Politiški pregled. * Iz kandidatnega govora žnpana Ivana Hrlbarja. Dne 7. t. m. je bil v Ljubljani sbod, kjer se je predstavil župan Ivan Hribar kot državnozborski kandidat. V njegovem govoru nas zlasti zanimajo ta-le izvajanja: Ena najnujnejših socialnih nalog je zdaj izboljšanje gmotnega stanja učiteljstvu. Ako se govori o izboljšanju razmer proletarstva. moramo poudarjati, da je učiteljstvo naš duševni proletarec, ki pred vsem potrebuje nujne pomoči. Eeklo se mi bo, da to izboljšanje spada v deželni zbor. Ees je — zdaj. Pomisliti pa je treba, da se vsem deželam v Avstriji godi slabo, njih finance so v žalostnem stanju. Zato se je že pogosto izrazila želja, naj bi te finance sanirala država, in se je vselej zatrjevalo, da naj vlada prevzame od dežel breme učiteljskih plač in se učiteljstvo podržavi. Učitelj je vendar odgovoren le vladi in sikiran le od nje, zakaj bi ta ne skrbela zanj. Seveda se vlada brani tega bremena. Vendar jaz bom to vprašanje sprožil pri raznib strankab. Dasi ni pričakovati, da bi takoj sprva dosegel svoj eilj, bom vendar ponavljal svoj predlog, dokler mu ne bo ugodeno. — Da prevzame država učiteljske plače nase, je za nas Slovence največje važnosti. Dunajski parlament bo imel priliko, nadzirati učiteljske razmere na Štajerskem in Koroškem, kjer je dandanes slovenski učitelj izročen na nemilost nemški deželni upravi. Isto velja za Primor.ko in Istro. — V Avstriji ga ni naroda, ki bi ne imel svojih srednjih šol. Izvzet je samo slovenski. Vprašam: zakaj sedanja slovenska delegacija ni zahtevala slovenskih srednjib šol ? Na Dunaju ne manjka razpoloženja za to, treba je le našega energičnega zahtevanja. Slovenske srednje šole moramo dobiti. — Isto je z učiteljiš.em. Ali ni sramota, da imamo v Ljubljani nemško ueiteljišče? Ta sramota se mora odvzeti od na šega naroda. Slovensko učiteljišče zahtevamo. — Kadar bomo imeli slovenske srednje šole, je prvo, da dobimo vseučilišče. V tem oziru bodo morali postopati slovenski poslanci oprezno, previdno in odločno. Upam, da bo imel novi državni zbor več smisla za kulturne potrebe slovanskib narodov, in da bo slovenskim poslancem olajšano njib stališče v tern oziru. Kadar dobimo vseučilišče v Ljubljano, bo mnog slovenski mladenič, ki zdaj zaradi pomanjkanja sredstev ne more dokon.ati svojih študij, prišel do boljšega kruha, ki se zdaj reže samo Nemcem. Zato se bo treba z vso silo zavzeti, da dobimo slov. vseučilišče. — Obrtna državna šola v Ljubljani je že priznana od države, vendar se še ne gradi, ker še ni dovoljen potrebni kredit za njo. Ta šola bo eminentne važnosti za Slovence, ker bodo izhajali iz nje delovodje in učitelji. Ta pridobitev bo zlasti važna za delavski stan, ker bo delavskim sinom omogočeno, da postanejo delovodje in učitelji. * Rimski dnboTiiiki ne sinejo biti narodni. Iz Prage poročajo, da je kardinal baron Skrbensky izdal okrožnico na podrejeno duhovščino. kjer pozivlja duhovnike, ki so proglašeni kot češko-narodni kandidatje, naj odstopijo od kadidatur. Med resnično narodoimi duhovniki je ta prepoved povzročila hudo razburjenje in pripravlja se baje proti rimskemu kardinalu nekaj podobnega kakor svoječasno proti Kohnu. — Gospodje, ki služijo Eirau, so povsod enaki. * Hrraška zastava na ogrsko-hrvaški zbornici. Dne 8. t. m. so hrvaški poslanci v ogrsko-brvaškem državnem zboru v Buiimpešti opazili, da ni bila na parlamentarni zgradbi razvešeca tudi hrvaška zastava, kakor je bilo to doslej v navadi. Zaraditega so se najprej pritožili pri vladi, potem pa pri predsedniku zbomice, Justhu, ki je izjavil, da se ima na tetnelju nagodbe iz leta 1868 le teda.j razvesiti hrvaško zastavo, ko se razpravlja o stvareh, tieočih se Hrvaške. Ker je pa sedaj na dnevnem redu zakon o plačah ogrskih učitel.jev, ki se Hrvatov ne tiče, ni treba razvešati hrvaške zastave. Hrvaški poslanci so pa izjavili, da morejo hrvaški poslanci v vsaki seji prositi za besedo k dnevnemu redu. Nato se je predsedaik vdal, ter dal zopet razvesiti hrvaško zastavo. Obenem je zagotovil hrvaške poslaace, da bo odslej na parlamentu poleg ogrske veduo plapolala tudi hrraška zastava. * €frški patrijarhat je odklonil nnijo z Kimom. Francoski Asumptionisti, ki so se naselili v Carigradu, so nedavno razširjali brošuro, v kateri se je pozivljalo Grke na unijo z Eimom. Na to brošuro ,je pred par dnevi odgovoril uradni organ grškega patrijarbata, -Eklesiastiki Alithia", ter nazval taka stremljenja otročja, škandalozna ia brezkoristna; navedel je tudi zgodovinske sporaine proti združitvi. Pomemben je pa zaključek, ki pravi: nAko želi Eim odkritosrčno združitev, tedaj se mora zadovoljiti, biti primus inter pares (prvi med enakim) ter se mora povrniti k dogmatičnemu in kanoničnemu stanju, kakor je obstajal pred razkolom, in ki je temel.jil na evangeljih in odredbah apostolov in cerkvenib zborov. To je pot do zaželene unije." * Nemiri na Romnnskem. Iz Bukarešta poročajo, da vzlic vestem, objavljenim od uradne strani, na Eomunskem ne vlada še popoln mir. Še vedoo vre v raznib okrožjih, a vojaki imajo vedno mnogo posla, da vzdržujejo red. Avtentičnib vesti ni možno dobiti, ker so brzojavne in telefonske vesti podvržene strogi cenzuri. Vesti, poslane v svet od uradne strani, češ, da prinašajov kmetje nazaj ugrabljene stvari, so vse izmišljene. Vlada izganja Žide iz vasi. * Drnga mirorna konferenca t Haagu. Dne 15. junija t. 1. se sestane v Haagu 47 odposlancev 47 držav, da se posvetujejo o vprašanju mednarodnih sporov. Program za to konferenco obstoji iz teh-le točk: 1. Mednarodno mirovno sodišče za mednarodne spore. 2. Vojne na kopnem. 3. Pomorske vojne. 4. Omejitev vojen kot poseben predmet. — Ni čuda, da ta konferenca že zdaj v visoki meri zanima ves politiški svet in dela skrbi diplomatom raznib držav. Med državami se menjajo javne in tajne note in cirkulari, vsaka država, ki je na tem zainteresovana, si že zdaj išče zaveznikov za eventualne predloge in protipredloge, ki se bodo stavljali na tej konferenci. Tajni svetnik pl. Martens je obhodil tekom tega leta vsa glavna mesta v zadevi mirovne konfereaee. Nemški kancler Biilow se je v isto svrbo sestal z italijanskim ministrom v Eapallu. Splošno se poudarja idealni smoter te konferenee, vendar vsaka država misli le na svoje realne interese, _ temi interesi si bo prizadevala spraviti v zvezo eventualne sklepe mirovne konference. Z drugimi besedami: všaka zainteresovanih držav bo pod prevezo raznib navidezno idealnih predlogov, oziroma protipredlogov in pod krinko blišče.ih fraz zasledovala le svoje sebične namene. Konferenca nosi sicer lep naslov ra i r o v n e konference; če pa pogledamo glavne točke programa, ki razpravljajo o načinu, kako naj se vršijo vojae na kopnem, pomorske vojne itd., potera bi se nam zdel bolj primeren naslov: Konferenca vojnega prava. Vsekakor pa dogodki zadnjib let opravičujejo vsak pesimizem. Saj je pač krvava ironija za mirovna prizadevanja zadnjib let n. pr. rusko-japonska vojna, in to tembolj spričo dejstva, da je pred par leti ravno ruski car Nikolaj II. bil oni splošno opevani nmirovni angel", ki je pred par leti p r v i izprožil misel mirovne konferenee, m i s e 1 s p l o šnega razoroženja. Oepa vkljub temu ruski svetnik pl. Martens opravičuje svoj optimizem ter se tolaži s tera, da za rusko-japonske vojne povodom znane hulske afere ni prišlo tudi do vojne raed Eusijo in Anglijo ravno po medaarodnem razsodišču, se nara zdi tak uspeh, ako smemo sploh rabiti ta izraz, pač le slučajen. Svetovni mirje vsekakor samo idealen in iluzoričen fantom dotlej, dokler v vsem javnem življenju ne prodre splošna demokraeija,* dokler bo usoda naroda odvisna od volje ali nevolje posameznih oblastnikov, dokler se * GHej naš uvodni članek v 43. štev. lanskegs. leta! Uredn. bode v raznih parlamentih nemoteno lahko izrekale besede -Macht geht vor Eechf, in se bodo taka načela tudi laliko nemoteno izvrševala. Ko bo v resnici merodajua in odločilna Ijudska volja, le potem bo morda mogoče, da prisilijo življenske prilike narode, da si prihranijo novce, ki se zdaj trošijo za kanone in okljopnjače, zasvoje življenske potrebe. — lS'a haaški konferenci bo torej zastopanih 47 odposlancev raznih držav. Pri glasova^ju bo majoriziranje izključeno. Kak predlog bo sprejet le tedaj, ako zanj glasujejo vsi zastopniki. * Poljsko solsko vprašauje na Pruskem. V nemškem državnem zboru je v petek Poljak Brejski hudo kritikoval poljsko politiko pruske vlade. Zahteval je za Poljake popolno svobodo za ustauovljenje ueodvisnih višjih ia nižjih šol.