Ameriška Domovina ■. . CA , .i; .V '. Či&V.h -i ' ;■ -;■■ / pt n/i< e AM€mCAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAGE ONLY NO. 133 SLOVGNIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 14, 1978 LETO LXXX — vol. LXXX SVOJ H01KVA OSKRBELA VIETNAM PG IRAKU Sovjetska zveza je poslala ljudi in vojne potrebščine v Vietnam z letali, ko se je ta znašel v stiski po odhodu kitajskih strokovnjakov. HONG KONG. — Vietnam se je zna:el v precej nerodnem položaju, ko mu je LR Kitajska Ustavila pred par meseci vso gospodarsko pamoč in pozvala domov tudi vse svoje strokovnjake. Do tega je prišlo, ko so se trenja med Hanoiem in Pekingom zaostrila v odprt spor. Sovjetska zveza, ki ji je uspelo vzpostaviti dobre zveze z Vietnamom na hudo nejevoljo LR Kitajske, ki gleda v povezavi med Moskvo in Hanoiem poskus obkroževanja, je vključila Vietnam v v z h o dno-evropsko gospodarsko skupnost (Comcon) in s tem tudi uradno v blok. Ko se je Vietnam znašel v težavah po odhodu kitajskih strokovnjakov, mu je priskočila Sovjetska zveza na pomoč. V Preteklih tednih je poslala tja Preko letalskega mostu potrebno strokovno osobje, pa tudi Vojne potrebščine, ki jih je začelo Vietnamu primanjkovati, ko se obmejna vojna s Kambod-2o preje širi in poglablja, kot o-Piejuje. Sovjetska letala so prevažala vojne potrebščine in o-sobje preko Pakistana in Indije, boleti so se začeli sredi avgusta in bili v glavnem pretekli teden Sključeni. To je bila prva obsežnejša s°vjetska pomoč Vietnamu po končani vojni v Indokini spo-nrladi 1975. Vojaških potrebščin in orožja Vietnamu stvarno ne ‘Panjka, saj so mu padle v roke °gromne količine tega ob zavetju Južnega Vietnama. Če je c3o pomanjkanja le prišlo, pome-Pi to, da vojna s Kambodžo zahteva več, kot je doslej izgledalo. ^ tej vojni stoji Sovjetska zve-2a za Vietnamom, kot je izjavil Pretekli teden politbiro v Mo-skvi, LR Kitajska pa enako ^trajno podpira Kambodžo, kot ■N to potrdil sam Hua Kuofeng. Tekom dolge vojne v Indoki-Pi je sovjetska pomoč prihajala v Vietnam po kopnem preko Kitajske in po morju v Haj-^°Pg. Zaradi spora med Moskvo Pekingom je pot preko LR kitajske zdaj zaprta, pot po Tor ju pa je bila zaradi nujne Potrebe predolga. V bodoče ra-cPPajo, da bo Sovjetska zveza °skrbovala Vietnam po morju, Podobno kot oskrbuje LR Kitaj-sba po morju Kambodžo. Umn odložil polovaiijs okoli sveta NEW YORK, N.Y. —1 Bivši predsednik ZDA Richard Nixon je hotel letošnjo jesen napraviti pot okoli sveta in se na njej Lista vij ati za razgovore s političnimi in državnimi vodniki. Njegov namen obiskati Avstralijo je povzročil tam ostro javno razpravo. Vlada je izjavila, da je čas za obisk, ki ga je predvidel Nixon, “neprimeren”, ker da je njen program že preobsežen. Tudi v drugih državah, ki bi jih Nixon rad tekom svoje poti obiskal, ni bilo za njegov obisk kake posebne vneme. Pretekli torek je R. M. Nixon v New Yorku, kamor je prišel podpisat dogovor o svoji novi knjigi, izjavil, da je svoje potovanje okoli sveta odložil na prihodnje leto, ko bo končal pisanje svoje knjige, ki bo obravnavala temeljna mednarodna vprašanja. Za svoje “Spomine” je dobil Nixon dva milijona dolarjev, katerih dober del bo porabil za pokritje pravnih stroškov v zvezi z Watergate in varovanjem arhiva njegove predsedniške dobe pred javnostjo za določeno dobo. Somoza obljublja V Prevažanje šolarjev Nrkaragui boi do kma POŠTARJI BODO SPRIJELI OBVEZNO POSREDOVANJE? : Iz Clevelanda! in okolice Predsednik Nikarague Ana- j L0S A«GELES' “ B« ^ tn si O Somo/ja * *r * T'] * sooiscu odrejeno prevažanje 30- j 01 16 lz,a'? larjev za dosego šolske Integra- Ko pogajanja med poštno upravo in unijami poštnih u- da bo vodil boj proti gve- rili do popolne zmage. j cije se je v torek mirno začelo, j le udeležba je bila sorazmerno MANAGUA, Nik. — Vladnim pičla. Prenekateri starši so ob- varnostnim silam je uspelo prevladati nad gverilskimi in drugimi upornimi skupinami v večini mest. kjer se je začel preteklo soboto oborožen upor proti držali svoje otroke doma v ’'kuhinjskih razredih” v znak protesta proti prevažanju. Ko nekateri trdijo, da se je prevažanju odzvalo le od 15 do službencev ne kažejo napredka, je uradni posredovalec James J. Healy objavil, da bo v soboto gotova njegova pogodba, ki je na temelju sporazuma obvezna za obe strani, za poštno upravo in za poštno u-službenstvo. Med delom linijskih vodnikov in unij-skega članstva je precejšen odpor proti obveznemu posredovanju, pa izgleda, da bo to le obveljalo. vladi predsednika Anastasia So-! 25^ šolarjev, odgovarjajo dru- moze. Združeni -nasprotniki zahtevajo odstop Somze, ki pa je izjavil, da bo ostal na svojem mestu do konca svoje sedanje zakonite poslovne dobe. Vlada predsednika Somoze se je znašla v hudi stiski, ko je klonila pred skupino gverilcev, kateri so prošli mesec zasedli poslopje, kjer zaseda parlament, izpustila zahtevane politične jetnike, jim plačala odkupnino v denarju ter jih pustila odleteti iz dežele. Ta uspeh levičarske gverile je opogumil ostale nasprotnike Somoze. Misleč, da je nastopil čas za njegovo odstranitev, so proglasili 25. avgusta generalni štrajk, ki pa je ostal omejen. Preteklo soboto je prišlo do oboroženega nastopa v glavnem in v vrsti drugih večjih mest. jv. Poiicj-ja jn Narodna garda sta dovanje m prnemanje sahovih ; , . . . .. po vee dneh bojevanji uspeh u- por v mestih streti in Somoza Iranska tajna policija zapira šahove nasprotnike TEHRAN, Iran. — Tajna policija SAVAK je pospešila zasle- nasprotnikov, zlasti med islamskimi verskimi skrajneži, ki bi naj skupno z levičarji predstavljali jedro nasprotnikov šahove vlade in šahovega programa modernizacije Irana po zgledu Zahoda. Konferenca proti terorizmu na Dunaju DUNAJ, Avstr. — Notranji Tinistri Avstrije, Švice, Italije. . rsncije in Zahodne Nemčije so Teli tu tajno posvetovanje o kupnih ukrepih proti terori-St°m. Sestanek je bil nadaljevanj® sličnega posveta v Bernu v vici v preteklem februarju. Kanada pridelala nekaj več pšenice kot lani OTTAWA, Kan. — Po podat-h1 Statističnega urada zvezne ade pričakujejo, da bo Kana-a letos pridelala 734.1 milijo-, °v bušljev pšenice, 0.7% več lani. Od tega bo 622.7 milijonov . Usljev jare pšenice, 13.7 mili-R>hov ozimne' in 97.7 milijonov durum” pšenice. sam je na tiskovni konferenci izjavil, da so varnostne sile prevladale ter da je ostalo le še “čiščenje” zadnjih, trdovratnih skupin. gi. da jih je približn toliko osta-j lo doma. To naj bi bilo povpreč-! je za celotno področje šolskega okraja Los Angelesa, drugega naj večjega v deželi. Na splošno je bil odziv med črnimi in špan-jolskimi otroki veliko večji kot med belimi. Zadnji so delno zapustili javne šole in svoje otroke vpisali v privatne. Večje število privatnih šol je bilo nalašč za ta namen ustanovljenih v preteklih mesecih. Oblasti so skrbele za mir in varnost. Policijske avtomobile je podpiralo 15 policijskih helikopterjev, ki so nadzirali prevažanje šolarjev in šol iž zraka. Včeraj se obisk šol, kamor prevažajo otroke z avtobusi, ni bistveno povečal. ------o----- Izreden vihar na Atlantiku CLEVELAND, O..— Med poštnim uslužbenstvom v velikih mestih, zlasti na vzhodu dežele, je veliko pozivanja k štrajku, ko ni uspelo nezadovoljnežem s prvotnim sporazumom doseči zahtevanih sprememb v novi ko- Williamu Burrus, tukajšnji u-nijski vodnik in načelnk posebne skupine krajevnih organizacij unije poštnega osobja v velikih mestih, ki je iskala podpo- ro za štrajk, je kakim 200 čla lektivni deloVni 'pogodbi'.'štrajk krajevnih unij na sestankii je nezakonit in prepovedan tudi po samem sporazumu med unijami in postno upravo, toda to nezadovoljnežev ne ovira, da se ne bi gnali zanj. Večina te pozive in klice ne posluša ali pa gre mimo njih. To velja tudi za v torek zvečer v unijski dvorani rekel, da bi bil pri sedanjih o-koliščinah štraik “samomor”. “Zdaj smo pred odločitvijo posredovalca. Ko enkrat ta svojo odločitev napravi, je vse mimo. Vi lahko štrajkate do sodnega poštno osobje v Clevelandu, kot dne/toda odiočitev ie obvezna, je povedal predsednik tukajšnje , «Je kai? kar bi mi n sto_ organizacije American Postal ‘ Workers Union William Burrus. Ta unijski vodnik pravi, da so vodniki unij poštnega uslužben-stva v velikih mestih opustili grožnje z nezakonitim štrajkom, napovedanim za danes. Za umik !’]ZC1-ia uni-ie -ie Skovala proti so se odločili, ko je zvezni posre- stra]ku in bo sv°je stališče sPre-dovalec James J. Healv dejal, memla le’ če bl priš]o do divph da bo on izdelal končno obvezno štra->kov v druŠih veIikih I riti?” je vprašal neki član unije. i “Jaz mislim, da pri tej točki nimamo izbire,” je odgovoril Burrus. Clevelandska krajevna orga- me- NEW YORK, N.Y. — V ponedeljek je divjal prekči severnega dela Atlantika vihar z brzino nad 70 milj in dvigal 45 čevljev nja' med poštno'upravo in med 50 vodniki umi P^tarjev v veU- pogodbo do sobote, ker pogaja- stih. Preje je W. Burrus z blizu visoke valove. Mogočna potni- tremi unijami poštnega usluž- kih mestih Srozil s štra3kom> če ška ladja Queen Elizabeth 2 Cu nard Lines, ki se je znašla v tem viharju, je morala znižati Nepristranski opazovalci po- svojo brzino od običajnih 27 Vietnam se jezi na ložaja v Nikaragui poročajo o (vozlov na 9 vozlov na uro, da je kitajske “huligane” [nadaljevanju bojev v raznih prišla v mirnejše vode. BANGKOK, Taj. — Radio Ha- mestih in o vztrajnem močnem I Vihar je velikansko ladjo ta- va odiočitev brezpredmetna to da on je dolžan svoj predlog iz benstva v teku 10 dni niso pokazala napredka. Healy je pripomnil, da razgovarjajoči se strani še vedno lahko dosežeta sporazum do sobote ob 10. dopoldne, s čimer bi postala njego- noi je napadel LR Kitajsko, ki odporu velikega dela prebival- ko premetaval na morju, da je da je odgovorna za napad kakih 'stva proti vladi Somoze. Ta trdi, bilo na njej pobite dober del 100 kitajskih “huliganov”, ki da da predstavljajo jedro odpora porcelanaste posode in so bili so skušali izzvati pretekli petek proti njegovi vladi levičarji, ki ena potnica in dva člana posad-spopad na meji z Vietnamom, bi radi Nikaraguo spremenili v ke ranjeni. Ladja je priplula v Kitajski vojaki naj bi istočasno komunistično državo slično Ca- New York z več kot 12 urami streljali vzdolž meje. strovi Kubi. zamude. delati, da bo pripravljen, kot to določa dogovor med poštno u-pravo in unijami, dosežen pretekli mesec pred obnovo pogajanj. ZA BOLJŠE IN USPEŠNEJŠE OSNOVNE IN SREDNJE JAVNE ŠOLE V NAŠI DEŽELI II. Kriza v javnih osnovnih in srednjih šolah naše dežele hi nova, ugotovili so jo in razpravljali o njenem reševanju, ko so Rusi poslali svoj “sputnik” v vesolje in v tem prehiteli Ameriko, katera je bila dotlej prepričana, da je na polju znanosti daleč pred vsem ostalim svetom. Tedaj so ob primerjanju učnih programov v ameriških, zahod-no-evropskih in ruskih šolah dognali, da so učni programi v ameriških šolah povprečno najmanj zahtevni in da je zato tudi znanje povprečnega mladega Amerikanca in A-merikanke, ko konča svojo “višjo” šolo, precej manjše od znanja zahodnega Evropejca ali Rusa, ki je končal srednjo šolo. Tedaj je bilo veliko zahtev po reformi ameriškega osnovnega in srednjega (višjega) šolstva. Predno je do kake reforme prišlo, so se oglasili zagovorniki enakosti, ki se nočejo sprijazniti z mislijo, da vsi otroci niso enaki in enako sposobni za vse, ampak da imajo različno mero sposobnosti in tudi različne vrste. Stare resnice, da “ni vsakdo za šolo”, ne marajo priznati, ker bi se s tem priznanjem podrl ves njihov sistem človekove “enakosti po naravi”. Na nesrečo našili javnih šol in onih, ki te obiskujejo, so imeli in imajo še vedno ljudje s takimi nazori v našem javnem šolstvu preveliko besedo. Ljudje tega mišljenja dosledno in načrtno zahtevajo in skušajo doseči šolsko integracijo v prepričanju, da bo ta dvignila raven sposobnosti in znanja otrok zapostavljanih “manjšin”. Tisti, ki je poznal nekdanje šole, osnovne in srednje, v Sloveniji, ve, da sinovi in hčere revnih kmetov in delavcev v šolah niso zaostajali za otroci bogatinov, četudi so bili prvi velikokrat lačni, drugi pa vedno presiti. V srednjih šolah smo često o-pažali, kako so revni kmečki in delavski otroci boljše uspevali od otrok bogatinov. Bistveni sta bili “nadarjenost” in pridnost. Prva je bila dar 'narave, druga se je dala pridobiti ali privzgojiti. Razliko v duševni in telesni sposobnosti ljudi, ki jo je ustvarila narava, ni mogoče odstraniti z nobenimi še tako načrtnimi napori onih, ki hočejo, da bi bili vsi ljudje v vsem enaki! V želji po dosegi enakosti so v preteklem deseletju, potem ko so ZDA ujele in prehitele Ruse v prodiranju in raziskavaniu vesolja, učne sporede v naših javnih šolah šfe dalje omejili, namesto da bi jih razširili in mladino navajali k resnemu duševnemu delu. Spraševanja in zahteve po resnem izpolnjevanju učnih programov so prišla iz navade, prav tako spričevala. Otroke so puščali v višje razrede neoziraje se na njihovo sposobnost in znanje, da jim ne bi ostal kak pečat... Tako so začeli, v vedno večjem številu prihajati iz osnovnih šol nepismeni in taki prehajali v višje in celo na visoke šole. Le nobenih spraševanj, le nobenih ocen in spričeval! K sreči se je del javnih šol takemu razvoju upiral, odklonili pa so ga v privatnih šolah, kjer so še vedno polagali važnost na dosego določene ravni znanja. Tako je bilo mogoče pokazati na razliko med uspehi posameznih šol. Javne šole so naglo izgubljale svoj ugled, s tem pa ' tudi pripravljenost davkoplačevalcev za njihovo vzdrževanje in podpiranje. Nešteto davčnih naklad za vzdrževanje šol je bilo zavr- njenih po vseh predelih naše širne dežele, veliko število tudi v Ohiu in v samem Clevelandu in njegovi ožji ter širši okolici. Izredno trd udarec so dali šolam volivci v preteklem juniju v Kaliforniji z izglasovanjem predloga 13. To je prisililo k novi preoce-ni položaja javnih šol tudi tiste, ki so najdosle dnejše vztrajali pri svojih nestvarnih zamislih. V prenekaterih državah so v zadnjih letih uvedli ponovno izpite o znanju, predno izdajo kake diplome, “odprta vzgoja” in ‘socialno puščanje’ šolarjev v višje razrede sta prešla iz mode, važno postaja zopet znanje. Oni, ki končajo take šole, srednje in visoke, imajo dobre izglede za primerno zaposlitev, med tem ko graduanti javnih šol brez u-gleda velikokrat zastonj iščejo službo. Vse kaže, da postopno prevladuje v javnem šolstvu vseh stopenj nova stvarnost. Važno je znanje, važno je resno delo, važen je red! Važna mora postati tudi vzgoja mladega človeka, o b li k o v anje njegovega značaja. Šola mora učiti, pa mora poleg staršev in cerkve ter v sodelovanju z njima tudi — vzgajati. ne bo dana članom unije priložnost za glasovanje o novi delovni pogodbi. To število se je po objavi Healyja zmanjšalo ns pet, to so krajevne unije poštnega osobja v Clevelandu, New Yorku, Detroitu, Pittsburghu in Philadelphiji. “Sedaj vam pravijo, da nimate pravice odkloniti svoje lastne pogodbe. Nobena druga skupina v tej deželi ne bi sprejela obveznega posredovanja,” je trdil Burrus na omenjenem sestanku. Razprava na unijskem sestanku poštnega osobja je bila živahna, ko so. se nekateri upirali sprejemu posrednikove odločitve in pozivali k štrajku, drugi pa to zavračali, ker da je “zdaj to prepozno”. “Jaz ne maram, da bi šel Burrus v zapor, mi vsi pa bi izgubili službe,” je rekel eden od navzočih. Unije poštnega osobja so za večje povišanje plač, kot je bilo dogovorjeno v prvotnem sporazumu, poštna uprava pa hoče omejiti jamstvo proti odpustom, ki ga je sprejela v prvotnem sporazumu, katerega pa je večina članov unij poštnega osobja zavrnila. Vodniki unij so objavili, da bodo predložili članom novo pogodbo v glasovanje, četudi to ne bo imelo nobene obvezne moči. Burrus je tako glasovanje odklonil in vztrajal pri pravici do do odklonitve pogodbe. V okviru prvotnega sporazuma je bilo določeno, da bodo poštni uslužbenci dobili -tekom treh let veljavnosti nove pogodbe 19.5% skupnega poviška v več stopnjah. Povprečna plača poštnega uslužbenca bo tekom pogodbe povišana od sedanjih $15,900 na $19,100. Sestanek— Marijina legija pri fari Marije Vnebovzete ima v nedeljo, 17. septembra, cb dveh popoldne v cerkvi svoje vsakoletne skupne molitve, nato pa sestanek pod staro cerkvijo. Vsi prisrčno vabljeni! Rojstni dan— Ga. Tinka Kanalec v Willoughby Hills, Ohio, je včeraj obhajala svoj rojstni dan. Čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! štrajk učiteljstva se nadaljuje— Javne šole v Clevelandu so’ zaprte in bodo ostale zaprte vsaj se preko prihodnjega ponedeljka. Okrajni sodnik Harry A. Hanna, ki ga je šolski odbor pozval, da ukaže štrajkujočim vrnitev na delo, je to odklonil, četudi je štrajk učiteljstva po zakonu prepovedan. Sodnik je odredil nova pogajanja in iskanje sporazuma. Država, ki je posodila šolskemu okraju 20.5 milijonov dolarjev, ne dovoljuje nobenega povišanja plač, ne da bo odbor povedal, kje bo za to dobil potreben denar. Plače je možno povišati le, če šolski odbor odpusti sorazmerno število osobja. Državni prosvetni Oddelek priporoča odpust neučne-ga osobja. Župan zaprl most— Mestni župan D. J. Kucinich je odredil zaprtje Clark Avenue mostu z 2/ oktobrom, ker da ni več varen za promet. Vremenski prerok Delno jasno z naj višjo temperaturo okoli 75 F (24 C). Zadnje vesti MORO, Ark. — Štirje jetniki so včeraj pobegnili iz državnega zapora z “najmanjšo varnostjo” in z ugrabljenim letalom odleteli v Arizono, kjer so izginili, ko so zapustili letalo in njegovega pilota. LITTLE ROCK, Ark. — Povo-dinji, ki jih je povzročilo močno deževje zadnjih dni so pokončale v Arkansas« in Teksasu vsaj 11 človeških življenj. Dober del mesta Little Rock je bil včeraj preplavljen. Narodna garda je reševala ljudi, ki so se zatekli na strehe hiš. WASHINGTON, DC. — Predsednik Carter je včeraj podpisal odredbo, ki podaljšuje prepoved trgovanja z Vietnamom za eno leto, četudi se je Hanoi prizadeval, da bi izboljšal svoje odnose z ZDA. MANAGUA, Nik. — Predsednik republike Somoza je objavil včeraj obredno stanje za dobo 30 dni, v katerih upa, da bo zlomil upor levičarskih gverilcev in njihovih zaveznikov. Ti imajo še vedno v svoji oblasti Leon, druge naj večje mesto v republiki, in manjši mesti Estili ter Chinadega. V bojih od pretekle sobote naj bi bilo okoli 400 mrtvih. THURMONT, Md. — Razgovori v Camp David se nadaljujejo ? vso voljo in željo po uspehu. Dosežen naj bi bil “okvirni načelni sporazum” za nadaij-na pogajanja med Egiptom in Izraelom, kateremu naj bi se pridružila še Jordanija. Predsednik Carter je odložil vse svoje nastope izven Camp Davida za danes in ostale dni tega tedna, kar pomeni, da se bodo razgovori zavlekli verjetno do konca tedna. P-ffl Ameriška Domovina *J> IC-/Y V— **<> -VII: mam*ImSmmB. y 6117 ST. CLAIR AVK — 431-0828 Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher rublisJaed daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: 528.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 133 Thursday, Sept. 14', 1978 Težave po obisku Kitajca v Beogradu Redno se pojavljajo težave, kadar v mednarodno političnem ravnotežju kak poseben in izreden pojav razburka mirno, vsaj na videz pokojno morje ter požene v tek nove, viharne valove. Posebno se znajde v težavah dežela, ki jo je novi val zalil in se skuša s svojim državnim čolnom spet rešiti v mirnejše vode. Nekaj takega se je zgodilo minule dni s Titovo Jugoslavijo, ki se^je po o-bisku kitajskega dikatorja Hua Kuo-Fenga znašla v vrtincu nasprotij med Moskvo, Sofijo, Tirano in Pekm- fe°mTrije nedavno na tem mestu objavljeni odlični članki o Balkanu so nazorno in jasno pokazali, kako je bil balkanski prostor v zgodovini tekmovanja in sporov med velikimi silami vedno neizogibno torišče za obračun med njimi. Ker je zemljepisno odprt Evropi in ustvarja^na-raven most na poti proti Aziji na splošno in (svoj _ čas proti Indiji posebno, je bil balkanski polotok stalno jabolko spora in je zatorej veljal za “sod smodnika . Kakor pravkar doživljamo, se vloga Balkana v tem oziru tudi za našega časa ni spremenila. Zelo usodno se ie zamajalo ravnotežje med tremi največjimi m najobsežnejšimi silami sveta, ko je padla njihova skupna teža na Balkan, na Balkanu pa v prvi vrsti in izrečno na Jugoslavijo. Kitajski komunistični prvak Hua je s_svojim obiskom Romunije in zlasti Jugoslavije podrl krhko ravnotežje med Ameriko in Rusijo ter s tem pahnil Balkan v ospredje svetovnega političnega razvoja. Sicer je imela komunistična Kitajska že prej svojo malo pomembno postojanko v Albaniji, toda ta deželica je v vsakem oziru (razen v krutosti režima) tako šibka, da povezava Kitajske z Albanijo ni nikogar vznemirjala. Sedaj je’ padla vsa teža rivalitete med tremi velikani prav na Jugoslavijo in je razumljivo zbudila iz dremavice skrbno prikrivana sporna gnezda znotraj te dežele. S tem, da je Tito povabil na obisk Jugoslavije tovariša Huo, je zelo verjetno mislil na močnega zaveznika v borbi proti Sovjetom v času po svoji smrti. Na dolgo roko' bi se ta načrt res utegnil izkazati za dobro politično potezo, a če jugoslovanski samodržec živi še nekaj let, se med tem kočljivi problemi v njegovi deželi in njeni soseščini lahko izcimijo v zelo resne in nevarne tvore, ki bi jih bilo komaj mogoče ozdraviti drugače kot z operacijo (vojsko). Ena stvar je čisto jasna: Rusija ne bo držala rok križem in mirno gledala na zavezništvo Peking-Beograd. Preveč visokih interesov ima na tem prostoru. Pa ima tudi v svojih rokah škarje in platno. Bolgarija je najzvestejša sovjetska zaveznica, zanesljiva in do dna vdana, leži pa na meji Jugoslavije. Na drugi meji je Albanija, ki Tita in “njegove”'Jugoslavije s koncem očesa ne more videti. Pripravljena je storiti marsikaj, da bi se njen vzhodni mejaš — če ne podrl — pa vsaj močno oslabil. Sramotno in nehvaležno zavržena od strani tovarišev v Pekingu, bo skoraj gotovo iskala zopetnega zavezništva v Moskvi, ker druge uspešne poti nima. Tako Bolgarija kakor Albanija ima neporavnane račune z Jugoslavijo in je več kot verjetno, da bo te račune Rusija temeljito izkoristila in obrnila v svoj prid, da bi spravila Titovino na kolena. V tem so težave, ki jih omenja naš naslov in jih je sprožil obisk tovariša Hue v Beogradu. Dovolj je znano in se je že obširno pisalo ter se spet pogreva ostro nasprotje med Jugoslavijo in Bolgarijo zaradi Makedoncev. Titovi komunisti trdijo, da so Makedonci poseben in svojski narod, čigar večina živi na prostoru Jugoslavije, kjer ima/samostojno in z drugimi enakopravno republiko na jugu države z glavnim mestom Skopje. Makedonske manjšine živijo deloma v Grčiji o-krog mesta Solun, deloma v Bolgariji, kjer jih po Titovi verziji tamkajšnji režimi zatirajo. Prava makedonska domovina je Jugoslavija in amen. ' Grki trdijo, da nimajo nobenih manjšin, ki bi jih mogli zatirati, Bolgari pa dosledno vztrajajo pri svoji trditvi, da Makedonci v resnici niso samostojen narod, ampak poseben del Bolgarov, govorijo skoraj isti jezik, imajo isto kulturno bazo in zatorej po vsej pravici spadajo v Bolgarijo, ne pa v Jugoslavijo. Borba je stara, Rusi pa skrbijo, da se zaostruje in postaja za Jugoslavijo nevarna. Tako resna postaja, da je 'vanjo posegel Tito osebno in hvalil voditelje “interne makedonske revolucionarne organizacije” na proslavi Ilindena (dan sv. Elije). Ta organizacija pa zasleduje cilje, ki so bliže bolgarskim idejam o Makedoncih kot pa srbskim (in Titovim). Drug problem, ki ga sedanji položaj razpihuje v nevaren nožar, je vprašanje bodoče usode poldrugega milijona Albancev, živečih pretežno na Kosovu, ki ga imajo Srbi iz zgodovinskih razlogov za punčico svojega očesa. Jugoslovanski Albanci poželiivo gledajo proti Albaniji za svoje odrešenje s priključitvijo k Albaniji, čeravno jim beograjski režim skuša iti na roko, kolikor pač more. So povsem nezanesljiv element sredi Srbije; zopetna povezava Tirane z Moskvo bi situacijo zelo poslabšala., slovensko šolstvo na Tržaškem Kaj se lahko zgodi na tem važnem prostoru z rusko asi- in Goriškem, kajti številni slo-stenco Albaniji, ni težko uganiti Režim v Beogradu se venski starši so pod pritiskom te težave zaveda ravno tako kot one z Bolgarijo glede !italijanske partije prepisali ot-Makedoncev in je upravičeno zaskrbljen. roke v italijanske šole, da bi se Naštete težave je pahnil na površje obisk kitajskega ne zdeli “nacionalisti” in titovci. diktatorja v Beogradu. Sovjeti reagirajo s tem, da so Na polovico je moral skrčiti podnetili bolgarske in albanske aspiracije na zemljo in svoi referat tudi dr. Harej, ki je ljudi znotraj Jugoslavije, ki naj ob svojem času služijo Sovonl o političnem dogajanju ruskim namenom. Ali imajo Sovjeti res v načrtu zgraditi An 0 P°sledlcah na slovenska most iz Tirane prek jugoslovanske (srbske) zemlje do preje doma in žel za to obilo bral svoj jreferat, ki je bil res na razpolago po $5. (priznanja. Skoraj vsa leta tu je zanimiv zlasti za tisti del poslu-1 Šola bo pričela s poukom v , bil Vlado v društvenem odboru šavcev, ki sami niso prebrali, SOBOTO, 7. OKTOBRA. Kak-1 za kulturni del društvenega de-Dedijerove knjige in druge za- šen bo obisk? Odvisno je od vas,; la. devne literature. Prof. Šah je j dragi starši. Daljave danes ne | že 15 let dela pri Slovenski moral, zelo skrčiti svo j referat j pomenijo nič. Kaj pa višji od- kulturni radijski uri, 23. junija o posledicah kominformizma za■ delek? Ta je namenjen dijaki-; 1963 so Vlado, njegova žena Iza-- šola prične s poukom. Sedaj darjen človek, ki ima veli!: smi- Vlado Kralj — Tukajšnji slovenski javnosti dobro poznani kulturni delavec Vlado Kralj je 4. sept. 1.1. v krogu svojih domačih in številnih prijateljev praznoval fO-letnico | svojega življenja. Kdo bi mu jih | prisodil, ko je pa tako fizično in j duševno poln življenja, če ravno I je. tudi on moral skozi težke i dneve vojne in revolucije, kjer j so mu partizani ubili brata. Vla-CHICAGO, 111. — V zadnjih !do )e bil vef čas eden glavnih tednih sem opozarjal na otvori-j kub-urrdb delavcev pri rrigiavu čutijo (tev slovenske šole in o kosilu i n .5- še. Talente, ki ji je prejel je . atf)|Za g]0vens}^o šol. Nič pa nisem jog n' zakopa,. Množil jih je precej j vedal, kdaj slovenska sobotna | le ko^ žn igralsko Ra- >rof. dr. Bučarja Ideologija m ljudi, okrog 200. Vendar pa je lemokracija”. Prof. Bučar, ki si e ustvaril zlasti v ibdobju ime s svojimi polemič-limi gospodarskimi tezami naproti rigoroznim marksistom, je mdal v svojem zelo strnjenem iredavanju na visoki akademski avni, a vendar razumljivejm tuli preprostejšim poslušalcem, djajno in nenavadno temeljito ter globoko analizo ideološkega n seveda tudi političnega totalitarizma, čeprav je že takoj v račetku poudaril, da nima v mislih nobenega določenega političnega sistema in da njegovo oredavanje noče biti politično. Jasno je prikazal zlasti manj vidne'načine in metode totalitarnega “prevzgajanja” in strahovanja ljudi, npr. preko lažnih in izkrivljenih informacij s po- jili Vladovih prijateljev, kjer s° bili postreženi z na ražnju pece' nim prašičkom in veliko govej0 gnjatjo z raznovrstno solato ^ pecivom. Tudi sladke kave ^ j vinske kapljice ni bilo treh0 j stradati. Hvala Bibi in vsem, ^ so stregli, Kraljevim in Bam^ čevim za veliko gostoljubnost- Z večtedenskega obiska j Ljubljani se je vrnila k sv0-1 nečakinji Marički Kadunc nj6*1'1 ljubljena teta Ana. Sicer trd°J kot hrast je po vrnitvi bila b0 slaba. Vendar smo jo videti h‘l slovesnosti 70-letnice V. Kr alia v Parku, kar korajžno. Bog l daj zdravja! Lepe pozdrave vsem! F. Rozin3 sql za umetnost. Kmalu v začetku emigracij e do prijel za delo in prevzel kul-ttffni del tega. Kot zelo sposo- IZ NAŠIH VRSl Toronto, Ont. — Spoštovan ■ Prišel je čas za obnovo narocn* ne za leto 1979. Boljše, da Va^ jo pošljem preje, kot da bi za mudil. Ameriško Domovino vsi radi. Preberemo jo od za6 ka do konca. Smo res zveSc bralci našega lista. Naročnin1 , priložen tudi dar za tiskoVIi sklad. Želeč Vam mnogo sreče in pih nadaljnih uspehov Vas -Pr _ srčno in spoštljivo pozdravil mo! „ Stanislav Čem33 Geneva, O. — Spoštovani! ko Vam gre? Upam, da ste z0^ vi in zadovoljni, vse drug0 ^ potem itak pride. , Priloženo pošiljava ček za P® kovo misijonsko naročnino ^ č. g. Pavla Bernika in prila£a ^ dar. listu. Zelo ceniva Vase 3 pore za ohranitev slovens!1 dnevnika. ,, Lepe pozdrave Vam m v ^ sodelavcem iz tople in prij3Z Geneve! m Frank in Pavla Pust0 ! DR. LUDOVIK PUS: Moji zbori (Nadaljevanje) Na malem koru stare pokopališke cerkve nismo ostali dolgo, ker je bila med tem dozidana nova farna cerkev sv. Cirila in Metoda, ki jo je arhitekt Jože Plečnik mojstrsko prislonil na staro, predrl med njima steno in iz častitljivega sv. Krištofa napravil kapelo novi cerkvi. Ker je krištofovska cerkev stala poševno in njena fronta ni tekla vzporedno s Tyševo cesto, a novo je Plečnik zasnoval vzporedno s cesto, je nastala med obema nekakšna zagozda. V to zagozdo je mojster namestil pevski kor tik ob glavnem oltarju, le za kak meter dvignjen od tal nove cerkve. Semkaj se je zbor iz malega kora s harmonijem vred preselil, in tu se je. odigravala moja glasbena delavnost prihodnjih nekaj let. (Na žalost so komunisti obe cerkvi do tal podrli, a Plečnikovo cerkev reproducirali — kot se trdi, natanko po originalu — nekje stran od glavne ceste, ki nosi Titovo ime). Akustično je bila konbinacija dveh cerka še kar posrečena, vendar je na novem koru zbor lahko iz polnih prs prepeval, da ga je bilo mogoče slišati po vseh kotih prostorne hiše božje. Takih kotov je bilo vse polno, šla je za vedno intimna finesa prepevanja na starem koru. Glas harmonija, ki je v stari cerkvi dohro zapolnil prostor, kadar sem pritisnil z vsemi registri, se v novi obsežnosti ni mogel uveljaviti; kar razblinil se je njegov glas po širokem prostoru, ostal je šibak in nebogljen. Orgle . . . Da, v novo cerkev nove orgle, taka misel je zajela in se utrdila ne samo v meni, marveč tudi v pevcih; na samo v pevcih ampak tudi v faranih, ki so bili nedeljo za nedeljo priče siromašnosti starega inštrumenta, ki zlasti ob slovesnih prilikah ni bil sposoben dati bleščave poveličanju prazniškega občutka. Seveda sem bil na orglah najbolj intere-siran jaz sam, ki sem to kraljevsko glasbilo visoko cenil vse od časov, ko sem v škofijskem zavodu pod učiteljem Stankom Premrlom odkrival njegove lepote in čare, pa do današnjega dne, ko so mi roke opešale in ne morejo več božati čudodelnih tipk, iz katerih je mogoče pričarati nebeško muziko. Razumljivo je zatorej, da sem bil prvi pobornik za nove orgle jaz. Hrepenenje po njih me je s tako silo prevzelo, da se je prelilo tudi v um in srce pevcev, da so bili vsi, do zadnjega radevolje pripravljeni vzeti nase kampanjo za nabiranje prispevkov. Osnovali smo poseben odbor in vanj Povabili tudi nekaj vidnejših nečlanov, izdelali po mojem predlogu točen načrt in vneto šli na delo. Kako je vse potekalo, ni zanimivo, a zanimivo je, da smo bili prej kot v pol leta tako daleč, da smo župniku — ki je našo akcijo vneto podpiral — predlagali, naj fara orgle naroči pri mojstru Fr. Jenku v Guncljah Pri št. Vidu n/Lj. , učencu Iva-na Milavca; tačas je bil Jenko Najboljši izdelovalec orgel v deželi. Preden sem se v župnikovem zastopstvu podal k mojstru Jen-bu, sem obiskal kanonika in vodilnega cerkvenega glasbenika, °rglarja in zvonarja dr. Fr. Kimovca, s katerim sva se že dolgo poznala. Nesel sem mu na vpogled in oceno svoj načrt, kakšne registre (vrste piščali) naj bi nove orgle imele (dispozicija orgel). Da sem se pa dodobra seznanil z Jenkovo intonacijo posameznih registrov, sem nekaj-brak obiskal Jenkove nove orgle v cerkvi sv. Petra in tam Izbral, kar se mi je zdelo lepo in Primerno ža manjšo cerkev. Ki-rnovec je bil z mojo dispozicijo ‘•adovoljen, pogrešal je le mik-Auro (register z majhnimi piš-čalmi drugorodnih ali alikvot-nlh tonov); trdil je, da je mik-flura za orgle, kar je sol za je 1. ^soli’ zlasti zvok polnih orgei. Sedaj pa še vnanja oblika instrumenta za izredno cerkev in še bolj izreden kor! Dejal sem: cerkev je sezidal in kor postavil Plečnik — naj sedaj on napravi načrt tudi za podobo orgel. In sem se odpravil k mojstru v njegov seminar na univerzi. Slučajno se je naključilo, da je prav v tistem času umrl v Novem mestu moj stric, ki me je rad imel in me pomagel šolati. Zelo sem ga spoštoval in cenil, kar me je nagnilo, da sem napisal topel posmrten spomin nanj in ga objavil v ‘Slovencu’. Plečnik je tisti sestavek prebral. Ko sem ise mu predstavil kot vodja pevskega kora pri fari sv. Cirila in Metoda za Bežigradom in povedal svoje ime, me je takoj prekinil: ‘Ali ste vi tisti Puš, ki je napisal v Slovencu spomin na svojega strica?’ Pritrdil sem, on je pa nadalpe-val: ‘Zelo mi je bil všeč, in vidim. da niste samo glasbenik, ampak znate tudi lepo pisati.’ Izredno naključje naju je takoj zbližalo in duhovna vez med nama se je večala od obiska do obiska — zaradi novih orgel. Zmeraj me je vesel sprejel in nikoli ni manjkalo časa, da sva se pogovarjala, ne samo o njegovi cerkvi za Bežigradom in o orglah, ampak tudi o marsičem drugem. Glede orgel me je vprašal, kako si jih jaz predstavljam. Odvrnil sem, da se mi radi arhitekture cerkve in kora vedno v predstavi ponuja oblika, kakor jo slikajo na podobah sv. Cecilije: od pajvečje piščali doli do najmanjše, kakor si po tonih sledijo. Takoj je poprijel za idejo in jo razširil: dve vrsti takih piščali, ena večja, druga manjša od dveh strani, ki se na nesimetričnem mestu križata. Omara pod njimi naj bo iz polirane hrastovine, izdelana po načrtu, ki ga bo njegov seminar izdelal. Vse mora biti precizno izvršeno, ker bo instrument obiskovalcem cerkve vedno pred očmi, bo poleg velikega oltarja pravi ‘Blick-fang’, kot pravijo Nemci. Vse se je zgodilo po mojstrovi volji; orgle menda stojijo v tej podobi še danes v reproducirani cerkvi, skriti med hišami bežigrajske naselbine. Ko s o bile orgle enkrat naročene, in je bil sklenjen dogovor ia bodo postavljene v cerkev v določenem času, smo se z zborom takoj začeli pripravljati zc slovesnost njihove blagoslovitve ki naj bo za faro velik praznik Saj so orgle — kakor zvon — v življenju farana dejavnik, ki ga spremlja vse življenje; pomagajo mu v pesmi dvigati srce 1: Bogu, poveličujejo slovesnost prazničnih dni in odgodkov z mogočno muziko, in tugujejo z njim v trenutkih žalosti. Posluša jih nedeljo za nedeljo in ga vselej pozdravijo kakor star znanec in prijatelj, ob katerem 'je dobro biti. Skupno smo sestavili progran celotne slovesnosti, ki naj bc združena s cerkvenim koncertom: pri sestavljanju sem dal zboru možnost, da soodloča in na ta način čuti, da je to skupna zadeva vseh pevcev in jih ta zavest spodbuja k intenzivnemu sodelovanj u vseh. Sporazumeli -;mo se, naj bo zlasti koncert dogodek visoke kvalitete, in na moja ramena je padla naloga oridobiti prvovrstnega orglavca za orgelske solo-točke in za spremljavo, pa tudi kakega pro-minentnega pevca in pevko zaradi pestrosti programa, šli smo na delo z velikim navdušenjem in odločno voljo, da mora ta dogodek pomeniti glasben mejnik v novi fari. (Dalje prihodnjič) -----_o------- REPAIRS OF ALL KIND Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 from 9 p.m. to 11 p.m. I talk Croatian and Slovenian. (120-139 )\ err G&ociety'J o/CTfoiJQUEr, U. 60434 ONE FAIRLANE DRIVE Sine© 1914 .«. ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in Tisurance protection at low. non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE * HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: L Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. A Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer ' V blag in ljubeč spomin Ob prvi obletnici, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče in stari oče Družba sv. Družine President ............. First Vice-President ..... Second Vice-President Secretary ............. Treasurer ............. Recording Secretary ... First Trustee.......... Second Trustee .......... Third Trustee.......... First Judicial ........ Second Judicial Third Judicial..... Social Director____ Spiritual Director Medical Advisor ... Officer® v ____ Joseph J. Konrad . _______ Ronald Zefran ....... Anna Jerisha ___...... Robert M. Kochevax ______ Anton J. Smrekar ......Nancy Osborne ...... J oseph Šinkovec .....__ Frances Kimak ............. Anthony Tomazin ______ Mary Riola —..... John Kovas ......Frank Toplak _______ Nancy Osborne ....—.... Rev. Aloysius Madic, O.F.M. ......—.. Joseph A. Zalar, M.D. 1 JOHN KEBE Odšel je 14. sept. 1976. Dve leti Te že zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, v duhu med nami še vedno živiš. Kako pozabit’ na Tvoj domek, kjer Tvoje zlato srce spi, kako potešit’ bolečino, ko vedno spremlja nas vse dni? Kako zelo smo Te ljubili, solzne naše so oči, Te nikdar ne bomo pozabili prav do konca naših dni. ŽALUJOČI: Mary, soproga — Otroci, vnuki, vnukinje — Ostalo sorodstvo. Thornhill, Belleville, Ottawa, Montreal, Halifax, 14. sept. 1978. . ..v'.-' HOLY FAilLY SMETI OF TIE U.S.A. MINUTES OF THE SUPREME BOARD SEMI-ANNUAL MEETIN® JULY 29, IBM cT! Notices were mailed to the members of the Supreme Board of the Holy Family Society to meet for the Semi-Annual meeting to be held at the Society’s. Home Office on July 29, 1973. Because several of the officers reported they would be unable to attend this meeting, it was questioned whether or not the meeting should take place. After checking the By-Laws of the Society, it was realized that the number of attending officers would constitute a quorum and therefore the meeting would take place as originally scheduled. President, Joseph J. Konrad, called the meeting to order at 11:00 a.m., Saturday, July 29, 1978. Reverend Aloysius Madic opened the meeting with a prayer. Our president then tailed on our Recording Secretary, Nancy Osborne for the roll call of officers. The following members of the Supreme Board were present: President, Joseph J. Konrad; Secretary, Robert M. Kochevar; Treasurer, Anton J. Smrekar; Recording Secretary and Social Director, Nancy Gisborne; Second Trustee, Frances Kimak and our Spiritual Director, Rev. Aloysius Madic. Members of the Supreme Board were mailed a copy of the minutes of our previous meeting held on February 25, 1978 and therefore a motion was made by our Secretary, Robert M. Kochevar, To dispense with the reading of the minutes. Anton J. ‘Smrekar seconded the motion. Motion carried. The motion to approve the minutes was made by Robert M. Kochevar and seconded by Frances Kimak. Motion carried. The minutes were passed to the board members for signatures. N President, Joseph J. Konrad called on our Treasurer, Anton J. Smrekar for the reading of the Financial report for the first six months of the year 1978. Mr. President and members of the Supreme Board: The following Cash Statements have been prepared from the general books of the Holy Family Society of the U.S.A. and are presented herewith: HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. LEDGER ASSETS FOR THE PERIOD ENDED JUNE 30, 1978 EXHIBIT I LEDGER ASSETS Petty Cash .................................... 400.00 First National Bank — Misc. Account .. 213,068.19 First National Bank — Benefit Account ............ -o- 213,468.19 Bonds ............................................ 2,716,971.00 Stocks — Preferred ............................ 55,959.92 Stocks — Common 107,025.80 Rental of Safety Dep. and P.O. Box Certificates of Deposits —- Savings and Loans ..... 1,561,271.52 Bank 'Collection Charges ........ Fblicy Loans ........................................ 92,232.96 Board Meeting and Per Diem .............. 1,100.00 Nets Due From Agency .............................. 8,635.10 Total General Expenses Paid ...............j.... $296,028.18 TOTAL $4,755,564.49 (To Be Continued) LEDGER LIABILITIES Illinois State Tax ....................... 497.27 Social Security Payable .................. 489.82 Withholding Taxes Payable .............. 1,686.90 Reserve For Checks Written Off.......... 1,945.45 Premium Deposit Fund ..................... 744.23 TOTAL ............................ 5,363.67 Total Net Ledger Assets As Of June 30, 1978 ..... $4,750,200.82 HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. INCOME FOR THE PERIOD ENDED JUNE 30, 1978 EXHIBIT II INCOME ' PREMIUM INCOME Life Premiums ...................... 260,731.60 Accident and Health Premiums ....... 1,205,770.34 Total Premium Income ........ $1,466,502.34 INVESTMENT1 INCOME Interest On Bonds ...................... 88,371.76 Interest On Policy Loans ................ 2,400.98 Interest On Certificate of Deposits ... 85,950.13 Dividends — Stocks ..................... 3,526.26 Total Investment Income ........ 180,249.13 Income For Period Ended June 30,1978 ......... $1,646,751.47 HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. EXPENSES FOR THE PERIOD ENDED JUNE 30, 1978 EXHIBIT III EXPENSES Claims — Death ........................ 52,468.00 Disability Benefits .................... 1,985.40 Cash Surrender and Endowments ......... 25,119.92 Claims — Health and Accident ......... 566,917.46 Total Paid To Policyholders ....................... 646,490.78 COMMISSIONS PAID Policy Fees ........................... 8,043.00 Commissions — Life .................... 38,142.84 Commissions — Health and Accident .... 316,982.53 Total Commissions Paid ................... 363,168.37 GENERAL EXPENSES PAID Rent and Utilities .................... 46,116.77 Salaries • ........................... 132,705.00 Legal Fees ............................. 7,560.45 Insured Benefit Plans .................... 344.55 Medical Fees ...........'................ 3,272.55 Inspection Reports ..................... 2,220.17 Office Maintenance and Supplies ........ 7,364.80 I ravel ..................... . . :..... 985.21 Postage, Exp. Telephone and Teleg...... 17,182.17 Advertisements ......................... 2,900.68 Printing .............................. 14,208.13 Promotional .......................... 2,466.60 Office Equipment ....................... 1,586.09 Fraternal Activities ................... 4,391.24 Donations ............................. 1,748.82 I.B.M. Service ....................... 35,336.00 Official Publication ..................... 518.CO Dues and Subscriptions ................. 3,347.15 Actuarial and Accounting Fees .......... 7,150.00 Insurance .............................. 2.939.00 ...... 60.00 24.80 MALI OGLASI Slive naprodaj 7295 Chapel Rd., N. Madison, Ohio (133-134) Grozdje naprodaj Kličite 531-1876 do 9. dopoldne ali zvečer po šesti uri. (133.134) ; Lastnik mora prodati Močno znižana cena/ za naglo prodajo hiše v Wickliffu. Običajno grajen, velik ranč s 3 spalnicami, 2 kopalnicama, opaženo razvedrilnico, delavnico, pokritim patiom in garažo za 2 avta in pol. Z aluminijem opažen bungalov, 3 spalnice, jedilnica, velika kuhinja, klet in garaže. V 20-ih. •To je dober kup! Turk Realty 53L-5337 (133.134) BY OWNER Beautiful brick single, 3 bedrooms, plus gunroom and finished basement. Modern kitchen and bath, 2 car garage. E. 250 St. area; $40’s. Call 481-2433 (day), 531-3041 (eve.). (132-138) By Owner E. 140 St. & Lakeshore area. Fully insulated frame with basement and full attic. 2 bedrooms, eat-in kitchen, dining room with cabinets, living room with gas fireplace and cabinets. Call 681-6355 'evenings, $32,000. (131-135) Strojnik Obratovalca za vrtalni stroj iščejo. Začetna plaša $2.89, ga bodo izvežbali. Prijavite se osebno na 2122 St. Clair Avenue. (132-134) Stanovanje išče Samski moški išče majhno neopremljeno stanovanje v pritličju v okolici Sv. Vida. Ponudbe poslati na urad Ameriške Domovine. (132-133) Hiša naprodaj Lastnik proda hišo za dve družini, 6 in 6 sob, na Addison Rd. Kličite 391-1088. (130-134) Naprodaj Prevozni kovčeg (trunk) in. garderobna omara. Kličite 481-0589 po 4. pop. (133) Dohodninsko posestvo Na E. 53. cesti, vse podkleteno, 2 in pol garaži. Zidane hiše v Euclidu Zidana kolonialna, 3 spalnice, dvojna garaža, družinska soba. * Zidani bungalov, 4 spalnice, predeljena klet, dvojna garaža. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (x) Hiša naprodaj Odprto v soboto in nedeljo pop. do 1-7 11391 Girdled Rd.-Concord Twp. Prostoren ranč s 3 spalnicami na več kot en aker velikem zem-Ijišču, dnevna soba ‘z zida»o steno in kaminom, velika podeželska kuhinja, 14x18 cev. obsegajoča jedilnica s pogliedom na gozd, vsa podkletena, :razvedril-nica, garaža za 2 voza in pol, preproge in tla iz trd sga lesa, v odličnem stanju. Nizkih 70. Kličite 1-357-0208. (130-134) Help Wantf«! \ Snažilko iščejo Za dva dneva v te*inu, prednostno v torek in petek, dobra l plača. Kličite 371-933 3. (130-134) i . _ ______,_____ j Odgovorna ženska *za čiščenje in lahko likanje. 831-9958 po 5. pop. j (Sep. 14,.115,21,22,28): AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 14, 1978 BREZ DOMA Hektor Malot Neko vprašanje mi je vstalo' v duši. Ali bo tako znamenit' glasbenik hotel poučiti dva rev-j na dečka, kakršna sva bila mid- j va? “Ali je gospod Espinassous zelo zaposlen?” sem vprašal. “Gotovo. Kako neki bi ne bil?” Mislite, da naju bo hotel ju; ri sprejeti?” “Šveda. Saj sprejme vsakogar, samo če ima denar. Ker sva bila pripravljena na to, da mu plačava pouk, naju je krčmaričin odgovor zadovoljil in, ko sva odšla spat, sva se postelji pogovarjala o vpraša njih, ki sva mu jih hotela zastaviti, čeprav sva bila od poti zelo utrujena. Drugo jutro sva si skrbno os nažila obleko, kajti nisva imela druge, da bi se preoblekla. Vzela sva vsak svoje glasbilo, Matija gosli, jaz pa harfo, in krenila proti stanovanju gospoda Espi nassousa. Kapi je kakor po navadi hotel iti z nama, a to pot ga nisva vzela s seboj. Privezala sva ga na dvorišču gostilne, kjer sva prenočila, ker se nama ni zdelo primerno, da bi se predstavila slavnemu glasbeniku s psom. Ko sva dospela do hiše, ki so nama jo označili, sva mislila, da sva se zmotila, kajti nad vrati je visel znak, ki je označeval brivnico. Čudno se nama je zdelo to, kajti nisva si mogla misliti, da bi to bil obenem znak glasbenika. Ko sva še v zadregi gledala na znak nad vrati, je nekdo prišel mimo in vprašala sva ga, kje stanuje gospod. Espi-nassous. “Tukaj,” je dejal in nama pokazal brivnico. Končno pa to ne bi bilo nič-čudnega, če bi učitelj glasbe stanoval pri brivcu. Vstopila sva. Brivnica je bila razdeljena na dva enaka dela. V desnem oddelku je na deski bilo več krtač, glavnikov, posodic z _ mazili in milo. V drugem delu pa so na steni visela razna glasbila. “Kje je gospod Espinassous?” je vprašal Matija. Nek majhen in živahen moži-ček, ki je pravkar bril nekega kmeta, se je obrnil in odgovoril: “Jaz sem.” Pomenljivo sem pogledal Matija, kakor da bi mu hotel reči da brivec pač ne more biti bogve kako sposoben glasbenik in da bi zavrgla svoj denar, če bi njega prosila za pouk v glasbi. Matija pa me ni hotel razumeti ih ubogati. Ne da bi kaj rekel, se je usedel na stol in dejal: “Prosim, če bi bili tako prijazni in mi pristrigli lase, ko boste dokončali z onim gospodom. “Prav rad, fant. Še obrijem te, če hočeš. “Hvala lepa,” je odvrnil Matija. “Danes ni treba. Pa drugič.’ Matijeva odločnost me je presenetila. Skrivaj mi je pomežiknil in mi dal razumeti, naj nekoliko potrpim in naj ne bom nejevoljen. Ko je možiček končal svoje delo, se je z brisačo v roki približal Matiju. “Gospod,” je dejal Matija, medtem ko mu je možiček ogrinjal brisačo, “s prijateljem sva razpravljava o nekaterih vprašanjih. Ker nama je znano, da ste znamenit glasbenik, nama boste morda mogli pomagati in nama pojasnili ta vprašanja.” “Kar razložite mi svoje težave.” Zdaj sem šele spoznal, kaj je Matija hotel. Najprej je hotel izvedeti, če bo ta brivec in glasbenik obenem znal odgovoriti na njegova vprašanja. Šele ko bi se prepričal o tem in bi ga njegovi odgovori zadovoljili, bi ga prosil za pouk. Res je bil prebrisan moj tovariš Matija. “Rad bi vedel zakaj se gosli ■ ••V:, m. w ! Ailiti Koks. potiskajo v odprt gasilni voz s I i Para in čist plin prihajata iz našega novega zaprtega gasilnega voza. Mi spreminjamo dim v paro Koks igra bistveno vlogo pri izdelovanju jekla. Pridobivajo ga z gretjem premoga v zrakotesnih koksovih pečeh in nato s porivanjem koksa v gasilne vozove za hlajenje in prevoz. delov. Pokritega vodiča koksa. Pokritega gasilnega voza in samopogonskega čistilnega voza. Takole deluje. Najprej je teleskopski del pokritega koksovega vodiča spuščen v položaj nad gasilni voz. Nato je preostal odprt prostor pokrit s premičnimi pokrovi iz nerjavečega jekla. Tekom potiskanja, 10 ton koksa je potisnjenega iz peči skozi koksov vodič in v ‘zaprti gasilni voz. mm Več na poti. Republic Steel novi gasilni voz na mestu in nadzorni sistem za plinske izpuhe je bil zamišljen za učinkovito nadziranje izpuhov. Premog na poti v koksarno. Običajni način potiskanja ognjeno-rdečega koksa v gasilne vozove izpušča dim v zrak. Sedaj je boljši način. Republic Steel začenja uporabljati nov zapleten sistem, ki je bil prirejen za naš obrat. Zamišljen je bil tako, da bi rešil težko nadziranje dima in plinov tekom potiskanja in prevoza vročega koksa. Ta sistem bo rešil eno izmed najtrših vprašanj z uporabo treh ločenih, vendar med seboj povezanih Prvi od več milijonov dolarjev vrednih gasilnih voz. Dim in umazani plini odhajajo skozi mokro plinsko ščet, nameščeno v vozu za čiščenje plina, kjer so posebne snovi odstranjene. Št. 1 Koksarna Republic Steel v 'Clevelandskem okrožju. Naš gasilni voz je stal 7 milijonov dolarjev. Skoraj toliko kot novih 143 “boljših busov” RTA. En voz je že v obratu. Več jih je naročenih. Mi nameravamo rabiti to novo tehnologijo v vseh koksarnah Clevelanda v bližnji bodočnosti. Naravno je to za nas pomemben korak. To je še en način Republic, ki naj Cleveland izboljša za nas vse. IBcfiublicsteel Matijeve dolge lase, odgovoril približno tako, kakor sem odgovarjal jaz. Prikrito sem se jmejal na ta račun. Možiček pa odgovoril: “Druga struna mora biti' uglašena na ,a‘, ostale pa morajo biti uglašene vsaka za kvinto niže oziroma više.” Nisem se smejal jaz, ampak Matija. Se je li smejal moji osuplosti? Morda pa je bil samo vesel, da je dobil odgovor na to, car je želel vedeti. Nasmejal se je res od srca. Jaz pa sem z odprtimi usti gledal tega brivca, ki brez zadrege odgovarjal na vprašanja, ki mu jih je stavi j al Via ti j a in medtem mirno strigel Vlatijeve dolge lase. Potem ko je odgovoril na vsa uglašajo samo na določene no-[najina vprašanja, je on sam zate?” je vprašal Matija. Prepri- čel izpraševati in kmalu zvedel, čan sem bil, da bo ta brivec, ki zakaj sva prišla k njemu. Tedaj je prav v tem trenutku česal pa se je tudi on začel smejati. “Kako sta smešna ta mala paglavca,” je vzkliknil. Hotel je, naj mu Matija kaj zaigra. Ta se ni pustil dolgo prositi in je zaigral valček. “In ti ne poznaš niti not!” je vzkliknil brivec in potrepljal Matija po ramenu, kakor da bi bila že stara znanca. Povedal sem že, da je v sosednjem predelu bilo več glasbil na steni. Matija je vzel v roke klarinet. “Znam igrati tudi na klarinet,” je dejal, “kakor tudi na kornet.” “Igraj torej!” je vzkliknil Espinassous. Matija je zaigral najprej na eno, potem na drugo glasbilo. “Ta paglavec je pravi čudež!” je vzkliknil brivec. “Če hočeš ostati pri meni, bom naredil iz tebe velikega glasbenika. Zjutraj boš pomagal v brivnici, ves ostali čas pa te bom poučeval v glasbi. Ne misli si, da tega ne zmorem, ker sem brivec. Treba je skrbeti za hrano in obleko; to si pridobim s svojo obrtjo. Saj si je že marsikateri velik mož tako pomagal. Delo nikakor ni sramota.” Ko je Espinassous nehal govoriti, sem vprašujoče pogledal Matija. Kaj bo odgovoril? Ali bom izgubil prijatelja in brata, kakor sem izgubil vse tiste, ki sem jih ljubil. Srce se mi je stisnilo. Vendar pa nisem hotel, da bi me to čustvo obvladalo. Današnji položaj je bil nekoliko podoben onemu, v kakršnem sva bila z Vitalisom takrat, ko je gospa Milligan hotela, da bi ostal pri njej. Nisem hotel, da bi se moral kdaj kesati, kakor se je kesal Vitalis. “Misli samo nase, Matija,”.sem dejal tovarišu. On pa se mi je približal, me prijel za roko in vzkliknil: * “Da bi zapustil svojega prijatelja? Tega nikdar ne bom mogel storiti. Zahvaljujem se vam, gospod.” (Dalje prihochiiič) Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte vse zanimive novice o rojakih v svojih naselbinah! • Potovanja skupinska In poedinci • Nakup ali najetje avto* • Vselitev sorodnikov • Dobijanje sorodnikov ca obisk • Denarne nakaznice • Notarski posli in prevodi • Davčne prijave M. A. Travel Service 6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500 NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN To order, send $4.50 plus 50c for postage per copy to: Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432 PATRONIZE OUR ADVERTISERS i KLeep the American Home Alive A _