PRIMORSKI DNEVNIK Zahtevali prisotnost okupacijskih Set na internacionaliziranem področju — pod pretvezo vzdrževanja reda, varnosti in neodvisnosti — bi pomenilo nadaljevati kolonialno prakso vsiljevanja tuje volje in tujih koristi. w___plašilo osvobodilne fronte za slovensko primorje Mo 2. Stav- 452 • Cena 5 lir - »jngollre TRST, četrtek, 21. novembra 1946 L, TUJA VOJSKA - TUJE KORISTI ~ TUJA NADVLADA Brez umika okupacijskih čet ni samostojnosti in demokracije Statut svobodnega tržaškega ozemlja mora pomeniti ustavni zakon, ki naj določa okvir na-rtga bodočega gospodarskega, socialnega, političnega, kultur-nega in narodnostnega življenja v oblikah na osnovnih demokra-. točnih svoboščinah temelječe politične prakse. Ker gre za internacionalizirano področje pod zabito Varnostnega sveta Orga nizacije združenih narodov, ki sprejemajo v svojo okrilje le na demokratičnih osnovah zgraje• državne tvorbe, bi vprašanje ustavne ureditve internacionaliziranega področja ne mogla delati resnih preglavic. Tako bi vprašanje kompetenc ljudske zbornice in guvernerja moralo le samo po sebi izhajati iz na-r®fe internacionaliziranega pod-Tečja in iz demokratičnih temeljev Organizacije združenih na-vodov. , ; F zvezi s tem je že sam na-siv guvernerja, za osebo, ki naj tem ozemlju zastopa Varnostni svet in ščiti spoštovanje statuta s strani ljudske zbornice in iz nje pshajajočega vlad-vfega sveta, dokaj ponesrečen, kaže na posebne načrte, ki }i jih v zvezi s Trstom določene sile rade uresničile. Od tod zah-teva po najširših pooblastilih guvernerju in po čim bolj omeje-nih možnostih gibanja predstav. ništvu krajevnega prebivalstva; skratka: «svobodno» ozemlje vaj bi postalo kolonialni mandat ekonomsko močnejšega. Ne glede na dejstvo, da podobno naziranje odkriva popolno nezaupanje v Organizacijo zdvuženih narodov in v demo-kvatično politično prakso njenih slanic, je po angleških in ame-viških predstavnikih prvotno Predlagani načrt ustavne ureditve internacionaliziranega pod-Večja nesprejemljiv za vsakega Seničnega demokrata, in bi bil s tej prvotni obliki — v pogo-hh visoke politične zavednosti '!l globoko razvitega demokra-‘•čnega čuta tukajšnjega prebivalstva — obsojen na nauspeh. Povsem smešno bi bilo predstavljati si ureditev internacionaliziranega področja na način, Kl bi nasprotoval težnjam prir petega prebivalstva in zahte-za to diktatorska pooblastila guvernerju, ki bi poleg tega žfPval razpolagati s primerno °°roženo silo za spoštovanje in *Wn°st uveljavljanja svojih jkrepov. (Razpolaganje le s poljskimi silami bi v takem zaostrenem položaju imelo le ko-rkne posledice — za guvernerji seveda, in za njegovo poli-Jo.J Notranje varnosti ne mo-^ torej jamčiti guverner niti juajširšimi pooblastili in še ta- MOLOTOV V ZN Nezaželena prisotnost lujih čel SZ pozdravlja neposredna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo New York, 20. — Molotov jo včeraj obvestil italijansko vlado, da je Sovjetska zveza naklonjena načrtu o neposrednih pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo za rešitev vprašanja jugcslovansko-italijanske meje in Trsta. To je odgovor sovjetske vlade na italijansko noto, v kateri izraža italijanska vlada željo po neposrednih pogajanjih z Jugoslavijo. • »Sovjetska vlada je rknenja, pravi sovjetska nota, da bi neposreden jugoslovansko-italijanski sporazum o mijji, v kolikor bi ga odobril Svet štirih zunanjih ministrov, mogel biti vključen v mirovno pogodbo z Italijo. Tak postopek bi utrdil mir v Evropi in bi koristil V3em Združenim narodom.* Italijanski zunanji minister je danes izjavil, da vidi v poizkusu neposrednih pogajanj z Jugoslavijo pot, kjer skuša Italija zopet dobiti svojo neodvisnost in postati aktiven člen v evropski in svetovni politiki. Navodila, ki jih je prejel italijanski poslanik v New Yorku Tarchiani predvidevajo samo stik z jugoslovansko delegacijo. Ta diplomatska akcija ima namen, da spozna uradne predloge, ki jih utegne Jugoslavija dati za morebitna pogajanja. Kadar bodo ti predlogi znani, predvidevajo, da bodo pogajanja pritekala neposredno med obema vladama v Rimu ali v Beogradu. Italijanski posianil^ v Moskvi Pjetro Quaroni, ki se trenutno mudi v New Ybrku, je obiskal danes jugoslovanskega zunanjega . ministra Stanoja Simiča in mu objavil željo italijanske vlade po neposred. nih pogajanjih. Quaroni se je tudi dolgo razgovarjal z jugoslovanskim poslanikom Savo Kosanovičem in pomočnikom jugoslovanskega zunanjega ministra Alešem Beblerjem. Sestanek je trajal nad 4 ure in' pol v stanovanju Stanoja Simiča. Molotov za objavo podatkov o oboroženih silah vnočnimi policijskimi silami; zunanjo varnost internacio- režiranega področja pa bi mo-. ‘ razpolagati s takimi oboro-silami, ki bi zanje celot-jč Področje bilo odločno presno. .Jamstvo varnosti in reda v v Internacionaliziranem področju j, možno le v neovirani demo-i Mični samoiniciativnosti kra-|^nega prebivalstva; zajamče- notranje in zunanje vamo-neodvisnosti internaciona-. lranega področja ni in ne mo e bit- —- t naloga guvernerja, am- Danes je v politično-varnostnem odboru nastopil kot prv; govornik sovjetski zunanji minister Molotov, k) je pojasnil sovjetsko stališče o prisotnosti anglo-ameriskih čet v državah, ki niso bile sovražne. Dejal je: «Vojne je že davno konec in kljub našemu upanju, da bodo zavezniške čete umaknili domov, ostajajo te čete na tujih ozemljih in dajejo priliko za vmešavanje v notranje zadeve nesovražnih držav. Hkrati pa razvijajo sistem letalskih in pomorskih oporišč izven meja svoje domovine. Spričo tega se svetovna javnost v skrbi za mir in varnost upravičeno vznemirja. S tem pa ne mislim na čete, ki so na bivših sovražnih ozemljih in katerih prisotnost je popolnoma upravičena. Nastanitev tujilr čet v zavezniških državah je upravičena pa le izjemoma, kadar je njihova naloga vzdrževati zveze z domovino. Sovjetske oborožene sile so se u-maknile iz Irana, Jugoslavije, Češkoslovaške in Norveške. Na osnovi sporazumu z zavezniki so sovjetske čete na Poljskem za to, da zagotovijo prometne zveze. Isti namen imajo tudi čete v severni Koreji. Toda ameriške in britanske čete taborijo v nesovražnih ozemljih Evrope, Azije in zlasti na Atlantiku in v Tihem oceanu, čeprav je vojske že davno konec. Veliko zanimanje vlada v nekaterih državah tudi za vse, kar zadeva Severno morje. Sovjetska vlada je lani v avgustu predložila Varnostnemu svetu, naj bi mu države, članice tega Sveta, sparačile podatke o svojih četah na nesovražnih ozemljih. Da ne omenim političnih razlogov, so tj podatki potrebni Varnostnemu svetu in vojaškemu odboru, ki proučuje sedaj vprašanje čet, katere bodo dali na razpolago organizaciji ZN na osnovi člena 43 ustanovne listine Združenih narodov. Ameriški delegat, senator Austin Warren, ni nasprotoval sovjetskemu predlogu v glavni skupščini ZN. On je celo razširil soyjetski predlog, naj bi se zahtevani podatki našali tudi na vojsko v domovini. Sovjetska vlada je pripravljena sprejeti ta predlog in skleni.i glede tega sporazum. Tako sta vladi SZ in ZDA pripravljeni predložiti podatke o četah v nesovražnih in tudi v sovražnih državah, tako da lahko sestavimo skupen sovjetsko-ameriški predlog o tem vprašanju. Vsi se strinjamo, da je treba zni. žati oborožitev. To pa pomeni, da bomo morali proučiti celotno vpra. šanje oboroženih sil dotna in v tujin?.* Molotov je nato stavil nov sovjetski predlog, ki se glasi: »Glavna skupščina ZN priporoči Varnostne, mu svetu, naj sklene, da morajo države članice ZN predložiti Varnostnemu svetu sledeče podatke v roku enega meseca: 1. Kje na ozemlju držav članic ZN ali drugih držav z lijemo bivših sovražnih držav so oborožene Politična Kriza v Italiji sile drugih držav članic ZN in v kakjem številu. 2. Na katerih točkah v bivših so vražnih državah in v kakšnem številu bivajo oborožene sile zavezniških in drugih držav članic ZN. 3. Kje v zgoraj omenjenih ozemljih so letalska in pomorska* oporišča in kako številne so tu posadke tujih držav članic ZN. 4. Podatke pod točko 1, 2, 3, je treba predložit; na osnovi položaja dne 1. novembra 1946. M; vsi bi morali izročiti te podatke Varnostnemu svetu jn'nimamo prav nobenega opravičila, da bi prikrivali Združenim narodom sedanje stanje naših oboroženih sil v inozemstvu. Nobena država se ne sme odtegniti svojim obvezam. Zato je treba pomagati Varnostnemu svetu, da izvrši nalogo, kakor jo določa ustanovna listina ZN. Sovjetska zvezi je pripravljena storiti vse, kar določa listina ZN in upam, da bodo druge vlade sporazumne z nami glede tega vprašanja. Nobenega dvoma ni, da bo pozitivna rešitev te zadeve služila ko. ristim miru in mednarodne varnosti. Molotovu je odgovoril ameriški delegat senateg Connally, k; je dejal, da hočejo ZDA seznaniti ves svet, kje so nastanjene ameriške čete, češ da one ne ogražajo miru, temveč nosijo ščit miru, združitve, harmonije in mednarodne blaginje. Predlagal je, naj bi razpravljali o podatkih čet ki so na vseh štirih stra. neh sveta, kajti oboroženi vojak utegne ogražati mir kjer koli, na domačem ali inozemskem ozemlju. Austin se je skušal zagovarjati pred Molotovljevimi obtožbami, rekoč, da ameriške čete v inozemstvu ne ogražajo miru in mednarodne varnosti, češ da so ostale v inozem- stvu sporazumno z dotičnimi vladami. Cim pa bodo izvršile svojo nalogo, je dejal, jih bodo ZDA odpoklicale domov. Trenutno imamo v inozemstvu okrog 800 tisoč vojakov. Britanski zastopnik sir Aleksander Cadogan je izjavil, da ne more dati izčrpne izjave o sovjetskem predlogu, ker ne ve, čemu naj bi služil; zahtevani podatki. Po njego. vem mnenju namreč ti podatki niso popoln; za vojaški odbor in ne ve v kakšne namene naj bi jih potem proučil Varnostni svet. ★ Tri nove države so bile svečano sprejete v organizacijo ZN in sicer: Island, Švedska in Afganistan, ki bi Varnostni svet ponovno proučil prošnje za sprejem v organizacijo ZN, Albanije, Mongolije, Transjor-danije, Irske in Portugala. V Varnostnem svetu so izvolili tri nove nestalne člane in sicer Kolumbijo, Sirijo in Belgijo za dobo dveh let namesto dosedanjih članov: Nizozemske, Egipta in Mehike, katerih funkcije prenehajo 1. januarja. Glavna skupščina je sklenila, da bo njeno zasedanje zaključeno 11. decembra. Delo v odborih pa bodb končali 5. decembra. šesto zasedanje Sveta Unrre se bo začelo 10. decembra v Washing-tonu. Razpravljali bodo o delovanju te ustanove in o prenosu nekaterih njenih nalog na druge mednarodne ustanove. • Za predsedn ka organizacije U-NESCO je bil izvoljen Leon Blum. Danes je prispela v Pariz jugoslovanska delegacija, ki se bo udeležila zasedanja 'UNESCO. Na čelu delegacije je Vladislav Ribnikar, predsednik cdbora za kulturo in umetnost pri zvezni vladi FLRJ. Ostali člani delegacije so: pisatelja so podpisale pristopnico, tako da Jovan Popovič in Milan Bogdano, sedaj ZN štejejo 54 članov. Glavna vič, publicista Vivoda in Olga Ko-skupščina je soglasno sklenila, naj.j vačevič ter profesor Jože Zemljak. Trst-središče črne borze Washington, 20. - Tanjug — New-yoršk; list «Daily Worker» objavlja članek o Trstu. V članku piše Walter Storm, da vojaška policija v Trstu presega po številu policijo v katerem koli drugem evropskem mestu. Številni dopisniki in funkcionarji nikakor ne zakrivajo dejstva, da se člani civilne policije v Trstu bavijo s črno borzo in s tatvinami in da so številni policisti bivši fašisti, četniki in ustaši. Storm zatrjuje tudi, da je Trst največje svetovno središče črne borze. Ves svet ve, in tako tudi general Morgan, da krajevni policisti kradejo Unrino blago, ki je namenjeno bal- kanskim državam. Unra zatrjuje, da 20% blaga, namenjenega Jugoslaviji, zgine v Trstu. Zmaga komunistov v Livornu Rim, 19. — V Livornu je komunistična stranka pri nedeljskih občinskih volitvah odnesla veliko zmago. Neuradni dokončni izidi so sledeči: komunisti 28.386, socialisti 5.836, demokristjani 5.798, republikanci 3.799, uomo qualunque 2.994, monarhisti 654. Krščanska demokracija je zgubila 7.000 glasov v primer; s prejšnjimi občinskimi vo- | ska unija z Jugoslavijo, litvami, ki so bile 2. junija. I Tako pišejo partizani iz Gropa- Podobne resolucije prihajajo z vseh strani. Vse zahtevajo umik tu-j‘h okupacijskih čet, demokratični statut z omejenimi pooblastili za guvfrnerja in svoboden gospodarski razvoj, ki ga bo jamčila carin- Namen grške kampanje proti ludoslaviji ne more biti drugi kot ta, da se pred svetom opraviči podaljšanje britanske okupacije in zvrne krivda na druge Rim, 20. — Prikrita kriza, ki maja Italijansko vlado, utegne vsak čas Izbruhniti na dan. Mnogi napovedujejo konec sistema vladanja ra osnovi tripartlzma, to j e koalicije treh glavnih strank, demo-krščanske, socialistične is komuni- ša V uradnem poročilu predsedni-štva vlade zanikati, češ da De Ga-speri ni sabotiral povratka italijanskih ujetnikov. Poročilo skuša zvreči vso odgovornost na jugoslovansko vlado, češ da je nenehno odbijala vstop na svoje ozemlje ko- st ične. List «Messaggero» meni, da misijam, ki jih je predlagala Italijan, izključno naloga in dolž-fSt Organizacije združenih na-h h ’ ko st°Pi v veljavo od eh njenih članic sprejeti sta-^ svobodnega ozemlja. Za to } 10 nalogo Organizacija zdru-l ‘ft narodov ne potrebuje ni-*Jit °t)r0šenih sil na podro- samcm. L* gornjega izhaja, da se prir k*« tujih okupacijskih čet k; • internacionaliziranem pod-nikakor ne da opravičiti, ^ bi vsi v ta namen navedeni , t>Umenti jasno pokazali za kaj i/^nici gre. Tuje čete, ki bi \,tovsko skrbele za procvit in ^gastanje okupiranega ozem-!n m njem živečega prebi-rl .a najdemo lahko le v C^tjicah; zgodovina jih ne Prisotnost tujih čet pred-\ ‘Ja vedno le sredstvo gospo-iJl eoa in političnega pritiska t^Jih sil in služi hromitvi >( °kratičnih teženj prizadete-_’\^JcbiVaistva. Vse to nam je Znano tudi iz lastnih iz- Prisotnost okupa-*et na internacionalizi-^ področju — pod pretve-<*i y*drževanja reda, varnosti t^&visnosti — bi pomenilo SiJevati 8 kolonialno prakso *>tuje volje m tujih Nio Prebivalstvu, ki je s ^iif.PMrtvovalno borbo proti okupatorju dovolj %j>. Pokazalo kako si pred-*niživljenje v težko pribor-lobodi, bo bodoči predsednik vlade socialist, medtem ko drugi govorijo o vladi Nittija, v kateri bi bili združeni komunisti, socialisti, republikanci, liberalci in mogoče tudi demokristjani. Spričo težkega gospodarskega položaja pa vlada splošna zaskrbljenost, če ne bi prišlo do stabilne vlade. Od nje namreč zavlsi uspeh za posojilo za obnovo in povečani politični kaos bi dal samo priliko za vmešavanje tujih si^ v notranje zadeve Italije. Posebno velika je napetost med demokristjani in komunisti, ki se je zaostrila po znanih Togliattije-vih izjavah po povratku iz Beograda, S tem, da je Togliatti privatno izposloval obljubo za vrnitev italijanskih ujttnikov iz Jugoslavije, je postavil demokristjane z De Gasperi jem na čelu ob steno. V svojem voltvnem govoru v Livornu je Togliatti Izjavil, da je De Gasperi že pred meseci odbil predlog za vrnitev italijanskih ujetnikov iz Jugoslavije lz vollvno-propagandnih razlogov. De Gasperi namreij noče, da se Italijanski ujetniki vrnejo, ker bi povedali resnico o Jugoslaviji in o postopanju z njimi. Z njihovo vrnitvijo bi pa tudi utihnili »bolestni klici* Italijanskega nacionalizma proti Jugoslaviji in tortj tudi proti italijanskim komunistom. Togliatti dolži De Gasperija ln njemu sorodne kroge, da hočejo umetno podaljšati bivanje italijanskih vojakov v ujetništvu, da »1 lahko izmišljajo lažne vesti zlasti v dobi volitev. Te Izjave so spravile v močno zadiego D« Gasperija, ki jih eku- ska vlada za ureditev vprašanja ujetnikov, Toda priznati je treba, da je razlika med predlogi o komisijah in praktično izvedbo neposrednih pogajanj, kakor jih je nakazal Togliatti, velika. Socialistično glasilo »Avanti* poudarja odstavek iz Nennijevega govora v Cataniji, kjer je zahteval «združitev ljudskih sil za zlom reakcije*. Demokrščansko glasilo «Po-polo* pravi, da je obilica razlogov za krizo, da pa demokrščanska stranka ne more prepustiti drugim pobude za miniranje vlade In da bo v primernem trenutku povedala jasno ln nedvoumno besedo. Beograd, 20. (Tanjug). .— Lisitli v jugoslovanski prestolnici pišejo obširno o klevetah in lažeh, ki jih te dni širijo nekateri grški krogi o «vmešavanju» sosednih dežel v delovanje grških partizanov in ki jih na široko komentirajo agencije in reakcionarni tisk zahodnih držav, Listi poudarjajo, da tiči v tej kampanji proti Jugoslaviji »n drugim demokratičnim balkanskim državam namem, zvrniti odgovornost za sedanje iztrebljanje grškega ljudstva nia druge države. List »Borba* piše o manevrih grških. monarhistov na mirovni konferenci, ko so razširjali nešteto klevet proti Jugoslaviji, Bolgariji in Albamtji in poskušali s tem upravičiti svoje neutemeljene zahteve po tujem ozemlju. Ti manevri so doživeli popoln polom; te otročje spletke n'so niti malo pripomogle k o-krepitvi položaja Tsaldarisove vlade v lastni deželi. Demokratične množice v Grčiji se zavedajo, da je njihov najhujši sedanji sovražnik grška vlada, ki je bila ustanovljena z orožjem britanskih imteryenc'onistov. Grško ljudstvo je bilo prisiljeno živeti pod tujo okupacijo, katere posledica je teror in nered v deželi, kajti ljudstvo je bilo prisiljeno upreti se z istim orožjem, s katerim se je borilo proti nemškim in italijanskim okupatorjem. Ker so se grški monarhofa.3sti prepričali, da demokratičnih sil grškega ljudstva ni mogoče Zlomiti z navadno teroristično politiko, so o-mogočffi popolno okupacijo države [ po Angležih in pričeli z vojaško de- lavnostjo, ki zavzema vse značilnosti vojne za iztrebljanje republikanske večine grškega ljudstva. In prav iz tega vzroka uporabljajo grškd samozvanci vnovič klevete in laži, da bi pred svetovnim javnim mnenjem zakrili resnico o dogodkih v Grčiji. V uradnih poročilih grške vlade ih glavnega stana ter v /izjavah Tsaldorisa in vojnega ministra Dra-goumlsa se pojavljajo dnevno številne fantastične izmišljotine, kot tisk v Atenah. Monarhistični list »Elnikos Kirix» piše, da bodo ZDA in Veiika Britanija zgradile utrjeno črto vzdolž grške meje, da bi tako preprečile napade tolp iz inozem stva. «Borba» zaključuje: «Scdanja kampanja, ki se je razplamtela v Grčiji proti Jugo slaviji, je tipičen primer delavnosti, katere cilj je uničiti mir in varnost na Balkanu; poleg na primer ta, da je vzrok sedanje-j tega je eden izmed najočitnejših Zmaga demokratičnega bloka v Romuniji Bukarešta, 20. — O izidu volitev v Romuniji ni Se dokončnih podatkov. Na podlagi dosedanjih podatkov je demokratični blok dobil nad 70% glasov. Radio iz Bukarešte poroča, da je opozicija dobila prav malo glasov in da so pristaši Bratianove strank« tako rekoč izginili. Volitve so potekale po večini mirno. le v nekaterih krajih so sku iale skupine pristašev opozicijskih strank izzvati nerede z napadi na volišča. Francoski, ameriški, angleški poljski, bolgarski, švicarski in drugi novinarji so prisostvovali volitvam v Bukarešti. Ravnatelj francoskega lista »Ordre* Emile Burč Je imel po bukareškem radiu go- vor, v katerem je poudaril vezi, ki ga osebno družijo z Romunijo in je želel popoln uspeh demokratičnemu bloku. i Pred veliko stavko v ZDA klfub prepovedi Wa*hington, 20. — Približno 68 tisoč ameriških rudarjev je ž; včeraj prekrižalo roke v sedmih ameriških državah, to Je dva dneva pred rokom, ki so ga določili za državno stavko rudarjev. Upravičeno domnevajo, da v prihodnjih 48 urah nadaljnjih 362.000 rudarjev ne bo prišlo na delo. Kot Je znano, je ameriško vrhovno sodišče pred kratkim to stavko p: epov« dalo. mu položaju v Grčiji prihod oboroženih tolp iz Jugoslavije, Albanije in Bolgarije. Anglo-ameriški imperialisti, v katerih interesu in želji po popolni nadvladi v Sredozemlju je sprememba Grčije v prizorišče najokrutnejšega fašističnega terorja, so storili vse, da bi bile nesramne monarhofašistične laži proti Jugoslaviji, Albaniji in Bolgariji objavljane kar najbolj na debelo. 7.e nekaj dni sem objavljajo a-gemclje Reuter, United Press, Associated Press, France Presse in reakcionarni časopisi v službi vojnih hujskačev v Angliji, Ameriki in Franclji pod senzacionalnimi naslovi obtožbe grške vlade proti Jugoslaviji, odkoder bi naj prihajale o-borožene skupine, ki da napadajo obmejne straže in postojanke v E-gejski Makedoniji. Ne strašijo »e niti laži, da so 'jugoslovanske obmejne straže ponovno ščitile grške partizane, ki da »o se umaknili na jugoslovansko ozemlje pred preganjanjem vladnih čet. Borba omenja nadalje, da je gr Škirn provokatorjem proti Jugoslaviji priskočil celo na pomoč predsednik francoske ''republikanske vlade. Borba poudarja nadalje nedavne poskuse za ustanovitev reprezentativne vlade in vedno večji odpor republikanskih množic. Vse to povzroča, da je geslo o grožnji iz inozemstva vedno bolj nujno, če hočejo Tsaldaris in britanski okupatorji v Grčiji preprečiti čedalje večjo nevarnost, ki jo predstavlja grško ljudstvo za monarhistični režim. Po drugi stran/i se grški oblastniki in njihovi tuji podporblki popolnoma aavedajo, da jim ni mogoče ostati na vlada brez neposredne podpore britanskih čet. Prav zaradi te- dokazov, ki kriči, naj se svetovno javno mnenje nekoliko bolj zanima za sedanji položaj v Grčiji». Tsaldaris-hoče pred ZN Iz Aten poročajo, da se namerava grška vlada s svojimi obtožbami proti Jugoslaviji, Grčiji in Albaniji obrniti na Združene narode na njihovem plenarnem zasedanju. Za Grčijo-Palestina Jeruzalem, 20. — Izvedelo sj je, da se mudi zdaj v Palestini sir Charles Wickham, ki je voditelj britanske misije za preosnovo grške policije. Angleška policija povzroča incidente v Pa estinl Neko uradno poročilo, ki ga je izdala policija v sredo zvečer v zvez: z incidenti v Tel Avivu, pravi: Sporočili so, da je 15 angleških policistov prizadejalo v treh lokalih v Tel Avivu občutno škodo ljudem in o pr; mi treh lokalov. Razen tega je ZAHTEVE TRŽAŠKEGA LJUDSTVA UMIK TUJIH (IT Carinska unija z Jugoslavijo Suverena ljudska oblast Svetu zunanjih ministrov, Nevv York. Delavci tovarne strojev pri Sv. Andreju, v Trstu se zavedajo funk-c jt tržaškega mesta, k, mora biti v interesu svojega razvoja in gospodarskega blagostanja na vsak način povezano s svojim zaledjem. Da bi ne prejudiciral miru, je Svet zunanjih ?n*nistrov ustvarit v Parizu kompromis: lja Trsta z Jugoslavijo. Resolucijo so poslali na mirovno konfe renco v Ncw York. KONKONEL Kulturna prireditev. Prosvetnp društvo »Skala* iz Hruševico je priredilo priteklo nedeljo na Konko-nelu igro «Svet brez sovraštva*. Igralci so »e dobro odrezali :n želi med gledalci obilo navdušenja. Telimo si še več podobnih gostovanj, ki poleg drugega mnogo pripomorejo k medsebojnemu spoznavanju. Parada civilne policije Pred genlralom Hardingom in drugVni generali je bila včeraj parada 153 agentov civilne policije v novih uniformah. Nastopili so razni oddelki. GenerSli so ugotovili, da so njihove uniforme podobne uniformam londonske metropolitanske policije. Spregovoril je tudi general Hardng,- ki je dejal, da navdajajo policijo JK ista visoka načela kot londonsko, ki je po vsem svetu znana po svoji vljudnosti in ugledu. Polkovnik Bowman pa je dejal, da j; ponosen na peliriste. »Leonova« tolpa na delu Policija doslej se ni dognala, ali je bil ubiti Krastič- «Leone», poglavar tolpe, ki strahuje deželo pod njegovim imenom. Kot vse kaže, nadaljuje tolpa svoje delo. Te dni so ra-zns družine v Trstu in Lo-njerju dobile izsiljevaina pisma ki so zelo podobna onim, ki jih je pisal Krastič. Bombe Včaraj so neznanci vrgli ročno bombo tipa «OTO» proti vili Vasca Guardlanija v ul. Industrla 49, ki pa ni nikogar ranila. Spoiočilain Okrajna prosve’na konferenca bo 24. t- m. ob 9. uri v Sežani. Slovenska prosvetna zveza vabi na konferenco vse odbore prosvetnih društev v sežanskem okraju, zastopnike mladine, ASIZZ, SIAU in učiteljstvo. Konferenca bo zelo važna, ker bodo razpravljali o povezavi dela med društvi, o smernicah in t>rganizac'ji bodočega dela. Enotni sindikati Sindikat občinskih nameščencev. Vse člane opozarjamo, da je v ul. Zonta 2 naprodaj večja količina ženskih čevljev vseh številk po u-godnih cenah. Sindikat gradbene stroke. Drevi ob 18.30 sestanek zaupnikov v ul. Imbrlani 5. Kmetijski sindikat. Drevi ob 18. sestanek odbornikov in referentov v ul. Imbrlani 5. Vabljeni so tudi referenti iz vasi tržaške okolice. Sindikat kemijske stroke. Drevi ob 19. sestanek upravnega sveta v ul. Imbrlani 5. Na sedežu sindikata društvene prostore v ul. Galatti 20. naj ae zglasi tudi po en delegat za zaradi važnih obvestil. | vsako podjetje (zaupnik ali član to- LAZAR LAGIN 21 mca 11 Anuska“ Konec njegove, Nemcem namenjene grožnje, je zaglušilo ropotanje bližajočega se letala. Ko se je zdelo, kakor da bi tišine nikoli ne bilo in da je tudi več ne bo, se je oglasila težka strojnica. En rafal, za njim drugi, tretjii in četrti. Potem je vražja senca nizko letečega letala za seniila kajuto, da se jim je zdelo kot ob sončnem mrku. In potem je postalo zopet svetlo in mirno. Letalo ni moglo izgubljati svojega časa z malo in razbito lupino, ki ni kazala nobenih znamenj življenja. Odletelo je dalje proti 35. bateriji kjer ga je čakal večji plen... < »Pfuj! Tako je vroče kot v kakšnem turškem kopališču*, je dejal Aklejev nekaj minut pozneje. »Kar spotil sem se*. Potem je pristavil trudno: »Sta še živa oba?* »Menda sva še», je odgovoril Kutovoj neodločno ter se sklonil nad Vemiveherjem, ki je ležal obrnjen z obrazom proti zidu. »Stefan!* ga je poklical Aklejev. - »Meni se tudi ni nič zgodilo*, je zamomljal Verniveher, ne da bi se obrnil. »Rad bi malo zaspal...* »Kar zaspi*, je dejal Aklejev veselo. »Prav imaš, da malo zadremlješ, če te je volja*. Pazljivo je pregledal čoln v vsej njegovi dolžini. Druge škode ai bilo razen treh lukenj, ki pa niso bile nevarne. «Ne», je dejal odločno, »ta Švaba ni bil bog ve kaj prida*. Kutovoj je dodal še nekaj besed na račun Nemca, ki pa nikakor niso prikladne, da bi jih spravil v fcisk. Verniveher je molčal m Aklejev je razumel, da želi ostat; sam. Zato sta se s Kutovojem vrnila na krmo. V resnici je bilo to tudi edino, kar sl je Verniveher želel. Verrdveher nikakor ni hotel umreti. Bil je dobrodušne narave ter sa je hitro navdušil, bil je porvmen ln brez zlobe; skratka, bil Je dober dečko, ki so ga ženske visoko cenile. Vedno je imel vse polno načrtov ln ljubil je življenje, kakor ga more ljubiti človek, ki ima dvajset let. Poleg tega pa je imel še mnogo načrtov, ki jih je hotel v življenju izvesti. Hotel se je bojevati proti Nemcem do popolne zmage nad njimi; hotel se je poročiti z Musjo; hotel je stisniti roko tov. Stalinu, nameraval je v šolo, pisati knjigo o svojih spominih na Sevastrpol, ki naj b‘ potisnila v ozadje vse ostale. To glede knjige se mu je zdelo še najvažnejše. Želel je tudi, da bi mogel potovati v Moskvo in v Arne rlko, da bi mogel prlsotvovati, ko bodo usmrtili Hitlerja, da bi se lahko sprehajal po zasedenem Berlinu, da bi igral desnega branilca v sovjetskem državnem moštvu. Hotel je tudi iznajti priročno brzostrelko s teleskopom, obiskati svojo mater ln mlajšega bratca, ki sta ostala v zaledju, v Rostovu na Donu, kjer je bil pred vojno tud. on sam šofer. l a to še ni bilo vse. Celo 80 letni starček se težko poslovi od življenja. Verniveher pa je bil še zelo mlad ln ravno pred nekaj minutami mu je naenkrat postalo jasno na poseben, čisto nov način, kako dobro In kako lepo je živeti. Kako lepo je občudovati svobodno in mogočno lepoto širnega morja, bodisi pozimi ali poleti, v nevihti ali kadar je mirno, ali pa brzeti z vodnim letalom nad mogočnimi, temnomodrimi valovi. Kako lepo je prepustiti se toku mogočne reke, ki je vsa prepletena z vodnimi lilijami, ali stopati po škripajočem snegu v debelih suknjenih škornjih. Kako lepo je pohajati po mestu z navzgor obrnjenim ovratnikom v deževnih jesenskih večerih, ko odsevajo avtomobilske luči na črnem asfaltu, da Be ti zdi, kakor da bi se vozil po reki. Kako lepo je šahirati ali kvartatl, spuščati se s padalom ali jahati brez olja na okrog, duhati tiskarjevo črnilo v novotiskani knjigi, sprejemati prijateljske čestitke, telovaditi na bradlji ali se obšatl od zunaj na prenapolnjen tramvaj. Kako lepo je hladiti se v osvežujočem vetru po vročem poldnevu ali se greti ob žareči ruski peči, medtem ko zunaj vso poka v ostrem Januarskem mrazu. Ali pokušati prve poletne češnje al' pa trgati zadnja, lepo rdeča Jabolka, ki so že malo začmela od slane na drevju, ld je že začelo izgubljati svoje lista v pozno - Jesenskem mrazu. Samo pomislite, kako krasna stvar Je to j- življenje, /Se nadaljuje) varniškega odbora) zaradi važnih obvestil. Sind kat raznih strok. Drevi ob 19. sestanek upravnega sveta in zaupnikov v tovarnah in podjetjih. Rojstva, smrti, poroke Anagrafski urad tržaške občine sporoča, da se je dne 20. novembra rodilo 12 otrck, umrlo je 12 ljudi, porok pa je bilo 6. VKJI7.ENE POROKE: tapetnik Gufrrino Sivlcri in zasebnica Lilijana Torr.asln; težak Alojzij U-grin in zasebnica Marija G'aoca vd. Benčič; motorist Romao Schia-von in zasebnica Elda Miani, kuhar Jožef Kuk in zasebnica Alberta Fclcini; elektromehanlk Bruno Frandi in uradnica Ivanka Collari-ni; mehanik Leopold Renko in zasebnica Zmaga Ivančič. UMRLI: 74 litna Evgenija Palermo; 97 letna Julija Michelin vd. Righi; 61 letna Marija Srebotnjak por. Anteni; 41 letna Italija Do-naggio por. T-aulia; 57 letni Peter Giacconi; 75 letna Sadar Ana por. Cristan; 71 letni Franc Brand-mayr;,85 letna Cesara Turchi por. Marrl; 61 letni Hektor Palcsf; 56 letni Viktor Spizzamlgtlo; 79 letna Helena Zitiuk por. Scocciai; 65 letni Riihard Zollia. RADIO TRST T. ČETRTEK, 21. NOVEMBRA 8. vesti v slovenščini — koledar; 8.20 ruske pesmi; 11.30 pestra glas bd; 11.45 slovenska književnost: Franc Miklošič; 12. glasba po željah; 12.30 sodobne osebnosti: Mou-ra Lymfany; 12.45 napoved časa — vesti v« slovenščini; 18.45 ženska ura; 19.45 slušna igra: Priljudni ko-m-l&ar; 19.45 pianist Danilo Svarn igra slov. skladbe; 20. napoved ča sa — vesti v slovenščini; 23.15 zad nje vesti v slovenščini. Konkonelci so imeli na openski cestni železnici svojo čakalnico, ki je bila med vojno razdejana. Minilo j3 že dobro poldrugo leto, odkar se jo končala vojna. Naša čakalnica pa je še vedno razbita. Kar je po-; Šentjakobsko prosvetno društvo staja oddaljena od h.š, morajo prt- j «Ivan Cankar« rilki ob slabem vremenu čakati na . prostem. Ne verjani-.no, da ne h j lrael° Jutn 20^? J dvofanl blagajna tramvajske družbe zrno- j preavetnega krogca »P- omas*» v gla stroškov za novo betonsko ,u'- ^-,eo Gregorc cevo pr-s.avo. čakaln'co. S tem bi bilo ustreženo spevedu je predavanje pmf. Koso-vsem, ki se poslužujejo tega posta-1 vela, reo.tac:-je, deklamacije in pev-jališča. I ske točke. šal Stefani, ki je vodil preiskavo, je dejal, da je Ilič pisal celo anonimna pisma, da bi zavedel preiski vo na druga pota in naprtil svojt zločine drugim. Izgovarjal se tudi, da ja bil Jacona fašist, čeprav se ni ta nikoli ukvarjal s politiko. Javni tcžllec j; orisal' podli lk obtoženca in v žarki luči pokaza vso njegovo ciničncst in odvratnost. Zahteval je zanj dosmrtne :e-čo in dve, leti samotne celice. Sod.-šče je Biča obsodilo na dosmrtno ječo in šest mestcev samice. Ta obravnava je še enkrat pokazala moralno nlzkoto «begunce'}-in kakšni izvržkj človeške družbe dobivajo zavetje v Trstu pod krinko «pol!tičnih» preganjancev. KINOPREDSTAUE! Literarni večer v Kraljiču Literarni večer v Kraljiievem jim delom izmed vseh treh zbud.la kulturnem krožku smo vsi z veseljem in skoraj nestrpno pričakovali, saj je predstav jal nekaj edin-stvemega po desetletjih prisilnega kulturnega molka, in končno tudi zaradi tega, ker je bilo veliko govora in še več reklame zanj tudi v našem dnevniku. Pred nami se je zvrstila ccia vrsta primorskih literatov, starejših in mlajših po svojem ustvarjanju. Zal nimamo toliko vrstic na razpolago v našem listu, da bi mogli govoriti o vseh lepotah, ki smo jih užili na pestrem večeru, da bi lahko še enkrat govorili o več ali manj znanih že objavljenih delih razn‘h avtorjev, ob katerih so se ustavljali kritiki takoj ob njihovi izdaji. Z veseljem smo polušali vse, od začetka do konca, ker je bilo to pač za nas — noro doživetje. Tako prav vsi. In če bi imeli še nekaj takih 1’terai-n'h večerov, bi jih prav tgko sprejeli. Vendar to ne sme služiti organizatorjem večera — gotovo so bi.i pri teni udeleženi tudi nastopajoči — kot ooena, še manj pa kot merilo za bodoče literarne večere, katerih Žehmo čim več. Napačno bi bilo namreč, da bi se zadovoljili s pov prečno kritiko tržaškega občinstva ki je sprejemljivo zaradi tega, ker je (sit venia verbisj kulturno sestradano, za vsako literarno delo v svojem jeziku, četudi je neobdelano, nedoživeto in niha na ravni povprečnosti. Ne moremo im nočemo tako ocenjevati literarnega večera, vendar lahko opravičeno opozorimo na ne- j varnost, da bi se bodoči literarni j večeri, če bi jih še nada'je tako pri-', pravljctli, zgubili prav na taka pota, ki bi bila prav toliko koristna kot škodlj.m (če ne bolj), kar bi, torej ne pomenilo prispevka k dvi- j gu kulturnega nivoja in umetniške kritičnosti našega občinstva. Razveselita so nas vsa dela, kot smo že omenili. Razumljivo' -nam je ugajal najbolj Bevk, čigar književnost je v.soko nad ostalimi, kar smo jih slišali ta večer. Sijajen je bil tudi Klinarjev Avtoportret, ki je umetniško obdelan, doživet in globoko prepričevalen. Razen tega je to — če se ne motimo — £dnno delo, ki je bilo brano na tem večeru, ne da bi bilo prej objavljeno. Pri odlomku iz znanega Bartolovega n.Al Arafat, ki je pred leti izšel, se ne bi posebej ustavljali razen z o-pazko, da ga je avtor verjetno smatral eno izmed svojih najboljših del, ker je pač z njim nastopil. Pesmi Geme Hafnarjeve smo poznali le iz sRazgledovt in so se kritiki le ustavljali ob njih, V prozi nas ni toliko prepričala kot v pesmih, morda ker je bil tip izdajalca le mnogokrat obdelan in bi le globlja študija in ps hološko dojetje objekta mogla napraviti v oveh tudi nerazvajenega poslušalca delo zanimivejše in prepričeval-nejše, da o drugem ne govorimo. Marinčičev «Sveti večer v zaporu» tudi le poznamo. Marinčiču, ki je dogodek, katerega opisuje, globoko dolivcl, manjka originalne izrazne moči. Vendar smo prepričani — zlasti, ker je ed^n izmed najmlajših po svojem ustvarjanju, da bo to sčasoma odpravil. Ob pesmih Zdravka Ocvirlca, Črtomirja Šinkovca in Ljudovike Kalanove, ki je s svo- vt s najlepše oblikovanega, močnega dolivetja, bi se moida posebej pomudili «Razgl:dit. Omenjeni avtorji namreč, ki so manj znani, nedvomno zaslutijo priznanje. To priznanje bi jim najlspše izkazali z budno konstruktivno krit.ko in usmerjanjem njihovih talentov, ki mnogo obetajo. Andrej Budal nam je s svojim delom potrdil naše prepričanje, da bo lahko ustvaril še dosti boljšega. Pahor Jole, ki velja za produktivnega in nadarjenega pisatelja, pa bi se lahko predstavil namesto z le znano stvarjo, ki nas je zadovoljila, s kakšnim novejšim delom. Tovarišem literatom smo hvaltlni za lepi večer, vendar naj za bodoče velja načelo, nakazano le v začetku: raje krajši več'r, manj avtorjev, pa več dobrih del. In še nekaj. Dtla naj bodo Se neobjavljena, da ne bomo imeli namesto literarnega reoitacijski večer. -Le tako bomo lahko bolje spoznavali avtorja, če bomo sl šali več del naenkrat in opazovali njegov razvoj. Občinstvo bo imelo tako večjo korist tudi na podlagi kritične obdelave prireditve, ki n<\j bi naučila ljudi ocenjevati umetnino. Tudi prostor naj bo drugič bolj posrečeno izbran, ker ima čitanje v akustični dvorani, zlasti pa če ne moti stalno prihajanje in odhajanje, večji učinek. Tovarišem članom «Slovenskega narodnega gledaliSčai> vsa naša zahvala. KOSTA ROSSETTI. V kratkem otvorite' s filmom »Robin Hood*. SUPERCINEMA. 16.30: «Ned°'s ljen paradiž*, C. Boyer, B. Da 1 FENICE. 16.30: «Sanjal sem o m*’ gelu*, I. Dunne, G. Grant. FILODRAMMATICO. 16.30: «Jun8' ki z otoka*. Komičen film. ITALIA. 16 30: «En dan v w nju», M. Lotti, A. Nazzari. ALABARDA. 16.30: »Maščeval«’1 R. Včarrick, D. Fairbanks ml. IMPERO.. 16.30: «Galnsborougb * vrne*, J. Myll, S. Granger. , VIALE. 16.30: «Meso In duša*. * Miranda, M. Girotti. , MASSIMO. 16.30: «Alarm v GiW» tarju*, V. Romance, E. Strohei ■ GARIBALDI. 16.30: «Na P°velJs, ščuko* in «Parada 1. majn Moskvi*. - NOVO CINE. 16.30: »Dva v nv vih i», P. Roc. * CINE MARE. 16.30: «Mi iz Kro“ štata*. Ruski film. , ARMONIA. 15.30: «Tvoje življem se nadaljuje*, A. Taube, D. V man. Variete. ODEON. 16.30: «NezadovoljivS*. SAVONA. 16.30: »Cartacalha*. , AZZURRO. 16.30: «Ekpr€s, s Sl«11 nih gora*. RADIO. 16.30: «Osem psov i»»e * spodarja*, D. D:rieux. _ CENTRALE. 16.30: «Na mejah *“• pada*. g MARCONI. 16.30: «Nevihte», Stroheim, A. Ducaux. . VITTORIA. 16.30: »plavolasa n varnost*. KINO «PROSVETNI DOM* . ^ BREŽINA. 20 «Išče se gospod^ V nedeljo cb 16. in 20. te: ponedeljek ob 20. uri: «®e L Amer™ zaljubljenih film. deklet*. Odg. urednik DUŠAN HKEŠ/^ MALI OGLAS' KONJSKE REPE, grive in svln)8** kcZe kupujem. Castignano, S. ^ ea fti m vi nt Vl tu vi 2o is sk ki nf oesco 16, telet. 25-377, Trst. _ DENARNICO Z DOKUMENTI ime Cesar Anton, stanujoč na tr?1 ex Impero 7-1, sem izgubil. P°^ nega najditelja naprošam, .-jo preti nagrad: vrne na gornji r slov. DELAVCA STROKOVNJAKA tr kože in kožne izdelke sprejmem . koj. Naslov se dobi v upravi ‘‘ merskega dnevnika*. Madena Andrej iz Šempetra 15« .e prijavil policiji, da so n:U znani tatovi ukradli V3oto 5000 ^ Neka Vincenca Adarnevič iz f Corsica pa je izgubila listnic0 ^ 7000 lirami, osebnimi dokumenti raznimi potnim: listinami. Naznanjamo vsem znancem in prijateljem, da nas je za vedno zapustila naša ljuba hčerka in sestrica HERMINA ČANDEK Janeževo Brdo št 11. pri Ilir. Bistrici, 17.XI.1946. Žalujoči STARSI, SESTRE, BRAT ter ostalo sorodstvo. (», tu 11 k Pr k- til ‘V, M tu Vc ‘ji p( I a ie Pi čl E33 SLOVENSKO GOSPODARSKO UDRUŽENJE v TRSlU VABILO na USTANOVNI OBČNI ZBOR h ki ki bo v NEDELJO dne 24. novembra 1946 točno ob 9.30 nr’ v veliki dvorani Trgovsko obrtne zbornice (Camera di Com-mercio, Industria e Agricoltura) v Trstu, via della Borsa 2-L Z DNEVNIM REDOM: 1. poročilo predsednika; 2. poročili tajnika in blagajnika; 3. čitanje in odobritev pravil; 4. volitev upravnega odbora; 5. volitev nadzornega odbora; 6. sklepanje o pristopninah in članarinah; 7. slučajnosti. Priporočamo vsem, k' so podpisali pristopnice k Udruže* nju, da se zanesljivo udeležijo zborovanja. PRIPRAVLJALNI ODBOR bi «f k Pi «n <(, hr Trgovina čevljev REBEC Dospela ie nova poiiljka najmodernejših damskih, molkih in otroških čevljev TRST, Passo Goldoni 1 CENE ZMERNE KRZNARIJ A UVAZA-IZVAZA ŽIVALSKE KOZE NAKUPUJE VSAKOVRSTNE MNOŽINE ŽIVALSKIH KOŽ PO NAJVIŠJI CENI Z I L I O T T O In to koSe kun, podlasic, srebrnih, sinjih, platinskih, rdečih lisic, blsonov, veveric, persianer Prodala vsakovrstne krznene plašče po n«|povol|nejith cenah TRST, ulico Trento 11. Telelon 29-374