©■
fjfuittce
Ameriška Domovi ima
**	* m y
/Ir <1/1 ERI G/l 11-HOIME
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JUNE 2, 1947
LETO XUX—VOL ILIX
Nad 100 oseb ubitih z letali
V letalskih nezgodah je bilo ubitih h) 24 urah 177 oseb
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Doile preko Treta)
PRORAČUN JU- nimiva je postavka dva tisoč milijonov dinarjev za “Vskladenje gospodarskih planov z ljudsko republiko Albanijo.” To se pravi, da bo Jugoslavija plačala prihodnje leto za Albanijo 40 milijonov dolarjev. Kaj bo plačala? Afcansko oborožitev, če
SKUPNI GOSLAVIJE. — Koncem marca je bil sprejet nov proračun za osrednjo vlado v Belgradu in za posamezne federativne republike kot se imenujejo razne pokrajine v Jugoslaviji. Skupni izdatki in dohodki vseh teh so preračunani na 85,864,000,000 din ali 1,717,080,000 dolarjev (če računamo dolar 50 din). Od tega odpade na zvezno vlado 59,560,000,000 din., na posamezne pokrajine pa 26,294,000,000 din. Na prvi pogled je jasno, da je centralizem v Jugoslaviji še na višku, ko je skupni proračun
dva bilijona dinarjev, čemu so potem po Slovenskem s takim nasiljem pobirali lansko jesen za Albance?
DEFICITNE REPUBLIKE. — črna gora, Bosna in Hercegovina in pa Makedonja imajo proračune, ki so deficitni. Tudi
za celo državo tako visok v pri- to doplača cela država. Skupno meri s posameznimi pokrajina- nekaj čez 20 milijonov dolarjev.
mi.
IZDATKI ZA VOJSKO tvorijo ogromno svoto 13,350,000,000 din ali 267 milijonov dolarjev. To je 22.757c celega zveznega proračuna. Kaj bi se dalo za ta denar kupiti. Tako pa je tja vržen!
ZA OBNOVO je v proračunu določenih 8,300 milijonov din ali 66 milijonov dolarjev. Torej
ena čel
Tako se ponavlja isto kot v stari Jugoslaviji, da mora Slovenija plačevati za Makedonijo. Tudi v “novi” Jugoslaviji velja, da ni nič novega pod soncem.
GLAVNI DOHODEK bo po proračunu davek od prometa proizvodov. Ta dohodek je pre-računjen na 88 bilijonov din ali na 760 miljonov dolarjev. Ker je največ industrije v Sloveniji,
....mr '..................
Letelo, namenjeno iz New Yorka v Cleveland je Milo, predno se je dvignilo v zrak
New York. — Potniško letalo, ki je nameravalo odpeljati v četrtek večer iz New Yorka v Cleveland 47 oseb, je treščilo blizu newyorškega letališča, še
lahko država daruje Albaniji predno se je moglo dvigniti v
bnovo tudi iz izdatkov za indu-j davka se povrne posameznim re-strijo in rudarstvo.	publikam, da morejo te sestaviti
DARILO ALBANIJI. - Za-[ ^ t
NOVI SNOBOVI
Ivan Krnjen
V petek popoldne je umrl Ivan Krnjeu (Carneu). Stanoval je na 922 E. 77. St. V Amferiko je prišel iz Jugoslavije leta 1901. Njegova žena Margaret je bila ubita od tru-ka leta 1941. Mnogo let je bil zaposlen v Fisher Body Co. kot elektrikar. Zapušča 2 sinova in 5 hčera ter vnuka. V Gary, Ind. brata, v Jugoslaviji pa sestro in bratla. .Bil je član št. 22 HBZ Pogreb bo jutri zjutraj ob 9:30 iz hiše žalosti v cerkev sv. Pavla na 40. cesti pod vodstvom Grdinovega pogrebnega zalvo-l da.
John Zaletel
Po pet-tedenski bolezni je umrl v Charity bolnišnici dobro poznani rojak John Zaletel, star 66 let, stanujoč na 6303 Glass Ave. Bil je vdovec, soproga Antonia je umrla pred 6 leti. Tu kaj zapušča tri sinove: Victor, Stanley in Edward, hčer Edith por. Salamon in več sorodnikov. Tukaj je bil 44 let in je bil član dr. Naprej št. 5 SNPJ, dr. Jugoslav Camp št. 293 WOW in dr. Slovan št. 3 SDZ. Po poklicu je bil mizar in jako aktiven na društvenem polju. Pogreb se bo vršil v sredo ob eni popoldne iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega
zavoda, 6502 St. Clair Ave. ter zrahoplovni nezgodi v
Pogajanja med rnjo m premogovnimi druz-
vršil v sredo ob 8:16 iz Jos. Žele ih Sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152,. St. ter v cerkev Marije Vtoebovzete ob 9:30. in nato na Kalvarijo pokopališče.
Mary Bencin
Na spominski dan je po par tedenski težki bolezni umrla Mary Bencin, roj. Grubic, stara 69 let, stanujoča na 6724 Edna Ave. Bila je vdova, soprog ji je umrl pred 14 leti. Tukaj zapušča tri žalujoče hčere: Josephine, Mary in Frances ter brata Josepha v Owendale, Mich., in bratranca Mike Klemenčiča. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj
zrak. Pri tem je bilo ubitih 41 oseb, 9 pa renjenih, med temi so štiri osebe nevarno poškodovane.
Kot izjavlja vodstvo zračne linije, je bila vzrok nesreče nenadna sprememba sape. Ko je pilot pognal letalo po tlakovanem hodniku, je imel sapo proti sebi, kar je potrebno za boljši polet. Toda še predno je letalo preletelo tlak, se je sapa nenadoma sprevrgla: tako, da
letališča, kjer je začelo takoj goreti. Prihiteli so ljudje, ki so videli nesrečo in iz gorečega letala se jim je posrečlo izvleči 10 oseb. Toda eden izmed njih Teodor Alexay, ki je bil na potu v Cleveland, da bi se na Spominski dan oženil Z Ruth Santner, je v bolnišnici umrl. Štirje nadaljnje borijo s smrtjo.	V
Ubita jq bila med drugimi tudi Carol Borovac, stara 29 let, ki se je peljala v Cleveland, da bi preživela konec tedna s starši na 1087 E. 6$. St.
Med ubitimi je največ Cleve-landčanov, ki so bili po trgovskih opravkih v New Yorku in
je bna za ST To?. » “° "	*2*“
Vzrok, da pilot ni mogel dobiti ■dovolj zaleta, da bi dvignil letalo v zrak.
Pilot, kapetan Baldwin iz New Yorka, ki se je čudežno
je hotel letalo zakreniti po letališču, toda to se mu ni po-
so se rešili trije, dva .moška in ena ženska, ki so bili v baru na letališču in so letalo zamudili, ki je odrinilo z letališča brez njih. Ena teh je bila Ana Sullivan iz Clevelanda, ki je šla v
Letelo, namenjeno iz Newark, N. J. v Miami, Fla., je Ireftilo v gozdnatem kraju države Maryland
Port Deposit, Md. — V petek ponoči je treščilo v bližini tega mesta potniško letalo, ki je vozilo 53 potnikov in posadko iz Newark, N. J. v Miami, Florida. Kot trdijo poročila, so bile vse osebe v letalu ubite na licu mesta. Deli letala in ostanki trupel so bili razmetani daleč naokrog po gozdu.
Kraj se nahaja južno od pennsylvanske meje. Priče pripovedujejo, da je plulo letalo nizko nad hribi, nenadoma se je pa nagnilo in treščiiov gozd. Takoj zatem se je čula strahovita razstrelba. Nezgoda se je pripetila ob 6:19 zvečer v petek.
Iz Aberdeen taborišča so poklicali 30 vojakov, 100 mornarjev pa iz Bainlbridgea, da pomagajo iskati razmetana trupla. Našli so truplo neke ženske, ki ji je bila odtrgana gla-
stanju, da so vsi motorji delovali brezhibno. Samo nenadna
srečilo. Letalo je preskočilo prememba sape je povzročila cesto izven letališča in se žari- nezgodo, kar je v letalski zgo-lo v močvirnata tla južno odIdovini jako redek slučaj.'
Letalo, ki je treščilo, je pri tem izruvalo mnogo dreves. Nek pomorščak v Bainbridge taborišču pripoveduje, da je videl, kako se je letalo hipoma
obrnilo na hrbet, nato pa treščilo. Najprej se ja zaslišal strahovit pok, nato so se pa iz kraja nezgode pokazali visoki oblaki dima. Nek drug mornar pripoveduje, kako je videl, da se je odtrgal od letala rep, nakar se je letalo prekucnilo na hrbet in treščilo. Rep so našli četrt nylje od kraja, kjer je letalo treščilo.
Med prvimi, ki so prihiteli na kraj nesreče je bil Rev. Henry Dwyer, katoliški duhovnik iz Port Deposit. Ta je izjavil, da vsi znaki kažejo, da so vsi potniki umrli v trenutku, ko je letalo treščilo.
* * *
V četrtek in petek je bilo ubitih v 8 letalskih nezgodah po svetu 177 oseb. V Tokiu je treščilo ameriško vojaško letalo, pri čemer je bilo ubitih 40 oseb, večinoma Amerikancešr. V četrtek je treščil v Alaski B-29
Na Islandiji je treščilo pre-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
K molitvi—
članice društva St. Clair Grove št. 98 WC so prošene, da pridejo nocoj ob osmih v želetov pogrebni zavod k molitvi za pok. sestro Mary Bencin.
Graiuirala bosta—
Danes bosta graduirala iz Cathedral Latin višje šole Donald , L. Močnik, sin Mrs. Mary Marinko iz Bonna Ave. in Edward Prepar, sin Mr. in Mrs. Joseph Perpar iz E. 177. St.
Prišel na obisk in se ponesrečil—
Iz Waukegan, 111. je prišel sem na obisk Andrew Možek in se je tu ponesrečil. Nahaja se Auditorium hotelu, St. Clair in 6. ceste, soba 826. Prijatelji, zlasti rojaki iz Preserja ga lahko obiščejo, ker bo zelo vesel obiskov.
Iz bolnišnice—
Mrs. Mary Glavič, se je vrnila iz bolnišnice in ge sedaj zdravi na svojem domu 1076 E. 64. Tem potom se zahvaljuje
vozno letalo; ubitih je bilo 12 oseb. Druge letalske nezgode so se pripetile na Nizozemskem v Argentini in Columbi-
ji
bami so prekinjena
Wasington. — Da bi prišlo do 1. julija do sporazuma med premogansko unijo in lastniki premogovnikov je zdaj manj upanja, ko so bili dogovori nenadoma prekinjeni. Lastniki trdijo, da so ponudili Lewisu, predsedniku unije, 15c priboljška na uro za premogarje, toda Lewis tega ne sprejme. Lewis zateva za premogarje 35 centov vpč na uro. Vrhu tega zahteva Lewis še povišek v do-
ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi po- brodelni sklad in sicer od 5 na grebnega zavoda 6502 St. 10c za vsako tono prempga.
Clair Avenue, v cerkev sv. Vida ob 9:30 ter na Kalvarijo pokopališče v družinsko grobnico. Rojena je bila v vasi Dobrava, fara Sv. Križ pri Kostanjevici, kjer zapušča brata Franka, sestro Rozalijo in več sorodnikov. V Ameriki je bivala 40 let Bila je članica dr. sv. Ane št. 4 SDZ in dr. St. Clair Grove št. 98 WC.
Karoline Borovac Včeraj je dospelo truplo 30 letne Karoline Borovac, ki je izgubila svoje mlado življenje v
London. — Herbert Emerson, direktor odbora za begunce, je rekel, da bo v prihodnjih treh letih preskrbljeno za vse begunce, katerih je danes od 600,000 do 700,000 najbolj potrebnih.
V prihodnjih 18 mesecih bodo pripeljali v Anglijo več sto tisoč beguncev z njih družinami je rekel Emerson.
Od konca vojne se je povrnilo v rojstne domovine do 11,-000,000 beguncev. Tisti, katerih položaj je pa skrajno te-
m|ogarja $100 za počitnice, 6 plačanih narodnih praznikov, dvojno plačo za delo ob nedeljah in poldrugi čas za soboto. Zastopniki premogovnih družb iz severnih držav, ki so prekinili pogajanje z Lewisom z izjavo, da na taki zahtevi ne more priti do sporazuma, so odšli' domov. Pogajanja s premogovnimi družbami in južnih držav se bodo pa nadaljevala jutri.
na Highlnad pokopališče v družinsko grobnico.
Flora Močnik Po 4 mesečni boezni je umrla v bolnišnici Flora Močnik, rojena Nika, stara 70 let, stanujoča na 15013 Lucknow Ave. Tukaj zapušča 7 otrok: Rudolph, Anton, Mrs. Ann Strahota, August, Mrs. Mary Shopbell, John, George, 15 vnukov, 1 pravnuka in več sorodnikov. Tukaj je bi-
Yorku. Namenjena je bila iz New Yorka, kjer je bila zaposlena, v Cleveland, da za Spominski dan obišče svojo mater in očetov grob v Clevelandu. Takoj naslednji dan po nesreči sta se podala v New York brat in sestra ponesrečene, da sta odredila vse potrebno za prevoz trupla v Cleveland. Poleg matere Agnes, poročene Kenik na 3514 E. 82. St, zapušča sestro Ami-lio, por. Geergevich In brata
no v Anton Grdina in Sinovi po-New grebni zavod, odkjer se bo vršil
vala 40 let; bila je članica dr. Georga. Truplo je bilo pripelja- še globoko sožalje.
Vsi begunci bodo dobili svojo streho v prihodnjih 3 letih
Dalje zateva za vsakega pre- s0 ostali v Nemčiji, Av-
striji in Italiji. Nekateri teh se še niso odločili, ali bodo šli še kdaj domov ali ne. Toda več sto tisočev se je izjavilo, da se ne bodo več vrhlii v svoje rojstne kraje.
Emerson je rekel, da imajo tudi druge dežele v načrtu vzeti po nekaj beguncev. Francija bi jih vzela več za svojo industrijo, Belgija bi jih vzela do 200,000 in njih družine, Holandska bi jih vzela 8,000. Tako bi jih vzela Brazilija 5,000 in morda še več, Venezuela bi vzela 5,000 družin ali 15,000 o-seb še letos, Čile 5,000.
Argentina je pripravljena vzeti velčje število Slovencev, Hrvatov in Poljakov iz Italije in nekaj tudi iz Nemčije in Avstrije.
Kanada je že vzela 6,000 beguncev, ki imajo sorodnike v Kanadi in išče še nadaljne za delo v gozdovih, v tekstilni industriji in na polju. Avstralija bo poslala posebno komisijo v Nemčijo in Avstrijo, da pregleda begunce in jih nekaj raz-vzam|e.
Emerson je tudi rekel, da se bo poslalo okrog 10,000 begun cev v Tunis in Moroko.
Goodrich je znižala
Senat ]e sprejel dodatek za zvitenje
Postava bi zvišala 15% najemnino v pogodbi z lastnikom hiše
Washington. — Senat je z 48 proti 26 giasovom sprejel dodatek k predlogu za najemninsko postavo, ki določa 15% zvišanje najemnine in sicer v prostovoljnem sporazumu med najemnikom in delodajalcem. Tako pogodbo bi morali gospodarji in najemniki podpisati od 31. dec. 1947 do 31. dec. 1948. Sličen dodatek je spre-jela že tudi poslanska zborni-
iske in poslane cvetlice in kartice:
Priden dijak—
Dick Sedmak je debli brezplačno šolnino na Dartmouth kolegiju iz Cathedral Latin šole. Dick je sin Mr. in Mrs. Louis Sedmak iz 2660 East Blvd.
Imenovani častnjki—
Predsednik Truman je priporočil 53 Clevelandčanov za imenovanje v stalno armado. Med ternj je tudi priporočan za nadporočnika John F. Cercek iz 10002 Anderson Ave.
Iz bolnišnice—
Mrs. Frances Gruden iz 1257 Norwood Rd. se je povrnila iz Glenville bolnišnice, kjer je prestala težko operacijo. Tem potom se želi zahvaliti vsem za obiske, cvetlice, kartice in druga darila. Zeli, da bi jo prijateljice obiskale tudi na domu, kjer je še pod zdravniško oskr-
pogreb v torek ob pol enajstih v cerkev sv. Pavla in nato na Kalvarijo pokopališče.
Matija Križman
Danes zjutraj je umrl pozna- , ,	.	,	. . ,
ni Matija Križman. Pogreb ima čez Pložnlk m se zaletel v ve-
avtomobile 10%
v oskrbi Jos. žele in Sinovi pogrebni zavod. Podrobnosti poročamo jutri
Naj bo vsem pokojnim lahka ameriška zemlja, preostalim na-
UKRADENI AVTO SE JE ZALETEL V HIŠO
Frank Prijatel iz 14815 Sylvia Ave. je parkiral svoj avto v Euclid Beach parku v petek večer. Ker ni nameraval ostati dolgo v parku, je pustil ključe v avtu. To je uporabil nek	Akron, O.—Goodrich Co. na-
moški, ki je avto odpeljal. To- znanja, da bo z današnjim da dolgo se ni vozil ž njim. Na dnem znižala ceno avtnih koles Grovewood Ave. je avto skočil za potniške avtomobile okrog 10%. Kolo, mere 6.00x16, ki je bilo dozdaj $16.10, bo poslej $14.40 in sicer z davkom vred.
Druge firme, ki izdelujejo kavčukaste predmete*bodo sko-ro gotovo sledile v kratkem. Ako bo znižana cena za kolesa krakov in busov, še ni rečeno.
Ta dodatek podpirajo republikanci, dočim so dempkrat-je proti temu, češ, da to ne bo prostovoljno zvišanje in plačevanje najemnine, ampak da bodo gospodarji hiš prisilili najemnike podpisati tako pogodbo z grožnjo, da jim bodo odpovedali stanovanje, čim bo kontrola najemnine prišla iz vladnih rok.
Republikanci pa trdijo, da bi se s tem zadovoljilo gosppdar- sv. Vida. je in najemjnike. Gospodarji bi K, molitvi—
Graduacija—
Iz Cathedral Latin višje šole bo danes graduiral v mestni glasbeni dvorani Ray Slogair, sin Mr. in Mrs. Joseph Slogar iz 1149 E. 63. St. Ray je bil priden dijak in je dob|l več šolnin za kolegij. V katero šolo bo šel, se še ni odločil.
Vabilo na sejo—
Nocoj ob 8 bo seja društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ. Tajnica bo pobirala asesment že od 6 naprej v sobi št. 2 šole
rando hiše na 16003 Grove-wood, kjer stanujeta Mr. in Mrs. Nicholas Šarcih.
Prijatel je dobil avto nazaj, toda tisti, ki mu ga je bil odpeljal, je izginil, ko se je zaletel v hišo,
bili zadovoljni, ker bi dobili nekaj več za najemnino, najemnike pa tudi, ker bi vedeli, da jim do konca 1948 ne bo povišana najemnina.
Senat bo danes glasoval o vsem najemninskem predlogu. Najemninska postava namreč avtomatično poteče 30. junija letos, če kongres ne bo ničesar ukrenil glede tega. Kongres bi pa rad obdržal kontrolo najemnine v vladnih rokah, ampak želi, da bi gospodarji dobili nekaj več za najemnino.
Članice društva sv. Ane št. 4 SDZ naj pridejo nocoj ob 8 v Zeletov pogrebni zavod k molitvi za pokojno Mary Benčin. Srebrna, poroka—
Mr. in Mrs. John Kovačič, 1018 E. 71 St., sta na 27. maja praznovala srebrno poroko. Številnim prijateljem se želita zahvaliti za čestitke, cvetlice, kartice in darila.
Bodite previdni, kadar greste preko ceste. Prekoračite cesto samo pri signalni luči!
Ameriška Domovina
-asssim.	-*r=
. (JAMBB DEBEVEC. Editor)
nn S«. CUr Art.	IWwii MM	Cltnlud S, Oklo
________PublhhM dolly atocpi Srtunton, Bund«))« «nd Holldtn__
e_________ __ _<
jiu * t ?'9<7 i UIIM 8 9 io n n i) M 15 16 17 18 19 J.0 11 1L IJ 14 IJ l6 17 18 XX) JO
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto HIM4, za Cleveland In Kanado po poiti aa eno leto ».00.
Za Ameriko pol leta ».00; za Cleveland in ■ranaAn po poiti pol leta MAO.
Za Ameriko Četrt leta «1M: za Otevelaiul In Kanado po poiti Četrt leta MIC.
Za Olveeland ln okoiloo po nenaialclb; celo lato 1700. pol leta K00. Četrt leta »00. Pooamema itevllka etana 0 centov.
BUB8CRIPTI0N RATES:
United Statee »00 per year; Cleveland and Canada by mall WOO per year.
C. & M OO for 0 months. Cleveland and Canada by mall MOO for 0 months.
U. & »00 for 3 months Cleveland and Canada by mall ».70 for 3 months.
Cleveland and suburbs by Carrier »00 per year. MOO for 0 months. WOO for 3 months, single eoples o oents each.____________
Altered as seoond-olaai matter January Oth 1008, at the Feet Offloe at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
»83
No. 107	Mon.,‘June 2,1947
Slovenci in demokracija
“Jugoslovanski Vestnik” prinaša 8. marca letos sledeči članek, v katerem Vladimir Tavčar obravnava vprašanje: če so Slovenci v stari domovini zreli za demokracijo. Vsebina članka je:
V	razgovorih o bodočem življenju našega naroda se pojavi običajno tudi vprašanje demokratičnega razpoloženja med nami Slovenci. Ali smo “zreli” za demokracijo — demokratični način življenja? Pri tej točki običajno nekateri umolknejo, nekateri pa se razdelijo na “da” in "ne.” V vsakem slučaju pa pridejo do zaključka: “Če ... potem bi ...” Če bi priznali svobodo, ki si jo lastimo zase, tudi vsakemu bližnjemu, potem bi in je možen pri nas demokratični ustroj. V nasprotnem slučaju, če je pa svoboda zgolj monopol vladajočih, seveda ne more biti govora o demokraciji. Ni mogoče namreč, da bi večina glasov pri volitvah pomenila isto kot mandat za diktaturo. Poleg vsega pa je morda še najbolj bistveno to, da se ne meša politika že v vsako zadevo, kar je n. pr. v fašističnih državah predpogoj ohranitve režima.
Slovenci smo doživljali srečo v nesreči, ker smo skupno z ostalimi srednjeevropskimi narodi šli skozi vse razvojne dobe in živeli v najrazličnejših oblikah vladavine ter okusili njihove dobre in slabe strani. V našem narodu ni potreba bogve kakšna korenita notranja revolucija, da bi zaživeli pravo demokratično življenje. Potrebno je le njegovo nekoliko večje sodelovanje v državnih zadevah. Doslej se ' je namreč vse preveč prepuščal ta posel kapricam in hotenju poedincev ali omizij, ‘'ki so se hotele pečati s politiko." Naš narod je vse preveč puščal, da drugi mislijo namesto njega, zato je pa tudi bil pogostokrat ogoljufan, samo da so se goljufi znali vedno tako učeno izmazati, da jim nisi mogel kaj. Izmazali pa so se predvsem zato, ker je bil narod slabo poučen ali pa se je premalo zanimal. Podučili so ga šele komunistični agenti; ki so mu natvezili še tisto, kar je njim bilo všeč. Treznost v presojanju je prav gotovo minimalna pri naših ljudeh. In prav to je ono, kar rodi nesmiselne, izpade, akcije, žalitve in nestrpnost. Neučakanost je naša velika napaka, ki povzroča nepremišljenost in naglo sodbo, za katero nam je pozneje žal. Saj na koncu koncev smo Slovenci v splošnem zelo pomirljivi ljudje, toda običajno se na to svojo lastnost spomnimo šele takrat, ko je škoda že narejena. Potem se pa držimo in iz prirojenega ponosa ne damo k sebi. Nekaj agitatorjev in — razdor je na dlani. V pretekli vojni so pobrali sadove — komunisti...
Ne bo tudi preveč, če se spomnimo, da smo nekoč vmešavali v politično borbo celo take prirodne avtoritete, katere bi normalni ljudje puščali izven političnega “gnoja”; vero — nacionalno zavest. Delili smo se malodane na “odpadnike” in “narodne izdajalce,” na “Slovence” in “Jugoslovane,” na “pravoverne” in “brezbožnike” itd. Saj se potem ni čuditi, če je bil napram kompaktnemu komunističnemu taboru — razcepljen antikomunistični.
V	demokratskem redu ne more nihče pričakovati, da bo njegov sosed pristal na vse njegove zahteve in da bo usvo. jil njegovo mišljenje zato, da bosta dobra prijatelja. Duh široke strpnosti, kompromisa in razumnosti je predpogoj demokracije in svobode. Kajti demokracije ni brez svobode, a to pomeni, da lahky misli in izraža, kar misli, vsakdo, pa ne zato, da bo ta svoje mišljenje vsilil, ampak da ga bo predložil ljudem v odobritev. Vsakdo ima pravico braniti svoje mišljenje, toda nima prav, ako vztraja zavestno na napačnem mišljenju in si lasti pravico razsodnika. Temu se pravi zaslepljenost, pa naj bo to že v kateremkoli oziru. Pogostokrat pa je posredi še trma in bojazen pred blamažo. In tako rine trmoglavec vse bolj v ekstrem in sovraštvo ter samo gleda, kako bo nasprotnika zgrabil za vrat. Sovraži ga Zato, ker noče priznati poraza. Saj ni treba, da človek javno izpove svojo zmoto, ako je že toliko strahopeten, da misli, da bo s tem kaj izgubil na svojem ugledu, pa naj s svojimi dejanji in delovanjem krene molče po poti, ki je pravilnejša in koristnejša. Strah pred veseljem nasprotnika je smešen, nepotreben in škodljiv za narodno zajednico. Večji razlog bo imel nasprotnik, da te napada, ako si zagrizen, kot pa če se mirno poravnaš z njim. Poravnava pa ne pomeni poraza, ampak vedno uspeh v nacionalnem pogledu. Raje popustiti in občuvati enotnost naroda, kot pa gnat? zadevo v skrajnost ter s tem v razkol. To je bistvena lastnost demokratičnega reda. Ako se taka strpnost sprovede in ukorenini v našem narodu, potem lahko pričakujemo zares srečnejšo bodočnost vseh Slovencev, to pa zavisi v mnogo-čem in največ od onih, ki so na takih položajih, da lahko vplivajo na široke mase: politično vodstvo, šola, tisk, radio, film. Brez sodelovanja teh činiteljev in to v polni svobodi, n: mogoče razmišljati zdravega političnega življenja slovenske skupnosti.”
Člankar govori seveda za Slovence- v stari domovini in ne more vedeti, kako je s tem zadel tudi ameriške Slovence.
Tukaj smo v popolni svobodi, pa si nekateri lastijo pravico razsodnika in v svoji zaslepljenosti rinejo, trmoglavci vse bolj v sovraštvo, največ zato, ker še niso toliko dorasli, da bi priznali poraz, čeprav jim vse naokrog govori, da so bili v zmoti. Trmasti so in boje se blamaže. To in samo to jim brani' priznati, kako smo imeli mi prav, ko smo jim prvi povedali, da v domovini ni boj za osvobojenje, ampak priprava terena v Jugoslaviji za — sovjettzacijo, za komunizem. To je, kar jih je danes sram priznati in nas sovražijo zgolj zato, ker nočejo priznati napake. Churchill jo je priznal, Roosevelt bi jo, če bi živel...
MHMtMI 111UMMMH4MHMMH4MM« I ItttHMH
BESEDA IZ NARODA
H»M W*lllliMSI««II«S»IMI 1*11 SUHI IIIHIIIMII
IzGirarda
Girard, O. — Danes, ko tlo pišem (25. maja) pada dež že 43 dan. Dež in zopet dež, samo dva dni v tem času smo i-meli, da se je lahko reklo, da je pomlad v deželi. Med tem je bilo pa še parkrat jako hladno, da so pozeble zgodnje češnje in marelce.
Komaj smo tudi čakali, da bi prišla Jakatova družba na Willard; saj je bila res precej dolga pot, bi rekel. Upam pa, da bodo nazaj bolj hitro prišli, če se ne bodo tam; predolgo zamudili. No, je rekla Katie, se daj so pa že tam. Kaj že, saj bi v tem času človek že prišel peš okoli sveta. Saj sem pa tudi že takrat vedel, da če bo šel Jaka z njimi, da ne bo ne kraja ne konca, ker on ne gleda naprej, ampak na obe strani ceste za tistimi prostori, kjer dele telesne dobrote. . . Pa hvala Bogu, da so vsaj srečno prišli na Willard, ostalo bo že kako šlo naprej.
Na misel mi je prišlo, kako so naši tako zvani narodni voditelji včasih vpili, da bi se moral slovenski narod združit. Po prvi svetovni vojni so zmečkali skupaj Jugoslavijo. Tovarn je bilo vpitja. A kmalu so se tudi te naveličali, ker nekateri so bili zadovoljni, drugi pa zopet ne. Zadnj^vgip so pa naredili večjo združitev in mali narod osvobodili. Vsaj tako so vpili, da bo zadnja vojna samo za osvoboditev malih narodov.
In zdaj pa lahko beremo po vsem svetovnem časopisju in slišimo na radiju, kakšno svobodo imajo ti mali narodi pod komunistično komando. Poslal sem svojim sorodnikom v Jugoslavijo nekaj paketov in obenem sem jim tudi pisal, da jih bom tudi obiskal, da bom vsaj videl, kako živijo. In dobil sem odgovor; Dragi stric, pišete, da boste prišli na oibisk k nam v Jugoslavijo. Ne poznamo Vas in radi bi Vas videli, a izdaj ni še čas za to, dokler se razmere ne izboljšajo. . .
Iz tega se lahko vidi, da je tam do kraja slabo. Da se bodo razmere izboljšale: . . Dok-
ler se ljudje ne bodo izboljšali in sami preuredili in spoznali, da so na slabi in napačni poti, ni upati, da bi se razmere kaj izboljšale. Saj ljudje živijo prav po živinsko. Saj beremo tako v listih in isto nam dokazujejo tudi pisma svojcev iz starga kraja.
Nekemlu Hrvatu sem bil o-menil, da bo hrvaško pevsko društvo Strossmayer imelo v SND v Girardu svojo veselico in da naj kaj poagitira. A on mi je odgovoril, da niso naprednjaki, da niso naši ljudi... Seveda, sem si mislil, niso komunisti, pa jih ne mara. Vidite, kako je tukaj in koliko slabše v tem pogledu pa je v starem,kraju — v svobodni Jugoslaviji, kjer brat ne mara brati Vsak je lahko vesel, da je tukaj v tej “gnili” Ameriki. Da, tudi tukaj imamo take brate, ki so se preobjedli in jim sedaj tukaj ni več za živeti, a v Jugoslavijo si pa ne upajo. Skoro bi jim lahko rekli: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo in kaj govorijo!
Pri pevskem taboru Strossmayer so tudi slovenski pevci in pevke, ki nam bodo v nedeljo 8. junija prepevali slovenške in hrvaške narodne pesmi v S. Domu v Girardu. Torej pokažimo jim, da smo Slovenci in Hrvatje res bratje. Ker bo ta koncern v nedeljo popoldne, bo imel vsak priložnost priti, kjer bo imel dosti dobre zabave in drugih stvari, kar si človek poželi. Nasvidenje!
John Anžiček.
Zanimivo pismo iz domovine
Naslednje zanimivo pismo je ptejel Mr. F. Cos, naš naročnik iz Garrettsville, Ohio, od svojega nečaka iz stare domovine:
Dragi stric!
Z velikim veseljem sem prejel Vaše pismo od 12. jan. 1947. Tudi čevlje, ki ste mi jih poslali, sem prejel v redu. Iskreno se Vam zahvaljujem za ta lep dar, ki sem ga bil zelo vesel. Pred enim tednom pa sem dobil pismo od Vaše Mary, kateri bom pisal kmalu v angleščini. Danes pa hočem Vam, ker pravite, da
zelo radi berete. Pritožujete se, da težko berete moja pisma, ker pišem preveč po mestno. Priznam, da pišem precej hitro, toda to je zato, ker vse, kar jaz v svoji duši in srcu čutim in kar hočem preliti na papir v besede — vse to hoče kar naenkrat ven in zato hitim. Toda oprostite mi! Danes Vam prav zato pišem na stroj, da boste lažje brali moje pisanje. Upam, da se ne boste zdaj tako mučili z menoj.
Vječ stvari me sprašujete v svojem pismu. In v tem mojem pisanju Vam bom povedal vse, kar mislim jaz in drugi pravi katoličani. Sprašujete me« kakšno mnenje imamo o škofu Rožmanu. V vseh ozirih imamo zelo dobro mnenje o njem, — kot škof in duhovnik in borec proti komunizmu je človek na mestu, če bi rekli, da je izdajalec naroda, bi se pregrešili. Bil je pošten človek in zaveden Slovenec, ki je svojemu narodu storil veliko dobrega, Sicer pa, a-li veste, kdo je v življenju pri ljudeh proglašen za izdajalca? Oni, ki hoče na kak način (dober ali zloben) napraviti v narodu neko reformo in organizirati nekaj novega — in se mu taki načrti ne posrečijo. . . Ali ni tako? -če pa se še največjemu škodljivcu naroda posreči nekaj, kar je imel v načrtu, potem ga vsi hvalijo, če pa nekdo pošteno hoče napraviti res nekaj dobrega, pa se mn načrti ne posrečijo, potem je od vseh zaznamovan kot izdajalec proti narodu in takega vsi sovražijo, ker ga MORAJO sovražiti, če tako zahteva nova oblast. Vidite, stric, tako je. Zato se ni treba čuditi, če vsako novo oblast tako navdušeno sprejemajo in ji ploskajo, drugim pa bijejo v obraz. . . človek je človeku volk, tako so rekli že stari Rimjani. In prav to občutimo dandanes v vsej Evropi. Krščansko ljube zen je izpodrinilo samo trdo sovraštvo, vsepovsod.
O Metodu- Mikužu naj Vam povem. Dobrd, ttčatko Vam povem. že pred vojno, ko je bil posvečen za duhovnika, je bil zelo slab duhovnik, zelo liberalen in svobodomiseln. Obenem pa človek, ki zelo malo resno razmišlja o vsem življenju ter je brez pravega iogičnega prepričanja. Kajti človek, ki dela vse življenje točno po svojem še tako slabem prepričanju, je značajen. Kdor pa ne gre po ravni poti in niti sam sebe nt pozna, kaj hoče in kaj misli, ampak gre kakor veter veje, tak človek ni vreden, da ga sploh kdo pogleda. In tak je bil ta naš “partizanski škof,” kot so mu dejali. V Irnibih je med partizani igral vlogo nekega verskega referenta. Komunisti pa so ga imeli za navadno lutko, s katero se i-grajo otroci. In s to lutko so premotili velik del vernega slovenskega naroda, češ, glejte, du-
hovniki so z nami in se s puško v roki borijo za novi svet. On. srna pa je s hribov med vojno strašno blatil slovenske duhov* nike In Škofa, ter se norčeval iz
ščina. Samo oni, ki so pri koritu, imajo vsesa dovolj. Med vojno, ko je bila borba v1 to sedabjo dblast, so govorili: mi se 'borimo proti kapitalizmu,
vsega sveta. Po koncu vojne k; ga bomo unl4}11 in proti bur. je zelo veliko govoril po shodih in časopisih o “slabih duhovnikih,” ki niso zvesti ljudrtvu. . .
Veliko je prepričeval ljudi, kako velika je pri nas verska svoboda in svoboda misli ter duha. že med vojno ga je škof izobčil.
Kljub komunistični oblasti, ki jo je znal pred ljudmi tako skrivati, ko je govoril o “ljudski” oblasti, pa ni mogel pri narodu več ostati duhovnik, ker ga narod ni več pustil; izgubil je vsako spoštovanje, katerega je spočetka i>o koncu vojne še imel — radi radovednosti ljudi. Danes pa, ko je ta naša “ljudska oblast” že dovolj močna med slovenskim narodom, ker je utrdila svoj teror, tudi komunisti ne marajo več njega za pomagača, ker jim je nepotreben.
Torej je izguibil vsako ““kariero.” On zdaj nikjer ne velja nič. Ne pri narodu, ne pri komunistih, 'ki jim, je toliko polagal. On ni niti duhovnik, sam je zapuščen in preziran od vseh. Ze skoro en% leto ni nič slišati o njem.
• Zdaj pa bi Vam rad povedal malo več o živiljenju naših slovenskih kmetov pod komunističnim režimom. Kmet je zelo neaadovoljen, kakor tudi delavec. Gotovo ste slišali, da je bila pri nas agrarna reforma.
Tedaj so vzeli, to je bilo lansko leto, vso zemljo nad 46 hektarjev, ki jo je imel en kmet.
Vse, kar kmet pridela, mora oddati državi po nizki ceni, za denar, ki ga dobi, pa ne more kupiti, kar mu je potrebno oblačila družine. Še celo več mu je včasih določeno, da mora oddati državi kot pa more pridelati. Če pa se upira ali skriva, miu poberejo ves pridelek.
Saj bi povprečen človek nič ne rekel, če bi vsaj ljudje, ki niso kmetje, na ta način imeli oziro-
žuaiziji. Toda danes je prav tak kapitalizem ln buržuazija, samo da je to komunistična. Številni funkcionarji te oblasti živijo naravnost v udobju, revni narod pa Btrada. Pravijo: država smo mi, mi Vsi imamo koristi od skupnosti. Toda te koristi ni nikjer. Veliko kmetov pa je že — hočeš, nočeš — stopilo v zadruge (kolhoze). Ti samo delajo, gospodarijo pa drugi z njegovimi žulji. Za plačilo dobijo samo toliko, da revno živijo. Kmet je revež. Tista idilična slika, ki so jo slikali pisatelji po knjigah, da je kmet kralj-svoboden, gospodar na svoji zemlji, je že davno neresnična pri nas.
Tudi delavec je suženj. Dela trdo po tovarnah, producira blago, a tega ni nikjer. Vse gre ven iz države. Včasih pred vojno so komunisti govorili: — dol z akordnim delom, to je le mučenje dielavfla! In danes? Danes je tako akordno delo, da moraš presneto trdo delati, da prideš na svoj urni zaslužek. Po delu pa so vsak dan sestanki, obvezni. Marsikatero nedeljo pa je treba delati udarniško delo aastonj. Za družino ni ne časa ne denarja, da bi jo pošteno preživljal. Če gre za večjo plačo delavcem, jim komuni-, stični aktivisti govorijo, da niso zavedni, ker mislijo nase in ne na skupnost, kajti na ta način, da delavec dobi malo plače, je to v njegovo korist, ker ima država manj stroškov. . . Človek se mora jeziti ali pa smejati taki pameti, ki ni pamet, ampak sama zlobnosti do človeštva. Pritiska se na delavca, da bi čim več naredil, da bodo na ta način proizvodi cenejši. Toda, ko gre kupovat, vidi, da
mora kupiti še enkrat dražje,
ma s^pISiTtoečkiPridfeb ke. Toda povsod po mestih in
industrijskih krajih manjka ljudem krompirja, oziroma ga sploh ni 'bilo mogoče kupiti. Prav tlako se ne dobi moke ali mesa. Ljudje se sprašujejo, kam gre vse to. Kmetu so vzeli, da sam strada, pa tudi drugi ljudje nimajo nikjer nič. Lanska letina je bila zelo slaba. Kmetom primanjkuje krme za živino, in slišal sem o več krajih, da so morali spustiti živino ven iz hlevov v gozdove ali pa vse poklati, ker sploh nimajo kaj dati jesti živini. V zadnjem času se zelo pritiska na kmeta, da bi začel obdelavatj s strojem, in sicer kolektivno. — Toda ne pomislijo pa nič, da so pri nas v Sloveniji hribi, kjer se ne da tako delati kod v ravninah. Povsod vlada velika rev-
kom vred. Davki so ogromni na vsako potrebno stvar. Saj pa tudi nakaznice ne dobi kar tako. Da, iz našega naroda hočejo napraviti podivjano dif hal, nekulturno, kot živijo v Afriki... in to pri vsej tehniki, ki jo vpeljavajo. . . Človek postaja sttehnizirana žival, žival, ki se baha, da je podredila vso naravo in samega Boga, in je postala sam stroj, brez duše in srca.
Drugo poglavje pa je mladina in otroci, če jaz na vse mislim, mi je za jokati. Kaj bo z njo? In kaj bo z bodočnostjo naroda, ki bo postal iz takih mladih ljudi? Vsi se čisto nezavedno (in to je najbolj žalostno) vzgajajo v komunističnem duhu, brezboštvu in nemorali. Letos kakor lani bodo ._______(DMJsna S.
ČevPM?E
Al PA NE .
Z novim gostom sva zasedla strategične pozicije pri mizi in priznati moram, da sva zelo častno reševala svojo nalogo. Po-.strežljivemu bratu Humiliju se je kar samo smejalo, ko je videl, kako se bliskajo žlice in vilice in kako vidno gine zaloga na mizi. Bog žegnaj!
Velika sreča je bila, da sva imela z gospodom Voduškom vsak svoj krožnik, če bi bilo po starokrajskem in bi zajemala iz ene sklede, bi bila huda borba za obstanek, če kaj vem. Vem pa tudi, da bi gospod vlekel ta kratko, če bi bil v opoziciji z menoj? On je namreč rodom Ljubljančan, absolutno pristna ljubljanska srajca. In kaj vedo ljubljanske srajce, kako se zajemlje iz sklede, vas vprašam. Jaz sem pa dobil to Izobrazbo že na Me-nišiji in kakor so mi priznali moji bratci, sem bil zelo spreten že v mlHdih letih, kadar je bilo treba velike strategije in
podjetnosti, če si hotel izpodko- malo manj kot pol stoletjem. Se
pati žgance, da se je kup z ocvirki zvrnil v tvoj teritorij. Tudi tistega gospod ni vede!, kaj je treba napraviti, če bi krujfauSo-da namenila tako, da bi se kup zvrnil v sosedni revir. Mi pa vemo,, kako je treba v takem slučaju prijeti za-skledo iri jo s primernim nagovorom zasukati tako, da bo zaklad z ocvirki priplesal V pravi položaj pred tvojo žlico.
Moj sotrudnik pri mizi, ki ga še nikoli nisem imel časti videti tako od blizu, se mi je strašno dopadel. Ker ni segal v mojo rezervo, sem si ga lahko brez skrbi ogledal in prešacal. Najprej sem sam pri sebi konštatiral, da je prav za prav vnebovpijoč greh, da tista meglena Ljubljana za-more roditi take junake. Le kje se je mogel tako raztegniti, sem si mislil, ko jes samo na vsake kvatre po enkrat videl sonce nad Ljubljanico. Take korenjake za-more postaviti na ta svet samo Menišija ob ajdovih žgancih in kislem mleku. Tudi indijanske barve na izrazitem obrazu sem mu bil nevošljiv. Saj je kar žarelo iz njega. Akrabolt, kaj se ve, če nisem bil jaz tak pred
reče, saj malo se že dam ugliha-ti, ampak Cvirglova Nežika Chicagu še danes trdi, da nisem bil napačen na prvi pogled. Kar je res, je pa res in to veste, da se jaz nikoli ne hvalim. Blažo-nova Mica na Menišiji je sama rekla dekletom, ko so pri seji v nedeljo popoldne gledale skozi okno in mimoidoče obirale, kako da bi bil jaz lep gospod. Pa je tako prišlo, no, pa kaj bom pravil.
Glavno besedo je imel seveda gospod Vodušek, ko se je enkrat za prvo silo podprl iz kuhinjske zaloge. Najprej si je privoščil nas Clevelandčane, ki nas je vzelo od Lemonta do Willarda skoro dva dni, nekako toliko kot njega od San Francisca do Chicaga. Požrli smo zabavljanje in si mislili, da bo vse drugače fural po Ameriki, kadar se enkrat povzpne v naša leta.
“Pa kam si namenjen, gospod?” ga je vprašal pater Bernard, ko je nastala za trenutek vrzel v pogovoru.
“Kamor me bo moj DeSoto zapeljal. Počitnice imam par tednov in namenjen sem bi! stopiti v Cleveland. Ko so mi v Lemon-tu povedali, da bo zbrana taka
odlična družba na Willardu, sem si mislil, da brez mene ne bo nič.” Ko ie rekel “odlična družba” se je modro držal, torej nisem gotovo vedel, če je mislil naravnost in brez ovinkov, ali si nas je malo privoščil.
“Zdaj pa,” je nadaljeval gospod Vital, “ker sem že tukaj, sem pa mislil, če bi stopil še malo gori v Minnesoto obiskat par prijateljev. Kdo se pelje z menoj, alo!”
če bi kdo mislil, da je nastal pri tem prijaznem povabilu Srenj 3 ponujanjem, kot pred loterijo v Ljubljani na Starem trgu, se moti. Nihče ni dvignil roke.
“Zdajle popoldne se odpeljemo, v četrtek zvečer bomo pa že nazaj,” je poskušal spraviti med občinstvo svoj prerlog.
“Mi ne moremo, ki smo prišli naJVillard na obisk,” se je oglasil končno naš gospod Fronc v imenu vseh štirih Clevelandča-nov.
“Jaz' pa tudi ne smem od tukaj, ko imam obiske,” je ugotovil pater Bernard. Ne vem, ali je res taljo govoril radi visokega spoštovanja do nas, ali se je bal, da bi se mu v njegovi odsotnosti zaredili v kašči.
Gospod iz Kalifornije je pa zapičil svoje prijazne očj naravnost v našega gospoda Fronca in ukazal: “Pa ravno ti se boš peljal z menoj. Ti se prav za prav čisto lahko odtrgaš od družbe. Boš videl, kako bo to šlo gori pžoti Minnesoti.”
“Se mi zdi, da bo šlo,” pritrdi gospod Fronc, ki je že nekoliko omahoval.
“Pa res, gospod Fronc prav lahko gredo. Mi bomo tukaj slike kazali dva večera, čez dan pa žlahto in znance obiskovali. Kar cdločite se z gospodom Voduškom, pa je,” je povzel Mr. Grdina.
“Jej, pa se bomo tukaj na Willardu tako fletno imeli,” sem spregovoril jaz, ker ne gre, da bi šlo pri vsakem barantanju vse gladko od rok, čeprav sem vedel, da g. Vodušek izbrane žrtve ne bo več spustil iz rok. In je tudi ni, vam rečem. Toliko časa sta se dajala, da je nazadnje prišlo tako, da ni še minila dobra ura, pa sta že zdrvela iz Willarda oba gsopoda: Vital ln Fronc.
“V eni uri bosta na Ely. če bo šlo tako,” sem ugotovil, ko smo gledali za oblakom prahu, v katerem sta izginila, kot bi ju ‘odnesel piš.
- agnaara dohovote. jene 2, m?
8
"TU
Jakob K. Heer:
Berninski kralj
roman s Švicarskega pogorja
na nos je bila poroka. Marko' je bil prvi otrok ir tega zakona.” ,
“In s petnajstimi leti,” je dodal drugi, ‘“je Enal Marko ravnati s puško ko odrasel človek. Neke nedelje dopoldne, ko je bila vsa vas pri službi božji, poči strel. Zupan plane iz cerkve, da bi videi, kaj se je zgodilo. Marko Paltram čepi na enem drevesu, Rosij,. drugi izmed sinov, na nasprotnem, in zakliče: Nič ni, župan brat mi je samo očetov čedro sestrelil izpred usti.”
Družba v sobi se zgane od začudenja.
“Potrpite najbolj čudno Se pride;” pravi Tuons, “Župan, bogati Romedi, pri katerem sem služil, je vzel zaradi tega brezbožnega početj a Marku Paltramu puško in jo shranil pri sebi doma. Prav takrat je pa zadela njegovo družino velika nesreča. Županov otrok se je bil pri žehti strahovito opekel in je kričal od bolečin, da se je slišalo tri hiše daleč. Z z-govorom, da ga pošilja mati z lilijskim oljem as ranjenko, je prišel v hišo Marko, ki si je pa le hotel izberačiti nazaj svojo puško. Segel jedeklci, ki ji ni bik) moči več pomagati, v roko. In glej — mahoma so jo minile vse bolečine! Dokler ni u-nVrla, je moral Marko ostatii pri njej, zakaj venomer je prosila: Marko, drži me, to dene tako dobro. In deklica ki se ga je bila sicer vedno bala je zatrjevala ko bo zopet ozdravela nekoliko dorasla, da se bo omožila z Markom. In zdaj vprašam: Ali ni to nekaj čudežnega, ali nima take moči samo ka-mogaskar?”
Maduieinu in samega me je i- “In ta zgodba je resnična,” jnelo, da bi se poganjal za ko- pravi zopet nekdo drugi, “či-■ ""■■gato Gftdo. Nekoč pa je'žela sto' dobro mi je še v spominu,
na zaklet dan na Piz Mezzanu J- x----------------; 1	*—
divje seno, tam, kamor ne bi smelo stopiti nobeno dekle, in je srečala lovca. Pozabila je, ker je bil tako lep, na zarotilo — in potem, potiem je kar na lepem vzela sodarja, ki je prej-tako dolgo zaman letal za njo in ga ni hotela uslišati, na vrat
Ta izbruh nežnosti preseneča Cilgijo pri dekletu, ki velja v Pontresini za hudobnega, sr-boritega škrata, vsega namazanega z noroglavnostmi, ki zadevajo navadno že nekoliko o-tročjo babico. Ako le more natakne Pij a Starki polno rož po snežnobelih laseh in ji navezi krilo s smrekovimi storži in ko hodi starka takšna po vasi in se ji ve em^ji, si od veselja grize nohte.
Zdaj je čisto krotka in pripravljena za slovo.
Počasi se Cilgijina soba napolni, ker je pa tako od rok, večinoma s preporstimi ljudmi, s poti in tovorniki. Mladenko pa zabava baš to, in Btre-že delovnemu ljudstvu z veliko ljubeznivostjo.
Ker postavlja na mizo novo zalogo peciva, sliši nanadno ime Marka Paltrama.
Gostje še pogovarjajo, kako je ustrelil orla, in kar čuje še dalje, zbudi njeno pozornost v toliki meri, da popolnoma pozabi na svoje gospodinjske dolžnosti.
“Kamogaskar je,” trdi ku-, štrav pot, “‘v noči, ko se je rodil, so se izprehajale na guar-davalskih razvalinah luči, kakor bi zgoraj svatovali.”
“Vem, kar vem,” se široko-usti tovornik Tuons, ki je vzel brezpvo petij ico iz ust in se s komolci široko oprl na mizo, "zgodaj dovolj bo prišla na dan izlgodba ki bo pokazala, kaj je Paltram,.”
In se skrivnostno reži.
Cilgija od strahu prebledi.
In Tuons pripoveduje dalje: “Poznal sem njegovo mater, ko je bila še dekle. Deset let sem služil pri bogatem Romediju v
AUGUST HOLLANDER
v Slov. Narodnem Doma,
6419 8T. CLAIR AVENUE,
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo ln druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-čena;
PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
Pri KoUanderju boste vedno dobro postreženi.
saj je župan moj bratranec."
V sobo se je medtem nabralo več novih gostov, ki jim je morala Cilgija postreči; yse se je veselo gostilo, kramljalo in se smejalo.
Toda navzlic mnogoteremu delu Cilgije ni več zapustila misel na to, kar je bila pri mizi črne Pije slišala o Marku Paltramu.
DO YOU OST
VITAMINS?
gmcftSSSr'tf
SE k »£*»»»«
Vitamin«? A groat WW tata* d. not, ata e. e m*. M W-
,A dnglo OaaA-Oov (brata) fjub feU VM Coptao mr) day.
fessff
junij:
15.—Srebrni jubilej društva Presv. Srca Jezusovega šit. 172 KSKJ v J. S. Domu na West Park.
29,—Društvo “Zvon” priredi piknik na prostori hSlovenske-ga doma na 6818 Denison Ave.
JULIJ
4. — Zveza društev Najsv. Imena rom|anje v Lemont.
20.—Društvo SV. Antona priredi piknik na prostorih Doma Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
27.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
NOME VB1IK SLOVENJE
(Deile preko Trsta)
ZANIMIVO PISMO IZ DOMOVINE
(Nadaljevanje a 3. strani)
morali otroci kakor mladi ljudje zopet delati železniško progo v Bosni. Iz vse države jih bo moralo priti preko 50,000. Jaz ne rečem, da ni dobro za mlade ljudi od 14 do 19 leti, da se navadijo delati. Toda glavni namen ni ta, da bi delali, ampak : da se bodo v skupnih taboriščih vzgajali in šolali v komunističnem duhu. Kajti na gradnja te železniške proge, bodo delali zastonj samo 6 ur dnevno, potem pa bodo predavanja, šola komunizma itd..
O morali v takem skupnem življenju z mladimi pokvarjenimi ali nepokvarjenimi puncami, pa ne govorim...
Dragi stric! Upam, da me danes bolj razumete. Če dobite to pismo, mi povejte, da bom vedel. Pišem Vam še eno pismo, bolj kratko. In povem kaj o sebi, kaj delam in kje in kako se imami.
Zdaj pa Vam pošiljam iskrene pozdrave in celi Vaši družini. Pa ne zamerite mi, če sem Vam napisal tako dolgo pis-mo.	m,
Srčen pozdrav iz ljubečega srca —	•
Vaš S.
» Firnezi
Novi furaezi n premog, obe.
gorko vode eU pero. NMettlmr »iti - MCsaJe II premenjamo etare na ob* Thermostat
Chester Heating Co.
1133 Addison HU. - IN, Mil Govorimo itovenako
(Nadaljevanje ■ 1 strani)
svoj proračun. Toda Slovenija bo dobila povrnjenega le 5%, dočim dobi Srbija povrnjenih 16% celega zneska v Sloveniji odnosno v Srbiji vplačanega davka.
NA MEDVEDOVO KOŽO. — Med dohodke je vstavljena svo-ta 2900 milijonvo din ali okoli 60 milijonov dolarjev iz reparacij, ki jih pričakujejo od sovražnih dežel. Morda bo nekaj od tega plačala Italija, če bo pogodba z njo ratificirana. Vendar je dohodek še negotov.
SKLAD ZA OBNOVO so v celoti dejali med dohodke. Vse tedaj, kar se je nabralo iz raznih pdoržavljenj in iz prodaj blaga UNRRA, vse mislijo prihodnje proračunsko leto porabiti za tekoče izdatke. Za obnovo je od tega namenjueno kot smo zgoraj omenili le 3300 milijonov din, med tem ko znaša ta sklad 7700 milijonov v din.
DRŽAVA SLAB GOSPODAR, — Pri obačunu za preteklo leto se je izkazalo, da so računali dohodke iz državnih podjetij na 3500 miljonov din, dobili pa so malenkost 60 milijonov din.
TUDI MONOPOLU S® 'NISO OBNESLI. — Po proračunu za preteklo leto bi morali dati monopoli 6744 milijonov din., dali pa so samo 3797 milijonov din. Izgovarjajo se, da se tobak ni tako obnesel kakor se bi moral. Največji dohodek monopola je namreč iz tobaka, ki je v Jugoslaviji v državni režiji POMANJKANJE TOBAKA je sploh posebnost komunističnega gospodarstva v Jugoslaviji. Eden glavnih dohodkov stare Jugoslavije je bil ravno izvoz tobaka. Makedonski in her-cegovinski tobak sta bila znana in priljubljena daleč v svetu. Sedaj pa “novi” Jugoslaviji sami tobaka manjka. Znamenje, da niso znali pridelave tobaka urediti. Tudi iz drugih virov zvemo, da manjka ljubljanskim tobakarjem tobačne tolažbe v sedanjih težkih časih. Tako jera-cijonirano, koliko sme posameznik dobiti. Ljubitelji te božje travice se morajo postaviti v vrsto in čakati, da dobe 10 cigaret. In vse to po dveh letih “obnove” in v Jugoslaviji, ti je poprej tobak izvažala. Komunist se bahar in govori namesto da bi delal.
PRORAČUN SPREJET. — Proračun je bil seveda sprejet, kot je bil predlagan. Brez posebnih debat in prepirov. Vsak minister je povedal svoj govor za ljudstvo in poslanci so malo poploskali (ko je Tito govoril seveda malo bolj), pa je stvar bila rešena. Sedaj morajo državniško modrost Titove vlade hvaliti vsi časopisi. Proračun je bil sprejet soglasno.
DRAGOLJUB JOVANOVIČ in še en njegov prijatelj sta imela sicer pomisleke proti raznim točkam proračuhB, toda proti le nista glasovala, Jovanovič si je upal izraziti mnenje, da ne verjame, da bi bilo za Jugoslavijo kakega pomeha, da vzdržuje tako vojsko. Zato je bil proglašen za Sovražnika ljudstva in Kidriča je doletela čast, da je moral oztnerjati v skupščini Jo-
tel odgovoriti, so mu "ogorčeni” poslanci to onemogočili. Kaj hočete, tako je v svobodni Jugoslaviji! Saj so si vaši Sansovci gotovo vedno želeli tako svobodo za Jugoslovane! (Seveda ne zase, ker se nobeden ne sili, da bi se za stalno naselil v “svobodni” Jugoslaviji. Op. ured.)
----—o-----
ANTON JAMAR:
"V miselnosti senium
(Mitli slovenskega begunca ob papeievih besedah ta boiič 'W
VII. V imenu oseh hudičevi Kako so voditelji resnično mislili-o Bogu, so pokazali odkrito po zmagi, ko so v sredino svoje reprezentativne revije Novi svet” (str. 70-122) dali prevod Leninovih pisem Gorkemu, prav tiste odstavke, ki govore o Bogu in jih še podčrtali.
Ne bomo tu ponavljali Leninovih fraz o "veri kot opiju,” 'temveč samo nekaj stavkov iz teh pisem, tako odlično postavljenih v sredino slovenske revi-
malomeščana, ki je "obupan in utrujen,” kakor ate izvolili zelo točho povedati 2a d-ušo< — samo halhetito za rusko, bi bilo treba reči meščansko, ker so judovska, italijanska, angleška
•vse duše od istega hudiča povsod je malomeščanstvo enako gnusno; “demoikfatičtio” meščanstva pa, ki se ukvarja z idejno kugo, je dvakrat tako> gnusno.” (str. 118)..
"S tem, da ste olepšali idejo o bogu, ste olepšali verige, ki so vanje vklenili nezavedn ne delavce ih mužike ... olepšali popovsko tlačansko stremljenje, ki hoče obrzdati "zoologijo” . . .
Glejte! T je pravi obraz le-ninovskega nazora o bogu, na kateri temelj ee je postavila slovenska "osvobodilna” revolucija. Resnične so bile besede podpredsednikai ljubljanskega kongresa Kristusa Kralja, ki je podčrtal: “Gre za obnovo, toda važno bo^ na kakšen temelj se ta obnovd postavi.” Pri nas se je po zaslugi zavetnikov postavila na temjelj izrazitega brežboštva — naravnost lenff-novskega satanizma, kajti to, kar sedanji naši komunisti nudijo v duševno rano slovenskemu izobražencu in kar sem citiral Zgoraj g: reprezentativne se-dahje slovenske revije, je že naravnost — obsedenost hudobnega duha v najčistejši obliki! O, saj je znano, da so komunisti postavili spomenik celo — Luciferju, kot svojemu največjemu vzorniku v tajitvi Boga in najbolj aktivističnemu u-porniku.
V imenu hudičevem naj bi se torej “slovensko katoliško konservativni hlapčevski duh” preobrazil v “lik aktivnega slovenstva,” v lik upornika predvsem proti Bogu in njegovim zapovedim.
To je izrazil Župančič s pesnijo, ki odkriva resnično, pravo obličje slovenskega partizan-
jstva: Partizanska patrulja pri-
"Z zločinci, ki so stavek: Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci! spremenil v sramotno geslo: "Bogu neiz-proshi sovražniki, v domovini morilci, roparji ln požigalci, komunističnih kriminalnih zločincev pa hlapci!” — s temi zločinci nimam nič skupnega. Med menoj in njimi je samo
smrt!”
nitfK
MALI OGLASI
Za ldntžino $4,500
Novo barvala hiša 6 sob, klet pod vso hišo/Nahaja se na Stu-ber Ct. blizu Superior in Payne Ave. Blizu javnih in farnih šol, cerkva. Zelo ugodna transporta-cija in blizu trgovin. Samo $1,-600 takoj, ostalo po $26 na mesec,
Porath Realty
RA 5777. RA 5778
10522 Superior Ave.
(111)
Popravljamo radije in pralnike papiramo in čistimo Stenski papir Vse delo absolutno garantiramo The Wash Machine & Radio Service
Pokličite EX 7668 ali EX 2924 ‘ (109)
Zelo dober kup
V Collinwoodu je naprodaj hiša za 2 družini, 8 sob, in sicer 5 spodaj, 3 zgorej, žlebovi so iz bakra, tri kopalnice, dvojna garaža. Proda se samo hiša ali kompletno s pohištvom. Hiša se nahaja na 1217 E. 170. St. Prodaja jo lastnik Anton Kresal. Kogšr zanima,, naj se zglasi na gornjem naslovu.
BELO DOBIJO
VK POMOtKK ZA UFHERUO
SE SPREJME
Delo j« v čisti, sdraji , PkoliM
Morajo razumeti in govoriti
angleško
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 39 let starosti naj se priglaeijo.
Dobra plačg
Hrana in uniforme zastonj
Zglasite se v
TM Ohio Bell Telephone
. soba 901 700 Prospect Ave.
Fant dobi delo
Sprejme se fanta, ki je nad 18 let star, za delo v produkciji. Plača od ure in za delo od kosa. Delal bi na 3. šiftu.
Murray Ohio Mfg. Co.
1115 E. 152. St.
(107)
je v letu 1946 gotovo 2 name-nom, d»_osvoil čim	ta pJiil
poštene slovenske kmetice pri-
skih misM.
Tu govori Lenin o ‘(ideji o bogu, ki je zatiranim razredom vedno vezala roke s svojo vero v božanstvenost zatiralcev.” — “Bog je kompleks idej, ki so se rodile tiz položaja 10bveka, ki ga je z vso silo tlačila tako priroda, kakor tudi zavestno zatiranje; ta kompleks idej, ki Utrjujejo to tlačenje in omamljajo razredno borbo. . . ” — Zdaj v Evropi kakor tudi v Rusiji pomeni vsako, celo najmanjše, celo še -tako dobronamerno zagovarjanje ali opravičevanje ideje o bogu prav za prav opravičevanje reakcije.” — “Prav radi tega, ker je vsakršna religiozna ideja, VBaka misel o kakršnem koli bogu, celo vsako koketiranje z bogom neizrekljiva podlost, pa jo demokratična buržuazija sprejema z neko strpnostjo — prav zato je to najnevarnejša podlost in najbolj gnusno “okuže-nje.”
Proti Gorjkega omettibi “bo-gograditeljstva” je napisal tele besede, ki naj si jih zapišejo v album vsi naši “bogoiskatelji” iz časov po prvi svetovni vojni:
“Bogoiskatelj stvo se od bo-gograditeljstva al1 bogoustvar-janja ali bogostvorstva razlikuje samo toliko, kolikor se rumen hudič razlikuje od modrega. Govoriti o bogoiskateljst-vu ne zaradi tega, proti vsem hudičem in bogovom, proti vsaki idejni kugi (vsak bog je ku-ea, pa naj bo to najbolj čist, najbolj idealen, neiskan, ami-pak ustavrjen bog, to je vse), pač pa radi tega, da bi dali modremu hudiču prednost pred rumenim, to je stokrat huje kot pa če bi sploh ne govorili.” “Z družabnega stališča je vsako bogogradidetljstvo V resnici (Zaljubljeno samoodraaanje neumnega meščanstva, krhke malomeščdnščine, sanja vega vanoVičevo predrznost, da si upa pluvanja filistra in malomsšča-ugovarjati. Ko je'Jovanovič ho- na po samem sebi, filistra ih
buljeno in sladko hlinoč svoje brezboštvo v najbolj pobožjan-ski obliki, da bi dobil mesto v srcu človekovem, pri pobožnih ženicah:
V imenu Boga Očeta— zakoljite nam praseta, v imenu Boga Bina— nalijte nam vedro vina, v imenu Svetega Duha— vsadite nam peko kruha!
7 akrov naprodaj
V Lake okraju je naprodaj 7 akrov zemlje, kraBna okolica, najvišja točila v Lake okraju, dobra zemlja, tlakana cesta. Zdaj je čas kupiti in obdllati sa letos.. Nahaja se na River Road, cesta 307, Perry, Ohio. Vkhodno od bele hiše z rdečo streho na gričku, vzhodno od Turney Road. Ko si ogledate, pokličite za ceno KE 0034. (x)
Ženske za pekarijo
Sprejme se ženske za pomoč v pekariji, stare od 21 do 45 leta; več mest na razpolago za zavi-jalke in mazanje tort. Plača od ure. Tudi treniramo take, ki niso izkušene.
Fisher Foods
2323 Lakeside Ave. vzemite St. Clair, karo.
(109)
V imenu Svete Trojice, potegni voz iz klonice, naloži nanj svoj dar, pa poženi gospodar, tja v črni graben, tja v zelen gozd ..
Pogledal je gospodar:
“Takole je tu stvar?” potem pa je v hišo zakričal:
“V imenu vseh hudičev — navrzi jim še .. .
Hej, v Črni graben, hej v zeleni gozd—
zdaj, fantje naši, vam minil je posti”
(Iz izbirke Zimzelen pod snegom 1945)
Da, v imenu vseh Hudičev je šla borba za “sveti domovinski boj,” V imenu duhovne nevezanosti vseh predsodkov, ki so zvezani z “brzdanjem zoologije” v človeku, v imenu razvrata v gozdu in preganjanja vsakršnega moralnega “posta,” ki je zvezan z “hlapčevanjem bogu.”
Da, v tem boju se je dvignil Lucifer, obsedel slovensko dušo in dihnil vanjo svoj aktivistični upor proti vsem božjim zapovedim. Ne, ne bom hlapec, hočem biti aktivist zločina!
Pod tem vidikom se vidi šele duhovna veličina takega človeka kot je bil pisatelj Narte Velikonja, ki je ob hudičevskem malikovanju Zločina zapisal te odločne,besede, ki naj dobo mesto po Leninovi pripustitvi- vseh duš Hudiču:
Cementna dela*
Izdelujem vsakovrstna cementna dela, kot dovoze, pločnike, hodnike. Delo trpežno in cene v vašo zadovoljstvo. ‘
Leo Troha
22031 Miller Ave.
Euclid, O.
Tel. IV 2494
(Mo. Thur. x)
TOVARNIŠKI DELAVCI IN TEŽAKI SHEET METAL WORKERS
. PLAČA OD URE STALNO DELO
BISHOP & BABCOCK MFG. CO 1285 E. 49. St.
(112)
Farma naprodaj
Naprodaj je znana farma John Zakrajška v Leroy, Ohio. Nahaja se 6 milj južno od Painesville, Ohio. Za podrobnosti lahko vprašate na 1324 Gid-dings Rd. v Clevelandu. —(111)
Plačajte račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros.
6424 St. Clair Ave.
(2. ft 8. each month)
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E, 9th St. in Broadway Plača 9314c na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co.
E. 9th & Broadway
(112)
PrijateTs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. In E. 68th
UNITS PHOTO STUDIO
485 East 152nd St.
Se priporočamo ta itielavo vseh vrst slik po tmemi ceni. Odprto ob nedeljah
Fanta se sprejme
Fant, ki je šole prost in ki ga veseli delo v groceriji, ki zna vsaj malo slovensko, se takoj sprejme. Dobro delo in dobra plača. Zglasi naj se na 15738 Holmes Ave. ali pokličite LI 8139.	(109)
Dekle dobi delo
Sprejme se dekle za lahko tovarniško delo, starost 17 do 21 let. Naj se zglasi v
Allen Venetian Blind Co.
4815 Superior Ave.
ZOBNE PLOŠČE
s procarnlml dlesni ln svetlimi zobmi
S POMOČJO PLINA
Tudi lokalno omamljenje za polnenje in izdiranje
KREDIT	brez dodatnih stroškov
DR. I, A. BARD
CH 4072
m PROSPECT AVE.
SREZ DOGOVORA NAPREJ
3 dop. de S pop. dnevno, v ponedeljek in Četrtek do 8 zvečer
»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»
BELI MENIHI
Poveit iz prve polovice XII. stoletja
spisal IVAN ZOREC
“A jaz vem, da bi toliko javkala o pregrešnem prelivanju krvi in tako dolgo svetopetila okoli nas, da bi se vdali! Taka, vidiš, si!”
Ema je pogledala nakvišku in vzdihnila.
“Višenjski so Turjačanu res da gorki,” je Henrik še rekel, “ob njegovo zidovje pa si ne bodo šli betic razbitjat zaradi pedi tuje zemlje — norost bi bila!”
Majnhalmu je bilo sitno. Vedel je, da bi zdalje moral reči kaj prav možatega, pa se ni upal, saj ni bil navajen Henriku ugovarjati.
“No, saj se bo videlo,” je naposled oprezno rekel, ker je vendarle za marsikaj havlo vedel Emi in se ji je bal zameriti. “Morda se bo zdraha še poravnala kar zlepa!”
— Drugi dan se je Ema odpravljala v Trebnje; preden je vprašala Majnhalma: “Kaj pa Živka? Ali jo naj vzamem s seboj, ali jo daš Hotimiru?”
vo nerodnostjo utegnil zagraditi pot do Zofije, ga je streznil; obenem pa se je domislil stiškega opata, ki je prosil, da bi višenjska gospoščina Hoti-inira in Živko podarila samostanski gospoščini.
“Pa naj bo!” je urno sklenil v mislih. Prikupil bi se menihom in Emi — prikupil bi se nemara še prav posebno Ositro-vrharju in Zofiji, če bi zvedela za vzrok tega daru.
Henrik se je zasmejal, ko Majnhalm ni precej odgovoril: “Kaj sem rekel včeraj? Ema že svetopeti, Višenjske, glej, velja osmešiti in okrniti za staro pravico . . .!”
“Bodi tako dober, bratec, pošlji koga dol, da Hotimir in Živka za trenotek prideta hitro gor!” je Majnhalmi resno naročil Ditriku, ki je le žarel od neskončne sreče in ki se ni vtikal v noben pogovor več, odkar je zvedel, da lehko snubi na Šumbregu.
Zdaj je skočil ves vesel in ur-
Sprva ni vedel, kaj bi rekel, (no poslal hlapca v vas, ker je
tako se je ustrašil in zmešal ob misli, da bi se naposled dal ugnati vendarle on sam. Ali nagli premislek, da bi si s kako-
Atfention Landlords
Want 5- or 6-room Duplex or single house. Husband electrical engineer. Employed 26 years same company. Wife and 18-year-old son. 10 years present home. Will pay up to $100 per month. Please call MU 8581.
MOTHERS
If you are interested in Nursery School in your neighborhood
Call MU 6922
Children between 2 and 6 years.
1907 — 1939
V BLAG SPOMIN
OSME OBLETTICE MOJEGA LJUBLJENEGA SINA
Louis Strnad
ki Je umrl 1. Junija 1939.
Kal oočiva v miru in večna luč naj nu sveti.
Veselo svidenje nad zvezdami. Žalujoča mati JOSEPHINE STRNAD Cleveland. O. 2. junija 1947.
slutil, da gre za srečo poštenega tlačana.
Ker je Ema še bila na gradu, nista strahoma pomišljala, marveč sta precej prišla.
‘Stiški opat me je ondan prosil, da bi vaju podaril njemu,” je Majnhalm povedal prav počasi in resno vprašal: “Ali bi šla rada?”
Zaročenca sta se spogledala, si rahlo odkimala in molčala.
“No, le povejta!” ju je Ema silila. “Tam se lehko precej vzameta.”
"Tako, mislim, se ne bova jemala!” je Hotimir naposled odločno rekel.
"Ne bova se!” je s pobešeni-mi očmi vsa rdeča tiho potrdila tudi Živka.
“Kaj? Nočeta?” je Ema skoraj jezno vprašala. “Zakaj te?” '
“Nobene srečne, mirne ure ne bi imela, če bi drugod živela!” je Hotimir povedal za oba. — Vsi so ju debelo gledali.
“Kako, da ne?” se je Ditrik vmešal. “Kaj se ti blede?”
“Kako bi šel z zemlje, ki jo ljubi moj oče in ki ji je služil ves naš rod?”
“Kaj meniš, da ti samostan ne bi dal zemlje?” se je Ema nekoliko vznejevoljila.
“Vem, dal bi je, dal; pa tista ne bi bi bila naša domača!”
“Praviš, da vidva ne bi šla rada pod samostansko gospo-šččino?” da ga je Majnhalm že prijazno vprašal.
“Po svoji volji nikoli ne bom zapustil ocetnega doma in naših njiv in host!” .
“Všeč si mi, Hotimir!” ga je Majnhalm potepljal po rami. “Pojdita Zdaj, drugič se bomo kaj več pomenili.”
“Ali sva prav storila?” je Hotimir vpraševal Živko, ko sta tonila v dolino.
“Čisto prav!” je dejala in je bila zelo ponosita na ženina, ki je pred gospodo vedel takih, da se je prikupil samemu hudemu Majnhalm|u. “Za vse drugo pa še potrpiva!”
“Da, zdaj bo laže, ker boš menda bolj varna ta!"
— Gori na gradu so se tiho spogledovali, tako jih je presenetil pogovor s tlačansko dvojico.
“Hotimir mi je prav všeč”! je Henrik naposled spregovoril. “Kar je povedal, se mi zdi bistro in7 moško.”
Da mu je neskončno všeč tudi Živka, je previdno zamolčal, saj jih je danes že dosti nabrusil sestri.
“Trmoglav je in velik zale-
tel,” je Ditrik zmajeval z glavo, ker ni mogel umeti, da človek tako brez spoznanja zametuje srečo.
“O tlačanih sem mislil, kakor mislijo vsi,” je Henrik rinil svojo. Posihmal bom moral — tale Hotimir me je prisilil — vsaj za las spremeniti svoje mpienje.”
Še zdaj ne morem verjeti, da je tlačan res govoril, kakor je govoril,” je Majnhalm dejal iz zamišljenosti.
“Saj res, tudi jaz bom skušal najprej pozvedeti, ali ni kdo tako naučil Živke, ona pa njega!” se je Henrik namuznil.
Pa ie-oni je odkimal in premolknil.
'‘Ne natolcuj vendar zmerom!” ga je naposled zavrnil, ker se mu je posevtilo, kam mleri.
“Kaj, ko bi to bolje vedela naša Ema, ki je v rokah imela Živko in ki tako rada katero primaže Višenjskim?”
Majnhalm in Ditrik sta bu-šila v krohot, tudi Ema se je veselo zaregljala tako očitni neumnosti.
“Danes te je pa res samo strupeno natolcevanje!” se je Ema smejala hudemu bratu.
‘'No, opata bi rad videl, ko bo zvedel, kako sta se ga njegova varovanca branila in otepala!” se je Henrink še domislil, ko je smeh ponehal.
— Opat je zvedel že drugi dan.
Hotimira je vso noč pekla vest, ali se vendarle ni prenaglil in nemara za prav dolgo ali za zmerom odmeknil ženitvi; vsaj Stojana, Živkina mati, ga ni prav nič pohvalila, ko sta z Živko prišla z gradu.
Ko je stal, je osedlal konjiča in zdirjal v Gabei in Trlepu povedal vse lepo po vrsti.
“Kaj pravite?" je potlej vprašal.
“Če mi nisi nič utajil in nič pridejal, te moram prav pohvaliti. Moško je bilo, kar si storil!”
“ženitev sem si pa le zavrl, se mii zdi.”
“Prava reč! Zmerom ti le ženitev blodi po glavi!” se je Trlep nejevoljno otresal.
“Ne morem pomagati.”
“Ne boj se, saj ti bo v delež, preveč te tišči samija!” Hotimir je, kakor užaljen, premolknil.
“Kdor je kaj prida, ljubi pred vsem, zemljo in se še v sanjah meni z njo!” je Trlep našel pravo svojo misel.
“Kako pa, da so se mi grajski smejali zaradi nje?”
“Ker zemlje obdelovali nikoli niso! Le meni verjemi, zemlja ti je oče in mati, vse; čeprav ni tvoja, pozna te vendarle, in ti je pozabiti ne mio-reš in ne moreš!”
“Ne morem, to je res!”
“O, zemlja je čudovita, skrivnostna! Imej njivo v najemu še za tako kratko, pa te bo še čez leta poklicala in s spomini pozdravila, če boš prišel mimo nje!”
“Vidite, prav tako sem mislil, samo povedati nisem znal.” “Bčla, trpljenja in veselja se spomniš, ki si ga imel z njo.” Trlep je še dolgo pel hvalnice zemlji in ljubezni do nje in pravil, da se mu zdi, kakor bi molil, kadar orje ali seje.
“Zakaj nam v cerkvi ne povedo tega?” se je Hotimir vteknil. “Človek bi laže trpel in bi delal bolj vdano in rajši.”
“‘Prav poslušaj, pa boš videl, da povedo! Bliže ko si zemlji, bliže si tudi nebesom
(Dalje prihodnjič) ---------o------
Nudi najnovejše smrtnimke certifikate od 3250 do 35,000: bolnlika podpore je 35. 37 ali 314 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema Članstvo od rojstva Da do 16. leta. Odbor za leto 1947 Je sledeč: Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar; preds. Helena MaUy, pod-preds. Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hochevar. 21241 MUler Ave. Tel. IVan-hoe 0728; blagajničarka Prances Ma-cerol. Zapisnikarica JuUa Brezovar; nadzornice: Frencee Novak, Mary Sku-ly In Dorothy Stemlia. Redlteljlca ln zastavonoših!* Prances KasunlC: zastopnici za skupna druitva fare sv. Vida Johana Kren in Marjanca Kuhar: za Norwood Community Council, Marjanca Kuhar In Mary Milavec. Zdravniki: M. F. Oman, Angeline De-Jak-O’Donnel, J. M. Sellikar, J. F. Seliškar. A. J. Perko, A Bkur. L. J. Perme ln C. O. Opaskar ln dr. F. J. Makovec. Seje se vrHJo vsak prvi pon-deljek v mesecu v novi Soli sv. vida soba St. 2 ob 8. url zveCer. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek ln vsakega 25. v mesecu v ravno Istem prostoru.
predsednik Anton Škufca; tajnik Louis HoCevar, 9914 Elizabeth Ave., BR 0359; blagajnik Joseph ZupandC, zapisnikar Loula Gliha. Nadzorni odbor: Fred KredC, Anton Glavan. Frank Hrovat. Zdravnik dr. A. J. Perko. Seja vsako Četrto nedeljo v mesecu ob
Krašovec. tajnik Frank Bavec, 1087 E.
66th St. Tel. HEnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave,; nadzorniki: John Lokar. John Planeckl in John Mlakar; zastopnik za klub SND John Žnidaršič. za SANS
Frank Baraga. Seje te vršilo vsako 3. _	_____ _____________ ________
sredo v mesecu v SND soba St. 4 staro, i j£i popoldne v SND na 80. cesti, poslopje. Druitvo sprejema nove dane od 16. do 45. leta s proeto pristopnino ln zdravniško preiskavo. Društvo plačuje 3200 smrtnlne ln 37.60 na teden bolniške podpore. Asesment je 31.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki.
Za nadaljne lnformadle ae obrnite na društvene zastopnike.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Predsednik Frank Žnidar; podpredsednik John Pezdirtz; fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 7131; bolniška tajnica Frances Leskovec, 19516 Shawnee Ave., tel. IV 6429; zapisnikarica Anna Grajzar; blagajničarka Mary Jerkich/nadzorniki: August F. Svetek, Mildred Nainiger in Dorothy Grili. Zdravniki: dr. Skur, dr. Carl Opaskar, dr, Carl Rotter, dr. Louis Perme in dr. Raymond Stasny. Častni duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar, duhovni vodja Rev. Celesnik. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v lovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11- ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 bjez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 In do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEOA. ŠT. 138. C. K. of OHIO Predsednik Joseph Megiich, podpredsednik John Hrovat st., finančni ln bolniški tajnik John Hrovat ml.. 21601 Ivan Ave.; blagajnik in zapisnikar Frank A. Turek; nadzorniki: George Turek, Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v sobi št. 2 nove šole sv. Vida.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe. tajnik Matt Debevec. 1110 E. 72 1st.. EN 8254, blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor Srečko Eržen. Frank Štefe in Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND. soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ Predsednik John Gorišek, podpredsednik John Kodrič, tajnik Frank Ma-čerol. 1172 Norwood Rd., blagajnik Damjan Tomažin, zapisnikar Jože Grdina. nadzorniki: Primož Kogoj, Steve Markolia, John Urenk; zastopnik za skupna društva sv. Vida Jože Grdina.
Seje so vsako četrto nedeljo popoldne ob eni v novi šoli sv. Vida.
Imenik raznih društev
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ Predsednik John Sušnik: podpredsednik Eddy Vidmar; tajnik-blagajnik Frank Brinovec. 961 E. 79 St., tel EN 4122; zapisnikar Matthew Penko, 1338 |E. 81 St. Nazorni odbor: Rudv Brencelj, Edward, Eckert in Victor Lunder; vratar Frank Penko. Zastopnik za delniško konferenco ln klub SND Frank Brancelj; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Oastna predsednica Frances Rupert; predsednica Jennie Puncoh; podpredsednica Antonia Svetek; tajnica Mary Unetič, 922 E. 209 St., tel. IV 0920; blagajničarka Antonia Str-lekra; zapisnikarica Mary štrukelj. Nadzorni odbor: Frances Globokar, Frances Grčman in Agata Zajc. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Predsednica Anna Jakič, podpredsednica Theresa Lekan, tajnica Jennie Zupančič. 4103 E. 141 St., blagajničarka Josephine Udovec. Nadzornice: Mary Janežič, Veronika Škufca in Angela Arko; zastavonoša Mary janežžič. Seje se vrše vsak 2. torek v mesecu v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar predsednik Frank A. Turek, podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich. 7505 Myron Ave.; zapisnikar Daniel, Pubtotnik, blagajnik Louis Krajc, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsako prvo nedelji v mesecu v sobi št. 2 v nove šole sv Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 preb sejo in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej, v društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in se Jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000 Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. \ slučaju bolezni se naj bolnik Javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karte in ravna naj se po pravilih Jednote.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, podpredsednica Theresa Godec, tajnica Mary Pucell. 3535 E. 81 St. tel. BR 1336; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Adler, Miss Helen Zupančič in Anna ZWkowski; banderonošinja Antonia Debelak; zastopnici za SND na 80 St., Theresa Lekan in Helen Zupančiči: za SND v Maple Heights Theresa Glavič in Ana Fortuna; za skupna društva Helen Zupančič in Veronica Škufca. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80, cesti._____________
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton Jordan. 9005 Union Ave.; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip V. Kovach, nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urban in Rose Rožnik. Zastavonoša Joseph W. Kovach In Joseph Kral. Zastopnika za SND na 80. cesti Andrej Slak in Frank Marinčič, za Maple Heights Louis Simončič: zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. Michael Oman in dr. John Folin. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo do rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65 centov na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu. pristopite v druitvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 148 KSKJ Duhovni vodja Hov. Julius Slapšak, predsednik Joseph Kenlk, podpredsednik John E. Mauer. tajnik John J. Kaplan. 8108 nion Ave.; zapisnikar ln □. tajnik John Ztmerman. blagajnik Mather Zupančič. Nadzorni odbor: John Nose. Math. Zakrajšek ln John Peskar: a SND na 80. cesti: Math Zakrajšek ln John ePksar; za SND v Maple Hgts: Chas. Hočevar ln L. Zupančič: a Skupna druitva fare sv. Lovrence: Dom. Blatnik ln Frank Hrovat. Druitvenl sdravnlkl: Dr. Anthony J. Perko, Dr. John Folin ln Dr.
A. Skur. Društvo sprejema člane od rojstva pa do 60 leta in je na dobri finančni podlagi. Seje vsako prvo nedeljo ? mesecu ob 1 uri popoldne v SND na 80. cesti.
Letos bo naše društvo praznovalo 35 letnico, imamo tudi močno blagajno. Newburžani pristopite k našemu društvu'in ne bo vam žal.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA.
ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčič. podpredsednik Frank Marolt; tajnik Frank Merhar. 1021 K 185 St.; zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Louis Lavrič, nadzorniki Frank Modic. Frances Basler in Victor Hočevar; zastopnik za klub društev SND in za konferenco Frank Modic; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v gl uradu SDZ.
ORUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ.
Sprejema članice od 16 do 60. leta.
DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Terezija Lekan, tajnica Jennie Milavec. 4445 E. 156 8t.. zapisnikarica Mary Filipovich, blagajničarka Frances Zimmerman. Nadzornice: Veronica Škufca. Mary Škufca in Mary Paulin. Društveni zdravniki so: dr. Perko, dr. Škur in dr. J. Folin. Seje se vrše vsak tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
SAMOSTOJNO PODPORNO DRU-ŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.: podpredsednik Jernej
-AND THE WORST IS YET TO COME ^-in najhnjše šele pride
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik Charles Benevol, 821 Alhambra Rd; podpredsednik John Gorišek, tajnik Martin Valetlch, 15331 Glencoe Ave.. tel. KE 5433: blagajnik Martin Komochar; zapisnikar Joseph Hochevar. Nadzorniki James Kastelic, Frank Vldmesek ln Jack Janc. Seje ae vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob S. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačete svoj asesment ali pa 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani. \
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever, 1101 E. 74 St.; podpredsednik John Straus; tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. EN 5406; zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar, John Straus in Matt Zaman. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND. soba št. 4 staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu.
SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (itaro) Prediednlca Julia Bresovar, podpredsednica Cecilija Škrbec, prva tajnica Mary Otoničar. 1110 E. 66th St., Tel. HEnderson 6933; druga tajnica Anna Žnidaršič, blagajničarka Louise Piki. odbornice: Mary Skul; nadzorni odbor: Jennie Brodnik. Mary Stanonik, Frances Baraga; redlteljlca Frances Kasunic: zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Mary Tekavec ln Mary Pristov: za klub društev SND ln konferenco SND: Mary Stanonik in Julia Brezovar; za JP0-S6 Anna Erbežnik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne. Članice se sprejema od 16. do 40. leta.
CARNIOLA HIVE NO. 493 I. M.
Commander Joeephlne St wan; Lieut, commander Christine Glavan; Fast Commander Mary Bolta; Chaplin Mhry Tekauclc: Recording and Sick Benefit Secretary Julia Brezovar; Financial Secretary Pauline Debevec; Sgt. Pauline Zlgman; Mistress at Arms Mary Mahne; Picket Mary Petschauer. Audi tons: Frances Tavčar, Jean E Palk. Uršula Unetič. Meeting every first Wednesday every month at SNH Room 1 at 7:80 P. M. General collection Is held on meeting night at 7:00 F. M. and the 28th of every month In the lower hall of the SNH at 5:00 P. M. Members belonging to the Sick Benefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar. 1173 E 63 St.. EN 4768 when becoming 111.
Oman; duhovni vodja Rev. Victor Tomc; častni predsednik Anton Grdina; predsednik Matt Intihar, podpredsednik Jakob Resnik, tajnik Frank Hochevar, 21241 Miller Ave.; blagajnik Lawrence Bandi; zapisnikar Anton Meljač: nadzorniki: lAwrence Povšek, Michael Kolar ln Mike Anilin; maršal Frank Snyder. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprila, julija ln oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene ln za uspeh katoliške vere. Možje ln mla-
KLUB “LJUBLJANA” EUCLID. OHIO
Predsednik George Nagode, podpredsednik Ludwig Prosen, tajnik John Barkovlch, 20270 Tracy Ave., tel. IV 3438, blagajnik Frank Segu-lin. zapisnikarica Lojzka Derdlch. Nadzorni odbor: John Roblch. Frank Derdlch ln Antonija Svetek. Kuharica Mhry Segulln. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v SDD na Recher Ave._______________
DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. U17 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar, župnik fare sv. Vida; nad-
nar Anton Hlabše. bivši borštnar Joseph Križman, finančni tajnik Edward Baznik. 1580 E 133. St.; blagajnik Frank J. Godle. Jr., tajnlk-zapisnikar F. Svegel, nadzorniki: Lawrence Zupančič, Frank Škerl, Ludwig Marolt; spre-voditelja Louis Brste, Frank Žnidaršič, ln oskrbnik pri pogrebih Frank Perme Sr., 1133 Norwood Rd.
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsako orvo nedeljo v mesecu od 8 do 11 dopoldne v n«yl šoli.
SLOVENSKA ZVEZA bRUŠTEV
NAJSVETEJŠEGA IMENA	_ -	....
Častni duhovni vodja Rt. Rev. J. J.

DRUŠTVO “MOTHER OF PERPETUAL HELP.” ŠT. 164« REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc: gl. borštnar Frank Martlch, 16416 Macau-ley Ave, tel. IVanhoe 4518: podboršt-nar Steve Stefančič; bivši broštnar Boštjan Trampuš; govornik Matt Velikonje; zapisnikar Anton Grošelj, 15615 School Ave, tel. POtomac 8934: An. tajnik Frank Trepal, Jr, 894 E 232 St, IV 7281; blagajnik Joe Turk; nadzorniki: Joseph Prišel, Frank Mesce, Frank Narobe, Jr.: konduktorja: Frank Nagode ln Anton Arh; stražnika Mike Anžlin ln Lovrenc Povše; zdravnik dr. Carl G. Opaskar. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob *1:30 zvečer v cerkveni dvorani.'
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA, NEWBURGH Predsednik Joseph Globokar; pod-
predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna 8v4gel, tajnica Frances Ponikvar. 450 E. 118 St.; blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Louise Zadnik. Nadzornice: Josephine Mlakar. Theresa Anžur in Mary Pojnlch. Redlteljlca Mary Kraitz. Zastopnice za skupna društva fare sv. Vida Anna Svigel in Mary Kraitz. Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave.
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUSTVO KRANJ
Predsednik Math Kem, podpredsednik Joseph Drobnlch, tajnik Frank Stefe. 852 E. 73 St.; blagajnik Frank Fende. zapisnikar Frank Swegel, Nadzorniki: Joseph Kne, Joseph Drobnich in Anton Sajovic. Zdravniki: dr. F. J. Kern. dr. Rotter in dr. Anthony Skur. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na St. Clair Ave.
USTANOVITEV BANČNE PODRUŽNICE ODOBRENA
Na izredni seji 15, maja je bila odobrena ustanovitev druge nove podružnice, last slovenske North American Banke v Clevelandu. Sedaj bodo razposlane delničarjem druge listine, tako zvane “Warrants,” na katerih je zaznamovano, koliko delnic lahko kupi vsak sedanji delničar.
Kdor jih namerava kupiti, naj prinese ali pošlje denar na banko in sicer po ceni, kakor je bilo že sporočano: po $27.50 vsaka.
Po tej ceni jih lahko kupijo samo sedanji delničarji in delničarke in sicer imajo čas za to do 7. junija 1947, do 3:30 popoldne, vzhodni standard čas.
ZELO VAŽNO! Da se hitreje uresniči odprtija prostorov nove bančne podružnice, je vsak nujno prošen, da takoj odgovori, če namerava kupiti dodatne delnice ali ne. Ako ne bodo sedanji delničarji pokupili vseh delnic, potem bo vodstvo banke dalo priliko tudi drugim rojakom, da jih kupijo. Toda za nove delničarje bo cena $32.50.
Torej od vas, delničarji in delničarke, je odvisno, kako hitro bomo odprli novo bančno podružnico, ki bo na vogalu Union Ave. in East 93. cesta.
Za več pojamila te obrnite na:
ANTON GRDINA, predsednik.
6131 St Clair Ave., Cleveland 3, Ohio