PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb oostale l gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXH. Št. 132 (9437)
TRST, sobota, 5. junija 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO POZIVU FANFANIJA MISOVCEM, NAJ PODPREJO KD
ZACCAGNINI POLEMIČNO POUDARJA NUJNOST ANTIFAŠISTIČNE IZBIRE
Tajnik KD se je oglasil z bolniške postelje - Izjava skupine industrijcev - De Martino: Demokristjani so osamljeni
(Od našega rimskega dopisnika)
RIM, 4. — čeprav mora še počivati po operaciji se je Zaccagnini nemudoma oglasil, z razgovorom z urednikom nekega tednika, da bi ha kak način odgovoril np izjave Fan-fanija ,ki je izrecno pozval misov-ce, naj glasujejo za KD. Znano je, kolikšne reakcije je ta izjava izzvala med javnostjo. Zaccagnini je zato poudaril, da «v Italiji ni mogoče biti kaj drugega, kot antifašist. Fašizem je treba izolirati, saj se ne bomo mogli upirati komunizmu, če nismo stalno in odločno antifašisti». Zaccagnini odgovarja tako na Fan-fanijeve izjave in še dodaja nekaj misli o pomenu «ustavnega loka» demokratičnih strank: «Krivično, zgrešeno, nemogoče bi bilo izločiti komuniste iz ustavnega loka,» v isti sapi pa dodaja, da to ne pomeni, da pristaja KD v kakršnokoli sodelovanje KPI v vladni večini. KD in KPl ne moreta biti skupaj v vladni večini: ena mora vsekakor ostati v opoziciji.
Socialisti so tudi Zaccagninijeve izjave komentirali na piker način in se spomivli Fanfanijeve izjave za tednik «l’Espresso», ko je dejal, da sta si z Zaceagninijem razdelila delo: eden naj lovi glasove na levi, drugi na desni. Po mnenju De Martina, ki je govoril v Salernu, je «to samo dokaz popolne politične osamljenosti demokristjanov». De Martino meni tudi, da zadnji Fanfanijevi pozivi desnici «kažejo na nevarne skomine KD po avtoritarni obnovi svoje oblasti». Po mnenju socialističnega tajnika je prav zadnji Saccuc-cijev primer najboljši dokaz, da je treba v Italiji «spremeniti politično vodstvo države». De Martino je tudi oster do manjših laičnih strank, ker niso sploh reagirale na Fanfanijev namen, da jim odvzame čimvečje število glasov. «Ali se ne zavedate», sprašuje De Mariino republikance, socialdemokrate in liberalce, «da delate ramomor?»
V resnici je reagiral La Malfa, ki ne skriva zaskrbljenosti tudi zaradi kandidature Agnellija na listi KD. Umbertu Agnelliju, ki je v svojem govoru pred dnevi pojasnil, da «je treba voditi računa samo z množičnimi strankami» je La Malfa odgovoril, da «tudi manjše stranke lahko vplivajo na velike stranke, vsekakor fri imajo večji vpliv od fnega samega posameznika v eni izmed teh Velikih strank». Umberto Agnelli je na to takoj in jezno odgovoril: «Igra 20. junija je prevelika, da bi si lahko dovolili luksus tezprševanja glasov.»
Toda niso vsi tega mnenja. Večja skupina (nekaj čez petdeset) industrijcev je namreč izdala doku-
ment, v katerem ugotavlja, da tudi gospodarstveniki ne verjamejo vee demokrščanskim obljubam. Med temi industrijci so tudi nekatera znana imena, kot Olivetti, Buitoni, Caracciolo, Corbino, Aldo Bassetti in drugi.
Industrijcem po svoje zvito odgovarja Giulio Andreotti. «Volivci naj nam 20. junija potrdijo svoje zaupanje, naj nas preizkusijo. Če preizkusa ne bomo prestali kljub velikemu številu poslancev, se bomo umaknili v pokoj».
Teza, da KD ni mogla izpolniti svojih obljub, ker ni imela še dovolj poslancev, je leit-motiv za Fan-fanija: «Po 18. aprilu 1948 ste nam dajali čedalje manj glasov, vsekakor manj od tistih, ki so nam bili potrebni», grmi Fanfani.
Andreotti se medtem izmika polemikam po dogodkih v Sezzeju in poziva parlamentarce, naj ne krožijo oboroženi s samokresi, češ da bodo tako manj tvegali.
Komunisti medtem nadaljujejo svojo volilno kampanjo s trdnimi živci.
V	Rimu so priredili zborovanje, na katerem je govoril Ingrao, pred njim pa katoliški mislec Gozzini. Uvodoma je stopil na oder režiser Rossel-lini in dejal, da je komaj končal film o Kristusu in da sedaj pripravlja drugega o življenju Karla Marxa.
V	tem, poudarja režiser, ne vidim nič strašnega.
Očitno je režiser hotel polemizirati z Vatikanom, za katerega ne mine dan, da bi preko stolpcev lista «Osservatore romano» ne grmel proti komunistom. Tokrat očita vatikansko glasilo komunistom, da «totalitarno» in brezobzirno zatirajo pravice katoličanov v «šolstvu in socialnem skrbstvu» povsod, kjer so v Italiji prišli na oblast v občinah, pokrajinah in deželah. Zaključek je:	«Komunizem
in krščanstvo sta nezdružljiva, ker je KPI v svoji praksi brezbožna in marksistična».
CANDIDA CURZI
IZZIVALNI STRELI PROTI MISOVCEM
P&t ljudi ranjenih med zborovanji MSI v Rimu in Pozzuoli ju
Kdo skuša odtehtati ogorčenje zaradi umora v Sezzeju?
(Od našega dopisnika)
RIM, 4. — Pet ranjenih oseb, dve težje, nova zaostritev politične napetosti v glavnem mestu: to je obračun spopadov na osrednjem Trgu Venezia, komaj nekaj korakov od sedeža prefekture. Vse se je, kot po navadi, začelo z zborovanjem MSI. Ura je bila 19.40, močan naliv je turiste in pešce prisilil v bare in pod napušče trgovin. Na Trgu sv. Apostolov, poleg Trga Venezia, je okoli govorniškega odra MSI bilo nekaj sto fašistov s črnimi rutami okoli vratu, mnogi so nosili vojaške obleke. Petdeset metrov stran so pod šotorom, postavljenim pred tremi tedni, bili «organizirani brezposelni delavci». Gre za kakih trideset delavcev in nekaj mladih izvenparlamentarcev. Vse se je zgodilo v hipu. Sredi trga se nenadoma pojavi skupina mladeničev, ki jih nihče ni poznal. Nihče ni vedel, kateri politični skupini pripadajo. Iz
POSLANSKA KOMISIJA PREDLAGA ARMCIJO SACCUCCIJA ŽARAM UMORA
Bahamo (PSI) obtožuje Alda Mora odgovornosti za strategijo terorja
Medla replika notranjega ministra Cossige: «To je samo volilna propaganda» - Tudi predstavnik PLI Gerolimetto zahteva pojasnilo predsednika vlade - Aretiran kandidat MSI Pistoiesi
RIM, 4. — Kolo pravice z umorom mladega komunista De Rose v mestecù Sezzé pri Latini melje počasi, morda prepočasi. Vsekakor se je po tolikih dneh ugibanj zgodilo nekaj stvari. Odbor poslanske zbornice, ki izdaja mnenja o postopkih proti članom parlamenta je soglasno odobril predlog, naj zbornica na torkovi seji preda misovskega poslanca Saccuccija pravici. Z izjemo dveh predstavnikov MSI pa je ves odbor prav tako sklenil, naj zbornica v torek odobri tudi aretacijo svojega člana. Naj omenimo, da je to drugič v 30 letih, da odbor poslanske zbornice odobri aretacijo nekega poslanca. Prvič so to sprejeli, ko je šlo za aretacijo bivšega partizanskega komandanta Franca Moranina - Gemista (KPI).
SHOD KPI IN KPF V PARIZU
Francoski in mednarodni tisk živahno komentirata zborovanje tajnikov KPI Berlinguerja in KPF , Marchaisa v Parizu, kjer sta oba poudarila pomen «evrokomunizma» v bodoči «združ eni Evropi delavcev», kjer naj prihajajo do izraza oblike demokrat iène enotnosti vseh naprednih sil:
Komunistov, socialistov, socialdemokratov in kristjanov. Telefoto ANSA:
Berlinguer in March ais med zborovanjem.
•P'niiìmiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiniiiiiuiniiiìiiiiiiiiuiiiiiiniiiiniiiiiiiiMiiiiHMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiin'Mmiiiiimiiiiiimiii....
oboroženem
Predsednik odbora je sporočil tisku, da bo zbornica sklepala o aretaciji Saccuccija v torek dopoldne, je pa tudi kritično pripomnil, da bi vsega tega postopka verjetno ne bilo treba, če bi sile javnega reda v Sezzeju storile svojo dolžnost in zaprle Saccuccija v trenutku, ko je začel streljati na ljudi. Na samem kraju zločina je namreč aretacija dovoljena tudi če gre za člane parlamenta. Tega karabinjerji v Sezzeju niso storili in jih zato odvetniki ranjenega mladinca Antonia Spirita prijavljajo sodišču zaradi nemarnosti pri opravljanju službene dolžnosti.
Karabinjerji v Rimu so medtem aretirali Angela Pistoiesija, ki kandidira na listi MSI v rimski občinski svet in je bil s Saccuccijem in agentom SID Treccio na trgu v Sezzeju. Pistoiesija so karabinjerji čakali dalj časa, ker je izginil iz Rima. Ko se je vrnil v prvih jutranjih urah na svoje stanovanje so ga odvedli s seboj.
Aretacija Pistoiesija je verjetno v zvezi z zasliševanjem podčastnika varnostne službe SID Francesca Treccie, ki je trenutno zaprt v ječi v Velletriju. Treccia je skušal najprej zanikati vse, skrival se je za uradno verzijo (da je bil tistega dne na počitnicah v lacijskem mestecu), ki jo je potrdilo celo poveljstvo SID. Zgodilo se je celo, da je sodnik odkril, da je poročilo o Trecci, za katerega je zaprosil SID, napisal Treccia sam, podpisali pa so ga njegovi nadrejeni. Treccia pa ni pričakoval, da se bodo odvetniki, ki predstavljajo družino ubitega dijaka, skrbno pripravili in ga stisnili ob zid s svojimi vprašanji. Na koncu je moral vendarle nekaj priznati.
Iz njegove pripovedi izhaja predvsem, da je bil zločin v Sezzeju pripravljen že prej. Vsi fašisti, ki so se udeležili morilskega pohoda v Sezze, so se namreč tistega večera sestali s Saccuccijem v Rimu. Treccia nato daje neverjetno verzijo, da ni posegel (kot bi moral po službeni dolžnosti), ko so fašisti začeli streljati, češ da «se je prestrašil». Fašisti so nato ušli iz mesteca v koloni, pred katero je hodila skupina oboroženih fašistov. Treccia naj bi se vozil do Latine v avtu skupaj s Pistoiesijem in Saccuccijem.
Do tod kronika sodne preiskave v Latini, ki napreduje po mnenju zastopnikov prizadete stranke s pretirano počasnostjo. Odvetniki se na-primer sprašujejo, zakaj sodnik ni dal aretirati vse fašiste, ki so spremljali Saccuccija, bili oboroženi in so
Saccuccijeva zadeva je končno Prišla pred odbor parlamenta. Sklenil je predlagati zbornici, "aj ukrepa in odredi aretacijo teisoVskega poslanca. Medtem pa *° karabinjerji aretirali še ene-9a fašista, Angela Pistoiesija, ki Kandidira na listi MSI v Rimu. Socialisti so medtem polemično obtožili predsednika vlade Mora, 'te je odgovoren za nastalo «strategijo terorja» v državi po lete 1964.
V Rimu in Pozzuoliju je medtem prišlo med zborovanji MSI krvavih incidentov, ki so jih
•**v*li očitno provokatorji z na-
menom, da v javnem mnenju odtehtajo ogorčenje po umoru v Sezzeju. Ranjenih je bilo pet ljudi.
Tajnik KD Zaccagnini je z bolniške postelje dal izjavo, s katero poudarja, da je KD protifašistična stranka in s tem posredno odgovarja na Fanfanne-ve pozive misovcem, naj glasujejo za KD.
Po sirskem oboroženem posegu v Libanonu se je položaj v državi še zapletel. Napredne muslimanske organizacije ter Organizacija za osvoboditev Palestine so zavrnile sirsko zahteve in sedaj obstoja nevai nc*J neposrednega spopada rud libanonskimi naprednimi silami in sirsko vojsko. Še vedno so v teku stiki med p edstavniki raznih libanonskih skupin, da bi dosegli sporazum in tako preprečili nadaljevanje sirskega posega. Stanj® je še naibolj kr.tič-no v Bejrutu, ki je že več dni brez etoktričnega toka in vode.
tudi streljali. Teh je skoraj dvajset, zaprti pa so le trije!
Polemike se medtem nadaljujejo v zvezi z odgovornostmi vlade in policijskih sil za umor v Sezzeju. Najostrejši je bil s tem v zvezi socialistični poslanec Vincenzo Balzamo, ki je neposredno obtožil predsednika vlade Mora, da je na določen način vpleten v «strategijo terorja», ki se razvija v Italiji od škandala SIFAR leta 1974 dalje. Balzamo trdi, da predsednik vlade Aldo Moro «ni bil samo pasivni element, ki je prikrival to, kar se je dogajalo, pač pa dokazuje s svojim zadržanjem, da je odgovoren za nevarnosti, v katerih se nahaja italijanska demokracija».
Balzamo je še posebej poudaril, da prihajajo na dan posledice teorije o «dveh ekstremizmih», ki ga je «operativno oblikoval» urad za rezervirane zadeve pri notranjem ministrstvu. Balzamo se nato vrača k preteklosti in ugotavlja, da so večidel odgovorni za tako početje vodilni ljudje v KD, v enaki meri pa tudi bivši predsednik republike Saragat.
Izjavam Balzama, ki so zelo ostre in jih je očitno izrekel v imenu celotnega vodstva PSI, je odgovoril notranji minister Cossiga. Slednji trdi, da gre «za hude obtožbe v zvezi z državno varnostjo, da jih ni mogoče mešati v volilno propagando». Cossiga sprejema v celoti odgovornost za početje varnostnih sil in ponavlja v svoji izjavi, da dr. D’Amato in dr. Allegra nista odgovorna za izginitev poslanca Saccuccija.
Cossiga torej trdi, da so socialistične obtožbe «gola volilna propaganda». Zato pa je zanimivo vedeti, da se je oglasil tudi liberalni predstavnik Gerolimetto, ki je član komisije za kazenske postopke. Izjavil je, da bi «bil skrajni čas, da predsednik vlade in notranji minister pojasnita javnosti zakaj obstajajo povezave med SID in MSI in kako so bili organizirani umori, ki so jih po mnenju Saccuccija organizirali agenti varnostne službe».
V Moskvi srečanje Brežnjev-Melo Antunes
MOSKVA, 4. — Portugalski zuna-nji minister Melo Antunes, ki je trenutno na uradnem obisku v So-vjetski zvezi je bil danes pri generalnem tajniku sovjetske partije Leonidu Brežnjevu. V uradnem poročilu o srečanju, ki ga je objavila sovjetska tiskovna agencija TA SS je rečeno, da sta Melo Antunes in Brežnjev proučila možnosti za okrepitev procesa popuščanja napetosti v svetu ter za utrditev miru. Brežnjev je izrazil solidarnost sovjetskega ljudstva s portugalskim ljudstvom, ki skuša ustvariti trdne temelje ta demokratu-n razvoj države. Generalni tajnik KP SZ Brežnjev je dejal, da ima Sovjetska zveza demokratično Portugalsko za prijateljsko državo in da je pripravljena navezati z njo odnose na temeljih enakopravnosti, spoštovanja suverenosti in nevme-šavanja v notranje zadeve.
te skupine zadoni deset strelov.
«Videl sem mladeniča, ki se je ves okrvavljen zgrudil predme,» je povedal očividec, taksist. Fašisti so se takoj pognali proti nenadnim napadalcem. «Slišal sem strele, toda ne vem, kdo je streljal,» nadaljuje taksist.
Kje pa je bila policija? Na zaskrbljujoče vprašanje odgovarjajo vsi prisotni (taksisti, turisti, pešci, celo misovci) soglasno: «Ni bilo policistov v bližini. Ne pri odru MSI, niti pred šotorom brezposelnih delavcev.»
Tako v trenutku, ko so nenadoma zadoneli streli. Toda niti minuto kasneje se stanje korenito spremeni. Na trg je pridrla večja skupina do zob oboroženih karabinjerjev, začeli so pretepati ljudi, streljali solzilne bombe. da bi razgnali ljudi. Nobenega niso pridržali. Razgnali so tudi skupino neznanih zagonetnih izzivačev, ki so streljali proti misovcem.
Napetost na trgu je naraščala. Fašisti so se znašali nad pešci in brezposelnimi delavci. V splošni zmedi se pojavi občinski svetovalec MSI in nosi v roki plastično vrečko. Izročil jo je agentom. V vrečki je bil samokres in zraven deset nabojev. Kdo je streljal? Misovci in policija trdijo, da so streli prišli iz skupine ekstraparlamentarcev, ki se je spopadla z misovci. Drugi pa so prepričani, da so bili tokrat ne delu spretni provokatorji, ki so iskali «smrtno žrtev», da bi odtehtati pred javnim mnenjem ogorčenje zaradi fašističnega umora v Sezzeju.
Ranjenih je bilo vsekakor pet ljudi. Od teh sta dva bila težje ranjena. Sodelavec glasila MSI Giovanni Amati je bil ranjen v ramo in so si zdravniki pridržali prognozo. V pljuča je bil zadet Lorenzo Papi, vendar je po trditvah zdravnikov rimske bolnišnice že izven nevarnosti.
Na misovce, zbrane na volilnem zborovanju, so streljali tudi v Pozzuoliju, pri Neaplju. Dva misovca sta bila lažje ranjena. Policija je tudi v tem primeru razpršila protide-monstrante, a jih je vseeno priprla dvajset.
Voditelji MSI so seveda nemudoma izkoristili dogodke in nameravajo protestirati tudi pri vladi, češ da so tarča stalnih in načrtnih napadov.
C. C.
NAPREDNE SILE ZAVRNILE SIRSKE ZAHTEVE
Stopnjevanje napetosti v Libanonu po posegu sirskih oboroženih sil
Bejrut že nekaj dni brez električnega toka in vode
lllliiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiifmiiiiiiiimiiiiiimnuiiiiiiitiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiimiliiuiuiimimuiiiiiii
NAPOVED GLASNIKA ZUNANJEGA MINISTRSTVA SERI
PRIHODNJI TEDEN TITO V TURČIJI
Stališče Jugoslavije do zadnjih dogodkov v Libanonu
Kovinarji o osnutku sporazuma z delodajalci
RIM, 4. — Vsedržavno tajništvo zveze kovinarskih delavcev FLM sporoča, da se je zaključilo obdobje posvetovanj z delavci za odobritev o-snutka sporazuma o obnovi delovne pogodbe, ki ga je zveza dosegla pred kratkim s predstavniki delodajalcev. V teku številnih skupščin, je rečeno v sporočilu, so delavci izrazili svoje mnenje o sporazumu ter se v veliki večini strinjali s političnimi ocenami, ki jih je izrazila zveza kovinarskih delavcev ob zaključku pogajanj. Vodstvo sindikalne organizacije se bo sestalo 14. in 15. junija.
BEOGRAD, 4. — «Obisk predsednika republike v Turčiji je pomemben prispevek k napredku prijateljskih odnosov med državama in se vklaplja v prizadevanja Jugoslavije za razširitev sodelovanja in razumevanja z vsemi državami v sosedstvu,» je na današnji redni tiskovni konferenci izjavil glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič, potem ko je časnikarjem sporočil, da bo predsednik Tito uradno in prijateljsko obiskal Turčijo od 8. do 11. junija, torej prihodnji teden.
«Med Jugoslavijo in Turčijo — je nadaljeval Kalezič — dolgo ni bilo političnih dialogov na najvišji ravni. To je v nasprotju z resničnimi nacionalnimi interesi ene in druge države. Ustvarjanje ugodnih političnih pogojev je spodbuda za bolj vsestranski razvoj odnosov tudi na drugih področjih dvostranskega sodelovanja. Obisk odraža zainteresiranost obeh strani, da bi v duhu sklepov konference o evropski varnosti in sodelovanju prispevali k razvijanju sodelovanja v Evropi in posebej na Balkanu in v Sredozemlju, območjih, ki jima Turčija in Jugoslavija pripadata.»
Potem ko je glasnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva ponovil pozitivno oceno ministrskega zasedanja koordinacijskega biroja neuvrščenih v Alžiru, ki jo je izrekel zvezni tajnik Minic, je odgovoril tudi na vprašanje o statusu opazovalcev in sprejemu novih članov v krog neuvrščenih. Dejal je:
«V stalnem širjenju kroga neuvrščenih držav Jugoslavija vidi podlago za krepitev vloge in vpliva neuvrščene politike ter za razvijanje sodelovanja z državami, ki težijo k podobnim ciljem. .Pomemben je pojav, da se za udeležbo na sestankih neuvrščenih držav zanimajo tudi nekatere države članice vojaško-političnih zvez. katerih stališča so sorodna neuvrščenim državam. Naše stališče, kakor je to razložil zvezni tajnik za zunanje zadeve na ministrskem sestanku koordinacijskega biroja v Alžiru, je, da so merila, določena v pripravah na beograjsko konferenco in dopolnjena v pripravah na drugo konferenco neuvrščenih v Kairu, vzdržala preizkus časa in opravičila svoj obstoj.
Predstavnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič je, na željo časnikarjev, komentiral tudi prihod sirskih pehotnih in tankovskih enot v Libanon: «Najnovejši razvoj dogodkov v Libanonu povzroča našo globoko zaskrbljenost. Naše stališče do kakršnih koli oblik navzočnosti tujih enot na ozemljih tretjih držav je znano. V zvezi z Libanonom izhajamo iz stališča, da je odgovornost za rešitev libanonske krize izključno na samih Libanoncih, kar je poudarjeno tudi v sklepnem sporočilu z ministrskega sestanka koordinacijskega biroja v Alžiru. Seveda mora biti vsaka rešitev zasnovana na ohranitvi enotnosti, ozemeljske celovitosti, neodvisnosti in neuvrščenosti Libanona.»
iiiiiiiiitiMiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiinimiiiiiiiiiiiHiuiiiniitiniimiiiiumimtiiimitiiiiHimiiiiimiumiiuiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiitiiiiiiimiiiuiiiiiimi
SEDEMNAJSTI DAN PROTESTNE ZASEDBE KULTURNEGA DOMA
Odločna podpora enotnih sindikatov boju Stalnega slovenskega gledališča
Solidarnostno sporočilo kulturnih inštitucij in življenja slovenske obale iz Kopra
rodnem okviru splošnega prizna-1 dosedanjem delu ste bili pravi mi-nja. Na ta način je resno ogrožena sionarji ideje o enotnem kulturnem
Kolektiv Stalnega slovenskega gledališča, ki že 17. dan zaseda Kulturni dom, je tudi včeraj prejel več izrazov solidarnosti, ki izpričujejo, da je boj za ohranitev in redno delovanje te največje slovenske kulturne ustanove v Italiji, deležen splošne pozornosti tako slovenske kot tudi italijanske kulturne in demokratične javnosti.
Potrdilo tega je tudi poziv, ki ga je včeraj naslovila na javnost pokrajinska enotna sindikalna federacija. Njen poziv se glasi:
«Po 30 letih neprekinjene dejavnosti, ki je tudi sad stoletne tradicije, so bili delavci Stalnega slovenskega gledališča v Trstu prisiljeni zasesti svoj sedež iz protesta proti pomanjkanju zakonske določitve svojega statusa z vsemi nepremostljivimi finančnimi težavami, ki pogojujejo celo obstoj gledališča samega.
Kljub obljubam in obvezam vladnih oblasti, dežele, tržaike občine in zanimanju političnih strank ter slovenskih organizacij doslej.
njegova vloga mostu med italijansko in slovensko kulturo in sami kulturni stiki med obmejnim bivalstvom.
pre-
Meščani, delavci! Z obrambo Stalnega slovenskega gledališča v Trstu branimo kulturno premoženje naše dežele! Zahtevamo zakon, ki bo dokončno utrdil njegov obstoj. Podpiramo in solidariziramo na konkreten način s pravičnim bojem nameščencev gledališča, ki mu grozi zapora.»
V Kopru pa so se včeraj zbrali predstavniki kulturnih inštitucij in življenja slovenske obale ter sprejeli solidarnostno pismo kolektivu SSG v Trstu, ki se glasi:
«Kulturni delavci slovenske obale, zbrani na solidarnostnem zborovanju v Kopru 4. junija 1976, izražamo vso podporo vašemu boju za pravice in obstoj vašeg,. kolektiva, ki si je v 30 letih svojega neprekinjenega delovanja pridobil neprecenljive zasluge za širjenje gledališke umetno-
prostoru, ki ne bi smel poznati meja. Odločno podpiramo vaš boj v prepričanju, da izjave odgovornih italijanskih državnikov o prijateljstvu med narodi in državami niso samo gole fraze, ampak dejstvo, ki naj se odraža konkretno tudi z ureditvijo odprtih vprašanj v zvezi z vašim delom in obstojem. Zato vam, dragi
BEJRUT, 4. — Libanonske levičarske organizacije ter Organizacije za osvoboditev Palestine so baje zavrnile sirski poziv, naj se u-maknejo s svojih položajev in jih prepustijo sirskim četam. To bi u-tegnilo privesti do odprtega spopada med sirskimi oboroženimi silami, ki so posegle v Libanonu in pa naprednimi in palestinskimi silami. Vedno bolj vztrajno govorijo tudi o prisotnosti jordanskih oddelkov v Siriji, ki naj bi pri Damasku nadomestili sirsko posadko. O tem poroča palestinska tiskovna agencija WAFA, ki trdi tudi, da sta na obeh sirskih letalih, ki sta preleteli včeraj Bejrut bila jordanska pilota. Sirsko - jordansko sodelovanje sodi po vsej verjetnosti v okvir delovanja posebnega koordinacijskega odbora obeh vojska, ki so ga ustanovili pred časom in ki je prvotno imel protiizraelsko funkcijo.
Položaj je še najbolj zapleten v glavnem mestu Bejrutu, Id ga za sedaj Sirci, kot kaže, ne bodo zasedli. V mestu že dalj časa ni električnega toka, kar je privedlo do ohromitve vse gospodarske dejavnosti. Če ne bodo v kratkem usposobili električnega omrežja, bo pomanjkanje toka povzročilo v Bejrutu pravo katastrofo. Električno podjetje, ki je v preteklih trinajstih mesecih svojo nalogo, kljub velikim težavam, dobro opravljalo, je v predvidevanju prekinitve daljnovodov pripravilo zasilen načrt, ki pa zagotavlja električni tok samo bolnišnicam, letališčem in radijskim ter televizijskim oddajnikom, medtem ko so vse druge dejavnosti brez toka. Tako n.pr. ne delujejo hladilniki in velike količine živil in zdravil gmjejo. Poleg tega so neuporabne električne in elektronske naprave v bankah, javnih uradih in podobnih ustanovah.
Najhujše pa je v tem letnem času vsekakor pomanjkanje vode, saj so bile vse črpalke za vodo na območju Bejruta električne in brez toka ne delujejo. Nekatera podjetja so si prve dni pomagala 5 samostojnimi agregati, ki niso narejeni za daljše delovanje in so po dveh dneh skoraj vsi neuporabni, za druge pa ni več goriva.
Libanonski vodtelji, kristjani ali muslimani, napredni ali konservativci so sedaj pred izbiro: najti takoj «libanonsko rešitev», za katero si prizadeva predvsem novoizvoljeni predsednik republike Sarkis, ali pa sprejeti pogoje, ki jih narekujejo Sirci. Prvi korak k medlibanonskemu sporazumu je v sredo storil voditelj nacionalnega gibanja Kamal Džum-blat, ki se je sestal z vodjo falan-gističnih oboroženih oddelkov Gema-yelom. V političnih krogih vztrajno trdijo, da bi v prihodnjih urah moralo priti do še bolj pomembnega sestanka in sicer med Džumblatom in voditeljem liberalcev ter bivšim predstavnikom republike Camillom Chamunom, ki je tradicionalni politični nasprotnik vodje nacionalnega gibanja.
Po pisanju desničarskega dnevnika «Al Bajrak» naj bi do tega srečanja prišlo že v prihodnjih 48 urah. Sporazum med posameznimi libanonskimi voditelji je v resnici edini način za rešitev krize, ki je z zuna-
rojaki, v imenu naše kulturne jev- njimi posegi ne bo mogoče rešiti. nosti sporočamo, da stojimo trdno' -	----
še ni bilo doseženo upravno prizna-^ sti na obeh straneh meje. Delež pri nje stalnosti gledališča, ki je de- širjenju italijanske kulture je tako ležno tako zaradi svoje umetniške pomemben, da se čudimo nerazumlji-ravni kot zaradi svoje socialne vlo- vemu odnosu italijanskih oblasti do ge, tako f mrodnem kot medna- vaših življenjskih zahtev. V vašem
z vašim bojem, ki je izrednega pomena za slovenski živelj v Italiji in Jugoslaviji. Pozdravljamo vas v prepričanju, da vaša beseda ne bo obmolknila.
Pismo so podpisali:
Kulturni delavci slovenske obale, Obalna kulturna skupnost, Zveza kulturno prosvetnih organizacij - Koper, Delavsko prosvetno društvo «Svoboda» - Izola, Kulturno umetniško društvo Karel Pahor - Piran, O-srednja knjižnica Koper, Pokrajinski muzej - Koper, Pokrajinski arhiv, Pomorski muzej - Piran, Zavod za spomeniško varstvo - Piran, Ljudska knjižnica - Izola, Matična knjižnica - Piran, Obalna galerija - Piran, Društvo prijateljev glasbe - Koper! Radio in TV Koper in Primorske novice Koper.
Poročila ameriških obveščevalnih služb trdijo, da je Sirija poslala v zadnjih dneh v Libanon približno 1000 vojakov, ki naj bi se pridružili
4.000	ali 5.000, ki naj bi že bili v Libanonu. Obenem trdijo, da so sirske čete zasedle libanonsko letalsko oporišče v Rajaku, kjer libanonski letalski častniki baje aktivno sodelujejo s Sirci.
Vsepovsod se nadaljujejo protesti palestinskih in drugih arabskih študentov ore sirskemu posegu v Libanonu. V okviru teh protestov so palestinski študentje tudi v Rimu zasedli sirsko veleposlaništvo ter sporočili, da bodo ostali v njem za nedoločen čas.
(Na telefoto ANSA: palestinski študentje na dvorišču sirskega veleposlaništva v Rimu.)
TRŽAŠKI DNEVNIK

TUD! SOCIALISTI SO ZACELI VOLILNO KAMPANJO
Za izhod iz hude krize je nujno potrebna korenita sprememba političnega vodstva
Na Trgu Goldoni so govorili pokrajinski tajnik Ghersi in kandidata PSI Košuta in Tringale - Živahna predvolilna dejavnost drugih strank
ško območje. Posebej je podčrtal problem Stalnega slovenskega gledališča ter poudaril, da je treba čimprej urediti njegov pravni položaj ter zajamčiti nadaljevanje njegovega tako pomembnega kulturnega poslanstva.
Z volilno kampanjo so včeraj nadaljevale tudi druge stranke. Komunisti so imeli celo vrsto zborovanj. Najpomembnejše je bilo v Miljah, kjer je govoril član vsedržavnega vodstva stranke Rino Serri in kandidatka za senat Jelka Gerbec.
Med današnjimi najpomembnejšimi pobudami volilne kampanje naj omenimo okroglo mizo na temo «Per-
Brez odvečnega hrupa in brez zna-jph imen vsedržavnega obsega se je včeraj tudi PSI vključil v . volilno kSmpanjo: sinoči so jo na Trgu Gol-dhrji odprli pokrajinski tajnik Lucio Ghersi in kandidata za poslansko zbornico Dušan Košuta in Lucio Gičačchino Tringale. Osnovna misel, s katero se socialisti podajajo na volitve in preveva zato tudi njihovo kampanjo, je ta, da je za izhod iz globoke gospodarske in družbenopolitične krize potrebna za državo korenita sprememba političnega vodstva, v kateri je socialistična stranka poklicana, da odigra nenadomestljivo vlogo.
.Pokrajinski tajnik Ghersi je v svojih uvodnih besedah ostro obsodil vedenje KD, ki je za to volilno kampanjo spet potegnila na dan oguljeno geslo najbolj zagrizenega antikomunizma, da bi odvrnila pozornost množic od najbolj perečih družbenih in gospodarskih problemov. Ghersi je med drugim dejal, da je ena najhujših krivd KD ta, da je dopuščala razplete prevratniških načrtov in fašistično nasilje. Na koncu pa je zavrnil obtožbo o nejasnosti programa stranke ter poudaril, da je PSI pripravljen na čim Širše sodelovanje z vsemi političnimi silami, ki težijo k dejanski premostitvi hude krize, in pri tem tu-dt' s komunistično partijo, brez katere danes ni več mogoče voditi stvarne politike družbenih in gospodarskih reform.
Tudi Tringale je v svojem posegu obsodil politiko KD, ki skuša spremeniti prihodnje volitve v nekakšen referendum: ah za ali proti komunistični nevarnosti, ter poudaril, da je italijansko ljudstvo pre-rastlo takšna gesla, kar je dokazalo ob referendumu za razporoko in ob lanskih upravnih volitvah. Socialisti se borijo proti hegemoniji demokristjanskega sistema oblasti, ki so osnovni vzroki sedanje krize.
Dušan Košuta je posvetil dobršen del svojega govora problematiki slovenske narodnostne skupnosti. Potem ko je v uvodu dejal, da je treba stopiti na pot graditve- socialistične in demokratične družbe, ki naj odgovarja specifični italijanski stvarnosti in da je treba pri tem upoštevati sodelovanje komunistov, ki ga KD in druge stranke trmasto odklanjajo, je Košuta razčlenil nekatera glavna vprašanja, ki tarejo našo narodnostno skupnost. Pri tem ja. poudaril, da se bo-njegova stranka še vnaprej zavzemala za odobritev zakona za globalno.-zaščito Slovencev, za pravico rabe slovenskega jezika, za ratifikacijo osimskega sporazuma ter za takojšnjo ustanovitev dveh samostojnih slovenskih šolskih okrajev za tržaško in gori-
UliiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ POPOLDNE V ZGONIKU
spektive slovenske manjšine v 7. mandatni dobi», ki jo prireja KPI v prosvetnem domu na Opčinah ob 18. uri, in ki se je bodo udeležili deželni tajnik Cuffaro, Jelka Gerbec, poslanec Škerk in senator Sema. Druga zborovanja KPI bodo ob 18. uri pri Krmenki, ob 18.30 pri Domju in ob 19.30 na Frankovcu.
Zborovanja PSI bodo danes ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah, kjer bosta govorila Tringale in Sabina Benedetti, ob 19. uri v Dolini, kjer bosta govorila Pečenko in Tringale in ob 18.30 v nabrežinski občini, kjer bosta govorila Dušan Košuta in Luciano Semerani.
ZA OHRANITEV DELOVNEGA MESTA
Stavka in manifestacija delavk
Šolske vesti
Gledališča
Kino
■iniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiitiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POSVET O TRŽAŠKEM PROMETNEM VOZLIŠČU
Prosti industrijski coni na Krasu potreben obsežen pristaniški kompleks
Povezava Tržič - Trst - Koper - Reka, predvidena v osimskem sporazumu, najbrž ne bo zadostna ■ Vrsta predavanj o prometnih problemih na našem področju
Na pobudo inštituta za preučeva- in Jugoslavijo in še posebej iz nanje prevozov v Evropski skupnosti, povedane uresničitve skupne indu-
ki deluje od lanskega leta na tržaški univerzi, je bil včeraj na trgovinski zbornici poseben «študijski dan» o mednarodni vlogi tržaškega prometnega vozlišča. S področnimi poročili je nastopilo šest strokovnjakov: prof. A. Vallega z genovske u-niverze s predavanjem o italijansko-
strijske proste cone na tržaškem Krasu. To tematiko sta v svojih posegih obširneje obravnavala prof. Vallega in prof. Querci. Prvi predavatelj je poudaril, da je osimski sporazum uredil vrsto političnih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo, poleg tega pa je globoko zajel tudi
jugoslovanskem sporazumu o gospo- v gospodarske strukture v severo-
darskem sodelovanju v luči načrtovanega razvoja severovzhodne Italije; prof. F. A. Querci s tržaške univerze s predavanjem o organizacijskih vprašanjih v zvezi z omenjenim sporazumom; ing. G. Augelli, predsednik Konzorcija za julijsko letališče, s poročilom o letalskih zvezah s posebnim poudarkom na razvoj prometa v Romkah; ing. R. Visin-tin, glavni ravnatelj družbe «Autovie Venete», s poročilom o cestnih zvezah s posebnim poudarkom na ceste čez prelaz Monte Croce Gamico in na avto cesto Videm - Trbiž; prof. P. Pellis s tržaške univerze s poročilom o železniških zvezah s poseb-n:m poudarkom na pontebsko progo in glavni ravnatelj družbe SIOT ing. R. Di Monda o pomenu in delovanju naftovodov.
Študijsko srečanje je trajalo ves dan, na njem pa so bila v ospredju predvsem vprašanja, ki izvirajo iz osimskega sporazuma med Italijo
ODPRLI SO DVANAJSTO RAZSTAVO DOMAČIH VIN
Nagrajeni vinogradniki za najboljša bela vina in teran
Včeraj popoldne so s sprejemom oblasti, razstavljavcev in številnih povabljencev na županstvu odprli v Zgoniku 12. razstavo domačih vin. Istočasno je pri stojnicah na razstavišču začelo 12 brhkih domačih deklet streči gostom, katerih se je okoli 22. ure zbralo res že lepo število če upoštevamo, da je bil včeraj navaden delavnik.
Takoj po odprtju razstave se je sestala 7-članska ocenjevalna komisija, ki je po pokušnji 14 vzorcev belega vina dodelila prvo nagrado Ivanu ' Cahariji - Zgonik 57. drugi je Stojan Stubelj - Salež 49, in tretji Miro Žigon - Zgonik 36. Kar se tiče osmih vzorcev terana pa je lestvica sledeča: 1. Miro Žigon - Zgonik 36, 2. Stano Milič - Zgonik 34, 3. Ivan Milic - Zgonik 4. Obiskovalci razstave imajo sedaj še dva dni priložnost, da preverijo, če je izid ocenjevanja pravilen.
'Danes je odprtje kioskov z raznovrstno jedačo predvideno za 15. uro. Od 16.30 dalje prireja Kras od-hbjkarski turnir, od 20. do 1. ure zjutraj pa bo igral za ples ansambel Lojzeta Furlana.
Sklepni del razstave bo jutri, ko bodo tekmovanja v balinanju, namiznem tenisu in v ruskem kegljanju. Kot glavna privlačnost popoldanskega sporeda pa bo srečanje folklornih skupin iz Tržaške, Goriške in s Koroške. Fred plesom bo še tradicionalna tombola z bogatimi dobitki.
b. s.
KONCERT V GLEDALIŠČU VERDI
Avstrijski dirigent ameriški pianist
Sinočnji koncert spomladanske simfonične sezone orkestra gledališča Verdi je vodil mladi avstrijski dirigent Ralf Weikert, ki je vskočil namesto prvotno določenega dirigenta Zoltana Pleska. Na programu so bile skladbe Dallapicco-le, Čajkovskega in Beethovna, kot solist pa je sodeloval mladi ameriški pianist Jeffrey Swann.
Nedvomna je bila osrednja točka večera prav njegov nastop v Koncertu št. 1 Čajkovskega za klavir in orkester op. 23. Mladi mojster je v tem virtuoznem partu izpričal že kar pomembno tehnično znanje in velik interpretativni zagon, ki
mu vsiljuje vseskozi nekoliko pre-vehementno igro močnih udarcev, ki mnogokrat prekriva zlasti spevne dele in daje vtis še ne povsem dozorele izvajalčeve muzikaličnosti. Treba pa je reči, da je v tej vehementnosti tudi odraz določene šole in pa mladostne neumirjenosti. Ko bo tudi v tem smislu povsem dozorel, bo Jeffrey Swann nedvomno velik pianist. Na željo občinstva je dodal še dve kratki skladbi Liszta in Chopina.
Orkester je zelo dobro muziciral in dognano prepuščal pianistu vodilno vlogo, čeprav je Čajkovski tako pianistu kot orkestru odmeril močno uravnovešen delež v celotni skladbi. V uvodu je orkester natančno izvajal Dallapiccolovo «Malo nočno muziko», razmeroma kratko skladbo, v kateri je skladatelj z veliko mero muzikalne kulture in estetike uskladil svojo dodekafon-sko izkustvo s tonalnostjo.
V drugem delu smo poslušali še znano Beethovnovo Simfonijo št. S v F-duru op. 6 «Pastoralno». Morda predvsem zato, ker je tako znana, njena izvedba ni pustila posebnega vtisa, čeprav je dirigent, ki partituro očitno dobro obvlada, vložil ves trud, da bi iz orkestra izzva-bil polno zvočnost in plastično podajanje. Spev naravi je sicer v glavnem po zaslugi godal nudil nekaj lepo interpretiranih mest, zlasti v prvem in drugem stavku, a v celoti ni prepričal.
j. k.
vzhodnih predelih Italije. Prišlo je celo do paradoksa, da je bila na meji med Italijo in Svetom za vzajemno pomoč (SEV) zamišljena skupna industrijska struktura (prosta cona), kakršnih sploh ni v načrtu na meji med Italijo in EGS. Ko bo sporazum ratificiran, se bo na našem področju sprožila vrsta problemov prometnega, industrijskega, pomorskega, socialnega in urbanističnega značaja. Osimski sporazum predvideva uresničitev «koordiniranega sistema pristanišč», ki naj bi zajel Tržič, Trst, Koper in Reko. Ta koordiniran sistem bi lahko predstavljal zadostno rešitev za sodelovanje med lukami, toda nastanek takšne industrijske cone, kakršna je predvidena v njihovem neposrednem zaledju, zahteva širši luški sistem in globljo integracijo med prizadetimi deželami. Po drugi strani je na površini 2.560 ha, ki jo za prosto cono predvideva osimski sporazum, nemogoče uresničiti pravo MI DA (Maritime Industriai Develop-ment Area), kakršne delujejo na severu Evrope in v trikotu Marseille -Fos - Genova. Treba se bo torej odločiti za nekoTko ožje programe, katerim bo treba prilagoditi tudi programe, ki se nanašajo na prometne zveze, na urbanistično ureditev o-kolja in podobno.
Kar zadeva problem urbanizacije, je po mednarodno veljavnih standardih treba računati na več variant, ki gredo od minimalne rešitve (pri 1000 ha industrializirane površine v coni): 12.000 zaposlenih v coni, 12.000 zaposlenih izven cone, skupen narastek prebivalstva 100.000 oseb. do maksimalne rešitve (2.000 ha industrializirane površine): 72.000 zaposlenih v coni in izven nje, skupen narastek prebivalstva 200.000 ljudi. Glede načrtov, ki se nanašajo na razvoj severovzhodnih predelov Italije (projekt 80, deželni načrti Furlanije -Julijske krajine, itd.) pa je pričakovati, da se bodo morali prilagoditi zahtevkom osimskega sporazuma. Ta se namreč oslanja na mednarodni dogovor in ima torej prednost pred načrti notranjega državnega in deželnega dometa.
Drugi predavatelj, prof. Querci je v marsičem izpopolnil izvajanja prof. Vallege, podal pa je globljo analizo o blagovnem prometu, ki naj bi se razvil čez tukajšnja pristanišča vsled delovanja proste industrijske cone. Pri tem se je zavzel za ustanovitev posebnega organa, ki naj bi mu pristojne oblasti poverile skrb ne le za uskladitev delovanja pristanišč na območju Furlanije - Julijske krajine, ampak tudi za ureditev vseh struktur v zvezi z industrijsko cono. Organ naj bi hkrati predstavljal povezovalni člen med državnimi in deželnimi gospodarskimi načrtovalci ter italijansko - jugoslovansko komisijo za izvajanje osimskih dogovorov.
Pred začetkom dela je udeležence študijskega srečanja pozdravil
član vodilnega odbora trgovinske zbornice Frandoli, uvodno poročilo o temah na dnevnem redu pa je podal predsednik Inštituta za preučevanje prevozov v Evropski gospodarski skupnosti prof. M. Materini.
• V Ljudskem domu v Rocolu (Ro-colska cesta 79) bo danes in jutri festival komunističnega tiska. Danes ob 19. uri bo srečanje z mladimi volivci, ob 21. uri pa predvajanje dokumentarnega filma. Jutri ob 19. uri bosta govorila Miloš Budin in Fausto Monfalcon.
Na Trgu Unità je, bila včeraj dopoldan manifestacija delavk in delavcev tržaškega podjetja «Calza Bloch», ki je v zadnjih mesecih zašlo v nevarne vode. Delavci so izrazili svoje ogorčenje in nezadovoljstvo zaradi nevarnosti, da bi izgubili svoja delovna mesta. Pred manifestacijo, ki je zaradi velikega števila prisotnih povsem uspela, so imeli skupščino v podjetju samem. Tam so razpravljali o možnostih boja za ohranitev svojih mest. Delegacija delavk in delavcev, ki so včeraj stavkali vseh osem ur, je nato zahtevala pogovor s predstavniki oblasti. Na občini, prefekturi in na deželi so stavkajočim izrazili svojo solidarnost, vendar pa še ni znano, s kakšnimi pobudami jim bodo priskočili na pomoč.
Danes se poročita
ALENKA STARC in
RAVEL KODRIČ Iskreno jima čestita združenje slovenskih medicincev v Trstu.
Danes se poročita
ALENKA STARC in
RAVEL KODRIČ SPDT želi svoji odbornici in soprogu veliko sreče v skupnem življenju.
VOLILNA ZBOROVANJA
DANES
PSI
Na Trgu Marconi v Miljah ob 18. uri Tingale in Sabina Benedetti.
V	Dolini ob 19. uri Pečenko in Tringale.
V	Nabrežini ob 18.30 Luciano Semerani in Dušan Košuta.
KPI
Pri Krmenki ob 18. uri.
Pri Domju ob 18.30.
Na Frankovcu ob 19.30.
Proletarska demokracija Na Trgu sv. Jakoba ob 20.30 Franco Roteili in Franco Quadrifoglio.
iiiuiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiuiuiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA TRŽAŠKEM PRIZIVNEM POROTNEM SODIŠČU
Danes se poročita
ALENKA. STARC . in
RAVEL KODRIČ Mnogo sreče ih uspéhà na novi življenjski poti jima želi kolektiv Glasbene matice.
Voščilom se pridružuje tudi Primorski dnevnik.
Sola s celodnevno zaposlitvijo Salež - Zgonik priredi danes, 5., in jutri, 6. junija, razstavo ročnih del.
Ravnateljstvo znanstvenega liceja «France Prešeren» obvešča, da bo razstava risarskih in grafičnih izdelkov dijakov odprta še danes, 5. junija, od 9. do 12. ure.
Učenci in medrazredni svet osnovne šole na Opčinah vabijo starše in prijatelje na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 5. junija, ob 18.30 v Finžgarjevem domu.
Razstava in zaključna prireditev devinskih in sesljanskih učencev bo v osnovni šoli v Sesljanu danes, 5. junija, od 16. do 20. ure.
Zaključna prireditev v Borštu bo danes, 5. junija, ob 20. uri v dvorani šolskih sester. Sodelujejo osnovnošolski otroci in otroci vrtca.
Danes, 5. t.m., ob 20.30 bodo pri Korošcih, v prostorih prosvetnega društva, učenci celodnevne osnovne šole žavlje - Korošci pripravili svojo prireditev. Jutri, 6. t.m., bo od 9. do 13. in od 16. do 19. ure razstava ročnih del.
V	celodnevni šoli Domjo - Ricmanje bo razstava jutri od 10. do 12. in od 15. do 19. ure.
V	osnovni šoli «Fran Venturini» v Boljuncu bo razstava jutri, 6. t.m., od 9. do 12. in od 16. do 20 ure.
Osnovna šola v Ul. Donadoni vabi starše in prijatelje na razstavo risb in ročnih del, ki bo jutri, 6. junija, od 9. do 13. in od 16. do 19. ure in na šolsko prireditev, ki bo istega dne ob 17.30 v šolskih prostorih.
Združenje staršev osnovne šole «O. Župančič» pri Sv. Ivanu priredi jutri, 6. junija, slikarski ex tempore. Razdeljevanje pol od 8. ure dalje. Zaključek ob 12. uri, nagrajevanje ob 13. uri. Vabljeni vsi učenci sve-toivanske osnovne šole ter otroci o-troškega vrtca. Istočasno bo v šolskih prostorih razstava ročnih del.
Učenci državne osnovne šole «Albert Sirk» v Sv. Križu vabijo drage starše in vse vaščane na zaključno šolsko akademijo združeno s proslavo 100-letnice Cankarjevega rojstva, ki bo v dvorani Ljudskega doma v Sv. Križu, jutri, 6. junija, ob 18. uri. Na proslavi bo nastopil tudi član SSG iz Trsta, domačin Livij Bogateč, ki bo recitiral odlomke iz Cankarjevih del.
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» iz Skednja
priredi v sredo, 9. t.m., ob 20.30
SPOMINSKI VEČER
posvečen rojakoma Silvestru Godini in Erminiju Ambrozetu.
Spored:
Otvoritev razstave slik Silvestra Godine
V počastitev glasbenega pedagoga Ambrozeta nastopajo gojenci društvene glasbene šole. VLJUDNO VABUENI
Odbor
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. št. 732-627.
V celoti potrjena obsoéha morilca 18-letne dijakinje Argelie Marchesi
Pietro Stancich, ki je 24-krat zabodel dekle in si nato zasadil nož v trebuh, bo moral presedeti v zaporu 30 let - Zagovornik vložil priziv na kasacijsko sodišče
Včeraj na posvetu o tržaškem prometnem vozlišču
Tržaško prizivno porotno sodišče, ki mu predseduje dr. Marši, je včeraj v celoti potrdilo prvostopenjsko obsodbo 51-letnega Pietra Stancicha, ki je 8. maja 1974 ubil hčerko svoje sestrične, 18-letno dijakinjo Argelio Marchesi. Ta zločin je izredno razburil tržaško javnost, predvsem zaradi krutosti morilca, ki je s štirimi noži 24-krat zabodel mlado žrtev.
Marchesijevi so prišli v Trst pred leti kot begunci. Začasno so se naselili pri Stancichu, ki je bil njihov edini sorodnik v našem mestu. Oče, Antonio Marchesi, je kmalu našel delo, s katerim je preživljal štiričlansko družino, ženo in dve hčerki, s prihranki pa je zgradil hišico v Naselju sv. Sergija. Pri tem mu je pomagal prav Stancich, ki je bil po poklicu zidar. Med obema družinama (tudi Stancich je oženjen in ima štiri otroke) so se tako vzpostavili prijateljski stiki.
Leta 1973 je Marchesijevo družino hudo prizadela smrt starejše hčerke, leto kasneje pa je prišlo do ogabnega zločina. Kaj se je pravzaprav zgodilo tistega dne v hišici v Ul. Sillani 5, bo verjetno ostalo za vedno zavito v temo. Dejstvo je, da je v zgodnjih popoldanskih urah Antonio Marchesi ob povratku domov našel svojo hčer v mlaki krvi. Ozrl se je okoli sebe, odprl kuhinjska vrata in zagledal pred seboj krvavečega Stancicha z nožem v levici. Morilca, ki si je po zločinu prerezal žile, zabodel nož v trebuh in odprl plinsko pipo v kuhinji, so prepeljali v bolnišnico, kjer si je po daljšem zdravljenju opomogel, mladi Argelii pa zdravniki niso mogli več pomagati.
Prvostopenjska sodna obravnava je potekala v izredno napetem in dramatičnem vzdušju. Po dolgi razpravi so obsodili Stancicha na 30 let zapora in tri leta zdravljenja v kriminalistični umobolnici. Proti tej razsodbi je vložil priziv zagovornik Santoro, ki je navedel vrsto razlogov, zakaj bi morali spremeniti prvostopenjsko razsodbo. Predvsem je odv. Santoro dejal, da bi moralo sodišče spoznati Stancicha za umsko bolnega, kajti vse okoliščine, v katerih je prišlo do umora, kažejo, da ni šlo za zdravega človeka. Kar ) se tiče kazni, je odv. Santoro mne-| nja, da je ta previsoka, ker za 50 llet starega človeka pomeni 30 let
zapora praktično dosmrtno ječo; sodišče bi moralo upoštevati če ne popolno, vsaj delno neprisebnost, o kateri govori poročilo uradnih psihiatričnih izvedencev, kot olajševalno okoliščino in naložiti Stancichu manjšo kazen. Končno pa pravi priziv, da ni mogoče Stancicha obsoditi zaradi poskusa umora Antonia Marchesija (v dejstvu, da se je morilec predstavil Marchesi ju z nožem v roki in da je tedaj grozeče zatulil je sodišče uvidelo poskus u-mora), ker za to dejansko ne gre. Nadaljnje točke priziva pa zadevajo vprašanja pravnega postopka.
Stancich, ki je v zaporu v Firencah, se včeraj ni predstavil sod-1 nikom. Razprava se je začela s ! poročilom svetnika Caufina, ki je orisal potek dogodkov, preiskave in prvostopenjske razprave. Prvi je nato spregovoril zastopnik zasebne stranke odv. R. Ghezzi, ki je zahteval potrditev prvostopenjske razsodbe. Dejal je, da Stancich ni umsko bolan, o čemer priča tudi poročilo sodnih izvedencev in še posebej naglasil, da je šlo za pokvarjenega človeka, ki je, kljub številni družini, hodil z drugimi ženskami. Nenadoma se mu je zahotelo mlade nečakinje, ki pa se mu ni vdala in zato jo je na zverinski način ubil. Nato je hotel ubiti še očeta, da bi s tem odpravil edino pričo, ki ga je videla na kraju zločina,-kar pa mu ni uspelo.
Tudi državni tožilec dr. Franzot je zahteval potrditev prvostopenjske razsodbe in s pravno utemeljitvijo zavrnil vse točke priziva. Kar pa zadeva kazni je Franzot naglasil, da bo na osnovi novega zakona o kaznilnicah Stancich že čez nekaj let dobil dovoljenje, da občasno zapusti kaznilnico, seveda če bo njegovo vedenje v zaporu primerno. Zadnji je govoril zagovornik odv. Santoro, ki je obrazložil priziv. Sodišče pa je, po sorazmeroma kratkem posvetu, popolnoma potrdilo prvostopenjsko razsodbo; proti tej odločitvi je odv. Santoro že vložil priziv na kasacijsko sodišče.
pred 19. uro padlo z zidu blizu doma z višine štirih metrov, pri čemer se je hudo poškodovala. Zadobila je močan udarec v glavo, poleg tega pa je tudi močno krvavela. Najprej so jo sprejeli v otroško bolnišnico, zaradi resnega stanja pa so jo nato prepeljali v glavno bolnišnico na nevrokirurški oddelek.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
Triletno dekletce padlo z višine 4 metrov
Triletno dekletce Stefania Toniolo, iz Ul. Alpi Giulie, je včeraj nekaj
B^NCA Dl CREDITO Dl TRIESTE IRZAŠKA KREDITNA BANKA
:;iv s..p, A.
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 4. 6. 1976
Ameriški dolar: debeli	860.—
drobni	840.—
Funt šterling	1463,-
Švicarski frank	347.—
Francoski frank	179,—
Belgijski frank	20,75
Nemška marka	327.—
Avstrijski šiling	45,40
Kanadski dolar	840.-
Holandski fiorini	308,50
Danska krona	138.-
Švedska krona	186.-
Norveška krona	149.—
Drahma: debeli	22,35
drobni	23.-
Dinar: debeli	44.-
drobni	44,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mali oglasi
V OKOLICI Kopra iščem garsonjero z možnostjo kuhanja do 15. oktobra. Plačam vnaprej, cena najemnine ni važna. Pišite na Primorski dnevnik, Oglasni oddelek pod šifro: Nujno.
FIAT 500 lahko tudi karamboliran kupim. Babnik, Trpinčeva št. 37, Ljubljana.
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 31-948) so na razpolago vstopnice za današnji koncert (ob 18.00 za red B), ki bo pod taktirko Ralfa Weiker-ta in s sodelovanjem pianista Joffre-ya Swanna.
AVDITORIJ
Ob 20.30 Teatro popolare «La Contrada»: «A casa tra poco» v dveh dejanjih v tržaškem narečju Roberta Damianija in Claudia Grisancicha. Režiser Francesco Macedonio, scene in kostumi Sergia D’Osma, glasba Giampaola Corata. Predzadnja predstava.
i
VAŠČANI MEDJE VASI priredijo 5. in 6. junija
PRAZNIK V NARAVI
Danes, 5. junija, ob 17. uri otvoritev kioskov
Od 19.30 dalje ples.
Jutri, 6. junija, ob 15. uri otvoritev kioskov
Ob 18. uri kulturni program z nastopom dekliškega zbora iz Devina, folklorne skupine iz Sovodenj in pevskega zbora Valentin Vodnik iz Doline. Od 20. ure dalje ples z ansamblom Pomlad.
Jutri, 6., in v ponedeljek, 7. junija, bo tradicionalna
ŠAGRA NA KRMENKI
ki jo priredi mladina od Domja in Krmenke
JUTRI, 6. JUNIJA Ob 17.00 - Nastop godbe na pihala iz Brega
Ob 18.30 - Kulturni program: zbor F. Prešeren iz Boljun-ca, zbor Slavec iz Rie-manj, zbor F. Venturini od Domja
Ob 20.30 - Ples, igra ansambel Kras
PONEDELJEK, 7. JUNIJA Ob 20.30 - Ples, igra ansambel Kras
Deloval bo dobro založen kiosk s pijačami in specialitetami na žaru
ZDRUŽENJE «UNION» prireja jutri, 6. junija
POHOD PO BOŠKETU
štart ob 9. uri z Rotonde.
sMikih . (O BnBjrnsC
Za vpis telefonirati na št. 772-006.
V popoldanskih urah kulturni spored na stadionu «Prvi maj» z nastopom Gina D’Elisa in Črta ši-škoviča.
UDELEŽITE SE
Včeraj «danes
junija
Danes, SOBOTA, 5.
FERDO
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.50 — Dolžina dneva 15.33 — Luna vzide ob 12.55 in zatone ob 1.00.
Jutri, NEDELJA, 6. junija BINKOŠTI, MILUTIN
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23,8 stopinje, najnižja 15,2, ob 19. uri 18,2 stopinje, zračni pritisk 1016,9 mb stanoviten, vlaga 50-odstot-na, nebo 3/10 pooblačeno, veter 12 km na uro severovzhodni, morje skoraj mimo, temperatura morja 16 sto pinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 4. junija 1976 je v Trstu umrlo 13 oseb.
UMRLI SO: 89-letna Maria Vodopivec vd. Andrini, 72-letni Federico Menossi, 75-letna Olga Mantovan por. Conti, 86-letna Rosina Miloch vd. Metton, 80-letna Amelia Rusconi vd. Drusolin, 80-letni Giovanni Cini, 79-letna Regina Piva vd. Cozziate, 82-letna Maria Ferluga Giovante, 82-letna Maria Giovanna Comelli, 64-letna Maria Krohnje, 87-letni Cesare Gori Martini, 70-letna Caterina Leban vd. Leopardi, 77-letna Maria Paludan vd. Paludan.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Corso, Korzo Italia 14; Prendi-ni, Ul. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
AlTEsculapio, Ul. Roma 15; Al Cammello (INAM), Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena, Ul. delil-stria 35.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
La Cappella Underground Zaprto.
Ariston 16.00 «Adele H., una storia d’amore», Frangoisa Truffauta. Igrata Isabelle Adjani in Bruce Robinson. Barvni film.
Mignon 16.00 « Yellow 33 ».- Režiser; Jack Nickolson. Igrajo Karen Black, William Tepper in Michel Margotta. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «Black Christmas» (Natale rosso di sangue). Igrajo: Olivia Hussey, Keir Dullea in Mar-got Kidder. Barvni film. Strogo prepovedan mladini pod 18. letom.
Penice 16.00 «La bestia». Igrajo Sirpa Lane. Lisbeth Kummel. Elisabeth Kaza in Guy Trejan. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «Stupro». Igra Mar-gaux Hemingway. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letoni.
Nazionale 16.00 «005 matti da Hongkong con furore». Barvni film.
Eden 16.30 Emanuelle Nera « Orient reportage». Igrata Eli Galleani in Gabriele Tinti. Barrai film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Lima di miele in tre». Igrata Renato Pozzetto in Stefania Casini. Barvni film.
Aurora 16.30 «Le avventure di Scara-mouche». Igra Ursula Andress. Barvni film.
Cristallo 16.30 «H comune senso del pudore». Igrajo Alberto Sordi, Claudia Cardinale in Fiorinda Bolkan. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capito! 16.00 «Scandalo». Barrai film. Igrata Franco Nero, Lisa Castoni. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.00 «Tre evasi in un collegio femminile». Barrai film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Sandokan». Igrajo Kater Bedi, Carte André in Philippe Leroy. Barvni film.
Impero 16.30 «La terra dimenticata dal tempo». Barvni film.
Vittorio Veneto 16.15 «Flic story». Igrata Alain Delon in Jean Louis Trintignant. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «Cipolla Colt». Igra Franco Nero. Barvni film.
Radio 16.00—22.00 «Farfallon». Igra Franco Franchi. Barvni film.
Astra 16.30 «La battaglia dei giganti». Igra Charles Bronson.
Abbazia 16.30 «Ci son dentro fino al collo». Zabavni barvni film.
Volta (Milje) 17.00 «L’albero dalle foglie rosa». Igra Renato Cestiè.
Razna obvestila
Sekcija ANPI - VZPI Devin - Nabrežina vabi bivše partizane, politične preganjence, deportirance in simpatizerje na občni zbor, ki bo danes, 5. junija, v dvorani I. Gruden v Nabrežini s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o sedanjem stanju; 2. Pregled izvršenega dela: 3. Volitve odbora sekcije; 4. Razno.
Podporno društvo v Rojanu ob-včšča; dà bo jutri, 6. junija, ‘ ob 9.’30 in ob 10. uri v drugem'DSfBčSt hjii ffl. redni občni zbor.
Danes, 5. junija, bo v Slovenskem kulturnem klubu, Ul. Donizetti 3, koncert. Nastopali bodo komorni žbof Glasbene matice pod vodstvom Janka Bana, oktet «Majteca» iz Brega -'in sekstet «Vesna» Glasbene šole Franca Šturma iz Ljubljane. Začetek:, ob 19. uri.
PD LIPA — BAZOVICA
sklicuje občni zbor
danes, 5. junija, ob 21. uri v Bazoviškem domu s sledečim dnevnim redom:
Poročila
predsednika, tajnika in blagajnika Volitve - Razno
VABLJENI
Izleti
SPDT javlja, da zaradi prema-lega števila vpisanih odpade izlet jutri, 6. junija, na Učko. Namesto tega bo izlet na Artviže iz Tubelj čez Slope in povratek na Divačo. Zbirališče na avtobusni postaji ob 7.45, odhod ob 8.10.
Prosvetno društvo Ivan Grbec iz Skednja sporoča, da so vsa mesta za izlet, ki bo v nedeljo, 13. t.m.. že zasedena. Prijavljene izletnike vabimo, da vplačajo prispevek za izle v društvenih prostorih v ponedeljek. 7. t.m.,, ali torek, 8. t.m., v času med 18. uro in 19.30.
Prispevki
V	spomin Zvonka Pertota dfrtei družina Marija Pipana 50.000 hr z Dijaški dom.
V	spomin Mirka Cerkveniča daruje brat Anton 10.000 Ur za spomeniK padlim v NOB iz Skednja, s Rte«®-kovca in od Sv. Ane in 10.000 J
za KPL	. „ v*
Namesto cvetja na grob _ ZvonK Pertota daruje družina Kriščak lir za Dijaško matico.
Učenci 5. razreda osnovne šole v Dolini izrekajo sožalje učitelju Davorinu Sancinu ob izgubi male nečak* nje Ane. Sožalju se pridružuje zdru ženje staršev.
dragi
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš
EDI PEČENIK
Pogreb pokojnika bo danes, 5. t.m., ob 14. uri iz sanatorija INPS na ObeUsku naravnost v boljunsko cerkev.
Žalujoči: oče, sestri z družinami 1° drugo sorodstvo
Trst, 5. junija 1976 (Pogrebno podjetje, Ul Zonta 3)
anwa
GORIŠKI DNEVNIK
NA NIŽJIH SREDNJIH ŠOLAH V TRSTU
Seznami dijakov, ki so uspešno dokončali šolsko leto 1975-76 z
NIŽJA SREDNJA ŠOLA «FRAN ERJAVEC» - ROJAN 1. razred
Izdelali so: Vincenzo Bertini, Walter Gruden, Mario lanezic, David Poljšak, Peter Zupančič, Martina Kafol, Katarina Modic, Neva Ober-snel, Magdalena Pertot, Sara Per-tot, Nadja Piscanc, Veronika Lokar, Flavia Terčon, Eva Marija Tinta, Barbara Zetko, Aleksandra Živec.
H.	razred Izdelali so: Pavel Curri, Aljoša
Kosor, Andrej Lokar, Andrej Mar-telanz, Štefan Schillani, Mitja Terčon, Vesna Bajc, Cristina Bogateč, Luciana lanezic, Marta Siega, Sonja Zupančič.
Štiri dijaki imajo p«pravne izpite. HI. razred
K zrelostnemu izpitu so bili pri-puščeni: Borut Bajc, Pavel Godnič, David Gulin, Walter Kerpan, Marko Krečič, Aleksander Sancin, Franko Scuka, Nadja Furlan, Gabrijela Likon.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA «IVAN CANKAR» — SV. JAKOB
I.	A razred
Izdelali so: Ana Čepar, Nataša Kalin, Cinzia Mastronuzzi, Ada Močnik, Kristina Orel, Nadja Prodan, Tatjana Sabadin, Magda Semez, U-roš Cossutta, Ivan Fabjan, Luka Furlan, Marko Grahonja, Boštjan Javornik, Pavel Magnani, Aleksander Rauber, Andrea Vassallo, Peter Volk, Patrizia Orel.
Dva dijaka imata popravne izpite.
I.	B razred
Izdelali so: Tatjana Andlovich, Livio Corossez, Cinzia Ostrouska, Sara Superina, Tanja Santin, Fabia Sossa, Gabrijela Zadnik, Mitja Jan-covich, Marko Milkovič, Evgen Sancin, David Sedmak, Mauro Sgubin, Aleksander Rojc, Franc Valli.
Trije dijaki imajo popravne izpite eden pa je bil odklonjen.
II.	A razred
Izdelali so: Daniela Birsa, Tanja Coretti, Laura Cunja, Erika Junc, Adrijana Margon, Katja Stopper, Tanja Vecchiet, Igor Čepar, Peter Gerdol, Pavel Gregorič, Fulvij Ju-rinčič, Igor Pertot, Igor Scherl, Fabio Scroccaro, Darij Švara, A-leksander Tomšič, David Zahar.
Trije dijaki imajo popravne izpite, eden je odklonjen, n. B
Izdelali so: Mara Berlocchi, Tatjana Blokar, Astrid Marussi, Gradella Metton, Cinzia Starc, Tatjana Vodušek, Mavricij Ceglar, Walter Chermas, Igor Danieli, Luciano Franco, David Roici, Pavel Zlobec. Trije dijaki imajo popravne izpite. HI. A
K žalostnemu izpitu so bili pri-puščeni : Milva Bordon, Suzana Javornik, Adrijana Kuret, Sladjana Milič, Nevenka Petaros, Martina Samsa, Erika Slama, Ingrid Vigini, Iviana Zadnik, David Blasina, Igor Corossi, Roberto Cressevich, Samo Ferluga, Mauro Orsini, Rajko Pertot, Elio Scarpa.
HI. B
K zrelostnemu izpitu so bili pri-puščeni: Barbara Campana, Maura Čepar, Mirjam Pecchiari, Romana Pecchiari, Tatjana Škrlj, Michela Vassallo, Igor Cernich, Floriano Ma-cor, Adrijan Sedevčič, Sergij Stan-cich in Franko Zugna.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA «SV. CIRIL IN METOD» - SV. IVAN
I. A razred:
Izdelali so: Peter de Waldenstein,
[Graziano Ferluga, Kajetan Kravos, [Branislav Venne, Karlo Živec, Maria Beuk, Daniela Lavrenčič, Elena Maver, Sonja Ozbich. Popravne izpite ima pet dijakov.
I.	B razred.
Izdelali so: Andrea Balbi, Roberto Mihel, Peter Paoli, Damjan Purger, Edoardo Starc-Albi, Nevio Tonchel-la, Sergio Zettin, Daniela Cok-Petti-rosso, Graziella Giudici, Ibolja Gordan, Patrizia Grizon, Franca Poro-pat, Kristina Tomšič, Arianna Zecchi. En dijak ima popravni izpit, ena dijakinja pa mora ponavljati razred.
II.	A razred.
Izdelali so: Pierpaolo Guštini, A-lessandro Luisa, Paolo Perossa, David Pischianz, Tamara Beuk, Alessandra Clapci, Leonora Crovatini, Manuela Gomisel, Alessandra Montanari, Tatjana Prezzi, Sonja Racman, Anita Semec-Bertocchi, Rada Zergol. Popravne izpite ima pet dijakov.
II.	B razred.
Izdelali so: Igor Cej, Roberto Devetak, Andrea Don, Damjan Fonda, Andrea Kosovel, Gualtiero Savi, Marko Turk, Caterina Arcioni, Lucia Krizmancic, Rosanna Paoli, Maja Sossi, Eva Vessel, Norma Zoch, Irene Zubalic. En dijak bo moral ponavljati.
III.	A razred.
K zrelostnim izpitom so bili pripuščeni vsi dijaki: Davorin Ba-bich, Alessandro Bigatton, Alfredo Cocevari, Marko Predan. Bogdan Raseni, Franko Sedmak, Miriam An-todicola, Tiziana Ferluga, Giuliana Gerdol, Barbara Gruden, Elisabetta Luisa, Maura Mauri, Laura Maver, Ljubica Peric, Daniela Ruppel, Katja Skerk.
III. B razred.
K zrelostnim izpitom so bili pripuščeni vsi dijaki: Tomaso Saldassi, Igor Canciani, Dario Crociati, Egon Fonda, Francesco Giudici, Omar Husu, Franko Koren, Andrea Merku, Andrea Pegan, Massimo Raseni, Igor Škamperle, Marko Stavar, Neva Bachi, Silvia Callin, Adriana Dovgan, Tatjana Giorgini, Patrizia Gruden, Elisabetta Nacinovi-Zarco.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA «S. GREGORČIČ» - DOLINA
I. A razred.
Izdelali so: Igor Ciacchi, Dejan Cosina, Adrijan Marsetti, Paolo Vidah, Florjan Žerjal, Dario Zobec, Tanja Coretti, Marina Corsini, Patrizia Fontanot, Suzana Kerin, Eleo-Kocjančič, Dorina Križman, Damjana Ota, Gabrijela Pecarich, Silvana Sancin, Cinzia Sancin, Manuela Stepančič, Anamarija ' Suber. Pet dijakov ima popravne izpite, dva nista izdelala.
I.	B razred.
Izdelali so: Elvis Hacin, Sergio Kraljič, Gorazd Pučnik, Paolo Starec, Giampaolo Sik, Igor Tul, Florjan Zeriali, Marina Alberti, Suzana Bandi, Sidonia Berdon, Donatella Crisma, Elena Hlabjan, Rosana Klun, Laura Luin, Miriam Mauri, Milojka Ota, Nadja Zeriali. Šest dijakov ima popravne izpite, eden ni izdelal.
II.	A razred.
Izdelali so: Klavdij Cherbancich, Ivo Coretti, Franko Corossez, Edi Zobec, Ksenija Canziani, Magda Komar, Ileana Hrvatič, Laura Pečenik, Manuela Sancin, Magdalena Stur-
man, Damjana Strajn, Vivjana Tul, Lorena Vatovac. Pet dijakov ima popravne izpite, dva sta bila odklonjena.
H. B razred.
Izdelali so: Roberto Barut, David Cok, Igor Corbatti, Franko Deber-nardi. Moreno Grison, Giorgio Pra-šelj, Klavdij Strajn, Igor Tuli, Darja Bandi, Katerina Čuk, Patrizia Mohorčič, Nadja Mihelčič, Majda Prašelj, Franka Zeriali. Pet dijakov ima popravne izpite.
K zrelostnemu izpitu so bili pripuščeni: Fabio Bordon, Dorjan Comari, Branko Kofol, Robert Prašel, Dario Pregare, Marko Rapotec, Pavel Sancin, Saša Smotlak, Walter Tul, Lilijana Bandi, Ksenija Berdon, Daniela Cej, Eugenia Cosina, Lorena Prasel, Suzana Razem, Ksenija Slavec, Darja Smotlak, Jelena Stefančič, Mojca Švab, Nevenka Žerjal, Giuliana Zudich.
III. B razred.
K zrelostnemu izpitu so bili pripuščeni: David Bandi, Radivoj Co-retti, Walter Labiani, Boris Salvi, Michele Scroccaro, Robert Starec, Giorgio Zahar, Anastazija Cociani, Malvina Coloni, Bernarda Coretti, Karmen Cosma, Astrid Marsetti, Eda Pancrazi, Marina Prasel, Patrizia Prodan, Anamarija Razem, Loredana Sossi, Tatjana Stefani, Marina Ste-pancich, Mariza Vodopivec.
Pismo uredništvu
NA SINOČNJI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA
Odobren proračun goriške pokrajine odločujočim vzdržanim glasom MSI
Za proračun je glasovalo 12 svetovalcev KD, PSDI in PRI proti pa 11 svetovalcev KPI in PSI - Pedronijevo (MSI) vzdržanje je bilo odločilno
ZAKLJUČNA PRIREDITEV DOBERDOBSKIH UČENCEV
ČiGAVA
«DEJSTVA
IN MNENJA?»
Spoštovano uredništvo!
Sem reden poslušalec tržaškega slovenskega radia. Posebno pogosto poslušam -i kosilu, radijski dnevnik in rubriko «dejstva in mnenja», se pravi dnevni pregled tiska. Tako sera ga poslušal tudi 2. jun. na obletnico proglasitve republike v Italiji. Pred seboj sem imel «Primorski dnevnik», ki je tistega dne posvetil temu važnemu datumu uvodnik, v katerem izrecno omenja nerešena vprašanja naše manjšine, ki jo republiška ustava jormalno ščiti.
Zaman sem poslušal pregled tiska. Edinega slovenskega dnevnika v 1-taliji, slovenska radijska postaja ne pozna v svojih pregledih. Opazil sem že, da se to dogaja redno in brez izjem, čeprav objavlja «Primorski dnevnik» več komentarjev na teden.
Sprašujem se, ali je to načrtna diskriminacija, da se edini slovenski dnevnik citira samo ob ponedeljkih (pregled slovenskega tiska) skupaj z drugimi slovenskimi listi, ki pa niso dnevniki, pač pa tedensko ali celo redkeje izhajajo pri nas.
Nekateri pravijo, da nimajo slovenski časnikarji pri RAI nobene samostojnosti in da lahko berejo samo prevode, ki jim jih pripravljajo italijanski nadrejeni kolegi. Je tu razlog, da slovenskega dnevnika ne omenjajo v pregledih tiska? če je tako, mislim, da je tako početje celo v nasprotju z zakonom o reformi RAI-TV in bi morali nastopiti proti temu vsi, začenši s časnikarji slovenske radijske postaje v Trstu.
Resnici nc ljubo upam, da je tako. V nasprotnem primeru bi moral misliti, da gre za nevzdržno diskriminacijo, ki si je radio, se pravi javno občilo, ne sme privoščiti. Tedaj bi se morali vprašati: «Dejstva in mnenja, toda čigava?»
(Sledi podpis)
Morda bo pokrajinski odbor ostal na svojem mestu in ne bo imenovanja komisarja. Tehnično rešitev so našli demokristjani in njihovi partnerji v upoštevanju zakonskih predpisov, ki dovoljujejo, da se proračun odobri le z relativno večino glasov, če ni v njem izrednih postav in če se proračun omeji le na navadno upravljanje. V tem primeru bi 12 glasov sredinskih strank v goriškem pokrajinskem svetu zadoščalo, seveda, če bi se v opoziciji «izgubil» vsaj en glas', in če bi proti proračunu glasovalo le 11 svetovalcev. Fašistični svetovalec Pedro-ni postaja v takem primeru odločilen.
Tako polovično rešitev so predlagali v zadnjih dneh in tudi na včerajšnji seji pokrajinskega sveta zastopniki KD, PSDI in PRI, proti taki rešitvi pa so se izrekli komunisti in socialisti, ki so v svojih posegih obtožili demokristjanski odbor, da se skuša na politično nepošten način ohraniti na oblasti. Oster je bil zlasti poseg komunističnega svetovalca Poletta, ki je kritiziral poročilo predsednika v celoti. Dejal je, da novi odbor ne spoštuje psihiatrične oskrbe niti kolikor je sprejel pokrajinski svet v prejšnjih letih. Odboru je očital pasivnost, na raznih področjih, med temi tudi pri izvajanju dobrih sosedskih odnosov z Jugoslavijo, poleg tega pa je tudi kritiziral delo odbora na področju publicizacije avtobusnih prevozov.
Socialist dr. Bukovec pa je podrobno analiziral proračun in dejal, da so vanj demokristjani vnesli razne postavke na tak način, s katerim se lahko izmažejo iz nevarnosti razpusta pokrajinskega sveta. Dovolj je, da se odpovedo 450 milijonom posojil, s katerimi so hoteli popraviti nekatere pokrajinske stavbe, da lahko ostanejo na oblasti. Tako postopanje pa ni politično in je enostavno birokratskega značaja in za levico nesprejemljivo. V debato so posegli, ko te vrstice pišemo, še socialdemokrat Tacchinardi in republikanec Marin.
V začetku seje je predsednik A-gati počastil 30-letnico ustave italijanske republike. Njegovemu posegu so se pridružili komunist Rizzi, demokristjan Reverdito in socialist Cumpeta, nato pa so sprejeli resolucijo, ki jo je predstavil Rizzi, ki obsoja uboj mladega komunista v bližini Rima s strani fašističnih zločincev.

I /■
1#
J . ,
ODPRI SVOJ DOM ŠTEVILNIM PRILIKAM
Z E MAL
ARREDAMENTI
PRODAJA 7w
TRST ULICA SETTEFONTANE 62 TEL 772731
Svetovalci krščanske, demokracije, socialdemokratske stranke in republikancev so sinoči z 12 glasovi odobrili proračun goriške pokrajinske u-prave. Da je bil proračun odobren je bil odločilen vzdržani glas edinega fašističnega svetovalca odv. Pe-dronija, kajti 11 svetovalcev KPI in PSI je glasovalo proti proračunu.
Pedronj je že v glasovalni izjavi dejal, da bo glasoval proti političnemu poročilu predsednika, vzdržal pa se bo pri glasovanju o finančnem proračunu. Tako je tudi napravil in predstavniki krščanske demokracije niso mogli skriti težave, v kateri so se nepredvideno znašli. Po glasovanju ob 22.30 se je seja nadaljevala z obravnavanjem vprašanja ustanovitve pokrajinskega avtobusnega podjetja.
OB ZAKLJUČKU POUKA
Danes šolski prireditvi v Gorici in na Vilm
Danes se tudi na slovenskih osnovnih šolah zaključi letošnje šolsko leto. V raznih slovenskih šolah so že imeli zaključne prireditve in smo o njih že poročali. Danes bodo imeli, ob H. uri, zaključno prireditev v slovenski osnovni šoli v Ulici Ran-daccio v Gorici. Po prireditvi bodo, v pritličnih prostorih vrtca, odprli 1 razstavo ročnih del in risb učencev '
šole in otroškega vrtca. Razstava bo odprta tudi popoldne, jutri pa predpoldne in popoldne.
Zaključna šolska prireditev bo tudi na Vrhu, in sicer ob 19. uri. Po prireditvi bodo odprli razstavo ročnih del domačih šolskih otrok.
go preučevati vprašanja oskrbe z vodo, metanom in vse kar je v zvezi z nameravano gradnjo hidroelektrarne na Soči nad Solkanom.
Po pozdravu goriškega župana De Simona je spregovoril načelnik jugoslovanske delegacije, načelnik odseka za gospodarstvo občine Nova Gorica Kocjančič. V jugoslovanski delegaciji so bili še inž. Nenčič, Korene, Batič in Velikonja, v goriški pa Moise, Lodatti, Rigonat, Millo in dr. lentile.
Na sestanku so preučili vprašanja, ki se postavljajo v zvezi z nameravano gradnjo jezu na Soči, na jugoslovanski strani, in tudi možnosti ki se odpirajo sodelovanju na hidro-električnem in turističnem področju. Prav tako je bil govor o dobavi vode z Mrzleka Gorici.
Sestanek med strokovnjaki Gorice in Nove Gorice
Na goriškem županstvu so se včeraj predpoldne sestali strokovnjaki iz Gorice in N. Gorice, da bi preučili vprašanja, ki zanimajo VI. komisijo, ki so jo ustanovili v okviru medsebojnega sodelovanja med obmejnima mestoma. Ta komisija ima nalo-
(iiiiiiiiiiiiiiimiiiiuimiimiiitiiiiiiimifiiiiiiitMiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiitfiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiimiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiB
PO PETINDVAJSETIH LETIH NEPRETRGANEGA DELOVANJA
Drevi v Domu A. Budala jubilejni koncert pevskega zbora Kras iz Dola in s Poljan
Razgovor s pevovodkinjo Pavlino Komelovo, ki je v zboru že od samega začetka
V novih prostorih Doma Andrej Budal v šlandrežu bo drevi ob 20.30 moški pevski zbor Kras iz Dola in s Poljan proslavil svojo 25-letnico delovanja. Slavil jo bo s samostojnim koncertom., za katerega se pevci pod vodstvom Pavline Komelove že dlje časa pripravljajo. Petindvajset let nepretrganega dela brez dvoma veliko pomeni za vsakogar, še posebno pa za dolanski pevski zbor, ki je vedno deloval v težkih in večkrat celo nemogočih pogojih. Rekli smo nemogočih pogojih, ker zbor še sedaj nima svojega stalnega sedeža, kjer naj bi vadil. Zadnjih šest let pevci sicer vadijo v hiši Genije Pirčeve pri Devetakih, kjer smo prejšnji dan obiskali pevovodkinjo Pavlino Komelovo, ki je ob skodelici čaja, ki jo ji je ponudila mati Pirčeva, čakala na prihod pevcev, da bi se pripravili na drevišji nastop.
Pavlina Komel je pri zboru že od vsega začetka, ko je skupina vaščanov leta 1951 zaprosila pri takratni Zvezi slovenskih prosvetnih društev za osebo, ki. bi si prevzela nalogo vodenja novega pevskega zbora. Komelom je novo delo z veseljem spre-, jela, saj je vedela za navdušenje, ki je valovilo med vaščani. Izkustva za pevovodsko delo si je že pridobila v prvih povojnih letih, ko je vodila zbore na Peči, v Jamljah, na Vrhu in v Štmavru. Začetka je Pavlino v to uvedel njen oče, sloviti glasbenik Emil Komel, ki je prav tako vodil naše zbore po vaseh.
Prvo vajo z zborom Kras je i-mela Pavlina Komel aprila meseca leta 1951. «že ob prvi vaji», je po vedala, «smo se znašli v velikih te žavah, saj smo takoj ugotovili, da nimamo na razpolago stalnega sedeža, zaradi česar smo se morali od časa do časa seliti iz enega kraja v drug. Tako smo najprej peli pri Vižintinih, pri Gergoletovih na Poljanah, potem pri Jurnovih, na Palkišču ter ponovno na Poljanah. Skratka, romali smo od kraja v
Pevski zbor Kras Iz Dola in s Poljan
vabi na
JUBILEJNI
KONCERT
ob 25-letnici ustanovitve zbora ki bo danes, 5. junija, ob 20.30 v Domu Andreja Budala v Štan-drežu.
niUIIIII|IMIIIIUUIIIII!ll|||||lllII!lll!!IIUUimilH>IIUIimi|||u,|||,|,„|||lu||||,||||||m|||||||||ulmn||l|||mm(
V ZALOZBI POKRAJINSKE UPRAVE
Izšla je dokumentarna knjiga o goriškem srečanju o manjšinah
Objavljena poročila in vsi posegi v slovenščini in italijanščini
Jutri, v nedeljo, pa bo ob 10. uri . po novogoriških ulicah parada s ! 5.000 udeleženci. V njej bodo sode-j levali gasilci, civilna zaščita, člani " Rdečega križa, rudarji, dimnikarji in gozdarji; po paradi pa bo na travniku pred občino veliko zborovanje na katerem bo govoril predsednik SZDLS Mitja Ribičič.
Ob priliki kongresa bodo tudi razne kulturne prireditve, in sicer tako danes kot jutri. Na njih bodo sodelovali pevski zbori, kulturne skupine, godbe, med temi gasilske godbe iz Nove Gorice, Maribora in Novega mesta.
V	teh dneh so pričeli deliti knjigo z naslovom «Convegno di studi sui problemi della minoranza slovena», ki jo je izdala pokrajinska uprava v Gorici in v kateri so zbrana poročila in posegi v razpravo na študijskem srečanju o vprašanjih slovenske manjšine, ki je bilo v Gorici, v dvorani pokrajinskega sveta, 18. maja 1974. Kot je znano, je go-riška pokrajinska uprava priredila to srečanje kot predpripravo na mednarodno konferenco o manjšinah, ki je bila nekaj mesecev kasneje v Trstu. Goriška pokrajinska uprava je na tržaški konferenci sodelovala kot pobudnik sporazumno s tržaško pokrajinsko upravo.
V	dokumentarni knjigi, ki je bila tiskana v slovenski tiskarni Grafica Goriziana, so objavljeni v obeh jezikih, slovenščini in italijanščini, u-vodna beseda pokrajinskega predsednika dr. Bruna Chientarolija, uvodni poročili sodelavcev goriškega sociološkega inštituta dr. Anne Marije Boileau in dr. Raimonda Stras-solda. Objavljeni so nato vsi posegi v razpravo. Na takratnem srečanju so govorili dr. Avgust Sfiligoj, prof. Aleš Lokar, dr. Drago Štoka, Gorazd Vesel, Michele Zanetti, Marko
Waltritsch, Silvino Poleti», dr. Rolando Gian, dr. Vilje;.i Černo, Mario Colli, dr. Karel šiškovič, inž. Sergio Fomasir, Marija Ferletič, dr. Bruno Chientaroli in dr. Kazimir Humar. Poročila so objavljena v obeh jezikih. Najprej je objavljen poseg v jeziku, v katerem so poročevalci ali razpravljavci posegli v diskusijo, nato sledi prevod v drug jezik.
Vpisovanje v otroške vrtce
Pavlina Komel
kraj, vsakokrat, ko smo dobili prosto sobo. še najtežje pa je bilo pozimi, saj nismo imeli nobene peči, ki bi nas ogrela. Spominjam se, da smo za nekaj časa vadili v neki hiši pri Vižintinih. Vaje smo imeli v kuhinji, potem ko je družina legla k počitku, saj je bil to 'edini kraj, kjer je bilo -toplo- in se je dalo vaditi. Kljub vsem...tem .težavam nismo nikoli omahnili, vedno smo z vezrijem do petja vztrajali in širili slovensko pesem po domovini in v zamejstvu.»
Komelova nam je povedala še, da so domačini navezani na ta zbor, kar dokazuje samo dejstvo, da v sedanjem zboru, ki šteje 14 članov, sodeluje sedem pevcev, ki so v zboru že od samega začetka. Ob koncu je požrtvovalna in sposobna Pavlina Komel izrazila željo, da bi s koncertom, ki ga bodo imeli drevi v štandrežu, nastopili še v drugih krajih ter na tak način dostojno proslavili 25-letnico delovanja.
K boljšemu spoznanju tega zbora velja omeniti besede, ki jih je ob 15-letnici delovanja pevskega zbora izrekel nekdanji predsednik prosvetnega društva Kras Karel Boneta: «Peli smo, kjer smo mogli, na mrazu pred gostilno pri Roži, ko je bilo vaje konec, da nas je bilo slišati tja čez mejo in do Vrha, pa spet na večer, ko se je član zbora odpravljal. k vojakom. Vedno smo i-meli težave, pa nismo nikoli vrgli puške v koruzo. Padli smo in spet vstali, popustili nismo nikoli. Vrata v naš zbor so odprta vsem, ki ljubijo petje. Jasno, da želim nadaljnjo okrepitev, vztrajnost, dobro voljo in uspehe.»
Zbor, ki bo drevi nastopil, sestavljajo pevci Jožef Peric, Jožef Krulc, Ivan Vižintin, Jordan Devetak (prvi tenorji), Jordan in Hadrijan Vižintin, Franko Peric (drugi tenorji), Mario Peric, Jožko Vižintin, Bernard Frandolič, Roman Devetak (prvi bas), Jožef Peric, Ivan Berlot in Karel Boneta (drugi basi).
V prvem delu sporeda drevišnje-ga koncerta bodo naslednje skladbe: Ipavčeva «Slovenec sem», Kernjako-va «Se že svita beli», Bučarjeva «Da te ni» in «Moja kosa», Verbi-čeva «Vasovalec», švikaršičeva «Oj te mlinar», Mirkova «Na trgu», Pre-lovčeva «Škrjančku», Venturinijeva «Zvezde žarijo», Fleišmanova «Triglav v Gorenjsko». Drugi del sporeda bo obsegal Mihelčičevo «Tam v dolu», Pregljevo «Bori šumijo», Volaričevo «Zvečer», Komelovo «Opomin k petju», Gerbičevo «Pastir-
Več blagovnega prometa v pristanišču Portorosega
V blagovnem pristanišču Portorosega se je maja meseca znatno povečal blagovni promet. Prejšnji mesec so namreč pretovorili več kot 164 tisoč ton blaga, kar pomeni, da so v primerjavi z letošnjim, aprilom, pretovorili za 63' tisoč 'ton : več' blaga. V -glavnem so v prejšnjem mesecu raztovorili gorilno ■ olje, "kd" služi za tržiško termoelektrarno.
Danes, 5., in jntri, 6. junija
PRAZNIK ŠPARGLJEV V ŠTANDREŽU
Danes, 5. junija, ob 20. uri otvoritev in plesna zabava Jutri, 6. junija, ob 15. uri slikarski ex tempore Ob 19.30 nastop folklorne skupine iz Koprivnega in ples ob zvokih ansambla Marcossi Na voljo šparglji, domača jedača in pijača
Plesni tečaj SKAD v Gorici
Priredi danes, v soboto, 5. junija, ob 20. uri v števerjanu
PLES
MED BOROVCI
Igral bo plesni ansambel SILVO.
Nastop in tekmovanje plesnih
parov v vseh klasičnih ritmih. Prisotnim bodo na voljo specialitete na žaru, briška vina in o-svežilne pijače. V primeru slabega vremena bo prireditev naslednjo soboto. 12. junija, ob isti uri
V sredo popoldne so učenci osnovne šole v Doberdobu ob pomoči svojih učiteljev pripravili zaključno šolsko prireditev, ki je zelo lepo uspela in katere se je udeležilo veliko število staršev in drugih vaščanov. Kot je sama mlada napovedovalka dejala, so se za to prireditev potrudili, da bi čim lepše uspela.
Kot povsod drugje, so tudi v Doberdobu letošnjo prireditev posvetili Cankarjevi 100-letnici rojstva ter s tem v zvezi pripravili obsežen spored, ki je poudaril veličino Ivana Cankarja kot pisatelja in narodnega buditelja. Doberdobski otroci so se ob tej priložnosti spomnili tudi na Srečka Kosovela, katerega letos poteka 50-letnica smrti. Celoten spored, ki je obsegal recitacije, krajše prizorčke in plese, so končali z nastopom osnovnošolskega pevskega zbora.
Med prepirom mu ]• odgriznil mezinec
Med prepirom je prijatelj odgriznil 56-letnemu Alessiu Devetti iz Ronk zadnji členek desnega mezinca. Mož se je takoj zatekel v tržiško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 15 dni.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Colpita da improvviso benessere». G. Halli in S. Satta Flores. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 17.0G-r22c06 «Apache». Igra C. Potts. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.15—22.00 «D conformista». J. D Trintignant in S. Sandrelli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CENTRALE 17.00—22.00 «Sandokan -H. del». K. Bedi. Barvni film.
VITTORIA 17.09-22.00 «Marek il poliziotto spara per primo». F. Ga-sparri in N. Benvenuti. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Cadaveri eccellenti». Barvni film.
PRINCIPE 18.09-22.00 «Life size ». Barvni film.
Nova Gorica in okolica
SOČA Zaprto.
SVOBODA (Šempeter) «Upomi profesor», italijanski barvni film ob 17.00 in 19.30.
DESKLE «žrelo», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72-480.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 25-76.
ček», Liparjevo «Slovo adijo», Leskovarjevo «Tam na vrtni gredi», Simonitijevo «Lastovkam», Hajdrihovo «Luna sije», Devovo «So še roz’ce v hartelnu» ter Gobčevo «Bohor je vstal».
Slovenski gasilci v Novi Gorici
Goriško županstvo obvešča vse zainteresirane družine, da se prične v četrtek, 24. junija, vpisovanje v občinske otroške vrtce. Trajalo bo do 30. junija, vpisovali bodo v stavbah, kjer so nastanjeni občinski vrtci. Slovenski vrtci so v ulicah Randaccio, Croce in Torriani.
Starši morajo za prvič vpisane otroke dostaviti ustrezna potrdila o cepljenju. Prednost ' i vpisu bodo imeli otroci rojeni v letu 1971 in predvsem še tisti, ki so že obiskovali vrtce v prejšnjem šolskem letu.
V Novi Gorici bo danes in jutri 8. kongres Gasilske zveze Slovenije, ene izmed najstarejšiu slovenskih množičnih organizacij, ki ima danes preko 65.000 aktivnih članov, predseduje pa ji Metod Rotar. Kongres se bo pričel, ob 10. uri, v dvorani novogoriške občinske skupščine, kon-gresiste bo pozdravil predsednik občinske skupščine Jože šušmelj. Na kongresu bo 300 delegatov in 70 gostov, med temi tudi iz Italije. V avli skupščine pa bodo otvorili razstavo o povojnem gasilstv i v Sloveniji, ki
iminnuiiiiiimitimiiiiniii m min mi mu iiitwimiiniiiiimiiiti,.mm mini.ti immillimi..
DONOSNI VRTNI PRIDELEK
V Štandrežu že od nekdaj pridelujejo dobre špargije
Odvzem zemlje za potrebe industrije in za ce-ste je precej zmanjšal pridelovalne površine
V štandrežu se pripravljajo na tradicionalni praznik špargijev. Predvidoma bi moral biti že 15. in 16. maja, a so ga zaradi potre-sa prenesli. Kolikor ne bo sprememb, bo praznik špargijev danes 5. in jutri, 6. junija.
Ob tej priložnosti bi radi napisali nekaj zanimivosti o pridelovanju okusne vrtnine. Zanimalo nas je predvsem, odkod so jo prinesli Štandrežci. Samo ime «spargi», «spàrgerà» daje slutiti, da je vrtnina iz italijanskih krajev, žal n's-mo uspeli izvedeti nič točnega glede izvora. Lahko pa napišemo, da se Štandrežci bavijo s pridelovanjem Špargijev že več kakor sto let in da se v tem času način pridelovanja sploh ni spremenil, če upošte-vamo le to, da je vprego nadomestil traktor.
Še pred leti so bili šparglji ena glavnih vrtnin, zdaj pa na žalost postajajo bolj redki. Vzrokov za nazadovanje je precej. Vaščani so izgubili veliko dobrih površin, zato so se na preostalih raje preusme-jo je pripravil Gasilski muzej iz rili k pridelovanju donosnejših vrt-Metlike.	1 nin. Vedeti je treba namreč, da tra-
ja razvojna doba rastline, do polne rodnosti, tri do štiri leta. V tem času pa na «špargerab» (nasipi, kjer šparglji rastejo) skoraj ni drugih pridelkov. Tudi vsa dela na špargerab je treba opraviti ročno, kar je danes že težko.
V zadnjem času pa se širijo tudi razni škodljivci. Predvsem velja omeniti posebno muho, kj je žejo odporna proti strupom in zato tudi povzroča precej škode. Iz jajčec se razvije črv, ki napada zlasti mlade nasade.
Zato pa imajo šparglji tudi precej visoko ceno, od katere gre precejšen del tudi v žep prekupčevalcev.
Za pridelovanje špargijev je najbolj primerna rahla, peščena zemlja, ki hitro prepušča vodo. štan-dreška je kakor nalašč za to.
Včasih so v tej prijazni vasi (čeprav spada zdaj pod mesto) pridelovali dosti rdeče pese in redkve. Za ti dve vrtnini pa se kupci na tržaškem in goriškem trgu več ne zanimajo. Njihovo mesto je prevzela cikorija.
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
OSEMDESET LET BOŽIDARJA BORKA
Priprave na srečanje pisateljev na Štatenbergu Premiera hrvaške komedije v mariborski Drami
V svetu slovenske besede sta v Mariboru izredno delovni društvi slovenskih pisateljev in slovenskih prevajalcev, ki povezujeta pisce in prevajalce iz štajerske in panonske regije severovzhodne Slovenije.
Pred dnevi je sekcija mariborskega Društva prevajalcev Slovenije priredila srečanje s priznanim slovenskim književnikom in prevajalcem Božidarjem Borkom ob njegovi osemdesetletnici.
Jubilant Božidar Borko je takoj po prvi svetovni vojni deloval v Gornji Radgoni in leta 1919 prevzel uredništvo tednika Murska straža. Zatem je od leta 1920 dalje več let deloval v Mariboru kot kulturni u-rednik mariborskega dnevnika Tabor. Tu je začel pisati članke, kritike in esej j o knjigah in gledaliških predstavah in postal eden najbolj delovnih in razgledanih publicistov, dokler ga ni leta 1926 privedlo k dnevniku «Jutro» v Ljubljani, kjer je prevzel odgovorno nalogo urednika kulturne rubrike.
Zaverovan v poslanstvo slovenske kulture je Božidar Borko gojil v sebi neomajno ljubezen do vseh zvrsti književnosti in do umetnosti nasploh. Z bistrim umom in veščim peresom je presojal in ocenjeval nova dela in nadobudnim piscem pomagal iz anonimnosti. Prav takšen je bil pri ocenjevanju gledaliških predstav. Spremljal jih je s priznano kritičnostjo, ki je vselej potrdila njegovo estetsko in umetniško veljavo. Mnogo slovenskih pisateljev, gledaliških in likovnih umetnikov starejše in srednje generacije je ob njegovi kritičnosti rastlo in se razvilo v pomembne predstavnike slovenske u-metnosti med obema vojnama. Prav tako je bil mentor mlajšim kulturnim delavcem, jih privabljal k sodelovanju, da so pisali in razpravljali o problemih umetnosti.
Jubilant Božidar Borko je med drugim tudi mnogo prevajal; kot slovanski rodolj. h zlasti iz hrvaškega, češkega in ruskega jezika. Kot svetovljansko razgledan kulturnik pa je prevedel mnogo del tudi iz francoskega, italijanskega in nemškega jezika. Razen tega je bil ves čas — kar je še danes — najbolj informirani poročevalec svetovnih kulturnih dogajanj in pisal o njih v domače časopise in revije. O naši kulturi pa je poročal in pisal v mnogih tujih publikacijah.
Naš skromni zapis njegove razvejane dejavnosti še zdaleč ne more razkriti vse veličine njegovega uma in duha, človeške topline in plemenitosti, ki jih vselej razdaja v svoji globoki ljubezni do umetnosti in njenih ustvarjalcev.
širša slovenska kulturna javnost se je jubilantu Borku predčasno oddolžila v slovenski metropoli, kjer so Društvo slovenskih pisateljev, Društvo slovenskih prevajalcev in Slovenski Center PEN počastili v znak priznanja visoki življenjski in delovni jubilej svojega zaslužnega člana, književnika, publicista, esejista, feljtonista, kritika in prevajalca Božidarja Borka.
Mariborska slovesnost v počastitev Borkovega jubileja je bila prisrčna. V znak hvaležnosti je predsednik mariborskega Društva prevajalcev, kulturni urednik Večera Franc Šrimpf prisrčno pozdravil jubilanta v štajerski sredini v imenu mariborskega društva prevajalcev in navzočega občinstva, do-čim sta prof. Janko Moder iz Ljubljane v imenu Društva prevajalcev Slovenije in ravnatelj Univerzitetne knjižnice v Mariboru prof. Bruno Hartman izčrpneje orisala bogastvo slavljenčevega neumornega književnega in prevajalskega dela.
Na koncu sta bila umetniško prebrana dva literarna odlomka, čudovita Borkova hvalnica Hvala vam, knjige iz njegove knjige Na razpotjih časa, kjer je v čudovitem in poetičnem spevu razkrita žlahtna posebna izpoved zvestega ljubitelja pisane besede in književniških vrednot, ki jim nesebično in vdano služi vse svoje življenje, in spis iz knjige Srečanja, o generalu Rudolfu Maistru kot pesniku, Srečanje s književnikom in prevajalcem Božidarjem Borkom v Mariboru je razkrilo veličino ogromnega opravljenega dela, skromnega in plemenitega razširjevalca slovenske besede, ki ji še vedno vneto in z nezmanjšano delovno vnemo služi in širi kot umetniški ustvarjalec in prevajalec in neomajni posredovalec na domačem in tujem književniškem področju.
V naši popotnici mu želimo še mnogo nadaljnjih plodnih in zdravih let.
Člani pododbora Društva slovenskih pisateljev Maribor često nastopajo na literarnih večerih na mariborskih šolah in v drugih štajerskih mestih in vaseh. Intenzivno se pripravljajo na osrednjo literarno prireditev, dvanajsto po vrsti, srečanje pisateljev na Štatenbergu pod geslom «V areni življenja sem stal». Letošnje srečanje bo posvečeno angažiranosti pisateljskega poklica v duhu in z mislijo našega velikega pisatelja Ivana Cankarja.
Na srečanju se bodo pisatelji iz Slovenije in iz zamejske Primorske in Koroške, h katerim se bodo pridružili še književniki iz bratskih republik, posvetili predvsem razglabljanju življenja in del Ivana Cankarja. Srečanje bodo s pogledi na Cankarjevo ustvarjalnost in Jelo sodobnih pisateljev, obogatili referati nekaterih priznanih raziskovalcev Cankarjevega umetniškega opusa, ki bo obravnavano z be letrističnoga, dramskega in publicističnega zornega kota. Pridružili se bodo š< referati o čedalje večjem približevanju Cankarjevih u-metnin tehnologiji filma, radia in televizije.
V	okviru Cankarjevih idej se bo razpravljalo še posebej o angažiranosti pisatelja in njegovi veljavi v današnji socialistični družbi.
V	času srečanja bodo skupine pisateljev obiskale osnovno šolo Pohorski odred v Slovenski Bistrici, osnovno šolo v Makolah in tovarno Impol, šola v Slovenski Bistrici bo z izborom Cankarjevih del pod vodstvom pesnika Janka Čara pripravila spominsko svečanost z naslovom Pozdravljena dolina šentflorjanska, ki jo bodo v času srečanja učenci ponovili tudi na Štatenbergu.
Drama SNG Maribor se je predstavila z zadnjo premiero v tej sezoni, s komedijo v dveh delih Jim-my odhaja hrvaškega dramatika Milana Grgiča. Avtor tržaškemu občinstvu ni neznan, saj se je predstavil s popularnim besedilom muzikala Jalta, Jalta, s katerim je pred letom dni gostoval ansambel zagrebške Komedije v Trstu.
Komedija, ki ne skriva tudi res nejših tendenc zdolgočasenega meščanskega zakona, prikazuje životarjenje dveh sodobnih zakonskih parov srednje generacije, dokler čisto po naključju, kot meteor z neba, ne poseže vmes mladi študent Jimmy, ki s svojo mladostjo in miselnostjo v mnogočem razbije družinsko naveličanost zakoncev, za kar pa postane na koncu tudi njihova žrtev.
Problemi na odru so vsakdanji, včasih celo banalni, vendar so lahko resnični v krogu ljudi, ki jih prikazuje avtor. Tudi besedni «zaklad» teh ljudi, ki se gibljejo v malem potrošniškem svetu hlastajoč samo po osebnih dobrinah, je lahko v resnici surov, deloma prostaški. Čeprav je kvantaško izražanje lahko veren izraz današnjih, vsega lepega in dobrega naveličanih ljudi, vendarle takšno prepogosto izrazoslovje na odru delo zba-gatelizira na ceneni vodvil, ki ga količkaj občutljivi človek zapušča z mešanimi občutki. Že res, da naj bo oder zrcalo življenja, vendar naj ga ne kažemo samo z grde strani. Danes pa so mnogi avtorji pozabili pokazati tudi lepe strani življenja, ki spremljajo človeka na trnovi poti od rojstva do smrti, tudi v komediji.
Predstava pod režijskim vodstvom zagrebškega režiserja Vladimira Geriča kot gosta, ki je predstavo o-premil še s scenografsko preprosto konvencionalno sobo in kostumografsko vsakdanjo konvencijo; je potekala dinamično in naravno brez pretenzij kake visoke - gledališke e-stetike. Posrečilo se mu je. razgibati dogajanje od zdolgočasenosti do burkaških družabnih iger in navijanjem gramofonskih plošč, katere bi mogel brez škode za potek komedije skrajšati na minimum.
Interpreti zakonskih parov Rado Pavalec Li Sonja Blaževa, Marjan Bačko in Anica Vebletova, kot tudi mladi, novo angažirani simpatični igralec naslovne vloge Iztok Valič, so se izvrstno razživeli
S tem delom mariborska Drama zaključuje letošnjo sezono, ki se z nadaljnjimi abonmajskimi preds'.u-vami tega dela bliža k svojemu u-spešnemu izteku.
EMIL FRELIH
Razstava šestih v ljubljanski Mestni galeriji
Cesare Zavattini je znan kot odličen filmski ustvarjalec. Toda mož se ukvarja tudi s slikarstvom. Pred nedavnim je izšla njegova bogata mon ografija
V ljubljanski Mestni galeriji so v četrtek proti večeru odprli likovno razstavo z naslovom «Sodobni likovni trenutek Društva slovenskih likovnih umetnikov 1976». Razstava bo trajala do 21. junija. Na njej sodeluje sedem ali bolje šest mlajših slovenskih likovnikov, kajti v pritličnih prostorih je stena z devetimi ploskvami, na kateri pod steklom piše «Tukaj bi lahko razstavljal Lojze Logar». Lojze Logar, ki je po rodu iz Mežice in sicer obetaven mlajši slovenski likovnik, ki je doslej razstavljal že v številnih krajih v Jugoslaviji pa tudi že v Parizu, Firencah, Bonnu, Rimu, Milanu, celo preko Atlantika in še marsikje drugje, pa tudi v Trstu, se enostavno «ni predstavil». Za o-stale umetnike, ki so prinesli na razstavo svoja dela, je predsednica Društva slovenskih likovnih umetnikov Melita Volk v kratkem nagovoru podčrtala, da slogovno niso enotni, da pa kažejo nova i-skanja, kar je razvidno na sami razstavi. Tako imamo v prvi dvorani galerije dela Danila Jejčiča in Milomira Jevtiča.
Danilo Jejčič je iz Ajdovščine, kjer se je rodil 1933. leta in je najstarejši razstavljavec na tej
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiuiiiniiimiiniiHiimiiuiimiiimmiimimiiiimiiiiiimuiiminiimiiiiimiiiiniiiniiiiiiimiiiHiiiniiiiiiiiimiiiiuniiiniinHiumiiHiiiiiiiiii
S POTI PO BLIŽNJI SSTRi
Preskrba z vodo je bila in je še vedno težavna
V izseljenih vaseh je «Šterne» preraslo robidovje Izviri na gričih - Skrb muzealcev, da se rešijo dokazi
V popolni tišini, ki je zajela j katere se je stekala voda s streh.
skupino praznih, zapuščenih hiš ob vstopu v vas Brdo na Momjan-skem se kot tiktakanje nevidne ure sliši kapljanje vode v globok vodnjak pred eno teh hiš. Nad vodnjakom, iz katerega že dolgo nihče več ne zajema vode, se je razrasla ogromna robida, kot bi hotela preprečiti nepoklicanemu, da bi se približal vodnjaku. Nekaj korakov dalje je prazna kapnica, prazen betonski vodnjak; Na hiši ni več strehe, ni žleba, po katerem bi se deževnica stekala v kapnico. In pri naslednji hiši je spet podoben vodnjak, podobna «Šterna», ki jih je po gričih tega dela Istre veliko.
V preteklosti je bilo po gričih tega dela Istre več vasic in na-, selij, ljudi in živali. Ljudje so se po drugi vojni izselili ali bolje razselili in marsikatero naselje je na pol ali celo povsem prazno. Nekoč je bila preskrba z vodo za te kraje eno glavnih rekli bi raje najtežjih vprašanj in ljudje so skozi stoletja točno odmerili možnosti, kje zajeti vodo, da je bo dovolj. In tako so bili vsi izviri, vse podtalne vodne sile izrabljene za zajetja v vodnjake ali v že omenjene «Šterne», v
imiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiuniiuiiiiiiiiiiimiiiiiiniimiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiimmiiiiiiiiiiiiii
Križani pripravljajo praznik vina in rib
Letošnja prireditev bo jubilejna ■ Prireditelji vabijo predvsem mlajše k sodelovanju
V Križu je vsako leto ob prazniku vaških patronov sv. Petra in Pavla tudi vaški praznik vina in rib, ki ga prireja Konzorcij pridelovalcev vina tržaške občine. Praznik sovpada tudi z vinsko razstavo, na kateri sodelujejo predvsem domači, vendar pa tudi nekateri drugi vinogradniki iz tržaške občine.
Konzorcij je bil ustanovljen maja 1967. leta in je že istega leta priredil prvi praznik vina in rib, ki je doživel velik uspeh in priklical veliko obiskovalcev. Glavni namen konzorcija je ščititi koristi svojih članov, jim nuditi tehnično in gospodarsko pomoč pri pridelovanju in razpečavanju vina ter jim z neposrednim razpečavanjem pridelka zmanjšati stroške, hkrati pa izboljšati pridelek, skratka povečati dohodek ter sproti valorizirati domača vina.
Prvi dve leti je bila vinska razstava vključena v «kriški teden», ki je obsegal tudi kulturni in športni program. Ta pobuda pa je iz organizacijskih in tehničnih razlogov odpadla, vendar pa so se organizatorji razstave tudi pozneje trudili, da bi v svojo manifestacijo vnesli tudi kako kulturno in športno prireditev.
Letos bi moral praznik slaviti svojo deseto obletnico a so začele pred časom krožiti po vasi govorice, da je prireditev v negotovosti. To nas je vzpodbudilo, da smo obiskali predsednika pripravljalnega odbora Mira Sedmaka, ki nam je zadevo obrazložil in povedal, za kaj gre.
Najprej nam je povedal, da vinska razstava bo in sicer v dneh od 26. do 29. junija, hkrati je dodal, da so bile vesti, da razstave ne bo, povsem upravičene in utemeljene. Vsi člani odbora so bili namreč pred kratkim mnenja,
da bi prirejanje praznika prekinili, a so zunanji dejavniki, predvsem ravnateljstvo za kmetijstvo in vsa slovenska javnost vplivali na konzorcij, da razstavo, ki bo imela letos jubilejni značaj, vseeno priredi.
Vzrokov, da bi razstave ne prirejali več, je več. V prvi vrsti je treba poudariti nekakšno krizo vaškega vina, ki gre povsod, razen v vas in zato obstaja že konkretna nevarnost ponarejenega, nedomačega vina, kar gotovo škoduje razvoju domačega vinogradništva. Eden izmed glavnih smotrov razstave je namreč prav ta, da se valorizira domače in ne tuje vino.
Drugi vzrok je notranji ustroj konzorcija, za katerega nekateri mislijo, da njegovi odborniki delajo za plačo in da imajo od razstave razne finančne in druge koristi od razstave. Resnica pa je drugačna. Združenje sestavljajo samo vinogradniki, ki s požrtvovalnim neplačanim delom prispevajo, da se vinogradništvo v vasi razvija ali da bi se razvijalo in da bi vsakoletna razstava čim bolje uspela. Govorice o tem, da konzorcij služi denar, so razumljivo odbornike razjezile in jih potrle. Vendar je ob koncu prevladalo mnenje, da bi bilo škoda prav deseto, jubilejno razstavo prekiniti.
Za prihodnost pa ni še nič sklenjenega. V tej zvezi je Miro Sedmak povedal,' da je njihova prihodnost tesno povezana s stiki z drugimi vaškimi organizacijami, od katerih je odbor prosil več sodelovanja in več razumevanja. Važno je tudi sodelovanje mladine nasploh, predvsem pa mladih vi nogradnikov, ki bi morali vnesti v konzorcij novo vzdušje in pri
delu nov polet.
S. T.
Samo ob sebi se razume, da so si ljudje to urejali z vso skrbjo. Vodnjaki in kapnice so bili izredno pomemben element sleherne domačije ali vsaj vsakega naselja. Zaradi tega so vodnjaki in kapnice postali nekakšni spomeniki človekove borbe za obstanek tega področja, ki ima pravzaprav zanimivo podnebje, saj se lahko zgodi, da je vode na pretek, ali da pa ne pade kaplja dežja tudi po več mesecev.
Vodnjaki na Momjanskem niso kot konstrukcija nič kaj posebnega, le da imajo vodnjaki vča-ših «grla» iz enega samega kamna.
Bolj kot oblika vodnjakov so zanimivi viri vode, ki so zares poseben naravni fenomen Zelo zanimiv je izvir izpod Momjana, kjer voda vre iz luknje v veliki skali in šumč pada v kamnito korito, iz katerega se nato steka v dolino. Po dežju je izvir podoben močnemu slapu, tako da voda dere čez cesto. Včasih je ob takih priložnostih nevarno prečkati cesto, kajti toliko vode lije iz omenjenega vira. Ljudje pravijo, da je za skalo v hribu veliko podzemeljsko jezero, v katerem vode ne zmanjka. Prav gotovo ni mogel še nihče tega preveriti, vsekakor pa je vode v hribu veliko in če ni jezera, je prav gotovo veliko vode, ker je ne zmanjka nikoli. Z druge strani je gotovo tudi to, da vre voda iz globine, kajti tudi v najhujši poletni vročini je voda ledeno mrzla.
Zanimiv je tudi izvir izpod zgornje vasi v Oskorušu. Izvir so uredili pred 70 leti in ko človek vidi nenavadno zgradbo, ki jo je postavila neka družina iz Ozkoruša. da bi vasi zagotovili čim več vode, ima občutek, kot bi stal pred plavalnim bazenom ali pred bazenom za gojenje rib.
Po momjanskih gričih, vse od Kučibrega pa do Merišča, so vodnjaki zanimivi. To pa tudi zato. ker so po navadi na najvišjih legah gričev, tako rekoč po samem grebenu, pa čeprav bi bilo pričakovati, da bodo vodnjaki nekje v nižini, ker na vrhovih po navadi vode ni. Igra prirode pa je v ilovnatem terenu tukajšnjih predelov Istre svojevrstna. To pa so izkoristili ljudje, ki so si izkopali globoke vodnjake pa čeprav na gričih, da bi imeli vodo čim bliže domačijam, vasi pa so, kot smo že rekli, prav tako na gričih, na vrhovih.
Gornji del vodnjaka, tisti del, kar ga je nad zemljo, je iz kamna. In tudi v zemljo je še nekaj vodnjaka zidanega. Zidan pa je vodnjak v obliki soda, ožji na vrhu, širši v globini. Seveda brez dna. In še ena posebnost teh vodnjakov, vsaj nekaterih. V Istri ne poznajo drogov, kakršne vidimo v panonski nižini, namreč velikih drogov, ki olajšajo zajemanje vode iz globine. Ponekod v Istri imajo čez vodnjak železno ogrodje, na katerem je škripčevje za lažje «vlečenje» vode iz globine. Drugod pa so si pomagali tako, da so ob vodnjaku sadili drevo in škripec namestili na veji, ki je rasila nad vodnjakom. Ostalo vejevje so posekali, preostala veja služi svojemu namenu.
Pravzaprav je tako bilo nekoč. Danes si marsikje pomagajo z električnimi motorčki, ki poganjajo vodo po ceveh in so si mnogi napeljali .vodo po domovih, pa čeprav v vaseh vodovoda ni, kot smo že poudarili.
Kot vidimo, so vodnjaki in «Šterne» tu izgubili nekaj svojega nek j danjega pomena. Toda niso vsi tako «srečni», da bi imeli vodnja-
ke z motorčki in podobno. Marsikdo mora ob sušnem času daleč po vodo. Nekoč so ženske nosile škafe vode na glavi. Prinašale so jo iz bližnje «Šterne». Ob hujših sušah so odhajali po vodo z osli, z brentami, včasih celo s sodi, seveda z vozovi. Danes v takšnih primerih odhajajo po vodo k stalnim izvirkom z avtomobili ali s traktorji in naložijo na prikolico ne več sode ali brente, pač pa posode iz plastičnih snovi.
Pa tudi ta nekoliko sodobnejši sistem dovažanja vode bo kmalu prešel v —zgodovino. Prej ali slej bo namreč po preostalih zaselkih speljan vodovod. Še prej pa bi bilo treba poskrbeti za ohranitev vsega, kar je na tem področju starega in vrednega da se ohrani. Kustos etnografskega muzeja za Istro prof. Josip Miličevič je predlagal vodstvu istrskega vodovoda, naj bi začeli zbirati materiale za monografijo o tem, kako so se ljudje v notranji Istri oskrbovali z vodo v preteklosti. Časa za to ni veliko, kajti že prej smo rekli da zarašča vodnjake robila in kmalu bodo še preostali stari vodnjaki povsem izgubljeni, kot se to vidi v . zapuščenem Brdu.
T. F.
razstavi. Diplomiral je na akademiji v Ljubljani in doslej razstavljal v raznih krajih Jugoslavije, pa tudi v Trstu, Veroni in Vicen-zi. Tokrat se je predstavil s tremi sitotiski in z dvema «sestavljenkama» iz plastike. Milomir Jevtič pa je razporedil po podu prvega prostora sedem svojih svojevrstnih skulptur. Jevtič je iz Valjeva, živi pa v Ljubljani, kjer je tudi končal umetnostno akademijo. Njegova skulptura je zares svojevrstna, praktično gre za modeliranje betona, toda ne že strjenega, pač pa še v mehkem stanju.
V prvem nadstropju galerije se predstavlja svojevrsten kipar in sicer Tone Demšar, ki je po rodu iz Ljubljane, kjer se je rodil 1946, dokončal akademijo in se lotil kiparstva. Predstavil se je s šestimi skulpturami, pravzaprav nekakšnimi kompozicijami iz žgane gline in lesa. Les pravzaprav predstavlja le okvir, nekakšno posodo, v katero Demšar zgnete nekakšne vaze ali posode iz gline, nakar glino žge.
Ivo Mršnik je po rodu iz Knežaka pri Ilirski Bistrici, kjer se je rodil 1939. leta. Tudi on je diplomiral na ljubljanski likovni a-kademiji in je doslej priredil več razstav v Ljubljani in drugod po Jugoslaviji in leta 1969 dobil tudi že študentsko Prešernovo nagrado za slikarstvo. Ivo Mršnik se predstavlja z dvema velikima podobama v akrilu t~r z več manjšimi deli mešane tehnike ter z risbo, ki nosi naslov «Portreti NN-ov». Gre za trinajst različnih portretov, ki se vrstijo na dolgem traku. Tehnika, s katero je napravil to in še nekatera druga razstavljena dela, je pravzaprav oglje in kompiutrski trak. Pravzaprav ni nič drugega kot z ogljem izdelana podoba na — potrtet, pokrajina itd. — kompiutrskem torej na računskem traku. Ivo Mršnik posebno v dveh velikih slikah v «Figuri» in «Paru» kaže velik talent.
Stane Jagodič se je rodil 1943 v Celju. Šolanje je končal na ljubljanski akademiji in razstavljal že po mnogih mestih v Jugoslaviji, pa tudi daleč po svetu, tudi v Kanadi, v New Yorku, Hannovru, Atenah, Katovicah in drugod. Dobil je doslej že več priznanj in nagrad. Svoja dela ali bolje svojo tehniko je imenoval fotografi-ka. Razstavil je devet večjih del, ki jih naslavlja «Črni žarki», «Nova dimenzija», «Nekje v neskončnosti» in podabiio. Razstavil pa je tudi «leteči predmet» in sicer nekakšno skulpturo s svetlečo žarnico.
Zdenko Huzjan je iz Lendave in je najmlajši razstavljavec. Rodil se je leta 1948. Končal je ljubljansko akademijo in dobil že več priznanj, med drugim tudi Prešernovo nagrado, seveda' študentovsko, pa tudi drugo nagrado na lanskem piranskem ex tempore. Doslej je razstavljal v glavnem doma, sodeloval pc. je na razstavah v Avstriji in na Madžarskem, seveda tudi na mnogih domačih kolektivnih razstavah. Razstavil je devet velikih platen, ki so vsa «brez naslova» in v akrilu. Prevladujeta pri njem črna in plava barva in dajejo njegova dela bolj mračen, rekli bi turoben vtis.
munuiiiiiiimumimimiiiiiMumiiiuumiiimiiiumiiiiiiinitnniiiuiiiiiiiiiiimiiinmiiiiiuimuiuiiiiiMii
mmr ml giuseppa andreonua
Od upepeljevanja smeti bi mogli imeti koristi
GROSSETO, 4. — Pretekle dni so se v Punta Ala pri Grossetu zbrali na zasedanje strokovnjaki, ki so razpravljali o razpoložljivih energetskih virih. Na zasedanju je inž. Giuseppe Andreoni v svojem referatu govoril o tem, kako bi se dalo smeti koristne ie uporabljati. Vsako leto, je povedal inž. Andreoni, se v Italiji «ustvari» 14 milijoniov ton odpadkov, to se pravi smeti iz gospodinjstev in domov, pa tudi industrijskih odpadkov, ki jih moremo sežigati oziroma uničevati z izgorevanjem. če bi le polovico teh smeti in odpadkov uničili z izgorevanjem, bi pridobili toliko energije, da bi prihranili milijon ton nafte.
Inž. Andreoni pravi, da se bo morda komu zdelo to malo, kajti pri obilnih sto milijonih ton nafte, ki je uvozi Italija vsako leto, en milijon ton ni kdove kaj. toda v sedanjem varčevanju to vendarle nekaj pomeni. Pa še nekaj drugega je, česar ne smemo zanemariti. Gre namreč za bolj ekološko uničevanje smeti in odpadkov, kar v današnjih razmerah veliko pomeni.
V svojem izvajanju je inž. Andreoni podrobno obrazložil, kako se morejo smeti s sežiganjem uničevati ali, kot on pravi, upepe-Ijevati in sicer tako, da se «sprosti» v zrak čim manj penda in dima, upepeljevanje smeti pa ustvarja vročino, ki se more izkoriščati za segrevanje vode, s segrevano vodo ali bolje paro pa poganjamo turbine. Računi pravijo, da iz vsakega kilograma odpadkov dobimo 1500 do 1800 kalorij. kar nam da dva kilograma pare, za kilovatno uro električne energije pa potrebujem;) 4,5 do 5 kilogramov pare. Iz tega izhaia. da smo daleč od rentabilnosti, ki jo zagotavliajo velike centrale. Toda konkretni primeri, ki so jih preverili v Franciji, Zahodni
Nemčiji in Združenih državah, govore, da se to vendarle izplača.
Seveda je to možno le v večjih mestih, kjer se nabere več smeti, kajti za začetek bi morali razpolagati z določenimi količinami smeti in sicer najmanj z 200 ton smeti na dan. Sicer pa so tudi v Italiji že začeli s tem. V Milanu že delujeta dve takšni napravi, dve pa sta v gradnji, skupna zmogljivost vseh štirih obratov bo znašala upepelitev 2000 ton smeti na dan. Centrali imata zmogljivosti 59.200 kWa. Njihova zmogljivost se bo s priključkom dveh novih obratov povečala na
80.000.	Da to, ko bo dokončano, m majhna stvar, nam pove naslednji račun: Letna proizvodnja električne energije samo iz tega vira bo znašala pol milijarde kilovatnih ur elektrike. To pa je že proizvodnja srednje velike e-lektrične centrale.
V Genovi imajo upepeljevalnik z zmogljivostjo 600 ton na dan, v načrtu pa imajo še novo napravo za sežiganje in ob njen novo centralo z zmogljivostjo 10.000 kWa. Približno enako zmogljivost ima upepeljevalnik v Bologni, le da tu toplote, ki jo povzroča sežiganje smeti, ne uporabljajo za proizvajanje električne energije. V Rimu imajo štiri upepe-Ijevalnike z dnevno zmogljivostjo z 2400 ton na dan. Polovico toplote, ki jo pridobivajo iz tega, porabijo za razne tehnološke procese v samem centru.
Prejeli smo
SPUTNIK, mesečni izbor sovjetskega tiska in slovstva. Revija izhaja v ruščini, francoščini, angleščini, španščini, madžaršči ni ter italijanščini. Mednarodno uredništvo Moskva, Puškinov trg 2; uredništvo italijanske izdaje: Rim, Viale Gramsci 32.
SOBOTA, 5. JUNIJA 1376
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Poljudna znanost: Tolstojeva pedagogia 12.55 Komični jilmi: Nore glave in Eksplozija
13.30	DNEVNIK
14.00	Odprta šola — Tedenska oddaja o vzgojnih problemih
14.45	Roto 20, tedenski pregled italijanske kronike
15.45	126. obletnica ustanovitve karabinjerskega rodu
16.30	Program za najmlajše: Benove zgodbe
16.45	Flikove in Flokove zgodbe, risani film
16.50	Program za mladino, V iskanju novih iger
18.00	NOGOMETNA TEKMA: ITALIJA — ROMUNIJA
19.45	Volilna kronika in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	PARLAMI D’AMORE . . .
Letos jeseni bo Cesare Andrea Bixio star 80 let. Rodil se je 11. oktobra 1896 v Neaplju. Kaže, da svojega dolgega življenja Bixio ni potratil. Njegova bera je zares bogata, kajti v svoji dolgi ustvarjalni karieri je napisal oziroma skomponiral že nad 1300 popevk, med katerimi so nekatere, ki bodo ostale trajno veljavne in to ne le v Italiji, pač pa tudi drugod po svetu. Kdor Bixia pobliže pozna, meni, da ima ta zares ploden neapeljski ustvarjalec še veliko drugih popevk, ki pa jih ni dal v svet 22.05 A do Ž: dogodek kako in zakaj?
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
15.00	Kol. dirka po Italiji, 15. etapa in razprava o njej
18.00	Rubrike dnevnika 2 18.25 POP KONCERT
19.00	Kratke vesti dnevnika 2 19.02 Sobotni šport: OLIMPIADA
Nocoj pride na vrsto tretje nadaljevanje, ki bo ponovno razpravljalo o olimpijskih igrah v Montrealu, do katerih nas loči le dober mesec. Vsaka specialnost se obravnava posebej. Danes bo govor prvenstveno o jahalnih športih
19.30	Volilna tribuna
19.40 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.45	VZGOJNA PROBLEMATIKA
Eno leto. od veljavnosti delegiranih odlokov
21.50	Je glasba in glasba, enajsto nadaljevanje
Oddajo pripravlja Vittoria Ottolenghi, sodelujejo pa Little Pla-yers, Arlequin Theater z Dunaja ter vrsta znanih umetnikov
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
17.20	Veliki raziskovalci
18.10	Obzornik
18.25 Nogometna tekma HAJDUK — ČELIK, prenos iz Splita
20.30	DNEVNIK
20.50	Tedenski zunanjepolitični komentar
21.00	MOŽ, KI SE JE MANJŠAL, celovečerni film
Film je leta 1957 napravil Jack Arnold, v glavni vlogi nastopa Grant Williams.
Režiser Arnold je večino svoje ustvarjalnosti posvetil filmski znanstveni fantastiki. Med njegove najbolj uspele filme spada tudi film «Mož, ki se je manjšal». To je zgodba o nesrečnem človeku, ki se je pod vplivom neznanih kemičnih reakcij na koži začel manjšati, dokler se ni «skrčil» v velikosti atoma. Seveda se mu je celoten svet docela spremenil. Režiser Arnold je pri psihološkem orisu junakovega doživljanja novega sveta dosegel skoraj že poetično moč, posebno ob koncu, ko se «človeček» v novem, lepšem in tudi bolj harmoničnem svetu znajde in s stanjem sprijazni
22.20	Moda za vas
22.30	DNEVNIK
22.50	SLOVENSKA POPEVKA 76
Ljubljanska televizija bo nocoj ob 22.50 oddajala zaključni večer letošnje jubilejne Slovenske popevke
Ob festivalu bodo v posebni televizijski oddaji združili vse po-. . p^yke, ki jih je občinstvo nagradilo v 14 letih festivala
Koper — barvna
17.00	Rokomet: JUGOSLAVIJA — SOVJETSKA ZVEZA
18.30	Nogomet: HAJDUK — ČELIK, prenos iz Splita
20.30	Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK
21.30	O spovedi gospoda Ciappelletta (iz Dekamerona)
22.10	Tveganje, serijski film
23.00	Mladi Garibaldi, peto nadaljevanje 00.05 SLOVENSKA POPEVKA 76
Zagreb
16.45	Koledar
16.55	PLUS PET
17.55	KAPETAN MIKULA MALI
21.00	Pet lahkih kosov, film
TRST A
7.15, 8.15, 13.15,	14.15, 20.15
Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Simf. glasba; 18.50 Filmska glasba; 19.10 Bazilika v Ogleju; 20.00 Šport; 20.50 «Odskočna deska»; 21.20 Ritmični orkester; 22.30 Glasba za lahko noč.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30,
18.30	19.30, 21.30 Poročila; 8.40 Glasba; 10.00 Z nami je; 11.45 Prisluhnimo jim; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 15.35 Italijanski zbori; 16.00 La Vera Romagna; 16.30 Z nami je...; 17.15 Orkester Borgesi; 17.45 Partizanska bolnišnica Zalesje; 18.00 Glasba po željah; 19.00 Vročih 100 kW; 19.35 Domače viže; 20.00 Prenos RL; 20.30, 21.35 in 22.35 Glasbeni vikend.
RADIO 1
7.00,	8.00,	13.00,	15.00,	19.00
Poročila; 8.30 Jutranje popevke;
9.00	Vi in jaz; 10.00 Radijska razprava; 11.30 Lahka glasba in še kaj; 13.30 Volilna kronika; 13.40 Klavirske skladbe; .14.05 Preizkušajo se diletanti; 14.40 Orkestri; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.40 Veliki variete; 17.50 Giro d’Italia; 18.00 Nogometna tek-
ma Italija - Romunija; 20.15 Cbe-rubinijeva «Medea»; 22.35 Plošče.
RADIO 2
7.30, 8.30,	13.30,	15.30.	19.30
Poročila: 8.45 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Ponev-ke; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Poje Leila Selli; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Alto gradimento; 14.00 Plošče; .15.00 Pariški program; 15.40 Klavirske skladbe; 16.35 Filmska glasba; 17.30 Posebna radijska razprava; 17.50 Kič;
18.30	Vesti in Giro d’Italia; 19.55 Supersonic; 21.30 Popoff.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00, 14.00, 16.00,
20.00	Poročila; 6.15 Danes za vas: 7.20 Rekreacija; 7.50 Na današnji dan; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Glasbena pravljica; 12.03 Sedem dni na radiu, 13.10 Godala v ritmu;
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40 Domači napevi; 14.30 Priporočajo vam... ; 15.05 S pesmijo po Jugoslaviji; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 S knjižnega trga; 13.05 Na poti v Colombo; 19.05 Poletni divertimento; 20.40 Ansambel Francija Puharja; 20.50 Lahko noč, otro-cil: 21.00 Slovenska popevka 76; 22.15 Za prijetno razvedrilo: 22.30 Oddaja za izseljence: 00.05 S pf smijo v novi teden; 2.03 Zvoki iz naših krajev; 3.03 Glasbena skrinja; 4.03 Koncert po polnoči; 5.03 Lahke note.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Slabo posredovane novice utegnejo ustvariti nesporazum. Najmlajši bodo v družini povzročili spor.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pokažite več smisla za prilagodljivost. Da bi povečali svoj ugled, se oprite na svojo previdnost.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Skušajte svojo vlogo odigrati do konca. Izredno ugodni izgledi za vaša čustvena razmerja.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne udeležite se slabo pripravljenega podviga. Odpuščena vam bo napaka, ki ste jo bili storili.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Danes se boste izkazali predvsem v reševanju nekaterih večjih vprašanj. Vaš načrt bo deležen splošne podpore.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pazite se pred spletkami in nevarnimi iluzijami. V čustvenem pogledu boste imeli uspeh.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.)
Ugoden razvoj vašega poslovnega delovanja bi utegnil ogroziti pretiran ponos. Bodite predvsem objek-tivni.	.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22-U-l Idealno bi bilo združiti odločnost z elastičnostjo. Bodite izredno pre' vidni v pogledu svojih ocen.
STRELEC (od 23.11. do 20.120 Če vam uspe najti ustrezno moZ' nost, bo vaša akcija uspela. Priljubili se boste neki osebi.
KOZOROG (od 21.12. do 20. W Svoje poslovne možnosti skusajt® razviti z nadaljnjimi uspehi. Veselo vzdušje med starimi PrlJ
3DNAR (od 21.1. do 19-2-) topil je trenutek, da pregled svoje poslovanje. V ,d°ve® venem razmerju bo prišlo :orazuma.
[BI (od 20.2. do 20.3.) Z ae-o energijo se lahko lotite^ ka
ga si bodi podviga. Skušaj
ivoljiti potrebe najbližjih.
IZBORIZDELA
«
Včasih samo za moške
Stroga pravila za sprejem v klub — Ženske so dobrodošle, a v spremstvu , mož — S kravato ali v afriški narodni noši — Večine članov ni v Keniji
OD NAŠEGA DOPISNIKA V LUSAKI
NAIROBI, junija — Mister Hobson, mladosten, marljiv mož. Je v 9. nadstropju sicer 27 nadstropij visokega modernega arhitekturnega termitnjaka poslovno priljudno polagal predme prenočitvene priložnosti. Hotel A je odpadel, ker je bil predaleč. Hotel B, ker je bil blizu, a mi ga je odsvetoval. Potlej se je spomnil: nekaj predstavnikov OECD (sodobni svet je svet kratic in tudi UNCTAD — kar je spet kratica — ne more brez njih) je odpovedalo rezervacije, torej se bo dalo najti kaj v Nairobi Clubu.
oni v kratkih hlačah in dokolenkah, kot se za tukajšnje podnebje spodobi, tretji s pipo.
Moški svet —najbrž v skladu z izročilom angleških klubov — poseda redkobesedno, če že kaj spregovori, je besed malo in sploh niso hrupne.
Tišina in zbranost sta striktno spoštovani zapovedi. če koga kličejo na telefon, pride služabnik v sobo ali pub s črno tablo, na kateri je s kredo napisan priimek klicanega, in jo molče nosi mimo sedečih bralcev ali pivcev.
Tudi če kdo iz veselja ali žalosti ali kratko malo iz navade srkne kapljico preveč zato še ne razgraja, kaj razgraja, še glasu ne privzdigne.
Dostojanstvenost je splošna, pa naj je včasih še tako dolgočasno.
še najživahneje je v klubskem baru pred restavracijo v pritličju. Tja se opoldan — ob sobotah in nedeljah — podajo šponno razgreti člani in članice v belih hlačah in strajcab, belih krilih in bluzah.
Sicer pa so pravila oblačenja za večerne ure takale Moški: suknjič, dolge hlače, lasno'. kravata. Dama: dolgi rokavi, krilo, ali kvečie-mu hlačni kostim. Kdor pri de v narodni afriški noši. iahko pride
Otrokom do šestnajstega leta in domačim živalim vseh vret vstop v klubske prostore ni dovoljen Kar zadeva seznanjanje, je Še najbolj podobno tisti oguljeni anekdoti o dveh bro-dolomsklh Angležih, ki sta na robinsonskem otoku prebila pet let ali kaj. ne da bi med seboj spregovorila besedo — ker pač ni bilo tretjega, ki bi ju seznanil...
Na Nairobi Hill, ki se po-jožno razprostira nad glavno avenijo Uhuru (svoboda), stoji enonadstropna stavba s klasicističnimi belimi stebri ob vhodu, sicer pa rjav-kastosivo kamnita, s patino triinšestdesetih let na plečih
Klub, čisto pravi angleški,, se pravi izrazita moški družbi namenjen je dete prvih let angleške kolonizacije Vzhodne Afrike nasploh in Kenije še posebej. Tudi na\'z-ven je prevzej grb m geslo 1888 ustanovljene Imperialne vzhodnoafriške družbe, pred hodnice britanske kolonizacije tega dela celine.
Geslo je: Tight and Liberty — svetloba in svoboda.
Nairobi club so ustanovili 1901, 1913 pa so ga preselili v stavbo ob Ngong Road.
Kako postaneš član kluba? sem vprašal mr. J. Hender-son-Begga, klubskega tajnika., moža pri petdesetih z izrazito oksfordskim akcentom.
»Klub je odprt za vse. S pogojem, da bodočega člana predlaga en član in da kandidaturo podpre še en član Potlej posebni odbor glasuje o sprejemu A to še ni dokončen sprejem. Najprej pride trimesečna kandidatna doba. Po treh mesecih sprejemni odbor ponovno glasuje«
Tako postane, kdn<- postane, polnovredni član Ce je moški seveda.
Samo moški rod ima namreč aktivno in pasivno volilno pravico.
Nežni spol? Zanj je možna druga kategorija, »imenovana članica«, spet s pogojem, da je njen mož član kluba. Ka' se mladih obeh spolov tiče, so lahko juniorski člani, kat pa če je oče član.
Mister Hendereon-Begg se komaj opazno nasmehne. »V bistvu je to še zmerom mo-
ški klub, v skladu z znano tradicijo londonskih klubov Nekoč ženskam vstop sploh ni bil dovoljen. Zdaj so dobrodošle, v spremstvu mož.«
Velik prelom, da tako rečem, so napravili jeseni 1974. ko so ženskemu svetu dovolili obiskovati »glavno moško klubsko sobo«, po šesti uri zvečer. Vendar med tritedenskim bivanjem v klubu nisem niti enkrat zvečei našel v širni dvorani v pri tličju z usnjenimi naslonjači, kaminom, podobo kraljice Elizabete II s soprogom, kupom časnikov in revij pa slovarjev in leksikonov — nobene dame.
Vstop je damam torej dovoljen, toda ne vstopajo. Baisi gredo v prvo nastropje. v drugo klubsko sobo z razgledom na kot miza ravno ploskev ljubosumno negovane m varovane anvieš.k» tra te — enega od dveh pravih igrišč za kriket v Keniji.
V istem nadstropju je bo-gato založena kniižnlca. De' kniig je dragocen prispevek Afrikani, dokumentom in knjigam o afriški zgodovini 'n je zato pod vladnim varstvom; ni ga mogoče izvoziti.
R3c!kofaesedni moški svet
S tem pa seznam klubskih nepremičnin še zdaleč ni izčrpan.
Zraven glavne moške klubske sobe v pritličju je »pub«, nekaj kar je še najbolj podobno naši pivnici, z visoko nasajenimi scoli ob točilni mizi m mizami v ozadju. Na stenah — vse te pa so tako kot pohištvo iz trdega, trdnega lesa. — fotografije s srečanj v kriketu med Naseljenci in Uradniki — izpred 30, 40. petdesetih let. Na drugi steni karikature znanih članov kluba — ta v jahalnih,
Tako sem v slabih treh tednih razen s tajnikom imel priložnost spregovoriti nekaj besed samo z gentlemanom pri petdesetih srednjih let z brki à la David Niven. Ko sem zjutraj čakal na taksi v mesto, je deževalo. Imel sem dežnik, gentleman pa ne. Pa sem mu podržal dežnik do parkinga, Ker sem gledal v tla, izogibajie se luž. sprva nisem videl, pred kakšnim vozilom sva se ustavila.
Mister Z je ponudil, da me popelje v mesto. Zakaj pa ne, če imaš prvič (in najbrž zadnjič) v življenju priložnost voziti se z rolls roy-ceoro..
Mister Z je s tipičnim angleškim understatement blago deval v nič avto, češ, 25 let je star in levi brisalec ne dela zmerom, kadar bi bilo treba. Toda ekskluzivna limuzina mu je vseeno očitno bila pri srcu: kako tudi ne — v vsakem človeškem bit ju je nekaj snoba.
Sicer pa na klubskem par-kingu ni kakšnih izjemnih avtov.
Klubska restavracija je izbrano urejena: beli zidovi, zamolklo rdeče tapete na njih, oeli prti, rdeči senčnici na svetilkah (na vsaki mizi posebej). Pridušena svetloba torej, ob pridušeni plesni in zabavni glasbi, zakoreninjeni v repertoarju šestdesetih let. Težka srebrnina z monogrami kluba, izbran porcelan.
Kosilo stane 22 šilingov, se pravi okoli 2,5 dolarja, večerja 25 šilingov. Pet do šest jedi. Za posladek samopostrežba z mizo z najmanj štirimi vrstami kolačev, dvema pudingoma m sadno solato. Pa pet, šest vrst sira.
Brez opravičila, češ, to je le skopi in nepopolni oris: tak je pravi pravcati angleški klub na Nairobijskem griču. Tudi ta ustanova ne more mimo reke časa: od 3.500 članov jih je samo še 1.500 v Keniji.
JOŽE ŠIRCELJ
Šeški glas © Cankarju
Stoletnica Ivana Cankarja je odmevala in še odmeva tudi v češkem in slovaškem kulturnem krogu, tem bolj, ker je bil Cankar izmed vseh slovenskih pisateljev največ prevajan v češčino in slovaščino. Bibliografija prevodov iz slovenskega leposlovja, ki jo je leta 1971 priobčila revija »Le Livre slovène«, navaja več ko dvajset knjižno izšlih prevodov Cankarjevega dela v češčino in slovs-ščino. Med najnovejšimi češkimi prispevki ob Cankarjevem jubileju naj omenimo dva sestavka, ki sta izšla v majniškem zvezku revije »Program«, ki jo izdaja. Državno gledališče v Brnu. Znani moravski slovenist prof. dr. Viktor Kudèlka, je tu priobčil poglobljeno zajet esej »Cankarjev donesek v moderno dramatiko«. Pisec izpričuje tudi v tem eseju temeljito poznanje slovenskega slovstva, posebej še Cankarjevega dela. Le-tega postavlja v generacijski okvir razdobja 1897— 1912, ko je Cankar spisal sedem dramatskih del in ko je evropska dramatika zaživela v znamenju najznačilnejših avtorjev, kot so bili Ibsen, Strindberg, Hauptmann, Maeterlinck, Shaw, Cehov in Gorkij. V luči njihovih dramatskih prelomov in novoromantičnega stila označuje dr. Kudèlka idejni, umetniški in socialni značaj Cankarjevega, kakor
zatrjuje, mednarodno pomembnega dramatskega dela. Ob koncu svojega razglabljanja sodi češki literarni teoretik in kritik: »Ne samo danes, ob stoletnici pisateljevega rojstva in po več ko petdesetih letih, ki so minila od njegove smrti, se slovenski in inozemski gledalci vedno znova vračajo k Cankarjevim dramat-skim spisom, ki jih ne nehajo vznemirjati in izzivati. Zakaj jasno je, da ti spisi niso samo elegičen epilog nekemu odmirajočemu zgodovinskemu razdobju, niso zgolj pričevanja o razredni krutosti dob, ki se nikdar več ne vrnejo, ampak so tudi in predvsem dramatske upodobitve človeške usode, seštevek nadosebnih izkušenj, takih, kot jih je zmožen položiti v svoje delo samo dozoreli umetnik, bitno združen z življenjem in kulturo svojega naroda.«
Drugi sestavek v tem zvezku brnskega gledališkega glasila je spisal mednarodno znani slovenski režiser in gledališki teoretik Emil Frelih, ki ima že dokaj časa tesnejše vezi z gledališčem v Brnu. Njegov prispevek je naslovljen:	»Odrska
uglasbitev Cankarjevih spisov«. Tu obravnava učinke in vplive Cankarjeve dramatske in pripovedne ustvarjalnosti na naše in tuje glasbeno področje — to pa je téma, ki smo o nji ob Cankarjevi stoletnici kaj malo izvedeli. Uvodoma ome-
nja Frelih odmev Cankarjevega dela na čeških odrih, nato pa najprej opozarja na Matije Bravničarja operno prireditev Pohujšanja v dolini šentflorjanski (premiera v sezoni 1929—1930). Dve leti pozneje je nemški skladatelj Alfred Mahovsky presenetil s svojo gledališko-glasbeno kompozicijo Hlapca Jerneja. Tega spisa se je z glasbenimi prijemi lotil tudi Bravničar in pripravil opero, ki je Cankarja zanesla na oder ljubljanske Opere v sezoni 1940—1941. Pohujšanja v dolini šentflorjanski se js z opernimi prijemi lotil tudi Mihovil Logar in sicer na podlagi srbskega prevoda. V nadaljnjih izvajanjih se Emil Frelih zaustavlja še pri Cankarjevem novelističnem tekstu, ki mu je dal L. M. Škerjanec glasbeno-koreo-grafsko podobo. Hlapca Jer neja se je glasbeno lotil tudi hrvaški skladatelj Anton Dobronič, Krešimir Fri-bec pa je leta 1952 ustvaril opero — oratorij Hlapec Jernej. Svojevrstno je obdelal motiv Pohujšanja v dolini šentflorjanski Dragu-tin Savin na podlagi lastnega libreta in leta 1957 vpeljal Cankarja v zagrebški radio. Tako je Emil Frelih sezneanil češko kulturno javnost z najmanj znanimi umetniškimi odmevi Cankarjevega nesmrtnega dela.
BOŽIDAR BORKO
Vojna, mm, fantazija
Zavezniški padalci, ki se proti koncu druge svetovne vojne spuščajo pri Arnhemu. Boj za oblast med ambicioznimi nunami. Državljanske vojne v vesolju. Mednarodne intrige in severnomorska nafta. To so teme štirih najnovejših filmov, ki jih trenutno snemajo na angleškem otoku.
»A Bridge Too Far« — »Most predaleč« (smiselno lahko tudi »peti most«) — je (oziroma šele bo) vojni
spektakel o znani bitki pri Arnhemu na Nizozemskem. Tu so se septembra 1944 spustile britanske sile s ciljem, da zasedejo pet mostov na spodnjem Renu in tako odpro pot zavezniškim oklepnim silam pri prodoru v Nemčijo. Slabo vreme, smola in nevešče vodenje pa so povzročili, da tanki niso mogli doseči zadnjega, petega mostu pri Arnhemu. Po dolgi bitki so zavezniške padalske sile podlegle Nem-
cem. In to je v bistvu.celot-na zgodba tega najnovejšega britanskega filma, ki ga ne snemajo pri Arnhemu — mesto je namreč povsem prenovljeno — ampak kar pri Deventerju v Angliji, ki ima skoraj natanko tak most kot tisti usodni pri Arnhemu. Producenti so filmu namenili ogromno denarja — 25 milijonov dolarjev. Pri filmu sodeluje 350 »zaresnih« padalcev britanske vojske, tankovska
enota, oklepna vozila, stara letala »dakota« ... Režiser filma je Richard Attenbo-rough (posnel je odlični film »O, kako ljubka vojna«), vojaški svetovalec pa je generalmajor John Forst, ki je med vojno kot polkovnik sodeloval v bitki pri Arnhemu in zasedel del »petega mostu« ter ga tri dni branil pred prodirajočimi Nemci. V filmu ga igra Anthony Hopkins, poleg njega pa v spektaklu nastopa še dolga vrsta drugih znanih imen: Dirk Bogarde, Michael Carne, Sean Connery, Laurence Olivier, Liv Ullmann, Maximilian Schell, James Caan, Gene Hack-man in (seveda) Robert Red-ford. Producenti upajo, da bodo s to parado slavnih imen dobili z obrestmi povrnjen vloženi denar.
Oblast v samostanu, bitka, ki spominja na škandal Watergate, je tema filma »Opatinja«, ki ga tudi šele snemajo v Angliji. Filmska pripoved temelji na knjigi »Opatinja iz mesta Crewe« britanske pisateljice Muriel Spark, ki je dogajanje postavila na angleška tla, film pa se odvija v ZDA. Film kljub temu snemajo v bližini Londona. Nune volijo svojo novo predstojnico. V središču spletk in boja za stolček je sestra Aleksandra — nixonovska osebnost, ki jo igra Glenda Jackson. Nastopa tudi sestra Gertru-da — igra jo Melina Mer-couri — in sicer leta s helikopterjem po svetu In nadzoruje župnije, ki pripadajo samostanu, in se po »vroči liniji« prepira s sestro Aleksandro. Podobnost z dr. Kissingerjem nikakor ni slučajna. V celoti gre za »ženski« film (le kdo si drzne trditi, da scenaristi ne pišejo več dobrih vlog za ženske), v katerem nastopa tudi pra-dama otoškega teatra in filma Edith Evans, ki — kot opatinja — s svojo smrtjo povzroči boj za oblast. Vsekakor zanimiv prijem. Film je »črna komedija«, trdijo njegovi ustvarjalci, študija o oblasti in korupciji. Nune so poleg le po naključju.
Eden izmed odličnih britanskih igralcev sir Alee
Guiness nepričakovano nastopa v filmu »Zvezdne vojne«, ki ga sedaj končujejo v filmskem mestu Elstree blizu Londona. Film, ki je zmes znanstvene fantastike in avanturizma, se dogaja v nekem drugem osončju, v neki drugi galaksiji, čas dogajanja pa je lahko preteklost, sedanjost ali prihodnost. Guiness igra Bena Ke-nobija, poslednjega iz skupine viteških zaščitnikov miru in pravice, ki so vladali pred krvavo državljansko vojno. Modri in častitljivi Ben Kenobi mora navzlic svoji miroljubnosti neprestano vihteti svoj iazarski meč. Podobno kot sv. Jurij mimogrede prebode tudi nekaj zmajem podobnih pošasti, poiskati mora tudi ugrabljeno vesoljsko princeso, vrh vsega pa ga vseskozi ogrožajo temne sile grozečega galaktičnega imperija. Pravijo, dà je bil Guiness vzhičen nad originalnostjo snemalne knjige. Film snemata producent Gary Kurts in režiser George Lucas, ki sta pred tremi leti ustvarila sijajni film »Ameriški grafiti«. Mogoče Guiness — vesoljec le ne bo tako slab ...
In še en »futurološki« film: »Sweeney«, ki posega v (bližnjo?) prihodnost, ko bo Britanija s pomočjo nafte iz severnega morja postala ena izmed pomembnih naftnih veselil. Izraz »sweeney« pomeni Angležem približno tisto, kar Ljubljančanom intervencijska skupina z »marico«. V novi — »naftni« — situaciji nastopa ta »leteča« skupina londonske policije proti mednarod-n zarotniški skupini, ki hoče z izsiljevanjem in umori prisilili člana britanske vlade, da bi spremenil svoje stališče na neki pomembni mednarodni konferenci glavnih naftnih proizvajalcev. Sodeč po tem, da je istoimenska televizijska nadaljevanka zelo priljubljena pri otočanih, bo film verjetno »vlekel«. In tudi namig na ponovno pridobljeno slavo in moč Britanije nosilcem nekdanjega imperija dobro dene.
MITJA MERŠOL
Latinska Amerika
Boj
za drugo neodvisnost
Lastna naravna bogastva naj bi iztrgali iz rok
tujega kapitala
»Varovati se moramo pred tem, da ne 'oi zašli, ko se osvobajamo ene nad-viade, v drugo. Ne verjamem veliko tej gospodi, ki tako vneto hvali delo naših šampionov svobode. Odkod ta žeL)a~ZDArda naglo~~aicreditirajo ministre. pošiljajo delegate in priznavajo neodvisnost španske Amerike, ne da bYjih k temu silila kakršnakoli nuja? Prijatelj moji ;e čudna stvar...«
Tako je pred stoletjem in pol zapisal Cilenški politik m trgovec Diego Portales. Ti uranjeni dvomi in opozorila so se izkazali za upravičene: ZDA so bile Jugu zvest zaveznik pri izpodrivanju Spancev kot kolonialnih gospodarjev, kmalu so priznale neodvisnost novorojenih držav, toda začele so svojo »kolonizacijo z nasmeškom«, kot so v Latinski Ameriki to veliko pozneje ocenili. In rezultat? Glavne ulice m avenije latinskoameriških metropol se ne razločujejo veliko od velikih mest v Severni Ameriki. Seveda, če se ne oziramo na konflikt med revščino ljudstva in razkošjem železobe-tonskih poslopij in neona. Na velikih neonskih napisih beremo, kot da bi bili na kateri od glavnih newyorških avenij- R. C. A., »Good year Tire and Rubber«, »The Dow Chemical Company«, »General Motors«, »Hewlett Packard«, »Sears Roebuck« ... in še na desetine drugih imen znanih ameriških (večnacionalnih) družb.
Veliko pove že naslednji podatek: le v Mehiki ima na primer od 180 največjih ameriških večnacionalnih družb 162 kar 412 svojih podjetij. Sicer ta podjetja bolj kot v večini drugih latinskoameriških držav delajo pod nadzorstvom državne ekonomije in z nekakšnim že običajnim dodatkom v samem naslovu firme, kot na primer: »Black & Decker de Mexico«.
Prilagajanje kapitala
Taki so razlogi za hudo nezadovoljstvo med delom latinskoameriških državnikov, katerih politični programi se dosledno podrejajo trajnejšim nacionalnim interesom. Iz nesprijaznje-nosti s takšnimi razmerami pa izvira vrsta akcij, za katere vedno pogosteje uporabljajo izraz »boj za drugo
visnost«, tokrat ekonomsko, faradi nacionalne blaginje so vse ice v zvezi z odkrivanjem nafte, ta in drugih hidrokarbonov na jnalnem ozemlju prihranjene za tako kot tudi eksploatacija, /a in rafiniranje, tuja in _do-t trgovina... Rok, ko bo začelo ;ljati, je 31. december 1975.« ikon o nacionalizaciji nafte v Vesli, katerega odstavek smo citi-pravzaprav sodi v prvi del boja iške Amerike za »drugo neodvis-<. Ta del boja je usmerjen v to, i plodove lastnih naravnih boga-iztrgali iz rok tujega kapitala in irihranili zase. Z več ali manj ha se je ta proces začel v tride-letih tega stoletja v Mehiki (s enasovo nacionalizacijo naftne in-nje), nadaljeval po drugi svetovni i v Argentini, Peruju, Allendeje-čilu, še vedno pa traja v Vene-in nekaterih drugih državah, izkoriščanjem naravnih bogastev iške Amerike so se velikanska it v a jela stekati v ekonomijo ve-la s severnega brega Rio Grande, obena gospodarska analiza pa m usala niti v grobem zajeti vsote, oče je le ugibati na temelju po-;znih podatkov.	.
bogate rudnike železove iride v smeli so severnoameriške družbe ai vložile nekaj manj kot 150 mi-ov dolarjev. Že leta 1975, v prvem no njihovi nacionalizaciji,_ so do-:i od rudnikov prinesli državi do-deviznih sredstev, da je lahko bam plačala vso odškodnino m ? ostalo v državni blagajni kakih
rf! januarja tega leta v Venezueli )i nacionalizirali bogatih naftnih j bi večnacionalne naftne družbe adnjih pogodbah in koncesijah, ki ib imele v rokah, potegnile tri do milijarde dolariev na leto. edalje večja odločnost držav te-območja, da bodo nacionaliziralo like in druga naravna bogastva y lasti (štiri netine v ameriški), je avno privedla do tega, da so last-kaoitala ieli drugače ravnati, ka-a usmerjenega v plasma v Latin-Ameriko. Kanita! se ie namesto v raktivne dejavnosti naglo nre-erjal v vlaganja v predelovalno strij o.
■ prejšnjem desetletju so severno-riške investicije v surovinsko pro-injo Latinske Amerike naraščale ,6 odstotka (v zadnjih letih so jele
upadati tudi v absolutnih zneskih), vlaganja v predelovalno industrijo pa se naglo povečujejo: za 12,8 odstotka. Ce bi izvzeli nekaj držav, ki nimajo bolj razvite industrije, odpade v večini drugih, zlasti v Argentini, Mehiki in Braziliji, približno 70 odstotkov ameriških vlaganj na tamkajšnje podružnice velikih večnacionalnih predelovalnih družb. Taka vlaganja pa niso majhna: že na pragu tega desetletja so znašala kakih 15 milijard dolarjev.
Ta novi prodor kapitala je imel sprva nedvomno velik delež pri naglej ši industrializaciji nekaterih držav. Prodor je bil večji, industrializacija pa naglejša tam, kjer je bila lokalna zakonodaja naklonjena ohranjanju predvsem interesov tujih lastnikov. V tem je najbrž vsa skrivnost »brazilskega gospodarskega čudeža«
Ko so leta 1967 generali na oblasti zaupali profesorju ekonomije Antoniu Delfini Nettu načrtovanje nove ekonomske politike Brazilije, ni bilo treba dolgo čakati na nagel tempo industrializacije, takšen, kakršnega še niso zabeležili. In to so dosegli z nekaj potezami peresa zakonodajalcev; le-te so izražale filozofijo: bodimo odprti za vse tuje investitorje brez kakršnihkoli omejitev, zagotovimo jim stabilnost in varnost poslovanja, vlagali bodo kapital v vrsto tovarn, nas pa vse to ne bo stalo nič.
Zgodba brez srečnega konca
Do novega dotekanja kapitala je zares hitro prišlo. Avtomobilska industrija, ki se je šele začela postavljati na noge v šestdesetih letih pod dirigentsko palico A. N. Netta, je na primer zabeležila izredno naglo rast. Svoje tovarne so poleg prejšnjega Volks-wagna postavili še Ford, General Motors, Chrysler, Toyota, Fiat in drugi. Po Nettovem načrtu naj bi BrazTija do leta 1980 dosegla proizvodnjo milijon avtomobilov, že leta 1973 pa je s tekočega traku prišlo kakega pol milijona vozil. Proizvodnja televizorjev je praktično iz nič v enem samem desetletju dosegla 600.000 aparatov na leto, izdelali so milijon hladilnikov, železarne so dale na tržišče 12 milijonov ton jekla itd.
Da bi preprečili inflacijo, ki bi omajala zaupanje tujega kapitala, je Brazilija več let umetno vzdrževala enako vrednost nacionalne valute, če-
prav so domače cene ves ta čas naraščale. Ceh za to je plačalo prebivalstvo: njegova realna kupna moč se je v desetih letih zmanjšala za 69 odstotkov. Navidezni napredek je prinesel dokaj ugoden položaj več sto tisoč na novo zaposlenim in še posebej ozkemu krogu domačih kapitalistov, ki so si iz tujine nagrabili velike dobičke. Hkrati pa se je v državnem proračunu delež dajatev za zdravstveno zaščito prebivalstva zmanjšal od 12,6 odstotka, kolikor je znašal leta 1968, leta 1973 na 5 odstotkov.
Zaradi vsega tega je »brazilski boom« — v tem so si dokaj edini vsi naprednejši latinskoameriški ekonomisti — zgled, ki ga države tega območja in države v razvoju zares ne bi smele posnemati. To je zgodba brez srečnega konca. Taka pot prinaša v prvi fazi — kadar je usmerjena stihijsko, tako kot v Braziliji — uspehe: velika vlaganja kapitala pomenijo novo industrijo in nova delovna mesta, visoko stopnjo celotne gospodarske rasti, proizvodnjo (»doma«) sodobnih artiklov, ki so jih dotlej uvažali. Pod vplivom velikih vlaganj tujega kapitala lahko v tej prvi fazi prikrijejo drsenje države v vse večji plačilni deficit.
»Brazilski čudež«, ki je bil mogoč predvsem zaradi sodelovanja več sto ameriških družb, še ni bil deležen ustrezne analize ekonomskih strokovnjakov. Poznamo le nekaj golih podatkov. Na primer, da se je vrsto prvih let plačilni deficit sukal okoli znosne vsote, približno milijarde dolarjev. To mejo pa je prestopil prvič leta 1973, a že v prvih štirih mesecih prihodnjega leta je znašal primanjkljaj približno milijardo in pol. Ali pa da so se dolgovi v tujini lani zaokrožili na približno 15 milijard. In kar je najhuje: potrošniška moč se izraža v manjšem delu dobro situiranega prebivalstva in je precej izčrpana — avtomobili, televizorji, hladilniki so že nakupljeni, 80 odstotkov drugega prebivalstva pa živi v razmerah, ki jim še dolgo ne bodo dovoljevale, da bi si kupili take reči.
Zadnje potovanje brazilskega predsednika Geisela po industrijsko nerazvitih državah je imelo cilj, poiska ti izhod iz že zares hudih notranjih gospodarskih težav. Prioritetne teme pogovorov, ki jih je imel predsednik, so bile: kako naj bi odložili poravnavo dela zapadlih dolgov, kako naj bi tuje družbe pomagale Braziliji zmanjšati zunanjetrgovinski deficit (te družbe sodelujejo pri brazilskem izvozu s 40 odstotki, a od tega država nima veliko koristi), kako pripraviti zasebni kapital, da ne bi zmanjševal vlaganj v brazilsko industrijo, kar so jeli opažati v prvih znamenjih zasičenosti lokalnega tržišča.
Dobiček brez tveganja
če v Braziliji še niso raziskali, kaj vse se je v zadnjih letih pravzaprav zgodilo (jasno je le, da so nekje naredili hudo napako in kreatorja »gospodarskega booma« Netta so zamenjali), bodo tudi za tamkajšnje ekonomiste . poučne ugotovitve njihovih mehiških kolegov Bernarda Sepulveda in Antonia Chumacera, zbrane v knjigi »Tuja vlaganja v Mehiki«.
Med tujimi podatki sta značilna naslednja: prvi navaja, da so med
leti 1950 in 1969 latinskoameriške podružnice severnoameriških družb prenesle na svoje matične hiše tri in pol-krat večji dobiček od sredstev, ki so jih te hiše reinvestirale v svoje podružnice. Drugi podatek pa pelje do naslednje ugotovitve: več ko je poteklo let od ustanovitve podružnice v Mehiki, manj so bile ameriške družbe zainteresirane za to, da bi vlagale svoj kapital v razširjanje ali modernizacijo podružnic. Za tak razvoj so filiale vse bolj angažirale domača sredstva in tako je konec koncev videti, da država v razvoju, kakršna je Mehika, finansira krepitev večnacionalnih družb.
Ameriške družbe so v želji po čim večjem dobičku in čim manjšem tveganju v zadnjem času poiskale nove poti nadvlade in podrejanja, pišeta omenjena ekonomista. Tako zaradi svojevrstne zasičenosti trga kot tudi zaradi vse večjih rezerv, s katerimi nekatere latinskoameriške države sprejemajo ustanavljanje podružnic, v katerih bodo družbe imele 100 odstotkov lastniškega deleža (družbe pa dajejo jasno vedeti, da niso kaj prida zainteresirane za tako imenovane joint-ventures aranžmaje) in vse bolj se usmerjajo v vnovčevanje svoje tehnologije.
Ne glede na to, ali gre za lep naziv »poslovno-tehničnega sodelovanja«, prodajo opreme, licenco ali kaj podobnega, se vse skupaj omejuje na željo, da bi ohranili — v novi podobi — neokolonialistično razmerje med svetovoma, ki ju deli Rio Grande. V zadnjem desetletju je bila Mehika na primer prisiljena za 8,5-krat povečati izdatke za »nakup znanja« pri naj večjih ameriških družbah.
Ni pa mogoče oceniti, koliko sredstev se steka v blagajne družb po drugačni, pogosto nevidni poti (preko uresničevanja pogodb o prenosu tehnologije). Za prvo južnoameriško sosedo je značilen naslednji primer: z analizo cen osnovnih surovin, ki jih mora domača farmacevtska industrija po sporazumu dobavljati od družbe, katere tehnologijo izkorišča, so ugo-
tovili, da so te cene neprimerno višje od povprečnih v svetu. Od 13 produktov le enega plačujejo malo pod sve-tovmm povprečjem, v štirih primerih pa to povprečje presegajo kar za 100 odstotkov, pet produktov plačujejo 100 in 1000 odstotkov več, v treh primerih pa več kot desetkrat dražje.
Niti eno širše svetovno območje ni bilo v tolikšni meri in tako dolgo ekonomsko izkoriščano s strani velike države, kot to velja za latinskoameriške države. V tej pogosto povsem ekonomski odvisnosti je tudi tista prva, pohtična neodvisnost dolgo obstajala zgolj kot krinka za širjenje monopola.
Mar je to pretekli čas, ki je mimo?
Ni, odgovarjajo z besedo in dejanji mnogi politiki in državniki Latinske Amerike. Po 150 ali še več letih, kolikor je poteklo od prvih dni neodvisnosti, zgodnejše, kot so jih doživeli mnogi evropski narodi, se v latinskoameriških državah spet veliko govori o neodvisnosti. Tokrat ne le o politični, temveč o ekonomski. Pravzaprav' o popolni, nedeljivi, resnični neodvisnosti.
V nasprotju z nedavnimi časi so o tem cilju, o tem boju prenehali go-voriti le na pollegalnih sestankih političnih gibanj in partij. O tem je spregovorila in. vedno več govori uradna Latinska Amerika, vlade tistih njenih držav, ki so že prek širšega mednarodnega povezovanja temeljiteje doumele nauke svoje lastne zgodovine. Predvsem tisto vse večje število držav m vlad v Latinski Ameriki, ki so, opi-rajoč se na moč in prepričljivost politike gibanja neuvrščenih držav, tudi praktično občutile, da v svojem boju niso same in da torej tudi niso nemočne.
Nekatere od teh držav bodo o nujnosti novega ekonomskega sistema v svetu in tudi bolj enakopravnih mednarodnih odnosov imele marsikaj povedati na srečanju v Colombu. Pri tem bosta njihovim besedam dajali posebno tehtnost trnova pot in dolžina boja, ki ga bojujejo.
Slobodan Vukmirovic
5. junija 1976
orje ostaja čisto
Nov sistem zbiranja in čiščenja fekalnih vod zagotavlja na področju Pirana čisto morje za nekaj desetletij
PIRAN, 2. junija — Pred tremi desetletji so Pirančani nočne posode praznili v morje. Bolj domiselni so vsebino lončenih in pločevinastih posod shranjevali kar v hišah. Navadno v kleteh. Menda je v Piranu le še ena sama hiša, ki nima urejene kanalizacije in stanovalci nočne posode še vedno vztrajno praznijo v kleti — na kup. To pa ostaja le še »posebnost«, sicer pa se bo portoroško morje čez teden ali dva uvrstilo med najbolj čiste zalive Jadrana.
še pred leti je bilo kopanje v portoroškem morju tvegano. Počitnice so se pogosto zaključile z obiskom pri specialistih za kožna obolenja, pa pri ušesnih zdravni kih in še kje. Z energičnim investiranjem v čistilno napravo in v dolgo podvodno cev pa postaja portoroško morje spet čisto.
Lani so začeli polagati globoko, kolikor je pač portoro ški zaliv globok, polietilenske cevi Skoraj tri kilometre in poi cevi s premerom 4o cen-timetrov so vlekli proč od obale in iztok namerili tja. kjer morje nikoli ne miruje Daleč' proč od obale so speljali vse fekalne vode ki jib bodo že čez dober teden ah dva začeli mehansko čistiti:
»Vse je pripravljeno tudi za biološko čistilno napravo, toda ti predpisi zaenkrat ne zadevajo. Biologi menijo, da takšno čiščenje ni m nikoli ne bo potrebno,« pravijo strokovnjaki piranskega ko munalnega podjetja in zatr jujejo, da je odslej odtekanje umazanih vod, ki so se pred leti izlivale v morje na vseh mogočih koncih obale ureje no za vedno.
»Mehansko očiščene odplake niso škodljive niti drob nim morskim organizmom niti ljudem. Način, s katerim je portoroško komunalno podjetje rešilo zagato z umazanimi in zdravju škodljivimi odpadnimi vodami pod
Brežičane je prireditev resnično razvnela in na vsakem koraku je videti, da želijo izpolniti zaupanje in pričakv vanja več^.BppčuObiskovalcev ter republiške, zveze hortikulturnih organizacij Mesto dobesedno vsako uro spreminja podobo: zasebniki in delovne organizacije obnavljajo pročelja stanovanjskih in poslovnih niš šolarji hitijo z zadnjim urejanjem spominskega parka, stanovalci čistijo okolico blokov in stolpnic, na oknih je vsak dan več cvetja ulice dobiva jo asfaltno prevleko, nove ze lenice pa vse bolj svežo bar vo. Do petka bo kljub vre menu ki nemalo nagaja prizadevnim občariom vse na red V četrtek pa oo nasto pil Amaterski oder Brežice Ob otvoritvi pa bodo poleg godbe na pinala Kapele za peli še združeni pevski zbo-
mentorstvom Hidroinženirin-ga, povsem ustreza vsem sanitarnim in biološkim krite rijem v zvezi s čistostjo mor ja,« so komentirali portoroško čistilno potezo biologi, ki pa vendar ne morejo odgov» riti, kaj se pravzaprav dogaja s slovenskim morjem.
Dolga leta so biologi portoroške morske biološke po staje, ki sodi k inštitutu za biologijo ljubljanske univerze, nadzorovali morje. Lani se je zataknilo s plačeva njem, ki je prešlo na vodno skupnost. Ta pa nima denar ja:
»Morje smo kontrolirali od teta 1970. Delo so plačevale po posebnem dogovoru vse tri obalne občine skupaj, po samoupravnem dogovoru pa bi morala financiranje pre vzeti vodna skupnost. Lam je portoroška občina kot poslednja prenehala plačevati naše delo. In tako morja ne nadzorujemo več in ne more. remo reči, kakšno Je slaven sko morje danes Na podlagi izkušenj lahko rečemo da je sedaj v portoroški občini od tok fekalnih vod urejen Mehanska čistilna naprava žago. tavlja neoporečnost morja,« pravijo na morski biološki postaji. Koliko fekalnih koli formov pa se sprehaja dru god po slovenskem morju, ni moč reči. Biologi zagotavlja jo, da bo morje v kvadrat nem kilometru nad izlivom mehansko očiščenih fekalnih
ri občine Brežice. Na obnovljenem dvorišču brežiškega gradu bo v soboto koncert Slovenske filharmonije, v ne deijo dopoldne pa bo skozi mesto krenila bogata cvet učna povorka. V njej bodo sodelovale tudi folklorne skupine iz Karlovca, Adleši-čev. Krškega in Brežic, il bodo popoldne imele še skup ni nastop. Pestre in izvirne prireditve snujejo te dni tudi v krajevnih skupnostih Kapele, Pišece Globoko in Ribiči na Pnlipah.
Osrednje prireditve Hortikulture 76 ki nosi ime Bre žiška pomlad, pa bodo vse štiri dni v okolju gradu in v prostorih Posavskega mu žeja Na 2400 kvadratnih me trib bodo razstavljali najpomembnejši lugoslovanski vrt narji, tekmovali bodo aran žerji in vezale! šopkov, otroci bodo na asfalt risali svoj
vod samo opravilo z drobnimi mehanskimi delci. Požrli jih bodo morski organizmi.
Izvedba projekta, ki kopal cem v portoroškem zalivu zagotavlja čisto morje, ni bila niti najmanj poceni Jože Mally, direktor komunalnega podjetja Portorož pravi, da se vseh dinarjev, ki so bili za to porabljeni v zadnjih dvaj setih letih, sploh ne da sešte ti. Ureditev iztoka in posta vitev črpališč, ki odpadne vode potiskajo v čistilno na pravo in čistilna naprava pa so pogoltnili trideset milijo nov dinarjev:
»Seveda se meteorne vode še naprej zlivajo v morje rn; mo kanalizacije za fekalne vode Ob nalivih bo še vedno moč videti, icako teče voda v morje iz lukenj v obali. Ne moremo si privoščiti, da bi tudi to čisto vodo s črpalkami poganjali v čistilno na pravo,« pravi Jože Mally
»Salonitne cevi ki smo jih pred dobrimi dvajsetimi leti polagali med portoroškimi hišami, do tedaj v Portorožu kanalizacije sploh ni bilo, so žal dotrajale. In ker z vie kom vode nastaja v poroznih kanalizacijskih ceveh pod tlak, cevi srkajo morje. S I tem pa škodujejo celotnemu sistemu kanalizacije oziroma vsej čistilni napravi. Zato se oomo morali lotiti tudi zame ! njave kanalizacijskega omrež-
najljubši cvet. in sprejemali nagrade za spise, v grajskem stolpu bodo predavanja, posebej pa bosta svoje delo prikazali Skupnost za varstvo okolja In Prirodoslovno društvo Slovenije. Celotna pri reditev dobiva potemtakem širše okvire, saj bo opozorila tudi na človekov odnos do okolja in s tem na čuvanje pokrajine, vode in zraka. Kot je na ponedeljkovi tiskovni konferenci dejal tov. Ribičič, bi veljalo ob tem opozoriti tudi na stanovanjsko kulturo in nortikultumo urejanje sosesk ter zasebnih hiš, za kar naj bi tud) bilo mogoče dobiti kredite Ko je pohvalil prizadevnost Brežičanov, je obenem dodal da je že čuti ti hotenje, da moramo ohra niti bodočim rodovom naše naravne lepote.
VLADO PODGORŠEK
Devizne točke za „Gorenje“ v Romuniji
Dober posel našega edinega razstavljalca na velesejmu v Bukarešti
BUKAREŠTA, 1. Jun. (Tanjug) — Na spomladanskem velesejmu blaga široke potrošnje Tibco-1976 so od 21.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora romunsko blago široke potrošnje pred stavili na 14.000 kvadratnih metrih. Pri širokih investici jah, ki vsako leto odvzamejo dobro tretjino nacionalnega dohodka države, ostane za menjavo blaga široke potroš nje zelo malo prostora. Ta razlog navajajo tudi jugoslo vanski gospodarstveniki, ki trdijo, da skromen delež bla ga široke potrošnje v jugoslo-vanskii-romunski menjavi ni Cii jamstvo, da bi na sejmu lahko sklenil že večje posle.
Primanjkljaj v blagovni menjavi z nami pa narekuje romunskim partnerjem kupo «ari v Jugoslaviji, kar so pristojni dejavniki v naši dr žavi al; pa njihovi predstav niki v Romuniji sodeč po sejmu spregledali Tako se je ■ugoslavija predstavila le z nekaterimi proizvodi iz pro grama »Gorenje« iz Velenja Dva prama stroja, trije štedilniki. štirje tipi hladilnikov in kompletna kuhinja — tak je bn inventar našega razstavnega paviljona na sejmu ribe o—1976.
»Gorenje« Je povsem ne pričakovano poželo devizne točke. Prodalo Je več kot 5000 pralnih strojev — v krat kem naj bi sklenili pogodbe še za izvoz prav tolikšne ko ličine — kot tudi uspešni preum i-ami pogovori pred skler'tvijo sporazuma o ko operacij, prote»-kSnje bele te hnike iz programa »Gorenje« sta glavni postavk) deviznega aspekta velemskega proizva j al ca.
»Gorenje« Je s skoraj neopaznim paviljonom, ki Je meril le 25 kvadratnih metrov, te prvega dne zbudilo pozornost obiskovalcev In po slovnih krogov na velesejmu Predsednik SP Pomunije Ni colae Ceausescu se je pri og ledovanju seims ustavil pred paviljonom »Gorema« in se zapletel v pon .er,ek z mini stroma za notranjo trgovino in lahko Industrijo Zatem sta sledila obiska televizijskih ekip in intervm s predstavnikom »Gorenja«
P -gum »Gorenja« da brez realnih možnosti za sklenitev, poslov in ob dokaj visokih stroški) nastopa na sejmu je poučen primer tudi za druge naše gospodarstvenike.
Izvoz vina želimo podvojiti
Letos naj bi prodali na tuje 7000 vagonov kvalitetnih vrst vina
OD NAŠE BEOGRAJSKE DOPISNICE
BEOGRAD, 1. junija — Čeprav na svetovnem trgu še vedno prevladujejo izredno ostri konkurenčni pogoji za prodajo vin, domači proizvajalci upajo, da jim bo letos uspelo izvoziti okoli 7 tisoč vagonov vina v vrednosti 27 milijonov dinarjev.
Izvozili naj bi okoli 700 vagonov vsteideničenega vina (več kot kdajkoli prej), medtem ko bi okoli 5 tisoč vagonov vina prodali na svetovni trg pod Izvirnimi domačimi imeni. To, poleg ugodnih cen, najbolje Izpričuje, so rekli na današnji tiskovni konferenci, da so si domača vina na zahodnonemškem, angleškem in drugih tržiščih že pridobila tradicionalno ve Ijavo, k čemur je vsekakor pripomogel dobro orgamzi ran nastop naših proizvajalcev vin na zunanjem tržišču
Po načrtu za naslednje de setletje naj bi se izvoz vina podvojil pri čemer bi posve tlli glavno skrb kvaliteti in uveljavljanju domačih sort vina. Za letos je predvideno, da bomo izvozili na zunanje tržišče še druge alkoholne pijače, vredne 3 milijone dolarjev.
Letos pričakujemo povpreč no normalen pridelek grozdja; na 250 tisoč hektarih bo mo, kot računajo, pridooili okoli 65 do 70 tisoč vagonov vina. Od tega bo šlo okrog 38 tisoč vagonov v trgovino m gostinstvo.
Kar pa zadeva prodajo vin na domačem trgu, bi utegni) nanjo negativno vplivati strah pred novim načinom plačevanja, kar se že pozna v siromašne jši izbiri in na višjih maržah.
Ko je beseda o dolgoročnih načrtih, skrbi naše pridelo-valce vina naglo krčenje vi-’ nogradniških površin (letno za okoli 1500 hektarov), če prav ima naša država kot le redkokatera, Izredna naravne pogoje za vinogradništvo.
Pri iskanju najboljše tehnologije za predelavo grozdja v vino, so omenjali na seji, bi morali veliko večjo vlogo odigrati strokovni inštituti. Le-ti danes zaradi skromne opremljenosti m pomanjkanja sredstev pri pri. zadevanjih vinogradnikov za zboljšanje kvalitete ne morejo sodelovati tako, kakof bi lahko.
BOJANA JAGER
•••••MM
:
BERITE
Primorski I dnevnik
)••••••••••<
JOŽE VETROVEC
režiška pomlad
Sedma hortikulturna prireditev v SRS - Pester program - Zagnanost starih in mladih iz vse brežiške občine
BREŽICE, 1. jun. — V dneh od 4. do 7. Junija bodo Brežice gostitelj republiške prireditve Hortikultura 76, sedme po vrsti, vendar prvič organizirane zunaj Ljubljane. Obiskovalcem pripravljajo v vseh dneh pisan in bogat program. Razstavo bodo odprli v petek, 4. junija
popoldne.
Hiša postavljena v 6 dneh
Vsaj pet tovarn Gorenja naj bi izdelovalo hiše, ki jih na gradbišče pripe* Ijejo v embalaži — Prva hiša že jeseni — Proizvodnja pa že leta 1977
VELENJE, I. junija — Nekajletno prizadevanje Gorenja gre h koncu. Ze letos, po vsej verjetnosti v jeseni, bo stala prva »celična« hiša, hiša iz »paketa«. In še preden bo ta hiša začela oznanjati novo obdobje gradbeništva v Jugoslaviji, bodo v neposredni bližini Vegrada z veliko hitrostjo začeli graditi tovarno, ki bo poslej vsako leto zagotovila 120.000 kvadratnih metrov stanovanjskih površin oziroma elementov za gradnjo vrtcev, bolnišnic in drugih zgradb.
Strokovnjaki Gorenja so dolgo časa proučevali zamisel, da bi tudi v Jugoslaviji začeli »konfekcijsko« graditi domove, oziroma vse tiste zgradbe, ki so podaljšana roka doma. Dom kot osnova za obstoj družine, osnovne enote družbe, je dolgo časa bu rila duhove in nazadnje so strokovnjaki najrazličnejših strok ustvarili projekt, ki gre v življenje.
»Zametek je bil dom sam, čeprav k domu ne sodi sa mo stanovanje, marveč tudi otroško varstvo pa bolnišni ce, hkrati pa tudi čiščenje zraka in voda,« je med drugim rekel generalni direktoi Gorenja Ivan Atelšek in po udaril, da ima Gorenje široko zasnovan program:
»Leta 1980 bo znašala vred nost naše proizvodnje 17 ml lijard dinarjev, kar pet mili jard bo treba izvoziti. Toda ne načrtujemo izvoza ločeno od proizvodnje za domači trg. Naša industrija gradbe nih enot sloni na potrebah jugoslovanskega trga, seveda pa hkrati zadovoljujemo tudi evropske ali pa svetovne težnje. Ce hočemo uspeti, mora mo naše povezovanje še bolj utrditi in pred nami je etapa integracij v jugoslovanskem prostoru. Na eni sami osno vi: na dohodkovnem odnosu.«
Gorenje, ki ima danes 31 temeljnih organizacij združe nega dela po vsej Jugoslaviji, bo že čez štiri leta še mnogo večja organizacija, ki bo de jansko združevala vse tisto, kar lahko pripomore k uve ijavitvi gigantskega gradbene ga programa.
2e danes ima sozd Gore nje široko razpredeno mrežo tozdov, sodeluje z delovnimi organizacijami iz vseh republik, v vseh republikah ima široko razvejano mrežo pred stavništev In maloprodajnih trgovin ter servisev:
»Ce hočemo uspeti, moramo delati izredno natančno, povezati moramo vse, kar lahko kakorkoli na trdnih dohodkovnih odnosih prispe va, da bodo naše nove tovar : ne, mimo tiste v Velenju bo-	,
mo zgradili še štiri ali pet igM». enakih fovaVn drugje v Ju	^
goslaviji, delale enotno in vi- '' '' soko kvalitetno. Naša nova proizvodnja zahteva izredno usklajenost vseh mogočih del, služb in načrtovanje strokovnjakov najrazličnejših področij. Le tako zagotavljamo, da bo naša nova proizvodnja, ki ima izreden družbeni pomen, povsem uresničena,« je rekel Ivan Atelšek in zatrdil, da bo enodružinska hiša Gorenja postavljena v šestih dneh!
Smeli projekt, ki je v podobnih inačicah znan že v Belgiji, Franciji, Svici In drugje, je osnovan na tehnologiji, ki zagotavlja, da je 95 odstotkov vsake hiše zgrajene v tovarni. Posamične hi-
še, stanovanjske stolpiče, varstvene ustanove, bolnišnice in druge objekte, bo Gorenje gradilo v svojih tovarnah, na gradbišču bodo celične enote le sestavljali, med seboj povezovali in dokončavali vsa tista dela, ki jih v tovarniški dvorani nikakor ni moč narediti. Pravijo, da je v mesecu dni moč zgraditi kompletno vzgojnovarstveno ustanovo, v pol leta bolnišnico z 120 posteljami...
»Vse, kar se da, vgradimo v tovarni. Vse inštalacije pa tudi opremo kuhinj, sanitarij, vse to je v celične enote vgrajeno v tovarni in zato inštalaterji nimajo na gradbišču kaj početi. Celice, ki so zgrajene iz železobetona. je treba le položiti drugo na drugo in jih med seboj povezovati ter tako zgrajeno hišo priključiti na vodovodno omrežje, električno omrežje in kanalizacijo. Ce je vse to že na gradbeni parceli, je hiša vseljiva šesti dan po začetku gradnje,« razlagajo v Gorenju, kjer so načrti za tekoče trakove, na katerih bodo gradili hiše, nared.
V Gorenju naštevajo serijo prednosti, ki jo prinaša ta montažno-demontažni sistem, saj je moč hišo mimogrede tudi razdreti in prenesti dru gam. Med bistvene prednosti, ki jih prinaša ta sistem grad nje, po katerem sestavljajo tudi štirinadstropne stolpiče, poslovne prostore, ambulan te... iz elementov, ki so težki od 60 do 120 ton, od vlsno od načrta zgradbe, štejejo predvsem kratek čas gradnje, nespremenljivo kakovost, gibanje cen po industrijskem indeksu, skoraj po poln prenos del z gradbišča v tovarno (konec selitev za gradbene delavce!), nepreki njeno in od vremena neodvisno delo (sezonsko delo iz-
ključeno!), enakomerno In stalno uporabo domačih ka-
kovostnih materialov, zagotovljeno najsodobnejšo zvočno in toplotno izolacijo, poljubno razporeditev prostorov znotraj osnovnih enot... V Gorenju pravijo, da bo moč prve hiše naročiti v letu 1977. J02E VETROVEC
Dež ni motil akcije RK
V pičlih dveh urah so v Sloveniji zbrali 150.000 kg oblačil, obutve in posteljnine
LJUBLJANA, 1. junija — Skoraj po vsej Sloveniji je lilo kot za stcuvo, ko se je nekaj tisoč aktivistov Rdečega križa in mladine vključilo v tradicionalno akcijo zbiranja rabljenih oblačil^ obutve, posteljnine in postelj, ki jo, kot je znano,'organiziramo vsako leto zadnji četrtek v maju.
Letošnja akcija je tako na samem štartu terjala še nekaj več organizacijskih priprav, hitre in prožne odločitve v sicer že dobro izdelani in doslej že osemkrat preskušem »organizacijski shemi«.
Tako so se navsezgodaj zjutraj dogovarjali o podrobnostih na republiškem odboru Rdečega križa z Upravo javne vo-mosti m drugimi, potem so vmes prihajata sporočila, da bi tu In tam posamezniki radi na lastno pest zbirali pripravljeno blago že dopoldne; ie kmalu po peti uri popoldne (akcija je trajala po vsej Sloveniji hkrati, od pete do sedme ure) pa so kljub neugodnemu vremenu deževala na dežurno službo na RO RKS v Ljubljani prva spodbudna sporočila. Ob 1130, denimo, sporočajo iz Celja, »da je na poti 14 ko-mionov. sodelujejo učenci osnovnih in srednjih šol, prevoz AMD — brezplačen; ob 18.10 kličejo posamezni občani, da še ni prevzemnikov. Svetujejo jim, naj počakajo do 19. ure, kasneje bo, če bo potrebno, posredoval republiški odbor RKS.
Telefoni iz občin po 19 uri; Novo mesto, okoli 3.000 kilogramov zbranega blaga, Maribor okoli 21.500, vendar akcija še ni v celoti zaključena; iz ljubljanskih ob čm sporočajo, da so zbrali v vsaki od 12—20 tisoč kilogramov blaga ... Podobne vesti prihajajo tudi od drugod. Iz Tržiča, denimo, kjer so bili letos izredno us pešm s 5.200 kilogrami zbranega blaga, pa iz Kranja in Pirana, vse do tekoče številke 33, kolikor občin je še isti večer po akciji sporočilo rezultate republiškemu odboru Rdečega križa Slovenije
Nekatere občine so z zbranim blagom pokrile svoje potrebe, druge si bodo po vnaprej dogovorjenem Programu blago razdelile med seboj, del blaga pa je uskladiščen za primere elementarnih ali drugih hudih nesreč.
In zaključek: letošnja akcija je kljub slabemu vremenu presegla vsa pričakovanja. Po prvih podatkih smo namreč tako solidarnostno zbrali okoli 150.000 kilogramov blaga.	DRAGICA BOŠNJAK
^ ;.Vf|
'0 •
ŠTIRI CELICE — Sestavljene na gradbiščih, postanejo hiša, ki prenese potres devete stopnje.
S svetovne trgovinske razstave v Ohiu
«Jugoslovani so vse prekosili44
Izjema v standardnih ameriških pogledih
Od našega newyorškega dopisnika
Cleveland, junija — Jugoslovani, ki so zadnji majski teden prišli v Ohio, niso mogli prikriti zadovoljstva, ko so videli, kako je njihova domovina v iej~ industrializirani državi ameriškega severovzhoda lepo predstavljena. Od 23. do 29. maja je tukaj v Clevelandu v okviru svetovne trgovinske razstave več kakor 125 slovenskih gospodarskih organizacij in kulturnih ustanov postreglo ameriški javnosti z živo, raz-novrsino in prepričljivo sliko Jugoslavije kot moderne, industrijsko zrele, turistično privlačne in kulturno razvi-te evropske države.
Vodilni dnevnik v Ohiu »Plato Dealer« je v naslovu sestavka, posvečenega temu dogodku,, zapisal: »Jugoslovani so prekosili vse na svetovni trgovinski razstavi.«
Poznavalec ameriških razmer in navad bo pritrdil, da to ni izraz pozornosti, kakršno pričakujemo od dobrega gostitelja, skratka, da ne gre za Vljudnostno gesto. Povprečen držav-
ljan te velike in v marsičem samozadostne države rad gleda na preostali svet — kadar sploh gleda — kot na nekaj eksotičnega, zanimivega sicer, vendar v nobenem primeru primerljivega z ameriško zmožnostjo za dobro proizvodnjo in dobro življenje. Evropa je glede tega izjema: nekatere njene države so tukaj simbol lepega v vsaki proizvodnji, industrijski in kulturni. Pozornost, ki so jo tukajšnji častniki, radio in TV izkazali ljubljanskemu delu razstave, pa ne pušča nikakršnega dvoma, da se je Jugoslavija s to prireditvijo uvrstila med te izjeme v standardnih ameriških pogledih na druge dele našega planeta.
Razumljivo je, da učinka takih prireditev ni mogoče kar preprosto zmeriti, prav tako kot ni mogoče ugotoviti, kaj bodo dobili ameriški producenti, ki izdajo 30 milijard dolarjev na leto, da bd jih kupec na tem velikanskem trgu opazil. Ni pa pretirano, če rečemo, da je bil zaradi te uspele razstave zadnji majski teden v Clevelandu izpolnjen z dogodki, po katerih so se ameriški gostitelji lahko seznanili z Jugoslavijo. Slovenska gospodar-ska delegacija na čelu z Andrejem Verbičem je imela obsežne pogovore v clevelandskem poslovnem združenju ali »asociaciji za razvoj«, ki združuje ne-
kaj tisoč korporacij iz tega območja ZDA v znani finančni instituciji Cleveland Trust, in s krogom poslovnih ljudi okrog Cyrusa Eatona, sina ameriškega gospodarstvenika, znanega po vsem svetu zaradi njegovih prizadevanj za razvoj gospodarskega sodelovanja med ZDA in socialističnimi državami. Več takih srečanj je imel tudi Tone Kovič z delegacijo Ljubljane, ki je prispela sem, da bi pobratenemu Clevelandu sporočila pozdrave ob ameriški 200-letmci ta določila poti sodelovanja med mestoma. Jugoslovanski veleposlanik v Washlngtonu Dim-če Belovski je uglednemu občinstvu, zainteresiranemu za ameriške gospodarske in druge stike s svetom, izčrpno orisal jugoslovanske poglede na neizkoriščene možnosti za razvoj sodelovanja med državama. Koroški oktet pa je bil deležen burnih aplavzov tako na vnaprej napovedanih kot na spontano improviziranih koncertih med Američani slovenskega rodu.
Jugoslovani so se tukaj znašli v okolju, ki se občutno vzdiguje iz povprečja ameriškega zanimanja za razvoj stikov s svetom. V Clevelandu radi povedo Evropejcu, ki še ni čisto doma v ameriški geografiji, da je pristanišče tega mesta (kjer na jezeru Erie natovorijo to iztovorijo letno nad
25 milijonov ton blaga) za 300 milj bliže severnim evropskim pristaniščem kot newyorško pristanišče. Ohio je po celotnem izvozu ZDA, ki znaša okrog 110 milijard dolarjev, druga najmočnejša država. Območje ob velikih jezerih je eden najbolj industrijsko razvitih delov sveta: v krogu 500 milj okrog Clevelanda živi polovica prebi-valstva ZDA in Kanade, hkrati je tam 55 odstotkov ameriškega industrijskega potenciala in skoraj dve tretjini celotnega bančnega kapitala ZDA. Cleveland je v nasprotju z večino ameriških gospodarskih središč zelo dejaven v razvijanju gospodarskih stikov s svetom in ima za ta namen celo vrsto institucij to korporacij. Severozahod ZDA se tako zelo odpira verjetno zaradi drugačne razdelitve gospodarske moči znotraj ZDA, zaradi katere so južne države zdaj manj odvisne od dobav s severa. Med svoje »potenciale« za razvoj sodelovanja z drugimi državami v Clevelandu s ponosom štejejo tudi mnogonarodni izvor večine tukajšnjih Američanov, med katerimi je okrog 100 000 takih, ki so čez ocean prišli iz Slovenije ter si tukaj z delom in načinom življenja ustvarili velik ugled. Zdi se, da tudi ta večna-rodni izvor Američanov, naseljenih ob velikih jezerih, daje svoj prispevek k večji pripravljenosti teh delov ZDA za sodelovanje z drugimi državami.
Zato clevelandski župan Ralph Ferk, ki je pozdravil goste, ni pozabil poudariti, da je to mesto dolžno posebno hvaležnost organizatorjem najbolj uspelega dela razstave, prirejene v okviru svetovnega trgovinskega tedna. Naša razstava, ki je dobila prostor okrog glavnega vhoda v dvorano clevelandskega »centra za konvencije«, je bila poglavitni cilj obiskovalcev, fotoreporterjev to televizijskih snemal-cev. Približno na 1500 kvadratnih metrih so bili razstavljeni izdelki živilske, tekstilne, lesne, usnjarske, kovinske in elektroindustrije ter založniške dejavnosti, povrh pa še nakit, kristal, grafike, plošče ... Zelo slikovito smo predstavili naravne lepote in hotelske ta druge zmogljivosti, možnosti za ra-zvedrilo in oddih, ki jih ima turist v Sloveniji. Treba je reči, da je ta uspela povezava med industrijo in estetiko pritegnila posebno pozornost arhitektov ta drugih krogov kulturno sicer zelo ambicioznega Clevelanda.
Obsežni program slovenske gospodarske delegacije je bil naravnan predvsem v najtežavnejšo točko poslovanja z velikanskim ameriškim gospodarstvom: kako najti med to množico prave partnerje? Podjetje Slovenijales, ki je pravkar odprto že četrto tovarno za montažo pohištva v ZDA (v Chicagu — po Wallingtonu, Atlanti in Houstonu), je sklenilo poskrbeti za prodajno mrežo tudi v Ohiu, zdaj še »nepokritem« trgu, ki je pa večji od skoraj treh četrtih trgov sodobnih držav. Slovenske železarne iščejo nove partnerje, ker je nova hladna valjarna na Jesenicah opremljena s tehniko iz Ohia; Koteks-Tobus želi povečati prodajo obleke, obutve ta opreme, predvsem za zimske športe. Metalka želi podvojiti izvoz hladilnikov Gorenje, Impol, ki tukaj proda približno za 7 milijonov dolarjev blaga, se zanima za neko skupno naložbo itd. Nadalje so razmišljali o novih možnostih za razvoj koprskega pristanišča, za sodelovanje v kovinski, tekstilni, živilski, gumarski Industriji, v turizmu in drugih panogah. Koliko je še neodkritih možnosti, je pokazala prav ta razstava: jugoslovanski predstavniki so se kar čudili spričo zanimanja to kom-
plimentov, ki so jih ameriških gospodarstveniki dajali razstavljenim rezalnim orodjem, o katerih so celo zatrjevali, da so boljša od tistih, ki se dobijo v ZDA.
Ni dvoma, da je do tega obiska prišlo v ugodnem trenutku, ker se ameriško gospodarstvo pospešeno rešuje iz najsilovitejše povojne krize, konjunktura pa je zlasti ugodna za proizvode, ki jih Jugoslavija izvaža. Po drugi strani pa so bili sobesedniki slovenskih gospodarstvenikov najuglednejši funkcionarji in gospodarstveniki, člani institucij in korporacij, ki jim je razvijanje sodelovanja z drugimi državami poglavitno delo. Treba je dodati, da je bil tak sprejem popolnoma naraven, kajti ekonomska teža gospodarske delegacije je bila vredna spoštovanja tudi za ameriške razmere. Ljubljanska banka s skupnimi sredstvi okrog 4 milijarde dolarjev bi bila tudi tukaj med 30 naj večjimi izmed 14.000 ameriških bank.
Z zadovoljstvom lahko na koncu zapišem, da so nekatere težave, ki so nastopile, očitno odpravili in da bo razstava neplanirano odpotovala tudi v Chicago na neko podobno medna, rodno prireditev. Dragiša Boškovič
SPORT SPORT SPORT
NOGOMET
PRED DANAŠNJO TEKMO Z ROMUNIJO!
KOLESARSTVO
SENZACIJE NE BO
«AZZURRI» IMAJO TEŽAVE S POSTAVO SVOJE EKIPE
Seznam igralcev bodo objavili verjetno šele tik pred tekmo
CARNAGO, 4. — Italijanska državna nogometna reprezentanca se je danes pripravljala na jutrišnje Prijateljsko mednarodno srečanje z Romunijo v Milanu v oblačnem vremenu. Oblaki pa se zbirajo tudi nad Postavo reprezentance. Bellugi, za katerega se je včeraj zdelo, da je že povsem zdrav, je danes začel *opet tožiti nad bolečinami v hrbtu m je tako precej možnosti, da
Mednarodno nogometno tekmo Italija - Romunija bo prenašala danes po 1. sporedu italijanska televizija z začetkom ob 18. uri.
bo mogel igrati. Če se bo to res zgodilo, bi moral vlogo stoperja pre vzeti Roggi, vendar tudi to še ni Povsem gotovo.
Prav tako se zdravniki niso še povsem izrekli o poškodbi Peccija. Zvin gležnja je za nogometaša dovolj ne-rodna poškodba, da ga že ob manjši bolečini spravi z igrišča. Vsekakor bo zadnja beseda o Pecciju parna jutri zjutraj.
Razširile so se vesti, da niti Cau-fo in Bettega ne bosta mogla igra-u- Zaradi izključitve na ponedeljski mkmi proti Braziliji naj bi ju nam-feč italijanska nogometna zveza sa-ma pustila raje počivati. Ta vest Pa ni bila uradno potrjena, zato ni mogoče reči nič gotovega. Vsekakor, oe bo do tega ukrepa prišlo, bo Cau-sia zamenjal Sala, za Bettego pa oi vodstvo ekipe odločilo še ničesar. Rearzot sam je izjavil, da bo postavo ekipe lahko povedal šele tik Pred začetkom srečanja, ko bo svoje igralce ne le preskusil, ampak bo Pobil tudi zdravniške izvide.
Italijanska reprezentanca v jutriš-Pji tekmi z Romuni nima velikih ci-‘jev. V glavnem želi le popraviti slab vtis, ki ga je zapustila v po-Pedeljkovi tekmi z Brazilijo. Bearci meni, da ji bo to v vsakem primeru uspelo.
plavanje
BERLIN, 4. — v vzhodnem Berli-Pu so spet postavili vrsto izjemno dobrih plavalnih rezultatov. Padli so namreč kar trije svetovni rekordi. Kornelia Ender je postavila nov sve-mvni rekord na 100 m delfin s ča-som 1’00"13, njen dosedanji SR pa. Je bil roi”24.
Birgit Treiber je preplavala .200 m hrbtno v 2’12”47 (prejšnji SR je znašal 2’13”50).
Petra Thumer je s časom 8'40”48 Popravila točno za tri sekunde dosedanji SR na 800 m prosto, ki je bil last Avstralke Turrall.
S tem dosežkom imajo zdaj vzhod-Ponemške plavalke svetovne rekorde na vseh olimpijskih razdaljah.
atletika
DESETEROBOJ CUS V TRSTU
F. Ruzzier računa na dobro uvrstitev
Na današnjem in jutrišnjem deželnem prvenstvu v deseteroboju bo nastopil tudi predstavnik lonjer-®kega društva Adria Fabij Ruzzier. Lonjerski atlet upa na dobro uvrstitev, saj je na zadnjih treningih dosegel nekatere zelo dobre posamezne rezultate, ki dopuščajo upa-Pje na visoko končno uvrstitev na skupni lestvici.
R. Pečar
Lampič v Trstu
Danes in jutri bo v Trstu tek-JPovanje v atletskih mnogobojih ka-mro prireja univerzitetni športni krožek CUS.
Za tekmovanje, ki bo deželnega Značaja, je prijavljen tudi Ljubljančan Borut Lampič, član ljubljanske Olimpije. Čeprav tekmovanje ni mednarodno spada tak nastop v ok-'dr prijateljskih odnosov med klubi 2 obeh strani meje.
Lampič jè pred leti že nastopil
v deseteroboju v Trstu, od tedaj pa se je dokaj popravil in trenutno krepko presega 6000 točk.
Nastop v Trstu bo zanj celo preizkušnja za kandidaturo za državno reprezentanco, ki bo nastopila na balkanskih atletskih igrah v Celju.
Po odstopu Novogoričana Makaroviča iz vrst deseterobojcev, je postala ta panoga v Jugoslaviji ponovno zelo zapostavljena in pravih specialistov skoraj ni. Upi Lampiča, da bi dosegel celo nastop v državnem dresu, so zato precej u-temeljeni.
Na tekmovanju bi moral kot eden izmed favoritov stortati Tržačan Davide Marion. Tako on, kot Lampič, sta dobra predvsem v sprintu.
k. b.
NOGOMET
«POKAL CORRENTE» Gaja — Donator! 2:2	(0:1)
GAJA: Kante, Stranščak. Egon Grgič, Vrše, Savarin, Rismondo,
Branko Grgič, Zuzich, Bolcich, Do-brilla, Iztok Grgič, 12 D. Kalc in 13 Čuk.
STRELCA za Ga jo: Branko Grgič in Bolcich v d.p.
Po predvidevanju bi morala to biti «lažja tekma» za domačine, toda na igrišču so Tržačani osvojili točko in celo ves prvi polčas nepri čakovano vodili. Prvi polčas je potekel v znamenju premoči Gaje, vendar strelci niso našli poti v mrežo, kar pa so sredi polčasa domačini doživeli «hladen tuš» saj so gostje povedli in obdržali prednost do konca polčasa.
Po odmoru pa vrsta presenečenj: najprej moramo omeniti, da je ves drugi polčas motil močan naliv, kljub temu pa so gajevci vsilili nasprotniku hiter tempo in najprej jim je uspelo remizirati z B. Grgičem nato še povesti z Bolcichem.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
Merckx: «O odstopu sploh nisem govoril»
Kljub izpuščajem bo danes redno startal
VARAZZE, 4. — «Nikoli nisem govoril o kakem odstopu,» je izjavil danes Merckx, ko je izvedel za govorice, da namerava zapustiti «Giro» zaradi izpuščajev na sedalu. Dejstvo, da ima Merckx težave z izpuščaji na letošnjem «Giru» sicer ni novo, saj je dejansko z njimi že startal. Povzročajo mu hude bolečine in kot je sam dejal, mora tudi njim pripisati nekaj krivde za svoj zaostanek na skupni lestvici. Doslej tem izpuščajem ni nihče pripisoval večje pozornosti, zdaj pa so se nenadoma razširile govorice, da bo Merckx letošnjo dirko po Italiji zapustil, čeprav je vsem znano (in tega Merckx niti sam preveč ne skriva), da je njegov glavni cilj «Tour de France», «Giro» pa je le nekakšna priprava za najpomembnejšo dirko na svetu, je danes vseeno kategorično izjavil, da mu doslej odstop ni prišel niti na misel in bo jutri vsekakor startal tako, kot je bilo predvideno.
Kljub temu pa stvar z Merckxo-vimi izpuščaji le ne more biti preveč nedolžna. Možakar si je danes naročil iz Belgije posebne podlože-
ne hlačke, da L! mu nekoliko omilile bolečine na sedalu.
Bolečine gor, bolečine dol, Merckx je kljub izpuščajem še vedno velik favorit te dirke in tudi njegov zaostanek še vedno ni tak, da bi ga morali že črtati iz seznama kandidatov za končno zmago. Ne smemo pozabiti, da je doslej osvojil že pet «Girov» in je zanj priložnost za šesto zmago še vedno dovolj vabljiva, da zagrabi zanjo. Merckx bo torej še vedno ostal človek, katerega bo moral premegati vsakdo, ki se bo polakomnil končne zmage.
Jutri, teden dni pred zaključkom «Gira», bo torej ta dirka, po dnevu počitka, prišla v svojo odločilno fazo. Treba bo prevoziti še osem e-tap, toda najtežje bodo zadnje štiri. Hitrostni vozači imajo le še malo priložnosti za uveljavitev, potem pa bodo prišle Alpe, ki bodo dovolile manjše korekture na lestvici le v predzadnjem dnevu, ko bo na vrsti vožnja na kronometer (28 km).
«Giro» se torej dejansko šele «začenja» in odprtih je še mnogo možnosti. Sedanja skupna lestvica jih vsekakor dopušča.
ODBOJKA
DANES OB RAZSTAVI VIN
Dve tekmi v Zgoniku
Športni spored bodo dopolnila tudi tekmovanja v balinanju, namiznem tenisu in ruskem kegljanju
V okviru 12. razstave vin v Zgoniku prireja ŠK Kras tri športna tekmovanja, da bi nudil obiskovalcem primeren športni užitek in dal možnost domačim tekmovalcem, da se izkažejo.
Danes od 16.30 dalje bo na sporedu odbojkarski program na odprtem zgoniškem igrišču. Namesto tradicionalnega moškega turnirja za «Kraški pokal», ki ga je organizator prenesel na kasnejši datum, ko bo društvo proslavljalo svojo 15-letnico ustanovitve, se je Kras odločil za dve odbojkarski srečanji v moški in ženski konkurenci. Nastop ženskih ekip v Zgoniku predstavlja novost, zato vlada veliko zanimanje za srečanje med šesterkama Kontovela in Sloge. Obe ekipi sta letos nastopali v 1. ženski diviziji in dajeta jamstvo, da bomo priča lepi tekmi.
Zatem bodo stopili na igrišče fantje. Domačemu Krasu prihaja v goste iz matične domovine močna šesterica Bleda, ki spada med najboljša moštva v slovenski odbojkarski ligi. Pred 14 dnevi je prav Bled v velikem finalu «Turnirja prijateljstva» premagal šesterko Krasa, tako da bo današnje srečanje predstavljalo priložnost za domačine, da se oddolžijo za poraz.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutmiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
NOGOMET
DANES IN JUTRI
Tudi moštvo ZSŠDI v Kopru na «Turnirju prijateljstva»
Danes bodo na vrsti kvalifikacije, jutri pa finalna srečanja - Prvič nastopajo tudi Korošci
Danes, 5. ter jutri, 6. junija se bo odvijal v Kopru drugi nogometni «Turnir prijateljstva», v organizaciji obalne telesnokultume skupnosti in nogometne podzveze Koper. Na letošnjem turnirju nastopa prvič tudi reprezentanca koroških Slovencev, poleg njih še kraška reprezentanca (Slovenije), obalna reprezentanca (Slovenije), ter reprezentanca Združenja slovenskih športnih društev v Italiji.
Tekmovanje se začne danes, 5. ‘junija pa stadionu v Kopru ob 17. uri (16. po jug. času) .druga tekma pa bo ob 19. uri (18. po jug. času). Finalne tekme bodo v nedeljo, 6. junija dopoldan in sicer ob 10. uri (9. po jug. času) za
OBVESTILO
TENIŠKI KLUB GAJA organizira
ZAČETNIŠKI TEČAJ za mladino od 10. do 16. leta pod vodstvom prof. Borisa Košute.
Tečaj se bo predvidoma začel po 16. juniju. Za pojasnila in vpisovanje telefonirati na št. 226-161, do 15. t.m., od 14. do 17. ure.
tretje in četrto mesto ter ob 12. uri (11. po jug. času) za prvo in drugo mesto.
Vodje ekip se bodo zbrali v soboto, ob 15. uri v hotelu «Žuster-na». Igralci pa se bodo zbrali na koprskem stadionu ob 16. uri (15. uri po jug. času).
Nastopali bodo naslednji igralci:
Breg — Kraljič, Gaja — Rismondo, Juventina — Hesničar, Mi-kluš in Nanut, Kras: Husu, Ver-ša in Milič. Mladost: Ferletič in Gabrijel Ferfolja, Primorec — Boris Kralj in Mauro Kralj, Primorje — Kapun, Bezin, Rustja in Race, Vesna — Bogateč, Zarja — Metlika in Križmančič.
KOŠARKA
V PRVENSTVU «PROPAGANDA»
Borovci in Brežani le za časten poraz
Servolana in SGT sta namreč premočni za naša zastopnika
j i
*	»■ mommem
Nogometna reprezentanca ZSŠDI bo danes in jutri nastopila v Kopru na «Turnirju prijateljstva», pred krat-kim pa se je na Proseku pomerila z Izolo. Na zgornji sliki: prizor s te tekme, na spodnji: skupni posnetek obeh ekip
Prvenstva se bližajo koncu. Naša društva pa bodo sodelovala na vrsti turnirjev, in to v vseh kategorijah. Košarkarska sezona se torej še ni končala.
1. MOŠKA DIVIZIJA
V	A' skupini bo jutri Bor v Dolini igral proti Barceloni, ki jo je že v prvem delu prvenstva premagal. Borovci so v torek po podaljšku premagali favorita Grandi Motori in so tako dokazali, da so trenutno v odlični formi.
Štokljevi varovanci so nas doslej nedvomno od vseh naših ekip v tem prvenstvu najbolj pozitivno presenetili.
V	B skupini bo KontoveL sprejel v gosteh močno ekipo POM iz Tržiča. Za naše košarkarje bo to priložnost, da pospravijo drugi prvenstveni par točk.
Poletovci bodo odpotovali v Gra-dež, kjer imajo vse možnosti za zmago. Naši košarkarji še niso dokončno izločeni iz borbe za drugo mesto, s čimer bi se uvrstili v finalni del tega prvenstva.
«PROPAGANDA»
Oba naša zastopnika v tem prvenstvu bosta drevi odigrala poslednje kolo. Vse kaže, da bosta Bor in Breg tudi obtičala na dnu lestvice skupno s Chidinom, ki je, kot naša zastopnika, v tem prvenstvu zbral štiri točke.
Borovci bodo drevi sprejeli v goste Servolano, ki je trenutno na sredini lestvice, Brežani pa bodo celo igrali proti prvemu z lestvice, proti Ginnastici Triestini.
Turnir v Miljah
Bor in Breg bosta danes in jutri nastopala na turnirju v mini-
		
iiiiiiiur Pu lii# IIIIIIIIL		I j
1. — prvi	1	1
drugi	X	2
2. — prvi	X	2
drugi	2	X
3. — prvi	1	1
drugi	1	2
4. — prvi	X	X 1
drugi	2	1 X
5. — prvi	1	2
drugi	2	1
6. — prvi	X	1
drugi	1	X
basketu v Miljah. Na tem turnirju bodo igrali letniki 1964 in mlajši. Poleg Bora in Brega pa bosta nastopala še domači Inter in Ferroviario.
* * *
V nadaljevanju prvenstva v mi-nibasketu za letnike 1966 in mlajše bodo danes Brežani igrali povratno tekmo s Servolano, ki je naše zastopnike v prvem delu visoko premagala.
Brežani si na tem turnirju (s pravimi košarkarskimi lekcijami nasprotnikov) nabirajo dragocenih izkušenosti za bodoče nastope.
edko
SLOVENSKA LIGA - ZAHOD

Zmaga Sežane
Zelena jama (Ljubljana) — Kras (Sežana) 82:89 (38:55)
KRAS: Čebulec 16, Brežec 26, Mahnič 2, Korljan 8, Šauli 3, Žiberna 23, Trobec 4, Taučar 7.
PM: 32:19.
ZELENA JAMA: Rozina 6, Brezigar 7, Škrbec 19, Kuhar 18, Rihter E. 20, Rihter B. 8, Putgar 4.
PM: 26:14.
SODNIKA: Samplin (Murska Sobota) in Cunder (Ljubljana).
Z izredno igro v prvem polčasu so Sežanci povsem nadigrali domačine in zaključili polčas s sedemnajstimi točkami prednosti. Po odmoru je Zelena jama zaigrala presing, v katerem so se igralci posluževali nedovoljenih sredstev, da zaustavijo razigrane goste. S tako igro so domačini v 36. min. izenačili in celo povedli za točko. V dramatičnem finišu pa je boljšemu Krasu vseeno uspelo zasluženo zmagati. Najboljši igralci: Škrbec in E. Rihter pri Zeleni jami ter Žiberna in Brezec pri Krasu.
OSTALI REZULTATI Kamnik — Medvode 48:52 (28:27 Kroj — Koper 106:107 (96:96) 47:45 Salonit — Ljubljana	68:84 (33:36)
Lesonit — Prule	80:62 (33:29)
LESTVICA
Lesonit, Kras, Ljubljana, Koper 8 točk; Salonit, Kroj, Zelena jama, Medvode 6, Prule in Kamnik 2.
Danes ob 15. uri bo v Sežani Primorski derbi med vodečima ekipama in Lesonita Ilirske Bistrice.- Z zmago bi Sežančani prevzeli vodstvo na lestvici.
DAŠ
Spored:
16.30	Kontovel - Sloga (ženske)
18.00	Kras - Bled (moški)
* * *
Jutri zjutraj se ob 9. uri prične članski bahnarski turnir za dvojice, na katerem lahko sodelujejo le člani Krasa. Vpisovanje bo uro pred pričetkom tekmovanja.
Ob 10. uri bodo Krasove namiznoteniške igralke, ki so z Miličevo na čelu letos osvojile šest državnih naslovov, uprizorile ekshibicijski nastop na odprtem, popoldne ob 16. uri pa bo na vrsti rusko kegljanje za posameznike in za to tekmovanje se lahko prijavi kdorkoli.
- bs -
NAMIZNI TENIS
ZA TEDEN DNI
SPET PRELOŽEN POVRATNI DEL ŽENSKE A LIGE
Kot smo se bali, oziroma pričakovali (kar pa ni težko predvideti zaradi tolikih odpovedi), je namiznoteniška federacija še enkrat preložila povratni del namiznoteniškega prvenstva ženske A lige, ki je bilo najavljeno za danes in jutri. Ta ponovna odgoditev je sicer prišla zelo prav Krasovim predstavnicam, saj bi v primeru rednega poteka danes morale nastopiti brez Vesna-verjeve in Žigonove, ki imata v šoli zaključne izpite. Predsednik FITeT je Frasovemu predsedniku telefonsko zagotovil, da bo povratni del severne skupine A lige prihodnjo soboto in nedeljo, najverjetneje v Novari, 17. t.m. pa bo že na sporedu spopad med zmagovalcema severne in južne skupine A lige za dodelitev državnega ekipnega naslova.
-bs -
KOLESARSTVO
DIRKA VETERANOV
Na Opčinah starta tudi ekipa Adrie
Veterani nadaljujejo s svojimi tekmovanji in jutri bo na sporedu spet kolesarska dirka. Tokrat prireja tekmovanje novoustanovljeni kolesarski klub Dopolavoro Ferroviario, ki je svojo nedeljsko dopoldansko dirko speljal po precej zanimivi, pa tucji qaRorni prò#. Štet 85km dpl-g£ proge, bo pn železniški postaji na Qppijiah, .kftle^arjv Jx^p^pato nadaljevali pot proti Sesljanju, od tu proti Jami jam in Doberdobu, kjer bodo opravili dva kroga, nato se bodo vrnili proti Sesljanu, mimo Mav-hinj, šempolaja, Gabrovca, Božjega polja in Proseka do končnega cilja na Opčinah, spet pri železniški postaji. Start bo ob 9.30, predvideva pa se, da bi morali kolesarji privoziti na cilj okrog poldne.
Nastopili bodo tudi predstavniki lonjerske Adrie ,ki bodo tako v 8 dneh opravih svoj tretji zaporedni nastop, kar je precej, če upoštevamo njihove sposobnosti. Lonjerci so doslej prikazali dovolj zadovoljive nastope in ne bi smeli niti tokrat razočarati. Od začetka sezone do sedaj so tekmovalci v belo-modrih dresih osvojili eno prvo mesto in so edini med tržaškimi kolesarji, ki se lahko pohvalijo z zmago. Morda pa jim bo tudi jutri uspelo in bodo u-vrstili koga med prve.
R. Pečar
Atalanta - Palermo » Brindisi - Sambenedett. 1 Catania - Brescia 1 Foggia - L.R. Vicenza 1 Genoa - Novara Modena - Pescara Spai - Reggiana Taranto - Piacenza Ternana - Avellino Varese - Catanzaro Venezia - Monza Spezia - Lucchese Potenza - Acireale
1
1
1 X 2 1
1 X 1 X 1 X X X
1 X 2 1 X X
DOMACI ŠPORT
DAINI ES
SOBOTA, 5. junija 1976
KOŠARKA
«PROPAGANDA»
19.00	v Trstu, Ul. Caravgagio
Bor — Servolana * * «
18.00	v Trstu, Ul. Ginnastica
Ginnastica Triestina — Breg
MINIBASKET
TURNÌR V MILJAH
19.00	v Miljah
Inter Milje — Breg
•	* w
20.00	v Miljah
Bor — Ferroviario
•	* *
PRVENSTVO ZA LETNIKE 1966
16.00	v Trstu, športna palač« Servolana — Breg
ODBOJKA
TURNIR OB RAZSTAVI VIN
16.30	v Zgoniku
Kontovel — Sloga (ženske) e * •
18.00	v Zgoniku
Kras — Bled (moški)
NOGOMET
TURNIR PRIJATELJSTVA
17.00	v Kopru
Nastopa tudi ZSŠDI
ATLETIKA
DESETEROBOJ CUS
15.30	v Trstu, «Grezar» Nastopa tudi Adria
JUTRI
NEDELJA, 6. junija 1976
KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Dolini
Bor — Servolana
• • •
9.30	na Kontovelu
Kontovel — POM Trii*
• * •
9.30	v Gradežu
Grado — Polet
MINIBASKET
TURNIR V MILJAH
10.00	v Miljah
Finalni tekmi
Nastopata tudi Bor in Breg
BALINANJE
TURNIR DVOJIC
9.00	v Zgoniku
Prireja ŠK Kras
NAMIZNI TENIS
EKSHIBICIJSKI NASTOP
10.00	v Zgoniku
Igrajo Krasova dekleta
RUSKO KEGUANJE
TURNIR POSAMEZNIKOV
16.00	v Zgoniku
Prireja ŠK Kras
NOGOMET
TURNIR PRIJATELJSTVA
10.00	v Kopru
Nastopa tudi ZSŠDI
ATLETIKA
DESETEROBOJ CUS
15.30	v Trstu, «Grezar»
Nastopa tudi Adria
KOLESARSTVO
DIRKA VETERANOV
9.30	na Opčinah, žel. postaja Nastopa tudi Adria
POJUTRIŠNJEM
PONEDELJEK, 7. junija 1976
ODBOJKA
TURNIR «P. ŠPACAPANA»
19.30	v Gorici, Ul. Puccini
Izločilna srečanja
TENIS
PARIZ, 4. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Parizu, so med drugimi dosegli tudi naslednje rezultate:
MOŠKI
Barazzutti (It.) — Haillet (Francija) 2:6, 6:1, 6:0, 6:0
Pinner (ZRN) - Pilič (Jug). 6:4, 7:6, 2:6, 6:3
Franulovič (Jugoslavija) — Nor-berg (švedska) 6:2, 6:4, 7:6 ŽENSKE
Masthoff (ZRN) — Marzano (It.) 5:7, 7:5, 6:2
Kuykendall (ZDA) — Jaušovec (Jugoslavija) 3:6, 7:6, 6:3
Mladinske igre
Danes ob 17. uri bo na tržaškem stadionu zaključna slovesnost letošnjih občinskih mladinskih športnih iger, v okviru katere bodo nagradili udeležence tega tekmovanja.
ISTRSKI e5 ODRED
| i
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
Med vsemi pa so bile Kozjane spričo svoje lege, za--dnih ljudi in topografskega položaja za odred najpomemb-5j še. Odredova intendantura je organizirala v teh vaseh skrbo, skladišča hrane in tudi bolnišnico. Na Kozjanah : bila tudi pekama, ki je oskrbovala vse stalne brkinske M'tizanske enote s kruhom, pod vasjo v Padežu pa je dejala skrivna klavnica, ki jo je uredila okrožna gospodarska ^misija. Po skritih kleteh na Kozjanah in Tatrah ter goz-hih skladiščih so odredovi intendanti uredili skladišča za rano, po okoliških gozdovih pa so minerji v bunkerjih nivali razstrelivo. Večino v Trstu in Istri nabavljene hra-2 so prevozniki po zvezah pripeljali na Tatre in Barko ir jo tamkaj uskladiščili. Tudi 13. septembra se je pnpe-alo na Tatre več vozov moke in drugih živil.
Vsekakor sta imeli nemška in fašistična vohunska sluz-a dovolj razlogov, da sta z veliko verjetnostjo sklepali, a so bili tudi trije učinkoviti napadi na železnice (9., 11. 1 14. septembra) usmerjeni s tega sektorja. Da se na ob-ločju Tater in Kozjan ter drugod stalno ali vsa) pogosto ^žujejo partizanske enote, so nemškemu poveljstvu do-
kazovali tudi večkratni spopadi z njimi. Pri tem pa tudi ne moremo izključiti neposredne nemške in fašistične obveščevalne in vohunske dejavnosti, kakor tudi ne možnosti, da je nemška vohunska služba dobila podatke o partizanski dejavnosti s pretnjami, obljubami in trpinčenjem ujetih partizanov in aretiranih aktivistov. Razen tega je nemška radiogoniometrijska vojaška prisluškovalna služba prestrezala partizanska radijska poročila in jih poskušala v svojem centru v Gradcu dešifritati.
Da bi preprečilo nadaljnje napade na železnice, je nemško vojaško poveljstvo na podlagi zbranih podatkov organiziralo 14. septembra zjutraj maščevalni pohod proti Ta-tram in Kozjanam s približno 300 nemškimi, italijanskimi in domobranskimi vojaki.
Po podatkih štaba 4. bataljona so v akciji sodelujoči sovražnikovi oddelki prišli iz Trsta in z Reke ter se zbrali v Bazovici, odkoder jih je poveljstvo s kamioni pripeljalo čez Materijo v Slivje. Od tam so prišli peš in s tremi kamioni ter motociklom na Tatre. Med Orehkom in Mršami, severno od kote 745 (Lukovica), je sovražnikovo kolono napadla zaseda 1. čete in jo nekaj časa zadrževala. Ko so obvladali odpor, so Nemci in njihovi sodelavci nadaljevali pohod in prispeli okoli 8.30 na Tatre, štab 4. bataljona 9. brigade je bil o sovražnikovem vdoru obveščen šele okoli 9. ure. Navzlic temu je takoj ukazal 2., 3. in 4. četi, naj napadejo sovražnike v vasi. Najprej je 3. četa z zahodne strani (od kote 738) napadla sovražnikovo kolono, ki je nanie-javala nadaljevati pohod proti Kozjanam, in jo zavrnila. Kmalu potem je 2. četa udarila iz jugovzhodne smeri, od Rjavč, mimo kote 762 proti pokopališču in cerkvi. Na obeh straneh se je vnel boj, ki je trajal štiri ure. Sovražnikove zasede so se od jugovzhoda umaknile na pokopališče in se od tam zagrizeno upirale. Vendar so boixi 3. in 2.
čete, čeprav so bili po številu in orožju šibkejši, vztrajno pi odirali ter obvladali sovražnikov odpor iz cerkvenega zvonika, nato pa se počasi približevali vasi. Napad 3. čete je podprla z 20 borci tudi 4. četa. Poveljnik sovražnih enot se je ustrašil, da bo doživel sredi Brkinov hud poraz. Zato je prosil po radijski zvezi in s signalnimi raketami za pomoč. Iz Materije so mu takoj poslali tri okiopne avtomobile, izmed katerih je bil eden oborožen s štiricevnim brzostrelnim topom kal. 20 mm, z drugim pa so pripeljali poljski top, kal. 75 mm. Prišlo pa je tudi neugotovljeno število vojakov. Ko je dobil okrepitve, je nemški poveljnik organiziral pehotni protinapad in ga podprl z brzostrelnim in poljskim topom. Z njim so obstreljevali partizanske položaje s šrapnelskimi granatami. Zaradi hudega sovražnega ognja so se po štiriurnem boju vse tri čete umaknile, in sicer: 2. četa proti Rjavčam, 3. proti Padežu in Artvižam, berci 4. čete pa proti šmagorju. Bataljonov napad ni uspeli ker so bile sodelujoče enote prišibke in brez težkega orožja. Druga in 3. četa pa nista imeli mel boji ne prave zveze ne enotnega poveljevanja.
Sovražnik se ni zadovoljil le z zavrnitvijo partizanskega protinapada, pač pa je poslal kolono s približno 150 vojaki, zaščiteno z ognjem iz brzostrelnega topa in drugega težkega orožja s ko:2 738 proti Kozjanam, Komandant bataljona Prane Centa se je znašel pred težavno odločitvijo, ali naj brani Kozjane, ko ni bilo upanja na uspeh. Domneval je, da morda soviažniki ne bodo požgnali vasi, če ne bodo naleteli na odpor. Zato je raje zaukazal umik. Vendar to ni rešilo vasi. Nemci in italijanski fašisti so obe naselji najprej temeljito izropali, potem pa popolnoma požgali Tatre,* češ da vaščani poslej ne bodo imeli več c čim podpirati «banditov». Tudi Kozjanam, ki so bile prvič že 13. marca in drugič 6. oktobra 1943 delno požgane, fašisti in
Nemci niso prizanesli. Izmed 46 hiš jih je po tretjem ostalo ie se sedem: v nekaterih izmed teh so domačini v poslednjem hipu pogasili ogenj.
Po požigu obeh vasi so se Nemci in fašisti okoli 20. ure umaknili s Tater proti Orehku in Slivju, štab 4. bataljona pa je medtem organiziral v bližini Orehka zasedo, ki nai £,naPfla sovrazne roparje in požigalce, ko se bodo umi-pa zaseda ni smela napasti, ker bi bila pobila tudi knt	^ .Sov^niki	s Tater do Orehka s seboj
žensk k kSt n mi SClt‘ Med njimi >e bil° naived otrok in
Po poročilih štaba 4. bataljona so v boju padli 3 sobi tudrnnm1’'PV-ih je bil° ranjenih: laže ranjen je bu tudi pomočnik političnega komisarja 2. čete.
fašisličnj z,očinci na Tatrah in Kozjanah niso b°Jne m°rale brkinskega ljudstva in borcev 4. ba-taij°”a’5.emvec so Jlh celo vzpodbudili k še večjim naporom
okrožni knTi Vl-dcJU 22 končno zmago. Južno-primorski da to hr^L uPS Je,na 16' oktobra 1944 ugotovil. O F na rtot 'i °Hra,nl komite KPS sposoben, organizacija OP pa dela zelo dobro, zato je okraj «na najVišj. stopnji».
nih so3zJ^HahninQtK0ZjanÌh’	sodij° med najstarejše vasi v Brki-
bila deinn^v^kten Preblvalci delati za NOB že 1. 1941. Vas je brigade z Nemci " UoŽf 14'IV1^’u®60 h0-*6™ 3' batal->ona Šer-cerjeve ranienih Tni-roi ’ k° pac o borcev in 4 domačini, več pa je bilo V n!to ie zgSoPan^.r,VrafnÌkÌ fX)žga!i Postale hiše in hleve šičev Rf)	• preceJ žml m živine. Zaplenili so 4 krave, 20 pra-
Av^šttoa Mahrlii1 T0g°*ŽiviI ter obleke Aretirali in odpeljali » Avguština Mahneta, aktivista od leta 1941 in 3 ženske /cof,,■ ,
poročilo KIVP, 17.9.1944, AO IO v KopruL 3 Ž R (Sltuac,Jsk®
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	5. junija 1976
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Fin&nčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
^ ZTT - Trst
ZARADI NEPREVOZNIH CEST VEC KRAJEV ODREZANIH OD SVETA
Neugodno vreme resno zavira obnovo naselij, ki jih je razdejal potres
Med nesrečnim prebivalstvom še vedno strah zaradi občasnih, čeprav milejših potresnih sunkov • Šeststo milijard lir škode samo v kmetijstvu
VIDEM, 4. — Tisočem družin iz Furlanije, Beneške Slovenije in Rezije, ki jim je pred mesecem dni potres uničil tako rekoč vse imetje, še vedno ni dano, da bi vsaj nekoliko brežskrbneje zrle v bodočnost, se pravi, da bi se posvetile reševanju že tako težkih življenjskih problemov brez dodatnih skrbi in strahu. Tega so krivi z ene strani potresni sunki, ki še vedno niso pojenjali, z druge pa neustaljene vremenske razmere, ki povzročajo prizadetemu prebivalstvu hude preglavice.
Na območju Osoppa se je danes nekaj po 9. uri zopet zatresla zemlja: šlo je za 124. sunek po tisti tragični noči v začetku maja. Tržaška geofizična postaja je ugotovila, da je njegova jakost ustrezala 5. stopnji Mercallijeve lestvice, zato ni čudno, da so potres zaznali po vsej pordenonski pokrajini. Ne samo, ljudi se je lotila povsem razumljiva panika, saj i-majo že tako na moč zrahljane živce. Epicenter naj bi bil nekako 50 km severozahodno do Kumina', in sicer v dolini reke Medune. Zemlja se je zamajala ravno v času, ko so v Osoppu jeli priprav-
PETA KOLONA
Evropski časniki so že veliko pisali o «demokratičnih» u-krepih v Zahodni Nemčiji, kjer so komuniste dejansko izobčili iz družbe in jim skorajda odvzeli pravico do dela. Določila zakona so tako stroga, da je lahko ob službo ali v najboljšem primeru kazensko premeščen tudi kdor «ne zaudarja po žveplu» pač pa si v trenutku pozabe zažvižga Internacionalo kot je na lastni koži občutil ravnatelj knjižnice pri o-brambnem ministrstvu Folker Hansen.
Njegov neposredni predstojnik Àlois Friedl, ali «tenkoslu-hi Alois» kot mu pravijo odslej, ga je namreč zalotil, ko je v službi požvižgaval Internacionalo. Polkovnik je v sveti jezi nad tolikšno nesramnostjo
—velja morda pripomniti, da je polkovnik vnet pripadnik Straussove CSU, skrajnodesni-čarskega krila bavarske krščanske demokracije — oštel Friedla in zahteval njegovo premestitev. Ravnatelj knjižnice. ki ni možak, ki bi stisnil rep med noge kar tako, se mu je oddolžil s psovanjem in ga obtožil, da je nacist. Prerekanje se je nadaljevalo pred sodnim zborom, kjer pa sta moža spila čašo sprave.
Dogodek je sicer postranskega pomena, obenem pa tudi emblematičen, ker dokazuje kako je CSU prežeta z žolčnim protikomunizmom. Zato ni čudno, če senator Fanfani, ki se je pravkar vrnil s kongresa nemških krščanskih demokratov. tako hrešči z vseh mikrofonov in bljuva žolč proti italijanski levici, saj se je protikomunizma napil pri burnem in neonesnaženem izvirku. «Komunistom smo dali preveč svobode.» je grozeče kričal prejšnji teden z govorniškega odra v Grossetu in žugal, da «se svobode ne brani samo s svobodo» ter končno ugotovil, da je največja napaka, ki jo je krščanska demokracija zagrešila v 30 letih ta, «da je mislila, da braniti svobodo pomeni pustiti na svobodi tudi tiste, ki jo ogrožajo.»
Njegov protikomunizem nikakor ni v dvomu boste rekli, toda kako se motite. Zaupno vam prišepnemo, da se Fanfani le pretvarja in da je dejansko le peta kolona levice v krščanski demokraciji in priznati moramo, da svojo nalogo opravlja zelo uspešno. Se še spominjate referenduma o raz-poroki, deželnih volitev na Sardiniji in še lanskih upravnih volitev? Čigava .če ne Fanfa-nijeva zasluga je, da se je levica tako uveljavila? In ko vidimo, da predsednik KD v sedanji volilni kampanji ne Siedi s silami, ko vidimo, kako se trudi, se nam odvali kamen s srca. Bitka je ostra, vendar s takšno pomočjo lahko kdo podvomi v zmago levice? Zato mu kar nazdravimo: kar naprej po dosedanji poti tovariš Fanfani.
Ijati volilne sedeže.
V širnih predelih po potresu razdejanega območja se je razen tega vreme zopet pokvarilo. Ponekod je močno deževalo, kar je povzročilo dodatno škodo na šotorih, ki so jih nedavno že itak razma-jali in deloma raztrgali vetrovi. V Čenti je bil položaj še prav posebno zaskrbljujoč, kajti ne gre pozabiti, da se je na bližnja šotori-šča v sredo vsula debela toča.
Vremenske neprilike so seveda še bolj otežkočile promet na cestah, ki jih je popolnoma ali deloma uničil potres 6 maja ter so bile pozneje vsaj za silo popravljene. Nekatere so sploh zaprte za pro-
met, tako glavna karnijska cesta, ki je prekinjena pri VUli Santini, čedajska državna cesta, ki je prevozna le do Čente in državna cesta na območju Lago di Cavazzo, ki je zaprta med Samplagom in Tra-saghisem zaradi geoloških preiskav.
Neprevoznost cest močno zavira dela za preurejanje manj poškodovanih stanovanjskih poslopij, kamor naj bi se zopet vselili ljudje, to pa ustvarja med žrtvami potresa dokajšnjo nervozo; tembolj še, ker se je zaradi deževja pojavila nevarnost povodnji. Vsekakor pa velja omeniti, da si je že utrla pot teza, po kateri bi bilo treba prizadeto prebivalstvo čimprej spraviti iz šotorov ter ga nastaniti — seveda začasno v pričakovanju popolne obnove porušenih domov — v montažnih hišicah, ki so pač varnejše pred muhavostjo vremena. Prvo tako hišico (iz lesa) so postavili ravno te dni v Persu, ki sodi med tiste kraje Colloreda di Montalbano, kjer je bilo največje razdejanje.
Z druge strani so danes predpoldne v Majanu odprli novo šotorišče sestavljeno iz šotorov za posamične družine. Navzoč je bil tudi izredni vladni komisar Zamberletti. Sicer pa se ljudje čedalje v večjem številu vračajo v stanovanjske hiše, ki niso utrpele posebne škode. O tem poročajo iz Dreke, Sredenj, pa tudi drugih naselij. Slabši je položaj v hribovskih predelih Karnije, ki so zaradi neprevoznosti cest in poti odrezane od operativnih središč, iz katerih se steka pomoč.
V čenti bo prihodnji ponedeljek sestanek med župani poškodovanih okoliških krajev in posebno deželno j komisijo, na katerem bodo preverili dejansko škodo. Samo kmetijst\o je v vsej Furlaniji utrpelo za 600 milijard lir škode. Po podatkih deželnega kmetijskega nadzomištva so bili najbolj prizadeti kmetovalci v videmski pokrajini, kjer je bilo 20 občin docela uničenih, 10 pa več ali manj razdejanih. Pri tem pride v poštev 15.00j kmečkih gospodarstev, od katerih je 8.000 do kraja zrušenih (s tem mislimo tako na stanovanjsko stavbo ko; na hlev in vso drugo opremo).
Zaradi zrušenja številnih tovarn se je mnogo delavcev, ki so ostali brez zaposlitve, odločilo, da romajo za kruhom na tuje. To je izzvalo zaskrbljenost podjetnikov, ki so se sestali na izredni seji v organizaciji videmskega združenja indu-strijcev. Pristojnim oblastem so postavili zahtevo po sprejetju učinkovitih ukrepov, s katerimi naj bi preprečili odtok delovne sile oziroma privabili izseljence nazaj domov. V ta namen bo treba seveda kar najhitreje poskrbeti za gradnjo novih stanovanj in ureditev manj poškodovanih. Razen tega menijo in-dustrijci, da bi bilo potrebno iti delavstvu na roko tudi z brezobrestnimi posojili.
Medtem se neovirano nadaljuje akcija za zbiranje denarnih sredstev, ki naj bi prispevala k čim-
prejšnji obnovi gospodarstva na prizadetih območjih. Skupna vsota prispevkov, ki jih je prejel deželni solidarnostni sklad od javnih ustanov, raznih organizacij ter zasebnikov, je presegla 2 milijardi lir. Deželne uprave Lombard je, Sardinije, Veneta, Lacija, Emilije - Ro-magne in Tridentinskega - Gornjega Poadižja so napovedale prispevke v skupnem znesku 2,5 milijarde, nadaljnjih 10 milijard pa naj bi prispevali delavci v okviru nabiralne akcije, ki jo je na državni ravni sprožila sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL.
Gornjemu denarju gre še prišteti 10 milijard, ki jih je nakazala dežela Furlanija - Julijska krajina, 200 milijard iz državne blagajne, milijarde, ki bodo prispele iz inozemstva, okoli 8 milijard, ki so jih nabrali nekateri večji italijanski dnevni listi itd. Pozabiti ne gre državnega prispevka 400 mdijard za odplačevanje obresti na posojila, ki bodo potrebna za obnovitvena dela — prispevek je sicer razdeljen na več let, tako je nakazanih 10 milijard za tekoče leto, po 20 milijard v letih 1977 - 1995 ter 10 milijard za leto 1996.
IZJEMNA ZGODOVINSKA MONOGRAFIJA PROFESORJA MARJANA BRITOVŠKA
V Ljubljani predstavili študijo «Boj za Leninovo dediščino»
Delo obravnava eno najdramatičnejšlh obdobij boljševiške partije, ko je dežela sovjetov iskala formule za svoj obstoj in nadaljnji razvoj
LJUBLJANA, 4. — «Delo Marjana Britovška v dveh knjigah o-bravnava obdobje dogajanja v Sovjetski zvezi od Leninove smrti do vključno 1924. leta,» je dejal na včerajšnji tiskovni konferenci v prostorih CK ZKS dr. Joža Vilfan, ko je zbranim predstavljal izid zares izjemne in pomembne zgodovinske monografije, kakršne so redke v slovenskem zgodovinopisju.
In res, po desetletnem znanstvenem delu je prof. Marjanu Britovšku uspelo, da ni samo zgodovinsko neoporečno in tudi marsikod popolnoma na novo, temveč tudi v živahnem, berljivem slogu napisal knjigo, ki zagotovo tako po svoji živi aktualnosti kot sporočilu, ki ga prinaša, presega ozke slovenske meje, hkrati pa presega tudi ozke datumske in zgodovinske meje, ki si jih je avtor sam zakoličil za svoje delo.
Kajti delo «Boj : - Leninovo dediščino» je lahko tudi zgodovina socialnodemokratske stranke Rusije od njenega drugega kongresa 1902. leta v Londonu, je hkrati zgodovina od Februarske ruske buržoazne revolucije vse tja do priprav na veliki oktober istega leta, na drugi strani
pa sega tudi do 1927. leta, do izstisni-1 Sam avtor, prof. Marjan Britve Trockega iz življenja boljševiške tovšek pa je pojasnil, da je v za-
partije.
Seveda pa je v središču dela dogajanje v partiji boljševikov od Leninove smrti do XIII. kongresa januarja 1924. leta. To obdobje je vsekakor že samo po sebi eno najdrama-tičnejših obdobij boljševiške partije, ko dežela sovjetov išče formule za svoj obstoj in nadaljnji razvoj, ko postaja jasno, da o kaki bližnji revoluciji podobnega kova v Evropi ni niti govora in ko se izkristalizira formula graditve socializma v eni sami deželi.
V tem smislu torej prihaja Britov-škova knjiga v času ko postaja eden osrednjih problemov mednarodnega delavskega gibanja prav vprašanje nacionalne poti v socializem, hkrati s tem pa se seveda zastavlja tudi vprašanje suverenosti in neodvisnosti sleherne nacionalne komunistične partije posebej.
In prav zato je delo še posebej aktualno sedaj, ker prihaja ob pravem času in bo vsekakor obogatilo naše razumevanje in spoznavanje socialističnega gibanja, za katerega danes lahko mirno rečemo, da je postalo svetovno gibanje.
iiiiiiiiiiiniiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiuiiiiiiiimiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuHiHiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
španski simim/sr o preganjanju naprednih sil
Camacho: Žolčno bljuvanje na smrt obsojenega režima
Medtem ko Juan Carlos našteva Američanom vrline madridske vladavine, zahteva javni tožilec na političnem sodišču 18 let zapora za vidnega člana KPS
MADRID, 4. — Juan Carlos se že nekaj dni mudi na uradnem o-bisku v Združenih državah Amerike, kjer’ na vso moč prepričuje washingtonske veljake, da se Španija preobraža v pristno demokratično deželo. Pred kongresom je celo izjavil, da se sme danes sleherni španski državljan udejstvovati na političnem polju, ne da bi bil zato podvržen raznim diskriminacijam. Ne glede na dejstvo, da so njegove besede izzvenele odkrito propagandno (morda pa je Juan, ki mu svet ne prisoja kdove kakšne «brihtnosti» v političnih zadevah, res prepričan v svoji kraljevski odmaknjenosti od širših ljudskih slojev o demokratičnosti madridskega režima...), se takšna trditev sliši tudi slabemu poznavalcu španskih razmer kot nesramna žalitev vseh naprednih množic.
Komaj je namreč izrekel tisto o političnih svoboščinah, je javni tožilec na madridskem sodišču za javni red (gre za frankistično politično sodišče) zahteval 18 let zaporne kazni za Simona Sancheza
aimiiiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimmiiiiiiimiiimiiiniumiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimuiiiiimiiiiiiilimil
RAZSODBA KAZENSKEGA SODIŠČA V BRINDISiJU
Šest let zaporne kazni kapitanu «Heleanne»
Pomorščak in ladjar, ki je bil lastnik trajekta, bosta morala izplačati znatno odškodnino prizadetim - V požaru je zgorelo 26 potnikov
BRINDISI, 4. — Po štirih urah posveta je kazensko sodišče v Brin-disiju obsodilo na šest let zaporne kazni Dimitriosa Anthipasa, kapitana grškega trajekta «Heleanna», ki je 28. avgusta 1971 zgorel nedaleč od Brindisija. V tragediji je izgubilo življenje 26 potnikov, nad sto pa jih je bilo hudo ranjenih. Sodni zbor je nadalje prepovedal grškemu pomorščaku zaposlitev v javnih službah in plovbo za pet let. Anthipas in lastnik trajekta, ladjar Kostantinos Eftymia-dis bosta morala nadalje poravnati škodo, višino katere pa bo moralo določiti civilno sodišče. V pričakovanju njegove razsodbe pa je sodni zbor odredil izplačilo predujma prizadetim strankam in zaplembo vsote 320 milijonov lir, ki so jo vnovčili s prodajo relikta, ter vseh premičnin in nepremičnin obtožencev.
Ne ladjar ne kapitan nista bila prisotna na razpravi. Dimitrios Anthipas je bil pred poldrugim letom obsojen zaradi brodoloma tudi v Grčiji in sicer na tri leta zaporne kazni. Proti obsodbi je vložil priziv in v začetku julija se bo začela drugostopenjska obravnava.
Požar na trajektu «Heleanna» — ki so ga imeli za največjo tovrstno ladjo na svetu, saj je imela 11.400 ton nosilnosti in je šlo
sti mornarjev — poprečna starost je bila 18 let, med njimi je bilo veliko študentov, ki so si z delom na trajektu služili denar za počitnice — in kapitanove napake v trenutku zajel vso ladjo in «Heleanna» se je spremenila v pošastno plamenico sredi morja. Posadka ni pravočasno in pravilno prijela za protipožarne naprave, ki jih na trajektu ni manjkalo in ki so delovale brezhibno kot je pozneje u-gotovila preiskovalna komisija 'Tragedija pa je imela še večji obseg zaradi dezorganizacije in kaosa na ladji.
Med razpravo so preživeli potniki obnovili obtožbe proti posadki in proti kapitanu, ki naj bi bil po njihovem mnenju nesposoben. An-thipasov branilec pa je skušal u-blažiti te obtožbe s sklicevanjem na dejstvo, da je bil kapitan prisiljen pluti v nemogočih pogojih, sicer bi bil ob službo. Proti razsodbi sta vložila priziv tako An-thipasov branilec kot javni tožilec:
’ prvi zaradi premile obsodbe (v zaključnem posegu je zahteval namreč 11 let zaporne kazni) drugi pa, ker je bil mnenja, dà so bili sodniki prestrogi. Za odvetnike, ki so zastopali prizadete stranke je bila razsodba pravična in posebnega pomena zlasti še, ker smo na začetku turistične sezone. «Razsodba — so poudarili — bo brez dvo-
za tanker, ki so ga predelali v j ma jamstvo za večjo varnost in v neki švedski ladjedelnici — je iz-1 opomin ladjarjem, naj ne prezira-bruhnil 28. avgusta zjutraj, ko je j jo pravic potnikov, ki ne plačuie-ladja, ki je povezovala Patras z | jo mastnih potnin le za vožnjo, Ancono, plula proti Brindisiju. O- j pač pa da si zajamčijo varno genj je verjetno zaradi neizkušeno-1 plovbo.»
Monterà samo zato, ker sedi v izvršnem odboru španske komunistične partije.
Sanchez Monterò je bil aretiran koj potem, ko se je (18. februarja letos) udeležil na madridski svobodni univerzi zasedanja na temo «Enotnost po zlomu». Prisotna sta bila tudi še levo usmerjeni krščanski demokrat Joaquin Duiz Gime-nez in socialist Fabio Castellano, s katerima je obtoženec spregovoril nad dvatisočglavi množici študentov. Ko je policija zajela Sancheza Monterò ter ga odvedla na policijsko poveljstvo, sta se tjakaj podala tudi Ruiz Gimenez in Castellano, češ, tudi naju morate spraviti za rešetke, kajti «krivda» je vseh treh ali nobenega. No, agenti so ju brez vsake utemeljitve poslali domov in zadržali edino komunističnega predstavnika.
Politično sodišče obtožuje Sancheza Monterò, da se je udeležil oziroma vodil nezakonito zborovanje, z druge strani pa, da se je shod vršil v sklopu jasno opredeljenega «združenja», kakor imenuje španski zakonodajalec politične stranke. Konec maja je parlament, kot znano, odobril nov zakon o urejanju javnih zborovanj, ki jih morajo prireditelji več časa poprej napovedati policiji, sedaj pa preučuje zakon o legaliziranju političnih strank in organizacij. Uzakonjene ne bodo tiste stranke, ki hočejo (med drugm) vzpostaviti v deželi totalitarni režim, madridska vlada pa se že od nekdaj drži načela, da sodi med take stranke v prvi vrsti komunistična pàrtija; slednja torej ne sme obstajati. Tudi sicer so sedaj še vse stranke izven zakonskega okvira, in to do 8. junija, ko se bo parlament dokončno izrekel o zadevi. Do tedaj bi tudi politično sodišče ne moglo obsoditi Sancheza Monterà, in to iz dveh razlogov: prvič, ker bi morali na zatožno klop v tem primeru tudi omenjena Ruiz Gimenez in Castellano ter vseh 2.000 študentov, ki so se udeležili zasedanja na univerzi, drugič pa zato, ker bi parlament moral prepovedati vsako delovanje poleg ko>-munistični partiji avtomatično tudi vsem zduženjem, gibanjem, organizacijam in skupinam desničarjev, ki so se porodili iz frankističnega «nacionalnega gibanja»; slednje si je pač v statutu (6. člen) zastavilo kot glavni cilj vzpostavitev totalitarnega nacional-sindikalnega režima.
Sanchez Monterò pa ni edini primer žolčnega protikomunizma: a-retirana sta bila še dva druga nasprotnika madridskega policijskega režima, sicer član tako imenovanega «španskega demokratičnega odbora» Rafael Calvo Serer in član izvršnega odbora KPŠ oziroma glavni tajnik komunistične partije v Galiciji Santiago Alvarez.
vabile v Španijo, da bi ju spravile za zapahe. Alvareza so zaprli zaradi domnevnega pripravljanja terorističnih dejanj V Španiji, ker je nedavno v Franciji izjavil, da namerava reorganizirati galicijsko komunistično partijo.
To še ni dovolj. Notranje ministrstvo je danes prepovedalo sklicanje kongresa delavskih svetov ter emisijo enega milijona obveznic vrednosti 25 peset, ki naj bi jih razdelili med vse špansko delavstvo. «To naj bi bile sindikalne svobaščine, o katerih govoriči vlada» je grenko dejal znani sindikalist Marcelino Camacho in pripomnil: «To je tudi nov dokaz, da ne smemo verjeti večji demokratični odprtosti, ki jo oblasti razglašajo z novim zakonom o urejanju javnih zborovanj.»
Camacho meni, da ne pomeni vladno divjanje proti progresistič-him silam ničesar drugega kot žolčno bljuvanje na smrt obsojenega režima. Diktaturi bije zadnja ura, zato skuša napraviti okoli sebe čim več škode.
čelku svojega dela, pred desetimi leti, skušal odgovoriti na vprašanje, kaj je stalinizem in podati kritiko tega pojava. Po njegovem mišljenju pa je nemogoče zreducirati ta pojav samo na kult osebnosti. Zato je bilo potrebno preučiti vse družbene okoliščine, ki so nastanek in pojav stalinizma pogojevale.
In tako se je lotil obsežnega študija tega obdobja, iz katerega je torej nastalo delo, ki je zdaj pred nami, delo pod simboličnim naslovom «boj za Leninovo dediščino».
Sicer pa je Britovšek v uvodu sam zapisal o svojih dveh knjigah: «Knjiga je plod mnogoletnega zbiranja gradiva, zbirk dokumentov in časopisnih člankov. Zanjo mi je bila potrebna temeljita bibliografska priprava in številne poprejšnje študije, s pomočjo katerih sem se šele lahko lotil nadaljnjega preučevanja.»
Kako velikansko znanstveno delo je bilo opravljeno, priča že sam podatek, da so ob koncu druge knjige objavljene opombe z navedbo virov, ki zajemajo kar petdeset celih strani. Za poživitev dela pa je ob koncu druge knjige objavljena še cela pola fotografij glavnih akterjev in pomembnejših rokopisov ih člankov, kar vsekakor prispeva svoje k nadaljnji dokumentarizaciji dela. In končno, nikakor ni ob koncu odveč tudi dokaj obširen résumé, objavljen v angleščini, nemščini in ruščini.
Britovškovo delo je izdala založba Mladinska knjiga v svoji redni zbirki Tokovi, izid knjige pa sta finančno podprla marksistični center pri CK ZKS in raziskovalna skupnost SRS.
DUŠAN ŽEUEZNOV
TRŽAŠKI DNEVNIK
19. SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE
Uspešen nastop tržaškega SME v Cankarjevem domu na Vrhniki
Vodja tržaških amaterjev S. Verč nagrajen z Linhartovo plaketo
Ročna bomba ubila— tri dečke
PIACENZA, 4. — Vsak dan popoldne so jo mahnili do zapuščene kmečke hiše in se do prvega mraka veselo igrali. Danes jih je tam doletela strašna smrt. Bratca Giorgio in Antonio Del Mulino, ki jima je bilo 12 oziroma 14 let in njun 13-letni prijateljček Gianluigi Zilocchi so staknili staro ročno bombo «breda» (model 30) še izpred prve svetovne vojne: v svoji brezvestni radovednosti so jeli tolči po njej s kamnom, ko pa ni počila, so odtrgali varnostni jeziček. Naboj je eksplodiral in na mestu ubil dva dečka, medtem ko je tretji izdihnil med prevozom v bolnišnico.
Specialisti za onesposabljanje razstreliva so ugotovili, da nima taka bomba visoka rušilne moči, in vendar je nesrečneže razmesarila. To pomeni, da so bili vsi trije z obrazom globoko sklonjeni nadnjo.
iiiiiiiiiiifiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiimii
VAL PROVOKACIJ SE NEVARNO STOPNJUJE
Podel napad na oddelkovodjo Fiatove tovarne v Cassinu
Neznana terorista sta ga napadla pred njegovim domom in ga huje ranila
CASSINO, 4. — Neznanca sta davi v Cassinu ranila oddelkovodjo tovarne Fiat. Gre za 39-letnega Stefana Pettinottija, ki so ga sprejeli na zdravljenje v bolnišnico zaradi zloma desne stegnenice. Pettinotti se je kot vsako jutro tudi davi okrog 7.30 odpravil v službo. Neznanca, ki sa čakala v zasedi, sta ga napadla, takoj ko je stopil na pločnik in dvakrat ustrelila proti njemu. Ena od krogel je zadela nesrečneža v nogo in mu zlomila stegnenico. Medtem ko so žena in sosedje, vzburjeni zaradi streljanja, priskočili ranjencu na pomoč, sta jo atentatorja pobrisala z avtom «fiat 1100», ki so ga preiskovalci pozneje našli nedaleč od kraja a-tentata.
Pettinotti, ki je po rodu iz Turina, je prišel v Cassino pred šti-rimi leti, ko je stekla proizvodnja j v tej tovarni družbe Fiat, Vse kaže,
I da naj bi vzroke podlega izpada ne šlo iskati na delovnem mestu, saj je med drugim oddelek, ki ga vodi Pettinotti med najmirnejšimi. Kot poudarja med drugim sporočilo lucijske sindikalne federacije, aten-
Calvo Serer se je komaj včeraj i tat spada v okvir strategije napeto-
vrnil v domovino po 5 letih izgnanstva, na zatožno klop pa bo moral, ker je decembra 1971 objavil v pariškem «Le Monde» članek z naslovom «Tudi jaz obtožujem»; v njem je kajpak napadel frankistično vlado.
Tudi Alvarez se je pravkar vrnil iz večletnega izgnanstva in to s potnim listom, ki mu ga je izdal španski generalni konzulat v Parizu. O-čitao so madridske oblasti oba pri-
sti in provokacije, katere cilj je spodkopati temelje demokracije in mirnega sožitja v zelo kočljivem trenutku za državo.
Ne gre namreč pozabiti, da so bile tovarne družbe F at že več krat tarča terorističnih izpadov, o četovstvo nad katerimi so si lastile razne provokatorske organizacije kot so samozvane rdeče brigade ali o boroženi proletarski oddelki NAP. Tik preden se je začela volilna kam-
panja in ni bilo še gotovo, če bo parlament predčasno razpuščen ali ne, je ogenj pogoltnil kar dve skladišči tovarne Fiat Mirafiori in po vzročil milijardno škodo. Odgovornost za požig so si prevzele rdeče brigade, medtem ko so NAP skoraj istočasno ranili oddelkovodjo neke druge Fiatove tovarne pri Turinu. Atentat je bil izveden z isto tehniko kot napad na Pettinottija, zaradi če sar je zelo verjetno, da bo danes ali jutri zabrnel v uredništvu kakega lista ali časopisne agencije tele fon in bo neznan moški glas nazna nil, da je šlo za «kazensko ekspedicijo proti oddelkovodji, ki je bil orodje uprave za hudo protidelavsko represijo», formula, s katero provokatorske organizacije skušajo opravičiti svoje podle izpade.
Agenti letečega in političnega oddelka kvesture v Cassinu so takoj začeli preiskavo, vendar zaenkrat brez uspeha. Žalostna značilnost podobnih izpadov je namreč tudi ta, da so krivci le redkokdaj odkriti in kaznovani.
Naše tržaško nepoklicno gledališče, ki to pot že četrtič sodeluje na vsakoletnem pregledu najboljših slovenskih amaterskih gledališč, je pred nabito polno dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki v četrtek zvečer uprizorilo «Burkaški misterij» in doživelo s strani Vrhničanov izredno topel in navdušujoč sprejem. Pred samo predstavo je umetniški vodja gledališča Sergej Verč obrazložil pomen in vsebino tega Fojevega dela, zlasti še zato, ker je le-to zvečine odigrano v primorskem narečju, čeprav je občinstvo, ne glede na to jezikovno značilnost dela, znalo zbrano in pazljivo prisluhniti vsem vedrim in trpkim momentom, ki jih ta predstava ponuja ter doživljalo predstavo tako, kot je rekel nekdo na kritični uri, «da se je smejalo, kjer se je bilo treba smejati, utihnilo pa tam, kjer je bilo to potrebno a to na tak način, da je bilo slišati to tišino, ki trpko šepeče...» Pred začetkom predstave je Sergej Verč še dejal, da SAG iz Trsta prihaja na Vrhniko prav v trenutku, ko kolektiv Stalnega slovenskega gledališča že dva tedna nepretrgoma zaseda Kulturni dom, ker vlada ni in noče izpolniti obljub in obveznosti do te naše najpomembnejše kulturne ustanove. Zato, je dejal Verč, moramo vsi podpreti ta upravičeni boj našega gledališča, saj se moramo zavedati, da, če danes izgubimo to gledališče, ki je last nas vseh, nam ne bo nikoli več povrnjeno.
Predstavi je sledil uprizoritveni
kažipot, ki so se ga med drugimi udeležili novinarji vseh večjih slovenskih dnevnikov in tednikov ter gledališki strokovnjaki. Razgovor o-ziroma uvodno besedo sta imela gledališki kritik in novinar ljubljanskega radia Vladimir Kocjančič ter dramatik in profesor za zgodovino drame na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani dr. Mirko Zupančič. U-deležence razgovora, prav posebej pa seveda še kolektiv SAG, so zlasti pretresle besede dr. Zupančiča, ko je povedal, da je danes Po dolgem času spet videl predstavo, ki se ji pravi gledališki dogodek. Sploh pa — to je bilo tudi mnenje vseh ostalih sobesednikov — je bila do četrtka zvečer predstava SAG iz Trsta najboljša na tem vrhniškem srečanju.
19. srečanje gledaliških skupin Slovenije se zaključi drevi z zadnjo predstavo srečanja ter s podelitvijo petih Linhartovih plaket za igralske, režijske, gledališko-organi-zacijske dosežke ter za življenjsko delo v slovenskem gledališkem a-materizmu. Med dobitniki letošnjih Linhartovih plaket je tudi član SAG Sergej Verč. Po podelitvi teh odličij pa bodo razglasili predstave, ki bodo slovensko gledališko ljubiteljstvo zastopale na Borštnikovem srečanju v Mariboru, na Tednu slovenske drame v Kranju, na Zveznem festivalu jugoslovanskih amaterskih gledališč v Trebi-nju ter na Večerih bratstva V Prizrenu.
PREISKOVALNI SODNIK DR. FERIVfO PODPISAL OBTOŽNICO
DELODAJALEC NA ZATOŽNO KLOP ZARADI SMRTNE NESREČE NA DELU
Uslužbenec tržaške bolnišnice obtožen poneverbe 3 milijonov Ur Trinajst Rimljanov pred sodiščem zaradi tatvin v stanovanjih
Ufii*?':-»•*> «fi k	«;	-v4»ia,	_	'
V preiskovalnem uradu tržaškega jih določale površine za gradnjo no-kazenskega sodišča sta v prejšnjih vih stanovanjskih hiš. Razprava se dneh preiskovalna sodnika dr. Serbo bo nadaljevala v torek, četrta stai-in dr. Fermo deponirala tri obtož-i na komisija je včeraj vzela v Pre" niče.	j tres zakonski osnutek, ki predvideva
Prva obtožnica zadeva smrtno ne- deželne posege za obnovo gospodar-
srečo na delu, ki.se je pripetila 7. novembra 1974 v tržaškem pristanišču. Podjetje Montedii je imelo v zakupu dela na petrolejski ladji «Epico». Za ta popravila so morali postaviti v velikem tanku zidarski oder, med postavljanjem ogrodja pa je 44-letnemu delavcu Mauru Croceju spodrsnilo in padel je 13 metrov v globino. Nemudoma so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je umrl tri dni kasneje. Po dolgi preiskavi je prišel preiskovalni sodnik dr. Fermo do zaključka, da so bili delovni pogoji zelo slabi in v konkretnem primeru niso jamčili varnosti na delu. Zato je sodnik obtožil nenamernega umora lastnika podjetja Montedii 28-letnega Tržačana Marina Mattossija.
Podpis dr. Ferma nosi tudi obtožnica, ki zadeva 31-letnega uslužbenca tržaške glavne bolnišnice Antonina Pastore ja, ki je skrbel za skladišče hrane v bolnišn ci. Obtožen je, da je s predložitvijo ponarejenih računov, ki jih je sam podpisoval z lažnimi imeni, v letu 1974 poneveril približno 3 milijone Fr.
Najdaljša obtožnica, ki jo je sestavil preiskovalni sodnik Serbo, pa zadeva vrsto tatvin in poskusov tatvin v stanovanjih, med katerimi je bilo ukradenih za 79 milijonov lir blaga. Do tatvin je prišlo ieta 1974, obtoženci pa so vsi doma iz Rima. Gre za 13 oseb, med katerimi je tudi
“a uuuuvu »«-i-	,
skih dejavnosti v opustošenih odci nah. Razprava se bo nadaljevala danes popoldne.
Sindikalne zahteve usiužfeencev trgovin
Sindikalno gibanje uslužbencev v trgovskem in turističnem sektorju je stopilo v protestno akcijo. Pogajanja sindikalne zveze z organizacijami delodajalcev za obnovitev delovne pdj godbe so se namreč izjalovila zaradi čudnega zadržanja delodajalskih organizacij, ki so odklonile vse sindikalne zahteve. Enotno vsedržavno sindikalno tajništvo te kategorije J® zato napovedalo osem ur stavke, jo bodo izvedli do 15. junija. Izjema je le naša dežela zaradi specuic nega položaja, ki je nastal zaradi P° tresa. V deželi Furlaniji - Juhjs krajini bodo uslužbenci trgovskega m turističnega sektorja zato priredili e vrsto delavskih skupščin. Za P°n® deljek, 7. junija, je enotna sindi'a na federacija trgovskega sektorja na^ povedala širšo skupščino za usluz ce podjetij Magazzini Trieste, CatZ S. Giusto, Donda, Castighoni. Cavaliere, Bosutti in za druge manjše o-kcliške trgovine. Skupščina bo ob • uri na sedežu CGIL v UL Fondare^
nekaj zelo mladih, najstarejši ima i 3. Za uslužbence podjetij Facau. ho	-”i — *—* --	■ ■	’ ’ 1 teri, Bata, Fimar, Rossini, Croft. p/
42 let, najmlajši pa še ni dopolnil 19 let. Od teh je dvanajst obtožen h tatvine, nekateri tudi združevanja v zločinske namene in eden tudi ponarejanja dokumentov (pri sebi je imel ponarejeno osebno izkaznico). Trinajsti obtoženec se bo moral zagovarjati zaredi prekupčevanja z ukradenimi predmeti.
MARIBOR, 4. — V starosti 60 let je v Mariboru umrl veliki slovenski umetnik, gledališki igralec Arnold Tovornik. Od leta 1947, potem ko je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju, je bil igralec v drami Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, vključil pa se je tudi v kulturno in družbeno življenje celotne severovzhodne .Slovenije. Pokojni Arnold Tovornik, ki je bil med gledalci izredno priljubljen zaradi številnih u-spelih vlog, je nastopal tudi v mnogih filmih,
DELO DEŽELNIH KOMISIJ
Sprejeta dva zakona v korist žrtvam potresa
Prva stalna komisija deželnega sveta je na včerajšnji seji sprejela z večino glasov (pripadniki PSI in KPI so se vzdržali) zakonski osnutek ,ki določa nove deželne posege po členu 54 deželnega statuta v korist občinam in pokrajinam, ki jih je prizadel potres z dne 6. maja. Zakonski osnutek vsebuje tudi normo, po kateri smejo občine in pokrajine, ki jim je dežela iz katerega koli razloga nakazala finančna sredstva za leto 1976, uporabiti razpoložljiv denar tudi za posege v pomoč prebivalstvu, ki ga je kakor koli prizadel potres.
Včeraj se je sestala tudi komisija, pristojna za javna dela. Komisija je soglasno odobrila zakonski osnutek ,ki nakazuje Zavodom za ljudske gradnje IACP 150 milijonov lir dodatnega prispevka za kritje o-bresti na posojila in poenostavlja postopek za delovanje omenjenih zavodov na območjih, ki jih je opu-stošil potres. Komisija je nato vzela v razpravo zakonski osnutek, po katerem se bodo na prizadetih kra-
gìio’, Moda Oggi,’ Capelli, Monti. S. Sefcastian Market, Paliciga, _ '3ona.n gio ter druge trgovine na Korzu na Nabrežju bo ob isti uri na na sedežu UIL na Trgu P- 1 vanni XXIII 6. Uslužbenci podjew Darwil, Modabella, Emporio letna™-Tomrrasini, Giovanni, Principe, ‘-p, ca. Drioli, Vestibene, Textil ter
gih trgovin v Terezijanskem	,
šču se bodo zbrali na sedežu v Ul. S Spiridione 8.
Tuii v Trstu iščejo Jršio jezikoslovko
O grški jezikoslovki, ki je maja, to je na dan hut}ih.*P n. dov med atensko policijo m d v strenf, izginila s svojega do Atenah, še vedno ni no'oene® u0to du. Gotovo je, da se je v soboto izkrcala s trajekta v Otrantu
ce), a od tistega trenutka da J
je izginila vsaka sled za nj zikoslovka, 52-letna_ ^n®e^.vaika ghianos, ki je odlična P® ... je grške manjšine v juzm R U baie imela občasne stlke,, po-občinskim upokojencem grsKes f rekla, ki živi v Trstu. Zatojei _ di tržaška kvestura uvedla F iskavo o tej zadevi; ,zanl , j^e predvsem dejstvo, da le\	izgj-
omenjeni upokojeni funkci nil z doma. Na vsak način J6 ^