6ITATELJX! Prosimo, poglejte ni itevilk* poleg naslova za dan, ko V** ^ -očnina poteče. V teh časih ^ povišanja cen, potrebn-\ %> 6 sodelovanje. Skušajte t^ % lino vnaprej plačano. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, SlARCH 2, 1943 — TOREK, 2. MARCA, 1943 VOLUME Ii — LETNIK LL GLAS NARODA Usi slove-n slcih delavcesrv Ameriki _M B>tw< CI— Matter 8e»if»fc»r »tt, IMt rt the P—t Otflw a» Htm Xffc. M. I„ mašer Art mi Cmgnm «f Mart* M, 117». 1A NDLW V*C KOT 2 na dan dobivali • • • C 'GLAS NAHODA" PO POŠTI NARAVNOST NA DOM Omari! —SaU trn pcatalkm Pitajte, kah vas zaniha VELIKA TIMOSENKOVA ZMAGA Rusko vrhovno poveljstvo v posebnem poročilu naznanja novo veliko zimsko ofenzivo proti Umskem jezeru južno od Leningrada. — Poročilo pravi, da je armada maršala Simeona Timošenka zavzela Demijansk in nad 300 vasi ter pognala nemško armado v beg. V teh bojih je bilo ubitih in vjetih 11,000 Nemcev. — ~-------- 2RTVE NACIJSKEGA DIVJANJA PO EVROPI Medzavezniški informacijski urad Združenih narodov je naznanil, da je v devetih deželah, ki so jih zasedle oeiške armade, bilo vstreljenih, obešenih ali pa jih pomrlo v koncentracijskih taboriščih 3,400,000 ljudi. To število je bilo dognano po nemških poročilih. Poročilo mednarodnega informacijskega urada pa pravi, da je to število mnogo premajhno, kajti Nemci mnogokrat usmrtitve zatajijo in še posebno ne navajajo števila gestapovskih žrtev. Največ žrtev je imela Poljska, namreč 2,500,000, nato pa pridejo: Jugoslavija 744,000, Francija 24,000, Grška 18,000, Čehoslovaška 2,463, Holandska 2,200, Belgija 193, Norveška 140 in Luksenburška 129. Bombardiranje Berlina Kot naznanja berlinska radijska postaja, so angleški i bombniki v velikem številu napadi Berlin in povzročili mnogo požarov. pet oglasil in sporočil, da ljudje gasijo požare, da so napadalni aeraplani eksplodirali v zraku in da so bili njihovi ostanki najdeni na več krajih v predmestju in okolici Berlina. Iz zavezniških krogov ni prišlo nobeno poročilo o kakem napadu na Berlinu, toda nemške radijske postaje so molčale, kakor tndi postaje v Calaisu, Parizu in na Danskem. Zadnji napad pred sedanjim napadom na Berlin je bil 30. januarja in je tedaj prekinil ob-hajanje desete obletnice nacij-3ke vlade. Zadnjih šest dni angleški in ameriški 'bombniki vsakdan napadajo nemške kraje in samo v nedeljo so vrgli nad 1000 ton 'bonih Hi St. Nazaire, kjer se nahaja največja postojanka nemških podmornic. Nemški radio spravi, da je bilo izstreljenih "mnogo" angleških aer»planov tpri napadu na Berlin. Radio dalje p m vi, da so protizračni topovi odvrnili napad in da iz vojaškega stališča napad ni bil uspešen. Berlinski radio je sinoči nenadoma obmolknil, kar,pomeni, da po bili itfd mestom sovražni bombniki; pozneje pa se je zo- NEW YORK SPREJEL MADAMO CHIANG New York, 1. marca. — Danes. je uradno dospela v New York nradama Chiang Kai-shek in je bila sprejeta s tolikim navdušenjem in prisrčnostjo, kakor malokateri visoki gost, ki je kdaj posetil velemeiropolo. Madam Ohim*^- je bik* sicer tako izmučena, ko je prišel čas urwdnegp sprejema na stopnicah mestne hiše, da je skoro o-modlela, a si je kmalu spet o-pomogla in je spričo prisrčnega sprejema, 'ki ga je bila deležna od strani Newyorcanov vztrajalaf da izvede svoj dnevni pro^nam, ki je vključeval obisk Ohinatowna v New Yor-ku. Župan LaOuardia in njegova žena, sta sprejela Mme Oh rang na postpji, a zunaj odmerjenega in močno zavarovanega prostora je čakalo nanjo tndi kakih 14 tisoč ljudi, ki so ji je delali tople ovacije, ko je stopila ' iz dvigala in šle v spremstvu župana in soprog« v čakajoči avto, ki jo je odpeljal v hotel Waldorf-Astoria. M.ed potjo so povsod čakali na njen avto tisoči gledalcev, ki so jo hoteli vsaj 3a hip videti in pozdraviti. Ona je bila nad tem prisrčnim sprejemom zelo ginjena in ji je bilo žal, da je zdravstveno se tako šrbka, da ne more vzdržati težkega napora pozdravljanja in sprejemanja večjih delegacij. Uradnega, mestnega sprejema pri mestni hiši Se je "udeležilo toliko ljudi, da ni bilo nikjer praznega prostorčka, dasi je precej prostora okrog mestne hiše, katero obdaja park. V Ohinatownu pa so čistili in krasili ulice rn poslopja ter hiše že teden pred prihodom ma-dame in ko je daneč prišla u-radno tja, jo je pričakovalo na ulicaih okrog 50 tisoč gledalcev. Igrate so godbe in je sploh vse izgledalo praznično in veselo. Na stopnicah mestne hiše je Mme. Ohiamg napravila kratek n pomemben govor potem, ko je bila po županu La Guardia imenovana za Častno meščanko mesta New Yorka. žav, ter da je prepeljano v Španijo na španskih ladjah. Poleg tega pa so ti krogi tudi zatrdili, dia se zelo pazi, da to olje ne pride v "rolke osiš&nikom, ampak da se porablja zgolj za civilne potrebe Španije. JAPONCI NA POTI NA NOVO GrUINEJO •Glavni stan generala MacAr-thurja v Avstraliji naznanja, da so zavezniški poizvedovalni aeraplani zapazili 14 japonskih ladij, med njimi tudi nekaj bojnih ladij, ki plujejo proti Novi Gui-neji. ponski konvoj zapadno od New Britain, velikega otoka severno od Nove Ouineje. ''Naši aeraplani so pripravljeni napasti, ako bo vreme dovoljevalo," je naznanil general MjacArtUima*. MAJNERJI IZGUBLJENI Vse upanje je izgubljeno, da bi še bilo pri življenju 69 maj-nerjev, ki so zakopani v Smith CobI Mine rovu v Bearcreek, Moiit., kjer je eksplozija v soboto porušila rov. Sorodniki zasutih rudarjev neprestano stoje pri rovu. Pet trupel so-spravili iz rova. Kavna tel j rudarske družbe J "William Romek je rekel, da so v rov postavili veliko zračno veternieo, da vleče iz rova strupene pline. Franco dobiva 400,000 sodov olja dnevno Washington, 27. fob. — Obelodanjen je dejstva, dobiva general Franco velike množine olja od te strani Atlantika, je vzbudilo v kongresu mešano reakcijo. Nekateri kongresniki in senatorji so takoj za vpil i, da stvar smrdi po "tapizanju", dočim so drugi bili mnenja, da je potrebno storiti vse, kar je mogoče, samo da se drži Španijo na stran zaveznikov. (Kakor j" r>oro«al Associated Press, je senator Russel (dem. Ga.) dejal, da se naj zadevo preišče potom kongresne investigacije, senator Wheeler (dem. Mont.) je pa izrazil u-panje, "da se "to olje ne izteka v Hitlerjeve roke.") Obelodanjenje vse stvari je prišlo, ko je ameriški poslanik Carlton J. H. Haves izjavil tekom svojega govora v Barceloni, da dobiva zdaj Španija povprečno večjo množino ameriškega petroleja nego je določenega za porabo v ameriških državah ob Atlantiku. Uradni krogi so brž izjavili in pojasnili, da prihaja omenjeni petrolej iz Nizozemske Z'a--padne Indije in ne iz Zdr. dr- Nemška ofenziva na Hrvaškem ONA poroča »z Londona: — Nemško vojaško poveljstvo je prevzelo upravo vse Hrvaške, vključno predelov, ki so bili do-zdaj pod italijanskim nadzorstvom. Prišlo je do tega kljub zmagoslavnimi oznamilom ''odločilni zmag" nad uporniškimi si- «"-ajo poročila iz osiščnih virov. Zadnja vest je prišla iz Ma-S džarske, trdeč, da je bilo ubitih 5000 upornikov v teku 14 dni in da je bilo več skupinskih poveljnikov ustreljenih. Znano je tudi, da je bUo mesto Bosanska Krapa, katero je osišče zasedlo pred par dnevi, do M porušeno z bombardiranjem iz zraka, predno je fašistom u-spelo, da proderejo v mestno sredino. Nemci trde, da je ozemlje med rekama Una in Sana očiščeno, priznavajo pa istočasno, da so se partizani umlaknili na gorske grebene, ki dominirajo vso okolico. Močne nemške vojaške sile prodirajo v dolini Drine in so Fe prebile že naprej od mesta Loznica. Z JUGOSLOVANSKE FRONTE Istanbul, 27. feb. — Nemške čete, ojaČene po tančnih oddelkih, ki so na čelu napadalnih Pil, so prisilile Mihajlovičeve četnike na umik med rekama Una in Sava. Novodošla nemška divizija Princ Evgen, podpirana po strmoglavcih in nia-| Hh tankih, je menda potisnila si4>ske patrijote nazaj v gore [tekom več zaporednih hudih napadov, kakor se glase poro-, čila iz Istanbula. 1 HrvaŠke ustaške sile Ante Paveliča so z vsakim dnem bolj vznemirjene, zlasti odkar so pred kratkim -slovenski patrijo-tje prizadeli fašističnim usta-škim formacijam poraze. J Moskva, 28. feb. — Moskovski radio je podal danes vest,1 da so jugoslovanski gnerilci napredovali na železniški črti Mo-star-Sarajevo. ter da so razbili več italijanskih garnizij od katerih so pobili 800 mož, 960 pa so jih zajeli. {Zajeli so tudi lep plen in si-cer šestnajist tankov, topov, 16 zakopnih topov, 216 strojnic in ročnih strojnic, 10 tisoč ročnih granat, ter milijon in pol nabojev. Jugoslovani zavzeli Konjice Reuterjevo poročilo iz Carigrada z dne 24; fdbruarja naznanja, da so jugoslovanski patrioti zasedli mesto Konjice; glasom vestj, ki so danes prispele sem, je mesto padlo šele po Krditih bojih z nemško posadko. Patriotom je ijwna^alo domače .muslimansko prJki. ki je bil ranjen na Salomo-! novih otokih, prosi newvorskega župana La Gaiartlio, da }k> svioji moči kar največ ixm^aga v kampanji tax nabiranje newyorske kvxrte $12,1)20,700 za Ameriški Rdeči križ. > V ledini je Oolbv M. d^ter. prodisedniik kampanje za . Rdeči križ. Poseibcio /poročilo, ki je bilo prvo po več kot enem tednu, na znanja, da so Rusi na zamrznjenih poljanah severne fronte o-evobodvli nad 900 kvudratnHi milj iai da je bila nemška obrambna črta, ki so jo gradili 17 mesecev, popolnoma razbita. Rosi so pred dvema tednoaira pričeli svoje prodiranje od Val-dajslcega'ipogorjb proti širokim planjavam ob Umskem jezeru ter so napredovali kakih 50 milj. Porodilo pravi, da se je ofenzi-va sprožila ob bregovih Seller jezera, okoli 25 milj jogoN-zho-dno od Demi janaka. Med mesti, ki so bila zavzeta, sta tudi Za-lučije in Liokova. Denijansk se nahaja v Val-dajskem pogorju, 48 milj ju- -govahodmo od Staraje Ruse., Nemška 16. armada, ki je bila kot pravijo Rtasi, pognana v beg, je bila več mesecev obkoljena v okolici iStaraje Ruse, pa je slednjič izpadla iz zasede. Demijansk je bil smttšče ^Jttfoiji J■frgggC W-celf vjpete močnSTutrdb med jezerom in "Len ingra d -Moskva železnico. Uničenje te velike utrdbe bo o-mogočilo Rusom, da bodo mogli sedaj prodirati proti Estoniji in Fincem zalivu. S tem pa bodo trdi Finsko izločili iz vojne. 'Nižje im jjugu pa Nemci se vodno napadajo v Donecevem bazenu, toda Rusi so vse napade odbili in vechio bolj zožujejo jekleni dbroc okoli nemške armade na .Kavkazu. Jugozapadno od Vorošilov-grada je biVo ubitih 200 Nem-rev, znpadno od Rostov a pa so Rusi osvobodili več močno utrjenih krajer. Ob reki Kiiban na Ka%-kazu so Rusi ubili 800 Nemcev, ko so zavzeli več ob-1 ljudenih krajev. V D one cevem bazenu s o Nemci s svojimi tanki nekoliko zadržali rusko prodiranje, za-padno od Harkova in Kurskfe pa Rusi napredujejo. Na južni fronti se taja sneg in nastalo je debelo blato, vsled česar so se boji pomaknili bolj proti severu, kjer je zemlja še zmrznjena. Ko so Rusi pred šestimi te-d n i z zavzetjem trdnjave Bchluesselburg osvobodili Leningrad, je bilo hne maršala Timošenka zadnjikrat omenjeno, pozneje pa je nemški radio naznanil, da se Timošenko nahaja v Londonu in zopet v Wa-©hingtonu. NEMCI ZOPET NAPRE DOVALI V TUNIZIJI Angleški bombniki in tanki so vstavili Nemce, ki so se skušali polastiti Beje ter priti v bok angleškim postojankam o-koli iMedžetz-el-Baba. Bitka se je bila od zjutraj do večera in so bili slednjič Nemci potisnjeni naenj. Razbitih je bilo 25 so sovražnfh tankov in 900 Nemcev vjetžh. Nemci so napadli z desetimi tanki rn so spočetka napredovali tri milje, Churchill tanki pa so vstavili nemške tanke Poroča Jugoslav Information Center, New Tork Iz Jugoslavije -6LAB WABODA" - Wwr I«fc "GLAS NARODA" OwMd ud PoMUai hr WfT—mlr Fitfiiiailnf fhry»T- (A Corporation) fiMk lakMr. Knctat; Ifntc Bašm, Imnnr; Joseph Lapiba, 8m. Ptea of Mmi WBffl J SOND* In 8T4flfP8 KUPUJTE^ Bi VIT MM razglednim Pile Abba F. Snu Svobodni In nesvobodnlTraricotf zeiierja vsakega mornarja iz Zgoraj omenjenih tedij, iki bi se prfdružH de Gartlu. Ameriške vladne oblasti so sicer doadaj oklevale ju niso §e podpisale te pqgodbe, ali dakarski pristaši Vichy-ja so vkljdh temu s tem stralalom vplivali na mornarje, da se na so ujplala v de Gaulove vršite. Mornarji ne sodijo svojih častnikov ipo tem, kar govorijo javno sedaj, ampak po njih dve-inpolletni neaktivnosti v Dakar-ju, katero so &i satoi omislili in , tekom katerega časa so gojili ,wmt3stvo do Amglije in Amerike — ko pa je prišlo do dogovora med Darlanom in Američani so seveda spremenil] na zunaj svoje stališče. Rekrutiranje Framcozov v Zdr. državah se zdaj vrši za mornarico podadmljf la F«nar-da in za oete generala Girauda, .toda dbenem je '4Borbenim 1 Francozom )še vedno dp voljeno sprejemati prostovoljcev svoie - vrste. Vzlic dejstvu pa^ da je sent;ment moštva na ladji Ri- v dhe^eu, ki se nafeja v ne~vvyor-1 ški luki, pretežuio za n Bostonu «0 zve-_tdelj od njih, da so častniki, ki . danes dajejo izjave proti osi-_ fču, dali vkleniti v spone število j mož zato, ker so peli Marsalje-.'bo, francosfao narodno Jh'mno, 1 dfe s tem dajo duška svoji ] dosti Tiad ameriško zmago v L Severni Afriki. Drugi dan po . tistem dogodku pa so odstranili z lad-ie 30 mornarjev, kateri _ niso njihovi tovariši več videli _ in so zato zaključili, da «0 ftm-l te odvedli zato, ker so bili od r vseh najbolj nadbražem- Ko je m«štvo zopet pelo - Maršal jezo ab času, ko so v 1 Toailonu francoski mornarji 1 pogrernili ladje, da bi jih t>ako " ne dobil v pest Hitler, so -mora-" K mornarji vljudno nagovoriti '» nekatere častnike, naj se odkri-& j jejo. kakor je to običajno in ' trraduo v francoski armtadi in mornarici. Vojni poročevalec lista New j; York Post je te dni podal zanimivo x>oročito v zvezi s prihodom nekaterih francoskih bojnih ladij v ameriška pristanišča. KJafcor piše on, so bili francoski mornarji na ladij Richelieu, katera je izdaj v popravilu v newyorski Inki, posvtarjeni, naj &e nikar ne dražijo z ameriškimi delavci in t de Gaulisti. Večina mornarjev pa bi najraje vstopilo v de Oaiilove vr&te. jC'astojiiki, kakor podadiniraj Raymond Fenard, ki je izdal pretekli tedten krepfco zvenečo | propagandno izjavo, ko je bilo ofbdolod&rtjeno, da se fr^nccfeke bojne ladje nahajajo v ameriških pristanih, javno govorijo, da so zdaj pripravljeni se boriti na vsej Črti proti osišču, toda privatno pa msaogo med njimi obožujejp osiseni red. Ko so ti dvoofcwaeni častniki spoznali, da se moštvo njih ladij ne strinja z njih otboževa-njem totalitarske vlade, ampak bi radi videli obnovitev Tretje repoWike, *o -jsodvzeli izredne korake, da preprečijo moštvu r>os£w2k pristop k "Borbenim Francozom" i»w««r«3ft de Gan-la Osnovali so nekakšno pogo-r«(bo. potom katere bi Zdr. države sporazumno z bivšimi vichv-skimi pristaši proglasile za de- IZJAVA. Izvrševal«) ocfbor Slovenskega amerikamskvga narodnega sveta je na svoji seji dne 27. februarja t. L razpravljal o re-signaciji tajnika Rev. K. Za-bra^ska in je prišel do sledečega sklepa: Ker. tajnik, daisi j? bil naproxen, da bi ostal, ni bil navzoč, ko je zadeva prišla na dnevni red; ker odbor vsled tega ni posanal in ni mogel' oceniti razlogov, ki so napotili tajnika na njegov korak; ker misli odbor, da so vsi odborniki ■sprejeli svoje mandate od Slovenskega narodnega kongresa, ki je s svojimi sklepi začital I pet SANSu, pa bi zaradi tega I vsak član odbora moral vztrajati na sprejetem mandatu, razen če bi to spravilo zelo tehtne interese kot na primer, od-bornikovo zdravje v nevarnost (in ker polaga izvrševalni odbor največjo važnost,na ohranitev na kongresu doseženega sporazuma in na solidarno delo za rešitev v njegovem obstanku ugfločenega slovenskega naroda in njegovo erečnr-jšo bodočnost, skilepa izvrševalni odbor, da ne more sprejeti resignacaje tajnika Rev. K. Zakrajaika. Efcbiii Kristan, preds. ne boste nosili na naše dvorj-S5e. iZačne se po navadi z malim in potem postane večje in večje in končno grozi in. preti, ko vse nič ne pomaga, s» uprime tkte-ga, za kar mu še nikdar nič ni bilo in mu ni sedaj, ter mu ni-' Udar ne bo, samo da doseže svoje, Toda glave se bistrijo in spoenavajo pomote; skoro gotovo v povojnem sveto me bodo lezli vsi gres&iki pod pla-jSSe, da jih krijejo, kxxt koliba na polju krijje kinečke delavce, ko ae vlije ploha. Čie se ne mo-tiim, jim bodo rekli: "stoj na svojih nogah brat, in ne obešaj se name, kot ei stal prej in drži «e od mene, toliko časa, da daš odgovor na vpraSanje, ki ti ga 1 stavi tvoj sodržavljan in pridi potesa, ko boš voljan ž*eefci < med ljudmi kot človek, ne pa kot lisjak!" Ignac Mnsich. Brooklyn, N. V. VAGOVOR D£R. KUHARJA. ^ HJSC.) — V teku ladio odr daje v slovenščini, je dr. Kuhar katoliški duhovnik in jugoelo-1 vanski podanik 'pri poljski^ • vladi v Londonu, naslovil So- !W«bi v domovini važen gs>. vor, katerega radi atmcefemih priiik ne moremo podati v točnem besedilu; prinašamo s tem f .pridrškom, kar «mo zabeležili. | t V prvem delu svojega govo-. ra poroča dr. Kuhar o delega-Jciji Slovenskega Narodnega Odibora, ki je izrodila podtaj-Iniku Združenih dižav v Wa&h-»ingtonu, Sumner Wellesu, cb-.jšireu in obilno dokumentiran t j memorandum o odporu in trp-ljenju slovenskega naroda, ter zahtevo o združitvi vseh Slo-~ vencev v Jugoslaviji. Govor-j nik omenja, da je delegacijo vodil Ianub Adamič is povdar-^ ja, da je državni podtajnik v svojem odgovoru izjavil, da mu % grobna usoda Slovencev znana v v*eh podrobnostih, da po-t 11a in ceni njihovo borbo ter . da je obveščen o naših obmejnih problemih: obl jubil je pod-^ poro in poraoČ Amerike. o' D^". Kuhar se zahvaljuje a-merici m Slovencem za uapeš-s, no obvešeevanje amerWte iav-v nosti o kriSevi - poti našesra i naroda in za uspešno tolmsače- (Naloga državnikov Je danaa n zelo težka. -Kri teče na vseh1 s koncih in krajih, grenkoba se zajeda glo(bje in gtofbje. Trp- ij Ijepje^ natra^gtea vsepovsod in i na^jsaefi pa nneuda v našem* roj- r stnem kraju. Lakota žene v g pogin na milijone ljudi; rev-'l nejai posftajajo revnejši in smut, i zanje na bogatem poj ju svojo« žetev j kljub temu, pa upajo za- i jeti iz te strašne fsmešnjaVe f boljši svet. Da, upajo ga -za- t jeti in prepričani eo, da ga bo- i do zajeli; vsaj maogia je tako x prepričanih in dmgi zopet ni- 1 so tako. Poslednjim ni za tak t , svet; preveč omejen svet, tak, 5 v katerem bi morali popustiti;' č vsaj do gotove mere. Kopre- * na krije in takega sveta < nobeden noče; namreč takega « sveta, (ki bi posam ezai ike ome- (j ? jeval v početjih, ki v velikih, 1 , »lučajih re& nosijo dobiček, am- 1 , pak tudi gorje, in to zadnje v - veTiko večji meri. . Sveta, ki bi bil vsaj delno * pravičen nižjim, posebno v krajih, kjer je pravica zelo velika 1 tujka, si ne morejo predstav-i ■ ljati. Trdi s?, da bi .se znižal " I življenjski standard v krajih,; ( j kjer je višji, da pa bi se zvišal - tam, kjer je prenizek, je pe 1 gorostasnost po njih mnenju. - Naibolj prijetno bi bilo za »0-1 tiove kroge, da vse ostane tako, j t da. bodo oni pokomandirali po] . cvaje m na lasten način, da j5 j berač ostane berač, ki ga je e ^ najlažje izkoriščati, ker nobe-| I na stvar ni tako učinkovita, da . j ce zariba T>ofecr&čino dosti glo-. boko pod božo, da bo kaj za-, ,l-'irlo. Gotovim liudem ne gre, j v afavo. zakaj nas bi se po«ku-| Uilo malo izenačiti smernice, e Vatere zaaeno človeštvo v boi-j q ^anie vpeVih dvajset let in| u puščajo za sebej toliko goria. Oni trdijo, da bo vsaka po- ( skušnja nemogoča, ker svet je ' tak, da ima evoje vo&ove, ki "bodo s svojo požrešnoetjo uni-s-jčfH vse. pa naj se pc«tavi kar v hoče. Db, ima jih, toda dlaka b -e iim bo poiegla in bodo mo-'flli T?o=tati bolj drugim polo Aobrti. "Vseoovpod so, in znali ► so si dobiti zaf35to. izkoristiti n vse v svoj prid, toda mih doba 1- se blrža koncu, ker tam, kjer so imeli zeslotnfbo. tam, kjer so s -^e pkrivaM za nlasSe, 90 ae ria-u ^ nreoej izostrile in n&jtaž, __ bedo enkrat povedani v fprifpmstiih besedah, da smeti ^ NEVERJETNO — PA VENDAR BES * ] Ze več mesecev nam je bilo znano, da gredo velike aaloge : različnega blaga v Španijo. Pripovedovali so to razni mornarji, fi ki so 'bili na parnikib, ki so 2 a meriških pristanišč vozili na ] ^pjtasko, toda tega nismo sapieli v sedanjem časoi objaviti za- ' radi cenzure. V petek ,p»a je bilo skoro v vseh ameriških listih to potrjeno in tako smemo tudi mi o tem poročati javnosti. Poročilo pravi, da Španija dobiva iz Združenih držav in . drugih ameriških republik velikanske zaloge petroleja, kemikalij, živeža in drugega Ihlaiga, ki je nedblbo potrebno v naši de- J želi in za naše armade, ki $0 raoritreaeoie po celem svetu. _ J Ameriški poslanik Hayes je v Barceloni rekel, da so te zaloge in Še zlasti zaloge potrpjeja m španskem tako velike, da 1 .ride na vsakega prebivalca mnogo več petroleja kot pa v vflhod-nih državah Združenih držav. In k»ko je mogoče opravičiti to politiko Združenih državt Ali general Francisco Franco ni podropnik Adolfa Hitlerja, kateremu mora biti hvaležen za svoje sedanje stališče f Ali nogooe Franco ne zalaga Hitlerjeve armade? Ali se Franco ne, zavzema & zmago osošča nad demokracijami! Ali nieo Franco-j vi agenti vodili podtalno fašistično propagando po ameriških la-1 tinskih repdblikahf Ali ni Framoo poslal v Maroko svojih naj-, 1 oljnih čet, da vsak lahko vdarijo v hrbet Amerikancem,, ako bo mislil, da bo zmagali Na vsa ta vprašanja je Baoio en odgovor: da! In ravno to je ono, na k»r se sklicuje ameriška vlada, ki se izgovarja, da na Špansko zato dovoljuje pošiljati petrolej in drage važne potrebščine, da si zagotovi njeno prijateljstvo, naklonjenost in nevtralnost. In ca to prijlateljstvo in nevtralnost plačajo Združene države Španski a 400,000 sodi petroleja na dani Oetudi pravi poslanik Hayes, da je to politika "dobre sosede", vendar si more vsaki misliti, da petrolej in drugo blago v veliki meri dobiva od Španske največji sovražnik Združenih držav. Toda poleg tega ima general Franco v svoji oblasti še celo Š|mnsko, f^paneki Maroko in Balearske otoke, ki so posebno velike strateške važnosti. In v Španski, na Balearskih otokih in v Maroku je mnogo nemških 4'turistov". Močna nemška armada se tudi nahaja v Franciji ob meji Sjpamske. Vsekako je zelo čudno, da Amerilaa plačuje tako visoko ceno za špansko nevtralnost. Najbrže zato, da pridobi na času skupno s svojimi zaveznicami in loči general« Franca od njegovih zaveznikov Hitlerja in Mussolinija, kadar pride za to n-goden čas. Te pol tike ne moremo razumeti, kakor je politika ypdoh pogosto nerazumljiva. KO SE BLIŽA POMLAD Vsakdo po dolgi zimi komaj čeka pomladi. Letos vsakdo, ki gleda v prihajajočo pomlad, v prvi vrsti misli na bojišče, radoveden, kiko ae bodo armade preganjale in kako se bodo razvijali boji. ' • . V svoji zimski ofenzivi je Rusija dokazala svetu, d« nemška armada ni nepremagljiva, obenem pa je tudi Nemčija poka. zala, da je še silno močna i® bodo imeli zavezniki ae mnogo truda, d« jo premagajo. i iflgt** £0 dose daj okoli 4,000,-000 vojakov m čast- nikov, ubitih, vjetih in stalno pohabljenih, pa še vedno je nemška aronadb ««§0 modna. V prvi svetovni vojni je NemSja oborožila 18^000,000 vojakov, v sedanji vojni na vsak načfci še mnogo v«č, in nri vsefr velikih »gobah ima sedaj na bojiščih Se vedno okoli S,000,00 vojakov. Za pomladansko ofenzivo iirta Nemčija baje pripravljenih 510 do 906 divačj, proti katerim morejo »veznlki postaviti 395 do «06 divizij. Pri trn ima Nemčija primeroma kratko pot za zalaganj« armad, medtem ko morajo jzpvezniki prevažati vojaštvo inV»ini material čez oceane, s čem»T so zaradi oeiSrih podmornic zvezane velike izgube. Obe stranki napenjate vse svoje sile, da se pripravite da gigantski boj. In letošnja pomlad bo videla največje bilke sedanje vojne. ............... VESTF KOMU POMAGATE. AKO PRISPEVATE ZA ~ u. s. o. Najboljši prijatelj v nearečt vin je; SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA BRATSKA. DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema nožke in ienake v letih od 16. do 50. io otroke do ) 6. leta starosti. vBP ČLANSTVO: 60,000 PREMOŽENJE: $ J 0,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan' 2657-59 S. Lawndale Ave,, Chicago, 03. §1 THE NEW. ENCYCLOPEDIA of | ^ MACHINE SHOP PRACTICE g 2 SpUal «—i whmt m Stow 5 CQ . «f TeefanoUsy « U|MW ^ O George W. Barnwell N Podlago za aeha- f ^fl^HBH nično snanje A O vmmmfc- ^H Bra morete dobiti fl to 7 knjigo. Ta veUka r ^ knjiga popiroje^in 2 ^ mora znati naj- £/> ^ f|ibo raakega atro- ftj n XS <*°aSe to j*" fNe glede na U, aU ste M« fristaft, Warn be It *mMt» «eio korirtna in mnoga Tredna. NABS^gTE JQ 1UNESI C ■ S LOVEN IC PUBLISHING COMPANY tu WES9 wh arrams jot eokk qn ■GLAS NAKOPA" — Hwr ¥«t ; .- ■VB . . Kratica Dnevna Zgodba IVAN GAMBLES:" ^ ' = KOSTANJ POSEBNE SORTE 'mislili, da so žte zdavnaj mrtvi; prišli iso v irhastih hlačah in v žametnih telovnikih s tisočeri-jmi gumbi, nekdo je imel lase povazane v Čop, gosposka pentlja »e mu je ©prehajala po plečih. j Vse nedaleč kostanja je bila zemlja razkopana in razo rana' za najmanj pol sežnja na jg&o-j boko. Med mogočnimi koreni-1 nami, ki so se vile in bahale' brezkončno na vse strani, so se kopičile same človeškejobanje ;— tiste jame, «v katerih so bile nekdaj oči, so bile polne prsti I in blata; iz nekaterih je vzklila trarva kar čez nioč Druge kosti so bile vtsekiižeun razmetane, itako da bi nJhče ne mogel, razlbfstriti, h kateri lobanji sodijo. Objemala se je rama z gležnjem Teh belih, mirnih, od prsti in črvov oskrunjenih reči pa je bii!b toliko, da se jih ni dalo prešteti. Ce bi kopali še nagbftxAo, bi morda raz-igrnili tako pokopališč?, da gaj na svetn še ni bila . 1 Stali so bledi, noben jezik ni zinil. . | Ali ko so šli in ko so bili že daleč, je rekel tisti mož s eo-r>om in pentPjo: "Ždaj se je izkazalo, odkod ta moč, ta'ljubetzen in ta mladost!" } Oj prijatelji, ljubi moji, to nam bodo še cveteli kostanji! SONART REKORDI * Lepe Melodij«! ft*. MJ71—Xa Marijan^e. polk? Kje *© ninj«> rnžW VUrKStu Metki—pnlka . Doqaesne Dulvenslt} » Umharica orkester i, At. M575—TwmInk« i*.Ika pTnnlnonh-—vnWVA J^rrv Knftrtv.šek lo orfcenter " Za roz. cenik In pluV se ohrnifp na: J9RN MAKSKU. j IPf.. 4*3 W. SL. N>w York - »vetlih kapljali rosila ljubezen*'i r Prinosnal je starec ob berglji;» l ko ga je absenčil kostanj, mu . je v krvi zapela mladost. . ! j: i Nekoč se je sanjalo babnici, j > enooki Marjeti, da leze po tem > čudežnem kostanju zlat hrošč . Leze od tal, po deblu, na to ve- i s jo, na drugo; in malhoma je bi-' l lo blatih broščev toliko, da je . bilo »koraj listov premalo; na . vsakem se je solnČil po en ee-j kin. -Tedaj pa se je zgodilo, da s, se je na občiu teb listov po »e-. rodnosti spotaknil zlati brošč j ter se zvrnil Mai jeti naravnost j . v naročje. Zbegan je šepal pre-' t loo trdbuha, č.z prsi; nazadnje se je napotil poraz vodenih ce-.'stah vratu, čez strme klance L čeljusti in mimo globeli usten i naravnost do nosu. Tam je po- > gledal v črno jamo in »i ni upal •naprej. Zato si je skrbljivo «- . gledal noge, da hi si jib po-. pravi! in zravnal Med tem o-[ pravilom pa je v svoji nemar-; nosti zadel ob veliko črno koci-j ( no. In je -strmela iz jami?. Ta-krat je Marjeta kihnila in «e je . vzdramila. Zlatega hrošča ni i bilo več nikoli in nikjer. > iKo se je vzd minila bab niča > Marjeta, je premislila svoje sanje. Dognala je brez težave, - kaj da pomenijo; saj tabo bi - storil vsakdo med nami. . j Se preden je v Dravljah uda-, rila ura polnoči, -se je napotila, - kamor je bilo treba • rovnico in ? motiko je vzela s seboj. S to . rovnivo in s to motiko je kiopa-t la pod kostanjem, kopala. Bog i se usmili, do ranega jutra. e Marjeta je rtrme izpregledala, zavpila je na ves plats, rovnico i in motiko je popustila kar tam. 1 bežala je brez sape in brez pa-„ imeti. Kričala je hujše od sove; - tako je pribe^ia in prikričala "> prav do vasi. j ".Toj, ljudie botžji! Joj, pre-' i joi!" 1 'Sli so e-l-dat vsi. moški, žen- - s Ve in o£-x>ca. Tudi nek« i ta-F kih je bilo vmes, o katerih «o Ztunaj mesta, že daleč od prahu in od ljudi je živel kostanj v zeleni samoti. Hodili so ga gLdal, kajti bil je oudo svojega plemena. Vsibrstebo mu je pop je že zgodaj v maicn, ko -so bile veje drugih konatanjev še otrple, mrzle in gole. V aprilu se je okošatil na bogato s sončnim listjem, prve dni maja pa je že v svoji razkošni rado-darnosti trosili! belo cvetje vse-naokoTi. Trosil je, trosil, poj šilja-1 svoje w-etle metulje z vsakim vetrom in na vse strani, pa vendar so potrosili prej v«i drugi, ki so se bili vzdra-mili kasneje od njega, junaka med njimi Jeseni, ko so tovariši omago-vali, Iko se jih je že lotevala dremaviea in so spu'5čali sadje iz trepetajočih rok, se on še zmenil ni za sever in mraz. Nje-ffoft'o listje je ostal© temaoee-leiio in košato, sumek> je v vetru, ali to Šumenje nikoli ni bilo podcfhno mrtvaški pesmi; veje so »e pripogžbale globoko, čas!,h prav do «tal, aH zravnale so '-e koj močno in veselo. Kadar je stre« 1 junaka mraz, da se je »krčil in stisnil vase, je po dnrsrod že smilo na tleh rumeno in riasto listje. . Njegova an rt ni bila žalostna. Junak teže utrujen v travo, ko drugi vsi že zdavnaj «p, tihi in biedi; brez diha, mrtvecem podobni. On za dremlje poln zaupanja, da m vzdrami, še preden zašije zarja. Za- ape globoko, nasmehne se v Banjah — veje v^ztr? pečejo, se zleknejo, sneg se tiho usuje z TI i?h. . Kdor je zdai sedel pod ti«»tim kostanjem, je bH mlad Prišel je poln skrbi in hudih misli, šfl je z vedrim obrazom, veselo vriska Soč. "Zaljubi jenei so trm luibili holi^riiireao in boftj zve«ta, netro jtnd parnim boži i m solneem. Vsn-k edrni li^t ie bil znampnie moči. dab^ate in vero, od v«akeaa Minejee v VA2NO ZA NAROČNIK F Pol«c uitlflfi raifUnu •!<■ Maj mate platem' stroAilao Pr»# fcfirttk« fiomm mrnmr. 4tmm tet tretji v* teta Ua aav alte .Dapotretoa^c* dela lo »trafiko* T« prvlab, 4« ikmtote oaročni •o praToteano poravnati PoMJIte unWao aararocat MM an Je *a frtatejrr Mtau Crtipalfce * Vata* fcvaja «U f ton— te« uiw i«"* \oanga»o«R. Att«w Cikali . 'WWW: Of««ne CK|. i. liter rmvnLTANU. l W i'ueUlc. Peu>r t wataeonors, M. 4. Kayak INMANA; Indianapolis: Fr. Markiah (LUUMOXS: Chicago. J. H«t HICBIQAJI: Oatratt, L. Ill Oil "■ MIWHtaOrA: Gbialiota. J. Kikaslffk my. Jos J. Pii Hil Breleth, Loola Ol* • Gilbert, Loola Veaeel Hlbbia«. Jata Mi MOirEAJLA: EUmodop, M. WL Pastas Saw YOKK: Brooklyn, tataf Oval inawda asrt HataS -Lima PaHa. Haiii Mata Pvaak W KUHARSKA KN^GA: OIHH Recipes $f All Nations RECETVI VSEH NARODOV Stanesamo$? I ^"Knjiga je trdo vezana in ima ^21 strani^feft Recepti so napisani ▼ angleškem jasiko; ponskad pa SO tndi ▼ jesikn naroda, ki mn je kaka jed potatoo ▼ navacp Ta knjiga je nekaj posebnega aa ona, Id ae saateu$e aa kunanje in se hočejo p njem čimbolj «ptflaU In iapopoiniti. . , -------J KNJIGARNI SLOVEMC PIJBLISHINC CO. «18 Weat 18th 8tre«t New York W T iZa časa, ko je bil ameriški s narod še mlad in tudi mnoffo'i let potem, je vsako mesto ali f vas imelo, 'blizu svojega sredi- ] <ča komad obSueke^fa zemlji- i Sča5 ki je -bil prost za rabo '! v&.h Tako zemljišče se je na-Ui'v^lo "oommoiL"' Služilo je < rasnim evrham, ali pred vsem i je bilo sbajalieloe^ kjer so se : prijatelji mogli anajati ali vsa J obči na je zftx>rovaia. . j j 1 "JCekaka modernizacija te i ideje se je nedavno vresnioila ; v mestu New Tbrk. Common i CLuncil far American Unity, ki je Je novo ime starega znan- i .•a Foreign. Lan^gnage Information Service, je v udobni! pro--torih na 40 East 40th Street, < odprl shajališče pod imenom MAmerican Common" kajti ž njim upa orziviti dull ameriškega 4te ustanovili središče, kjer s« lAmerlkanci vsakega zaledja,' barv ali vere morajo shajati na dbxpnih tleh, dali =4e izraz resničnemu duhu ameriške de-raokrawaje. Ni danes zadosti boiiti se proti diskriminaciji. Moramo iti naprej k novim in bel j poeitivnim oblikam prija-tel^h'a in todek>vanjji. Jaz sem prepričana, da Asnerioan CoiHKnon pospeši pot do tega. dLtja in bo pomagal razširiti' \izajenino razumevanje in edi-1 uost prizadevanja med starimi j in novimi Amerrkanci/' ^m^triifffip Common hoče hiti' proefcor, kjer se ljodje morejo shajati, se boljše spoznajo, izmenjajo svoje misli, poslušajo informativne nagovore, razpravljajo i> skupnih problemih uživajo glasbo in druge oti&ke umetniške tvorbe. Prizadeval se bo povečati spoštovanje napram toiusi mnogim skupinam, ki so prispele k sašemp ameriškemu življenja, pa tadi na> pram posebnosti, moči in plemenitosti Amerike «ame V sklada 8 temi svrhanu se bodo' vaporedi eredišoa 4jan, Frank C?rar. Frances Gerar, Faaiv Ce ar,.Mary Majdioh, Joe Mar-tineie, Jennie Martinčič, Bi-eha-'d Tzanitz ter Mary Med-Vi-ii. . K(-r pravijo, da besede miče-' a vzgl d:< pa view jo, «mo uveHenL da bomo v k ra tik eni ntegli priobčiti darovalce- drn-•Te uafiolnjene pok/. I Jsa tem ntfetn iiaj bo tudi pr]la* Naroda. Rriporanjeno pa naj bo, da naj se v slučaju pošiljanja čeka, sU poStne d aame nakaaaice, ^ek ali nakaznica glasita direktno na ime American Bed Cross. Tudi ti zneski bodo priobSeni v tem iisfcu. AMERICAN COMMOI Inu, Vstopnine ni nobene. Nastopila bodo tudi naša kulturna društva "Slovan/* "Borao- vina," in J4Tamburaši" ter rasni govorniki v prid te . kampanje. Pridite gotovo in j pridite zgodaj,, da bomo 6im prej gotovi, ker imhjo pozni je - važno zabavo na Osni cesti v •jNew Yorku. TffTANOTtJKK L. UW TUESDAY, MARCH 2, 1943 Hg ............I L J " ■ Kampanja ameriškega Rdečega Križa H* l VNEWYORSKI 1fA8#C2EKNI. j" Rojaki se dalje opozarjajo), i da naj, ihgexikSoJi mogoče, gledajo na to, da pride njihov i prispevek v naš slovenski odbor ABK, prihodnjo nedeljo v ' Slovanekem domu v Bro^clv- . h Sovražnika kot ecgregaeijo t. j. . oddelitev ene skupine od dni- ' ge in od celote, izolacija sku- | pine od skupine je škodljiva , re»ničnd. edinosti, Ki je danes bolj potrebna kot kdaj poprej. Vojna je povzročila zavedanje da, ako hočemo zaieg ustvariti nov svet, moramo »eči preko naših starih običajev in oteo-' rij. Eden izmed glavnih razlogov, da so btiie Združene države tako TMsp^šne kot narod,; je bala njihova sposobnosti združiti mnogo skupin v en na- j rod in njihove prispevke v a-meriški način življenja. Ta rawvtoj pa niti od daleč m še popolen. Mi smo demokratičen narod ne zato, ker smo do-t:'gli ta ideal, marveč ker se p.-izadevamo, da se isti vres-niči popolnejše.** Read Lewis, ravnatelj Common Councila, se je v svojem otvoritvenem govoru spomnil odločilne borbe njegove organizacije proti diskriminaciji.! "Ta bortifl," je rekel, "je v nekem zmislu pa le negativna. Y teku te borbe pa >e tr;toa itil na nova in bolj pozitivna tla. j treba ustvariti nove eli Ljubljani, ratvno pri Pre-šernovem ^pamemku. Otroci iz Rožne doline so tam na izletu, kjer jih sliši peti bogati Ame-rikanec — on je namreč pre*d- —' — NQVA ZANIMIVA XXm*- Kako je Hitler že nekaj 1st pred napadom pripravljal maace, zanjke in strnt>f*t. Jfr 1 uničenje Slovenije in o«tal® Jugoslavije, potom goljufivih trgovskih pogodb, političnih intrig in pete kedone, kako se je vojna^ kako rstrašna pošast .bližala slovenskim mejam ter navdajala ves slovenski narod s strahom in groso, kako je naposled pridivjala vojna vihra I na slovensko in ostalo jugoslo-1 vansko oracmije, ter takoj od začetka pričela preganjati, izganjati, tolči in moriti naše brate in sestre v našem starem kraju, to in še mnoge druge zanimive in važne tvarine vsebuje nova knjiga Rev. TL Za-! krajšeka, ki je pred kratkim izšla.. 'j Pisatelj je ostal Se kakih de-' j jset tednov po napadu v Jugosla ': viji in je tako od blizu gledai 'na strahote, ki jih je Slovenly ^prinesel Hitlerjev napad, j Knjiga vsebuje 207 strani ter ' I -e vezana v platno. Na njenem ovftkn je slika "Tragedija glo-^ venskega naroda." * barvah, a ' na notranji strani ovitka je zemljevid Slovenije, na katerem :e označena meja med "itali-;an6ko,' ki "nemško" SI oven i-:o. Knjiga stane $2J>0 % poštnino vred. Naroča se pri: ?tf,OVENTO PTTBT. CO., 2J6 | \Vekt 181 h 5?t. Ne^ York. If.T .i T sednik Gulf Building m je tako ginjen oh lepih ubranih ne-jilodijah slovenske pesmi, da >povaibi otioke v Aaneriko, na i^vvj- stroške. Otroci veee&p sprejmejo to povabilo ia gredo j najpreje v Cleveland, ter Chi-. cago in nato se vstavijo T Pitbsbunghu v našem Slov. do- I mu, kjer so gostje pev. društva "Prešeren*' in nastopijo z vež . pesmimi. Kljub temu, da so . povsod lepo sprejeti, se jih po-j lotti domotožje in začnejo jokati. Jim zopet priskoči ha pomoč bogati Amerikanec, ter r jih zopet pošlje nazaj v Slove-C "jo- . , , a j V igri je še veliko drugih po-• ditabncstd, kar boate.pao sami t videli, ko boste obiskali nase I malčke. Vas z navduSenjeHri II in radostjo pričafcujejo in dragi rojaki in rojakinje, ne razočarajte jih, pač pa napolnite dvorano do zadnj^a kotička, da bodo videli da njih trod on » požrtvovalnost nista bila za-stomj. a ' X(ajl p&a hvala uredništvu 0 "Glas Naroda" za prioboenje a [mojih dopisov. Vem, da ta li^t u t je skoraj v veaki slovenski hit -jši in na ta način je aelo fin& J reklama in povabilo raznih. j prireditev in trenem'je xel& - dov avstrijske zadeve, ter ga imenoval — j po Hitlerjevem med seOboj predvsem za to da si ' ali zavarujejo obstanek, zago-' tovijo naddblast ali pa da si priborijo tisti prostor, ki je potreben za njihov obstanek. O tej bonbi med živalmi se je j v prirodopisju že mnogo pisa-, lo in razpravljalo. Najprej moramo ugotoviti, da se raevijajo -borbe predvsem med živalmi in zvermi raznih vrst. Med tenni moramo zopet ločiti dvHoge vrst živali in sicer take, ki si z borbami zagotavljajo obstanek in nadoblast,, pa so za -splošni razvoj harmonije v naravi zelo potrejbne in tiste živali, ki se bore z vso silo ■ za svoj obstanek, pri tem pa ( niso skoraj nič koristne za splošni razvoj v naravi. . 't V bistvu mora vsako bitje v naravi iskati zase najprej dovtol!tj sredstev za prehrano in ' sicer zase in za »voj zarod. Ži- (JIC.) — Znani publicist Johannes Steel je objavil v listu "New York Post" naslednji članek: Ko je Otion Haibs-burg v mesecu novemjbru .1942 objavil, da ran je War department Zdr. držav poklonil za rojstni dan organizacijo avstrijskega bataljona, je takoj izbruhnil silovit vihar protestov, katerim je nato sledila uradna izjava, da je stvar nekoliko drugačna. Aikoravno je ogorčenje javnto- Isti poleglo, Čehi in Jugoslovani vendar niso bili docela zadovoljni, toda pustili so stvar pri irrtru. V začetku je trdil Taaglas, da bodo sprejeti v ta avstrijski bataljon edinole prostovioil^ci. Kakor je bilo pričakovati, prostovoljcev ni bilo od nikoder, ako izvtzamemo par nadvojvodov druge klase in njihovih pomagačev. . - Očividnto. zaradi tega — da ne bi stvar Otona Habsburškega propadla — je bilo nato ski-njeno, da bodo vojaki iz drugih edinic premeščeni v avstrijski bataljon; tako je bil ustanovljen avstrijski bataljon infanterije Združenih držav v nekem taborišču v srednjem zapadn Avstrijska zastava. Taborišče ime. poleg ameri-•kanske aastave tudi rdeče-belo rdeči avstrijski prapor. Moštvo nosi podobne znake z imenom "Austria" na levem rokavu. Moštvo, katero premeščajo v ta bataljon, je sestaviljeno iz bivših državljanov Avstrije,' Jugoslavije, Oehoslovaške in ;Poljfc?ke. To so izseljenci, Ud imajo že svoje "first papers'*. Ni kdo izmed njih ni imel tako rekoč rtohene možnosti, da iz-Ibira. Najmanj polovica vpoklicanih y ta bataljon niti ne zna nemsski in mrzi vse, kar se tree HaJbtabnrifetnov m Avstrije. V taboru govore vse mogoče jezike: češko, madžarsko, slovaško, poljsko, laško — zdaj uče te ljudi nemščine in jim intenzivno dajejiG posebno politično orientacijo. LEPA KNJIGA je kulturna poslanka ;odprimo ji vrata v nase domove, odprimo ji srce . . . 2* I ^r (F inžgar) POUČNI SPISI ..BKTSO KNJ.C0V008TV0 IZVIRI ' ^58 struni, e7.nua. — KaJljra J* ANGLEŠKO SLOVENSKO namenjen« » prrl vrsti za star- Spisal IVAN MATIČlC BERILO l,no' utne,Dn Iu slro/oo ključar- __________________ aff»r«vu ter J^lezolivarstro " (F. J. Kern- — Zvezano Cma fl.— Knjiga Je avojeTreten poja* Ona * sluvenakl kujiievnostl. kaj. ZDRAVILNA ŽELIŠČA u * n-ll * T trinajstih dolgih Bodo«! drtavljaa) naj nar«*lj* 02 strani Cena H rentov poglavjih oplaauih trinajst knjižic« _ > rodov slovenskega naroda od -HOW TO BECOME A CITIZEN _ * "arem OF THE UNITED STATES" alovanam, do daaainjega T TRTTTT Knjiga Je verno zrcalo V tej knjigi so vaa pojaaoila ln JjAOII^.1 nafesa življenja In trplje- sakonl za naseljence. nja. In kdor Jo prebere bo Cena J5 eeal»* Splaal Kaatar Me*k«. vedel o SloTenclb rei kot aia (144 strani. > more nuditi katerokoli naAe DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK Cena 70c agodorinako delo. Spisal Franjo Dutar. — 278 --1 strani. Trda rez. — Zelo korlstoa MAI^ENKOfiTT M POGLAVIJ — «11 STKANI knjiga za vsakega Živinorejca; w^flikwon opis raraih bolezni ln adravlje- Spi«al Ivan Albreht. V PLATNO VEZANO nje; slike. Cena SLS« stranLj jO vedo rej a Cena75c Spisal R. Legvgrt. 145 strani a __' slikami. Črna PQ 5()c ZVeZek ——Hi..... ^ KNJIGA O DOSTOJNEM Andrej Trrnorae (Ivan Albreht) Pn € I zve?.L VEDENJU KUorofska zgodba (Alojz Jiraark) * 111 strani. Oiuk 9« renta* razlltolb polih (Frane FH«h> Veridieua (Pater Kajetan) MLEKARSTVO M^erjeval ULJLKAKSTVO Pingvlnakl »Uk (Anatole Frane«) Spisal Anton Peve. S stikam! p 7C 16S strani. — Knjiga za mlekar- iu ivcicu Je Id farmer Je v sploftuem Belfegor (Artnr Bernede) "O $I.!>U ZVeZek Cena M rroltr P« strani klobuk (Damir Felgel) Zlutio In basen (F. M. DostejersklJ) KNJIGARNA j.^- Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City H-T a s k e n t-H Ruska povest iz dni velike lakote. Napisali: ALEKSANDER NEVEROV ■10 Xa peronu v kotu pred klopjo je ležal Tataroek. Z obrito glavo je .glasno -govcuril v kaimenito sivo tišino. "Oj, alia! Oj, alia!" V* drugem kotu se je valjal niužik razprostrtih rok, z rdečo, ne počesano brado. Po bradi in po umazanih, laseh so lezle, kakor mi a vi je po mravljišču debele, sive uši. Vztrepetala je v raztrganih onueah a druga je bila stegnjena, in negibna. Xa brkih pod mokrim nosom je sedela wlika zelena muha ^ sivo glavo.. Ser jaška je vprašal; "Zakaj ležit" 1 Miška ni odgovorili Miška stopica semterJ ia, milmo grede pogleda is^kozi okno. tCoscek umazanega kruha poleg moi'zika §a je vabil z ne-piemagl.^vo silo. Miška je razumel, da mužik umira in je pomislil. Dobro bi bilo, izmakniti mu ta košček! Ljudi ni, nikdo mo vidi. Tatareek leži na twliuhu. In če me tudi zagleda, ne ujame me. Zaise 'vzamem, nekioliko več. Serjoški dam manj, zato ker je tudi manjši. •Nogo ^o mu radi sladkega občutka prve tatvine nenadoma oslabi le, obraz in'ušesa ^o mu postala vroča. Pogledal je Serjo--ko > širokimi očmi in hitro poeepetaih ' * Poglej tja!" - "Ivam?" " "Tja, za vrata!" "Kden. dva — d^bro je!" Serjoška stoji za vrati in vprašuje: "Miška, kaj naj pogledam?" •Xe glej več. ni treba f** Po peronu so božali mužik i z »postajnim načelnikom in gu rotili, naj jih pm:ti na vlak. . "Xaerlniik, sodrug, bodite tako dobii in pustite naf=, da Vstopimo!" "Čakajte, Čakajte, stodrugi! Xe smem!" Tudi Miška je tekal za mužiki. Mužik i so obstali in tudi Miška se je ustavil, držeč za roko Strjcnko, ki vsega tega ni prav razuimel. ^ Mužiki so sneli kape, tudi Miška je snel staro očetovo kapo i:i sunil Serjoško. "Odkri se!" 1 Xi pomagalo. Mužiki so začeli zmerjati. Tudi Miška je rekel, kakor kak odrasel: "Podkupnino hoče." Pozneje so zagledali neko gospo. V las»:h je imela razne glavnike. . iTakšne je vidol v Samari. Pokojni oče jih je imenoval fintikljuške. <5*spa je stala pri viiodu. zelenega 1 vigona. Xa roka3i dva zlata prstana. V enem ušesu blščeč uhan, tudi zobje so se zdelf drugačni, kakor pri lj-udeh. Samto ilato. Zraven stoječi dečki jto gledajo v usta. Gospa vrže košček kruha med dečke, ki si takoj skočijo v lase. Vsi pr;!a-nejo na kup in se prerivajo kakor žalbe v močvirju. Nato ee s.opet postavijo v vrsto. Gtoepa vrže skorjioo. . Miško je pc prijel srd. "Kruh meč,*, neumnima.** Popravil je viečo in naskočila sta s Serjoško. . "Lovi, tudi jaz bom lovil." Miška je velik, a zelo gibčen. Cel stric Nikamora, ki se j - 1)0ril s pestmi kakor nihče, i Če udari za ušesa, zaigra iz-v.L-nada godba v glavi. . Gospa zagleda dečka v širokih laptiih in vrže večji ko^ečk. Mi-kove nozdri so se razširile DKignil je desno pleče, dva je I krati prevrgel na tretjega je sedel. Potisnil mu je glavo k /■'liliji, stisnil vrat kakor s kleščami. Majhen, zmečkan kow&efe, od prahu umazan, je bil njegov. Xi utegnil zasopsti in že je gospa vrgla drug košček. Miško je vprav .vrlgo z nepojmljivo silo. . "Serjoška, vzemi!" Toila krivonogi dečko z večjim trebuhom je bil hitrejši od vseh. Vrgel je Serjoško, da je padel naravnost na nos. Ser-joška skoči; ničesar ne vdi. Zamahne z obema rokama, a udari mimo. A krivonogi deček v dolgi srajci se je oščetinil, kakor bobe: in se postavil Mkški po nobu. Dva druga sta zakričala: "Daj mu, Vanika!" , M'jška si je popiavil vrečo na ramah, dvignil kapo, ki mu je zlezla na oči. "Daj!" "Misliš, da se te te bojim?" ' "Daj, daj, poskusi." iSedaj ji? gospa vrgla zopet kovček. In istočasno je vrgel nekdo iz okna vagona trdo zmečkan papir. "Ah, vrag vaemi!" - tiska ibi se najrajši raztrgal na dva dela; a to je nemogoče. Skočil je za papirjem. "Xelcaj je \-sekakor v njem!" Dvignil je zavojček s trepetajočimi rokami, a v papirju £o bili — cigaretni ogorki "Tfu — oopernik, — da bi te črvi!" Igra se je nadaljevala dolgo. . Zadaj je prevrgel Miška dva nasprotnika, zdaj zopet se je dvema dečkoma poučilo prevrniti Miško. Pribori si je največ koščkov kruha in odleglo mu je. Gotovo se najde zopet fintikljuska. Naj meče. če se ji n zdi škoda! Samo da pride do Taškenta, da prinese kale ih petnajst funtov zrnja za posev, in nekaj kosov kruha. Težke gospodarske misli so se mu podile po glavi.. Misel, da bo prihodnjo pomlad lahko sejal, je vzbudila v Miški prijetna čuvatva. Suho,, gladno telo je objemala sladka utrujenost. Serjoška si ni pii-boril niti kc&ček kruha. Zgrabil je košček in šc tega mu je iztrgal krivonogi Vanjka z velikim trebuhom in mu z velikimi nohti opraskal obraz. . Stala sta za postajo. i - Miška je štel nalovlitjene kicščke in rekel: "Pet! Tri meni, dva tebi!" (Nadaljevanje prihodnjič.) — •Pripovedujejo jim, da bodo i tvorili, ako ostanejo v tem bataljonu Commando predfctnažo. , ki bo vdrla v Avstrijo. Mnogi . izmed njih se tudi boje — ako-ravno jim to ni bilo določno po- . vedano — da bi bila dodelitev "second papers" na podlagi katerih postanejo polnovredni ameriški državljani, zadržana, ako bi zahtevali, da se jih premesti. Prepiri (Kakšno razpoloženje vlada v teni tajborišču, si ni težko misliti. Da se previdno izrazim, člani teh različnih narodnosti niso mediseboj v baš najlepših odnošajih. Akoravno jim jo bilo povodano, da bodo smeli pred odhodom preko morja,, pitasiti za premestitev, se jim vendar ob vsaki priliki s čim večjim povdatikofcn pokaže u- -SPANlSn In Z9 WESSONS" — fepmn-t 20-tih nalogmh. — Špansko-an-flečka slovnica. — Spisal jo Je R. D. L' Cortina. Ta kujlga je itopoloa in prav nič prikrajšana. Od prve do zadnje strani Je je popolnoma Ista, kot jo je pisatelj napisal ln kot Je bila prrotuo Izdana ta višjo reno. Cena Je zato nizka, ker sso se porabile prvotne tiskarske forme, ln ker Je pisatelj sprejel nižjo ceno. Fo tej priprostl stopnjevalnl metodi vam Corlnta pomaga, da se lahko na* (rflte Span.Seine. To praktično ufenje Ima kar najmanj aezantmlvib In xaplerenlb slovniCnib pravil ter vas uči brati, govoriti, ln ra-rometl Špansko. Corintoro kratko metodo so odobrili ufiteljl, profesorji, gole, poslaništva ln "kspoftne trrdke po celem svetn. Je nralrtlčno. prlprosto ln nspefoo. Prodanih je bilo £e nad 2.000,000 Cortlnovlh knjig. Če vas ta knjiga zanimiva, jo lab ko "naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISH- . ING COMPANY, ae West 18th Street, *New Xork. N. X. — Cena le samo «1^— vali si preskrbujejo ta sredstva. na ta način, da napadajo cesto tak plen, ki si ga ne bi mogle priboriti »bree borbe. Prav tako se morajo istočas-, no že samo braniti proti temu, l da ne bi postale plen druge močnejše vrste živali. Ti raz-, logi za borbo so torej popolnoma upravičeni in zakoniti, daei so največkrat borbe zelo krute in neusmiljene. Glad-lahko prStira živali in zveri do silnih meja poguma in drzno- - sti. V tem oziru so najbolj po--1 učen zgled pač tolpa volkov, ki s v zimskih mesecih v severnih i dežoiteh vdirajo tudi v vasi in ? | večja ljudska naselja ter taim i napadajo ne samo domaČe živa- - li, ampalk tndi ljudi. Glad jih i | lahko prisede celo tako daleč, j da se volkovi da mnogo hujša j^ bor-t ba med Jirvalmi, ki so na naj-• višji stopnji živalske lestvioe. . Borbo med temi orjaki aprem-, tja samo zateglo ječanje tiste-■ ga, ki postaja žrtev in zadnji i smrtni 'boj traja jpcasih. zelo ► doVo. . t {Planinski orel si mora dnev-i no prinesti y gnecado živo žrtev, ki jo nato raztrga s svojim » »strašnim kljuriotm; dejanje, ki | je necflbhodno potrebno za ob-i stoj in njegov žrvljenjefkj obeta-■inek. "IPravica do življenja" je joned živalmi enako načelo da oln-elja zmeraj tisti, 'ki je močnejši in ta zaikon je tudi pravičen, dokler gre za to, da se o-hranijo posamezne vrste živali. Ttada med živalmi niso sa-'mo take, ki branijo svoj žirtr-ljerrski dbstanek in obstanek svoje živalske vrste. Med njimi je tudi mnogo taikih, ki žive na ta način, da si organizirajo živ-Ijenski obstanek na stroške drugih žrvali Do taikih borb te vrste pride cesto pri čebelah, ko se nad roj pridnih in zdra-ivih čebeil!ic vsuje sosednji izstradani roj. Kadar napada tak nesrečni Hoj svojega soseda, tedaj se med obema rojema razvije prava bitika, ki ima tudi svojo strategijo. Često se zgodi, da fflnaga napadeni roj, vendar (koliko čebelic je moralo za to zmago žrtvKrvati svoje življenje. — Tudi mravlje imajo mnogo sovražniktov med ostalimi mravljami v t**n gnezdu. Če sto se zgodi, da sosedno mravljišče napade soseda samo zato, da bi ga zasužnjilo. Kadar tako mravljišče napade sosedno, tedaj se to izvede po načrtih "(bliskovite vojne." Znane so tudi borbe med srnjaki tako na jesen; borba med dvema tekmecema se odigra navadno olb navBočnoeti srne—neveste, Ski mirno čaka na tistega "ženina" ki bo zmagovalec v strašni borbi Premaganec mora oditi v ne-kakšrfo izgnanstvo in kot samec končati ostale dni svojega poraza. . Vse te borbe se razyfjajo pod plaščem narave. S takimi borbami se v naravi često dosega ravnotežje, kajti s prevelikim številom živali ene vrste bi trpele pomanjkanje živali druge vrste. S takjni borbami pa med živalmi ohrani neko staiPno številčno stanje in ni nikdar mogoče govoriti med njimi o takozvani "preobljudeno-sti." , ZNIŽANA CENA za koračnico SOLDIERS ON PARADE Ker ieli, da se »m bolj razširi za PIANO HARMONIKO prirejena koračnica "MLADI VOJAKI" je Mr. Jerry W. Koprivšek uredil s založnikom, da rojaki lahko dobe skladbo po znižani eenl, to je Sedaj 35c Dva komada ta 70 centov. NaroČite lahko tudi pri:. Slovenic Publishing Ca 216 West 18tb St., N mm lorfe