26. LETO
službe
kulturnemu in gospodarskemu napredku Slovencev v Wisconsin)!
JUGOSLOVENSKI
26th YEAR
of Service to the Yugoslavs of Wisconsin and to the Country
The^1L^°^^P^P_er’_Pr^e^ and published in State of Wisconsin for 40,000 Residents of Yugoslav Extraction. - Official Organ of South Slavic Benevolent Union ‘Sloga’ and Alliance ‘Lily’ of Wisconsin
F.ntftl’Ofl Jiu	innff	aw Iniiiinwv Ol 100/1 <>4- 41>n	,	cci	..	e	«rti_i-.	nn .	•	•	'	'	'	_	_	*■		   — - - -
ŠT. — NO. 488.
Entered as second-class matter January 21, 1926 at the post office of Milwaukee, Wisconsin, under the Act of March 3, 187».
MILWAUKEE — WEST ALLIS, WIS., MAY 12. MAJA 1938.
LETO X. — VOL. X. — ESTABLISHED 1913.
Dogodki po Sloveniji in ostali Jugoslaviji
* Katastrofalne posledice mraza. V prvi polovici aprila je po vsej Sloveniji vladal hud mraz s snegom m slano, kar i-nia sedaj za posledico velikansko škodo v sadovnjakih in vinogradih. V okolici !St. lija pri Mariboru so povsem uničene češnje, pa tudi breskve in marelice. Le hruške in češplje so pokazale nekoliko več odpornosti, če jih ne uniči ponovno nastopajoče mrzlo vreme. Jablane, ki so ponekod bile že v razvitem cvetju, so tudi pretežno končane. Hudo so prizadeti vinogradi v ljutomerskem in krškem okraju, sploh pa vsi vinogradi na Dolenjskem. Tudi znamenite Haloze so obupane, saj je mraz uničil 00% njenih nasadov, ponekod pa tudi popolnoma. Tudi povrtnina je povsod občutno prizadeta. Skoda gre vsekakor v težke milijone, čeprav se za enkrat še ne da točno ugotoviti. S strahom zre slovenski kmetovalec v bodočnost, saj sta bili že zadnji dve sadni letini izredno slabi, a sadje je edino, kar mu še prinaša denar za tekoče potrebe in za plačevanje davkov.
* Dva milijona za regulacijo Drave in Mure. Vlada je določila dva milijona dinarjev za delno regulacijo Drave in Mure. V področju vasi Hlapčin, Hotize, Murskega Središča in Razkrižja vodi regulacijska dela vodnotehnični oddelek iz Gornje Radgone, na področju Kotoribe, Legrada, Preloga iu Dr.brovett pa vodnf.UVmični oddelek iz Varaždina.
* Znaten izvoz j ugoslovenske turšcice zaradi slabe letin« v Argentini. Letos je postala naj-vecja kupovalka jugosiovenske turščice Anglija. Prav tako obstoji možnost izvoza po dobrih cenah tudi v ostale države Zu-padne Evrope. To veliko povpraševanje po jugoslovenski turščici je posledica slabe letine v Argentini, v kateri je po podatkih argentinskega kmetijskega ministrstva znašal letošnji pridelek le 4 in pol milijona ton, med tem ko je dosegel lani 9,140,UDU ton.
* Šolska ladja jugosiovenske vojne mornarice pmve v Ameriko. šolska ladja vojne mornarice “Jadran" pripravlja že za to pomlad potovanje iz Šibenika mimo Malte, Gibraltarja m Madeire do Bermudskih otokov, odkoder krene v New York in od tam v ameriško vojno pristanišče Boston in morda tudi v Filadelfijo. Potovanje ladje “Jadran” bo trajalo pet mesecev. Slovenski in hrvatski izseljenci ji pripravljajo lep sprejem. “Jadran” bo večji del potovanja opravila z jadri in le v nujnih primerih ga bodo gnali stroji.
* Goriška se elektrificira. Na Soči pri Sv. Luciji in Desklah so začeli dela za ogromne električne centrale. Pri Desklah pa so zadeli na neprimerno ozemlje, tako da se je prvotni načrt hioral izpremeniti. Odločili so se, da bodo prevrtali goro Sabotin in speljali skozi njo ožji rokav Soče, ki bi tako prišel na dan pod vasjo Snežnato v Br-dali in se nadaljevali po dolinici mimo spodnjega Cerova na Preval. S tem bi bil omogočen precejšnji padec, ki je potreben
pogon turbin. Poleg tega pa imajo namen istočasno ustvariti umetno jezero, ki bi segalo od Blankiža pri Moši do Kr-minske gore in Medane. Jezero daj bi služilo predvsem namakanju, pa tudi kot nova leto-visčarska privlačnost. Pri Glankižu in Krminski gori bi morali napraviti 20 metrov visok zid, ki bi dolino zajezil.
Pod to jezero bi prišlo preko 70 kmetij. Baje pa se je tudi ta načrt skazil. Ko so namreč kopali temelje za jez, so prišli do izvora metana. Takoj so začeli raziskovati zemljo in zvrtali v bližini Koprive šest globokih jam, da bi preiskali o-zemlje. Zdaj vsi čakajo, kaj bo s temi novimi odkritji, do katerih so prišli povsem po naključju. Neki delavec je namreč odvrgel gorečo vžigalico in nenadno se je dvignil s tal o-gromen plamen, ki so ga le s težavo pogasili. Da se ne bi zgodile kake nesreče, so vse zemljišče zastražili in zavarovali, dokler ne bo znan uspeli raziskovanj.
* Malarija v okolici Čakovca. Kot poroča slovensko časopisje, se je v ljutomerskem srezu razširila malarija, in to najbolj v krajih, ki mejijo na ča-kovski srez. V teh naseljili je v zadnjem času zbolela vrsta ljudi za to boleznijo.
* Avtomobilska nesreča s smrtnim izidom. Pred kratkim zjutraj se je pripetila v Dreši-nji vasi pri Celju huda avtomobilska nesreča. Po cesti iz Žalca proti Celju je privozil težak tovorni avtomobil. Pred Drešinjo vasjo se je prijel z roko zadnjega konca tovornega avtomobila 17-letni sin viničarja Vihernik Anton iz'Goto-velj pri Žalcu, ki se je peljal s kolesom v Celje. V Drešinji vasi, kjer je cesta precej ozka, je pridrvel iz Celja osebni avtomobil. Šofer ni opazil kolesarja, ki se je držal tovornega avtomobila, ter ga je z vso silo spodbil, da je vrglo kolo in Vihernika čez cesto. Vihernik si je pri padcu prebil lobanjo in dobil hude notranje poškodbe. Nezavestnega so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je menda že izdihnil.
* Ko je gnal vole, ga je doletela smrt. Janez Kuhar iz Dupelj na Gorenjskem je vsak ponedeljek gonil gorenjskim mesarjem kupljeno živino na Jesenice. Bil je zanesljiv, zaradi česar mu je tudi vsak mesai živino zaupal. Tako bi moral tudi te dni odgnati na Jesenice štiri vole, last mesarjev Alojzija Rekarja, Janeza Robiča in Matevža Zavrla. Pri tem mu je kot poganjalka pomagala neka ženska. Med potjo pa se je počasi pripeljal za njim polno naloženi tovorni avto g. Pirca iz Lesc. Hoteč prehiteti vole se je šofer umaknil na levo. Pri tem pa je prišel po nesreči Janez Kuhar pod zadnje desno kolo tovornega avtomobila, ki mu je zdrobil glavo, da je takoj izdihnil. Oblastva so dognala, da je nesreče krivo samo nesrečno naključje. Največji vol, ki je bil precej divji, je najbrž porinil nesrečnega poganjača pod kolo.
* Še so Butalci na svetu. Zaradi pol dinarja se tožita kmeta Jandro Colarič in Josip Vukovič iz Novih Bošnjakov pri Križevcih. Vukovičeva krava je mimogrede stopila na Cola-ričevo njivo in s parklji zdrobila nekaj krompirčkov. Colarič je takoj letel na sodišče in Vukoviča tožil za odškodnino. Posebna komisija je morala u-gotoviti škodo, ki je uradno določeno znašala nič manj in nič več kakor 50 par (pol dinarja). Pač pa so stroški za komisijo znašali 20 din. Pri prvi razpravi je bil Vukovič obsojen na povračilo škode in na plačilo sodnih stroškov, ki so že kar zlezli na par sto din. Ker obsojeni ni bil zadovoljen z obsodbo; je šlo naprej na okrožno j sodišče. Tam pa te edinstvene pravde še niso vzeli v pretres.
Slovenci zopet potisnjeni na stran: Schneider izgubil aldermansko bitko za 3 glasove
Domači in drugi dogodki po Zdr. državah
Slovenci v Milwaukee smo zopet doživeli nov poraz: izgubili smo bitko za reprezencaci-jo v mestni občinski hiši in bili zopet potisnjeni na stran, četudi z borimi tremi glasovi nasprotne nam večine med mestnimi očeti, katerim je bil znak
Ameriške legije
’•umbilici
suknjiča vsekakor več kot pa želje Jugoslovenov petega mestnega okraja, ki reprenzetirajo odločujočo volilno večino v njem.
Pravimo želje Jugoslovenov, kajti v tem slučaju mislimo, da lahko govorimo v imenu vseli treh vej našega naroda, in sicer ne samo onega dela, ki živi v tem okraju, pač pa tudi onega, ki živi raztresen širom mesta. Z umetno ponarejeno statistiko so nas v očeh mestnih očetov, ki so imeli odločati o tem, ali se nam da reprezenta-cijsko mesto v mestni zbornici ali ne, potisnili navzdol na borili 2U00, (in še to z “Avstrijci” vred), dočim nam že samo površen pregled članstva naših društev in cerkvenih občin jasno pokaže, da je samo nas Slovencev, brez bratov Hrvatov in Srbov, v tem okraju znatno več kot pa gornja številka kaže.
Sicer pa o tem več govori današnji angleški članek, ki ga nalašč s tem namenom, da .pride pred oči slabo poučenim mestnim gospodom, prinašamo prevedenega v angleščino.
O borbi, ki se je vršila za izpraznjeno aldermansko mesto našega okraja, namenoma nismo hoteli poročati obširneje prej predno je končana. Odločati o tem je itak zaenkrat i-melo samo 21 mož, ne pa voli 1 c i sami. Zdaj, ko je vsaj začasno vsega konec, pa mislimo, da lahko razkrijemo nekatere podrobnosti. Zlasti še, ker tudi angleško časopisje, o tem ni hotelo poročati ničesar, boječ se menda, da stvari izgledajo preveč ugodno za našega kandidata in za — neljubo jim močno poljsko skupino v mestni zbornici, ki bi z eventuel-no izvolitvijo Slovenca, postala le še za en glas močnejša in nevarnejša.
Fakt je, da je izmed vseh 32 kandidatov skozi ves čas 12-dnevne borbe slovenski kandidat Schneider bil vedno na vodilnem mestu, to se pravi, da se ga je najresnejše jemalo v poštev. Takoj za njim je prihajala v poštev Mrs. Collins, vdova po umrlem prejšnjem aldermanu, in na tretjem mestu se je dajala pozornost sedanjemu aldermanu Russellu, ki je bil dotlej skoro docela neznan, a je imel podporo lokalne podružnice Ameriške legije. Vsi ti “inside dopes” so bili podani tako našemu uredniku kot poročevalcem angleških listov, a vendar so ti listi, pisali le o dveh “favoritih”, to je o Mrs. Collins in Russellu, ki sta oba Irca. Zamolčali so, da je večina nestrankarskih alder-manov z južne strani mesta, med njimi 5 Poljakov (od katerih eden zastopa enega severnih okrajev) odločno naklonjena Schneider ju, in da velika večina vseh skupaj nikdar ni kazala pregorečega navdušenja za idejo, da bi dovolili ženski v svojo sredo, dasi so vsi imeli do nje kot vdove po pok. aldermanu gotovo mero simpatij. Znano je bilo torej že več dni pred odločitvijo vsem angleškim listom, da se bo vršil glavni, boj med dvema skupinama aldermanov, to je med irsko in poljsko, ki sta obe
j enako močni, le za dva kandidata, to je za Irca na eni, in Slovenca na drugi strani, a vendar so to dejstvo previdno zamolčali, ter omenjali le oba irska kandidata. '
V tako ustvarjeni atmosferi se je v petek večer nato začel zadnji odločilni boj na kavku-zu nestrankarjev, ki je trajal polnih 5 ur, in katerega se je udeležilo 19 aldermanov. Odsotna sta bila dva,v od teh aid. Landowski, Poljak iz 13. okraja, ki je dan poprej resno zbolel ter se zato seje ni mogel u-deležiti. Začelo se je tajno glasovanje, pri katerem so eden za drugim odpadali manj resni kandidati, dokler nista nazadnje ostala samo Schneider in Russell. Naši poljski bratje aldermani John A. Schultz iz
11., Clemens F. Miclmlski iz
12., John E. Kalupa iz 14. in Stanley J. Cybulski iz 24. okraja, so začeli odločen boj za svojega, oziroma našega kandidata. Dobili so P’.i tem hvalevredno podporo fee nekaterih drugih aldermanov z južne strani mesta, dokler ni bil o-svojen sklep, da se oba kandidata kljub pozni mi takoj po kličeta pred zbornico.
Tako je aid. Kalupa, v spremstvu mestnega kletka Egie J. Gut-a, prišel okoli 11. ure zvečer direktno na sep Sloge št. 1 po Schneiderja, Črš, da mora nemudoma z njjru v mestno hišo, da se ga zasliši. Razume se, da je ta nepričakovani poziv vzbudil med navzočim članstvom velike upe, da morda končno Slovenci vendarle dobimo svojega človeka v mestno hišo. Tako sta malo pred polnočjo stopila pred može, ki so sklepali o njuni usodi, oba kandidata, vsak posebej, ter podala zahtevane podatke. Pri
tem je prišlo na dan zanimivo dejstvo, da je nekega mestnega očeta nekdo “podučil”, da smo Slovenci ozir. Jugosloveni precej “radikalni”, da smo vedno simpatizirali in volili s socija-listi in celo da je “Obzor” — komunističen list...
Ce je ta “blagohotni” poduk — naj je že prišel s katerekoli strani — igral kakšno vlogo pri končni odločitvi ali ne, seveda nihče ne more vedeti. Dejstvo je, da je Schneider z 8 proti 11 glasovi bitko izgubil, in da nam so mestni očetje zopet vrinili člana manjšine, ki je po številu najmanjša v naselbini, kot aldermana.
Grehi preteklosti se torej š*e vedno maščujejo med nami. Naša razdvojenost nas še vedno tepe in nas bo tepla, dokler se ne bomo spametovali in enkrat pokazali gospodom, ki so nam izbirali in ki nam še vedno izbirajo predstavnike v javnih uradih, našo skupno moč, kakor so jim jo že pokazali bratje Poljaki in druge narodnostne skupine tu v Milwaukee, pred katerimi imajo zato tudi rešpekt.
Prilika, da to pokažemo, se nam bo kmalu nudila zopet. Sedanje imenovanje aldermana za 5. okraj je samo začasno. Prihodnjo pomlad bo ljudstvo 5. okraja samo volilo svojega zastopnika. Takrat bo zopet naš dan — če ga bomo znali izrabiti; če'bomo znali vreči težo naših glasov v en klobuk, in jih ne bomo zopet raztresali na vse vetrove, kakor zadnjič.
Našim poljskim bratom pa izrekamo svojo zahvalo za njih bratsko pomoč, ki so jo nudili v tem boju, četudi za enkrat nismo dosegli zaželjenega u-spelia.
The Aldermanic Contest
In the May 5th issue of the Milwaukee Journal there appeared, under the title “Germans Win Ward Survey”, certain statements concerning the voting population of various racial groups in the 5th ward.
We feel it our duty to correct these statements for they are misleading and are apt to create wrong impressions as to the voting strength of the various groups in the ward.
The City Election Commission’s report stated that in seven precincts of the 5th ward the voters, classified according to their national descent, were numerically the following: German 3,375; Slavic and Austrian descent 2,000; English, Scotch and Irish 1,365; and Poles 675. On what were these figures based? On the names of the voters? What does the Commission mean by the terms “Slavic” and “ Austrian* ”? Jugoslavs? — And furthermore, which seven precincts were included in the report? To bp fair, all precincts should have been covered. Naturally, one or the other nationality will predominate in a given precinct. While there are Jugoslavs in all precincts, they predominate, by far, in the territory from the river south to Greenfield avenue and from the lake shore west to S. 16th Street.
Many Jugoslavs have German names and hence are considered to be of German descent. For example: Brultz, Fritz, Gnader, Geiser, Gries-bacher, Henriher, Hofbauer,
Hoffmeier, Koenig, Kellner, Kern, Kerhliher, Kreffel, Kramer, Maierle, Mayer, Miller, Nachtigal, Pfeifer, Rossman (Rozman), Rosenstein, Rayer, Reiser, Riffel, Scharner, Stern, Stiglitz, Schimentz, Schmaltz, Schmidt, Schuster, Schwartz, Schartz, Stampfel, Stemberger, Schiffrer, Salamon, Spreitzer. Schuller, Schneider, Staut, Stibler, Wohlgemuth, Weiss, Winkler, Weber, etc. — these names are Germanic yet the individuals are full-blooded Slovenes. The same is true of the Croatians and the Croa-tians are Jugoslavs. Approximately 30% of Jugoslavs have German names but on that account cannot be classified as Germans.
The origin of such names is easily explained. For six centuries the people have been under the dominion of the Hapsburg family and their German vassals. All were of Germanic descent and they imposed German names upon the subjects under their jurisdiction. In spite of the impositions, the Slavs kept their own culture. They could not be assimilated. In fact, when serfdom was finally abolished, the masters took up in many instances the culture and language of their own subjects. The name remained Germanic but the culture and character was always Slavic.
The same article contended that the Poles were clamoring for recognition. We know of no candidate among the 32 who was a Pole. Did the editor perhaps refer to the Jugo-
— V Clevelandu, O., je pred dnevi v Glenvilie bolnišnici preminul rojak Louis Oražem, star 49 let in doma iz vasi Prigorica pri Ribnici. V Ameriki ozir. v Clevelandu je živel 32 let. Zapušča tukaj ženo in eno hčerko. — Za vedno je zatisnil oči star pijonir, rojak Jos. Glavič, ki se je v Ameriki nahajal že 42 let. Doma je bil iz vasi Klečet, fara Šmihel pri Žužemberku. Glavič, ki je bil star 65 let, zapušča tukaj bolno ženo Marijo, dve hčeri in dve sestri, v starem kraju pa enega brata, — Po dveletni bolezni je sedaj preminul rojak Louis Gregorič, po domače Urbajs. Star je bil 52 let, doma iz fare Ambrus, odkoder je prišel v A-meriko pred 35. leti. Poleg žene zapušča še štiri sinove eno sestro in enega strica v Chicagu. — Rojakinja Frances Zupin je dobila iz stare domovine žalostno vest, da ji je v prvih dnevih aprila umrla mati v visoki starosti 84 let in sicer v vasi Šinarca pri Kamniku na Gorenjskem. Pokojna Elizabe-
slavs? There are those who confuse the Jugoslavs with Czechoslovaks and Poles. They are all Slavs, true, but yet they are distinct nationalities.
The Journal’s policy is “fairness to all” but we doubt very much its honesty and i sincerity. Perhaps unknowingly and unwillingly, y<»t unmistakably, the Journal s policy has been leaning toward the Nordic and belittling the Slavic races. Certainly we have no intention of creating a racial problem but still we feel that credit should be given where credit is due. When other nationalities are recognized in other parts of the city, well and good. But in all fairness we also expect that the Jugoslavs of the 5th ward are entitled- to recognition based on their strength and numbers.
To give to the gentlemen who are trying to compute the number of Jugoslav voters in the ward an idea of their actual strength, we have gone into this matter in detail by making an actual check of the polling lists for all the precincts in the ward, and not allowing this to be conclusive, we have checked such names on record at the several fraternal lodges, at the two Slovenian churches and also against our own mailing list.
We are confident that after such triple checking there are at least 2252 registered voters of Slovene extraction alone. In order to get the complete Jugoslav voting power in the fifth ward, we must add to the above total 613 Croatian and Serbian voters in tliis ward who are also Jugoslavs, and in addition we estimate at least about 300 have become of voting age since the last polling list was compiled. This gives us a grand total of 3,165 voters.
From the above figures one can readily see that of the 10,-484 voters registered in the fifth ward, the Jugoslavs comprise 30% and as such represent the dominating voting group.
Furthermore, we cannot understand the figures submitted by the Election Commission to the aldermen stating that there were 7415 voters in 7 of the 15 precincts. If 7 precincts have 7-115 voters, then 15 precincts evidently would have approximately 15,900 voters;
Ja Vidmar zapušča doma v do-»novini eno hčer in več sorodnikov, tukaj v Ameriki pa o-inenjeno hčer Frances in dva vnuka.
— V' Graftonu, Wis., je tamkajšnjemu slovenskemu far-merju Franku Novaku umrl pred dnevi njegov šestletni sinček Jerry, ki zapušča poleg staršev še dva brata in šest sester.
V La Salle, 111., je zadnje dni po kratki bolezni umrl ro jak Jos. Livek, star 57 let in rojen v Gorenji vasi na Dolenjskem. Tu zapušča ženo in sedem odraslih otrok.
— V Pittsburghu, Pa., je pred nekaj dnevi umrl rojak Anton Gašperič, star 56 let in doma iz Prema pri Ilirski Bistrici na Primorskem. Tu zapušča sestro, v starem kraju p« sina, hčer in 89-letno mater. — Dalje je umrl Frank Pugelj, star 43 let in rojen v Kasezah pri Ilirski Bistrici na Primorskem. Zapušča tukaj ženo, sina in hčer.
but according to the Election Commission’s own figures there are only 111,484 registered voters in the entire ward. YY hv this discrepancy in the figures at a time when an important issue — at least for the fifth ward — is involved?
YY hen approai ited At some publicity in behalf of our candidate Mr. Schneider, the Journal did not want to take sides in the issue. Yet one week later the Journal carried an article telling that Mr. Russell and Mrs. Collins were favorites. At the same time, we are informed, a Journal reporter interviewed a prominent South Side Alderman. The latter revealed the preference of some of the South Side Alderman for Mr. Schneider. Of course, the choice of these gentlemen from the south side was a Jugoslav and hence not as important a fact as the preference shown by some for Mr. Russell and Mrs. Collins. If the Journal is impartial, why the silence regarding Mr. Schneider’s backing?
The Aldermen deliberated several hours over the selection of Mr. Collin’s successor. Mr. Schneider was the favorite of the South Side Aldermen. In their opinion, he was the logical candidate. But no mention of this in the Journal. Because Mr. Schneider is a Slav? More specifically a Jugoslav ?
The combined voters of English, Scotch and Irish extraction number, according to the Commission, 1,365. Yet certain north side gentlemen insist on appointing a member of the minority to represent the majority. Several racial groups asked that they be represented. We are not asking for favors. We are not begging for recognition. We are entitled to it! We are not an insignificant minority! With figures as they are, we have a right to fair consideration.
We appreciate the attitude of those aldermen who supported our candidate and we shall not forget them. But in the meantime the 40,000 Jugoslavs in the city wonder why Mr. Schneider should not have been the choice of some of the other non-partisan gentlemen, and wonder, too, why the Journal should have been so silent concerning the candidate of the Jugoslavs.
JUGOSLOVENSKI OBZOR
THE YUGOSLAV OBSERVER The Only Yugoslav Newspaper in Wisconsin. — Published weekly by the 0 It L O K 1’ y 1» L 1 S II I N ti CO.
Flank R. Staut, Editor & Publisher uao tV. National Avenue — Tel.: Mitchell 4373	— Milwaukee, Wisconsin
SUBSCRIPTION RATES:
One year  ................................................................. $2.50
Six mouths ...............................................................  $1.50
Europe aud other	foreign	countries:	one year ............................. $3.50
Six mouths ................................................................ $2.00
Dopisi brez podpisov	se	ne	priobčujejo.	—	Za vse ostale dopise odgovarjajo
dopisniki sami in ne uredništvo. — Rokopisi se ne vračajo. — Pri spremembi naslova naj naročniki navedejo poleg novega tudi stari naslov.
Lokalne novice
Ako imate na naslovu lista, ki ga prejemate, označeno
5-12-38
pomeni to, da Vam je s to številko potekla naročnina ter Vas prosimo, da jo čim prej obnovite, da Vam lista ne ustavimo.
Poset ljubljanskega župana
Definitivni datum poseta ljubljanskega župana dr. Juro Adlešiča v Milwaukee je določen za soboto 21. maja. V tozadevnem pismu Mr. .Jožeta (Jr-dine, tajnika Jugoslovenskega kulturnega vrta v Clevelandu, ki smo ga dobili te dni, nam slednji sporoča, da pride g. župan s soprogo v Milwaukee v soboto okrog poldne, ter ostane tu do nedelje zjutraj, nakar odpotuje preko Chicage naprej proti zapadu.
Odlična gosta bomo imeli tako med seboj celo soboto popoldne in zvečer. Ker je čas do njegovega prihoda zelo kratek, se je v naglici organiziral ožji odbor, ki je skušal za ta dan dobiti S. S. Tum dvorano, v kateri se vrši večina naših prireditev, da bi v njej predstavniku naše domovine pripravili mal sprejemni večer. Dvorana je pa za ta večer bila že oddana, in ker ne kaže, da bi naše goste, ki prihajajo k nam i/. domovine, sprejemali med tujci, morda v kakem downtown-skem hotelu, se bo ta sprejemni večer vršil v šolski dvorani cerkve Sv. Trojice na So. 4th Streetu.
Tajništvo sprejemnega odbora je prevzel odvetnik Alvin Gloyeck, ki je te dni razposlal na vse znane slovenske družine pisma z vabilom, da se udeleže tega sprejema. Servirala se bo večerja, za katero se bo računal znesek enega dolarja, in vsak, kdor želi prisostvovati ter videti in slišati odličnega gosta in njegovo go. soprogo, lahko dobi vstopnico v našem uradu, ali pa pri odvetniku llloyecku in v uradih oboli župnišč, cerkve Sv. Janeza Ev. in cerkve Sv. Trojice. Vstopnice pa si je treba preskrbeti najpozneje do srede 18. t. m., da se ve pripraviti zadostno število sedežev. Na poznejše prijave se ne bo mo#>lo ozirati.
Začetek sprejemnega večera je določen na točno 7. uro zvečer. Nastopila bo tudi našu mladina v slovenskih narodnih nošah s petjem in plesi. Vabljeni in dobrodošli pa so tudi vsi naši pevski zbori, da pozdravijo gosta z eno ali dvema slovenskima pesmama.
Popoldne pred večerom bosta gosta predstavljena predsedniku milwauSkega mestnega občinskega sveta, ker bo župan Jloan tisti čas za tri dni odsoten iz mesta, ter nekaterim drugim mestnim predstavnikom. Nato jima bo razkazano mesto in nekatere njegove zanimivosti, drugi dan, v nedeljo zjutraj pa odpotujeta naprej proti zapadu, v državo Colorado.
Kakor iz Milwaukee in West Allisa, so vabljeni na ta večer tudi rojaki iz Sheboygana in drugih bližnjih naselbin. Kratka prijava na karti ali v pismu, s številom oseb, ki se bodo udeležile, in katera mlora biti j v našem uradu najpozneje do j srede, 18. t. m., zadostuje, da |
se bo razerviralo prostor tudi za vse zunanje goste.
Pridite, da pokažemo predstavniku bele Ljubljane, da še nismo pozifbili naše stare domovine, in da so nam gostje iz nje, ki prihajajo med nas, da nam ogrejejo srca in oži ve spomine nanjo, vedno dragi in dobrodošli !
— Delegatje za 10. redno konvencijo JPZS. Sledeča na-daljna društva JPZS. so nam vposlala imenike izvoljenih delegatov za 10. redno konvencijo, ki se vrši letos v septembru mesecu v Sheboyganu: Društvo “Sloga” št. 1: Benda Frank, Bitenc John, Cirei Frank, Ermenc John, Jelenc John, Kratchnik Joe, Lustik Frank, Mifiko Victor, Natlačen Frank, Rehar Frank, Stefanez dr. John. — Društvo “Naprednost Slovencev” št. 3: Cheplak Ralph. Glojek Ferdinand, Lucas Nick, Rezelj John, Udovč Math, Žlebnik Frank. — Društvo “Bratje Svobode” št. 7: Beranich Joe, (Jrivitz Joe, Matko Mary, Pastirk Mike, Vidmar Joe. — Društvo “Sestre Slovenije” št. 9: Bartell Mary, Kastelic Angela, Kopu-sliar Mary, Ujčich Alary. — Društvo “Severni Slovenci” št. 12: Ignac Nerat. — Društvo “V Slogi je moč” št. 13: Dvornik Venzel, Vachetz Cecilija. — Društvo “Forwards” št. 16: lluday Angeline, Tratnik Albert, Wohlgemuth Genevieve. — Društvo “Bled” št. 19: Alpner Leonard, Čamemik John, Ocvirk John, Podjavor-šek Christina, Poklar Anton, Poličnik Frank, Šoštaricli Mike.
— Zanimiva kegljalska tekma dveh slovenskih prvakov.
Pri nedeljski otvoritveni keg-ljalski tekmi J. P. Z. Sloga, ki se je vršila na Schartzovem kegljišču, sta se srečala dva slovenska prvaka v kegljanju, Frank Medved in John Schartz. Ker imata oba za seboj že prvovrstne rekorde v kegljanju, je seveda umljivo, da jima je bilo to srečanje zelo dobrodošlo in sta se pomerila tudi sedaj. Kakor pa je že navada med tekmovalci, zlasti med kegljalci, da radi hvalijo vsak svojo malho, oziroma kegljišče, češ, ti na svojem, ‘jaz pa na svojem že podiraš kmete, toda poskusi jih na mojem, sta zato sklenila stavo, da bosta drug drugega potolkla v njegovem lastnem zelniku. Tako bosta igrala deset iger, in sicer prvih 5 na Medvedovem kegljišču, 3328 W. Burleigh St., v sredo, 18. maja, drugih 5 iger pa na Schartzovem kegljišču, 1400 So. 7th St., teden dni pozneje, to je 25. maja. Obe igri se začenjata ob 8. uri zvečer. Prijatelje kegljanja bo ta tekma dveh slovenskih “tough guys” v kegljanju gotovo zanimala in so vabljeni, da se je udeleže.
— Zopet avtna nesreča Slovenca. Pretečeni petek zvečer se je na križišču So. Howell in E. Wilbur Ave. pripetila zopet avtna nesreča, v kateri je izgubilo življenje komaj 18-me-sečno slovensko dete, Shirley Ann Ahčin, dočim je bil njen oče, 25-letni Ludvig Ahčin, o-pasno ranjen ter se nahaja v kritičnem stanju v Johnston zasilni bolnici. Kakor izpovedujejo priče, je Ahčin na omenjenem križišču s svojim avtomobilom z veliko silo treščil v voz poulične železnice. Poleg njega sedeče njegovo lastno
dete je bilo pri tem na mestu ubito, sam pa je dobil težke poškodbe na glavi. Ker je nesrečo zakrivil sam baje v vinjenem stanju, je proti njemu izdano zaporno povelje, ter se bo moral zagovarjati radi uboj-stva deteta, ako okreva.
— Po dvemesečni odsotnosti zopet doma. Prejšnji teden so se po dvemesečnem počitniškem potovanju ob obalah Pacifika vrnili nazaj v Milwaukee Mr. in Mrs. Anton Novak in Mr. in Mrs. Frank Klein-šek. Videli .so mnogo lepih krajev in doživeli veliko prijetnih ur, ampak doma je le doma, kakor pravijo. Prijatelji in domači so gotovo veseli, da jih i-majo zopet med seboj. — Dobrodošli!
— Poročno dovoljenje so vzeli te dni: Edward Sterbenz, 1615 So. 7tli St., in Stephany Kehrliker, 1615 So. 7th St.; Frank Prah Jr., 2039 So. 12th St., in Alice Wisinski, 243] So. 12th St.; Victor Deanda, 1830 E. Windsor PI., in Mary Grahek, isti naslov; Frank M. Pakiž, 1306 So. 61st St., in Joan E. Stehr, 2224 N. 14th St.; John M. Berelc, Ste. F, R. 11, Box 638, Milwaukee, in Dorothy Schrank, Ste. F. R. T, Box 480, Milwaukee. — Bilo srečno!
....— Sporazum med gostilničarji za združenje dosežen.
Prejšnji teden se je vršil sestanek glavnih uradnikov vseli treh gostiIničarskih organizacij v Milwaukee, na katerem se je razpravljalo edino vprašanje, na kaki podlagi naj se združijo vse tri mihvauške go stilničarske organizacije, to je Wisconsin Tavern Keepers Ass’n, Milwaukee Tavern Owners Ass’n in United Tavern-keepers of America. WTKA sta na sestanku zastopala Tony Sentz, predsednik, in Herbert Stoltz, tajnik; UTICA so zastopali Leo Teshner, tajnik in blagajnik, ter Walter Pis-zczek in Leo Mussa, predsednik, oziroma podpredsednik; MTOA pa Andro Christ, Arthur Janik, Paul Staub in George McPartland. Navzoča sta bila tudi CIO organizator Arthur Sorenson, in odvetnik Thomas-C. Kelly, ki je sestanku predsedoval kot nezainteresirana stranka. V vseh najvažnejših točkah, ki so tvorile glavne zapreke združitvi, je bil končno dosežen sporazum in formalno osvojen sklep za združenje. Določeno je bilo, da se ta teden izvoli izmed predstavnikov vseh treh organizacij združitveni odbor, ki bo izdelal skupna pravila nove organizacije in sklical posebno konvencijo celokupnega članstva, da ratificira nova pravila. Ta konvencija se bo najbrž vršila še pred 1. julijem.
— Tujerodnim vojnim veteranom. V torek, 24. maja je zadnji dan za vložitev natura-lizacijske prošnje tujerodnih vojnih veteranov, ki so služili v armadi ali vojni mornarici Zdr. držav med 5. aprilom 1917 in 11. novembrom 1918 ter so bili za tem častno odpuščeni. S kongresnim aktom z dne 23. avgusta je vsem tem vojnim veteranom dana pravica, da dobe ameriško državljanstvo brez takozvanega “prvega papirja” in brez vplačila kake pristojbine. Isti privilegij je priznan tudi vsent onim tujerodnim vojnim veteranom, ki še niso ameriški državljani, kateri so v zgoraj omenjeni dobi zapustili Zdr. države, da so se lahko vpisali v katerokoli tujo zavezniško armado, ki se je borila na strani Zdr. držav. To seveda pod pogojem, da so bili prej legalno pripuščeni v Zdr. države kot stalni naseljenci. Ker je tudi med Slovenci, ozir. Jugosloveni gotovo dosti takih veteranov, ki morda še niso državljani, jih opozarjamo na to priliko, da ne zamude vložiti prošnje pravočasno.
SHEBOYGAN
— Smrt mladega Slovenca.
V ponedeljek, 9. maja, je v bolnišnici Sv. Nikolaja podlegel pljučnici rojak John Kotnik Jr., 924 Alabama Ave., star komaj 28 let. Pokojni je bil rojen v Sheboyganu, kjer je
ZAHVALA
Dolžnost me veže, da se tem potom javno zahvalim vsem, ki so me v zadnji kampanji za izpraznjeno aldermansko mesto 5. okraja tako požrtvovalno podpirali, četudi zmage nismo mogli izvojevati.
Predvsem najlepša zahvala vsem, ki so podpisali mojo peticij^ kakor tudi vsem, ki so potom telefona skušali vplivati na aldermane, da glasujejo v mojo korist. Posebno hvalo pa sem dolžan našemu lokalnemu slovenskemu listu, ki je zastavil ves svoj vpliv, da izposluje zmago slovenskemu kandidatu.
Tu se je znova pokazalo, kaj pomeni za naselbino list. Prepričal sem se, da bi brez njegove pomoči bil slovenski kandidat ravno toliko upoštevan kot je bilo upoštevanih ostalih 30 kandidatov. Tako pa imamo kljub temu, da nismo dosegli uspeha, lahko zavest, da smo bili Slovenci tekom vse te borbe vedno na prvem mestu. In če nismo zmagali, je krivo temu samo dejstvo, da je za mojim protikandidatom stal vpliv Ameriške legije ter predsodek in ljubosumnost nordijske rase proti naraščajoči slovanski moči v milwauškem o-kraju.
To pa nas ne sme oplašiti ter moramo iti trdno naprej za naše pravice kot ameriških državljanov.
II koncu moram izreči tudi svojo najglobokejšo zahvalo našim slovanskim bratom, poljskim aldermanom John A. Schultzu iz 11. okraja, Clemens F. Michalskemu iz 12. okraja John E. Kalupi iz 14. okraja ter Stanley J. Cybulskemu iz 24. okraja, kakor tudi obema poljskima časopisoma “Nowi-ny Polski” in “Kuryer Pol-ski” za vso moralno pomoč, ki so nam jo nudili v tem boju. Hvala ]>a tudi vsem ostalini štirim aldermanom, ki so oddali svoj glas v moj prid.
Frank Schneider.
obiskoval slovensko šolo Sv. Cirila in Metoda, in zadnjih 11 let bil zaposlen pri Kingsbury Brewing Co. Poleg soproge Mary, s katero je bil poročen 4 leta, zapušča še 2-letno hčerko Ann, ter očeta in mater in šest bratov ter štiri sestre, od katerih ena, Mrs. Josephine Kramer živi v Milwaukee. Pogreb se je vršil danes, v četrtek na Greendale pokopališče. — Pokojniku blag spomin, preostalim pa naše sožalje!
MENOMINEE, MICH.
— 25-letnico zakona sta te
dni obhajala v krogu svojih številnih prijateljev in sorodnikov, Mr. in Mrs. Ignac in Mary Nerat. Redke slavnosti, ki se je vršila v mestni dvorani, se je udeležilo 125 gostov, med njimi tudi brat ozir. svakinja jubilantov Mr. in Mrs. Tom Nerat iz Milwaukee. Še na mnogo let! — Dalje sta se zaročila Miss Edith Nerat in Elmer Bayer. Poroka se bo vršila enkrat v juniju. — Rojak John Lisjak pa si postavlja novo gospodarsko poslopje (barn) na svoji farmi, ki bo zgotovljeno do jeseni. — Menominee je manjša farmerska naselbina tik ob meji Wiscon-sina v državi Michigan. Tam imamo več slovenskih družin, ki se večina pečajo s poljedelstvom. Tudi J. P. Z. Sloga ima tam svoje društvo, ki ima številko 12.’Poročilo nadalje govori, da se tudi tam v industriji, kolikor jo je, slabo dela. Zaposlenih je komaj ena tretjina delavcev in še ti delajo samo po 2—3 dni na teden. Fanner-ji pa se pritožujejo, da premalo dobe za svoje pridelke, kar pa morajo sami kupovati, morajo pa drago plačati.
Oj ti otroci...
Mala Nežika: “Mamica, poglej na uro!”
Mati: Zakaj pa, dušica?” Nežika: “Kaj ne vidiš, kako je vesela; kar z repkom mig-lje...”
FIRST ANNUAL SLOGA BOWLING TOURNAMENT
Our first bowling tournament under the name of Sloga is now history. Not, after seeing the turn-out, can we say that this was something to talk about. In its first year I can truthfully say we accomplished something in a way of sports. Therefore I want to thank all of the lodges that entered their teams for the purpose of making this tournament a success, not financially, but socially.
It really was a grand event, and when it was all over we saw the Sloga No. 1 team nosing out the Forwards No. 1 team for the first place position and the first cup offered as an award for such an event by a Sloga Tournament.
^es sir, to the seniors goes the honor of being the first Sloga champs. After we have the trophy engraved we will present it to the Sloga No. 1 lodge as their award for winning the championship for the year 1938. The team consisted of Bros. Hren, Misko, Versnik, T. Obluck, and M. Remic. They shot a total of 2594, which isn’t bad for the first year. A grand total to achieve with the wood we all were up against throughout the tournament.
Due to the fact that I haven’t had time to make out the scores, I am forced to leave out the totals of the teams until next week, which then I will have the totals of all the teams, and the scores of the bowlers individually. So watch for it. See who the bowlers really were.
One lodge in particular that I would like to thank and show my appreciation is that of the Liberty lodge of Sheboygan. They sent two teams down, and a dozen rooters. Some show for a town from way out yonder.
This tournament showed that much interest has been inserted to bowling, and with the years to come, and as they go by, we can make them bigger and better in a way of bowling tournaments. Our next act is to form a Slovenian league this coming fall. In a few months I will call the committe men from all the lodges and try and arrange a schedule for such a league and get all that are interested. Let’s get together and have a lot of fun. If we can gather about 20 teams of all the lodges in town we can really get something started that has been in the making for many years. Now let’s go through with it, and enjoy ourselves.
On the topic of this last tournament which was last Sunday at Schartz alleys, we came to a conclusion that the few dollars that we have as prize money will be distributed among the first five teams. With the winning team sharing the most of it. That too will be publised in the next issue.
Before we go any farther I want to make sure that no ill feeling will be caused as to the final judgement I have made as to given out the money that was received as prize money. Next year it’ll be altogether different, and with doubles and singles events there will be a whole lot more to give out. Stand by, by my decision, and if you are not a winner, don’t let it bother you. After all this was more or less of a fraternal tournament. A tournament that was to act as a beginner and show us where we are wrong, and give us experience for the coming years.
In closing I wish to thank all of you for your kindness and attention that you have given to this tournament. May we have the pleasure of having you all with us next year.
Anton Kostanjevec,
Acting Chairman.
AGITIRAJTE ZA OBZOR!
JUGOSLOVANSKA
PODPORNA
ZVEZA
‘SLOGA’
Inkorporirana 1. 1915.	Sedež:	Milwaukee,	Wis.
U 1’ It A V N I ODBOR:
Predsednik: Viktor Petek, 3812 W. Greenfield Ave., Milwaukee, Wis. Podpredsednik: Anton Demšar, 2040 So. 92nd SL, West Allis, Wis. Tajnik: John Lenko, 929 So. 6th Street, Milwaukee, Wis. Zapisnikar: John Arnič, Road 4, West Allis, Wis.
Blagajnik: Anthony Yeray, 706 South 24th Street. Milwaukee, Wis.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Frank S. Ermens, 6227 W. Greenfield Ave., West Allis, Wis. Nadzornik: Frank Zajec, 725 W. National Ave., Milwaukee, Wis. Nadzornica: Terezija Kaytna, 4423 W. National Ave., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Joe Vidmar, 2027 W. Garfield Ave., Milwaukee, Wis. Porotnik: Anton Debevec, 1803 So. 15th Street, Sheboygan, Wis.
John Poklar, 609 West Virginia Street, Milwaukee, Wis.
TISKOVNI ODBOR:
John Lenko, 929 So. 6th Street, Milwaukee, Wis.
Frances Skrube, 930 Broadway Ave., Sheboygan, Wis.
John A. Obluck, 1130 W. Walker Street, Milwaukee, Wis.
U B A D N O GLASILO:
"OBZOR”, 630 West Natlontl Avenue, Milwaukee Wis.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. H. T. Kristjanson, 324 E. Wisconsin Ave., Milwaukee, Wis.
Seja glavnega odbora se vrši vsak tretji ponedeljek v mesecu, ob 7:30 zvečer na 725 W. National Ave. — Pri J. P. Z. Sloga se lahko zavarujete za $1,000; $500 ali $250 posmrtnine in za $1 ali $2 dnevne bolniške podpore. — Zavarujete se tudi lahko za samo posmrtnino.
Pozor:	Vse pošiljatve in stvari, ki se tičejo gl. upravnega odbora in
Zveze, se naj pošiljajo na gl. tajnika. — Vse zadeve v zvezi z blagajniškimi posli, se naj pošiljajo na gl. blagajnika. — Vse pritožbe namenjene gl. porotnemu odboru, se naj pošiljajo na predsednika porotnega odbora. — Vsi dopisi glede Zveze se naj pošiljajo na predsednika tiskovnega odbora, društvene objave in naznanila pa na naslov
uredništva.
Note:	All remittances of business concerning lodges and members
should be addressed to the secretary’s office. — All financial matters should be addressed to the treasurer’s office.
Zdr. države bodo imele ogromen pridelek pšenice.
Po mnenju ameriških tozadevnih strokovnjakov, je aprilsko deževje v okrajih, kjer se prideluje zimska pšenica, tako koristilo raznim vrstam žita, da se smatra, da bo letošnji pridelek pšenice v Zdr. državah največji od leta 1931. Računa se, da bo samo zimske pšenice 743,000,000 bušlov na razpolago. To je skoro za 100,000,000 bušlov več kot lansko leto. Radi pričakujočega velikega pridelka je padla cena pšenici.
— V Chicagu, Ul., je pred kratkim umrl rojak John Bučar, star 61 let, ter doma iz Cešče vasi pri Novem mestu. Zapušča ženo in štiri hčere.
LEPA PRILIKA!~
Mora biti prodano, da se uredi zapuščina.
5-sobni cottage iz cementnih blokov. Lepa okolica, na So. 34th in W. Lapham St.; blizu dveh pouličnih prog. Na ogled samo po dogovoru. Vprašajte:
Mrs. Frieda Kielich, Executrix, 1931 W. Fiebrantz Ave. tel.: Hilltop 7873.
SEMENA
iz starega kraja
smo zopet sprejeli. Pridite ponje. Ako ste oddaljeni, lahko naročite po pošti. Izberite iz sledečega seznama:
SOI.ATA, listnata najzgodnejša SOLATA, zgodnja krhka glavnata SOLATA, ljubljanska ledenka SOLATA, rdečepikasta glavnata SOLATA, rujavih peg, glavnata SOLATA, velika poletna glavnata ZELJE, okroglo belo zgodno ZELJE, ljubljansko veliko kasno KORENJE, srednjedolgo rumeno KORENJE, ljubljansko belo dolgo KORENJE, srednjedolgo rudeče PETERŠILJ, gladki s korenom PETERŠILJ, nakodrani PESA, rudeča ogrogla namizna REDKVICA, zgodna fina rudeča RADIČ, za solato, širokolistnat ENDIVIJA, rumena širokolistnata ENDIVIJA, zelena širokolistnata ENDIVIJA, nakodrana fina MOTOVILEC, (repincelj) domači KUMARE, fine domače vrste GRAH, vispk, užiten v stročju FIŽOL, brez niti nizek zelen FIŽOL, bre niti nizek rumen FIŽOL, visok zelen brez niti FIŽOL, visok rumen brez niti MAJARON, navadni dišeči PEHTRAN. (Esdragon) navadni ROŽMARIN, lep, diSeč
Lahko kar izrežete ta oglas, podčrtate semena, katera želite in ga nam pošljete z Money Ordrom ali poštnimi znamkami, in naročilo bomo točno poslali.
CENA JE V PRODAJALNI 10«! paket, po pošti pa skupno s poštnino 12^ paket.
STEVE MOHORKO CO.
701 So. ‘2nd Street, Milwaukee, Wis.
PRIDRUŽITE SE
velikemu
IZLETU V STARO DOMOVINO
katerega priredi
Slov. Ženska Zveza v Ameriki
v dveh skupinah in sicer
1. junija na NORMANDIE in 22. junija na ILE de FRANCE
Glavna skupina bo ona, ki odpotuje dne 22. junija na brzoparniku “lie de France”. S to skupino potuje tudi podpisani L. Zakrajšek, ki bo skrbel za čiin udobnejše potovanje.
Ako ste namenjeni v stari kraj to poletje, je v Aašo korist, da se pridni-zite eni od skupin izleta SŽZ. Priglasite pa se takoj, ako hočete dobro kabino dobiti, kajti kdor se prej priglasi, ta boljšo kabino dobi.
Za vsa nadaljna pojasnila s,e obrnite na:
Leo Zakrajšek
General Traye! Service, Inc.
302 E. 72nd St., New York, N. Y.
Vsa pojasnila o potovanju na tem izletu, kakor o potovanju v stari kraj sploh, dajeta iz prijaznosti tudi:
Mr. Frank S. Ermens,
6227 W. Greenfield Ave., West Allis, in
Mr. Steve Mohorko,
704 South 2nd Street, Milwaukee, Wis.
GASOLIN OLJK POPRAVILA in vse AVTOMOBILSKE POTREBŠČINE
Vkn
POPRAVLJAMO
tudi
“bodies” in blatnike (“fenders”) ter oskrbimo PREBARVANJE
420 So. titk St. Tel.: BRoadway 8CG0
V JUGOSLAVIJO
SAMO 7 DNI
če potujete na ekspresnih parnikih:
BREMEN • EUROPA
Brzi vlak ob Bremen in Europa v Breiuerliaven zajamči udoltuo potovanje do Ljubljano
Ali potujte s priljubljenimi ekspres parniki:
COLUMBUS HANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga.
Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 130 W. Randolph St.	Chicago,	111.
HAMRURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LL0YD
ZVEZA
Ustanovljena letu 1!)P2.
LILIJA
Sedež: Milwaukee, Wis.
WISCONSIN
U 1> It A V N 1 O 1) M O It :
Predsednik: Mihael Geiser, 822 West Bruce Street, Milwaukee, \Vls. Podpredsednik: Frank Medle, 1314 So. 62nd Street, West Allis, Win. Tajnik: Joe Matoh, 704 South 9th Street, Milwaukee, Wis. Blagajnik: John Selich, 838 South 6th Street, Milwaukee, Wis. Zapisnikar: Frank Britz, 708 South 7th Street, Milwaukee, Wis.
N A 1) Z O 1! N I O 1) B O K ;
Jakob Stariha, 1339 South 7th Street, Milwaukee, Wis.
Lud. Vodnik, 652 W. Bruce Street, Milwaukee, Wis.
Val. Medle, 2037 W. National Ave, Milwaukee, Wis.
Mary Skušek, 747 W. Bruce Street, Milwaukee, Wis.
U lt A D N O GLASILO:
‘‘OBZOR”, 630 West Nationtl Avenue, Milwaukee Wis.
ZDRAVNIK:
Ur. John S. Stefanez, 602 So. 6th Street, Milwaukee, Wis.
Društvene seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu, ob 8. uri zvečer, na 739 W. National Ave. — Pri Zvezi Lilija se lahka zavarujete za samo posmrtnino $500.00 ali $250.00. Izdaja sei tudi "20 Year Endowment” police in plačevanje do starosti 60 let. Poleg tega tudi za bolniško podporo. Sprejema se kandidate od 16. do 50. leta starosti obojega spola. Za posmrtnino se lahko zavarujejo tudi drugorodci. — V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva do 16. leta in se lahko zavarujejo za $250.00 ali $500.00 posmrtnine. Za podrobna pojasnila se obrnite na odbor.
Uradne objave društva in Zveze
“Lilija”
“Lilija” koraka naprej.
Da “Lilija” vedno bolj napreduje, je zopet pokazala običajna letna zabava, dne 23. a-prila. Vsako leto prihaja na to zabavo več članstva in več prijateljev. Kljub letošnjim slabim časom je bila ob priliki zabave obširna S. S. Tum dvorana pretesna. Mnogi, ki so prišli malo pozneje, niso dobili več sedežev. Bilo je blizu 500 ljudi na tej zabavi.
Kaj se pravi pripraviti dovolj jestvin in dobro postreči vsem, vedo le listi, ki imajo s takimi stvarmi opravka. In odbor je dolžan zato v prvi vrsti se zahvaliti požrtvovalnosti pripravljalnega odbora, ki se je v resnici izkazal, da razume svoj posel. Prisrčna hvala jim torej!
A kaj bi pomenila taka zabava brez dobrosrčnih in darežljivih članov in članic ter prijateljev, ki darujejo jestvine in drugo? Nič drugega kot eno veliko “luknjo” za društvo. Ob tej priliki Je bilo tako veliko število darovalcev, da je bilo vsega dovolj in je tako imelo društvo lep preostanek. Preveč je teh imen, da bi jih mogli na tem mestu naštevati, shranjena pa bodo skrbno v arhivu. Srena hvala vsem!
Posebno priznanje in zahvalo izražamo 'tudi številnemu delovnemu “štabu”, ki je bil to pot brez izjeme točno na mestu.
Veliko zahvalo smo končno dolžni izreči vsem, ki so pose-tili to našo zabavo, tako društvom kot posameznikom. Društvo “Lilija” je vedno znalo in bo znalo 'tudi v bodoče ceniti tako naklonjenost.
V zadoščenje si štejemo, ko slišimo od mnogih, da kako so bili zadovoljni v vseh ozirih in kako jih je zlasti razveselil o-troški nastop na odru, kar je bilo nekaj nenavadnega za take prireditve. Zato bomo v bodoče vedno skrbeli, da se bo v tem smislu nadaljevalo. Hvala tudi učitelju pesmic.
Zabava je potekla z velikim uspehom, brez najmanjšega nereda. Zato še enkrat topla zahvala vsem, ki so na ta ali oni način k temu doprinesli svoj del. — “Lilija” koraka naprej!
Odbor “Lilije”.
Pri “Liliji” je vedno več življenja!
Pred nekaj tedni se je končala kegljalska sezona, v kateri so bili “Lilijevci” tako številno in živahno zastopani kot še nikoli poprej.
Prav malo se je v javnosti slišalo o tem, ker smo pač vedno preveč zaposleni, da bi prišla vsa poročila v javnost. So Pa bili toliko glasnejši kegljal-®i vsako sredo pri M. Remicu. Zabave in “špasa” je bilo za vse dovolj.
Zdaj, ko smo s tem končali, Pa stopajo izrazitejše v ospredje druga udejstvovanja. Mladina “Lilije” si je organizirala “base bali” klub, ki pravi, bo letos zopet povzročal precej prahu in živahnega zanimanja.
Drugo še bolj važno gibanje pri “Liliji” je zopet spravilo na noge Dramski in pevski klub, ki je, kot kaže tukaj za stalno. V tem klubu se udejstvuje starejše in mlajše članstvo “Lilije”. Oddržalo se je do zdaj že dve seji in 5 pevskih vaj. Lepo in razveseljivo je o-pazovati to novo zanimanje številnih, ki prihajajo na vaje vsak torek. Tu najdemo mladeniče in dekleta, sinove in hčere tistih, ki so pred 20 leti tudi živeli navdušeno za pesem in dramo. Pomešana je ta grupa s starejšimi in obeta mnogo, če ne bo kakšne posebne “krize”. Pravijo, da bodo prvič pokazali javnosti, kaj so se naučili v par mesecih, na pikniku “Lilije”, ki bo 7. avgusta. Poznejši program bo v kratkem naznanjen.
Naši majčkeni “člančki” i-majo pa zopet svoje veselje. To bo pa zopet popolnoma zase svet pod varstvom in oskrbo starejših članov in članic “Lilije”. Slišimo včasih starše, ki pravijo: “Ja, naš pa noče in ne more prav nič po slovensko govoriti.” — Na odru pa jih slišimo, kako so v pesmi sigurni; kot bi prišli včeraj iz stare domovine. Človeku se milo stori in jih občuduje.
To je v malo naznanilo članstvu “Lilije”, da ve, kaj se godi pri društvu, kako se razvija mlado in staro. Služi pa naj tudi v opozorilo celotni milwau-ški javnosti, da “Lilija” vidi, čuti in razume potrebo podpiranja vsega, kar ohranja med nami domačnost in izpopolnjuje mladino ter vsakega človeka. — Vabljeni so vsi, ki se za to zanimajo, v krog “Lilije”.
Odbor.
nadaljni načrt te kampanje. Gospodarski odbor je tudi že na delu, da pripravi vse potrebno za boljši uspeli. Pozabiti pa tildi ne smemo 24. julija, na kateri dan bo prirejen piknik naše organizacije, in za katerega delo se moramo tudi že sedaj pričeti pripravljati. Torej dela bo dovolj, samo treba je, da se ga bomo tudi z vso pridnostjo poprijeli.
Z rojaškim pozdravoaa,
Anton Tratnik, predsednik.
DOPISI
Pismo predsednika organizacije Slovenski Dom.
Milwaukee, Wis. — Naznanjam vsem direktorjem organizacije Slov. Dom, da se vse bodoče direktorske mesečne seje vršijo vsak tretji ponedeljek v mesecu; vzrok je ta, ker so nekateri direktorji ob torkih zaposleni, ter se jim tako ni mogoče udeleževati sej.
Torej prihodnja seja se vrši dne 16. maja zvečer. Na tej seji je potrebno, da smo navzoči vsi, posebno pa opominjam tiste direktorje, ki se zadnjih sej niso udeležili.
Organiziranje kampanje za Slovenski dom je v polnem teku in uspeh nam je zagotovljen s sodelovanjem večine društev in drugih posameznih rojakov. Le par društev je še, ki se do sedaj še niso uradno izrekla za to kampanjo, upam pa, da se bodo tudi ta kmalu pridružila s svojim sodelovanjem. Saj imajo med svojim čianstvom tudi dosti zavednih, ki si z nami vred istotako želijo, da bi čimprej stala naša skupna, domača, slovenska hiša. Do sedaj imamo okoli 50 društvenih zastopnikov in zastopnic, katere bomo v kratkem poklicali na našo skupno sejo in se z njimi pogovorili zs
Lepa počastitev slov. matere.
Milwaukee, Wis. — Pretečeno nedeljo je mladina Slovenskega družabnega krožka priredila slovenski materi lep večer. Skoro neopaženo imamo med nami že nad leto dni lepo skupino mladih tu rojenih slovenskih deklet in fantov, v starosti od 17 do 25 let, ki svoj prosti čas uporabljajo v prelep namen, da se vadijo in izpopolnil je jo v jeziku svojih staršev in oživljajo med seboj njihove običaje in tradicije ter tako krepijo v sebi duh in spoštovanje do svojega očeta in matere in zvestobo do naroda, iz katerega so izšli.
Vzgledu te mladine verno sledi mlajša grupa v tej skupini, dečki in deklice v starosti od 7 do 16 let, ki z njo vred vzporedno nastopajo ob raznih prilikah, prepevajo slovenske pesmi in vprizarjajo kratke slovenske igre. Krožek je imel doslej že kakih šest javnih nastopov, od teh tri med Ameri-kanci, med katerimi je vzbudil precejšno pozornost in so o njem laskavo poročali tudi angleški časopisi.
Svoj najzadnji nastop je skupina posvetila slovenski materi preteklo nedeljo v S. S. Turn
dvorani e lepim, dnevu primer-1 niin in unčikovito izvedenim programom. Krasno je bilo gledati zastavno skupino močnih fantov in zalih deklet v pestrih narodnih nošah in srčkano malčke, ki so doprinašali svoj tribut počaščenja slovenski materi v njenem lastnem jeziku z deklamacijami, pesmijo in prizori iz njenega vsakdanjega trpljenja.
Posebno odlikovali so se na tem večeru Elizabeth Možina, Victoria in Jean Novak, Frances Maurin, Carolina Peterlin, Edward Pipan in Josephine Zemljan, ki so v deklamacijah in pesmih ter v kratki igrici počastili materin spomin.
Krasno uspela je tudi kratka opereta “Rožmarin”, v kateri sta nastopili v solo petju obe sestri Muškatevc in George Lipovšek s svojim lepim baritonom. Na klavir jih je spremljal Leo Muškatevc.
Dvorana je bila polna do zadnjega sedeža in prireditev je v vseh ozirih dosegla popolen uspeh. Skupini, ki se udejstvuje pod vodstvom Miss Frances Žagar in Franka Zakrajšeka, želimo 'še mnogo tako odlično uspelih javnih nastopov.
Eden navzočih.
Zahvala!
Milwaukee, Wis. _ Odbor društva “Sv. Ane” si šteje v prijetno dolžnost zahvaliti se vsem, kateri ste se udeležili domače zabave našega društva preteklo soboto. — Posebna hvala članicam za vse, kar ste darovale za dobrobit te zabave.
Torej še enkrat najlepša zahvala!
Za društvo “Sv. Ane”,
RP*-	Odbor.
approximately one one-tliou-sandth of one per cent.
 o———
5000 LET STARA KULTURA V INDIJI
Alexsander Dumas:
Views
Modernization and Repair Pro-gram
(The End.)
Notices have been sent to 7,-
000 lending institutions throughout the United States authorizing them to begin making modernization and repair loans under Title I of the amended Act.
Persons, partnerships and corporations are eligible to borrow money under the modernization and repair credit plan. The borrower must have an assured income, demonstrate his ability to repay the loan, and own the property to be improved or have a lease on it running at least six months longer than the term of the loan.
Amounts up to $10,000 may be boiTowed to repair or improve existing structures and amounts up to $2,500 may be borrowed for the erection of new structures.
Repayment of the loans may be spread over a period not to exceed five years for modernization and repair work and not to exceed ten years for the erection of new structures for residential use.
Banks and other lending institutions will be insured against losses up to 10 percent of the total loans they make under the new Title I program.
If the loan is made for the purpose of building a new-home, security will be required in the form of a mortgage or deed of trust covering the property improved. In addition, there will be certain general construction requirements which will assist in protecting the investment of the home owner.
The provision for these new homes costing not in excess of $2,500 under Title I should not be confused with the plan of home ownership sponsored under Title I of the Act. The facilities afforded under Title
1 are intended primarily. for those citizens who live on farms, or in rural areas or in the marginal zone surrounding the larger cities where the
standards established by the mutual mortgage insurance system are not applicable.
Operations Under Old Law
Gross business transacted by the Federal Housing Admini-station under the old law 1ms passed the two billion dollar mark.
Approximately $650,000,000 of this amount was transacted during 1937.
The gross total includes:
Mortgages selected for appraisal, $1,399,000,000.
Large-scale housing projects approved, $41,694,000.
Modernization and repair notes insured, $560,603,000.
Notwithstanding the decline in construction activity during the last half of 1937, gains were recorded in the volume of business for the entire year over 1936.
For example, mortgages selected for appraisal during 1937 amounted to $590,100,000 compared to $538,900,000 for 1936, a gain of 9.5 percent. Mortgages accepted for insurance in 1937 totaled $448,167,000 compared to $438,449,000 during the previous year, a gain of 2.2 percent.
The largest gain was made in premium paying mortgages. In 1936 premium paying mortgages amounting to $308,945,-000 were recorded, while in 1937 they amounted to $425, 110,000, a gain of 37.6 percent. The total of premium paying mortgages on January 28 was $857,996,317, not including those, on large-scale rental projects.
During the past year mortgages on newly constructed homes represented approximately fifty-six per cent of the total value of mortgages accepted for insurance.
Through appraisal fees, premium payments, and reinvestment of funds, the Federal Housing Administration now has an income averaging $600,-000 a month. Part of this is being used under the terms of the National Housing Act to defray expenses of insuring o-perations and part of it is being added to the mutual mortgage insurance fund to meet possible losses. This fund now amounts to approximately $22,000,0Q0 and losses chargeable against it are slightly in excess of $10,000. The loss ratio on mortgages insured is
Ob reki Indus, kakih 130 milj nad Hajderabadom, se sedaj razteza pusta pokrajina, ki pa ni bila vedno tako pusta in prazna, kakor dandanes. Pred 5000 leti so se tamkaj dvigale cvetoče pokrajine z lepimi mesti, kar dokazujejo najnovejša izkopavanja. Tam so že leta 1922 začeli kopati Indi sami, da bi odkrili sledove nekdanje indijske kulture. Za njimi se je te naloge lotil angleški u-čenjak sir John Marshall, ki je imel na razpolago dovolj denarja. Temu se je posrečilo, da je odkril najprej mesto “Mo-hej a-daro ”, G omilo mrličev. Zadnji dve leti pa so tamkaj odkrili še dve drugi mesti, ki sta cveteli nekako med leti 3250 in 2750 pred Kristusovim rojstvom. Ta izkopavanja so dokazala, da je v tistih starodavnih mestih pred 5000 leti bila tako visoko razvita stanovanjska kultura, ki je v marsičem podobna sedanji moderni. Ta kultura se je po vseh znakih razširjala na ozemlju, ki je kakih 1000 milj dolgo in 600 milj široko.
Značilno je, da so bile vse hiše teh mest, tudi najrevnejše, zgrajene nad zemljo iz dobro žgane opeke. Sicer je znano, da so v tistih časih reveži prebivali v kočah, zgrajenih iz posušene ilovice. Prav tako je zanimivo, da je bilo vse mesto preskrbljeno s popolno podzemeljsko kanalizacijo, v katero se je iztekala vsa voda iz hiš. V hišah so imeli dobro zidane greznice, v katerih se je nabiralo vse, kar ni bilo telco-če, medtem ko je tekoče odpadke pobral kanal, ki jih je odvedel v glavni kanal. Kanali pa so bili tako veliki, da je po njih lahko hodil odrasel mož, ne da bi se mu bilo treba pripogibati. Mnogo hiš je imelo dobro izolirane sobe, v katerih so bili vodnjaki, v katerih so pomivali in se kopali. Kjer je potreba nanesla, so izolirali zidove z asfaltom. Našli so celo stranišča s sedeži. Tudi tukaj so cevi narejene iz dobro sežgane gline ter napeljane v kanal. Po nekaterih hišah so kuhinjske odpadke metali v odprtine v zidu, kjer so bili narejeni stenski kanali v podzemlje.
Sredi mesta je bilo veliko kopališče, ki se lahko da primerjati s pompejanskimi izza cesarskih časov. Sredi kopališča je bil plavalni bazen, okoli njega pa cela vrsta stebrovja. Za stebrovjem pa so bile posamezne kopalne kabine.
Prehrano prebivalstva, ki je bilo vsekakor na visoki kulturni stopnji, je oskrbovalo poljedelstvo in trgovina. Najvažnejšo vlogo je imela pšenica, ječmen j in datlji. Izmed domačih živali so ugotovili doslej cebuja, bivola, buše, ovce, svinje, slone in velblode. Jedli pa so tedanji prebivalci tudi perutnino, želve, ribe, sočivje in sadeže. Lovili so bizona, nosoroga, tigra, opico, medveda in zajca. Našli so orožje najbolj različnih vrst, vendar nobenega meča. Orožje je narejeno iz brona ali iz kamna. Iz iste snovi so narejene sekire, žage, srpi, britve, železa takrat še niso poznali. Pač pa so našli 558 pečatnikov, ki so predstavljali različne živali. Na njih so odkrili doslej neznano pisavo, katere še niso mogli razvozlja-ti. Kakih 160 izmed teh pisemskih ostankov je na las podobnih pisavi, katero so odkrili na tako zvanih Velikonočnih otokih. O ljudeh tiste kulturne periode pa doslej še ni nič znano. Ohranjenih je le nekaj redkih plastik, ki pa ne povedo mnogo.
 —o-----------
Spomin
Vera: Poglej, možek, ravno na temle prostoru v našem vrtu naju je presenetil moj oče, ko si mi dal prvi poljub.”
Janko: Oh, zakaj ni takrat prišel s polenom, me z njim pošteno premlatil ter z brco pognal iz vrta...”
GROF MONTE CRISTO
Roman čudne usode mladega mornarja, ki je postal nedolžna žrtev zahrbtnih intrig, a pozneje lastnik naj večjega bogastva
na svetu.
ŠESTI DEL.
(Monte Cristo pomaga usodi spletati mrežo okoli gospoda Villeforta, Morcerfa in Danglarsa.)
VII.
(177)
Danglarsov podpis.
(Nadaljevanje.)
“Pisalo se je, a članek ni moj; celo mislim, da gospodu Villefortu ne bo prijeten. V njem je rečeno, če bi bile v drugi hiši in ne v hiši kraljevega prokuratorja v. tako kratkem času sledile druga za drugo štiri smrti, da bi bil gospod kraljevi prokurator postal na to pozornejši in bi se bil za stvar bolj pobrigal. ’ ’
“Sicer pa trdi doktor d’Avrigny, ki je zdravnik moje matere,” pravi Chateau-Renauld, “da je zelo obupan.”
“Toda koga iščete, Debrav?”
“Grofa Monte Crista,” odvrne mladi mož.
“Srečal sem ga na boulevarju, ko sem šel semkaj,” pravi Beauchamp. “Mislim, da namerava oditi, kajti šel je k svojemu bankirju.”
“K svojemu bankirju?” vpraša Chateau-Renauld in Debray. “Ali ni njegov bankir gospod Danglars?”
“Mislim. Toda gospod Monte Cristo ni edini, ki ga ni tukaj. Tudi Morrela ni videti.”
“Morrela? Ali je tukaj znan?” vpraša Chateau-Renauld. “Mislim, da je bil predstavljen samo gospe Villefortovi.” “Kljub temu bi moral priti.” pravi Debray. “O čem ima danes zvečer govoriti? Ta pogreb je najvažnejši dogodek današnjega dneva. Toda pst! Tu prihaja minister za pravoslovje in prosveto; smatra se za dolžnega, da posveti žalujočemu o-četovemu bratrancu cel govor.”
In mladi možje se približajo vratom, da bi slišali govoriti ministra za pravoslovje in prosveto.
Beauchamp je govoril resnico; ko je Sel v liišo žalosti, je srečal Monte Crista, ki je bil namenjen v ulico de la Chaussee-d’ Antin k Danglarsu.
Bankir je videl s svojega okna grofov voz, ki je krenil na dvorišče, ter mu prišel naproti z žalostnim, toda prijaznim o-brazom.
“Torej, grof,” pravi in ponudi Monte Cristu roko, “prihajate mi izrazit svoje sočutje. Res je nesreča v moji hiši, in ko sem zagledal vas, sem se vprašal, če s tem, da sem pahnil v pogubo tega ubogega Morcerfa, nisem povzročil, da se uresniči pregovor: “Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.” Toda pri moji časti, Morcerfu nisem hotel storiti nič žalega; morda je bil za človeka, ki je nastal iz ničesar, prav tako kakor jaz, nekoliko preponosen: toda vsakdo ima svoje napake. Ah, pazite, grof, ljudje naše generacije — toda oprostite, vi ne spadate v našo generacijo, vi ste čisto drug človek, — torej ljudje naše generacije to leto nimajo sreče: dokaz za to je tudi kraljevi prokurator, gospod Villefort, ki je pravkar izgubil še svojo hčerko. Torej Villefort je izgubil na čuden način vso svojo rodbino; Morcerf je zaigral svojo čast in se usmrtil; mene je ta potepuh Benedetto osmešil in... ”
“In kaj?” vpraša grof.
“Ali, vi ne veste?”
‘ ‘ KakSna nova nesreča ? ’ ’
“Moja hčerka...”
“Gospica Danglarsova?”
“Evgenija nas je zapustila.”
‘ ‘ O moj Bog, kaj pravite! ’ ’
“Resnico, moj ljubi grof. Moj Bog, kako ste srečni, da nimate niti žene, niti otrok!”
“Mislite?”
“Ali, moj Bog!”
“In pravite, da je gospica Evgenija...”
“Prenesti ni mogla sramote, ki nam jo je prizadel ta nesrečnik, in me prosila dovoljenja, da sme odpotovati.”
“In ali je odpotovala?”
“Da”.
“Z gospo Danglarsovo?”
“Ne, z neko sorodnico... Toda brezdvomno smo drago Evgenijo izgubili, kajti poznam jo toliko, da dvomim, da bi se hotela kdaj vrniti na Francosko.
“Kaj hočete, moj ljubi baron,” pravi Monte Cristo. “Rodbinske bolesti lahko mučijo ubogega vraga, ki so mu otroci vse njegovo bogastvo, toda milijonar jih niti ne čuti. Zlato ozdravi bolesti. In vi, ki ste kralj financ, morate to pač vedeti najbolje.”
Danglars pogleda grofa, da bi videl, ali se roga ali govori resnico.
“Da,” pravi, “če potolaži bolesti bogastvo, moram biti srečen, kajti bogat sem.”
“Tako bogat, ljubi baron, da je vaše bogastvo podobno piramidam; če bi jih hoteli razrušiti, bi jih ne mogli, in če bi jih mogli, bi si tega nihče ne upal.”
Danglars se nasmehne vsled te zaupljive grofove dobrodušnosti.
“To me spominja,” pravi, “da sem pravkar napisal pet majhnih nakaznic; dve sem podpisal, dovolite, da podpišem še ostale tri.”
“Z veseljem, ljubi baron.”
Trenutek vlada molk, slišati je le škrbanje peresa, dočim ogleduje Monte Cristo pozlačene rezbarije na stropu.
“Španski boni,” pravi Monte .Cristo, “haitiški ali ne-apoljski?”
“Ne,” pravi Danglars z zadovoljnim smehljajem, “menice au porteur, boni na Francosko banko. Recite gospod grof,” pristavi, “vi, ki ste cesar financ, kakor sem jaz njih kralj, ali ste videli mnogo papirjev te vrednosti, katerih vsak je vreden en milijon?”
Monte Cristo vzame papirje, katere mu je pokazal Danglars s takim ponosom, ter čita:
“Gospod bančni ravnatelj naj na moje naročilo in na fonde, naložene od mene, izplača milijon.
“Baron Danglars.” “Eden, dva, tri, štiri, pet,” šteje Monte Cristo. “Pet milijonov, vraga, vi ste cel Krez!”
“Tako sklepam svoje pogodbe,” pravi Danglars.
“To je divno, zlasti, če bo ta vsota izplačana v denarju, česar ne dvomim najmanj. ’ ’
-T U G O S L O V E N S K I OBZOE
12. MAJA 1938.
“Bo,” pravi Danglars.
“Lepo je imeti tak kredit; resnično, take stvari je mogoče videti le na Francoskem: pet koscev papirja, ki so vredni pet milijonov; da človek more verjeti, mora videti to na lastne oči.
“Vi dvomite?”
“Ne.”
“*Rekli ste to s čudnim naglasom... Spremite mojega u-radnika in prepričajte se.”
“Ne,” pravi Monte Cristo in zgane lističe, “pri moji duši, ne; stvar je prezanimiva, in sam se moram prepričati. Moj kredit pri vas je bil določen na šest milijonov, vzel sem devetsto tisoč frankov, torej mi jih še ostaja pet milijonov in sto tisoč. Vzamem si teli pet lističev, katere samo vsled vašega podpisa smatram za bone, in tu imate pobotnico za vseli šest milijonov, ki znašajo najin račun. Prinesel sem jo s seboj, kajti povedati vam moram, da zelo nujno potrebujem denarja.”
In Monte Cristo vtakne lističe v žep ter z drugo roko poda bankirju svojo pobotnico.
Če bi bila pred Danglarsa udarila strela, bi ga ne bila preplašila bolj nego to.
“Kako?” zajeclja. “Kako, gospod grof? Ta denar jemljete vi? Toda ta denar je lastnina bolnišnic in ga moram izplačati še to jutro.”
“Ali,” pravi Monte Cristo, “to je kaj drugega. Ne zahtevam baš teh pet lističev. Plačate mi pač na drug način. Vzel sem jih samo iz radovednosti, da bi lahko povsod pripovedoval, da mi je tvrdka Danglars na mestu izplačala pet milijonov, ne da bi jo prej opozoril in ne da bi me pustila čakati le pet minut; to bi vzbudilo ]>ozornost! Tu imate svoje menice. Ponavljam vam, da mi lahko daste druge.”
In s temi besedami poda lističe Danglarsu,1 ki smrtno bled iztegne po njih svojo roko nalik roparski živali, ki pomoli iz kletke svoje kremplje, zahtevajoč, naj ji vrnejo plen, katerega so ji vzeli.
Naenkrat zadrži roko.
Polagoma vrne smehljaj njegovim zmedenim potezam prejšnji mir,
“da dobim znašajo vsak mesec
‘Naj bo!” pravi. “Vaša pobotnica je denar.”
“O moj Bog, da, in če bi bili v Rimu, bi vam
trvdka
Thomson in French brez vsakih okolščin izplačala to vsoto.” “Oprostite, gospod grof, oprostite!”
“Torej ta denar lahko obdržim?”
“Da,” pravi Danglars in si obriše znoj, ki mu je stal na čelu v kapljah, enakih biserom, “obdržite ga!”
Monte Cristo vtakne menice v žep, in z obličja mu je či-
tati:
“Vraga, premislite! Če obžalujete, je še vedno čas.”
“Ne,” pravi Danglars, “ne. Obdržite moje podpise. Določil sem sicer ta denar za bolnišnice, in mislim, da ga jim ukradem, če jim ne dam prav tega. Oprostite!”
In prisiljeno se nasmehne.
“To vam rad oproščam,” odvrne Monte Cristo.
“Toda,” pravi Danglars, “zdaj ostaja še sto tisoč frankov. ’ ’
“O, to je malenkost,” pravi Monte Cristo; “agio mora znašati nekako prav toliko. Obdržite torej to vsoto, in z računom sva na čistem.”
“Grof,” pravi Danglars, “ali govorite resno?”
“Jaz se z bankirjem nikdar ne šalim,” odvrne Monte Cri sto skoro impertinentno.
In približa se vratom baš v hipu, ko komornik javi: “Gospod de Boville, generalni nadzornik bolnišnic.”
“Pri moji veri,” pravi Monte Cristo, “kakor se zdi, sem prišel ravno še o pravem času, da sem dobil vaše menice. ”i Danglars pobledi drugič in se hiti poslovit od grofa.
Grof Monte Cristo se hladno pozdravi z Bovillom, ki čaka v prednji sobi, in po grofovem odhodu hitro vstopi v Danglar-sov kabinet.
Na grofovem sicer tako resnem licu je ob pogledu na listnico, ki jo je držal v roki gospod nadzornik bolnišnic, zaigral smehljaj.
Pred vrati ga je čakal voz, in takoj se je dal odpeljati v banko.
Med tem premaga Danglars svojo zadrego, pozdravi po-setnika, in na obličju se mu zopet prikaže njegov stereotipni smehljaj.	:	<
“Dober dan,” pravi, “moj ljubi upnik, kajti prepričan sem, da prihajate kot tak.”
“Prav ste uganili, gospod baron,” pravi gospod de Boville, “v moji osebi se vam predstavljajo bolnišnice in sirotišnice: vdove in sirote vas prihajajo po moji roki prosit miloščine pet milijonov.”
“In pravijo, da so sirote vredne pomilovanja,” nadaljuje Danglars veselo. “Ubogi otroci!”
“Tukaj me vidite v njihovem imenu,” pravi gospod de Boville. “Ali ste prejeli včeraj moje pismo?”
“Da.”
“Tu je moja pobotnica.”
“Moj ljubi gospod Boville,” pravi Danglars, “vaše vdove in sirote bodo tako dobre, da počakajo še štiriindvajset ur, ker je gospod Monte Cristo, ki ste ga videli odhajati, odnesel njihovih pet miljionov!”
“Kako to?”
“Grof je imel po tvrdki Thomson in French v Rimu pri meni neomejen kredit. Prišel je in hotel pet milijonov naenkrat; dal sem mu bon na banko, ker so tam naloženi moji fondi; in lahko si mislite, da bi moralo biti gospodu bančnemu ravnatelju jako neprijetno in neprilično, če bi zahteval od njega v e-nem dnevu deset milijonov. V dveh dneh,” pristavi smehljaje, “sem na razpolago.”
“Ah,” reče gospod de Boville z izrazom popolne neverjetnosti, “pet milijonov temu gospodu, ki je pravkar odšel in me pozdravil, kakor da se poznava?”
“Morda vas pozna, ne da bi ga vi poznali. Gospod Monte Cristo pozna ves svet.”
“Pet milijonov!”
“Tukaj je pobotnica. Storite kakor sveti Tomaž: poglejte in dotaknite se.”
Gospod de Boville vzame papir, ki mu ga da Danglars, in
čita:
“Pri moji veri, res je!” pravi, ko konča.
“Ali poznate tvrdko Thomson in French?”
“Da,” pravi gospod de Boville; “nekoč mi je izplačala dvesto'tisoč frankov, toda od onega časa nisem slišal o nji ničesar več.”
“To je ena najtrdnejših tvrdk v Evropi,” pravi Danglars in malomarno položi jiobotnico na pisalno mizo.
“In on je imel pri vas pet milijonov? Ah, ta Monte Cristo mora biti kak nabob!”
“Pri moji veri, ne vem, kaj je, toda imel je tri neomejena kreditna pisma: eno za mene, drugo za Rothschilda, tretje za Laffitta. In kakor vidite,” pristavi Danglars malomarno, “si je izbral mene ter mi dal kot agio sto tisoč frankov.”
Gospod de Boville se čudi bolj in bolj.
“V tem slučaju ga moram obiskati,” pravi, od njega kako podporo za naše zavode “O, le pojdite! Njegovi milodari dvajset tisoč frankov.”
“To je krasno; sicer mu pa povem, kakšen vzgled sta dala gospa Morcerfova in njen sin.”
“Kakšen vzgled?”
“Vse svoje premoženje sta darovala bolnišnicam in sirotišnicam.”
‘ ‘Katero premoženje? ’ ’
“Premoženje umrlega generala Morcerfa.”
“Od česa nameravata živeti?”
“Mati odide na deželo, in sin stopi v službo.”
“Ah, ah,” pravi Danglars, “kako sta tankovestna!” “Včeraj sem vknjižil tozadevne akte.”
“In koliko sta imela?”
“O, ne baš mnogo; dvanajst do trinajst sto tisoč frankov. Toda vrniva se k svojim milijonom.”
“Z veseljem,” pravi Danglars kar mogoče neprisiljeno. “Ali se vam glede tega denarja zelo mudi?”
“Gotovo; jutri se imajo pregledati naše blagajne.”
“Jutri! Zakaj mi tega niste povedali takoj? Toda to je še celo stoletje, do jutri! In ob kateri uri potrebujete denar?” “Ob dveh.”
“Pošljite ponj opoldne,” pravi Danglar s svojim smehljajem.
Gospod de Boville ne odgoyori ničesar in samo pokima z glavo v znamenje, da se strinja.
“Toda čakajte,” pravi Danglars; “lahko storite še nekaj boljšega.”
“Kaj naj storim?”
“Pobotnica gospoda Monte Crista je vredna prav toliko kakor denar; pojdite z njo k Rothschildu ali Laffittu; vsak vam bo na mestu izplačal denar.”
“Dasi se glasi na Rim?”
“Gocovo. K večjemu vam odtegne pet do šest tisoč frankov. ’ ’
Nadzornik stopi korak nazaj.
“Pri moji časti, ne; v tem slučaju raje čakam do jutri. Kaj si vendar mislite!”
“Oprostite,” pravi Danglars s precejšnjo nesramnostjo, “trenutek sem mislil, da imate pokriti majhen deficit.”
“Ah,” pravi nadzornik.
“Cujte, to se pač dogaja, in v tem slučaju človek rad nekaj žrtvuje.”
“Hvala Bogu, pri meni se to ni zgodilo,” pravi gospod de Boville.
“Torej jutri, ali ni res, ljubi gospod?”
“ Da jutri; toda gotovo.”
“Torej pošljite jutri opoldne...”
“Pridem sam.”
“Tem boljše, ker vas bom imel čast videti.”
Stisneta si roke.
“Oprostite,” pravi gospod de Boville, “ali se ne udeležite pogreba uboge gospice Villefortove, ki se gasrečal na bou-levardu ? ’ ’
“Ne,” pravi bankir, “preveč me je osmešila zadeva z Benedettom, in sramujem se.”
“Bab, to ni prav; saj vendar to ni vaša krivda!”
“Veste, moj ljubi gospod, če ima človek neomadeževano ime kakor jaz, je občutljiv.”
“A lahko ste prepričani, da je poln sožalja za vas ves svet, in zlasti še sožalja za vašo gospico hčerko.”
“Uboga Evgenija,” pravi Danglars z globokim vzdihom. “Saj veste, da se posveti cerkvi, gospod?”
“Ne.”
“Ah, žalibog je to le preresnično. Drugi dan po onem dogodku je odpotovala z neko nuno, svojo prijateljico, da se zateče v kak samostan na Laškem ali Španskem.”
“O, to je strašno!”
In z izrazi sožalja se gospod de Boville poslovi od žalostnega očeta.
Toda komaj se zaprejo vrata za njim, vsklikne Danglars: “Tepec!”
Nato vtakne Monte Cristovo pobotnico v majhno listnico in pristavi:
“Pridi opoldne, tedaj bom jaz že daleč.”
Potem se zaklene, izprazni svojo blagajno, vzame petdeset bančnih listkov po tisoč frankov, sežge različne papirje, naloži drage skrbno na kupček, napiše pismo, ga zapečati in ga naslovi: “Gospe baronici Danglars.”
“Zvečer ga položim na njeno toaletno mizico.”
Nato vzame iz skrivnega predala potni list.
“Prav,” pravi, “veljaven je še za dva meseca.”
(Nadaljevanje sledi.)
NASVETI
za dom, kuhinjo in gospodinjstvo
Zbira Mrs. S.
Zmleta teletina. Vzemi po potrebi zmletega telečjega mesa, dodaj dve mehki v mleku namočeni in otisnjeni žemlji, malo soli, eno jajce, malo drobno sesekljanega zelenega peteršilja, žlico raztopljenega sirovega masla in nekaj na drobne kosce zrezane slanine. Vse to dobro zmešaj. Napravi podolgovat hlebček, povaljaj ga v drobtinah in daj peči v kozo; pri tem pa po malem prilivaj juho ali pa samo vročo vodo. Peci, dokler ne postane lepo temno rumeno. Nazadnje zamešaj v sok malo moke, in ko moka zarumeni, dodaj sok od pol limone in po potrebi še malo zali j z vodo, da dobiš gostljato omako. Ko vse še enkrat prevre, zreži meso na tenke kose, zloži v skledo in polij po mesu s sokom. Zraven daš dušen riž in solato.
Dušen riž na laški način. 2 unči sirovega masla segrej in prepraži žlico drobno sesekljane čebule. Na čebulo stresi sko-
delico opranega in posušenega riža in ga praži toliko časa, da postane kakor steklen. Nato o-soli in zalij z dvema skodelicama vode ali juhe. Nato kozo pokrij in postavi v pečico, kjer naj se riž duši 20 minut. Ko je gotov, ga z vilicami previdno premešaj ter dodaj še dve unči sirovega masla in tri žlice naribanega sira. Maslo in Sir z vilicami zmešaj v riž.
 o-------------
Pogovor o ljubezni
Milka: “Da, ločitev krepi ljubezen.”
Anka: “To ti iz srca rada pritrdim. Od kar je moj mož odpotoval, ljubim Stan kota vsak dan bolj.”
BODOČE PRIREDITVE NAŠIH DRUŠTEV IN KLUBOV
IMENIK
([Classified Business-Directory]
SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV
Kates lor single Insertions in tliis column (two S pt. lines) 15c per week; in adiuuce for six months $!i.50; one year in advance #<».00. — Each additional line 6c.
| Milwaukee — West Allis
U------------— ——___________"	-1
Avto" garaže in gasolin
KOSHAK .LEO, 512 South 5tli Street. — Tel.: BRoadway 2255.
BERKO'S GARAGE, 426 South 6th St. Tel.: BRoadway 2660.
Bab
Babice (Midwife) in masaža
KRAPSHE MRS. THERESA M„ 1103 South 86th St. — Tel.: GR. 3310.
Briv'
Brivci
WODVARKA JOS., 713 So. 6th St. Tel.: ORchard 1084.
Cve
Cvetličarji
LoBNRjK JOHN, 935 W. National Ave. — Tel.: ORehard 3546.
SUBAN’S FLOWER SHOP, 1104 S. 11th Street. — Tel.: Mitchell 5537.
I - „ Čevljarji (čevlji po me-ri in popravila)
RIPPLE’S SHOE STORE, 629 West National Ave. - Tel.: Mitchell 4762.
Cist
Čistilnice oblek
VIADUCT Hat Shop, 3504 W. Nat’l Av. Tel.: OR. 6630 (also Shoe Shine).
Den
Dentist!
Dr. FRANTZ E. C„ 526 W. National Ave. — Tel.: ORchard 1370.
Dr. GUENTHER, E. O., 6227 W. Green-f««ld Ave. — Tel.: GReenfield 6553.
Dr. KLEE C. G., 805 S. 5th St. (Stumpf Bldg.), Room 305. — Tel.: MI. 4790.
Dry Goods trgovine
SCHI.OSAR’S Dry Goods, 5801—5805 w. National Ave. — GReenfield 4772
Dvor
Dvorane
HARMONY HALL (Fr. Crnkovič), 939 South 6th St. — T«h: OR. 36*1.
KRALJ F„ 6001 W. Madison St. - GR. 4670. Prodajamo pivo tudi na sodčke.
TAMŠE DVORANA. 739 West National Ave. — Tel.: ORchard 0917.
Foto
Fotografi
FRANK SKOK’S, STUDIO, 1333 So. ^6Hh St. — Tel.: GReenfield 0366
Foto-graverji (klišeji za slike)
NATIONAL ENGRAVIW~o7m"so 11 Street.j- Tel.: Mitchell 7710.
P ]a aPiano accordions 'J***« *-*** novi in rabljeni
ZAINER'S Accordion School, 1672 So. Muskego Ave. - Tel.: ORchard 6063. (Poučujejo štirje dobri učitelji.)
LIPOGLAVŠEK FLORENCE, 3601 W Burnham St. — Tel.: ORchard 5351.
Go' Gostilne in restavracije
ANDROJNA JOHN 1008 So. 44th 8L Tel.: ORuhard 6044.
21. maja (sobota). Domača zabava društva “Sestre Slovenije” št. 9 JPZS., v Kraljevi dvorani.
12. junija. — Društvo Sv. Janeza Ev. št. 65 KSI£J., piknik v Sagadinovem parku.
10. julija. — Piknik društva “V Slogi je moč” št. 13 JPZS.,
BEVEC A. (The Wagon Wheel Tavern), 1217 So. 62nd St. — Tel.: GR. 6310
BEVšEK FRANK, 183 South 2nd St — Tel.: MArquette 1873.
OHOKEL JOSEPH, 750 So. Water Street. — Tel.: ORchard 7149.
ERSTE ANTON, (Sunset Tavern). 7408 W. Walker St. — Tel.: GR. 2284
FRANGESH ANTON, 2012 So. Kinnic-lcinnic Ave. — Tel.: SHeridan 4204
GREGORCICH FRANK, 601 So. 6tb Street. — Tel.: BRoadway 4178.
HUDAJ MARY, 161 South ls,t Street. Tel.: BRoadway 4812.
IVANCHICH LOUIS, 625 So. 6th St. — Tel.: BRoadway 3143.
KAMBIČ MRS. MARY, 2023 So. Kin-nickinnic Ave., - Tel.: SHeridan 4032
v New Coeln parku na So. Howell Ave. pol milje južno od VV. Grange Ave.
17. julija. Društvo “Sloga” št. 1 JPZS., piknik s proslavo 30-Jetnice v Howard parku.
24. julija. Piknik org. Slov. Doma v Gazvoda parku.
24. julija. — Piknik društva “Združeni Slovani” št. 225 JSKJ., v Sagadinovem parku.
7. avgusta. Piknik društva ‘Lilija’ v Gazvodovem parku.
14. avgusta. Skupni piknik westalliških društvev v Koz-mutovem parku v korist Slov. Avditorija v West Allisu.
11. septembra. Proslava 25-letnice društva “Bratje Svobode” št, 7 JPZS. v Jefferson dvorani, N. 27th in W. Fond du Lac Ave.
1. oktobra (sobota). — Društva “Napredna Slovenka” št. 6 JPZS., domača zabava v S. S. Turn dvorani.
KOMAR ANTON, 1421-3 So. Barclay St. - OR. 6024. (Tudi sobe za saince.)
KOVAČIČ MATH in ANTONIJA, 600 So. 5th St. — Tel.: BRoadway 2581
KOZMUT WENZEL, Beloit Road. — Tel.: GReenfield 4113.
KOŽUH LOUIS, 814 South 6th Street — Teh: ORchard 0720.
RICHMAN’S CLOTHES, W. Wisconsin &■ N. 2nd St. — Tel.: MArquette 3837
Očalal (Optometristi)
DR. J. JANKOWSKI, 1015 Wesl Mitchell Street. — Tel.: Mitchell 7174. — Korektna očala. — Napenjanje oči povzroča glavobol
Odv
Odvetniki
ERMENC JOHN JR., 2954 S. Logan Av. Tel.: SHeridan 6709. — Urad: 411 E. Mason Street. — Tel.: DAly 2240.
CLOJEK FERDINAND A.,	5905	W.
National Ave. — Tel.:	GR.	1840
GLOYECK ALVIN JR., 805 S. 5th St. (Stumpf Bldg.). Tel.: MI 2707. Res.: So. 95th & W. Howard. - GR. 3396.
KRALJ ANTON (Village Club), 1675 So. 44th St. — Tel.: ORchard 0516
KRAŠE ANTON, 7327 W. Walker St! Tel.: GReenfield 3450.
LENKO JOHN, 929 South 6th St. — Tel.: ORchard 5927.
LEVAR JOE, 801 So. 2nd St. Tel.: OR. 9798. - “Old time” niilw. gostilničar.
MARN JOSEPH, 1101 So. 2nd St. — Tel.: ORchard 1918.
MAROLT JOSEPH, 813 South 1st Street. — Tel.: ORchard 5714.
M1KEK MRS. ANTOINETTE, 2061 N. 2i>th St. :— Tel.: Kil bourn 4042.
MORN JOHN, 5732 W. Mitchell Street, lei.: ORehard 1277.
NATLAČEN FRANK, 901 W. Bruce Street. — Tel.: ORchard 4808.
SAGADIN’S PARK (Park za piknike), 3800 W. Burnham St. Tel.: OR. 9469
SLUGA ROSIE (Silver Stripe Tavern), 3001 W. Walnut St. - Tel.: WE. 6049
TESHNER LEO, 2900 N. 12th Street. Tel.: COncord 3458.
TEVŽ JOHN, 317 So. Davidson Street. — Tel.: BRoadway 9021.
THE RIGHT PLACE, 211 So. 2nd St. — BR. 9117. — (Louis Cukjati, lastnik.)
TOMINŠEK IGNAC, 338 E. Bay St. — Tel.: SHeridan 4417.
TURCK MRS. SOPHIE, 6237 W. National Ave. — Tel.: GReenfield 9853
UDOVČ MATT, 3300 W. National Ave. — Tel.: ORchard 0445.
ZA1NER MIKE, 3300 W. Cameron Ave. Tel.: Hilltop 8050.
ZUREY FRANK, 3201 W. Hampton Ave. — Tel.; HUtop 9961.
/'1| Grocerije, mesnice in VllOC selenjava
BRATANIČ JOHN, 1030 So. 60th St. — Tel.: GReenfield 9810.
BUTCHER ANTON, 122 W. Mineral Street. — Tel.: Mitchell 4401.
FERICO MATH, 2312 So. K.K. Av. Tel. SH. 0180. - 1238 So. 16th St. Ml. 3615
ULOJEK FERD, 1231 So. 62nd St. Tel.: GReenfield 3743.
GNADER FRANK, 1100 South 11th Street. — Tel.: ORchard 0256.
KLAIč MARKO, 641 W. National Ave. — Tel.: ORchard 5717.
LIPOGLAVŠEK FRANK, 3601 West Burnham Street, Tel.: ORchard 5351
MUŠKATEVC CIRIL, 700 South 9th Street. — Tel.: ORchard 5077.
NOVAK’S FOOD MARKET, 607 So. 5th St. — Tel.: MArquette 4662.
NOVAK’S MARKET, 6301 W. National Ave. Tel.: GR. 2120. - Res.: GR. 1224
TERSKAN JOHN, 1217 So. 63rd St. — Tel.: GReenfield 9841.
LUCAS N. F„ 229 E. Wis. Ave. Tel.: DAly 1987. Res.: (7—8 zv.) 1314 So, 60th St. Tel.: GReenfield 3679.
SCHIMENZ MATH JR., 732 West Pierce Street. — Tel.: DAly 3284-
Opr’
Oprema za trgovine.
BADGER FIXTURE CO. (Fr. Simonz, Prop.), 331 W. Juneau Ave. BR. 5075
Plu
Plumberji
FRANgESCH VICTOR J., 1425 So. 33rd St. — Tel.: ORchard 5728.
FUZER PLUMBING & HEATING, 6406 W. Greenfield Ave. Tel. GR. 2787
ZAUl.KSUlLMh JOILN J., Cor. 47th & VV. iNat’l av. — Tel.: Mitchell 5481
Pogr
Pogrebniki
JELElw JOHN R„ 2316 W. Nat’l Ave. Tel.: Mitchell 6065 — MI. 3278
SCHAFF JOHN, 704 W. National Ave. — 2435 W. Vliet St. Tel.: WEst 8420. res.: 1029 N. 24th St.; tel.: WE. 6357
P oh
Pohištvo
HOTZ & MOHAUPT FURNITURE CO. 8.16 W. National Ave. - Tel.: MI. 3110
PRASSER FURNITURE CO., 838 W. National Ave. — Tel.: Mitchell 1661
Prem’ Premog in drva
CHAPMAN FRANK, 3647 South Logan Ave. — Teh, SHeridan 4950.
MRS. GORISHEK J. in SIN, 733 W. Virginia St. — Tel.: BRoadway 2879
NATIONAL COAL & SUPPLY CO.., 1911 So. 80th St. — Tel.: GR. 4380.
P. ORDANOFF, 1034 So. 5th St - Tel.: ORch. 8473; res - ORch. 7347-W.
Radio Popravila
KODRICH FRED, 1026*W?PRrce St -Tel.: OR. 4899-W - (član “Sloge”.)
Sadje
in zelenjava
NU WAY FOOD Market, 529 W. Nat’l Ave. — Tel.: ORchard 9650. — Kompletna zaloga sveže grocerije, sadja, zelenjave in mesa po nizkih cenah.
C _ J voda, pivo in mehke OOlia pijače
AREN Beverage Co., (Soda & Spring Water), 232 W. Bruce St.; MA. 1152
CRYSTAL SODA WATER CO., 617 W. Cherry St. — Tel.: MA. 0958.
SANITARY SODA WATER CO., 1430 So. 69th St. Tel.: GReenfield 3620.
WISCONSIN BOTTLING WORKS, 728 So. 7th St. — Tel.: Mitchell 7620
Sten
ski papir, okenska zagrinjala, barve
Ho
Hoteli
THE GROVE HOTEL (Fr. Sedmak), 616 So. 5th St. — Tel.: BR. -5947.
Keg
Kegljišča
MEDVED FRANK, 8328 W. Burleigh
Street. — Tel.: Hilltop 9717.
REMIC MARTIN, 814 So. 6th St Tel.: ORchard 8646.
SCHARTZ JOHN, 1400 So. 7th St Tel.: ORchard 7147.
Klep
Kleparji in inštalaterji “fumacev”
DEMSHAR A., 2040 So. 92nd St. Tel. GR. 2644. Furnaces Vacuum Cleaned
Kro Krojači (obleke po
meri in popravila)
iViLAKER VINKO, 2631 W. NaUonal Ave. — Tel.: ORchard 2294.
REZEL JOHN, 6026 W. NaUonal Ave. fot: GReenfield 1170.
Lek
Lekarne
BUDNEK BROS., 537 W. NaUonal Are. Tel.: ORchaid 1031—1036.
FAY DRUG CO., Cor. So. 5th & W. Nat l. Ave. — Tel.: OR. 2156—9964.
Mašinerija in kotli, rabljena in popravila
PETER R. LOGUE CO., 1828 W. Pierce St. — Tel.: ORchard 2343.
Strojne delavnice (Tool & Die Works)
MEDVED TOOL & DIE CO., 325 W. Florida St. — Tel.: MArquette 5896. (Tools, Dies, Jigs, Fixt, Spec. Mach.)
in drugi mlečni izdelki
Mleko
TIMM’S DAIRY, 3714 W. Burnham Street. — Tel.: ORchard 1679.
Obedov^ice (wr0*168)
J. W. SCHEETS & SONS, Inc., 701 W. National Ave. — Tel.: Mitchell 4433
T 0S2irTesarji in kontrakt.
BRUNK WM, F. & SON, 622 W. Wal-ker Street — Tel.: Mitchell 4460.
FIRST & KLAUS, 1101 So. 63rd Š'tT^ Tel.: GReenfield 5909.
PODKRIŽNIK GEORGE, 1208- South 62nri St. — Tel.: GReenfield 3743.
Urar" Urarji
in zlatarji
WELLSTEIN JOE A CO., 1116 West National Ave. — Tel. Mitchell 6653
Zavar°'v~““ in nota-
ERMENS FRANK S., 6227 W. Greenfield Ave., — Tel.: GReenfield 6158.
Zelez Železnina
WACAK ANTON, 738 W. National Av — Tal.: ORchard 0704.
Zganje vina in likerji
CITY LIQUOR DISTR., (Babich&K. she), 5833 W. Nat’l Ave. - Tel.: GI 4297-5510. (Distr. of Hiram Walkei
SHEBOYGAN
GO Gostilne in restavracij«
PLESEZ JOHN, 811 Indiana Ave. Tel.: 3348. (Poleg tudi trgov, z grocerijo.)
SUSHA JOE, 1036 Pennsylvania Ave — Tel.: 2503.
SUSHA’S TAVERN & ROOSEVELT PARK, 933 Indiana av. Tel. 348-2400
ZORKO LEO, 902 Indiana Avenue. — Tel.: 2574.
Ho
Hoteli
NATIONAL EAT SHOP, 614 W. National Ave. — Tel.: ORchard 3813.
obr Oblačiine trgovine
KRATCHNIK JOHN; 522 W. National Ave. — Tel.: ORchard 5076.
FALE FRANK, 836 Indiana Avenue. — Tel.: 94-W.
IvCStaV Restavracije
GOLDEN GATE COCKTAIL BAR, 930 Indiana Ave. Tel.: 4325 (M A Pavell)
I
PORT WASHINGTON
Go Gostilne in restavracij«
VOLOVLEK ANTON, 310 Franklin St — Telefon: 44S.