Poštnina plačana v gotovini nt\t\ i* Abb. postale I gruppo Lena 200 lir Leto XXXV. Št. 18 (10.237) TRST, nedelja, 21. januarja 1979 °RIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni « Doberdob« * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Kaj (ne)prinaša triletni načrt Triletna gospodarski načrt je bil sončno objavljen in zdaj se bo o tjem razvila obsežna razprava na raznih ravneh. Tudi posamezne de-so poklicane, da se izrečejo 0 njem. V ta namen je vlada že sklicala posebno sejo meddeželne komisije, ki se ho sestala v Rimu zadnji dan tega meseca. Poleg sta- sča, ki ga bodo do načrta zavzele sindikalne organizacije — po neka-rih vesteh naj bi se to zgodilo j® jutri — bodo morda prav sta-soa dežel (pomislimo zlasti na u8) najbolj merodajni pokazatelji gospodarsko oceno načrta. Po-itična ocena se bo seveda ravna-a Po povsem drugih kriterijih, .. Po prvih stališčih in komenta-rjih pa kaže, da utegne prav tri-atni načrt vplivati na morebitno vladno krizo. Čeprav smo o tem že pisali v na-8eil' listu, naj na kratko ponovno Povzamem, kako je strukturiran Povi načrt, h kakšnim osnovnim 1 j*1 stremi in kakšne naj bj bi-p nJegove (pozitivne) posledice. redvsem bi omenil, da se trilet-n’ gospodarski načrt bistveno ne razHkuje od znanega Pandolfije-Vega dokumenta od lanskega avgu-ta. njegovi sestavljavci pa so posamezna poglavja dokumenta raz-^ in poglobili (ne vedno) ter Podprli z vrsto konkretno formu-lranih predvidevanj glede razvoj-ne stopnje, ki naj bd jo na posa-nioznih področjih dosegli do kon-®a leta 1981. Glavni cilj, ki ga ho-e načrt doseči, oziroma ki ga vla-da Predlaga političnim in social-nim silam ter vsej državi, je tstruk-tnrahia ■ sprememba italijanskega gospodarstva*. Seveda bo za ozdra-*»v sedanje italijanske ekonomije Potrebna neprimerno daljša doba, v triletju 1979 - 1981 pa naj bi do-Segli tisti preokret, ki naj bi nato 0rnogočil razvojni krivulji, da bi se v poznejših letih dvigala stalno vi-Se' dosego takšnega preokreta Postavlja načrt kot osnovna giba-a Povečanje obsega zaposlenosti (konec lanskega leta je bilo v italiji brez dela 1,600.000 ljudi), Pospešen razvoj Juga in zajezitev nrl&cije (ta naj bi se manjšala °d 12 odst. v letošnjem letu na 9 0dst- v letu 1980 in na 7,5 odst. v Zadnjem letu triletke). Tri glavna gibala, torej, kate-™n ustreza prav toliko pogojev: Prvič, da se zmanjša javni primanj- "111[|" " i m i, IIMIIIII Mnenje niti 150 podpisov ZA LpT ali^Listi per Tricste* se pišejo klin n*' ^tinski posli ji ne grejo ne grejo od rok, njeni pometa-»l ?° se upehali že po prvi službi, i a'"a zaščita ji povzroča že-ne krče, ker je njeni pisuni v r„, Voc® libera« nikakor ne mo-Jo Prebaviti Tudi blagozvočne-jati, gnsPodu županu se Je začelo Katl v spominu, saj je v od-lsa,ora svetovalcu Spetiču pozabil, Ven° 16 na prv' občinski seji SIo-Vn .c.Cm zagotavljal pravico, da go-en l.0 v slovenščini, zdaj pa je knhii n° zajahal demokristjansko jun10 'n se začel o tej pravici še tevati na parlament. In zdaj ki ,nesre^ni občinski proračun. Jim me onariem» ne da spati s svo-mrtvašklm skovikanjem. stre? VSe ?° in Se drugo pa ti kot našiif z iasnega pade na glavo ena h. Rešiteljev« iz vseh tegob še pra,,„.“a opeka. Za volitve v u-hova Lsvet tržaške univerze nji-rj |ih študentska Usta, kljub podpo-*hra(-era*?ev 'n fašistov, ni uspela le h']11'1' Podpisov, kolikor jih kanjij Potrebnih za predložitev aandidatne liste. 65^iave*t. ^i m'slii, da ji pri vseh na .Pristaših borih 150 podpisov težav Verzi rcs bi smelo delati k« ivriPj. se le Pokazalo, da ni.ta-v0' !„ .dim, ki mislijo s svojo gla-he lnial° Ideje, očitno »meloni« ne "tč, predvsem pa jim ga ^»ljo perspektive Jutrišnje- di^nr?!0 ^do tako, da so se mla-faZDra,i ,Utlrli krivim prerokom in jim «demagogije. Potem sledijo tudi drugi... kljaj: drugič, da se zavre naraščanje osebnih dohodkov od odvisnega dela; in tretjič, da se doseže določena stopnja mobilnosti delovne sile. Prva dva pogoja i-mata skupno točko v tem, da bi morala omogočiti večji odliv finančnih sredstev v nove naložbe (predvsem na jugu države). Tudi drugi in tretji pogoj imata nekaj skupnega, pa čeprav le, če gledamo nanju iz povsem drugačnega zornega kota: oba se namreč navezujeta na smernice za novo sindikalno politiko, ki so ji postavili temelj na znanem zasedanju sindikalnih kadrov v palači EUR v Rimu. Namig na neke vrste «sccialni sporazum* torej. Vprašanje je zdaj, kako bo sindikalna baza reagirala na pogoj, ki ga postavlja vlada glede zamrznitve plač in mezd. Žrtve, ki jih od odvisnih delavcev zahteva triletka, namreč niso majhne: prejemki odvisnih delavcev se bodo v razdobju 1979 - 1981 lahko povečali le v premem sorazmerju z gibanjem inflacije, kar pomeni, da bo njihova realna vrednost ostala za tri leta praktično neizpremenjena. Poglavje o gibanju plač in mezd v besedilu triletke — kljub uglajeni gostobesednosti, ki je tradicionalna značilnost takšnih dokumentov — izrecno naglaša, da je treba začasno preprečiti, da bi se delež narodnega dohodka, ki je namenjen nagrajevanju odvisnega dela, še naprej večal. V času triletke n^j bi se nasprotno večal delež, ki je namenjen nagrajevanju kapitala, tako da se bodo ustrezna finančna sredstva nalagala v nove proizvodne dejavnosti (in torej tudi v nova delovna mesta). Če k temu dodamo namero, da se podjetjem v tej fazi »povrne tržna svoboda* in da se z obsežnimi finančnimi posegi preide na ekonomsko - finančno »reševanje* javnih in zasebnih obratov v krizi, lahko razumemo zadovoljstvo, s katerim so sprejeli triletni gospodarski načrt italijanski industrijci. Vseh 167 strani obsegajočega besedila načrta seveda ni mogoče o-bravnavati v kratkem komentarju, čeprav so v raznih poglavjih precej zanimiva ugotavljanja in predvidevanja, ki bi to zaslužila. Treba pa je tudi reči, da načrt na nekaterih mestih ne prinaša bistvenih novosti, temveč le pogreva e-lemente, ki so že znani iz prejšnjih dokumentov: tako na primer v poglavju o prometu, ki ne pove nič novega glede pristaniške politike in ustreznih finančnih nakazil, ali v poglavju o kmetijstvu, ki v glavnem le povzema programe, že znane po tako imenovanem zakonu o »štiriperesni deteljici*. Posebno zanimivo je poglavje, ki se nanaša na davčno politiko. Minister Pandolfi je v nekem intervjuju naglasil, da načrt ne predvideva uvedbe novih davkov. Iz besedila triletke pa izhaja, da bodo davčni vijak vendarle na novo privili, in to ne samo na račun u-tajevalcev. Med vsemi posegi, ki jih načrt predvideva za povečanje davčnega priliva, naj omenim le enega in sicer predvideno uporabo kriterijev, ki veljajo za pravične stanarine, za določanje obdavčljive osnove pri dohodkih od nepremičnin. Novih davkov torej morda res ne bo, zato pa nas bodo prav gotovo krepkeje pritisnili s starimi. Na koncu bi omenil še, da se triletka vse premalo ozira na odnose med italijanskim gospodarstvom in zunanjim svetom oziroma z zunanjimi tržišči. Tako ne predvideva premikov v notranjih parametrih, ki jih lahko povzročajo pristop k Evropskemu monetarnemu sistemu, gibanje svetovnih cen (zlasti za energetske vire), zapleti z «zeleno liro* v okviru deveterice in podobno. Načrt tudi ne uvaja nadzorstva nad dejanskim odvajanjem finančnih sredstev, ki se bodo «sprostila» z zamrznitvijo mezd in plač v nove in predvsem v resne naložbe. Toda to so pomanjkljivosti, ki se bodo lahko popravljale «med potjo* in za kar bo potrebno znatno manj poguma kakor za »ukinitev večjih zasebnih in javnih obratov, ki bd se izkazali za gospodarsko - finančno neozdravljive*, kakor je zapisano v poglavju o industriji. ELIO FORNAZARIČ OBJAVA URADNEGA STALIŠČA STRANKINEGA VODSTVA KD RAZPOLOŽLJIVA ZA «S00ČANJE» A ZAVRAČA PREDLOGE KOMUNISTOV Bufalini (KPI) potrjuje stališče partije in dolži demokristjane, da ne izvajajo dogovorov - Craxi nasprotuje predčasnim volitvam RIM — Včeraj dopoldne so objavili zaključno poročilo z zasedanja vodstva KD, ki so ga v petek zvečer soglasno odobrili. V bistvu poročilo ponavlja tisto, kar je na seji vodstva povedal Zac-cagnini: KD ne sprejema načrta, ki ga je predlagala KPI. »Bistvena točka soočanja* je triletni načrt. Sporazum, na katerem sloni sedanja vlada, lahko še obrodi sadove in zato «vodstvo KD, dosledno in zavzeto za politično linijo soočanja, od katere ne namerava odstopiti, poudarja takojšnjo in popolno razpoložljivost in poverja političnemu tajniku nalogo, da sprejme vse potrebne pobude*. Tudi v današnji številki l'Unita poudarja, kako nerealen je ta odgovor in kako pravzaprav niti ne gre za odgovor. Na seji vodstva KD so govorili tudi predstavniki, ki So trdili, da je treba narediti nekaj več, da se prepreči odcepitev KPI od sedanje večine. Luigi Granelli je n.pr. predlagal, naj bi sprejeli «takojšnjo pobudo*, da bi rešili dogovor s KPI. Isto je dejal Riccardo Mi-sasi. Po drugi strani je Andreotti predlagal spremembo vlade, ki bi še bolj okrepila njegovo enobarvno vlado. Vendar pa velja za KPI edino uradni odgovor, ki ga vsebuje sklepni dokument vodstva KD. L'Unith objavlja danes članek Paola Bufalinija ob 58-letnici u-stanovitve KPI. Teza komunističnega senatorja je, da se je KPI od nastanka borila za uresničitev demokracije v Italiji in da je bil njen doprinos tolikšen, da postavlja v dvom same osnove demokracije kdor danes 1 napada KPI ali jo hoče celo izločiti iz demokratične igre. Zadnji del članka vsebuje potrditev komunističnih kritik sedanjim stališčem demokristjanov v zvezi z večino solidarnostne enotnosti. Bufalini piše: »Solidarnost je razbita, a nismo je razbili mi: za to je predvsem odgovorna KD. Hliniti, da se nadaljuje, ne predstavlja rešitve problemov, ne koristi demokraciji, ne koristi državi. Treba je — zaključuje Bufalini — spremeniti smer, začeti s potrebnim bojem v parlamentu in v državi, za uveljavitev dejanske solidarnosti. Na ta vprašanja Zaccagnini-jevo poročilo in resolucija vodstva KD nista odgovorila.* Tudi tajnik PSI Bettino Craxi objavlja danes v strankinem glasilu Avanti uvodnik o aktualnih političnih vprašanjih. Craxi ugotavlja nujnost »globalnega političnega dogovarjanja*, brez katerega bo država neizogibno zašla v krizo, brez izgleda za rešitev, kar se po njegovem mnenju sicer že dogaja. »Seveda, piše Craxi, če se Je KD že odločila, da bo izsilila uveljavitev svojih stališč in čaka samo najugodnejši trenutek, je jasno, da zapravljamo čas. Vendar naj bo jasno, da bo v tem primeru stranka, ki je danes na vladi, naletela na mnogo težje o-vire, kot si lahko predstavlja, če se je začela KPT množično stra-težko umikati, smo prepričani, da se bo morala vlada soočati z novimi problemi, ki jih verjetno ni pravilno predvidela.* Skratka, tajnik PSI pravi, da se bo njegova stranka borila proti vsakemu poskusu predčasnega razpusta parlamenta in bo podprla vsako vlado, ki bi služila temu namenu. Končno pa Craxi ocenjuje trilet-ko kot »primerno osnovo* za raz- pravo, čeprav si PSI pridržuje pravico, da kasneje pojasni svoje stališče v zvezi z nekaterimi vprašanji. P. P. Odločilni teden za odnose vlada-sindikati RIM — Prihodnji teden bo nedvomno odločilen za odnose med sindikalnim gibanjem in Andreot-tijevo vlado. Jutri se bo namreč sestalo tajništvo enotne sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL, ki bo razpravljalo predvsem o Pan-dolfijevi triletki in o vsedržavni stavki prevoznikov 25. januarja. V prihodnjih dneh bo tudi zaključno srečanje z ministrom Malfattijem o davčni politiki in zadnji sestanki o specifičnih problemih posameznih južnih dežel, ki bodo odločali o splošni stavki 2. februarja. ZASEDANJE 0 SLOVENCIH IN FURLANIH V VIDEMSKI POKRAJINI OBVEZA KPI ZA NADALJNJI BOJ ZA ZAŠČITO NARODNIH MANJŠIN Poslanec Giovanni Berlinguer v zaključku nakazal glavne smernice boja in predloge komunistov - Posegi slovenskih predstavnikov Petriciga, Predana in Cerna - Nedopustno šovinistično izzivanje (Od našega poročevalca) VIDEM — Obveza, da se bo KPI še v naprej odločno zavzemala za pravice narodnih in jezikovnih manjšin, ter poziv vsem ostalim demokratičnim silam, naj se v korektnem medsebojnem soočanju zavzamejo za to, da duh in črka ustave ne bosta ostali več zgolj na papirju sta izšli iz včerajšnjega srečanja na temo »Država in pravice narodnih ter jezikovnih manjšin v Furlani«*, ki so ga videmski komunisti priredili v občinski dvorani »Ajace*. Srečanje, katerega zaključke je povzel podpredsednik partijske komisije za kulturo, poslanec Gio-varmi Berlinguer, je bilo brez dvoma pozitiven prispek k spoznavanju in k reševanju te žgoče im zapletene problematike, s katero so se politične sile vsaj v «illlllllllBI«IIIIIIIIUIIIItllllllllll|llllllllllllllllll|||||||||M|*|||MP||lt|||||||||||i|||tNII«ll«liaiMIII»«MIIIIIIIIIMIIIIIIflia»llll>ail1IIIIIIIIMIIII*IIIIIIIIIBIIIIII*llllllll«IIMIIIIIIIMIB HOMEINIJEVA POT DO OBLASTI V IRANU Islamsko versko gibanj e skaša pridobiti vojsko na svojo stran Žrtvovali naj bi vsa levičarska opozicijska gibanja, laike pa potisnili v stran (Poseben dopis) TEHERAN — Mogočna petkova manifestacija je dokazala vsemu svetu, da Iran sledi Homeinijevi volji. Obenem je zmanjšala manevrski prostor laičnih zaveznikov priletnega ajtulaha. Prikaz moči islamskega gibanja je bil brez primerjave, »Homeinijeva stranka* je dokazala, da zruši vse kar se ji zoperstavi. Ves Iran sedaj samo čaka drugi korak, imenovanje islamskega revolucionarnega sveta, da dokončno opravi z Bahtiarovo vlado in omogoči Homeinijev povratek. »Stari iz Pariza* se torej vrača v domovino, s težkim plačilom za omahljive zaveznike. Kot da bi mu bilo odveč «laično kritje* in lahko potisne Sandžabija in za- ■liiliniHirmiHiiiiiiiiiiHiiiiiiuitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiilll PO TREH DNEH RAZGOVOROV Z VRHOVCEM Malmierca zaključil obisk v Jugoslaviji Poglobljena razprava o odnosih med Kubo in SFRJ, o delovanju gibanja neuvrščenih in o drugih zunanjepolitičnih vprašanjih (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Kubanski zunanji minister Isidoro Malmierca je končal obisk v SFRJ in odpotoval iz Beograda. Na surčinskem letališču so se od gosta poslovili zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec in sodelavci ter kubanski veleposlanik v SFRJ Jose Valdez s člani veleposlaništva. V sporočilu o obisku, ki ga je objavila agencija Tanjug, je rečeno, da sta se Malmierca in Vrhovec pogovarjala o vprašanjih ki zadevajo politiko neuvrščenega gibanja, o nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih ter o dvostranskem sodelovanju. Poudarila sta pomen bližnjega ministrskega sestanka koordinacijskega biroja neuvrščenih držav v Maputu, ki bo posvečen krepitvi solidarnosti in podpori neuvrščenih držav boju osvobodilnih gibanj in državam tako imenovane prve bojne črte proti imperializmu. kolonializmu, rasizmu in rasnemu razlikovanju na jugu Afrike. Obsodila sta tudi napade rasističnega Smithovega režima na Mozambik, Zambijo in druge države. Vrhovec in Malmierca sta izre kla tudi znane ocene in stališča svojih vlad, ki se nanašajo na položaj v jugovzhodni Aziji, beseda je tekla o vprašanjih v zvezi z delovanjem gibanja neuvrščenih. Ob tem sta poudarila nujnost, da si države članice prizadevajo za u spešno pripravo bližnje vrhunske konference, ki bo v Havani v skladu s cilji, načeli in politiko neuvrščenosti. VLADO BARABAŠ VČERAJ V TURINU Streli na policijo: dva agenta ranjena TURIN — Neznanci, ki jih je policijska izvidnica zasačila v predmestju pri zažiganju lepakov, baje politične narave, so potegnili iz žepa samokrese in streljali na agente. Dva so ranili in nato zbežali z avtom, iz katerega so večkrat ustrelili proti šoferju policijskega avta, ki jim je hotel preprečiti beg. Neznanci so nato presedli v fiat 128, katerega so pod grožnjo samokresov ukradli lastniku in njegovemu dekletu, ki sta bila ustavljena ob pločniku in zbežali ter izginili brez sledu. Ranjenima agentoma so med tem priskočili na pomoč in ju odpeljali v bolnišnico, Kjer so jima morali nuditi potrebno pomoč. Baje je njuno stanje zelo resno. Teroristične akcije so se tudi včeraj vrstile ena za drugo. Neznanci so zažgali v občinski ga raži Piosasca nedaleč od Turina nekaj avtov in avtobusov, ponoči sta eksplodirali v Palermu pred kaznilnico za mladoletnike dve bombi, v Neaplju so zažgali avto nekega «fašista» kot so atentatorji javili uredništvu lista «11 Mattino*. veznike v ozadje. Levica p« si ne dela več utvar, zavrli so vsako njeno gibanje in položaj bo ostal nespremenjen še dolgo. časa. Laiki so se torej zbali verske prikazni, ki so jo tudi sami priklicali. Položaj jim beži iz rok; v nacionalna fronti se že razpravlja o načrtu, ki ga samo zaradi lažje razumljivosti prevajamo z »integralizmom*. Pred novo islamsko republiko se končno jasnijo meglice gesel in donečih besed, poraja se slika, ki navdaja s strahom tiste, ki so mislili, da bo s Homeinijevim vlakom brez problemov prispela do končne postaje. Pozornost vseh je sedaj usmerjena v Pariz, kjer se odloča o iranski bodočnosti. V predmestje francoskega glavnega mesta prihajajo vsi, ki so vpleteni v iransko vprašanje. Tudi zadnji Carterjev odposlanec, bivši ameriški pravosodni minister Ramsey Clark, bo v kratkem prispel v Pariz, obisk pa bo le »zasebnega značaja*, saj se boji, da mu bi ajtulah zapri vrata pred nosom. S Homeinijem pa se že pogaja Dariuš Furuar, predstavnik nacionalne fronte, ki skuša prepričati ajtulaha, da zavrže zamisel o razpustu vseh organizacij nacionalne fronte in zahtevo, da ne sme biti član revolucionarnega sveta noben politik. Včeraj je teheranski dnevnik v angleščini «Kayhan» objavil vest, da so zavezniki dosegli kompromismo rešitev: Sandžabi in Furuar bi odstopila od svojih funkcij, šele nato bi bila sprejeta v prehodno islamsko vlado. Islamski študentje so iz protesta zasedli redakcijo omenjenega dnevnika in trdijo, da je vest lažna, ker je nemogoče, da bi bila v bodoči vladi kar dva laika. Levičarski uredniki «Kayhana» pa so izjavili, da so študentje protestirali zaradi članka nekega znanega komunističnega intelektualca in so zahtevali objavo svojega stališča. Ta verzija dogodka potrjuje govorice v levičarskih krogih, da si skuša versko gibanje pridobiti vojake s protikomunistično gonjo. Mehdi Bazar gan, vodilni član gibanja za osvoboditev Irana, je včeraj izjavil, da je glavni cilj revolucionarnega sveta navezava stikov z visokimi častniki vojske, da bi tudi oni podprli Homeinija. Kar pomeni. da se bo priletni ajtulah vrnil v domovino šele, ko bo znano zadržanje vojske. Nekateri pripadniki iranske komunistične partije so prepričani, da bodo pogajanja na škodo le vičarskih gibanj. Včeraj so celo krožile govorice, da bo »Tudeh* podprl Bahtiara, v upanju, da prehiti šiitski kler, kar pa bi zanj pomenilo, da bi šel z dežja pod kap. Šele v prihodnjih dneh bo mo goče preveriti te govorice, obstaja pa bojazen, da bi skušala iran ska komunistična partija v boju za obstanek zagrešiti usodno napako in podpreti vlado, ki ni Jz- raz ljudske volje. Vsekakor je za Moskvo Bahtiarova vlada bolj sprejemljiva kot islamska republika. Gotovo pa je, da v boju za oblast rinejo v ospredje sredinske sile iranske opozicije. ROBERTO LIVI ZADNJA VEST Homeini se v petek vrne v Iran PARIZ — Ajtulah Homeini se bo v petek vrnil v Iran ter se bo v Teheranu udeležil molitve v glavni mestni mošeji. Vest so sinoči sporočili ajtulahovi najtesnejši sodelavci v Parizu. vsedržavnem merilu, začele soočati šele v zadnjih letih. Prav zaradi tega je bilo slišati tudi nekaj samokritičnih tonov, zabrnela pa je tudi kakšna osamljena razglašena struna kot dokaz, da tudi v stranki, ki je v Italiji s teoretičnega, načelnega in praktičnega vidika najgloblje in najtemeljiteje razčlenila ta vprašanja, se mnenja še vedno krešejo ir, stališča soočajo še zlasti pri pravilnem tolmačenju pojma jezikovnih manjšin in v iskanju pravilnega odnosa do krajevnih kultur. Težko je v enem samem članku povzeti bistvene točke enodnevne poglobljene razprave, ki je zaobjela različne aspekte te problematike od jezikovnega, do zakonskega in socio-economskega. Splošna u-gotovitev je bila sledeča: manjšinam je treba priznati vse pravice, ki jim jih priznava ustava in jih zaščititi, obenem pa je treba postaviti terhelje za njihov vsestranski razvoj, ker je v nasprotnem primeru vsaka zaščita izkrivljajoča in v skrajni konsekvenci brezpredmetna. če naj to splošno trditev konkretiziramo na primeru beneških in furlanskih vasi lahko rečemo, da bi bilo demagoško zaščititi slovenščino in furlanščino, ne da bi se istočasno lotili zdravljenja starih družbenih in gospodarskih bolezni t. zemlje, zibelke zdomstva, ker bi v krajšem ali daljšem razdobju nihče ne potreboval več teh pravic, ker bi se vasi zaradi emigracije izpraznile (In nekatere so se že!) Kako misli KPI izpolniti obveze, ki jih je potrdila z včerajšnjim srečanjem? Poslanec Giovanni Berlinguer je v svojih zaključkih strnil operativne ukrepe v štiri bistvene točke: — 1. Zakonski ukrepi: med parlamentarci KPI se vse bolj uveljavlja mnenje, '■j ni treba spremeniti ustave in priznati novih pravic deželam, pač pa je bolje predložiti parlamentu okvirni zakon, ki naj priznava bistvene pravice 12 italijanskim narodnim in jezikovnim manjšinam in naj o-mogoči deželam, da priznajo iste pravice sedanjim in morebitnim bodočim jezikom. Zakon naj bi dole::: pravice in dolžnosti omenjenih skupnosti, naj bi zajamčil vsem pravico, d:, govorijo v last- miiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiimiiiiiuiiimiiiiiiulMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiinin URADNI OBISK PREDSEDNIKA REPUBLIKE V SAV0NI SANDRO MED SVOJIMI SAVONA — Ligursko mesto, kjer je Sandro Pertini pred davnimi leti študiral, napravil prve še negotove korake v svojem odvetniškem poklicu, se pridružil tedaj še redkim vrstam antifašistov in tudi okusil na lastni koži krutost in nasilje fašizma, je pripravilo včeraj predsedniku republike navdušen in predvsem človeško topel sprejem. Protokola, ki je preveč utesnjeval sproščenega Pertinija, je predsednik večkrat «kršil» in se rokoval z meščani, ki so jih policijski kordoni le s težavo obvladovali. Po uradni svečanosti v občinski palači, kjer je Pertini odkril spominsko ploščo z motivacijo podelitve kolajne Savoni za zasluge v odporništvu, se je Pertini zadržal, in tu se je počutil kot doma, z bivšimi partizani. Navdušen sprejem so Sandru, kot so ga delavci klicali, priredili tudi v Italsidru, kjer je predsednik republike v kratkem govoru ožigosal terorizem, se spomnil Aida Mora in poudaril, da si brez svobodnega delavskega gibanja ni mogoče misliti demokracije, Prav tako sproščeno se je kasneje Pertini pogovarjal z učenci šole »Guidobono*, katerim je tudi namenil poziv mladim, ki ga je izrekel v Italsidru: «če si nečete izkopati groba, če nočete suženjskega jutri, branita to republiko, za katero je bilo prelite toliko nedolžne krvi. To našo pridobitev, naj stane karkoli, moramo vsi braniti.* Včeraj je predsednik republike prisostvoval gledališki predstavi, danes pa bo odšel na zasebni obisk v rojstno mestece Stella. nem jeziku v krajevnih izvoljenih svetih, naj bi zajamčil manjšinam dostop na radio in televizijo in predvsem pouk materinščine v šolah. — 2. Dežele in decentralizacija: uresničiti je treba deželne statute in zajamčiti v tem okviru decentralizacijo, predvsem pa je treba preprečiti, da se državni centralizacijski težnji pridruži še deželna. — 3. Kulturna društva in ustanove: v najkrajšem času je treba ustanoviti tiste fakultete, ki naj bistveno in stvarno pripomorejo v dvigu kulturne ravni v Furlaniji in obenem je treba okrepiti osnovno šolsko mrežo. Pri tem je treba seveda zajamčiti pouk v materinščini — 4. Kakšna kultura: potreben je zgodovinsko - kritičen odnos do Gromiko prispe jutri v Italijo RIM — Jutri prispe na uradni obisk v Italijo zunanji minister SZ Andrej Gromiko. V Rimu se bo zadržal pet dni in se bo sestal s predsednikom republike Pertinijem, s predsednikom vlade Andreottijem, z zunanjim ministrom Forlanijem, v Vatikanu pa ga bo sprejel tudi papež Janez Pavel n. Za obisk vlada izredno zanimanje, saj gre za prvo potovanje sovjetskega zunanjega ministra na Zahod po sporazumu med Kitajsko in Japonsko, normalizacijo odnosov med Kitajsko in ZDA ter po vietnamski invaziji Kampučije. Vsekakor komentatorji ugotavljajo, da prihaja do obiska v trenutku velike napetosti in v pričakovanju prihodnje konference o varnosti, ki bo v Madridu. vseh svojih bogastev in dediščin, kulturnih, političnih, teoretičnih, obenem pa je treba ustvariti tudi nove vrednote. Ta odnos med tradicijo in sedanjostjo - prihodnostjo je tesno povezan z odnosom med zaščito in razvojem ter z odnosom med naravo, kulturo in tehniko. Te predloge je bivši poslanec Mario Lizzero v daljšem, zavzetem, iskrenem in samokritično -polemičnem posegu dopolnil še a sledečimi: 1. razviti v parlamentu bitko za čimprejšnjo odobritev zakona o globalni zaščiti Slovencev; 2. razviti vzporedno bitko za zakonski osnutek o zaščiti furlanskega jezika in kulture; 3. KPI naj na skorajšnjem kongresu ali na nekem vsedržavnem partijskem forumu oblikuje resolucijo, v kateri naj se zavzame za celovito zaščito slovenske, francoske in nemške narodne skupnosti. »To je pot — je dejal Lizzero — na katero smo v vsedržavnem merilu stopili v ne preveč oddaljeni preteklosti, po kateri pa moramo vztrajno nadaljevati.* Posvet, za katerega je bil kljub celodnevni razpravi čas preskopo odmerjen, se je začel z uvodnim poročilom profesorja Tita Ma-gnacca, ki je z različnih vidikov razčlenil »zapleten odnos med italijansko državo in narodnimi ter jezikovnimi manjšinami.* Nemogoče je strniti dolg, zanimiv teo-retično-politični poseg v kratek povzetek. Na.i omenimo zato le eno od ugotovitev, ki se nam zdi bistvena, stvarnost vsebuje kopico elementov, ki jih moramo a-nalizirati, čeravno so lahko nejasni. V primeru vprašanja jezikovnih in narodnih manjšin, če hočemo korektno in pravilno u-porabiti inštrumente analize, ne smemo prezreti razredne strukture države. Obenem preteklosti ne smemo sprejemati v njeni pašiv-nosti, pač pa kot živ element, ki naj obogati kulturne, družbene in politične bitke. Posebno poglavje srečanja so bili nastopi treh slbyenskih predstavnikov Petriciga, Predana in Cerna, ki so orisali položaj Slovencev v videmski pokrajini in obenem odgovorili na nov izzivalni in šovinistični napad dr. Ci-cerija, kateremu je krajevni list «Messaggero Veneto* dal nezaslužen poudarek, član furlanskega filološkega društva in primarij stomatološkega oddelka videmske bolnišnice je namreč začel zbirati VOJMIR TAVČAR (Nadaljevanje na zadnji strani) TRŽAŠKI DNEVNIK 21. januarja 1979 OB PRIPRAVAH NA VOLITVE NA UNIVERZI Lista za Trst je doživela poraz med tržaško študirajočo mladino Mekmarjem ni uspelo predložiti svoje kandidatne liste za volitve - Uspeh enotne napredne liste, ki je nastala po dogovoru med ZKMI, ZSMI, MK SSk, MO SKGZ in Združenjem tujih študentov Včeraj opoldne se je iztekel čas za predložitev list s priloženimi podpisi za volitve v upravni svet tržaške univerze, ki je najvažnejši politični organ, v katerega so študentje poklicani izvoliti svoje predstavnike. Zadostno število {»odpisov sta zbrali le dve listi: enotna napredna lista cUnita e lotta per la riforma democratica dell’universi-ta — Enotnost in borba za demokratično univerzitetno reformo* in lista Mladinskega gibanja krščanskih demokratov. Obe listi bosta nastopali tudi na volitvah za podporno ustanovo tržaške univerze (0-pera) in športni odbor. Kot smo med tednom poročali, so tudi študentje - somišljeniki LpT z mladimi liberalci zbirali podpise za predložitev lastne liste. Do včerajšnjega roka pa jim ni uspelo nabrati 150 podpisov, kar pomeni, da ta lista na volitvah februarja meseca ne bo nastopila. Lista za Trst je torej med študirajočo mladino doživela neuspeh, čeprav so zbirali podpise tudi v popoldanskih urah pri notarju in kljub podpori, ki so jim jo naklonili fašisti, ki sami niso tvegali predstavitve liste. To je v tej fazi priprav na volitve nedvomno najvažhejša in obenem najbolj razveseljiva vest, kajti nastop LpT na univerzi bi ponovno vnesel obrabljene in z univerze že vrsto let izobčene nazadnjaške in demagoške izpade proti sodelovanju z Jugoslavijo in proti pravični zaščiti in uveljavljanju naše narodne skupnosti. Že pred začetkom volilne kampanje moremo torej trditi, da smo se na univerzi izognili največji nevarnosti; LpT bi namreč s svojo demagogijo gotovo skalila soočenje med demokratičnimi silami, kar bi privedlo do nazadovanja, ki ne bi bilo v skladu z desetletnim bojem študentskega gibanja na tržaški u-niverzi. Očitno je osveščenost študirajoče mladine precejšnja; programske točke LpT, kot je n.pr. zahteva po ukinitvi pravne veljave diplom, pa menda niso navdušile niti vseh simpatizerjev LpT. Izkazalo se je, da so na univerzi tla za gojitev demagogije neplodna in razblinili so se v eni sapi tudi upi fašističnega FdG, da pod okriljem melonarskega gibanja ponovno zaživi na univerzi. Enotna napredna lista, ki je nastala po dogovoru ZKMI, ZSMI, MO SKGZ, MK SSk, Združenja tujih študentov, je uspešno nabirala podpise, saj je bila norma dosežena že dan pred zaključnim rokom. K zbiranju podpisov so nemalo prispevali slovenski študentje, ki enotno podpirajo listo, v kateri nastopajo vse slovenske mladinske politične sile, na listi za upravni svet pa sta od šestih kandidatov kar dva Slovenca. Uspeh pri zbiranju podpisov za predložitev napredne liste so zabeležili na ekonomski fakulteti, kjer kandidira tudi Slovenec, in na fakulteti naravoslovnih ved. Na in-ženjerijj in na fakulteti za politične vede so svoje liste predstavili študentje KD. so doživeli na filozofski ter na pravni fakulteti. Na naprednih listah sta bili tudi slovenski kandidatinji. V obeh primerih je manjkalo le malo podpisov, za predstavitev liste na filozofski fakulteti celo en sam podpis. Omenili smo že, da je mimo le prva faza priprav na volitve. Sledijo še: predstavitev programov posameznih list ter volilna kampanja, ki je v tem primeru zelo važna, ker bo odslej prva skrb čimvečja udeležba študentov na volitvah, (jb) Neuspeh pri zbiranju podpisov pa | rovanje. • Odbor za družinsko posvetovalnico za Kjadin in Rocol prireja jutri ob 20. uri na sedežu rajonskega sveta v Ul. Mauroner 2 javno zbo- S PISMOM DEŽELNEMU ODBORNIKU RINALDIJU Kmečka zveza je določila svojega zastopnika v EZIT Tržaškega predstavnika v deželni vladi je obenem opozorila na potrebe krajevnega kmetijstva Kmečka zveza je določila za svojega predstavnika v upravnem svetu Ustanove za tržaško industrijsko cono (EZIT), obnovljenem v smislu izvajalnega odloka osimskih sporazumov, svojega tajnika, kmetijskega izvedenca Edvarda. Bukavca. V pismu deželnemu odborniku za industrijo Rinaldiju, v katerem mu sporoča svojo izbiro, strokovna organizacija naših kmetov obenem obžaluje, da niso sprejeli njenih zahtev glede številnejšega predstavništva obdelovalcev zemlje in neposrednega zastopstva slovenske narodnostne skupnosti. Slovenski kmetje in narodnostna skupnost, kateri v veliki večini pripadajo, so namreč najbolj neposredno prizadeti pri delovanju ustanove, ki zasega zemljišča za potrebe industrije. Izkoriščajoč priložnost je Kmečka zveza opozorila Rinaldija, kot trža- rmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiin ČEDALJE VEČJE NASPROTOVANJE OBNAŠANJU MELONARJEV Deželni podtajnik PSI obsoja rovarjenje LpT proti Slovencem Kdor se javno ne ločuje od nezaslišanih blodenj glasila LpT, sprejema enako odgovornost - KD kritizira preziranje rajonskih svetov Na zadnji seji deželnega izvršnega odbora PSI je podtajnik Carbo-ne poročal o političnih razmerah v Trstu, pri čemer je zatrdil, da vsakodnevna praksa dokazuje upravni brodolom Cecovinijevega odbora. Pri tem je navedel zlasti nejasnost LpT glede urbanistične politike in nesposobnost soočanja z deželno upravo, ki pripravlja razvojni načrt. Skrb za koristi Trsta in reševanje njegovih problemov morajo zato prevzeti ustavne stranke, treba je pa vsekakor ožigosati grotesknost politične skupine, ki trdi, da je nastala «za Trst*, z dejstvi pa dokazuje, da ni sposobna niti voditi običajne uprave. Najbolj nevarni so pa strogo politični aspekti izražanja LpT (in v njenem okviru Cecovinijevega od- SPODBUDNA VEST IZ ŠOLSKEGA ŽIVLJENJA _________ ' ____ > ' ■ -'r, V BARKOVLJAH PRIPRAVE NA POIMENOVANJE ŠOLE Včeraj so ustanovili sklad za izvedbo pobude Včeraj so se Barkovljani zbrali, da bi začeli s pripravami za poimenovanje osnovne šole po slovenskem pisatelju F. S. Finžgarju. Prošnjo so učiteljice vložile že ob koncu lanskega šolskega leta in čakajo, da bodo pristojne oblasti odobrile njihov predlog.. Na včerajšnjem sestanku so v grobih obrisih razložili prosotnim, kako se bo delo odvijalo, sestavili so več delovnih skupin, ki bodo imele vsaka svojo specifično nalogo, npr. zbiranje zgodovinskih podatkov, zbiranje starih slik in dokumentov, ki pričajo o dejavnosti slovenske osnovne šole v preteklosti in zbiranje denarnih sredstev. V ta namen so tudi ustanovili denarni sklad in v spodbudo so kar isti popoldan začeli z zbiranjem prispevkov. Prisotni so darovali kar 102.500 lir. Seveda upajo, da se bo ta vsota v najkrajšem času povečala. Kdor želi še osebno prispevati, naj se obrne na Združenje staršev barkovljanske osnovne šole. Vsak, ki bi na katerikoli način rad sodeloval pri delu, ali razpolaga z materialom, ki bi služil pri zbiranju podatkov, se lahko javi pri slovenskih učiteljicah. Z odločitvijo, da poimenujejo osnovno šolo, so si Barkovljani prevzeli težko nalogo, toda prepričani smo, da ji bodo kos, če se bodo dela lotili s skupnimi močmi. V četrtek občni zbor Sindikata slovenske šole Sindikat slovenske šole v Trstu obvešča, da bo redni občni zbor Sindikata slovenske šole v četrtek, 1. februarja 1979, ob 8. uri v prvem sklicanju, ob 8.30 v drugem sklicanju, v mali dvorani Kulturnega doma. Dnevni red: izvolitev predsedstva občnega zbora in skrutinato-rjev, poročila glavnega odbora, diskusija o poročilih, poročili razsodišča, nadzornega odbora in razreš-nica ter volitve novih odborov. bora), ki je izbrala za torišče spora odnose med Italijani in Slovenci. S tem nevarnim manevrom si meščanska lista prizadeva ustvarjati razdor, zavračajoč med demokratičnimi silami že osvojena načela. LpT odklanja sama načela italijanske ustave, je poudaril Car-bone. in ima pri tem za zaveznike fašiste. Če postaja LpT skupina, ki išče spopad med Italijani in Slovenci, je .jasno, da z njo ni mogoč Danes ob 10.30 v Verdijevi mali dvorani Minucci o Trstu in kongresnih tezah KPI V KPI se tudi na pokrajinski ravni intenzivno nadaljuje predkongresno delovanje. O kongresnih tezah so v zadnjih treh tednih razpravljali na več kot 70 sestankih, medtem ko se bodo sekcijsici iLoh^reši iačeli v zad-njiF dneh ja rriiarj&7'V predkongresno delovanje spada tudi današnji obisk ravnatelja partijskega tednika Rinascita in člana osrednjega vodstva Adalber-ta Minuccija, ki bo danes dopoldne ob 10.30 v mali dvorani Verdijevega gledališča govoril o temi «Trst in teze 15. kongresa KPI*. Na manifestaciji, s katero bodo tudi proslavili 58. obletnico ustanovitve KPI, bosta spregovorila še pokrajinski tajnik Giorgio Rossetti in sen. Jelka Gerbec. noben odnos, ker so glede tega vprašanja načela PSI neomajna, če je pa res, kot je slišati, da se stališča o tem v okviru same liste razlikujejo, mora to priti do izraza jasno z javnimi izjavami, drugače bo vsak predstavnik LpT nosii e-nako odgovornost kot pisci nezaslišanih blodenj, ki jih objavlja «Vo-ce libera*. Deželni podtajnik PSI je poudaril, da je sicer treba prilagajati delovanje strank stremljenjem volivcev, tudi glede ekologije in mo-ralizacije političnega življenja. Toda po nekaj mesecih upravljanja Cecovinijevega odbora je treba tudi odkloniti LpT. Glede odnosov OBČINSKA UPRAVA ZAVLAČUJE REŠITEV PROBLEMA Ni posluha za otroški vrtec v Bazovici Malčki, ki obiskujejo bazovski o-troški vrtec, se bodo morali še dolgo gnesti v pretesnih prostorih Slomškovega doma. Tržaška občinska uprava pač nima posluha za njihove potrebe in zahteve staršev, ki si že dolga leta prizadevajo, da bi njih otroci dobili nov, čedno in funkcionalno urejen vrtec z vsemi ustreznimi pritiklinami. Odbornik za javna dela Tassina ri je šele sedaj pismeno odgovoril na vprašanje, ki mu ga je že 23. decembra lani postavila komunistična svetovalka Marta Ivašič v zvezi z neobhodno potrebo po rešitvi žgočega problema, ki se vleče v svoji nesprejemljivi obliki najmanj že dobrih pet iet: zgraditi nov vrtec, medtem pa s Kolonje premestiti v Bazovice montažni vrtec, za kar se je bila že opredelila poprejšnja občinska uprava z županom inž. Spaccinijem na čelu. Tassinari piše, da .je tfeba načrt o namestitvi montažnega poslopja nadrobneje proučiti, češ, preveriti je treba, da ne bo izdatek pretiran, pa tudi, kako bi se takšna nepremičnina obnesla v zimskih mesecih (ogrevanje, možnost požarov idr.). Jasno je, da gre zgolj za demago-ško utemeljevanje sklepa, za katerim se v resnici skriva popolno pomanjkanje politične volje. Bazovski otroški vrtec je bil nekdaj v vili. ki leži na začetku ceste za Lipico. Ko je lastnik stavbo prodal, ao ostali otroci brez vrtca, tako je bila sklenjena njihova začasna premestitev v župnijski dom; začasnost ukrepa je na dlani... Sprva ni bilo posebnih težav, ker je bilo število malčkov nižje, toda pozneje, ko je krepko naraslo na 30 slovenskih in 17 italijanskih otrok, je postalo stanje nevzdržno. «Vrt.ee» sestavljata večja in manjša soba, ki sta bili za silo preurejeni v učilnici, kuhinja, ki pa služi tudi za gropajsko-padri-ški vrtec, ki je nima, ter majhno stranišče. Kakor nam je pojasnil predstav nik združenja staršev in svetovalec rajonske konzulte za vzhodni Kras Josip Žagar, so očetje in matere tako slovenskih, kakor italijanskih otrok več let neprestano pritiskali na prejšnjo občinsko upravo ter se sestali z županom in odbornico za šolstvo Bennijevo. Vztrajali so to liko časa, da so zadevo le premaknili z mrtve točke: občina se je obvezala za namestitev novega o-troškega vrtca na občinskem zemljišču, ki leži nasproti osnovne šole. Proračun je znašal 121 milijonov lir, velik del sredstev pa si je občinska uprava že zagotovila iz posebnega deželnega sklada. Nenadoma pa se je dokopala do oblasti Lista za Trst, ki se za vprašanje še zmenila ni in pustila u-radne listine v zaprašenih predalih od avgusta pa do novembra lani, ko so Bazovci svoj pritisk stopnjevali. Vendar, kakor kaže, zaman. Odbor- nik Tassinari in drugi občinski predstavniki še sprejeti niso hoteli delegacije prizadetih staršev, kaj še. da bi sploh ukrepali. Jutri, 22. t.m., ob 20.30 bo v Bazoviškem domu ponovni sestanek staršev, na katerem bodo vzeli na znanje bridko resnico in se zelo verjetno odločili za učinkovitejšo protestno akcijo. Bržkone bodo zasedli vrtec pa še kaj drugega, mimo česar listarji gotovo ne bodo mogli. Sicer pa se človek sprašuje: če že nočejo na roko slovenskim, bi pa vsaj morali na roko italijanskim malčkom. Ali pa naj bi obdržanje otrok obeh narodnosti v gneči Slomškovega doma pomenilo novo obliko zbliževanja med Slovenci ter Italijani...? (dg) Dela na cesti Domjo-Boljunec Občina Dolina sporoča, da je u-prava tržaške pokrajine odredila zaprtje enega pasu nove ceste Dom-jo - Boljunec in celotne stare pokrajinske ceste na istem odseku za dobo petnajstih dni, od ponedeljka, 22. januarja tl., dalje, da se omogoči postavitev cevi pri gradnji naftovoda Trst - Visco. Poleg tega bodo od ponedeljka dalje omejili promet na občinski cesti Boršt - Zabrežec zaradi del na cestišču. škega zastopnika v deželni vladi, na pomanjkljivosti strokovnih služb za krajevno kmetijstvo, na potrebo po izdelavi conskega razvojnega načrta, ki naj omogoči obstoj in razvoj kmetijstva v naših krajih, kar bi obenem stvarno prispevalo k ohranjevanju in zaščiti naravnega okolja ter izrazila željo po čimprejšnjem uradnem srečanju z njim. Danes volitve v zavodni svet strokovne šole Danes bodo na sedežu slovenske strokovne šole v Ul. Matteotti 12 volitve za zavodni svet. Dogodek je pomemben predvsem zato, ker gre za prve volitve na tej šoli, ki je le pred poldrugim mesecem dosegla avtonomijo, drugič pa tudi zato, ker bodo z izvolitvijo zavodnega sveta dopolnili šolske strukture. Pred dnevi je šolsko skrbništvo imenovalo inž. Milana Sosiča za komisarja in mu poverilo nalogo, da opravlja posle zavodnega sveta do njegove izvolitve. Volitve bodo od 8. do 20. ure na sedežu šole. Nizke temperature in... gripa Resno kaže, da se mraza, ki je zajel vso deželo, ne bomo kar tako otresli. Tudi včeraj je bila namreč Furlanija - Julijska krajina med najhladnejšimi območji v Italiji. Mraz, tokrat brez burje, je kraljeval tudi v Trstu z dvema stopinjama pod ničlo, medtem ko je na Krasu temperatura padla kar na minus 6 stopinj. Mrazu se je pridružila še druga nevšečnost — prava epidemija gripe. V uradih in na šolah je bila v zadnjih dneh izredno nizka prisotnost. med Italijani in Slovenci, je zaključil Carbone, je pa stališče socialistov jasno in je treba izvajati v parlamentu najodločnejšo pobudo, da čimprej odobri zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Ostro kritiko zadržanju melonarskega odbora na občini izraža tudi krajevna KD. Na sestanku med pokrajinskim tajništvom, demokrist-janskimi predsedniki rajonskih svetov in načelniki svetovalskih skupin KD so ugotovili, da se v rajonskih svetih ustvarja ozračje nezaupanja, po krivdi Cecovinijevega odbora. V nasprotju z zakonskimi določili rajonskih svetov melonarji ne vprašajo za mnenje o problemih, za katere so pristojni in niso poskrbeli za predajo pooblastil, iiiiiiiiiliiiimiiiiiiiiiiiMifriHitiiititiiiiiHiinmimiiiiiiiiiiiiininitiiiimiiiiiitiiiniiiiiimmmiiiiiiiiiiminiu Z VČERAJŠNJEGA OBČNEGA ZBORA 19. t.m. je v Bazovici praznovala svoj 80. rojstni dan MARIJA ŠKRJANC (Petarosova) Še mnogo zdravja ji voščijo sorodniki. >L dl fromsr ono o Bogat program inštituta za zgodovino odporništva Uvodno poročilo prof. Miccolija . V teku so številne zgodovinske raziskave - Sodelovanje s sorodnimi ustanovami v Sloveniji in Hrvaški Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji-Ju-lijski krajini je imel včeraj svoj letni občni zbor v mali dvorani Kul-turno-umetniškega krožka. Poročilo o minulem delovanju ter o programih inštituta je podal predsednik prof. Giovanni Miccoli, ki se je predvsem ustavil ob zgodovinskih raziskavah, ki so v teku ali tik pred zaključkom in ki bodo v doglednem času objavljena v knjigah ali posebnih publikacijah. Že prihodnji mesec bo na primer izšla izčrpna bibliografija v dveh knjigah o odporniškem gibanju v Furlaniji in Julijski krajini, ki je sad večletnega dela skupine raziskovalcev. V drugi polovici leta bo predvidoma izšla knjiga Giampaola Valde-vita «Cerkev in nacionalni boj*, ki bo obravnavala dogajanja v Trstu med leti 1850 in 1919. V pripravah je tudi knjiga o odnosih med cerkvijo in fašizmom na vzhodni meji. Posebno didaktično važnost bo imel vodnik o raziskavi sodobne zgodovine, namenjen predvsem šolam. Istočasno se bo seveda nadaljevalo objavljanje biltena inštituta, ki je v zadnjem letu zadobil novo podobo in večji obseg. V teku pa so še številne druge raziskave o nekaterih važnih in kočljivih problemih; taka je na primer raziskava o beguncih iz Istre po letu 1945, pa tudi raziskava o «furlanskem nacionalizmu*. Prav tako so razne skupine že začele preučevati nekatere druge zgodovinske probleme, kot so kriza avstromark-sizma, Istra med obema vojnama in družbena stvarnost v Karniji. V svojem uvodnem poročilu je prof. Miccoli med drugim napovedal navezavo še bolj intenzivnih stikov s partizanskimi organizacijami in s sorodnimi inštituti v Sloveniji in Hrvaški, ki so že sedaj dosegli zadovoljivo raven. Po predsedniškem poročilu in predstavitvi obračuna in proračuna je sledila razprava, nato pa še izvolitev novega odbora, ki ga sestavlja enajst članov: Apih, Ber-tuzzi, Fogar, Križman, Marini, Me-stre, Miccoli, Pellegrini, Postogna, Sala in Vincenti, (tm) Čimprej dograditi suhi dok v Trstu Senatna komisija za javna dela je že pred časom prejela v odobritev zakonski osnutek št. 746 o podelitvi finančnih sredstev za dokončno izgradnjo suhega doka v Genovi. Osnutek je dokajšnjega pomena tudi za Trst, kolikor bi preko njega z ustreznimi popravki, oziroma dopolnitvami lahko nakazali denarna sredstva tudi za izgotovitev tukajšnjega suhega doka. Žal pa minister za javna dela še ni predložil zadevnih popravkov, tako da tudi omenjena senatna komisija problema ni mogla vpisati na dnevni red svojih del. Zaradi tega sta senatorja KPI Jelka Gerbec in Girolamo Federici naslovila na pristojnega ministra brzojavko, v kateri zahtevata, naj vlada čimprej predloži svoje predloge v zvezi z zakonskim osnutkom. Po lanskem presledku bomo letos ponovno priredili dobrodelni tradicionalni NOVINARSKI PLES Ples bo v soboto, 24. februarja, v vseh prostorih Kulturnega doma. ODPRTJE NOVIH PRODAJNIH PROSTOROV Obogatitev za slovensko gospodarstvo Podjetje Terpin iz Gorice je odprlo nove poslovne prostore v Ulici Brigata Casale r ■ iliiiiiiiiiiiMiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiminjiiiiuumiiiiliiiiiiillilliiiiliiiiillliiliiiiilliiiiiiiiiuiiiiiiniii Dejavnost rajonskih svetov Zahodnokraški rajonski svet razpravljal o problemu rekreacije za otroke ■ Vprašanje pivovarne Dreher v ospredju razprave v svetoivanskem svetu V tem tednu se je po enomesečnem premoru ponovno sestal rajonski svet za zahodni Kras, ki je imel na dnevnem redu vrsto zanimivih točk. Obširno so svetovalci razpravljali predvsem o problemu rekreacije za otroke in skupno preverjali stvarne možnosti za rešitev tega vprašanja. Na nodročju zahodnega Krasa obstajajo tri velike zgradbe, ki so deloma neuporabljene in ki bi se lahko že v kratkem izkoristil, Gre za proseški otroški vrtec, za občinski rekreatorij v naselju San Nazario in rekreatorij «Ca-sa del fanciullo* v Križu, v katerem je trenutno vrtec za otroke iz mesta. Pred tem je predsednik Štoka o-stro ocenil fašistične teroristične izgrede, ki smo jim bili priča zadnje tedne v našem mestu. V nadaljevanju seje so izvolili razne komisije in se obvezali, da bodo vanje čimprej povabili vse tiste, ki se zanimajo za določene probleme in bi radi pomagali. Izvolili so komisije za šolstvo in kulturo, javna dela, urbanistiko, obrtništvo in trgovino, kmetijstvo in varstvo okolja, zdravstvo in socialno skrbstvo, promet, razsvetljavo, vodo in plin ter šport in rekreacijo. (kt) * * * Svetoivanski rajonski svet se je na svoji četrtkovi seji soočal s perečim vprašanjem delavcev bivše pivovarne Dreher, ki so člane področnega sveta seznanili s svojim položajem. Na kraju, kjer je stala pivovarna, bodo gradili, kot vse v kaže, ljudska stanovanja. Rajonski svet je soglasno sprejel resolucijo, v kateri zahteva čimprejšnjo rešitev tega vprašanja. Svetovalci so nato poverili predsedniku svetoivanskega rajonskega sveta nalogo, naj posreduje, da bi občinska uprava čimprej izdala pooblastila rajonskim svetom, saj je takšno delovanje kot doslej nemogoče in grozi zato paraliza teh organov. Po vrsti raznih vprašanj, kot je bilo imenovanje predstavnika v davčni svet, ki je bil imenovan z glasovi demokratičnih strank, ali zahteva, da se popravi zgradba v Ul. Capofonte št. ?, so sc svetovalci zaustavili pri vprašanju uporabe prostorov bivše psihiatrične bolnišnice, ki bi morali biti na razpolago prebivalstvu, Pokrajinska uprava je doslej že nakazala vrsto rešitev, zato se bo rajonski svet v čim krajšem času sestal s predstavniki ob- čine in pokrajine, da bi skupno rešili vprašanja uporabe tega obsežnega prošnji a. R. Pečar * * * V torek, 23. t.m., ob 17. uri, se bo na Opčinah sestal rajonski svet za vzhodni Kras. V četrtek, ob 20. uri pa se bosta sestala rajonska sveta za Kjadin in Rocol (na sedežu v Ul. Mauroner 2) ter za Valmauro in Naselje sv. Sergija (na Stari istrski cesti 43). Prvo potovanje kontejnerske ladje «Nuova Ventura» Iz tržaškega pristanišča je včeraj s svojim tovorom kontejnerjev odplula ro-ro ladja «Nuova Ventura* Tržaškega Lloyda, ki bo odslej o-pravljala novo pomožno in dopolnilno službo v okviru kontejnerskega prometa tržaške družbe. Ladja, plovilo 3535 bruto registrske tonaže, bo namreč v raznih italijanskih pristaniščih zbirala kontejnerje in jih usmerila v tli'za. to"speciaiiei»aK na pristanišča: v Trstu, Genovi in Livornu. .musvoosrt .rmnri. Znano slovensko podjetje Terpin iz Gorice, ki se bavi s prodajo kmetijske mehanizacije, je včeraj odprlo nove poslovne prostore v Trstu in ; sicer v Ul. Brigata Casale, v višini znane plesne dvorane Paradiso. No; vi prodajni prostori so na zelo lepi prometni poziciji z dovolj velikim parkirnim prostorom, obenem Pa zračni in obsežni tako, da bodo brez dvoma za kupce privlačni. Nova poslovna enota je nova obogatitev za slovensko gospodarstvo, obenem pa dokaz, kaj vse se da z vztrajnim delom narediti. Družina Terpin je namreč pričela s skromno trgovino r Števerjanu pred 50. leti in se sedaj razvila v veliko in priznano podjetje. V imenu tvrdke je številne navzoče prijatelje, predstavnike tvrdk in poslovne partnerje pozdravil Ciril Terpin. Pozdrav slovenskega deželnega Gospodarskega združenja je prinesel tajnik Karlo Grgič, prostore pa je blagoslovil škofov vikar msgr. Škerl. Na sliki notranjost nove trgovine. Dve Libanonski ladji, «Eurabia Moon» in «Centra Star*, sta že 4? dni ustavljeni v tržaškem pristanišču zaradi stavke vseh 54 članov obeh posadk. Pomorščaki, ki so povečini egiptovski državljani, protestirajo zaradi nizkih plač in neznosnih de-: lovnih pogojev. Že od prvega dne stavke pa ne dobivajo več plače ter jim je začelo primanjkovati hrane. Delavci tržaškega pristanišča so organizirali solidarnostno akcijo, da bi pomagali stavkajočim. Na pomoč j pomorščakov, ki je nakazal večjo Vsoto svojcem članov obeh posadk. IIIMHMHHIIllllllllllllllllllliiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiniiiiiniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiif IIIIIIIIIIHI «UTOPIA 3» - ZANIMIVA KULTURNA IZKUŠNJA Že pol meseca je preteklo, odkar no odprli alternativno knjigarno U-topia 3 v Ul. del Bosco 50. Podobne knjigarne delujejo tudi v Milanu in Benetkah. Tudi v zaprtem in zaostalem mestu kot je Trst, se je namreč že dalj časa čutilo potrebo po knjigarni, ki bi bila odprta predvsem novim kulturnim in političnim problemom, kot so antipsihiatrija, feminizem, mladinsko gibanje, gledano predvsem s stališča nove levice. Pobudo za ustanovitev knjigarne je dalo tržaško anarhistično gibanje. Delali so prostovoljno, samoupravno in s samoprispevki. Bilo je tudi precej problemov zaradi stroškov, z iskanjem ustreznih prostorov in z nabavo knjig, ker si velike založbe niso upale dajati knjig na kredit. Največji problem pa je predvsem zaščita pred fašističnimi napadi, česar so se bali, se je pred kratkim pripetilo. Upravitelji knjigarne . > nam povedali, da so sicer pričakovali atentat, toda ne tako hitro. Za zdaj so sprejeli razne preventivne ukrepe in v tem okviru nameravajb postaviti železne mreže m izložbe. Knjigarno obiskujejo številni univerzitetni dijaki ter zlasti simpatizerji politične levice. Na policah so razstavljene predvsem strokovne knjige o psihologiji, antipsihiatriji, alternativnem tisku, sociologiji, alternativni pedagogiki. Razstavljena so tudi literarna dela. predvsem znanstvenofantastična ter številne italijanske in tuje revije, kot so Re nudo, Melallo urlante, Black Flag, 11 Male itd. Kmalu bodo v prodaji tudi slovenske knjige in revije. Izredno mnogo je esejev o anarhističnem gibanju ter marksizmu. Poleg knjig znanih založb (Feltrinelli in Eirnudi) so zastopane tudi manj znane, kot so Savel-li, Arcana, Salamandra, Ombre Rosse, l’ Erba Voglio itd. Za vse knjige je določen 10 odst. popust. Kulturni krožek «Spazio - Utopiav, ki knjigarno upravlja, bo prirejal številna predavanja in debate o pe-dagogilci, etnologiji, znanstvenofantastični literaturi, ekologiji (atomske centrale) itd.; predavanja bodo ob petkih, ob 20. uri. Prvo tako predavanje je bilo 17. t.m. o temi «aklualnost misli Michela Fou-caulta». Predaval je projesor Pier Aldo Rovatti, docent zgodovine sodobne filozofije ter urednik revije «Aut-aut», Predavanje je dobro u-spelo. Prisotnih je bilo nad 80 poslušalcev in trajalo je kar 4 ure. O Fouaaultovi filozofiji se je razvila zanimiva debata. Naslednje predavanje bo 27. t.m. o etnologiji in sicer o problemu ameriških Indijancev. V programu so tudi predavanja o tehnokraciji ter o samoupravljanju. Po izjavah urednikov knjigarne naj bi ta predavanja predvsem spodbudila dialog in izmenjavo idej med vso levico. Pre davanja so odprta vsem in vsakdo lahko svobodno izraža svoje misli in nazore. Knjigarna Utopia 3 je prav gotovo jiomemben in zanimiv pojav v kulturnem življenju našega mesta. S. SLAVEC Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga LOJZKA LUPINC por. RUKIN Pogreb drage pokojnice bo jutri, 22. januarja, ob iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Križ. 13.30 Žalujoči: mož Avgust, hči Ada, sin Tiberij z družinama, sestra in bratje ter drugi sorodniki Križ, 21. januarja 1979 V torek, 16. januarja, ob 8. uri zjutraj je unu-l v 93. letu starosti ALOJZIJ HREŠČAK učitelj v pokoju Od njega smo se poslovili na sežanskem pokopališču včeraj, 20. januarja. Sin Dušan z družino, hčerka Vera z družino, hčerka Vida ter svakinja Mirna z družino Sežana, Trst, Beograd, Abidjan, Kruševac, 21. januarja 1979 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob smrti dragega RUDOLFA GUŠTINA Posebna zahvala dr. Udoviču, tovarišu Kendi in županu 7? ^ za P°sl°v^ne besede ob odprtem grobu, župniku Be-denčiču, zvezi VZPI - ANPI Repentabor, zvezi borcev HI. Prekomorske brigade Koper, tovarišu Klunu, Društvu slovenskih lovcev Doberdob, občinski upravi, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči svojci Veliki Repen, 21. januarja 1979 22. 1. 1978 22. 1. 1979 Ob prvi obletnici smrti naše drage SILVE RAPOTEC - ČERNELČ se je spominjamo z veliko žalostjo hčerka, mama, brat in sestri z družinami Koper, Prebeneg, Trst, 21. januarja 1979 m SLOVENSKI KLUB v Trstu Ul- sv. Frančiška 20./H., vabi v torek, 23. januarja, ob 20.30 na večer z naslovom med kaktusi kuham PESMI Ace Mermolja bo predstavil svojo novo pesniško zbirko, iz katere bo bral Stojan Colja Sledil bo razgovor o poeziji in pogojih ustvarjanja. PD SLOVENEC vabi na Kulturno prireditev ob prazniku vaškega patrona danes, 21. t.m„ ob 17. uri v društvenih prostorih v Borštu. Vabljeni! STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU CARLO GOLDONI NERGAČ komedija v 3 dejanjih (2 delih) banes, 21. januarja, ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu. V soboto, 27. januarja, ob 20.30 Jf gledališču «F. Prešeren* v B°liuncu (abonma sobotni). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi k tretjemu predavanju cikla o istrskih freskah, ki bo v sredo, 24. januarja, ob 18.30 v tnali dvorani Kulturnega doma. Predaval bo dr. MARIJAN ZADNIKAR FRESKE V HRASTOVLJAH STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom ERIK VOS PLEŠOČI OSLIČEK mladinska igra * torek, 23. januarja, ob 15.30 Hanes. 21. t.m., ob 16. uri bo v nabrežinski cerkvi revija božičnih in drugih pesmi V EKUMENSKI OSMINI Gostoval bo mešani zbor «Ma-rjj Kogoj* iz Trsta pod vodstvom ^ade Žerjal Zageir ter domači Bevski zbor. Koncerti Jutri, 22. t.m., bo v gledališču Rossetti koncert dua Zagnioni - Cani-no za abonma tržaškega koncertnega društva. Gledališča VERDI V četrti, 25. t.m., ob 20. uri, bo na sporedu Verdijeva opera «Aida» pod vodstvom Francesca Molinarija Pra-dellija in v režiji Giancarla Menot-tija. Abonma reda A za parter in B za galerijo. V sredo ob 18.45 predstavitev dela v dvorani kulturno-umetniškega krožka. ROSSETTI Danes ob 16. uri Boli «Un sorso di terra* v izdaji ATER - Gli Associati. Red «prva nedelja*. V abonmaju o-drezek štev. 4. Rezervacije pri o-srednji blagajni za ponovitve do 26. januarja. AVDITORIJ Od 23. januarja Leopardijev «11 ga-lantuomo e il mondo* z Renzom Gio-vampietrom. Kupon št. 3 v alternativi. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. # * # Danes, 21. januarja, ob 11. nri bo v okviru nedeljskih koncertov nastopila komorna skupina gledal.. ~a Verdi, ki jo vodi Andrea Giorgi. Predprodaja vstopnic nri blagajni v Pasaži Protti. Kino La Cappella Underground 16.00 - 22.00 «Berlinguer ti voglio bene». Režija Giuseppe Bertolucci. Roberto Benigni. Ariston 15.30 «Un mercoledi da leoni*. Jan Michael Vincent. William Katt, Graw Busevv. Barvni film. Ritz 16.00-22.00 «Dove vai in vacan-za?» Alberto Sordi, Ugo Tognazzi, Stefania Sandrelli, Paolo Villaggio. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 15.00—22.00 «Assassinio sul Ni-lo*. Peter Ustinov, Jeane Birkin, Bette Davis, Mia Farrow, David Niven. Barvni film. Grattaciclo 15.00 «Emesto». Martin Halrn^ Michele Placido, Vima Lisi, Lara Wendel, Renato Salvatori. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 «Visite a domicilio*. W. Matthau, Glenda Jackson. Penice 15.30 «1 forza 10 da Navarro-ne». Robert Shavv, Franco Nero. Nazinnalc 16.00 «Le disavventure di un commissario di polizia*. Annie Girardot, Philippe Noiret. Mignon 10.30 «Heidi torna tra i monti*. Cristallo 15.30 «Coma profondo*. Richard Vidmarck. Eilodrummatico 15.30 «Le ragazze pon pon si scatenano*. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film. Moderno 1&30 >r in ZSKP, nrireja glasbeno abonmaj-1 sko sezono v Gorici, vabi abonen- [ te, da se za prevoz z avtobusom o Trst prijavijo še v tem tednu. T>° 27, januarja bodo namreč v pisarni Glasbene matice v Ulici Malto 2 sprejemali rezervacije za abonen- j te, šele kasneje pa se lahko vpiše- j jo za avtobus in za predstavo tudi drugi ljubitelji operne glasbe. Kino Gorica CORSO 14.45—22.00 »Lassassinio sul Nilo*. Agata Cristi in Peter Usti-nov. Barvni film. VERDI 15.30-22.00 »Driver* (Lim-prendibile). R O Neal in Y. Odiani- VITTORIA 15.30 — 22.00 «L'arma*. C. Cardinale in Stefano Sattaflores. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič EXCELSlOR 14.00 - 22.00 «Fatto di sangue tra due uomini per causa s di una vedova*. PRINCIPE 14.00-22.00 «L’albero de- : gli zoecoli*. Nova Gorica in okolica SOČA 16.00—18.00-20.00 «Zmaj uniču- s je gnezdo*. Hongkonški film. SVOBODA 16.00—18.00-20.00 «Smoky j bandit*. Ameriški film. DESKLE 17.00-19.30 »Velika ljubezen lorda Nelsona*. Ameriški film- I Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Dario Al cone, Antonio Barone, Denis Visintin, Alberto Giaccone, Eriča Regazzo, Livia Po- J trone, Carmen Peschiera, Yleni® Niemiz, Čara Brandolin, Antonio Žanom, Ketti Černič, Marcella Ca vi-nato, Carlo Tegano, Andrea Peco-rari, EUsa De Žan, Alessandra Fab-bro, Eriča Zorba, Manuela Pirozzii , Kristjan7 Hlede, Davorin Devetak i® Davide Stomi. SMRTI: -72-letna upokojenka Marina Cargnel vd. Cargnel, 56-letni Alberto Ciani, 80-letna gospodinja Giovanna Toniali vd. Musina, 74-letna gospodinja Pietrina Buffo vd. Villani, 48-letna gospodinja Edda Marega, 73-letni mizar Stanko Černigoj, 54-letni upokojenec Albino Arman, 78-letni delavec Emibo Ber-nabe, 87-letni upokojenec Giuseppe Boccalon, 75-letni upokojenec Andrej Kusterle, 71-letni upokojenec Bruno Rossetti in 64-letni kmet Vladimir Peterin. POROKE: uslužbenec Luciano Colja in bolničarka Graziella Solido-ro, delavec Ludovico Cammarata i® gospodinja Giuseppa Montana. OKLICI: delavec Paolo Tosoratti in učiteljica Patrizia Tomaduz, trgovski potnik Angelo Moratti in U-službenka Nadia Cavallini. Prosvetno društvo «Oton Župančič* izreka predsednici Nataši Peterino-vi, Danilu in vsem svojcem umrlega Ladka Peterina najgloblje sožalje- Športno društvo «Juvcntina» izreka tajniku Danilu Peterinu iskren® sožalje ob bridki izgubi očeta. Slovenska prosvetna zveza izrek® predsednici prosvetnega društva «0-ton Župančič* in vsem svojcem sožalje ob smrti Ladkota Peterina. ZAHVALA Ysem, ki so na katerikoli nači® počastili spomin očeta Andreja Žabarja se najlepše zahvaljujem. Jožko Žabar Gorica, 21. januarja 1978 ZAHVALA Družina Mirka Grila se zahvaljuj® prosvetnemu društvu »Danica* i® prijateljem za izraze sožalja ob smrti svojega očeta in moža. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 25-76. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti, tel. 72701. ZAHVALA Ob težki izgubi našega nepozabnega in ljubljenega LADKOTA PETERINA se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastiU njegov spomin. Posebna zahvala domačemu župniku, društvom in ustanovam moškemu pevskemu zboru »Oton Župančič*, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene, sosedom, nosilcem krste in cvetja in vsem, ki so ga spremiU na njegovi zadnji poti. Žalujoči svojci Štandrež, 21. januarja 1979. PnfnorillčrSnGvnik KULTURA •$< 'A .'"f 1&P v..' -vi 21. |anuar|a 1979 PffAD SKORAJŠNJO NOVO PREMIERO SSG V KULTURNEM DOMU Za navideznim predahom utripa vsak dan živahen teatrski ritem Vzporedno teko priprave za Brechtovo «Mater Korajžo», gostovanja z «Nergačem» in «Vrtincem» ter predstave lepljenke «Bazovica» za šole Odrska zavesa Kulturnega doma Je že precej časa spuščena kar j® nekam nenavadno za ta čas, je običajno gledališka sezona v Polnem teku. Toda to še nikakor ne pomeni, da ne bi Stalno slo-vensko gledališče bilo aktivno: prijavlja se pač na novo premiersko predstavo in ker gre tokrat J? ^e'°. ki bi moralo predstavlja-, vrhun< c sezone, je razumljivo, da so potrebne daljše priprave, *ter je študij zahtevnejši, ker je zahtevnejša scena in sploh vse ti-s*°. kar soustvarja veliko predsta-Vo- Toda o tem malo kasneje, Are Mermolja MED KAKTUSI KUHAM KAVO Pri koprski založbi Lipa v zbirki «Sodobna slovenska poe-zija» je pravkar izšla nova pesniška zbirka Aceta Mermolje z boslovom «Med kaktusi kuham kavo*. - ^inrfcct obsega nekaj več kot . krajših pesmi, razdeljenih v stiri motivne cikle z naslovi Po-fevke, Jesse James, Iskalci zla-in Diogen. *Govorica teh pesmi je ra-znniljiva, neiskano «preprosta», tuno izčiščena, svobodno ritmi-,lrana, le včasih stroga (upora- ba rime). Torej gre za zbirko, ki — /epeneča po vrednotah — go-°ri z vidika skromnega in ra-aaaranega opazovalca življe-)a, prestrašenega zaradi nuj-,os?i, a moralne nemožnosti pri-ajanja na nehumano danost». Nj* zan‘ma nas s dim je naš ®dališKi kolektiv še zaposlen ozi-pPja je bil v preteklih dneh za-■v^ian mimo priprav za postavitev ^°vite Brechtove drame »Mater jajža*. O tem smo se pogovar-J1 z ravnateljem SSG Miroslavi Košuto v nekakšnem letečem azgovoru. Predvsem je naše gledališče v retekUh dneh s pridom izkorjšča-tMSVo-*° Predstavo Goldonijevega Ih &r^ada*- Z njo je gostovalo, v ^ji in v Cerknem v okviril iredi 8a abonmaja Primorskega dram-. ega gledališča iz Nove Geriče. v a'itoPilo je štirikrat skoraj vedno s P^Pih dvoranah. Na sploh se Uš4°Vanje z nov°Soriškim gledanj em dobro razvija in za povra-0 bo Primorsko dramsko gle- '"»».... dališče gostovalo pri nas v zamejstvu z okrog desetimi nastopi na raznih odrih z delom iz svojega letošnjega repertoarja. Včeraj je SSG z «Nergačem* nastopilo v Miljah v kinodvorani «Roma*, danes pa gostuje v Ljudskem domu v Križu, kjer je bilo vedno dobrodošel gost, kot je nastopanje gledališča v Miljah pomemben prispevek h kulturnemu življenju miljskih Slovencev, Naše Stalno slovensko gledališče je v tem času nastopilo tudi na tradicionalnem srečanju »Malih odrov* v Novi Gorici in odprlo prvi krog tega srečanja, na katerem sodelujejo poleg slovenskih tudi inozemska gledališča, z dramo «Vrtinec» makedonskega avtorja Kole Čašule. Ta nastop je bil obenem zanimiv tudi kot nova izkušnja pri uprizarjanju tega svojstvenega dela, saj je predstava potekala zaradi prostorske utesnjenosti brez originalne scene. Namesto predvidenih 58 gledalcev za eno predstavo, si jo je seveda ogledalo lahko mnogo več, pokazalo pa se je, da je predstava sama po sebi tudi tako izvedljiva in povrhu še s prodornim uspehom. Vsekakor koristna izkušnja, ki odpira pot tej predstavi tudi na druge manjše odre, za katere prej ni bila predvidena. Ni izključeno, da bo SSG sodelovalo v februarju tudi na festivalu malih odrov v Sarajevu. Prav tako je v tem, na videz zatišnem obdobju, SSG naštudiralo in 9. t.m., v krstni izvedbi v Slovenskem klubu uprizorilo zgodovinsko dokumentarno lepljenko z naslovom «Bazovica», ki je sicer namenjena šolam. Besedilo zanjo sta pripravila Miroslav Košuta in Mario Uršič, ki je bil tudi režiser, vodja predstave pa je bil Zvonko Kalc. Kot recitatorji besedila so sodelovali Zlata Rodoškova, Silvij Kobal in Aleš Valič. Seveda ni ostalo Samo pri tem nastopu. Pred njim je bila dejanska premiera v Kulturnem domu za Dramsko šolo SSG, za njim pa ,so se zvrstili nastopi na učiteljišču, dvakrat na liceju «Prešerep» in enkrat v Kulturnem domu za poklicno šolo. Šfe dva rfajavljena nastopa sta morala odpasti zaradi o-bolelosti med izvajalci. V prihodnjih dneh bodo prišle na vrsto še druge srednje šole tudi izven mesta. Dijaštvo je dosedanje predstave zelo dobro sprejelo. Za šole pa pripravlja SSG še eno uprizoritev in sicer Anderso-novo pripovedko »Snežna kraljica* v Košutovi priredbi. Na vrsto bo prišla že v februarju. V njej nastopata kot pripovedovalca besedila Miranda Caharija in Stojan Colja v več vlogah, predstava v režiji Marija Uršiča pa je zasnovana tako, da bodo pri njej sodelovali tudi otroci sami. Obolelost igralca Antona Petjeta je kriva, da je ostala v hladilniku predstava Ruzzantejevih dialogov, prav tako pa ta odlični igralec iz istega razloga ne bo mogel igrati v «Materi Korajži* vloge, ki mu je bila namenjena. Zamenjal ga bo Livij Bogateč, Petje pa bo kljub temu sodeloval v manjši zasedbi. No, s tem pa smo tudi že pri sami «Materi Korajži*, katere premiera je predvidena za sredino februarja ali, če bo šlo vse po traku, morda celo prej. Vse- kakor so sedaj vsi igralski in tehnični napori gledališča posvečeni prav tej predstavi, ki bi morala biti, kot že rečeno, osrednja predstava sezone. Napor je resnično na meji zmogljivosti vseh ustvarjalcev od režiserja Jožeta Babiča, ki se je angažiral z vsem svojim znanjem in režisersko inventivnostjo, scenaristke Mete Hočevarjeve, kostumografke, dramaturškega vodje in lektorja Marka Slodnjaka pa do igralcev, med katerimi bo levji delež nosila interpretka naslovne vloge Mira Sardočeva. Skratka, za spuščenim odrom Kulturnega doma na eni strani in izven dvorane Kulturnega doma na drugi, ves ta čas navidezne pavze utripa z močnim pulzom gledališko življenje, čez slab mesec pa se bo nazadnje dvignila tudi zavesa za novo premiero. j.k. OB NEDAVNIH JUBILEJIH SLOVENSKE FILHARMONIJE Sopranistka Pia Cossutta (pri klavirju prof. Silvestri) med zadnjim nastopom v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost KAJ PRIPRAVLJAJO SLOVENSKE ZALOŽBE V LETU 1979 V ospredju znanstvena fantastika Razgovor z urednico Tehniške založbe Slovenije Anko Veselovo Zbirki Znanstvena fantastika in Klasiki fantastike - Knjige za poklicne tehniške in druge šole - Strokovni priročniki za amaterje Med številnimi slovenskimi založbami stoji nekako navidezno ob strani in nič kaj preveč v središču dogajanja. Tehniška založba Slovenije. Za to založbo, ki med drugim izdaja tudi mesečno revijo Življenje in tehnika, je značilno, da si je brez večjega hrupa vseeno pridobila pomembno mesto v slovenski založniški dejavnosti, zlasti še, če pomislimo na njeno usmeritev prav v tehniko, ki je danes v ospredju našega celotnega razvoja. Če hočemo Slovenci iti vštric s sodobnim manstvepotehniškim razvojem, in to je nuja in zahteva sedanjega trenutka-,epotem seveda potrebujemo tudi- knjige s tehniškega, poljudnoznanstvenega in znanstvenofantastičnega področja. In prav na teh področjih je Tehniška založba orala ledino vrsto let in jo orje še danes, čeprav moramo priznati, da so zlasti za poljudno znanost in znanstveno fantastiko pokazale ustrezno zani- ..............mm....mmimmimmmmmmmmimmmimmmi.m....llmmmil.mmmmimmmmimmin Jakčevi partizanski obrazi v galeriji Slovenskega kluba Ob skorajšnji umetnikovi 80-letnici bi bil primeren obširnejši antološki prikaz njegovega ustvarjanja khbu večer v Slovenskem Mark v mu Predseduje pesnik s<>m ° Kravos z mladostnim zano-stne’Je potekal v posebno slavno-jekep ^strojenju besedne in pro-viCa^sk°-likovne lepljenke «Bozo-bisokih'1 ■ ozadju Jakčeve razstave 'Part- jedkanic iz znane mape tHnskpanslci °brazh. So to zgodo-treti ,ruetnostno pomembni por-bazrjvif?l'enskih ljudi, ki so po li n,,rjb junakih pri nas zače-Ualjev °~no°svobodilno borbo, na-Vsak a 1 zmagovitega konca, Uo Po svoji zmogljivosti teles-Tre Jnsk°- brazi C,Jla.ni se vrste izraziti o-deškin,' Istrskega bombaša s še PoVe[-lPotezami. do onih najvišjih ze paM-1’' Vmes srečujemo obra-s°deirI,anov’ M so izstopajoče Ihidnik’ akcijski ali idejni po-do kult’ Politikov, komandirjev venije jelkov iz vseh krajev Slo-W ,, štajerske do našega Pri-klesan- ,a nas gleda kraško iz-Pahor! obraz že pokojnega Karla Prednh.doma iz svetoivanskega bojema Trsta, ki je uglasbil thišij 0 koračnico *Na juriš*. Za-sti t 0 v daljino svetle bodočno-is krns-iS^kar Franc Mihelič, ki ho za2l Partizanski odgovorna Mm r.ien Pa je pogled pesnico 'f3?. Bora, ki je s kleno be-borb ^ stihov dvigal moralo "arod„0e!Lost težko preizkušenega ki jjjj •. To je le nekaj obrazov, deset JJ?kčeva mapa vsebuje pet-fični' se čudimo odlični gra-•h njih p?}.n°sti izdelave teh plošč hiti n o aattsov, pa marsikdo od nas k°lišrj„P[misli v kako težavnih o-iQradi Pk je Jakac uresničil stalni sP?manjkanja materiala, v oi, (j0 lv‘)enjski nevarnosti in skr-s’ti. Q,Se ne izgube zaradi nem-rbznih unziv- saj so nastajale v *ako na bazi 20 v ko-cah Bogu, v Paki, črmojšnji-^ru’omifa9atušU’ Srednji vasi in °dtisi Jr-L njer so bili njih prvi ski raJJ,zanl Pa drugi partizan-he?i; tavi, edinstvenem kultur-iaseden ,?lpru xredi po nacifašistih brazi sn 5!’rnpi- Ti partizanski o-PoSred bili izdelani z izredno ne-^lektuJrJ0, Boleč od vsakršne in-“stične izumetničenosti, ki Božidar Jakac - Istrski bombaš (visoka jedkanica, 1944) odlikuje slikarstvo tega vrhunskega mojstva slovenske portretistike, ki v njej ohranja vso človeško poštenost in s tem tudi svojo umetniško celovitost, ki je niso omajali razburkani likovni tokovi zadnjih desetletij prav v ničemer. Akademik Božidar Jakac, napol Primorec napol Dolenjec, je naš Filip Lazslo, slavni portretist kronanih in maziljenih glav, ki so tudi med Jakčevimi portreti, vendar presega slednjega po svoji vsestranskosti ustvarjanja, ki gre do miniaturnih mer poštnih znamk, fci so trenutno razstavljene v Kopru in jih je Jakac narisal kar devetdeset. Razstava v Slovenskem klubu pa hoče biti le skromen doprinos k spoznanju Jakčeve likovnosti, ki se obilno pne med tisoči grafik, pastelov in olj, . okrajin ih portretov ir: raznih delov sveta, ki ga je prepotoval. To ustvarjalnost poznamo v Trstu vse premalo, čeprav je umetnik z njim sorodstveno obilno povezan po očetovi strani. Z ato bi bilo primerno, da bi po dolgih letih odsotnosti spet < ideli njegova de la na primer v Kulturnem domu, če že ne v palači Costami ob skorajšnji osemdesetletnici tega še vedno zelo delavnega umetnika, ki je prvič javno nastopil pred šestdesetimi leti v ljubljanskem Jakopičevem paviljonu. MILKO BAMBIČ manje tudi nekatere druge slovenske založbe. Ko smo se z urednico Tehniške založbe Slovenije Anko Veselovo pogovarjali o letošnjem programu njihove založbe, nam je na začetku dejala, da bodo tudi letos, kot doslej vsako leto, poslali n; slovenski knjižni trg kakih trideset knjig. «S področja književnosti imamo pri naši založbi dve zbirki in sicer zbirko Znanstvena fantastika, v kateri bodo izšla letos štiri dela in zbirko Klasiki fantastiki,. v.Jsaterit.so-na letošnjem programu tudi .štiri knjige. . iV zbirki Znanstvena fantastika bo izšlo delo češkega pisca Jose-fa Nesvadbe »Tarzanova smrt* in predstavlja knjiga izbor znanstvenofantastičnih novel tega uglednega češkega pisatelja znanstvenofantastičnega žanra. Potem je tu roman Američana Kurta Vonneguta »Sirene s Titana*, ki predstavlja odlično delo tega žanra. Tudi tretja knjiga iz te zbirke je izpod peresa ameriškega pisca. Gre za zanimivo in napeto znanstvenofantastično kriminalko Alfreda Be-sterja «Razdejanec*. četrto delo pa bo predstavljala knjiga — izbor novel iz te tematike, v njo pa smo vključili izbor iz sodobnih najboljših sovjetskih znanstvenofantastičnih novel. V zbirki Klasiki fantastike pa imamo v načrtu tri nove knjige Julesa Verna in sicer njegova dela «Ledena sfinga*, »Plavajoči o-tok» in «Hektor Servadac*, medtem ko je četrta knjiga iz te zbirke prav tako izpod peresa znamenitega in znanega moža, Connana Doyla in sicer njegovo delo »Izgubljeni svet*. Glede našega izbora iz Julesa Verna, resničnega klasika znanstvene fantastike, naj še pripomnim, da bomo s temi njegovimi tremi knjigami dosegli že kakih dvajset Vernovih del, ki smo jih doslej izdali, v načrtu pa imamo izdajo še kakih deset njegovih knjig. Naša založba se je namreč odločila, da bo slovenskim bralcem skušala posredovati čim bolj izčrpen in pregleden izbor iz del tega pisca, ki smo ga pri nas doslej poznali samo s prevodi kakih petih njegovih standardnih del. Podobno kot mi ravnajo tudi drugod po svetu in izbor iz Verna zajema kakih trideset knjig. Tako smo dve tretjini tega načrta že izpopolnili.* Ko smo se zanimali še za njihove ostale izdaje, nam je urednica povedala, da imajo za letos v načrtu izdajo tudi cele vrste šolskih knjig, tako za osnovne šole kot za poklicne tehniške in druge šole. »Za osnovne šole imamo v načrtu izdajo sedmih knjig. Naj jih kar naštejem: Tončka Zupančič «Tehnika in delo 1», Kreuzer - Ljubič - Mehora «Tehnični pouk za 6. razred osnovne šole*, Marjan Tomšič »Tehniško risanje za 6. razred osnovne šole*, Leopold Zemljak »Tehnični pouk za 7. razred osnovne šole*, Marjan Tomšič »Tehniško risanje za 7. razred osnovne šole*, Magajna - Simončič - Tomšič - Verč »Tehnični pouk za 8. razred osnovne šole* in Marjan Tomšič »Tehniško risanje za 8. razred osnovne šole.* Za poklicne, tehniške in druge šole pa bomo izdali tri knjige, oziroma učbenike in sicer Jože3 IIr-ženjak «Pravila tehniškega risanja*, Jože Hrženjak »Tabele k strojnim elementom* in Heribert Samuda »Tehnologija konfekcije*. Za konec pa bi še posebej rade omenila našo zbirko strokovnih knjig in priročnikov. Tako pripravljamo »Gradbeni priročnik*, ki bo zajemal več knjig s področja gradbeništva. To bo nekakšno fun-damentalno delo, ki ga bo lahko uspešno in strokovno uporabljal tako tehnik kot inženir, prav pa bo prišel tudi vsem tistim, ki gradijo in se malce bolj spoznajo na gradbeništvo. Tu je dalje delo Hinka Murna »Odrezovalni stroji*. Knjiga predstavlja drugi del knjige s področja strojništva. Opozoriti velja v tem sklopu tudi na našo zbirko pod naslovom Poklicna knjižnica za avtomehanike, v kateri bodo izšla tri dela in sicer Vozilo, Motor, Karoserija. Vse tri. knjige so namenjene kot učbeniki mehanikom, seveda pa1' bodo prišle prav tudi vsem tistirii, ki se zanimajo za avto. Potem pa je tu še domače delo Uroša Kalči-ča »Akrobatsko smučanje*, ki bo priročnik za vse tiste, ki obvladajo smučanje in hočejo morda še nekaj več od njega. Za konec pa naj omenim še našo serijo knjig pod skupnim naslovom Vaša domača delavni- ca. Že doslej smo imeli s to zbirko lep uspeh in precejšnje zanimanje, saj je namenjena vsem tistim številnim ljudem — amaterjem, ki bi radi doma ali okrog hiše kaj sami postorili, zlasti če upoštevamo {»manjkanje obrtnikov in njihove, nič kaj cenene storitve. Tudi letos bodo v tej seriji izšle štiri knjižice in sicer »Gradimo z lesom in betonom*, «Lesne zveze — konstrukcije in vgrajevanja*, »Instalacije v' sanitarijah* in »Obnavljanje starih zgradb*. Že naslovi posameznih zvezkov dovolj jasno pričajo, z$ kaj gre, in zdi se mi, da bo tudi letošnja serija našla dovolj zainteresiranih bralcev, ki jim. bodo te knjfžiče nudile obilo užitka pri delu in seveda tudi nemalo koristi,* je zaključila naš razgovor o letošnjem knjižnem programu Tehniške založbe Slovenije urednica založbe Anka Veselova. DUŠAN ŽEUEZNOV ...............................■■■■.i.m.HM ČETRTI ABONMAJSKI KONCERT GM Komorni orkester RTV in solist Vojko Cesar Blesteče muziciranje pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica Na sporedu tudi nova Merkujeva suita na narodne motive Na četrtem rednem koncertu Glasbene matice v Kulturnem domu v Trstu je gostoval komorni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica. Koncert je bil zanimiv iz več razlogov: po svoji smotrno izoblikovani programski zaokroženosti, ki je zajela deli dveh klasikov — Josepha Haydna Simfonijo št. 49 v f-molu, La passione, ter Koncert v B-duru KV 191 za fagot in orkester Wolfganga Amadeusa Mozarta v prvem delu, a v drugem delu dve sodobni deli — najnovejšo skladbo Pavla Merkuja in angleškega skladatelja Benjamina Brittna Simfonietto op. 1, dalje zaradi prisotnosti dveh slovenskih tržaških umetnikov — že imenovanega ustvarjalca Merkuja ter fagotista Vojka Cesarja in ne nazadnje tudi zaradi skrbne priprave orkestra in njegove visoke izvajalske ravni. Merkujeva skladba predstavlja štiri, na svojstven način obdelane slovenske ljudske pesmi: iz Križa pri Trstu, iz Rezije, iz Karnijske in Kanalske doline, ki jih je avtor z vso njihovo ljudsko prvinskostjo povezal v učinkovito u-metniško delo. Fagotist Vojko Cesar, ki sodi v vrsto vidnejših tržaških glasbenih umetnikov, je svoj solistični delež izvedel v mehko obarvanem tonu, ki se pridružuje volumna v izrazito komornih razmerjih; učinkuje intimno; v smiselno zastavljeni interprethcijski zasnovi dosledno izpeljuje in gradi prepričljivo, vendar bi večja nosilnost tona tako v odnosu do orkestra kakor v odnosu do prostornosti dvorane doprinesla k večji celotni plastičnosti. Kar zadeva intonančno čistost, ritmično preciznost in le poto tona, je bila njegova igra na višini. Čista, enotna in skladna igra orkestra je bila prežeta s pristnim muzikalnim zanosom, interpreta cije so bile v jasno oblikovanih frazah nazorne. Ne bi mogli dati prednosti kateremukoli izmed štirih stavkov Hayrlnove Simfonije, prav tako je bil z žarom izveden Mozartov koncert. Merkujeva suita «Ali sijaj, sijaj sonce* je izzvenela bolje kot smo jo nekoč poslušali, bodisi kar zadeva ritmično plat, intenziteto delovanja celotnega orkestra in s tem tudi izraznega učinka, ki je odražal svojo moč v prav v zasluteni in dojeti preprostosti ljudskega ustvarjalca in izvajalca. V prepričljivem zagonu je bila izoblikovana Brittno-va Simfonietta, ki je zapustila vtis neugnane razgibanosti notranjega stvariteljskega nemira in lepote. Dirigent, kateremu dolgujemo mnogo za ta izredno uspeli koncertni večer, je uspel do kraja obdržati orkester v akcijski napetosti. IVAN SILIČ Začetki in razvoj organiziranega glasbenega delovanja na Slovenskem Že leta 1700 zasledimo v Ljubljani začetek organiziranega glasbenega delovanja, ki je leto kasneje — kakor priča letnica na ohranjenem pečatu — bilo tudi formalno zajeto v društvo pod naslovom Academia Philharmonicorum. Začetki so bili skromni, vendar je kmalu formirala pevski zbor in orkester, ki je štel preko petdeset godbenikov. Le-ta je poleg društvenih članov imel tudi plačane glasbenike, kar pomeni začetek profesionalizacije orkestra. Delovanje Academie sledimo vse do leta 1769. Njen pomen — poleg tega, da vidimo v njenem pojavu odraz kulturnega vzdušja, potreb, iniciative in stremljenj, zraslih v tedanji glasbeni klimi — je bil vsekakor nemajhen za nadaljnji razvoj tako glasbene poustvarjalnosti kakor u-stvarjalnosti, ki ji je s svojimi posredovanji odpirala vpogled v u-metniške tokove in dosežke v evropskem merilu. Njena naslednica je bila Filharmonična družba, ustanovljena leta 1794. Že čez dve leti je imela svoj orkester — začela je z godalnim kvartetom — ki je z razvojem izvajal vse bolj pomembna simfonična in vokalno - instrumentalna dela z zborom. Po francoski okupaciji se je Družba reorganizirala in okrepila v svojem delovanju. Da bi si zagotovila kvalitetne glasbenike, je ustanovila lastno šolo za godala, pihala in trobila ter pevsko šolo. Še bolj plodno je postalo njeno delovanje s prihodom Gašparja Maška, ki je prevzel pevsko šolo in orkester, o-benem pa bil dirigent Stanovskega gledališča. Ta je namreč pritegnil k sodelovanju tudi člane Filharmonične družbe in pospešil intenzivno glasbeno življenje v Ljubljani. Kasneje je ustanova preživljala krizo, ki jo je pretrgal nastop Antona Nedveda; ta je leta 1856 sprejel šolo za violino in petje ter dve leti kasneje postal glasbeni direktor družbe. Da bi dosegla čim tesnejše sodelovanje z u-stvarjalci in drugimi glasbenimi umetniki svetovnega slovesa, je izbrala za častne člane celo Haydna, Beethovna in Paganinija. Filharmonična družba je ta čas v zamahu svojega uspešnega delovanja vplivala na celoten razvoj glasbenega življenja v Ljubljani in na slovenskem ozemlju; njene in-tencije so temeljile na glasbenem delovanju Slovencev in tedaj v Ljubljani živečih Nemcev, saj je bilo več članov Družbe iz vrst najeminentnejših predstavnikov tedanjega kulturnega- prizadevanja in življenja med Slovenci, kakor Valentin Vodnik, Žiga Zbis, Matija Čop, skladatelja Blaž Potočnik in Gregor Rihar, pa tudi sama Ga-špar Mašek in Anton Nedved i-mata neprecenljive zasluge za razvoj slovenske zborovske ustvarjalnosti. Družba sama pa je sodelovala tudi pri zbiranju slovenskih ljudskih pesmi. Vendar so se po letu 1848, zlasti pa še po letu 1860 začele zaostrovati razlike med vse bolj rastočo germanizatorsko vlogo, katero je vodilo gmotno čvrsto podpirano vodstvo in med slovenskimi razumniki, ki so zastopali enakovredne pogoje za potrebe in razvoj slovenske kulture ter tako tudi pogoje za razvoj glasbene umetnosti. Zaradi tega so slovenski člani izstopili in se pridružili tedaj že ustanovljeni in zelo delavni Narodni čitalnici, Dramatičnemu društvu in leta 1872 u-stanovljeni osrednji glasbeni instituciji, Glasbeni matici, ki je kasneje začela ustanavljati svoje podružnice v raznih mestih ostalega slovenskega ozemlja. Med u-stanovitelji Glasbene matice je bil celo Anton Nedved. Da bi zagotovila za nadaljnji razvoj bolj strokovnega kadra in da bi postavila tudi izvajalstvo na višjo raven, je ustanovila deiet let kasneje svojo glasbeno šolo. Njeni rezultati so tako leta 1908 omogočili ustanovitev orkestra in s tem Slovenske filharmonije. Njen prvi dirigent je bil, pozneje sla i Vaclav Talich. štiriletno njegovo delo je rodilo lepe uspehe, žal je po njegovem odhodu orkester prenehal. Vendar je njegovo delovanje zapustilo prepričanje o nujnosti takega telesa za razvoj slovenske glasbe, ki bi vzpodbujalo domačo ustvarjalnost in seznanja- iiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiviimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHimmiiiiiMiHiiiiiii Primorske bibliografske vesti DIALOGI 78, št. 12 (Založba Obzorja Maribor, 1978) Lani je za vedno zapustila odrske deske ena največjih slovenskih igralk, Tržačanka Elvira Kraljeva. Njeno življenjsko pot in delo je orisal Dušan Mevlja: In memoriam Elvira Kraljeva 1900-1978 (str. 769-770). NAŠI RAZGLEDI, 12. 1. 1979, št. 1 (štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja). Pred kratkim je umrl Anton Ukmar - Miro, znani revolucionar in borec. Nekrolog je zapisal France Perovšek (str. 9). KOMUNIST, 12. 1. 1979, št. 1 (Glasilo ZK Jugoslavije in ZK Slovenije). Minilo je že 37 let od II. tržaškega procesa proti slovenskim rodoljubom v Trstu. O Pinu Tomažiču, o njegovi revolucionarni poti govori prispevek J. Liške »Ljubim človeštvo, naš Kras, naše morje ...», ki je oprt na spomine inž. Pavla Žancerja (str. 23). VESTNIK, št. 5, 1978 (Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo). Peta številka Vestnika je v celoti namenjena pregledu arheoloških spomenikov Slovenije. Poleg abecednega imenika spomenikov in območij je podan pregled območij I. in II. kategorije, pregled območij, ki so zavarovana s L, 2. in 3. varstvenim režimom ter območja v posameznih občinah. PRENOVA STAREGA MESTNEGA JEDRA IZOLE, 1978, gradivo I. O vlogi starega mestnega jedra, o načrtih prenove ter o raziskovalcih in načrtovalcih govori študija doc. dr. Petra Fisterja, dipl. inž. arh., ki je odgovorni nosilec celotne naloge. Brošura je dvojezična in obsega 20 strani. N. S. lo to s tokovi in dosežki v svetu ter obenem seveda, zadoščevalo kulturnim potrebam naroda. Zato je vedno lebdela želja po ustanovitvi stalno delujočega orkestra. Bilo je celo nekaj poizkusov o-življanja, seveda na prostovoljni bazi in seveda več ah manj priložnostnega združevanja ljubljanskih glasbenih umetnikov v orkestre, ki so v času med dvema vojnama prirejali sorazmerno uspele simfonične koncerte ter z zborom Glasbene matice izvajali tudi vokalno instrumentalna dela. Pozi-* tivno vlogo je vršilo tudi Orkestralno društvo pod vodstvom Lucijana Marije Škerjanca. Toda do stalno organizirane glasbene institucije je prišlo šele leta 1948 z ustanovitvijo Slovenske filharmonije, ki je na začetku i-mela godalni kvartet, mešani in mladinski zbor — ki pa je kmalu bil ukinjen — in orkester. Tako je ta ustanova v prejšnjem letu obhajala 70-letnico ustanovitve in 30-letnico povojnega delovanja. Praznovanje obletnic je bilo v prejšnjem mesecu. Ob tej priložnosti je Slovenska filharmonija izdala okusno opremljen katalog z natančnimi in preglednimi podatki o svojem tridesetletnem delu in u-spehih doma ter v inozemstvu. V njem so številne fotografije domačih in inozemskih umetnikov, ki so sodelovali v koncertnem udejstvovanju te ustanove. Naj navedemo nekaj iz kataloga: v svojih koncertnih programih je imela dela 53 slovenskih avtorjev, med temi s primorskega kulturnega prostora skladateljev MerkCija, Vrabca, Bravničarja, Gabrijelčiča, Kogoja, Pahorja, Premrla, Preka, Simonitija, Srebotnjaka, Švare in Ukmarja in dela 37 avtorjev iz druge jugoslovanske literature, dalje dela 184 avtorjev iz svetovne literature; dirigiralo je 55 slovenskih in drugih jugoslovanskih in gostovalo 90 dirigentov, med katerimi so slavna imena, kakor Paul Kletzki, Kiril Kondrašin, Zu-bin Mehta, Janos Ferencsik, An-drzej Markowski, Vitold RowiCki, Kurt Sanderling, Carlo Zecchi, Franz Konwitschny, Jean Marti-non, Fernando Previtali, Jean Foumiet in drugi. Sodelovali so 203 slovenski in drugi jugoslovanski ter 154 inozemskih vrhunskih vokalnih in instrumentalnih solistov, med katerimi so Radomi-la Bakočevič, Miroslav čangalo-vič, Anton Dermota, Valter De-špalj, Jože Falout, Antonio Jani-gro, Anita Meze, Vladimir Rhž-■ djak, Igon Ozim, Dubravka Tomšič, Zagrebški kvartet, dalje Gina Bachauer, Paul Baumgartner, Al-do Ciccolini, Frangois Duchable, Leonid Kogan, Nikita Magaloff, Yehudi Menuhip, Artur Rubinslc n, A. Benedetti Michelangeli, David Ojstrah, Svjatoslav Richter, Msti-slav Rostropovič in drugi. Zbor je v a capela izvajanjih predstavil dela 94 domačih in inozemskih avtorjev. Dela, ki so bila na sporedih, so obsegala obdobja od renesanse do najnovejšega časa, vse do avantgardističnih ustvarjalnih intencij. Poleg rednih koncertov v Ljubljani je bilo 40 gostovanj po drugih mestih in krajih Slovenije in 16 po ostalih republikah, v inozemstvu je Slovenska filharmonija imela koncerte v 105 mestih Avstrije, Belgije, ČSSR, Danske, Italije, Madžarske, Poljske, SSSR, Švice, ZR Nemčije in ZD Amerike. Naj dodamo, da so v inozemstvu nad sedemdesetkrat izvajali dela slovenskih avtorjev. Uspehe, ki so izraziti, ima za seboj pred vsem orkester, ki se je v zadnjih letih razvil v izredno e-novito uigrano telo, sposobno oblikovanja najzahtevnejše literature tako po tehnični dovršenosti kakor tudi v smislu značilnosti različ» nih slogovno ustvarjalnih obdobij, kar je seveda uspeh instruktivne-ga dela, umetniške naravnanosti in intencij stalnih dirigentov. Slovesnosti so bile, z ozirom na opravljeno delo in uspehe tako doma kakor na gostovanjih v inozemstvu, dokaj skromne. Saj so se pričele takorekoč z delovnim simpozijem, na katerem so vse zainteresirane institucije, kakor Društvo slovenskih skladateljev. Društvo glasbenih umetnikov Slovenije, Društvo glasbenih pedagogov Slovenije, Akademija za glasbo, Glasbena mladina Slovenije, sindikat in drugi obravnavali skupne probleme in iskali rešitve za nadaljnji napredek v celotnem glasbenem prizadevanju, dalje s kratko slavnostno sejo sveta Filharmonije in pripravljalnega odbora proslave ter nazadnje s podelitvijo priznanj in priložnostnim koncertom. Slovenska filharmonija je odločujoče in neposredno vplivala na razvoj slovenske simfonične u-stvarjalnosti in pripomogla k njenemu nekoč neslutenemu razmahu, ki je dal dela visokih vrednot. Dvignila je izvajalsko raven v mednarodne razsežnosti, jo manifestirala tudi uspešno v svetu ter z njo — kar je najpomembnejše — učinkovito predstavila slovenska jn druga uspela jugoslovanska dela. Mislim, da ni potrebno še posebej poudarjati njenih zaslug ii njenega pomena. - IVAN SILIČ BERITE REVIJO OB 90-LETNICI SE VEDNO DELAVNE GLASBENE KORENINE Tržačan Miljutin Negode pionir zabavne glasbe na Slovenskem Leta 1922 je v Ljubljani sestavil «Original Jazz Negode» - prvi jazz ansambel v Sloveniji in Jugoslaviji - Odrski igralec in še vedno glasbeni pedagog Začetki zabavne glasbe na Slovenskem so še vedno zaviti v temo, čeprav njen obstoj dosega komaj 50 let. Če pa hočemo o tem kaj več izvedeti in pogledamo v eMuzičko enciklopedijo», zasledimo v 11. knjigi na str. 257 novico, da je bil pionir zabavne glasbe ne samo na Slovenskem, ampak v Jugoslaviji nasploh, tr-žačan Miljutin Negode. Dejstvo, da je tudi začetnik slovenske zabavne glasbe Tržačan, daje še enkrat misliti na še neraziskano ali bolje, na ne popolnoma objektivno vrednoteno vlogo, ki jo je imelo naše mesto v širšem sklopu slovenske (ne samo kulturne) zgodovine nasploh. Miljutin Negode se je rodil v Trstu 22. januarja 1889 in se je z glasbo začel ukvarjati že kot otrok, še bolj aktivno pa pozneje, ko so ga starši dali v škofijski zavod. Tam je, kot mi je sam povedal, spoznal skladatelja Vasilija Mirka, ki pa je bil starejši od Negodeta. Ko je Mirk zapustil zavod je ravnatelj zahteval, da Miljutin (pri komaj 12 letih) prevzame vodstvo zbora in igranje na orgle. Leta 1907 se je naš slavljenec zaposlil pri pošti, obenem pa je igral klavir na raznih plesih, najbolj pogosto še v tržaškem Dalmatinskem klubu, kjer so mornarji imeli plesne vaje. Po začetku prve vojne so ga avstrijske oblasti — zanje je bil politično nezanesljiv, ker je bil prepričan Slovenec — poslale v Novo mesto. Po vojni, leta 1919, se je moral iz Novega mesta voziti v Ljubljano, da bi opravil tečaj za poštnega uradnika v novi državi. Tu se je tudi priključil sokolski godbi, pri kateri je igral klavir, kasneje pa tudi pozavno. Ker za vse priložnosti vsa godba ni bila primerna, je istočasno, torej že leta 1919. ustanovil manjši, salonski orkester. Ker pa se je izkazalo (Miljutin se je medtem leta 1921 preselil v Ljubljano), da je salonska zasedba predraga, je leta 1922 sestavil malo, petčlansko zasedbo, ki je bil prvi jazz ansambel v Sloveniji (in o-benem v Jugoslaviji): OPJG1NAL JAZZ NEGODE. Mislim, da je dobro osvetliti, da moramo takratni jazz na Slo- Miljutin Negode danes venskem (takrat so bili znani le vojaški orkestri in godbe na pihala) pojmovati čisto drugače od današnjega: važna je bila lepa melodija ter čimbolj uglašeno izvajanje; označiti bi ga mogli fcot zabavno, lahko ali plesno glasbo. Pri tem pa naj poudarim, da je Negodetova «Band» kot prva tovrstna skupina v Jugoslaviji (Zagreb je prišel pozneje) uporabljala saksofon od leta 1926, ki jih je naš npojster nabavil v Milanu. Na Dunaju pa, kamor je precej redno zahajal na jazz koncerte, je Negode nabavil banjo-trbbento in dokaj čudni inštrument - violinofon. To je violina z nastavkom, veliko trobljo, ki spominja na zvočnik starih gramofonov; glas ima kot pozavna, visoke tone pa kot oboa. Čvrsti 90-letnik Negode (vsaj dvakrat na mesec prihaja k bratrancu v Trst na obisk) pa ne živi od spominov. Še vedno aktivno sodeluje v ljubljanskem sindikalnem orkestru, v igralski skur pini v Medvodah in Tržiču, pa tudi precej študentov je še, ki jih uči glasbe. Poleg tega je pomemben sodelavec v Šentjakobskem gledališču (kot igralec in Negodejeva «Jazz-band» v Ljubljani 1931 glasbenik) in je v sezoni 1971/72 imel kar 500 nastopov, za kar je dobil tudi Linhartovo odličje. Ko mi je Negode igral na kla- vir eno svojih popularnejših melodij, sem samo strmel v tega zabavno - plesnega čitalničarja, ki je igral z zagonom in duhom navdušenega dvajsetletnika, Le tako naprej, Miljutin, pa na mnoga leta! ALEKSANDER ROJC niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinMiiiiiiiiiiiiiiMciiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH« Troje neleposlovnih izdaj v založbi Mladinska knjiga Trije mladi domači avtorji obravnavajo etnografsko, sociološko in kulturno življenje V množici knjig, ki so prišle na slovenski knjižni trg neposredno pred novim letom, ne smemo prezreti treh knjig, ki jih je vse izdala založba Mladinska knjiga. Pravzaprav je le to skupno vsem trem knjigam. In pa to, da so avtorji mladi domači ljudje. Sicer pa so te knjige dela treh različnih avtorjev, etnografa, politologa in novinarja. Tudi vsebinsko so močno različne, saj se dotikajo etnografije, sociologije in kulturnega življenja. Gre pa za dela, ki gotovo pomenijo pomemben prispevek k tovrstni strokovni literaturi m naš!- kullurm publicistiki. In za dela, ki jth vsaj rte smerno prezreti. Ena od knjig je.vzbudila že polemiko, tako da naše poročilo objavljamo z zamudo. Vendar nikoli prepozno. MARIJA MAKAROVIČ: Kmečko gospodarstvo na Slovenskem Način življenja v mestih in na deželi se neprestano spreminja in staro se umika novemu. Zato je bil že skrajni čas, da ohranimo potomcem podobo našega kmečkega gospodarstva, ki predstavlja pomemben del naše materialne kulture. čez nekaj desetletij bo od tega, kar je danes ohranjenega, ostalo le še malo in proučevanje preteklosti naše kmečke kulture bo še težavnejše. Ker del, ki bi obravnavala to snov, Slovenci nimamo veliko, je knjiga kustosinje Etnografskega muzeja v Ljubljani dragocena dopolnitev te skromne literature, h kateri je Makarovičeva sicer že prispevala svoj del. O značaju knjige govori avtorica sama v uvodu, v katerem pravi, da podaja v knjigi poljudnejši sistematičen pregled različnih gospodarskih načinov, orodja in naprav, kakršne ugotavljamo na slovenskih kmečkih gospodarstvih na različnih krajih Slovenije od 19. stoletja dalje. Delo temelji predvsem na pričevanjih kmetovalcev in je bilo zanj gradivo zbrano na etnografskih terenskih raziskovanjih. Pri tem je snov razdeljena po gospodarskih panogah od poljedelstva, mimo vinogradništva, perutninarstva do splavarstva in nabiralništva. V okviru vsakega poglavja obravnava avtorica sam način gospodarjenja, navade, kmečko orodje, naprave. Na koncu je dodala dva dnevnika, delovna dnevnika srednjevelikega slovenskega kmeta za leto 1953 in 1977, ki podajata pregled kmečkih opravil in gospodarskih del skozi vse leto. In tako nam ta pregled slovenske kmečke kulture, ki zajema vse kmečko gospodarstvo, zgovorno pripoveduje o tem, kako so v preteklosti in tudi v včerajšnji sedanjosti kmetje delali in gospo- darili, kakšno orodje so uporabljali in kakšne navade so imeli ob tem. Ker je knjiga ilustrirana z odličnimi risbami konservatorja Franceta Goloba, je še toliko privlačnejša in koristnejša za vsakogar, komur je pri srcu naša materialna in še posebej kmečko -gospodarska materialna kultura. Ker stara orodja, naprave in navade izginjajo, bo knjiga ohranila potomcem dragoceno gradivo. ANDREJ KIRN: Marxovo razumevanje znanosti in tehnike Knjiga Andreja'Kirna predstavlja nekoliko dopolnjeno doktorsko disertacijo, pomeni pa ne samo obogatitev domače, temveč vse marksistične literature, ki obravnava Marxovo pojmovanje znanosti in tehnike. Ta tema je namreč najbolj mačehovsko obdelana v celotni marksistični literaturi. Kirn se je teme lotil na široko in snov obdelal v obširni knjigi. Osnovni cilj njegovega raziskovanja je bil čimbolj izčrpno odkriti vse pomembne Mantove misli o znanosti in tehniki, jih povezati med seboj in vključiti v najširši kontekst Mantove misli ter jih soočiti z novejšo teoretično in empirično obdelavo podobne problematike. Teme kljub obsežnosti dela ni do konca izčrpal, kot sam pravi v uvodu. Pokazal pa je, kako se na tem področju stvarnost še ni izmaknila dometu Mantove misli. Knjiga ima dva dela. V prvem, posvečenem znanosti, obravnava najprej Mantovo pojmovanje znanosti, potem pa sodobne procese in kazalce enotnosti in neenotnosti znanosti. Znanost kot produktivna sila družbenega procesa, to je naslov tretjega poglavja, četrti pa nosi naslov Znanost kot produktivna sila kapitala. Peto poglavje obravnava ideološke procese v znanstveni vesti. Drugi del knjige je posvečen tehniki in se prav tako deli na osem poglavij, pri čemer je prvo posvečeno mestu tehnike v materialističnem pojmovanju zgodovine, zadnje pa nosi naslov Marx in nekatere sodobne koncepcije tehnike. Skratka, gre za obširno znanstveno delo naše marksistične teorije, posvečene Marxovemu pojmovanju znanosti in tehnike. Knjiga je sicer opremljena, z. vsem gradivom (literatura, seznami, povzetek) kot je to običajno pri znanstvenih izdajah. JOŽE VOLFAND: Odmevi Podnaslov knjige Kultura v samoupravni družbi, še bolj pa pregled vsebine kažeta, da gre za izbor kulturne publicistike. Jože Volfand, novinar iz Celja, je izbral svoje članke iz zadnjih let in jih objavil v knjigi. Pri tem se ob konkretnih celjskih primerih dotika najrazličnejših vprašanj kulturne politike od problema marksističnega pojmovanja osebne svobode do družbenopolitičnega vidika u-metniške dejavnosti v sedanjem trenutku slovenske stvarnosti. Skupno vsem sestavkom je, kot beremo že iz spremne besede Bena Zupančiča/ samoupravno preobračanje ne samo splošne kulturne politike, ampak tudi kulturnih ustanov in vse kulturne zavesti. Volfandova knjiga, ki je vzbudila že takoj po izidu polemike v slovenskem revialnem tisku, bo najmanj dokument časa, sicer pa zbor resnih sestavkov o današnjih problemih naše kulturne politike. Sl. Ru. iiiiimiiiimiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiu Dva zanimiva vodnika po slovenskih gorah Prvi opisuje pot na priljubljeno izletniško točko Lubnik nad Skojjo Loko, drugi pa pot na Ratitovec • Najavljajo še vodnike na Porezen, Blegoš in druge vrhove Miljutin Negode v igri Antona Medveda «Rendez-vous» v šentjakob-»kem gledališča v Ljubljani v sezoni 1966-67 Planinskih, turističnih in drugih vodnikov je po svetu zelo veliko. Skoraj vsi so posvečeni ali vsaj usmerjeni v en sam problem. Živahno Muzejsko društvo v Škofji Loki pa je v letu 1977 razveselilo planince in vse ljubitelje narave s prvim zvezkom »Vodnikov po loškem ozemlju*. To je bil vodnik na priljubljeno izletniško točko Lubnik nad Škofjo Loko. Pred nedavnim je izšla že druga knjižica, ki opisuje zanimivosti ob poti na Ratitovec. Obljubljajo podobne knjižice za Porezen, Blegoš in druge hribe v okolici Škofje Loke. Vodnika na Lubnik in Ratitovec se razlikujeta od večine planinskih vodnikov. Predvsem nista prava planinska vodnika, saj ne opisujeta same poti ,in ne navajata razdalj oziroma časa hoje. Vsebinsko prepletata geološke, botanične, zoološke pa tudi zgodovinske, etnografske, umetnostnozgodovinske in druge podatke. Takšna zasnova vodnikov po loškem ozemlju je nekaj svojevrstnega, svežega pa tudi privlačnega. Bralec, ki vzame vodnik v roke doma, ga bere z užitkom, saj je v njem res veliko zanimivega. Planinec pa, ki se odpravi na pot z vodnikom v roki, lahko med potjo išče polže, ki jih opisuje vodnik, spoznava žuželke, kamnine ob poti, poišče fosil v njih in podobno. Žal vodniki niso zvezani tako, da bi jih planinec brez škode za u-ničenje knjižice večkrat nosil s seboj. Po tem vodniki zaostajajo za sodobnimi vezavami, kakršne smo že skoraj navajeni pri najrazličnejših praktično uporabnih vodniških knjižicah. Vodniki po loškem ozemlju pa niso samo privlačni po razporeditvi snovi, ampak so tudi na visoki strokovni ravni. To zagotavljajo imena odličnih strokovnjakov, kot so Jože Bole, Jan Came-lutti, Božidar Drovenik, Jane/. Gre-gori, France Leben, Lojze Marinček, France Planina, Anton Polenec, Ivan Sedej, Peter Us, Tone VVraber in Anton Ramovš, ki je obe dosedanji knjižici tudi uredil. Kljub visoki strokovni ravni so vodnikir pisani preprosto in vsakomur razumljivo. Po obeh doslej tiskanih vodnikih, «Lubnik» in »Ratitovec*, ljubitelji narave radi segajo. Ker loško ozemlje privablja tudi planince in druge ljubitelje narave z italijanske strani, velja na knjižice opozoriti tudi te. Ne bo jim žal, če se bodo podali na pot po čudovitih zelenih loških gričih z vodnikom v rokah. RAJKO PAVLOVEC ZALOŽBA LJUBLJANA KOPITARJEVA 2 NOVO KNJIGA ZA VSE ŽENE IN DEKLETA, KI BI SE RADE HITRO IN USPEŠNO NAUČILE KROJITI IN ŠIVATI Knjigo je po najsodobnejših učnih metodah zasnovala skupina Burdinih strokovnjakov. Jasno in pregledno besedilo dopolnjuje čez 1000 slik, zvečine barvnih, ki nazorno prikazujejo in razlagajo tudi najbolj zapletene šiviljske postopke. Knjiga nas bo poučila, kako izberemo primerno blago, jemljemo mero, povzamemo kroj in krojimo, šivamo, likamo, pomerjamo. Obilica uporabnih nasvetov bo koristila tudi tistim ženskam, ki veščino krojenja in šivanja že obvladajo. OD ZAČETNICE DO MOJSTRICE S KNJIGO KROJIM IN ŠIVAM Z BURDO! Podatki o knjigi: format: 18x23 cm strani: 192 vezava: platno s ščitnlm ovitkom, ca. 1000 barvnih In črno-belih slik CENA: 300 DIN NOVO DELO, KI JE PREŽIVELO STOLETJE SILNEGA VZPONA IN NAPREDKA ZNANOSTI Večno živo delo velikega naravoslovca Alfreda Brehma v slovenščini! S sodobnimi dognanji in pogledi na zoologijo dopolnjeno in predelano besedilo, opremljeno z odličnimi barvnimi in črno-belimi fotografijami! 'Pregled čez živalski svet v eni knjigi, napisan pregledno, poljudno, živahno, " v h'|enV!f&' Žtjjfeta vsa fiSp«M%dnost in dramatičnost iz življenja živali! Delo, nepogrešljivo za vse prijatelje živali in narave, za lovce, ribiče, živinozdravnike, obiskovalce živalskih vrtov, naravoslovce, knjižničarje, za družine, vzgojne ustanove, osnovne in srednje šole, starše, šolarje, učitelje... Podatki o knjigi: format: 16x24,5 cm strani: ca. 570 vezava: platno s ščitnlm ovitkom 335 barvnih in 200 črno-belih fotografij CENA: 590 DIN Jtp m * n naprednega prepričate L n*ti pred sovražnikom. Za-italif Že .*eta 1921 povedal, v brk ki .lanskim fašističnim učiteljem, je Jnn Je režim poslal v naše krajia raznarodovalno roboto, vse Zadn-za Lar jih je obsodila po ian.sk' V°^n' n.iihova 'astna itali-Hiu Ka zgodovina. Seveda so se bia«aradi tega, fašistične oblasti Seža - a'e 'n civilni komisar v riviln' ^uSlielrni mu je z odlokom Z dn 8a generalnega komisarja tev ® 9. 6. 1921 skuhal premestiva« ”a Kojsko, najvišjo slovensko ^ na Primorskem. hčitnig0V0 delo med slovenskim i^riJstvom so visoko cenili tudi t.j ianski socialisti, ki so takrat, tolik v dobi parlamenta, imeli še hje n naoči, da dosegli preklic Tod • Premestitve na Vojsko. pr a lz Lokve je le moral iti in je n!?8?'11 so ga Gorjansko, kjer tu °io?, nekaj nad dve leti V le-Vlad' ' so Lil' fašisti že na iiter’ sr’ aretirali skupaj z u-j0j 'en:la Jožetom Pahorjem in 'jali 0m kjalalanom in ga odpe-Pres.H sezanske zapore, kjer je k. ' edel nekaj mesecev brez sod be. ..... UMRL JE ZNANI GOSTILNIČAR JZ REPNA Rudolfa Guština ni več Še pred dvema mesecema se je udeležil z drugimi prekomorci obiska krajev v južni Italiji, kjer so nastale prekomorske brigade nato pa bil izpuščen in hkra- Po kratki bolezni je v tržaški bolnišnici preminil Rudolf Guštin, zaslužen borec NOV, znani gostinec na Repnu in tudi javni delavec. Kruta usoda ga je iznenada iztrgala iz kroga svoje družine, sorodnikov, prijateljev in sobojevnikov - borcev tretje prekomorske udarne brigade. Še pred dvema mesecema smo ga videli dobro razpoloženega, ko se je skupaj z 265 prekomorci udeležil obiska krajev južne Italije, kjer je tekla zibelka nrekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot. Zatem si je skupaj s svojimi soborci ogledal in obiskal številna takratna bojišča v Dalmaciji. Ponovno smo ga srečali na proslavah 35-letnice ustanovitve prvih treh prekomorskih brigad, ki so bile v Kopru, Novi Gorici in Ilirski Bistrici. Rudolf Guštin je redno vzdrževal zveze s svojimi soborci v matični domovini in jih obiskoval ter se udeleževal proslav in manifestacij v Sloveniji in v drugih krajih Jugoslavije, še zlasti je rad obiskoval kraje v Hercegovini, Dalmaciji in Bosni. Rudolf Guštin se je rodil pred 60 leti (20. septembra 1919) v Repnu v zavedni in napredni slovenski družini. Zaradi priprav za vstop fašistične Italije v drugo svetovno vojno, je moral že leta 1939 na odsluženje kadrovskega roka. Do kapitulacije Italije je prenašal bremena vojaka in strahote vojne. Ob kapitulaciji se je znašel na jugu Apeninskega polotoka in se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju, ki se je tam porajalo pod vodstvom KP Jugoslavije in še zlasti, ko so tista področja o-svobodili zavezniki. Skupaj s svojimi somišljeniki je med prvimi našel pot v NOV. V prehodnem taborišču Carbonara pri Bariju je bil naiorej deležen ustreznega vojaškega in političnega urjenja, nato pa je bil vključen v bataljon NOV v Gravini, ki je bil decembra 1943 preimenovan v 1. bataljon 3. prekomorske brigade. Po temeljitem in intenzivnem trimesečnem urjenju je bil poslan v domovino in imenovan za koman-i dirja 2. čete, 4. bataljona. S svo- jo enoto je bil vključen v obrambo otoka Visa še pred prihodom Vš NOVJ na ta otok. Ob napadu na VŠ NOVJ v Drvarju je bil Rudolf Guštin v oficirski šoli 26. dalmatinske divizije in je zaradi nastale situacije začasno šolanje prekinil in se vrnil v svojo matično enoto ter bil poslan v borbe za otok Brač. Po vrnitvi na Vis je z uspehom absol-viral oficirsko šolo in napredoval v čin poročnika. Ob prihodu tov. Tita na otok Vis, je bil s svoio četo določen za obrambo vzhodnega dela otoka in je bil na položajih vse do začetka septembra 1944, ko se je začela splošna o fenziva en)t 21 divizije, letalstva in mornarice. Udeležil se je bo jev za osvoboditev otoka Korču le ter borb za osvoboditev Ore biča, Janjine in Stona na polo toku Pelješcu, ko so si borci bri gade za izkazano hrabrost pri borili naziv udarne brigade. Ponovno so ga vrnili na otok Vis in vključili v obrambo otoka. Nato se je v oktobru 1944 u-deležil desanta na celino pri Ma karski in borb za osvoboditev krajev ob dalmatinski obali: Solita, Kaštelov. Trogirja, Šibenika in Konjevratov. Sledile so več kot trideset dni trajaioče hude borbe za osvoboditev Knina. Rudolf Guštin je bil za izkazano hrabrost v borbah za Knin, odlikovan z Redom za hrabrost. Nadaljnja borbena pot ga je vodi- la v hude boje za osvoboditev Hercegovine, kjer je prek Posuš-ja in Imotskega s svojo enoto upadel v mesto Mostar. Ob reorganizaciji enot JA je bil skupaj s svojo brigado vključen v novo ustanovljeno 4. armado in se je poslej udeležil celotne borbene poti, ki ga je vodila od Gradaca do Biograda na moru, prek Pri-drage in Velebita v borbe za o-svoboditev Donjega Lapca, nato je s svojo enoto prešel reko Uno in se vključil v borbe za osvoboditev Bihača. Iz Bosne so ga poslali v Liko v borbe za osvoboditev Gospiča in nato je prek Sinja ter vse ob obali Hrvatske-ga primorja prispel in se vključil v borbe na stari jugoslovansko - italijanski meji pri Klani. Tu se je kot komandir čete težkega orožja. 4. bataljona tretje prekomorske udarne brigade, u-deležil osem dni trajajočih hudih borb. Prek Ilirske Bistrice se je vključil v borbe ob cesti Podgrad - Šapjane - Rupa in nato sodeloval pri obkoljevanju nemškega korpusa in borbah na širšem prostoru Ilirske Bistrice. Konec vojne je dočakal v Tržiču ob Soči. Po vojni je bil v sklopu 3, prekomorske udarne brigade v Tržiču, nato v Bujah, Vi-žinadi in Piranu, kjer je bil demobiliziran in se je vrnil v svoj rojstni kraj. Po vrnitvi v Repen je nadalje val delo, še zlasti v organizaciji Zveze Borcev - ANPI, kjer je bil predsednik sekcije, bil je član zadruge Naš Kras, odbornik re-oenskega prosvetnega društva Kraški dom, član Društva sloven skih lovcev v Doberdobu, zanimal se je za športno življenje svojega kraja, daleč naokoli pa jč bil znan tudi kot gostilničar gostilne «Pri Križmanu*, katere prostorno dvorano je radr volje odstopal za razne družbene prireditve. Ženi Olgi, sinu Branku, hčerki Ljubici, sestri Mariji in njihovim družinam izrekam v imenu nekdanjih borcev tretje prekomorske udarne brigade in drugih sobor cev, izraze iskrenega sožalja. ALBERT KLUN 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu. CREMCAFFč pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFč Vam nudi vedno najboljše Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah ilftonr tudi tega kriva zima, ki je razen naših teles ohladila tudi naša srca. (lp) PISMO IZ PODLONJERJA Društvo Union pripravlja Prešernovo proslavo V juniju pieteklega leta smo v Fodiunjerju usia,tovii Sloveti-sko prosvetno drušivo L/tVlU/V. Pobudo je sprožila slovensica pod-lonjerstca mladina, ki se je morala spoprijeti z dejstvom, da je kulturna dejavnost popolnoma zamrla. Včasih je bila v Podlonjerju živahna kulturna dejavnost, ki je imela za cilj med seboj zbliževali in povezovati Slovence, Ki živijo na tem območju, dvigniti v njih kulturno, predvsem pa narodno zavest, obogatiti njihov prosti čas z najrazličnejšimi kulturno - zabavnimi prireditvami. Ta razvoj je bil olajšan, ker je bilo prebivalstvo v Podlonjerju pretežno slovensko, danes pa je treba upoštevati prisotnost številnega italijanskega življa in gojiti nove oblike kulturne dejavnosti. Dejstvo je tudi, da naši kraji niso več vas, obenem pa niso še mesto: Slovenci v Podlonjerju se komajda še poznamo. Kulturna dejavnost mora biti del nas samih, del našega kraja, kjer živimo in se srečujemo z vsakodnevnimi problemi. Ob teh spoznanjih je prišlo do nekaterih konkretnih pobud, kot so svetoivanski kres, praznik grozdja in miklavževanje. Načrtujemo pa še Prešernovo proslavo, predavanja o problematiki zamejskih Slovencev, predvajanja filmov in razne kulturne večere. Posebno pozornost pa skušamo posvetiti otrokom, ki nimajo možnosti se združiti v Podlonjerju in se poznajo kvečjemu v šoli ali vrtcu. Nuditi jim moramo primerne okoliščine in sredstva, da se bodo med sabo spoznali ne le kot sošolci, temveč kot sovaščani. Slovenska knjižnica za otroke, ki jo že dalj časa načrtujemo, bo nedvomno igrala važno vlogo v zasledovanju tega cilja. Obenem želimo gojiti sodelovanje z vsemi slovenskimi prosvetnimi društvi na Tržaškem in si skupno prizadevati, da bi bilo čim, bolj plodno. Tržaški komunisti podajaj'o obračun Ena izmed vsakoletnih navad tržaške avtonomne federacije KPI je objava bilance. Tako smo se tudi letos po odobritvi s strani federalnega komiteja odzvali tradicionalnemu sestanku. Žal moramo v tem smislu o-pozoriti na odsotnost ostalih demokratičnih strank, ki s takim ravnanjem le dokazujejo, da nočejo informirati svojih članov in javnosti o lastnih dohodkih in izdatkih. Z druge strani je odnos med finansiranjem stranke, demokracijo in moraliziranjem le enostranski videz pritiska in našega boja proti ostalim političnim silam, da bi drugače postopale, saj vse to ne more neopazno mimo celotne družbe. Prav po odobritvi zakona o javnem finansiranju, smo znatno povišali svoje avtofinansiranje, držali smo besedo in izpolnili obveznost, ki idealno izhaja iz naših tradicij in ki predstavlja določeno politično izbiro. Kajti, kot zagotavljajo teze za XV. kongres KPI, «je finančni prispevek včlanjenih in delavcev pogoj za ohranitev posebnih značilnosti nacionalne, avtonomne, demokratične in množične stranke*. Javno financiranje je in mora o-stati za nas dopolnilna in ne nado- mestna postavka naše bilance, na vsak način ne sme oslabiti političnega trenja, ki spremlja pobude za nabirko skladov, ki so potrebni za vzdrževanje naše stranke. Prav to nas razlikuje od drugih. Vse to pa je treba pripisati skupnim in posameznim žrtvam naših tovarišic in tovarišev, ki so s številnimi političnimi pobudami, organizacijskimi napori, aktivnim delom (in razni festivali komunističnega tiska so le delni dokaz vsega tega) dosegli veliko finančnih rezultatov, ki so vsem vidni. Nadalje hočemo opomniti na velik napor in dobre rezultate, ki so jih dosegle naše sekcije v Miljah, pri Sv. Jakobu Pončani, pri Podlonjerju, Rocolu in na Kolonkov-cu z nabirko več desetin milijonov lir za nakup ali obnovo svojih sedežev. Če pogledamo obračun iz leta 1978 (ki gre od 1. 11. 1977 do 31. 10. 1978) bomo videli, da je bilo to obdobje v zvezi s finansiranjem zelo naporno zaradi zaporednih referendumov ter deželnih, občinskih in okrajnih volitev. V tem dolgem volilnem ob dobju smo potrošili več kot smo predvidevali, toda tudi dohodki niso bili nič manjši: posebno je DOHODKI Obračun 78 Proračun 79 Članarina 77.543.650 79.332.000 Prispevki za komunistični tisk 68.412.106 80.000.000 Od vodstva za javno finansiranje (vključno s kvoto dveh tržaških parlamentarcev) 19.497.320 19.500.000 Prispevek 4 deželnih svetovalcev iz Trsta 2.358.000 — Prispevki izvoljenih ali poverjenih tovarišev v javnih ustanovah in v raznih manjših ustanovah 21.702.616 22.000.000 Prispevki vodstva za razvojne pobude in vzgojo (šole itd.) 1.850.000 650.000 Prispevki za volitve (vštevši skrutinatorje) 33 861.120 10 000.000 Razno 12 373.450 12.000.000 Odstotek na naročnine za Unita, Rinascita itd. 404.420 500.001/ treba opozoriti na vplačilo 14 milijonov lir s strani komunističnih skrutinatorjev. Kar zadeva redne dohodke, moramo omeniti znesek 21.702.616 lir, ki predstavlja vplačilo sejnin tovarišev odbornikov, deželnih in občinskih svetovalcev ter upravnikov raznih javnih ustanov kot so ACT, ACEGA, IACP, Združene bolnišnice, Avtoport, Delavske zadruge itd. Prispevki za komunistični tisk so dali skupno 68.412.106 lir (vštevši prispevke raznih festivalov itd.). Končno predstavlja velik reden dohodek članarina vpisanih v stranko in sicer 77.543.650 lir, kar znaša na izkaznico poprečno 11.689 lir. kar nas postavlja na drugo mesto (takoj za Modeno) med vsemi deželnimi federacijami v Italiji. Hočemo nadalje poudariti, da je bila kvota dveh tržaških parlamentarcev vključena v postavko «javno finansiranje*. Nadalje ni razvidno iz dohodkov vplačilo 4 deželnih svetovalcev iz Trsta, ker je bilo vključeno v letu 1978 v strankin deželni komite. Na vedenih 2.358.000 lir pa se na naša na mesec« november in december leta 1977. IZDATKI Članarina: delež, ki pripada vodstvu deželnemu komiteju, sekcijam Prispevki za komunistični tisk: delež, ki pripada vodstvu, deželnemu komiteju, sekcijam Prispevki za volitve: delež, ki pripada vodstvu, sekcijam Dejavnost delovnih komisij — plače, honorarji in stroški za zdravstveno in socialno skrbstvo Dopolnilne plače tovarišem v javni upravi Organizacijski izdatki Stroški za propagando Splošni stroški in stroški ekonomata Prispevek federaciji komunistične mladine za njeno dejavnost in pobude ' Šole in tečaji, vzgojna dejavnost Pokojninski sklad Prispevki za demokratične in množične pobude Prispevki za kulturne pobude Solidarnostni prispevki ’ Volilni stroški Kar zadeva izdatke, razen večjih stroškov za volitve, je obračun potrdil predvidevanja. Proračun za leto 1979 se naslanja predvsem na znaten povišek rednih dohodkov (članarina, prispevki za tisk. sejnine). Medtem ko računamo s prispevki za tisk doseči vsoto 80 milijonov lir, nameravamo za Članarine preseči poprečno vsoto 12 tisoč lir za vsakega člana in tako razširiti samoprispevke glede na zmožnosti vsakega včlanjenega. kar predstavlja enega izmed poglavitnih načinov izražanja demokratičnosti naše stranke. Po vsem tem smo na razpolago v vsakem trenutku za primerjavo z ostalimi demokratičnimi strankami o vsem, kar zadeva avtofinansiranje. Taka javna primerjava bi predstavljala prvi pomembni trenutek moraliziranja javnega življpnia v našem mestu. SKUPNI DOHODKI 238.002.682 223.982.000 SKUPNI IZDATKI Tržaška :uin lomna federacije KPI ' 1979 Obračun 78 Proračun 79 27.033.840 30.140.000 21.805.255 26.250.000 5.089.485 2.000.000 73.207.681 81.000 000 6.793.122 9.000.000 10.133 939 7.500.000 16.594 736 16.122.000 23.883.650 22.700,000 4.277.807 4.500 000 4 101.000 5.000.000 11.781 174 6.000.U00 2.244 175 2.500.000 1.776.933 2.500.000 127.803 500 000 29 172.582 8.000.000 238.002.682 223 982.000 V EVROPI IN V ZDA LANI REKORDEN PORAST LETALSKEGA PROMETA NA VSEH REDNIH PROGAH Množični zračni prevozi dali nov zagon letalski industriji - Deljena mnenja o perspektivah nadaljnjega razvoja PARIZ — Lansko leto je bilo rekordno za svetovno civilno letalstvo. Vsi rekordi iz prejšnjih let so bili prekošeni: tako v prevozu potnikov, blaga kot pri naročilih novih letal. Leto 1978 je bilo izredno uspešno za vse veje letalstva. In vendar so strokovnjaki zelo previdni pri napovedih za bodočnost, Previdnost je potrebna, ker se zmeraj lahko zgodi kaj nepričakovanega. Boom 1. 1978 se je začel, ko je prvi tnebesni* vlak Freddia La-kerja zapustil letališče pri Gatt-wicku blizu Londona ter se podal na pot v New York. Cena vožnje tja in nazaj je znašala 180 frankov oziroma okoli 235.000 lir. Izziv Sira Freddia Lakerja je silil odgovorne ljudi tradicionalnih družb na smeh. Za njih bi se moral poskus končati z neuspehom ter bi imel v zgodovini civilnega letalstva kvečjemu le obroben pomen. Pa so se zmotili. Predsednik Carter je izkoristil preboj. Po desetletjih diktiranih uniformiranih tarif je spet vzpostavil svobodno konkurenco med rednimi družbami v ZDA. Tako se je sprožila politika nizkih tarif. Druga za drugo so vse družbe šle po tej poti. Pojav je prizadel tudi evropske družbe, ki so se najbolj otepale novosti. Zadnji zapah je popustil v juniju lanskega leta. Mednarodno združenje zračnih prevozov (IATA) je edino telo, ki lahko določa tarife. Toda za koga naj jih določa, če nekatere družbe, tudi med najbolj pomembnimi, že delajo, kar se jim zljubi. Zaradi nevarnosti, da se vse sesuje, je IATA prisiljena, da sprejme načelo svobodo tarif. Te pa skoraj povsod težijo k znižanju. Rezultat: Mednarodna organi- zacija civilnega letalstva, ki zdru- žuje 135 držav je naštela 575 milijonov potnikov na svojih rednih progah, izvzemši Sovjetsko zvezo, to je 61 milijonov več kot predlanskim. Nenadoma pride do sprememb pri naročanju letal: naročila so v porastu. Lani so se nakupi pri prvem svetovnem graditelju letal, to je pri «Boeingu», podvojila ter dosegla rekordno število 490 letal. Evropska «Airbus Industrie*, ki je na drugem mestu med svetovnimi graditelji, pred Douglasom in Lockheedom, preseže vsa pričakovanja: kupljenih je bilo 70 letal, se pravi 17 več kot je bilo vseh letal, ki so jih zgradili po krstu 1. 1974. Čeprav letalo še ni dosegljivo za vsak žep, je pa vendar nehalo biti nekakšen privilegij izbrane e-lite visokih funkcionarjev, poslovnih ljudi ali bogatih turistov. Leta 1978 je stal vozni listek Pariz -New York (v konstantnih frankih) 7-krat manj kot leta 1968. Listek za eno mesto na «concordus> (prvi razred + 20 odstotkov) stane danes manj kot so bile najlažje tarife leta 1960 na severnoatlantskih progah. Tudi v Franciji se je razširil krog ljudi, ki potujejo z letali. Nedavna anketa civilnega letalstva je pokazala, da se j? leta 1977 7,5 Francozov na sto peljalo z letali, namesto 3,8 leta 1971. Leta 1978 je «Air France* prvič presegla 10 milijonov potnikov, «Air Inter* pa 6 milijonov potnikov. Rezultati so še bolj kričeči v Združenih državah. Medtem, ko se je potniški promet družbe «Air France* povečal lani za 10,4 odstotka, so a-meriške družbe zabeležile porast za 17 odstotkov. Gre za fantastičen vzpon, ki pa si ga lahko razlagamo: tarife notranjih letov, ki so bile še nižje od evropskih, so se ponovno znižale celo do 60 odstotkov. Let na progi Nevv York - Los Angeles ne stane več kot 276 frankov in to na progi, ki je enaka razdalji med Parizom in New Yorkom. To navdušenje za zračne prevoze pa ni brez dvoma novo. Že pred letom 1970 je svetovni promet porasel letno za okoli 13 odstotkov. Toda gospodarska kriza je hudo prizadela ta zagon. Leta 1974 in 1975 ni napredek dosegel 5 odstotkov. Edino sredstvo, da bi se spet uveljavil prejšnji tempo porasta je bilo v tem, da se odkrijejo za letalske prevoze druge plasti prebivalstva. Freddie Laker in Jimm.v Carter sta imela prav: svetovni letalski promet se je lani povzpel za 12 odst. To je bila čudovita perspektiva za letalske graditelje, ki so že mislili, da je po njih zaradi krize. Strokovnjaki predvidevajo, da jim bo trg nudil 81 milijard dolarjev v razdobju do 1988. leta. Pri tem gre za 32 milijard dolarjev za obnovo letalskih flot, 49 milijard pa za njihovo povečanje. V desetih letih bodo prevozniki potrošili za svojo opremo skoraj toliko, kot v teku vseh zadnjih 30 let. Ali so s tem morda pozabljena črna leta, ko so se graditelji potegovali za mini naročila štirih ali petih letal? Nihče ne more trditi kaj takega, ker nihče ne ve, če bo znižanje tarif, ki prinaša s seboj novo plimo letalskih potnikov, (in od tu naročila novih letal) trajalo še dolgo časa. Ta negotovost izvira iz treh dejstev: Porast potniškega prometa rednih družb gre baje na škodo čarterskih letov. Na severnem Atlantiku so v prvem trimesečju leta 1978 čarterski leti izgubili 19,5 odstotka svojih klientov, medtem, ko so redne družbe pridobile 16,7 odstotka. Družbe bogatih držav se bodo v prihodnjih letih težje upirale napadalnosti in dumpingu družb tretjega sveta, ali petrolejskih držav. Dodatni dohodki, ki gredo na račun porasta prometa, ne pokrijejo poviška cen izkoriščanja letal (več kot 12 odstotkov lani). Po mnenju Knuta Hammarskjeolda, ki je generalni ravnatelj IATA, so dotrčki prevoznikov še vedno nedovoljni, da bi lahko ustanovili potrebne sklade za ogromne investicije, ki bi jih morali opraviti. Nekateri analisti prerokujejo že, da bo letošnje leto potekalo v znaku stabilizacije tarif, morda celo težnje k podražitvi. Enaka previdnost velja tudi za predvidevanja o prometu. Strokovnjaki IATA menijo, da bi moral biti letni poprečni porast potniškega prometa okoli 8,7 odstotka in sicer do leta 1983. Za prevoz blaga naj bi veljal 10,6 odstotni porast. Gre torej za tempo, ki bi bil nižji od lanskega. Američani, ki so sprožili politiko nizkih tarif, so še bolj zmerni pri svojih predvidevanjih. Po mnenju Brocka Adamsa, ki je tajnik pri prevozih, naj ne bi potniški promet na notranjih progah v ZDA porasel za več kot 6 ali 7 odstotkov v teku prihodnjih let. Toda ali niso še druge dežele na svetu, kjer se množični zračni promet še ni niti začel? (L’Express) Spet v ospredju polemika o Makedoniji SKOPJE — V predvčerajšnji številki je Nova Makedonija objavila obširno poročilo svojega dopisnika iz Sofije o najnovejšem napadu člana politbiroja centralnega komiteja bolgarske KP Cole Dragojčeve na Jugoslavijo, na Zvezo komunistov in na nekatere od najvišjih voditeljev sedanje Jugoslavije. Bolgarska polemika z Jugoslovani je že stara zadeva ter prihaja občasno na površje. Vedno pa zadeva vprašanje Makedonije, ki se deli kot je znano, na tri dele: eden ed-vteh je v Jugoslaviji ter hastopa kot ena izmed šestih socialističnih republik Jugoslavije, drugi je v Bolgarski (tako imenovana Pirinska Makedonija), tretji pa v Grčiji (Egejska Makedonija). V tem smislu teče tudi članek izpod peresa omenjene Cole Dragojčeve, ki je bil objavljen v časopisu «Septemvri», ki je glasilo bolgarskih pisateljev. Članek ima naslov «Na razrednih in internacionalnih pozicijah*. Izzveni pa kot odgovor na spominske spise Lazarja Koliševskega, Svetozarja Vukmanoviča, Tempa ter nekaterih drugih bivših voditeljev makedonske organizacije. Zanimivo pa je, da članica bolgarskega politbiroja centralnega komiteja popolnoma pozablja na dejstvo, da so se Makedonci, vsaj kar se tiče jugoslovanskega dela, odločno borili proti fašizmu in proti nacizmu, da so ustvarili svojo lastno ljudsko vojsko, ki je imela svoje korpuse, divizije in brigade, medtem, ko so Bolgari zvesto služili okupatorju. Ne bomo tu razpravljali o splošnem vprašanju obstajanja ali ne obstajanja makedonske narodnosti s stališča zgodovine izpred petdeset ali več leti. Tedaj se je dogajalo, da so krojili usodo narodom po volji velesil in njihovih pomagačev. Nobenega dvoma pa ni, da je makedonski narod v Jugoslaviji krvavo plačal svoj boj proti fašizmu in nacizmu in dejstvo, da ga bolgarski uradni krogi ne priznavajo, pomeni le odstopanje od živih dogajanj na Balkanu ter zatekanje k mrtvi preteklosti. Nedelja, 21. januarja 1979 Ponedeljek, 22. januarja 1979 Nedelja, 21. januarja 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.55 Nedeljska srečanja 13.00 DNEVNIK - OB 13. URI 14.00 V teku nedelje ... 14.15 Športne vesti 14.20 Disco ring 15.15 športne vesti 15.20 Čarovnice plošč Asha Puthli in Grace Jones 16.30 90. minuta 17.20 TOMA — TV film 18.55 Športne vesti 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo 20.40 R signore di Ballantrae, Roberta Louisa Stevensona, 3. nadalj. 21.50 športna nedelja 22.50 Napoved programa za prihodnje dni Drugi kanal 10.25 V evroviziji iz Kitzbiihla Svetovni pokal v smučanju 12.15 Napoved programa za prihodnje dni 12.30 Papotin in prijatelji, 5. e-pizoda 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Ona druga nedelja 15.15 S.W.A.T. - Atentat, TV film 16.05 Svetovni pokal v smučanju 16.30 Popoldanska predstava MAŠČEVANJE, novela Thomasa Manna, Carmina Bu-rana. Carla Orffa 18.00 DNEVNIK 2 — Neposredni športni prenosi Gol flash Italijansko nogometno prvenstvo Avtomobilizem: Velika nagrada Argentine 20.40 Che eombinazione! glasbena oddaja z Delio Scalo 22.55 Štiri sezone Antonia Vivaldija JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.10 Za nedeljsko dobro jutro 9.40 Beograjske povesti 10.25 Kitzbiihel: Slalom za moške 12.00 čebelica Maja 12.25 Ti, fant iz Bangkoka, mladinski film 12.55 Kitzbiihel: Slalom za moške 14.50 Kaj vemo o . .. dok. 15.15 llanoverska glasbena parada 16.35 športna poročila 16.40 Dosje našega časa: leto 1963 17.50 PRED VOJNO, film 20.00 J. Elliot: MOŠTVO - TV drama 21.00 Gozd ali polja 21.45 Melodije 78 Koper 18.00 Kitzbiihel: Slalom za moške 20.00 Napoved programa za naslednji teden 20.15 STIČIŠČE V okviril rubrike «Stič|$ča» bp, nocoj ob 20. l5 koprska televizija predvajala daljšo oddajo Agencije Alpe Adria z intervjuji Arnalda Baracetti-Ja, Franca CastiKlioneja In Clau-dia Berochie o položaju Slovencev v videmski pokrajini. 20.35 RIMSKE ZGODBE, film Igrajo: Vittorio De Sica, Silvana Pampanini, Toto, Antonio Cifariello. 22.05 Glasbena oddaja: «A11 you need is love* Ponedeljek, 22. januarja 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Tednik o knjižnih novostih 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Posebna oddaja iz parlamenta 14.25 Jezik za vsakogar: Italijanščina 17.00 Nemirna Zemlja, 4. nadalj. 17.50 Zmaj, risani filmi 18.20 Argumenti SONČNA ENERGIJA 18.50 Osmi dan 19.20 Happy days — TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 ANATOMIA Dl UN OMI-CIDIO, film Režija: Otto Preminger. I-grajo: James Stewart, Lee Remick, Ben Gazzara, Arthur 0’Connell, Eve Arden in drugi. Filmske novosti Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Vzgoja in dežele 17.00 Program za mladino: Buli in Bill, risanka 17.05 Sezam odpri se, za najmlajše 17.30 Spazio dispari, dvotedenska rubrika 18.00 Vzgojna TV drugih: Belgija 18.30 Iz imrlamenta DNEVNIK 2 — ŠPORT 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer z . .. Lucianom Salcejem Vmes TV film iz serije »Veseli zdravniki* Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Operna in baletna sezona Machbeth, opera v štirih dejanjih JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 16.25 Kmetijska oddaja 17.25 Poročila 17.30 Vrtec na obisku 17.45 Kaj vemo o ... dok. film 18.05 Spekter 18.25 šola smučanja 18.45 Mladi za mlade 19.30 DNEVNIK 20.0G M. Smo je: Roko in Cicibe-la, drama 21.40 Kulturne diagonale Koper 20.00 Otroški kotiček: Japonske antične pravljice 20.15 DNEVNIK 20.35 Mannix: Mlada klientka — TV film 21.25 -NIKOLA TESLA - 3. nada ljevanje 22.30 Baletni večer z Majo Pli-secka.io Zagreb 18.00 Moj prijatelj Piki Jakob 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 20.00 POT, TV drama 21.35 Glasbeni trenutek ŠVICA 19.05 Pod januarskim snegom — TV film 19.35 Športni objektiv 20.45 Civilizacija 21.35 Beneške popevke 22.10 Pismo iz Sibirije TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 9.45 Nediški zvon; 10.15 Disco mušic; 10.30 Danes obiščemo...; 11.05 Mladinski oder: «Turi in njegovi godci*; 11.35 Nabožna glasba: 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba, Prenosi z naših prireditev. KOPER 6.30, 7.30. 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 V nedeljo zjutraj z Gisello Pagano; 9.15 Poje Neda Ukraden; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 I-skanje popolnosti; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.33 Plošča zime ’78; 15.00 Posebna oddaja iz Furlanije; 15.15 Igra orkester Lovables; 15.30 Folk in ne; 16.00 Jaz poslušam, ti poslušaš; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 in 17.45 Od hiše do hiše: Glasba po željah, Gospodinjski kotiček. Kmetijski nasveti; 17.30 Primorski dnevnik: 18.30 Revolucija in glasba; 20.00 Orkestralna panorama; 20.40 Disco hits; 21.15 Majhna dela velikih mojstrov; 22.45 Plesna glasba. RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00. 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 8.40 Naša zemlja; 9.10 Katoliški svet; 9.30 Maša; 10.20 Glasbena oddaja, ki jo vodi Giorgio Calabre-se; 11.15 Jaz, protagonist; 11.55 Radio sballa: 12.20 Rally; 13.30 II Calderone; 14.15 Bel papir; 15.20 Vse o nogometu, minuto za minuto; 16.30 Stadioquiz, nagradna oddaja; 18.05 Radio 1 - za vsakogar; 19 30 Nabožna oddaja; 19.35 Klasična, jazzovska in pop glasba; 20.00 «La Gioconda*, drama. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.00, 13.30, 16.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Jutranja glasba in pozdravi; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Komentar o televizijskih sporedih; 9.35 Gran Varieta z Ginom Bramierijem; 11.00 Alto gradimento; 12.15 Re-vival; 12.45 «11 gambero*, nagradna oddaja; 13.40 Romanca; 14.30 Športna nedelja; 15.20 V nedeljo z nami; 19.50 Spazio X - glasba za vse okuse; 22.45 Lahko noč Evropa. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9,00,llmOP, ,12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Ra- “ dijska igra za otroke; 8.45 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši . ..; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 10.30 Humoreska tega tedna; 10.50 Glasbena medigra; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15 Glasba po željah; 13.20 Z' kmetijske proizvajalce; 13.45 Obisk pri orkestru Sound Factory inc.; 14.05 Nedeljsko popoldne; 14.25 Nedeljska reportaža; 17.50 Radijska igra; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Jutranji almanah; 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Vroči svinec; 9.45 Disco mušic; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 To je bila zabava; 11.35 Radi smo jih poslušali; 12.00 Prizori iz zdravniške ambulante; 12.20 Vesela glasba; 13.15 Slovenski samospevi; 13.30 Socialna problematika; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Glasbeni ping pong; 16.30 Žive povestice; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Čas in družba; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Orkestralne miniature; 9.15 Poje skupina Zebra Crossing; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Športne vesti; 14.10 Plošča zime ’78; 14.33 Valčki, polke in mazurke; 15.20 Orkester Di-na Solera; 15.40 Mini juke box; 16.00 Pismo iz . . .; 16.05 La Vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe; 20.00 Srečanje z našimi pevci; 20.32 Rock party; 21.00 Diskoteka sound; 21.32 Gremo gledat opero; 22.45 Pop jazz. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.40 Glasbeni odmor; 9.00 in 10.35 Radio, anch’io; 11.30 Glasbeno srečanje z Mino: 12.05 in 13.30 Vi in jaz ’79; 14.05 Glasbeni spored s Pinom Crucittijem; 14.30 Gledanje Italije s strani tujcev; 15.05 Rally; 15.35 Popoldanska radijska srečanja; 16.45 Klasična glasba; 17.05 «Causa d’amore» povest; 17.30 Kdo, kako, kje in kdaj; 17.55 Evropski objektiv; 18.35 Deset let mladinske kulture; 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 Vile, čarovnice, sužnje in princezinje; 20.00 Sezona v Kongu, radijska priredba; 21.50 Glasbena kombinacija; 23.18 Lahko noč. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.20 Redakcija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringaraja; 9.20 Pesmica za mlade risarje; 9.40 Vedre melodije; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Primorska poje 78; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Kulturna kronika; 16.00 «Vrtiljak»; 18.05 Izročila tisočletij; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, o-troci!; 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Operne aktualnosti; 22.20 Popevke jugoslovanskih studiov; 23.05 Literarni nokturno. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 23. DO 27. JANUARJA 1979 TOREK, 23. januarja 9.00 in 11.20 TV v šoli; 16.50 Veleslalom za moške; 17.30 Poročila; 17.35 čez tri gore; 18.05 Mali svet; 18.35 Obzornik; 18.45 Čas, ki živi: Priznanje, ugled in ponos; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.55 Propagandna oddaja; 20.00 Živeti, ne samo stanovati - dok.; 20.45 J. Janicki: Pota Poljske; 22.15 Dnevnik; 22.30 Razvoj popularne glasbe. KOPER 19.30 Odprta meja; 20.00 Dober večer: Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.35 Lucien Leuwen - nadalj.; 21.35 Aktualna tema; 22.05 Narodna glasba: Uzbekistan; 22.30 Stičišče, ponovitev; 22.45 Smučanje: veleslalom za moške. SREDA, 24. januarja 9.00 in 11.10 TV v šoli; 17.30 Poročila; 17.35 Tako so živeli: Ariel, 3. del; 18.00 Londonska narodna galerija; 18.25 Ne prezrite; 18.40 Obzornik; 18.50 Zgodnji glasbeni instrumenti; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Sao Bernardo; 21.50 Dnevnik; 22.05 Ha-noverska glasbena parada - 3 del. KOPER 20.00 Otroška oddaja: risanke; 20.15 Dnevnik; 20.35 Nezadovoljni rogonosec, film; 22.00 Karavana: v delti Lima; 22.30 Srečanje z Anno Identici. ČETRTEK, 25. januarja 9.00 in 11.10 TV v šoli; 16.40 Poročila; 16.45 Stare japonske pravljice; 17.00 Naše vsakdanje bitke; 17.55 Trimska televizija; 18.35 Obzornik; 18.45 Babičin vnuček; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Oči kritike; 20.45 Glasbeni magazin: 21.30 Šport na Kitajskem - dok.; 22.10 Dnevnik. KOPER 20.00 Dober večer: risanke; 20.15 Dnevnik; 20.35 Hitrejši od vetra, film; 22.10 Dokumentarna oddaja; 22 40 Jazz na ekranu: To-ranj 77. PETEK, 26. januarja 9.00 in 11.10 TV v šoli; 17.10 Poročila; 17.15 Zverinice iz Rezije; 17.35 Mathis - otroška nadalj.; 18.05 Slovenski rock: Ansambel Sedmina; 18.35 Obzornik; 18.45 Življenje skalne obale in trdnega dna; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 Dnevnik; 20.00 Glasbena risanka; 21.00 Lee Harwey Osvvald, nad.; 21.50 Dnevnik; 23.20 Posnetek pevskega festivala iz San Rema. KOPER 20.00 Dober večer: risanke; 20.15 Dnevnik; 20.35 Nočni vlak - film; 22.05 Reklamna oddaja; 22 20 Likovni nokturno. SOBOTA, 27. januarja 7.55 Poročila; 8.00 Stare japon- ske pravljice; 8.15 Vrtec na obisku; 8.30 Tako so živeli: Ariel ■ 3. del; 8.50 Babičin vnuček; 9.20 Mali svet; 9.50 Maja z viharnega otoka, nadalj.; 11.15 Trim brez trebuha; 11.55 Garmisch: smuk za moške; 15.40 Poročila; 15.45 Romeo in Julija, mlad. film; 17.00 Košarka: Zadar - Jugoplastika; 18.40 Naš kraj; 18.50 Očka, dragi očka - humoristična oddaja; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 Dnevnik; 20.00 Morgan: Marie Curie, nadalj.; 20 55 TV žehtnik; 21.30 Dnevnik; 21.40 Pekarija, film. KOPER 17.00 Košarka: Zadar - Jugoplastika; 18.30 Smučanje: smuk za moške; 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 S\veet love, filmi 22.05 Dosje našega časa: leto 1961 i 23 00 Napoved programa za naslednji teden. MIŠKO KRANJEC Nekoč bo lepše (Dve povesti) 98. Presenečen je obdržal njeno roko v svoji, ji gledal v obraz in z bolečino dejal: «Majda, poiskal te bom.» «Ni treba,» je odvrnila. « Vseeno,« je rekel s čudno trmo, kakršne sicer ni poznala pri njem. «Prišel bom in se bova pogovorila. Pri meni, Majda, se ni nič spremenilo,« Nasmehnil se ji je žalostno. «Še vedno ti pišem pisma, le da jih ne dajem na pošto ... doma ležijo.« Nagnila ]e glavo in se obrnila. Razumel je. Tudi on jo je pozdravil tako, da je nagnil glavo in zašepetal svoj «zbogom». A vendar je gledal za njo, ko se je vračala k očetu. Tako zgubljena se mu je zdela, da ga je pretreslo. Najraje bi stekel za njo, jo prijel za roko in prisilil, da bi mu povedala svojo žalost. A tam je bil njen oče, ni mogel za njo. Zato si je samo dejal, kakor da se zaklinja: «Moram govoriti z njo! Nekaj hudega se je zgodilo. Le ko bi človek vedel, kako naj ji pomaga ...» Stopil je dalje po stezici. Ona pa si je vračajoč se k očetu dejala: «Še vedno sanjari o nekdanji Majdi in ne ve, da tiste ni več. Ta, ki je tu, bo prihodnji mesec uradnica, če pojde vse po sreči. Za sabo ima zgubljeno življenje, pred njo ni nikakih ciljev. On pa še vedno živi v samih idealih! — — Ne, nimava se za kaj srečati. Človek z ideali — ta je danes Majdi tuj! Majda je vse ideale tega sveta vrgla v blato. Njena poštenost bo le še poštenost povprečnega uradnika, ki ali ne more krasti ali se preveč boji krasti, ker bi ga zaprli. Majdi drugič ne bodo prizanesli. Koliko pa je vredna takšna uradniška, uslužben-ska poštenost? Druge pa v meni ni.» Posmehnila se je svojemu zgubljenemu svetu in dodala v mislih: «Razkro-jila sem se, razpadla kot cunja. In niti ne vem, kaj me je nagrizlo ...» ♦Pojdi,« je rekla očetu, ko je obstala pred njim, «da se vrneva v ta vaš suhadolski dom, da vidiva, kako je pri vas. Glej, da bova enako lagala. Mislim, da za mater ni potrebna resnica.« Pretresle so ga njene besede, ker so bile izrečene s posmehom izgubljenosti. Vstal je. Zdelo se je, da se tokrat tudi njemu ne mudi nikamor. Oprijela se ga je za roko. Šla sta po stezici proti mestu. Ko ni bilo blizu nikogar, mu je rekla: ♦Vse sem zgubila, oče! — Se spominjaš, kakšna sem se bila vrnila s proge? Tiste Majde ni več.« «Vse bo minilo, Majda!« jo je skušal tolažiti. ♦Vse boš popravila! Mlada si...» ♦Ne govori tako!« ga je ustavila. «Vse to je pre- teklost. Prihodnost — ta se bo začela doma in potem v službi... Takd se mi zdi, da sem obračunala z vsem, kar je bilo — mladostno.« Hotela je reči «lepo», pa si je premislila. ♦Glej,« je nadaljevala, kakor da mora nečemu do kraja. «Prišel je neki Mahnič. Pred dvema letoma sva se še... poznala,« rabila je to besedo namesto «rada imela.« «študira. Še vedno je tak, kakršen je bil tedaj. Ideali mu blodijo po glavi, tisti zastarel iz šestinštiridesetega leta. Jaz sem se v tem prezračila ali kako bi rekla. Najraje bi pozabila vse, kar je bilo do današnjega dne, lepo in grdo. Postala bi zgledna uradnica in bi se vpisala v Fronto brez vsakršne preteklosti. Morebiti bi me kdaj pohvalili na sindikalnem sestanku in me celo poslali na morje, kakor so tebe!« Njegova glava je nihala, a ni pritrjeval. Bil je razočaran nad njo in smilila se mu je. Bila je tako uboga, tako potrebna dobre besede. On pa prave ni našel. Šele čez čas se je zakopal v modrovanje, ki mu je ta dan očitno ležalo na duši: «Po drugačni poti bomo morali dalje, Majda. Glej, ko govorimo o socializmu, si vedno mislim: morebiti vprašanje tega socializma ni zgolj v tem, da državo industrializiramo in elektrificiramo, kakor se to često govori, in da bomo imeli vsega na pretek. V socializmu bodo morali predvsem ljudje postati drugačni, drugače pošteni, kakor smo bili nekoč. In še dolgo, dolgo se bomo morali omejevati v svojih željah. Tisto o zaslugah in ♦vsakomur po njegovih potrebah« — to je takole lepa zastava. Voda na primer je voda: morska je sicer slana, ona na Ljubljanici pa ne. Ali za potrebe suhadolčevskega doma je ta v Ljubljanici ali ona v Savi kar dovolj. Lepota morja in " 1 ' ' prepričanje, da je morje zdaj za delovne ljudi, je Suh»' dolca skoraj pogoltnila. Preden se bo še lotil kakšne stv»; ri, si jo bo temeljito ogledal. Morje, najlepši in najdraži1 čevlji, najdražje obleke, te nove nogavice... Majda, včasi*1 je bilo vse lepo porazdeljeno na vrste ljudi: nekateri s° imeli vse ali vsaj mnogo, avtomobile, hiše, krasno p°' hištvo, najboljšo obleko, zlate ure in še tisoč stvari. Zraven tudi morje. Drugi so zmogli komaj za vsakdanjo hran0’ slabo obleko in borno stanovanje kje pod zemljo. Nihč0 se ni nič razburjal, če je bilo tako. Danes pa bi vS> radi vse: mislimo, da ni več razlik na svetu. Pa so! S0 razlike v denarju, v položaju in sploh — so razlike & bodo ostale. Morali se bomo sprijazniti z njimi...» «Misliš, da je to vzrok, da je Majda vzela denar?' ga je ustavila. «Ne. Drugo,« je odvrnil. «Nisem si na jasnem v prav0, kaj. Morebiti smo le še preveč nekdanji ljudje. Mogoč0 je še preveč starega na nas in to zdaj gnije. Nismo 50 še navadili na novo življenje, na drugačne razmere. D0' kler to staro ne sprhni z nas, ne bomo mogli drugač0 živeti. Na vseh nas še leži. Marsikaj je danes drugač0’ kakor je bilo nekoč. Glej, prav to — vsi mislimo, da srn0 si enaki, da imamo do vsega vsi enake pravice, da !0 vse tu za vse, in da je vse last nas vseh. Mogoče p® tudi to še ni vzrok, da je tako. Pripovedovali so m'1 da so borci v partizanih vsakogar ustrelili, ki si je k»i vzel. Sploh da je bila tam poštenost zelo visoka. Seved* — v takem vsakdanjem življenju so stvari drugačne. Men0 je zlomilo, zlomilo je Majdo in še marsikoga bo zlomil0. Saj boš pridno delal dalje, še bolj kot doslej, ali v tebi se je nekaj le podrlo. In to je tako žalsotno.. Primorski Tinoviufc 9 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 21. januarja 1979 nogomet 3. ITALIJANSKA LIGA Težko gostovanje v Parmi Branilec Prevedini še vedno poškodovan - Verjetno izenačen boj - Novi predsednik Triestine je Giorgio Del Sabato tJ?ries*"*na je v nedeljo z veliko t^aVo obe točki solidni, ne preveč močni ekipi Forlija, ' J® takrat igrala prvo prvenstve-tekmo v Trstu, odkar nastopa. kako so Tržačani dosegli ®j>°> ^ °beta ničesar dobrega p: oana.šnjc gostovanje v Parmi. Dr*?13 •1® ze*° m°ona ekipa, ki je st m Pr*oetkom prvenstva odločno tud' 3 na Prvo mest°. Zato se je to • ze*° primerno okrepila z neka *mi znanimi in odličnimi igral voj• naj navedemo le dva bivša pr-dai a^a * vratar Boranga in napa-n ,c Bonči. Trenutno ima Parma dnki^Y*ci točk, kar je vsekakor *er izkupiček, čeprav bi lahko, “O?oc po igralskem kadru, lahko p cakovali kaj več. Sicer pa je (v. J??® precej podobna Triestini. doti n* obrambi (le 6 prejetih za-rinrov kot Tržačani) ne odgovarja napad, ki je dosegel le gol kot Triestina (11). Vseeno pa Barma od Triestine po načinu dokaj razlikuje. Današnji na-jSrj^nk je namreč zelo močen na j^mačern igrišču, kjer je dosegel *... Pet zmag, slabše pa igra na sad ■' • kjer Je osvojil le 4 točke, raz , • skromnih remijev (po-w ov je bilo prav toliko, zmag pa a osvpjii nobene). Obeta se torej aJ izenačen boj, saj je vsem ano, da igra Triestina na tujem na°go boljše kot doma. , ržačani se bodo podali na zah- P0stevigO^oYa^e v skoraj bra 'i ' Poškodovan je le odlični rulec Prevedini, ki ima prav gro ° Ve^ke zasluge za solidno i-Sk»^lotne obrambe. Njegova po-; °oba je dokaj huda, okreval pa nai aajverjetneje čez približno pet-p_ . dni. Zdravstveno stanje Ceia j,. Se je mnogo izboljšalo, tako da n„ verjetno ta igralec lahko že da-]e‘ 'gral. S treningi je sicer pričel se enim tednom, Tagliavini pa Vp„?e za njegovo «uporabo» odločil pJ®tno le tik pred tekmo. ka-ržaško vodstvo je medtem doji,.:, nepričakovano izvolilo novega Sabt nik3, 38-letnega Giorgia Del Vrst >n kooptiralo v vodstvo še cer • n°vih članov. Položaj je sinu rf6 Ze*° nejasen, že v tem ted-j^i p® se bo verjetno marsikaj raz- polčasu delal Turel. Ta igralec nastopa tudi s Pagnossinovo prvo ekipo v A-2 ligi. V drugem delu tekme je bila i-gra domovcev nekoliko boljša, kljub temu so odšli poraženi z igrišča. V sami igri Doma smo v primerjavi z drugimi tekmami videli bistveno razliko. Na igrišču je bilo v napadu in obrambi več živahnosti, a-gonizma in zbranosti. Čeprav je bilo vsako upanje na zmago brezsmiselno, so se borili za vsako žogo. Zapustili so dober vtis in prepričani smo, takim pehe. zanosom želi še da bodo mnoge i K. I. MINIBASKET SGT 37:28 (12:18) Fabi 7, Feri 10, Granier Pole! — POLET 4, Perosa, Verša 2, Zajec 4, Kerpan, Košuta 8, Bellafontana 2, Ipavec, Leban, Jerič. PM: 1:4. V prvem kolu povratnega dela prvenstva v minibasketu so poletovci nepričakbvano premagali tržaško e-kipo Ginnastice. Čeprav je razlika na koncu znašala devet točk, je bila zmaga vse prej kot lahka. Openci so namreč na koncu tretje četrtine celo zaostajali za šest točk, nakar so v zadnji četrtini z borbeno igro v obrambi takoj nadoknadili zamujeno in z delnim izidom 17:2 v svojo korist zasluženo zmagali. Zaradi požrtvovalnosti, ki so jo pokazali vsi igralci, bi tokrat pohva- lili vso ekipo, predvsem pa Zajca in Veršo, ki sta v napadu pokazala nekaj res lepih potez. Lota Sokol — Don Bosco B 29:21 (13:14) SOKOL: Della Schiava 8, I. Sta-nissa, Škrk 2, Bandelj, M. Pahor 3, Carli 2, D. Pahor 1, Terčon 9, W. Stanisa 2, Job 2, Kralj, Venier, žužek, Busan. SODNIK: Terčon. Končno so Sokolovi minikošarkar-ji izbojevali prvo zmago v tem prvenstvu. V prvih minutah igre se igralci niso takoj znašli na igrišču ter so tako bili enakovredni nasprotniku. Toda v drugem delu tekme so se Nabrežinci razigrali in nadigrali nasprotnika ter tako tudi zmagali. Njihova požrtvovalnost je tudi rodila zaželen uspeh. Bili smo priča u-činkovitemu presingu in napredku kakovosti nekaterih igralcev. Tu mislimo predvsem na oba Pahorja in Della Schiavo. Prav gotovo bo ta zmaga vlila novega poguma soko-lovcem in upati je, da bodo uspešno nadaljevali prvenstvo. Mitja ROKOMET Odločilno gostovanje Cividina v Riminiju Po nedeljski premočni zmagi nad slabim Albatrosom iz Rima bo da nes tržaški rokometni prvoligaš Ci-vidin opravil doslej najtežje gostovanje, ki bo najverjetneje odločilo o nadaljnjem poteku prvenstva. Cividin bo igral danes v Riminiju proti ekipi La Rapida, ki ima na prvenstveni lestvici le dve točki zaostanka za Cividinom. Tržačani si ponovnega spodrsljaja (po porazu v Vareseju) ne morejo privoščiti, domačini pa bi z zmago postali kandidati za državni naslov in bi tako dokončno pretrgali premoč Cividina in Volanija iz Rovereta. ČETRTKOV OBČNI ZBOR SD POLET V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH Zahodnonemška policija je zelo resno upoštevala telefonski poziv, s katerim so neznanci izrekli grožnjo, da bodo ugrabili znanega zahodno-nemškega nogometaša Hansa Miil-lerja, ki igra za Stuttgart. Slovitega nogometaša zdaj na vsakem koraku spremljata dva policista v civilu. OBVESTILO SPK Čupa iz Sesljana obvešča člane in prijatelje, tla bo v petek, 26. januarja 1979, v Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška 20/11. nadstr. ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju izredni občni zbor na katerem bomo sklepali o spremembi člena 1„ drugi odstavek, društvenega statuta: «Društvo je slovensko.. .» v «člani društva so lahko italijanski državljani slovenske narodnosti...» V isti dvorani bo istega dne ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju 7. redni občni zbor Dnevni red občnega zbora bo obsegal: 1. Poročilo odbora o delovanju v pretekli sezoni 2. Poročilo nadzornega odbora 3. Razrešnico staremu odboru 4. Volitve novega odbora za dve-letje 1979 - 1980 5. Razno Vabimo člane, da se občnega zbora aktivno udeležijo. Kraus: Športno društvo naj skrbi tudi za vzgojo mladih športnikov > Številno občinstvo in ugledni gostje so z zanimanjem sledili poročilom o plodoviti in razvejani dejavnosti openskega društva V četrtek je bil v openskem Pro svetnem domu redni letni občni zbor ŠD Polet. Poleg številnih ljubiteljev športa so bili prisotni tudi ugledni gostje, in sicer konzul SFRJ v Trstu Vlado Plečaš, tajnik SKGZ in predsednik odbora za šport pri SKGZ Duško Udovič, predsednik ZSŠDI in ŠK Kras Vojko Kocman, predsednik ŠD Kontovel Marjan Pertot, predsednik KZ Jadran Emil Bole ter predstavniki ŠZ Sloga Ivan Peterlin, ŠZ Bor Marjan Šušteršič, SPD Tabor Drago Daneu, združenja staršev srednje šole «S. Kosovel* dr. Vladimir Vremec in zveze bivših borcev Zvonko Malalan. Uvodno poročilo je na občnem zboru podal predsednik Egon Kraus, ki je tokrat, kot je sam poudaril, malce opustil poročanje o uspehih društva in govoril predvsem o šibkostih dela, o odnosih, ki vladajo v društvu, o vprašanju vzgoje in podobnem, in to z namenom, da se o-bogati delovanje Poleta in za vzpostavitev sodelovanja društva na so-lidnejših bazah kot doslej. Kraus je najprej spregovoril o problemu, ki postaja v zadnjih časih vedno bolj pekoč: današnja mladina je vedno bolj prepuščena sama sebi, saj je huda ugotovitev brezbrižnost, ki jo kažejo starejši v odnosu do mladih, do njihovih problemov in hotenj, še .....................................................................umu..........milimi................nun...................................................11111111111111......................................mimimm.................mu.........m........... ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA c > H 50 C/2 H Udine- PRVENSTVO B LIGE Važen nastop Videmčanov se?.anaanji domači spopad Vid »oti Pistoieseju jč~' Mirko 'za st **ane odločilnega ptimčrla. Pi-Pos je namreč z 19 toČkbMi 'he-'-v ij,?. n nasprotnik Videmčanov g0 za napredovanje v višjo linij Y Primeru zmage bi Giacomi-keJ 1 varovanci imeli kar štiri toč-sDrJ>rYdri0sti pred današnjim na-doltn - '°m in Sa bi tako verjetno tud; ,no izločili. Prav gotovo so Stot'tokrat Videmčani favoriti. I-te(j' P® bodo morali bolje kot pred Prvi?11® v Ceseni, kjer so verjetno razo'. V 'ognjem prvenstvu dokaj v prvenstvu kadetov ^oraz domovcev — Pagnossin 45:114 ščelPo^' K°šuta 2, Mermolja, Klanj-13 jv* Cantelli 2, Sancin 2, Dornik p.^etak 24. Vižintin. f'ahKi „ bSIN: Merljak. Galbato, TUjv,Y ”• Sfiligoi 6, Di Lenardo 7, &iarm Cagliari 9, Chizzolini, >>20. Sokol 26. Oodlesr otni telcmi so n®ši fantje TelAv! italijanskim sovrstnikom, /rba je bila enostranska. Eki- TABORNIŠKA GLASILA Tabornik se ukvarja z mnogočim, saj je tudi njegova aktivnost raznolika in pestra. V ta sklop spada nedvomno izdajanje taborniških glasil oziroma pisanje ter informiranj^ o taborniški dejavnosti v sredstvih javnega obveščanja. Kot taborniki Rodu Modrega vala izdajamo že nekaj let naše glasilo Modri val. Poleg tega pa imamo svoje stalno tedensko rubriko «Tabor-niški količek» v nedeljski številki po Sloveniji pridno izdaja svoja glasila. V današnji rubriki bi se do-kratko bil® dvom^Hossina je po zaslugi dveh ieijj Krašev gospodarila pod ko-tWari 0 n'sta ta dva zaključevala ^ °v> je to, zlasti v drugem ll|,",iiiiiiilii,i„i,i„i,i„i,i,lli, n,|, OBVESTILA *^jfRIM0REC v redni občni zbor 26- januarja, ob 20.00 oz. bjuriJi, v drugem sklicanju v ®em domu v Trebčah. S fnai, Dnov“l te1* Vabljeni! 4?^'” ki b n® trinajsti redni občni zbor, lišče n ..rešernovi dvorani (gleda-!®SuJr) junec) v ponedeljek, 29. arJ®. ob 20.30. 1. 0nevni red: j!or'tev in izvolitev pred- 2. perdBs‘va; edsedniško, tajniško in bla- 3. pa3n'ško poročilo; 4. fcroŠjla referentov; 5, p„r1c'la nadzornega odbora; 6 !!0zdravi; 7, j,®zrešnica; 8. R^bev novega odbora; sklj,?. ' Križ januarja ob 21. uri v ske»a j klicanju v prostorih Ljud-s® doma 2. OBČNI ZBOR. 1. p“e v n i red: 2. predsedniško poročilo 3. i, l"lško poročilo 4. p ®®ainiško poročilo eročilo referentov za posa- ?ezne panog« taknili ter spregovorili o nekaterih. Pogosto izhajajo «Zmajh, ki so glasilo tabornikov Zmajevega o-dreda iz Ljubljane. Ne bi se spuščal v vsebino posameznih člankov. Zanimiv pa je uvodnik, kjer uredništvo načrtuje kar 11 številk v letu 1979. Poleg tega pa ima vsaka rubrika svojega odgovornega, kar seveda pripomore, da je celotno glasilo izredno resno zasnovano. Skratka nekaj konkretnega, ki nam je lahko vsekakor za vzgled. «Plameni» so glasilo odreda Stražnik ognjev iz Kranja. Mirno lahko rečemo, da sledi kranjsko glasilo splošnim namenom taborniških glasil: vsebuje namreč poročila posameznih akcij ter zapise članov. Na koncu je seveda načrt odreda za naslednje obdobje. Zadnja številka «Ga!ebou» je izšla kar na 50 straneh. «Galebi» so glasilo odreda Rožnik iz Ljubljane. Poleg poročil, zapisov zasledimo v glasilu praktične nasvete za izdelavo zastav vodov in družin, razpravljajo o veščini novinarja med taborniki in tabornicami. Zanimiva so še obvestila. Ker piše, kdo je prejel priznanje ali pohvalo. Na koncu pa je tudi nekaj strani, ki so posvečene razvedrilu. Z glasilom -rJavon prehajamo meje Slovenije in se za trenutek preselimo k reškim tabornikom. V svojem časopisu nekoliko tožijo zaradi skromnih sredstev ter iztrošene taborniške opreme. Obenem pa že napovedujejo boljše čase, ker so že sklenjeni potrebni pogovori. Zanimiva je objavljena vest o O-toku mladosti — gre za tok Obo-njan pri Šibeniku. Leta 1980 bo lahko na otoku v eni izmeni letovalo kar 2.500 mladih. Odred Sivi Volk iz Ljubljane se oglaša že šesto leto s svojim «Prepihom*. V njem so zanimivi predvsem strokovni članki o bivakih in še posebno zapis Kulturna zabava na taboru ob tabornem ognju. V Biltenu Saveza izvidjača Srbije so objavljena pomembna vprašanja. Govori in razpravlja se 0 organiziranosti, o uspešnosti dosedanjih akcij, o reformi šolstva, o poglobljenem proučevanju vsebine dela taborniške organizacije, o vzgoji kadrov. Za leto 1980 načrtujejo, da mora imeti vsaka občina vsaj en taborniški odred. Zavzemajo se tudi za živahnejšo založniško dejavnost. Skratka, obravna- vajo celo paleto izredno važnih problemov, s katerimi se spoprijema taborniška organizacija. «štor» je skoraj vedno pester in zanimiv. Prihaja pa iz šiške (Ljubljana). V njem so že ustaljene rubrike — urednikova rubrika, strokovni napotki, navodila, novice, ponatisi i? časopisov in revij, fotoreportaža, strani razvedrila in zabave. Skratka izredna pestrost in raznolikost. V današnji jftepjlki sem se dota.k-nil le nekaterih glasil, ki jih pa je seveda precej več. Čez nekaj časa mislim o tem še kaj več napisati, saj je stvar, o kateri je vredno spregovoriti. (mp) OBVESTILO Košarkarska rekreacija pri ŠZ Bor ŠZ Bor obvešča, da se je na stadionu «1. maj* v Trstu začela rekreacija za košarkarje. Košarkarska rekreacija je ob torkih od 20. ure do 21.30. Vsi interesenti se lahko vpišejo kar neposredno med uro rekreacije. * * * ŠK KRAS sklicuje dne 26. januarja ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Zgoniku 15. redni občni zbor Dnevni red 1. otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva 2. poročila 3. pozdravi in diskusije 4. izvolitev volilne komisije 5. razrešnica staremu odboru 6. volitve novega odbora 7. razno Komentar Mirka Novosela Jugoslavija-Italija 4:0 Drugo kolo četrtfinalnih delov evropskih košarkarskih tekmovanj je potekalo v znaku medsebojnih srečanj med italijanskimi in jugoslovanskimi ekipami. No, ta medsebojni spopad se je zaključil s katastrofalno bilanco za italijanske peterke, pa čeprav so kar tri jugoslovanska moštva igrala v gosteh. Jugoslovanske ekipe so zmagale v vseh štirih medsebojnih tekmah. V pokalu prvakinj je Crve-na zvezda slavila nepričakovano zmago v Šesto San Giovanniju z italijanskim in evropskim prvakom GBC. < —V.-pokabcupokalnih prvakov je Radnički LAIK;''.sicer 'Z dnkajsnjo srečo premagal bolonjski Sinudgne. Ta zmaga sicer ne preseneča, šdj jč''Rtidfnčki LMK na svojem igrišču izredno nevaren'ta všakčga nasprotnika. Preseneča pa nedvomno zmaga zagrebške Cibone v Rietiju z eno boljših italijanskih peterk, z Arrigonijem, ki uvršča dva odlična Američana. Partizan iz Beograda je slavil v Gorici proti Pagnossinu. Beograjčani trenutno igrajo izredno dobro in resnici na ljubo smo pričakovali njihovo zmago. Jugoslavija - Italija torej 4:0. Kje iskati vzroke za ta polom italijanskih peterk. Vse kaže, da tudi dva tuja igralca nista vnesla v igro italijanskih peterk dovolj svežine in moči, da bi lahko ta moštva gospodarila v evropskih tekmovanjih. Po velikih uspehih na evropskem in svetovnem prvenstvu se torej jugoslovanska košarka uveljavlja tudi v evropskih pokalih. Brez tuje pomoči, toda z doslednim in strokovnim delom so torej jugoslovanski klubi dokazali, da je mogoče enakovredno igrati z društvi ostalih držav. Ponovno je torej na dlani, da je jugoslovanska košarka evropska in svetovna košarkarska velesila. Če je bil jugoslovanski spopad z italijanskimi ekipami izredno uspešen, pa tega ne moromo reči o jugoslovanskih ekipah, ki so igrale z nekaterimi ostalimi evropskimi klubi. V prvi vrsti gre omeniti pravi polom sarajevske Bosne v tekmi z izraelskim Makabijem, in to v pokalu prvakov. Neuspešni sta bili tudi ljubljanska Iskra Olimpija in splitska Jugoplastika v Koračevem pokalu. Gre pa omeniti, da sta obe ekipi igrali v gosteh in da bosta imeli v nadaljevanju tega tekmovanja možnost za popravni izpit. Za nami je torej tudi drugi teden «važnejših tekem» v raznih evropskih košarkarskih pokalih. S svojim obračunom so jugoslovanske ekipe lahko zadovoljne. Jasno pa je, da je še prezgodaj govoriti o velikem uspehu. Le nadaljne tekme bodo pokazale, kam lahko merijo jugoslovanske ekipe v letošnjih evropskih košarkarskih tekmovanjih. hujše pa ugotavljamo mlačnost v osnovnem oblikovanju mladega človeka. se pravi v njegovi vzgoji. Prav zaradi tega postane športno društvo važen mejnik v življenju mladega človeka in je dolžnost članov, da se soočajo s tem vprašanjem in skušajo pomagati staršem in šoli, kajti ne more biti društvu in članom vseeno, kakšen človek bo izšel iz društvenega okolja. «Zato», je poudaril Kraus, «pozivam naše športne delavce, naše odbornike in trenerje, da se poleg svojega običajnega dela posvetijo tudi vprašanju vzgoje naših mladih športnikov. Toda poziv pa ne velja samo zanje. Velja, morda še v večji meri, staršem otrok, katere vabimo, da se strnejo okoli svojega športnega društva, da mu pomagajo, da spremljajo delo svojih otrok, da jih vzpodbujajo, da jim svetujejo, usmerjajo irj, vodijo. Premalo nas je, da bi ostali mlačni in brezbrižni do tega vprašanja, če hočemo, da bo naša mladina postala vreden član naše družbe in slovenske skupnosti še posebej*. Drugo vprašanje, ki se ga je dotaknil Kraus v svojem poročilu, je zadeval odnos članov do svojega društva, saj marsikdo meni, da je z poravnavo članarine zadostil svojim obvezam do društva. Zavest člana pa vsekakor ne sme ostati le pri plačilu članarine, temveč mora prihajati do izraza tudi na druge načine. «Društvena zavest je tisto, kar člana vleče k svojemu društvu*, je dejal Kraus, «Kar mu daje zadoščenje, kar ga sili, da nekaj napravi, kar mu daje moč, da se spoprime s težavami in problemi. In prav takih članov nam manjka, oziroma še več takih članov bi hoteli v naši sredi, ki bi nesebično priskočili na pomoč, ko je potrebno*. V zvezi s tem je predsednik ŠD Polet omenil tudi vprašanje kadrov, saj deluje mnogo društvenih in športnih delavcev že sedem, osem in več let. Razumljiva je njihova utrujenost in o-benem želja po pridobitvi novih kadrov. i Kraus je nato govoril o odnosih s šolo in kritično povedal, da se bo moralo društvo v prihodnosti bolj potruditi pri navezavi stikov s šolo. Nadalje je omenil stike z drugimi društvi v zamejstvu in domovini, ki jih bo treba v bodočem delovanju poglobiti, stike z ABšoFtev pozitiv.; no ocenil ušttmpvijjev, ja„, šport pri SKGZ^tolfcpoMfJarii, jrfa ubo* treba z diskusijo o športu doseči, da se problemi zamejskega športa poglobijo in tudi razčistijo. Na koncu svojega poročila je Kraus podčrtal morda največji problem, ki ga ima opensko društvo, in sicer pomanjkanje pokritega prostora, ki bi omogočil redne treninge v zimskih mesecih. Edinole košarkarji imajo na razpolago tri ure tedensko telovadnico, medtem ko so kotalkarji prepuščeni na milost in nemilost vremenskim pogojem. Kraus je pri tem dal konkreten predlog, da bi se čimprej na Krasu zgradila velika in funkcionalna športna hala, ki bi omogočila čim-več dejavnosti. Predsednik ŠD Polet Egon Kraus je z zadovoljstvom dejal, da je CONI l>odelil srebrno medaljo Poletu za aktivnost v preteklem letu in pri tem poudaril: «To priznanje nam je v zadoščenje in ponos, saj smo drugo ali tretje društvo na Tržaškem, ki je kdajkoli prejelo tako nagrado. To priznanje pa naj nam bo tudi v vzpodbudo za nadaljnje delo*. Tajniško poročilo je imel nato Robi Hrovatin, ki je na kratko orisal razvejano in plodovito dejavnost ŠD Polet v pretekli sezoni. Opensko društvo ima trenutno 110 aktivnih šport- nikov, košarkarske ekipe in kotalkarji so se udeležili raznih prvenstev, poleg tega je Polet organiziral tradicionalno kotalkarsko revijo, pustni ples, društveni pik nik, prostovoljno delo na kotalkališču, kjer pa je bila udeležba članov, žal, premajhna. Polet je sodeloval na zimskih športnih igrah, kjer je zasedel kopico odličnih uvrstitev, med ekipami pa je zasedel končno 1. mesto. Hrovatin je omenil še nekatere težave, v prvi vrsti problem pokritega prostora, ki je bil na splošno predmet tudi v ostalih poročilih, problem slačilnic na igrišču Prosvetnega doma ter razdor tekmovalne balinarske sekcije, ki bo odslej gojila le rekreacijo. Odbor openskega društva je bil v preteklem letu zelo aktiven, saj se je sestal 48 krat. Sledila so poročila odgovornih raznih komisij. Za košarko je spregovoril Anton Feri, ki je pozitivno ocenil vključitev igralcev Poleta in Kon-tovela v združeno ekipo Jadran ter pridobitev dveh novih trenerjev pri minibasketu. Poročilo šahovske sekcije je podal Božidar Filipovič, ki je orisal zadovoljive uspehe, ki so jih openski šahisti dosegli v prejšnjem letu. Ivan Peterlin je govoril o telovadbi ter poudaril pomanjkanje prostorov, kar je tesno povezano z ustanovitvijo osnovnošolskega športnega centra. ........ NA ČETRTKOVEM REDNEM OBČNEM ZBORU LONJERSKEGA DRUŠTVA DELOVANJE ŠD ADRIA RAZNOLIKO IN USPEŠNO Plodno sodelovanje z ostalimi društvi - V celoti potrdili lanski odbor ^ JJ°?dravi 6. R„*ur®vi 7. na^re®nica staremu odboru ! te*‘ ŠOLA KARATE «DOYOSHINKAJ» na PROSEKU Obveščamo, da se je na Proseku, Ul. S. Nazario, pričela šola karate «Doyoshinkaj», ki jo vodi tehnični učitelj «črni pas* Sergij Štoka. Tečaj je ob ponedeljkih in petkih od 18.30 do 20. ure. Interesenti se lahko vpišejo ob urah tečaja ali pa lahko telefonirajo ob istih urah na tel. 225189. Predsednik ŠD Adria Stojan Udovič Lonjerski športni delavci društva Adria so v četrtek podali v Lonje-rju obračun delovanja društva v pretekli tekmovalni sezoni. Ob prisotnosti ne preveč številnega članstva ter ob prisotnosti predstavnika ZSŠDI Borisa Simonete ter tajnice PD Lonjer Katinara so odbor niki podali poročila o delovanju v pretekli sezoni. Po uvodnih besedah predsednika društva Stojana Udoviča sta podala poročili o kolesarskem, oziroma atletskem odseku Radivoj Pečar in Fabio Ruzzier. Iz poročil izhaja, da je bilo delovanje zelo raznoliko in uspešno na obeh področjih. Pri atletiki je treba predvsem poudariti dejstvo, da sestavljajo društvene vrste mladi tekmovalci, ki so se dobro odrezali v raznih tekmovanjih sektorja «propaganda» atletske zveze in osvojili vrsto ^krajinskih naslovov. Delo z njimi je izredno naporno, nudi pa društvu veliko zadoščenje, saj se vrste najmlajših atletov Adrie stalno širijo in dajejo dobro upati za prihodnja leta. Dobri pa so bili tudi rezultati pri kolesarjih, ki so nastopili v raznih kategorijah na več kot sto dirkah in to skozi vse leto, brez vsakega odmora in predaha. Posebno poglavje pa predstavlja sodelovanje društva z raznimi organizacijami in sorodnimi klubi v Italiji in Sloveniji. Najpomembnej; še je prav gotovo sodelovanje pri izvajanju programov Združenja športnih društev, stiki s Kolesarsko zvezo Slovenije, ki je občnemu zboru poslala brzojavne čestitke, ter sodelovanje s pobratenim društvom Kokrica iz Kranja ter z drugimi kolesarskimi društvi v Sloveniji. Največji napor, skoraj na mejah svojih zmogljivosti, pa so lonjerski športni delavci vložili v organizacijo raznih tekmovanj, prvo med vsemi amaterska mednarodna kolesarska dirka za Trofejo ZSŠDI, nato že klasične dirke za Pokal Lonjerja, Trofejo Lorenzi Močilnik na kronometer, Pokal Adrie, sodelovanje na mednarodni amaterski etapni dirki Alpe Adria, organizacija deželnega prvenstva v ciklo-krosu, prireditev dirk čez drn in stm za dijake osnovnih ir. srednjih šol in za pripadnike tržaških kolesarskih društev. Dela je bilo o-pravljenega precej, pri tem pa je brez vsakega razlikovanja sodelovalo prebivalstvo celotne vasi, ki je lansko leto ogromno žrtvovalo, da so se uresničili vsi načrti. Po blagajniškem poročilu se je razvila razprava o delovanju društva, med drugim pa so bile začrtane smernice za bodoče delovanje, o katerem bo novoizvoljeni odbor razpravljal že na svoji prvi seji, ki bo jutri, 22. t.m., ob 20.30 v Lonjer ju. V skopih obrisih je program naslednji: ustanovitev rekreacijskega odseka društva, v sodelovanju s prosvetnim društvom Lonjer Katinara, s katerim že dolgo tesno sodeluje, organizacija tretje mednarodne amaterske dirke za Trofejo ZSŠDI 11. marca, organizacija le- tošnjih izvedb Pokala Lonjerja, Trofeje Lorenzi Močilnik na kronometer, Pokala Adrie, ene dirke v ciklokrosu, atletskih tekmovanj. Tu je treba omeniti^ namero društva, da se atletsko delovanje razširi tudi na deklice z ustanovitvijo ženske atletske sekcije. V načetu je še organizacija kolesarskega maratona prijateljstva Kokrica - Lonjer avgusta meseca, sodelovanje in nastopanje na kolesarskih manifestacijah v Sloveniji, pri čemer je bila izražena želja, da bi se sodelovanje raztegnilo tudi na atletske klube v Sloveniji, predvsem na društva, ki imajo v svoji sredi najmlajše. Nato je bil izvoljen novi odbor, pravzaprav je bil z raznimi dopolnili potrjen odbor, ki je uspešno vodil društvo v lanski sezoni. Za predsednika je til soglasno potrjen Stojan Udovič, podpredsednika sta Danilo Maver in Fabio Ruzzier, tajnik Radivoj Pečar, odborniki pa Ljubo Čok, Miran Batič, Celestin Glavina, Učo Glavina, Paulb Blokar, Milan Čok, Jurij Močilnik, Nino Zudek, Egon Renko, Zvonko Lorenzi, Gilo Maver, Nino Maver, Rudi Sosič, Jadranko Kakovič, Učo Pečar. Nadzorni odbor pa sestavljajo Mirko Čok (predsednik), Vilko Batič, Stelio Ferfo-lja, Ivan Nadlišek ter Lucijan Malalan. R. Pečar ODBOJKA Slovenski derbi Nabrežinkam Sokol — Breg 2:0 (4:7) SOKOL: Drašček, Caharija, Maja Milič, Sara Milič, Pertot, Gruden, Purič, Gulič, l.egiša. BREG: Zeriali, Salvi, Chevin. Maver, Tekarič, Zobec, Stnotlak, Subor. Prav gotovo je zmaga Sokola v prvem kolu dobro vplivala na moralo Nabrežink, saj so tokrat zaigrale dokaj živahno in zbrano ter tako premagale ekipo Brega. Bre-žanke so tokrat zaigrale dokaj zaspano in niso pokazale vsega, kar znajo. Nabrežinke so zasluženo zmagale, ker so med igro manj zgrešile od nasprotnic (preseneča izredno malo zgrešenih servisov). Z igro obeh šesterk smo lahko zadovoljni, saj skušajo vse igralke graditi igro in z lepimi akcijami presenetiti nasprotnika. V obeh ekipah je nekaj zelo obetajočih igralk, ki bodo z resnim treningom še mnogo napredovale. DEKLICE Sokol - OMA 3:0 (6; 7; 10) SOKOL: Kralj, Mervič, Peric, Pangos, Chemelli, Legaša, Žerjal, Gabrovec. V četrtek je igral Sokol svojo zadnjo tekmo v prvenstvu deklic in ponovil izid iz prvega dela prvenstva, saj so Nabrežinke z gladkim 3:0 opravile šesterko OMA. Tržačanke niso predstavljale za naše igralke večjih problemov, saj so bile Mervičeva in soigralke boljše od nasprotnic v vseh elementih igre. Tokrat so zaigrale vse natše igralke precej sigurno in samozavestno, lepo so gradile akcije, katere sp Gabrovec in ostale uspešno zaključevale. Če na kratko pogledamo prvenstvo deklic, lahko mirne duše trdimo, da so na splošno igralke Sokola igrale iz tekme v tekmo bolje. Manjka jim torej le igranje, skoraj vse odbojkarice pa bodo imele priložnost, da igrajo v prvenstvu tako nabere j* SA Predsednik ŠD Polet Egon Kraus Peterlin je nadalje omenil pripravljanje športnega praznika ob poimenovanju openske osnovne , šole ter poudaril, da je ŠZ Sloga sestavni del Poleta. Tajnica kotalkarske sekcije Maja Kokorovec je obširno poročala o kotalkanju ter navedla odlične uspehe openskih kotalkarjev v pretekli sezoni. Polet je nastopil na vseh važnejših tekmovanjih v pokrajini in deželi, poleg tega se je udeležil državnega prvenstva v okviru FIHP in zveze ARCI-UISP. Trenutno je opensko društvo na 28. mestu na lestvicah FIHP, na lestvicah ARCI-UISP p.i 25. Kotalkarska sekcija šteje trenutno kar 76 kotalkarjev, trenira jih neutrudni in zaslužni trener iz Ljubljane Peter Brleč, pomagajo pa mu Morana Sosič, Pavel Sedmak, Zdenka Hrovatin in Laura Degrasši. Po zaključku poročil so sledili pozdravi prisotnih organizacij in društev, nakar je sledila kratka diskusija, v kateri so prišli na dan nekateri problemi, najbolj občutena sta bila problema balinanja in prosvetnega doma pa tudi problem pokritega prostora. Člani ŠD Polet so nato izvolili novi odbor društva. Soglasno so bili potrjeni dosedanji odborniki z vstopom nekaterih novih članov v sredo vodstva društva. Na koncu občnega zbora je bilo na sporedu predvajanje filma o letošnji kotalkarski reviji, ki ga je posnel član tržaškega kluba Ferroviario Gino Bossi in ga podaril openskemu društvu. (w. p.) NOVI ODBOR ŠD POLET ODBORNIKI: Egon Kraus, Vinko Kalin, Edi Ostrouška, Edi Sosič, Robi Hrovatin, Egidio Martelanc, Marčelo Malalan, Robi Gantar, in Nino Unussi. Načelniki komisij: KOŠARKA: Anton Feri in Adri-jan Sosič TELOVADBA: Ivan Peterlin ŠAH: Božidar Filipovič BALINANJE: Ferdo Bratuž RAZNI ŠPORTI: Andrej Križnič REKREACIJA: Marčelo Švagelj TEHNIČNA KOMISIJA: Pavel Milič KOTALKANJE: predsednica: Nivea Unussi tajnica: Maja Kokorovec blagajničarka: Deana Žetko tehnična služba: Ivo Gorkič tisk in propaganda: Nadja Dolhar včlanjevanje in vpisovanje: Savina Cibic NADZORNI ODBOR: Vinko Suhadolc, Drago Gantar in Feli-če Ostrouška tretjg^j4iyl?ije in si 1 še dodatnih izkušenj. JV*.-----------^ ■" ■ OBVESTILO SPDT obvešča, da bo vpisovanje na drugo društveno smučarsko tekmovanje SPDT, ki bo v Ravasclettu ali na Zoncolanu dne 28. t.m., v ponedeljek in v torek, 22. in 23. t.m. na društvenem sedežu (Ulica sr, Frančiška 20) od 20. do 21.30, Vpisnina znaša 1.000 Ur. 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 21. januarja 1979 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Dolini Bor - Cartaria MLADINCI 15.30 v Trstu, Ul. Monte Cengi® Alabarda - Bor KADETI 11.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Chiadino Porfirio * * * 9.00 v Dolini Breg - Don Bosco B NARAŠČAJNIKI 11.00 na Opčinah Polet - Chiadino Porfirio ♦ * * 19.00 v Trstu, Ul. della Valle Alabarda - Kontovel DEČKI 9.00 v Miljah Inter Milje - Kontovel ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 10.00 v Gorici Hrast - Libcrtas Krmin DEKLICE 10.30 na Proseku Kontovel - Sloga NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 10.30 na Proseku Gaja - Breg * * • 14.30 v Ronkah Primorje - Zaule * • • 14.30 v Trstu, Ul. Flavia Giari/znle - Zarja * * * 14.30 v Trebčah Primorec - Aurisina * * * 14.30 v Malisani Malisana - Juvrntina 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu Mladost - Fogliano * * * 14.30 v Fari S. Lorenzu - Sorodu je JUTRI PONEDEIJEK, 22. januarja 1979 MINIBASKET ZINI & ROSENVVASSER* 16.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor • Inter Milje B ..w. —-v ...." ' • •s:v" mangom 1šj za tel , ŠPORT ŠPORT ŠPORT SMUČANJE V KITZBUHLU ZA SP FERSTL OSVOJIL SMUK Danes bo na sporedu moški slalom KITZBUHEL — Zahodni Nemec Sepp Ferstl je zmagal včeraj v smuku za svetovni poka] v Kitz-biihlu. Zadovoljiv uspeh so z o-svojitvijo 2., 3., 6. in 7. mesta do-segli Avstrijci. Italijan Plank je bil peti LESTVICA JE BILA TAKA: 1. Ferstl (ZRN) 2'04"48 2. Wimsberger (Av.) 2’04”68 3. Spiess (Av.) 2’05”45 4. Josi (Švi.) 205”59 5. Plank (It.) 2'05”67 6. Grissmann (Av.) 2'0o”78 7. Stock (Av.) 2’05"86 8. Podborski (Kan.) 2’06'’01 ». Burgler (Švi.) 2 06 ”12 10. Read (Kan.) 2'0S”15 11. Klammer (Av.) 2’06"38 12. Makejev (SZ) 2'06''40 13. Vesti (Švi.) 2 06'48 14. Veith (ZRN) 2'06”69 15. Cathomen (Švi.) 2'06”74 16. Steiner (Av.) 2’07"09 17. Walcher (Av.) 2'07"10 18. Luscher (Švi.) 2’08''04 19. Roux (Švi.) 2'08 '07 20. Gensbichler (Av.) 2’08”18 LESTVICA ZA SP: 1. Stenmark (švi.) 115 2. Luscher (Švi.) 112 3. VVenzel (Liech.) 81 4. Miiller (Švi.) 61 5. Gros (It.), Križaj (Jug.) in Read (Kan.) 55 8. Frommelt (Liech.) in Neureuther (ZRN) 48 10. P. Mahre (ZDA) 47 Danes bo na sporedu slalom, na katerem bo nastopilo tudi 5 Jugoslovanov. Tekmovanje bo prenašala tudi jugoslovanska TV ob 10.25 in SPDT prireja v nedeljo, 28. januarja, 2. društveno smučarsko tekmovanje v Ravasclettu oz. na Zoncolanu Tekmovanje bo samo v veleslalomu. Tekmovanja se lahko udeleiijo samo člani SPDT. Tečajniki bodo lahko tekmovali zastonj, vsi tekmovalci se bodo lahko vpisali na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nadstropje) jutri, v ponedeljek, 22. ter v torek, 23. t.m., od 20. do 21.30. Vpisnina znaša 1.000 lir. • • * SPDT prireja ob tej priliki avtobusni izlet v Ravascletto. Vpisovanje je v uradu ZSŠD1 (Ul. sv. Frančiška 20, telefon 767304) od jutri do srede od 11. do 12. ure. menijo svojo odločitev, da namesto 21 km zberejo 42 km ali pa obratno. Na odcepu (po 17 km proge) pa bodo po preteku 300 odst. časa, ki ga je pri prehodu porabil prvi tekač, zaprli progo za maraton (42 km). Vsak udeleženec dobi v trajno last startno številko in bilten, po prihodu na cilj pa še spominsko značko. Zamejski Slovenci bodo prejeli še posebne diplome. Organizator bo poskrbel za zdravstveno službo, okrepčevalnice, servisno službo ELAN in navodila za mazanje smuči, vsak u-deleženec, ki sicer tekmuje na lastno odgovornost, pa bo za dan prireditve zavarovan. Vsi zainteresirani zamejski ljubitelji smučarskega teka naj se do 31. t.m. zglasijo v uradih ZSŠDI v Trstu (tel. 767 304) ali pa v Gorici (tel. 2644). Prijave na 6. agroskf V soboto, 17. februarja, bo na Ko-bli pri Bohinjski Bistrici smučarsko tekmovanje za 6. agroski, ki ga organizira ljubljanski Medex. Pravico do sodelovanja imajo vse organizacije, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, predvidena pa so tekmovanja v veleslalomu (moški do 30 let, moški od 30-45 let, moški nad 45 let, ženske do 30 let, ženske nad 30 let) in smučarskem teku (moški do 30 let na 5 km, moški nad 30 let na 2,5 km). Rok za prijavo zapade 27. t.m., vsi interesenti pa naj se obrnejo na urade Kmečke zveze v Trstu (tel. 62-948). Odbojkarska komisija V torek se je sestala odbojkarska komisija ZSŠDI, ki je med drugim razpravljala o rekreacijskem tekmovanju, o moških mladinskih centrih in o ženskem prvenstvu v miniod-bojki. Ta teden odpade plavalni tečaj v Lipici ZSŠDI obvešča starše otrok, ki obiskujejo plavalni tečaj v Lipici, da bo v torek in sredo tečaj odpadel iz tehničnih razlogov. -bs* NA SIMULTANKI V TRSTU Egon Pertot premagal velemojstra Ljubojeviča Včeraj popoldne je bila v prostorih Tržaškega šahovskega društva šahovska simultanka najmočnejšega jugoslovanskega šahista velemojstra Ljubomira Ljubojeviča, katere se je udeležilo mnogo šahistov, pa tudi gledalcev in drugih navdušencev šahovske igre. Ljubojevič je obenem igral proti 34 nasprotnikom iz vse dežele, »dvoboj* pa je osvojil z rezultatom 29:5. Velemojster je osvojil 27 zmag, štirikrat je remiziral (Fiore, Mocchi, Boriassi in Garano), premagali pa so ga Fabio Cascone, Egon Pertot in Manlio Lostuzzi. Ta 18-letni šabist iz Trsta ga je celo premagal v 23 potezah v kombinatorski igri. Simultanka je trajala štiri ure, Ljubojeviča pa je občinstvu predstavil tržaški mojster Filipovič. Nazadnje bi še omenili utrinke iz pogovora, ki smo ga imel: z Ljuboje-vičem takoj po zaključeni simultanki: po njegovih besedah je igral dosti boljše ,predno je odslužil vojaški rok, ki je zanj trajal 15 mesecev, zaključil pa ga je pred letom dni. Njegova tekmovalna bilanca s svetovnim prvakom Karpovom je negativna, saj je z njim štirikrat izgu-fl ter osemkrat remiziral. Sam verjame, da se bo Fischer spet povrnil k aktivnemu igranju šaha, ni pa mogoče predvideti kdaj. Na vprašanje, če je kdaj pomislil, da bi osvojil naslov svetovnega prvaka, glede na to, da je med najmočnejšimi svetovnimi šahisti ter je vsekakor še mlad (28 let), je odgovoril, da na naslov ne misli, ker bi ta pomenil zanj preveč truda in osebnega žrtvovanja. D. J. RADIO Oddaja o zimskih športih v zamejstvu Jutrišnja oddaja Radia Trst A «Glasbcni plng-pong», ki jo od 14.20 do 16.30 vodi Ivan Peterlin, bo posvečena smučanju in zimskim športom v zamejstvu. Gost oddaje bo Ervin Gombač. PO NEUSPEHU S ŠflHOVO POLITIKO Washington skuša okrepiti svoja zavezništva na Bližnjem vzhodu Zaskrbljenost zaradi nedavnega sirsko ■ iraškega sporazuma KAIRO — Po neuspehu ameriške politike v Iranu si Washington na vse kriplje prizadeva, da bi ponovno vzpostavil ravnotežje sil in preprečil, po iranskem zgledu, verižno reakcijo na vsem Bližnjem vzhodu. Sedanja diplomatska ofenziva Z DA je že obrodila prve uspehe, saj sta jo podprla taku Egipt kot Saudo-va Arabija, ki se bojita prodora sovjetskega vpliva na to strateško območje. V tem konceptu pa je a-rabsko - izraelsko vprašanje največja ovira pri obrambi skupnih arabsko - zahodni'i interesov. Izrael še vedno okleva, zahteva nadaljnja a-meriška jamstva, da je moral potujoči poslanik za Bližnji vzhod A-therton podaljšati pogovore s tela-vivskimi predstavnik in bo prispel v Kairo danes ali jutri. Poleg jamstev glede izvajanja določil sreča- nja v Čamp Davidu zahteva Tel Aviv tudi kritje svojih naftnih potreb, saj je do sedaj uvažal 60 odstotkov nafte iz Irana; dobava je sedaj zamrla in je ne bosta ne sedanji režim \ Teheranu in ne morebitna islamska republika obnovila. Na Bližnjem vzhodu se nahaja tudi bivši ameriški predsednik Ford, ki je po obisku pri predsedniku Sadatu v Asuanu poletel v Damask, kjer se bo sestal . najvišjimi sirskimi voditelji in s predstavniki Palestincev, ki prav sedaj zasedajo v sirskem glavnem mestu. Po pogovorih se Lo Ford vrnil v Asuan, kjer bo počakal povratek predsednika Sadata s skupnega zasedanja sudanskega in egiptovskega parlamenta v Kartumu. Poenotenje zunanje politike in o-brambe med Sirijo in Irakom za- iiikuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiii KOPRSKEGA VESTI V Piranu retrospektivna razstava Hermana Pečariča V njegovem slikarstvu se jasno odraža intenzivnost vživljanja v težnje časa ■mm««—y«mmmm«m«imMiMnm»mn»im»MMmnimmimimniMmfHHH»nin»imnnmn»wmiHH»tHI SMUČANJE POKAL «LEPI VRH» Tudi letos v Ovčji vasi Tekmovanje prirejata SK Devin in KD Lepi vrh iz Ukev 12.55 ter italijanska na 2. sporedu ob 10.25 in 16.25. • * • MEGEVE — Mlada Jugoslovanka Bojana Domig je dosegla na ženskem slalomu za evropski pokal pomemben uspeh, saj se je uvrstila na odlično deveto mesto. LESTVICA 1. Dahlum (Nor.) 1’23”09 2. Hesse (Šve.) 1’23"12 3. Sirch (ZRN) r23"38 4. Melander (Šve.) 1'23”39 5. Valt (It.) 1’25"05 6. Hacher (ZRN) 1’25”18 7. GampeT (It.) 1’26"06 8. Seaton (ZDA) 1’26”70 9. Darnig (Jug.) 1’27”47 10. Fabre (Fr.) 1’27''57 ODBOJKA Slovenske šesterke so sinoči v raz r!h italijanskih ligah dosegle te i-zide: ŽENSKA B LIGA Sokol - Ubertai Pordenon 3 (8, 1, 13) Castelgomberto - Bor 3 (6, 12, 13) ŽENSKA C LIGA Corridoni - Sloga 3 (14, 14, 14) MOŠKA C LIGA 01ympia - Bor 3:0 (7, 2, 4) Scatolificio 4S - Kras 3:1 (4. 8, -8. 12) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel - Breg • (5 1, 6) 2. MOŠKA DIVIZIJA Dom - Solaris (tekma je odpadla, ker ni bilo sodnika). Delovanje ZSŠDI Se deset dni za prijavo na 5. trnovski maraton Zamejski ljubitelji smučarskega teka imajo še do konca tega meseca čas, da se prijavijo na 5. trnovski maraton, ki bo 11. februarja v Črnem vrhu nad Idrijo. Glavni nameni organizatorja te množične prireditve so širjenje množičnega športa, obujanje spominov na NOB in prenašanje borbene tradicije na mladi rod. Prijavljenci nad 14. letom starosti imajo možnost, da izbirajo med 42 km in 21 km dolgo progo, pionirski tek na 10 km pa je namenjen mladini do 14. leta. Udeleženci maratona in malega maratona lahko, ne glede na prijavo, z ozirom na vremenske pogoje in počutje med tekom spre- Smučarski klub »Devin* in Kulturno društvo »Lepi vrh* iz Ukev bosta tudi letos priredila smučarsko tekmovanje v veleslalomu in tekih za pokal »Lepi vrh*. To bo že četrto po vrsti. Tekmovanje bo v Ovčji vasi 18. februarja. Nasprotno od ostalih let, ko so lahko tekmovala le smučarska društva, sta organizatorja sklenila, naj bodo letošnja in tudi bodoča tekmovanja odprta vsem športnim društvom s Tržaškega, Goriškega, iz Benečije in Kanalske doline, ter društvom iz matične domovine in Koroške. Razpis tekmovanja bosta v naslednjih dneh organizatorja razposlala vsem slovenskim društvom. Čas prijave je določen do vključno 15. februarja. Tekmovalne kategorije bodo tako razdeljene: starejši mladinci in starejše mladinke (60 - 61 - 62), mladinci in mladinke (63 - 64 - 65), pionirji in pionirke (66 in mlajši). Kategorije veljajo tako za veleslalom, kot za smučarske teke. Tekači se bodo pomerili na naslednjih dolžinah: starejši mladinci: 8 km; starejše mladinke in mladinci: 6 km; mladinke: 4 km; pionirji in pionirke: 2 km. Četrti pokal »Lepi vrh* prejme društvo, ki bo nabralo največ točk v vseh navedenih kategorijah — tako v veleslalomu, kot smučarskih tekih. Vsa ostala društva pa pokal glede na uvrstitev. Posamezno pa bosta organizatorja nagradila prve tri uvrščene s posebno medaljo (Lepi vrh). Kar se tiče točkovanja bo prvih deset v vsaki kategoriji prineslo točke po naslednjem redu: pr-vouvrščeni dobi deset točk, drugi devet, itd,, tako do desetega mesta, ki bo štelo eno točko. Tekmovanje, tako v veleslalomu, kot v tekih se bo pričelo ob 9.30. Nagrajevanje je predvideno v popoldanskih urah v Ukvah. Točen čas bo javljen naknadno. t Kot smo omenili bo to že četrto tovrstno tekmovanje. Na prvih dveh sta organizatorja nagrajevala s po-I kalorn »Lepd vrh* posamezne tekmovalce, z lanskim letom pa sta se organizatorja odločila za ekipno nagrajevanje. Lanskega tekmovanja za tretji pokal «Lepi vrh* se je udeležilo osem ekip, s skupno 110 tekmovalci. Ker je letošnje tekmovanje odprto vsem društvom, predvidevata orga nizatorja, da bo udeležba močno narasla. Vsakdo, ki bi rad pojasnila v zvezi s tekmovanjem «Lepi vrh* lahko kliče ob ponedeljkih od 20.30 do 23. ure na telefonsko številko 22-91-09. ft. F. KOŠARKA Zmaga Iskre Olimpije V zadnjem kolu prvega dela jugoslovanskega moškega prvoligaškega košarkarskega prvenstva so sinoči dosegli te izide: Iskra Olimpija - Borac 94:89 Partizan - Beko 109:96 Metalac - Jugoplastika 72:90 Zadar - Crvena zvezda 111:101 Danes bodo odigrali še tekmi Bosna - Cibona in Radnički - Kvar-ner. PROMOCIJSKA LIGA Jadran - Stella Azzurra 71:75 KADETI Kontovel - Servolana 152:51 MINIBASKET Inter 1904 - Kontovel 91:28 V nadaljevanju jugoslovanskega hokejskega prvenstva na ledu so dosegli te izide: Olimpija - Celje 13:0 Jesenice - Medveščak 15:5 Kranjska gora - C. zvezda 3:2 SMUČARSKI SKOKI Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih v Chamonixu je zmagal Avstrijec Tuchscherer, 5. ja bil Norčič, 6. pa Mlakar. ODBOJKA V štandrežu obnovili ekipo Novo leto je prineslo Štandrežcem novo telovadnico, ki jo je občina zgradila ob vhodu v vas. Z novim objektom je pri ŠD Juventina nastala tudi odbojkarska ekipa, ki bo nastopala v prvenstvu 3. moške divizije. S tem so Štandrežci obnovili gojenje odbojke, ki je bilo v tem kraju že v ospredju, ko so pred približno 15 leti ustanovili odbojkarsko ekipo. Obstoj slednje pa je prav zaradi pomanjkanja telovadnice prenehal. Program Juventincev pa je obsežnejši, saj nameravajo v kratkem u-stanoviti mladinsko in žensko odbojkarsko sekcijo. Kar zadeva članske ekipe, bo krstna nastop v novi telovadnici imela v petek, 26. januarja, ob 20. uri proti ekipi Fides iz Gradeža. Za Juventino bodo nastopali: Aleksander Corva (je tudi trener ekipe), Renco Faganel, David Mučič, Loris Nanut, Karel Nanut, Edi Marušič. Edi Golob, Milan Brešan in Lado Marchi. PIRAN — V piranski Mestni galeriji so odprli retrospektivno razstavo del slikarja Hermana Pečariča ob petdesetletnici njegovega u-stvarjanja. Prisotni so bili številni kulturni in javni delavci, o njegovi umetniški po. pa je govoril likovni kritik Mirko Juteršek. V kratkem kulturnem programu sta izvajala stare slovenske pesmi Bogdana Herman in Mira Omerzel, zatem pa je priredil sprejem predsednik občinske skupščine Tone Mikeln. Ob Avgustu Černigoju ter Lojzetu Spacalu — je rekel med drugim Mirko Juteršek — se prav s pričujočo retrospektivno razgrnitvijo svojega življenjskega slikarskega dela razrašča slikar Herman Pečarič kot tretja velika osebnost — poetični razlagalec primorske zemlje. Na ozkem tematskem polju istrske motivike se subtilno prepletajo problemske iztočnice različnih likovnih smeri od poimpresionističnega barvnega realizma pa tja do najsodobnejših oblik likovnega angažiranja. Slikar Herman Pečarič pri tem ne odpira novih poti v razvoju slovenskega slikarstva z vidika epi-gonskega prenašanja in povzemanja tujih dognanj, ampak poglablja že znano doživeto kvaliteto, ki ji je čas samo v korist. V slovenski umetnosti se po strokovnih ugotovitvah pojavljajo posamezna stilno opredeljena obdobja večinoma v časovnem zaostanku za evropskimi gibanji, kar nedvomno vpliva na specifični značaj razvoja. Ob vse večjem pritisku informacij je časovni zaostanek vedno bolj neznaten. Nanj namreč ne reagiramo vsi enako in «časovni zaostanek je sedaj količinsko vse manj pomemben*. V Pečaričevem slikarstvu se tako jasno odraža intenzivnost vživljanja v težnje časa. Na razstavi, ki je že takoj ob o-tvoritvi vzbudila veliko pozornost, si lahko ogledamo najpomembnejša u-metnikova dela, med drugim Istrska domačija z letno kuhinjo, Ujetnik, Slikar r.a obali, Šivanje mreže, Gortanova ulica, Tartinijev trg ponoči, Piranski triptih, Piransko okno, Jutro v piranskem pristanišču, Plava gama, Pod Mogoronom, Avtoportret, Oljke jeseni, Istrske toplice, Ribičevo okolje. Oljke, Piranske strehe in druge, (lo) manjšine na tržaške, goriške in videmske Slovence je tudi dodal, da globalna zaščita mora postati proces vsestranskega enotnega razvoja, da ne t o nihče izločen iz njega. Kot je zopet dokazalo včerajšnje srečanje obstajajo vsi instrumenti za rešitev vprašanja zaščite manjšinskih skupnosti. Sedaj pa morajo vse stranke in demokratične sile pokazati, kolikšna je njihova politična volja, da nadoknadijo zamujeno in da z dejstvi uresničijo črko in duha republiške ustave. skrblja tako ZDA kot Egipt, Saudo-vo Arabijo in Izrael. Stebri ameriške strategije skušajo razvozlati pomen sirsko - iraškega sporazuma, ki bo imel nedvomno dalekosežne posledice za ves Bližnji vzhod. Četverica upa, da je sklepu v Damasku botrovala iranska kriza, saj v Iraku vlada sunitska manjšina nad šiitsko večino in bi lahko iranski uspeh okužil tudi sosednja območja. Bojijo se pa, da bo sedanji sporazum okrepil fronto zavračanja in preprečil deljeni sporazum med E-giptom in Izraelom, obenem bi lahko predstavljalo morebitno združenje obeh držav v eno tvorbo nevaren »precedens* in zgled v arabskem svetu. Iz tega zornega kota lahko tudi razumemo medle obsodbe kairske vlade ob nedavnem izraelskem napadu na palestinska o-porišča v južnem Libanonu. Kairsko časopisj: pa poudarja predvsem dejstvo, da niso sirski vojaki preprečili napada in so mirno prisostvovali izraelski agresiji. Medtem pa je varnostni svet OZN obnovil mandat varnostnih sil OZN v južnem Libanonu. Vse članice so obsodile izraelski napad, na zahodu pa navajajo tudi palestinske diverzantske akcije na zasedenih arabskih ozemljih, (voc) Hitlerjevo «pivnico» v Mucnchnu bodo podrli MONCHEN — Znana »Bierkeller*, pivnica, kjer je Hitler 8. novembra 1928. leta pozval Nemce k uporu, bo izginila pod udarci krampov. Na njenem mestu bodo zgradili trgovski center. V pivnici, sedaj last družbe «Loe-wenbrau», je Hitler 25. januarja 1925. leta ustanovil nacistično stranko, v istih prostorih je 8. novem bra 1939. leta eksplodirala bomba samo 5 minut po odhodu diktatorja. Atentat je tedaj terjal 7 smrtnih žrtev, ranjenih pa je bilo 28 oseb. Mali oglasi DAJEMO v najem gostilno s kuhinjo in vrtom v Trebčah. Za podrobnosti zglasite se v Trebčah št. 49 (pri Liliani) v dopoldanskih urah. STAREJŠI zakonski par išče v okolici mesta majhno hišo v najem. Telefonirati zvečer po 18. uri na številko 229-302. IŠČEMO osebje za čiščenje poslopij. Telefonirati na št. 790527 v uradnih urah. PRODAM vespo 150 v dobrem stanju. Ponudbe pisati na Primorski dnevnik pod šifro »Vespa*. KUPIM udobno štirisobno stanovanje v Gorici, Trstu ali na Opčinah. Gorica tel. 30091 TRGOVINA oblačil pri Domju blizu šole ima razprodajo po nizkih cenah. DELNIŠKA DRUŽBA, ki deluje na področju prodaje ekonomsko - propagandnih storitev v Italiji in Jugoslaviji išče nujno več akviziterjev - propagandistov obeh spolov. Delo je primemo tudi za visokošolske študente in študentke, ki razpolagajo s potrebnim delovnim časom, so komunikativnega značaja, imajo smisel za propagando in grafiko, željo po osebni uveljavitvi ter materialni neodvisnosti. Zainteresirani naj pošljejo kratek življenjepis na naslov: Informedia — Casella postale 559, 34137 Trst — Trieste. Vsem prošnjam, ki bodo dospele do 25. januarja, bo družba odgovorila v roku 1 meseca. NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK danes ob obali KINO KOPER: ob 10. uri ameriški: «Kje sta Tom im Jerry»; ob 16., 18. in 20. uri italijanski: «Manaja*. IZOLA: ob 10. uri ameriški: »Na divji zahod*; ob 16., 18. in 20. uri italijanski: «Cvet 1001 noči*. PIRAN: ob 10. uri ameriški: »Sin poglavarja Masajev*; ob 16., 18. in 20. uri ameriški: «Grad nevarnosti*. PORTOROŽ: ob 20. uri angleški: »Dvoboj do iztrebljenja*. MLADA slovenska družina išče ® najem sončno stanovanje v Trstu ali okolici, za dobo 2 do 3 let. TC lefon 724464. NUJNO iščem knjigo «Latinska slo*' niča in "adnica za prve tri razred* višjih srednjih šol — 1. knjig*’' Telefon 228436 v popoldanskih uran. ZAVAROVALNICA ((GENERALI*** agencija Korado Švab, nudi svojih* klientom in prijateljem zavaroval' ne usluge na vseh področjih z®' varovanja. V Trstu, Ul. Genova » tel. 61034-5 ali na Opčinah, Ul. ^ Salici 1, tel. 211489. UGODNE PRILOŽNOSTI. Carli pfv da 850 '68; 127 '72-73; alfasud 'J ja 850 '68; 127 '72 ■ '73; alfasud AR 2000 '72; 128 '72; 124 '68; 1® '68 - 71 72; A 112 70; R 16 72; A« 1300 '70; 238 furgon 69; ford trad' sit '70; 124 71. Ogled v Ul. B. C*' šale 7. KROJACNICA za moške in ženske * novimi vzorci. Blago za zimsM plašče, suknjiče, obleke in orifP' nalni tirolski loden. Obračamo P**’ šče. Košuta - Drev. D’Annunzio H' poslopje kina Capital. POTUJETE V RIM? V slovenske«« hotelu Bled imate na razpolago lw’ telske usluge po različnih cena«' restavracijo z jedili po naročil«' zaprt parkirni prostor, ugodno •«*’ njavo dinarjev. Vsaki vaši Pr0^ nji rade volje ustrežemo. Obrnit® se na upravo hotela Bled, Via 5' Croce in Gerusalemme 40, 00185 Bi® telefon 06/777102. »CITROEN* — mehanična delavni®* Cavalli, tudi drugih avtomobilov (A1 Rittmayer 4/a. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE OBVESTILO ŠZ SLOGA organizira danes, 21. t.m., izlet po vzhodnem Krasu. Izlet poteka od Bazovice preko Hudega leta, Gabrovega hriba, Globoynerja, Trebč, Marisa, Gropade ter ob meji nazaj v Bazovico. Hoje bo približno za 3 ure. Zbirališče pred spomenikom padlim v Bazovici ob 9. uri. Vabimo vse ljubitelje narave vzhodnega Krasa in druge. Poletje, številne • Za zaščito (Nculaljevanje s 1. strani) podpise pod peticijo za referendum proti globalni zakonski zaščiti. »Vendar taki nacionalistični in šovinistični izbruhi — kot je poudaril Predan — ne bodo spremenili etnične podobe Benečije, ki se izzraža na različne načine: za nas Natisone bo vselej Nediža.* Ob koncu svojega ognjevitega posega je Predan pozval vse napredne Furlane k skupnemu boju za skupne cilje. Viljem Černo pa je v svojem posegu, potem ko je na kratko obnovil dramatična zgodovino beneških Slovencev v zadnjih sto letih, poudaril, da je dolžnost države in vseh demokratov, da manjšinskim skupnostim zagotovijo zaščito in možnost vsestranskega razvoja. In čim bolj je manjšina šioka, tem večja je dolžnost države, da jo ščiti. «KD in razni dr. Ciceri — je zaključil Černo — večkrat dvignejo svoj glas v obrambo emarginiranih in tujih političnih oporečnikov, zakaj pa se nikoli ne zavzamejo za pravice skupnosti kot je slovenska, ki je žrtev diskriminacij in v hudih težavah?* Pavel Petricig pa je v svojem posegu naglasil, da je slovenska manjšina v Benečiji, kljub hudim ranam, ki jih ji je zadala država v zadnjih sto letih, dokazala svojo življenjskost. Potem ko je odločno zavrnil vsakršno delitev ffl alpina tekaški čevlji za tekmovalce in rekreativce trnovski maraton 1979 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za lnoz«nstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revi|a »DAN*. V SFRJ številka 3,50 din, ob nedel|ah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 21. januarja 1979 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 »ADIT* - DZS - 61000 L|ubl|antt Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalj® 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedo. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - JulijsJ<® krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih de/® v Italiji pri SPI. mml Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska f iZJT I Trst Član Italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG