu gledalci tako živo spremljali dogajanje na odru in na koncu seveda nisto skoparili z že prislovično belokranjsko gostoljubnostjo.
Ludvik je bil zadnja leta največkrat še edini kmet igralec, vsi drugi člani ansambla so bili delavci, izobraženci. Za gledališče se je navdušil že pred zadnjo vojno, leta 1934, ko so ga sokoli poslali na 3-mesečni tečaj za telovadbo in kulturo v Ljubljano. V domačem Škovcu si je naredil bradljo in pridno vadil »Danes ne morem več narediti ročne stoje kot pred nekaj leti, sem se preveč zredil, mi je pa telovadba veliko pomagala k zdravju in pravilni drži,« pravi Bizjak. O sebi govori, da je že od rojstva kmet. Sedmero otrok na domačiji v Skovcu je še v rosnih letih ostalo brez očeta, ki se je ponesrečil, ko je padel zjablane. Ludviku je bilo ob nezgodi komaj tri leta, zato se očeta le medlo spominja. Otroci so se še bolj strnili okoli ovdovele matere in prebrodili težke čase. Oče je bil ugleden vaščan, saj je bil med 1. svetovno vojno župan Velike Loke, ki je bita večja občina kot trebanjska, saj je združevala šenllovrenško, čateško in še de! trebanjskega območja.
Z režijo se je začel ukvarjati šele po osvoboditvi. Na Martinovo nedeljo leta 1946 so v Veliki Loki igrali Dve nevesti, naučili so se še Domna in Bukovčev hlev je bil kar pretesen za dobri dve stotniji gledalcev. Bogato kulturno delo je vaščane v Veliki Loki prisililo, da so si že leta 1949 zgradili zadružni dom.
»Res je bilo pred vojno več časa za kulturo, a tudi pozneje nismo nikoli igrali pred polprazno dvorano,« pravi Bizjak, ki je zna! navdušiti za gledališče tudi svoje otroke, a pri tem ni zanemaril dela na kmetiji.
■ PAVEL PERC
PREVEČ SESTANKOV, PREMALO OTROK
Na območju današnje občine Kočevje so v povojnem obdobju ukinili okoli 20 osnovnih šol, in to predvsem zaradi pomanjkanja otrok. Neka prosvetna delavka je to ugotovitev komentirala tako: »Po vojni je otrok manj zato, ker imamo preveč sestankov, zaradi česar zmanjkuje časa za ljubezen«.
ZDR A VI BOLNIKI
KOČEVJE, RIBNICA — Nenavadno zdravi so postali delovni ljudje in občani na območju Zdravstvenega doma Kočevje — Ribnica (in verjetno še kje). Včasih so bolniki in »bolniki« prositi zdravnike za bolniški dopust, zdaj pa jih resnični bolniki milo prosijo, naj jih vendar pošljejo na delo. Vzrok za tako delovno zagnanost seveda ni njihova resnična sposobnost za delo in tudi ne volja. Bolnike »ozdravi« predvsem dejstvo, da dobe med bolniško približno polovico osebnega dohodka (nadomestila) manj, kot če bi delali. S tako »skrčenim« mesečnim osebnim dohodkom seveda ne more živeti niti skromno plačani delavec in celo direktor ne.
J. P.
JE ATELJE OBRTNI LOKAL?
KOČEVJE — Kočevski slikar in vodja Likovnega salona Ivan Brudar je pred kratkim končno le dobil atelje. Veselo je bil presenečen, ko je bila njegova prošnja hitro rešena. Ni ga motil niti pogoj, da mora vtem prostoru dovoliti sestanke hišne samouprave, saj je splošno znano, da hišna samouprava skoraj povsod bolj slabo deta in so sestanki zelo redki, pa tudi udeležba ni posebno velika. Neprijetno pa ga je presenetilo dejstvo, da mu atelje zaračunavajo kot poslovni prostor. Podobno so nedavno poizkušali zaračunavati ateljeje tudi beograjskim likovnikom. Beograjski likovniki so se temu odločno uprli in zahtevali, da se jim najemnina za atelje zaračunava toliko, kot bi znašala za tak prostor stanarina. S to zahtevo so menda tudi uspeli.
Lahko je izboriti kaj takega beograjskim likovnikom, ki jih je veliko, a kaj naj stori osameti kočevski likovnik?
prazna je glava, so usta. (Ljudska
• Čimbolj tembolj polna modrost)
• Ena roka se niti v morju ne more sama umiti. (Slovenski pregovor)
V iglicah trikrat več žvepla
Vse huje ogroženi kočevski gozdovi — Največ onesnaženja pride od drugod
KOČEVJE — Meritve onesnaženosti zraka v zadnjih šestih kurilnih sezonah so pokazale, daje bil zrak v kočevski občini najbolj onesnažen v sezoni 1982/83, ko je bila kočevska občina po onesnaženosti nadrugem mestu v republiki, vpred-lanski sezoni je bila na25., v lanski pa na 16. mestu. Glavni domači vzroki onesnaževanja zraka so delovne organizacije (Melamin, Oprema, LIK, svinjska farma v Klinji vasi), kurjenje na mestnem smetišču in zasebna kurišča.
Največ onesnaženega zraka dobiva kočevska občina od drugod, in sicer od reške rafinerije in termoelektrarne Plomin. Raziskave one-snaženostizrakavGorskem Kotaru, ki so jih opravili hrvaški strokovnjaki v sodelovanju z nemškimi, so pokazale, daje na tem območju, ki meji na občino Kočevje in tudi Belo krajino, zrak izredno močno onesnažen, in sicer že tako kot v industrijskem Porurju v Nemčiji. Izredno močnoje onesnaženje s težkimi kovinami, ki najbolj vplivajo na obolevnost in izumiranje gozdov.
Raziskave po tako imenovani mreži poizkusnih ploskev so pokazale, da je v kočevski občini najbolj ogrožena jelka, kije večina zajeta v skupini »v propadanju« in »zelo ogrožena«, za njo pa smreka, medtem ko je v bukovih gozdovih škoda manjša. Kočevske gozdovepa zelo ogroža tudi jelenjad.
• Na zadnji seji sveta za varstvo okolja pri predsedstvu občinske konference SZDL Kočevje so izvolili za namestnika predsednika tega sveta inž. Antona Prelesnika. Predsednikje dr. Mihael Petrovič.
Stopnjo onesnaženosti je možno zniževati na več načinov. S širjenjem ogrevanja iz centralne toplarne bi odpravili množico kurišč po stanovanjskih blokih in zasebnih hišah. »Oprema« bo v kratkem dobila svojo čistilno napravo. Preprečiti bi kazalo sežiganje na mestnem smetišču.
Seveda se je potrebno boriti tudi proti onesnaževanju od drugod. Tako se kočevski gozdarji v sodelova-
nju s hrvaškimi v Gorskem Kotaru in postojnskimi borijo proti gradnji termoelektrarne Plomin II oziroma proti temu, da bi začela delati brez čistilnih naprav. Premog iz Raše, ki ga kuri, ima namreč zelo veliko žvepla in njeni plini bodo povzročali še dodaten »kisli dež«. Že sedanji Plo-min I ga povzroča veliko, saj so raziskave pred nekaj 1 eti pokazale, da je v iglicah kočevskih smrek za trikrat več žvepla, kot znaša povprečje v Sloveniji.
O vsem tem in drugih oblikah onesnaževanja okolja so razpravljali na zadnji seji sveta za varstvo okolja pri predsedstvu OK SZDL. O tem bodo gotovo razpravljali tudi na javni tribuni,
J. PRIMC
Cez domačo salamo je res ni
47 salam in 5 klobas na 26. pokušnji v gostilni Vrtovšek v Sevnici — Kakovost izdelkov dobra — Veliko povprečnih, malo izredno dobrih salam
SEVNICA — Sevničani so se spet izkazali kot gostoljubni in pravic-oljubni ljudje. Na 26. pokušnji salam in klobas v gostilni Vrtovšek so kot že običajno ravno na 40 mučenikov dan tri najvišja mesta dosegli salamarji iz drugih krajev. Tolažba morda ostaja, ker sta prvo- in tretj-euvrščeni Posavca in si je moč tak
REVIJA OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN
DRAGATUŠ — V nedeljo, 22. marca, bo ob 10. uri v kulturnem domu v Dragatušu 4. revija otroških folklornih skupin iz Bele krajine. Sodelovale bodo folklorne skupine iz dragatuške, črnomaljske, viniške in semiške osnovne šole ter mladi gribeljski tamburaši, gostje pa bodo folkloristi iz Tržiča. Najboljša skupina se bo udeležila republiške revije. Po nastopu bo pogovor z mentorji.
izid napetega tekmovanja razlagati tudi kotdobrohotnonakazanovoljo Sevničanov, da vsaj salamarji utrdijo zrahljane posavske vezi.
Sicer pa so imeli salamarji škarje in platno sami v rokah, ko so pripravljali te mesne dobrote za svojce in prijatelje. Tisti hip, ko so izdelke dobili v ocenjevanje člani posebne komisije, ki jo vodi medobčinski veterinarski inšpektor dipl. vet. Boris Stariha, je bila usoda, se pravi končna strokovna ocena, odvisna od mož, ki so jih v preteklih letih nekateri že preizkušali z raznimi industrijskimi izdelki. Seveda je take primerke komisija pri priči razkrinkala in sanj o količkaj konkurenčnem boju z domačimi salamami in klobasami je bilo naglo konec.
»Kvaliteta letošnjih 47 salam in 5 klobas, ki smo jih ocenjevali je bila dobra. Malo je bilo izredno kvalite-
BREŽIČANA V VRHU — Stroga komisija je največ točk za okus in obliko salame dodelila Ivanu Sečnu (Brežice), gostilničar Tine Steiner iz Ločice pri Polzeli je bil vesel 2. mesta, a tudi drugi Brežičan Branko Jurič ni pričakoval »brona«. Čast Sevničanov je s 4. mestom rešil gostilničar — gostitelj Franci Vrtovšek. Na sliki: predsednik sevniškega Društva salamarjev Stane Liparje prvouvrščenemu salamarju ob pokalu izročil še nagrado generalnega pokrovitelja prireditve Slovina. (Foto: P. Perc)
Zadnji ples za prvi nastop
Mladi val iz Šentjerneja — na poti k poslušalcem
ŠENTJERNEJ — Zabavnoglasbeni ansambel Mladi val iz Šentjerneja je v okviru tedna turizma na Dolenjskem lani nastopil v tekmovanju za Prvi glas Dolenjske na Otočcu in se z lastno skladbo uvrstil med prve štiri. Predstavil se je v splošni bolnišnici v Novem mestu, iztržek od tega nastopa je šel v sklad za nabavo dragih medicinskih aparatov. Nastopa sploh veliko, med drugim igra za ples vsako soboto v gostilni Turk v Maharovcu. Februarja letos so člani posneli v studiu Akademik dve lastni skladbi, in sicer Zadnji ples, s katerim bodo tekmovali v popularni radijski Pop delavnici, in Lidijo.
Fantje iz Mladega vala, pravijo, so med najboljšimi tovrstnimi sestavi na Dolenjskem. Povprečna starost v ansamblu je dvajset let, imajo pa veliko volje za svoje glasbeno ustvarjanje.
Slednje nedvomno potrjuje Drago Drobež, klaviaturist in pevec, kije šel s troizmenskega dela v Iskri za poštarja, da bi lahko igral.
Ansambel je imel v začetku težave z nabavo instrumentov in s prostori za vaje. Drago glasbeno opremo so nabavili, s številnimi prostovoljnimi delovnimi urami so spremenili bivši hlev v svoj glasbeni studio. V tem prostoru v vasi Gomila vadijo do štirikrat na teden. Težav z glasbenim materialom nimajo, spremenili so program, ki ima
zdaj kar deset njihovih skladb, kot so Lidija, Zadnji ples, Krka.
M. GREGORČIČ
tnih, veliko povprečnih, nekaj pa je bilo spet takih, ki so pravzaprav stalno slabe, a žal ne vemo, zakaj so slabe. Ali zaradi slabe kakovosti mesa ali morda zaradi tehnologije. Menim, da bi bilo koristno, če bi pospeševalci oz. zadruga organizirali 2do 3 predavanja, da bi sekmetjein drugi salamarji seznanili s tehnologijo klanja, hlajenja in sploh obdelave mesa ter proizvodnje salam. Izdelke so morali vsi prinesti 24 ur pred tekmovanjem, da so salame pregledali zoper trihinelozo. Veterinarska služba je lahko ugotovila, da so vsi vzorci neoporečni. Tako smo lahko z zagotovostjo trdili, da prihajajo na mize res pravi izdelki,« je povedal Stariha.
P. PERC
OBČNI ZBOR PLANINCEV
NOVO MESTO — Planinsko društvo Novo mesto obvešča svoje člane, da bo redni letni občni zbor društva prihodnji četrtek, 28. marca, ob 17. uri v dvorani novomeškega sindikalnega doma. Po občnem zboru bodo prikazani diapozitivi iz plezanja po Himalaji. Vabljeni!
»PONOREL« DEVIZNI TRG
RIBNICA — Na ilegalnem trgu deviz je doslej veljalo pravilo, da je cena deviz za 10 odstotkov višja, kot pravi uradni tečaj. Leta in leta so se tega pravila strogo držali kupci deviz in prodajalci, saj je obojim to ustrezalo. V zadnjih tednih pa je devizni črni trg tako rekoč ponoret. Devize, predvsem nemške marke, ponujajo prodajalci kar za 40 odstotkov dražje, kot znaša uradni tečaj. Črni trg deviz je torej resno zamajan, pravi vzrok za to vsak le sluti, javno pa ga ne pove. Zaslužki prodajalcev deviz so močno porastli, kupce pa boli glava, ko preračunavajo, kako malo je vredna njihova plača, se pravi njihovo delo. Kdo je kriv, da nekateri brez muke veliko zaslužijo s preprodajo?
M. G.
MOJSTRI ZA POP DELAVNICO — Člani ansambla Mladi val (od leve proti desni): Toni Rangus (diatonična harmonika), Toni Klemenčič (ritem kitara), Jože Kirn (bas kitara), Drago Drobež (klaviatura in solist), Samo Kečkeš, (vodja, saksofon, solist, avtor vseh 10 skladb) in Zdenko Mihalič (bobni).
•••
r
t
VLAK VOZI PO SOBI — Bogdan Krevs, 30-letni kontrolor v Iskri, ima doma v Mirni peči za zabavo miniaturno železnico. To ne bi bilo nič posebnega, če ta stvar na leseni podlagi ne bi zavzemala skorajda vse podstrešne sobe na prizidku. Na plošči je več kot štirideset metrov tirov, štirje viadukti, trije predori, semaforji, telefonska napeljava, zapornice, hribi in doline iz mavca in žakljevine, prava mala postaja in še marsikaj zanimivega za odrasle in seveda otroške oči. Po njej hkrati vijugajo štirje vlaki s kompozicijami, Bogdan pa jih kot pravi prometnik na komandni plošči usmerja, ustavlja, dodaja hitrost. »Že iz otroških let imam veliko veselje z vlaki. Oče je bil strojevodja vseh štirideset let in le enkrat me je lahko vzel s seboj na lokomotivo. Sedaj imam sam trideset potniških in tovornih vagončkov in dvajset lokomotiv,« je povedal in dodal, da že razmišlja kako bi progo še povečal. (Foto: J. Pavlin)
MALTtT'
hidravlično ve*WT aNHOvO
Prodaji
PONOVNO V PRO^
■kozerija■
VSE VEM, SAMO
Žreb je ta teden izbral BETKO ŽIČKAR iz Sevnice in ji dodelil kvalitetno kaseto s posnetki hitov z naše in vaše lestvice. Ta teden pa vam tudi sporočamo, da bodo vsi, ki bodo poslali predloge za lestvico, prišli v poštev za žrebanje še za eno praktično nagrado, in sicer: JANEZ RAVBAR iz servisa tehtnic v Novem mestu bo opravil brezplačen pregled, nastavitev in popravilo osebne ali kuhinjske tehtnice vsakotedenskemu izžrebancu. Torej sodelujte in pošiljajte predloge za lestvico na naslov: KRKA—Zdravilišča, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec.
Lestvica pa je za ta teden takšna:
1. Running in the family — LEVEL 42
2. The miracle of love — EURHYTM1CS
3. You sexy thing — HOT CHOCOLATE T
4. Sometimes—ERASURE
5. Isthislove?—A. MOYET
6. I knewyou werewaiting— A. FRANKLIN &G. MICHEL
7. The final countdovvn — EUROPE
8. Take my breath away — BERLIN
9. Therain —O JOHN
10. Victory — KOOL & THE GANG
Moja soseda J. G. je delavka v Hitrošivu. Pred dnevi je prišla k meni. Bila je razburjena, zato je govorila dokaj glasno.
— Dva otroka imam. Enega zelo bolnega.
— To vem.
— Mož dela v Hitrozidu. Tam je navaden delavec, kot pravimo.
— Tovem.
— Stanovanje plačujem 26 tisočakov, ogrevanje 30, elektriko
za dva meseca 28, potem je tu še radijska pa televizijska naročnina.
— Tovem.
— Tudi sama sem bolna. Živci me dajejo.
— Tovem.
— Nisem imela ne časa ne denarja, da bi se šolala. Bili smo številna družina. Delam za strojem. Neposrednica.
— To vem.
— Otroka imam v vrtcu. Enajst tisoč dam na mesec.
— Tovem.
— Čeveljčki za manjšega stanejo skoraj 2 stara milijona, hlače niso nič cenejše. Kilogram jabolk je 800 dinarjev.
— Tovem.
— Najbrž veste za ceno mesa, mleka, kruha, olja, sladkorja, če naštejem samo najnujnejše.
— Vem, vem.
— Otroci potrebujejo tudi še kaj drugega. Vsak enkrat mesečno košček čokolade.
— Seveda, vem.
— Poglejte, tu je plačilni list za prejšnji mesec. Lepo piše: delavka J. G.
— Resje, vidim.
— In spodaj: ostane za izplačilo — 72.000. Dvainsedemdeset tisoč.
' — Da vidim.
— Povejte mi, dragi sosed, kako naj živimo s tem denarjem?
— Tega pa ne vem.
TONI GAŠPERIČ